Iskrene čestitke ob dnevu
LETO XVIII. — številka 51
Ustanovitelji: občinski odbori S/D L Je senlce, Kranl Radovljica, Skofja Loka in Tržii*. — Izdaja časopisno pod jetje »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE
KRANJ, sobota, 2. 7. 1966 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev
Ust izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. lanuar a 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 196» trikrat tedensko« Od 1. januar?? 1964 kot poltednik, in sicer f> sredah in sobotah
ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
Naš četrti julij
V ponedeljek, 4. julija bomo, kot vsako leto, praznovali Dan borca. Na Jesenicah, v Kranju, v Tržiču, po Radovljiškem in škofjeloškem so se pripravili, da bodo ta dan primerno počastili z odkritjem nekaterih spomenikov in obeležij, s komemoracijami na grobovih padlih, s pohodi po partizanskih pteh Ln podobno. Večina teh prireditev bo že v nedeljo, 3. julija.
V dveh desetletjih našega razvoja, ob novem rodu mladih, se je okrog nekdanjih bojevnikov strnila široka množica. Bijemo boj proti zaostalosti, za večjo produktivnost dela, za utrjevanje samouprave, za uveljavljanje človeka, za znanje in sodobno tehniko — skratka boj za neposredno izboljševanje življenjskih razmer vsakega posameznika in družbe kot celote. In tudi v tem današnjem boju, ki je samo nadaljevanje oboroženega boja in uresničevanjej takrat postavljenih ciljev, tudi v tem boju je potrebna zavest, vztrajnost in kar je še več — znanje in sposobnost.
V tem, današnjem boju pa sodelujemo vsi, prav vsi. Zato skupno z nekdanjimi bojevniki Upravičeno in samozavestno praznujemo ta naš skupni praznik — praznik borca, graditelja lepših dni nam, našim družinam in vsem, ki hrepenijo po miru, sreči in človečnosti sploh.
S tako mislijo čestitamo k temu prazniku vsem nekdanjim borcem in vsem našim bralcem, vsem ljudem sploh.
Plenarna seja CK ZKJ na Brionih
»Dovolj smo močni, da pogledamo dejstvom v oči«
Za pravilno vrednotenje in delovanje varnostne službe — za družbeni nadzor tudi na tem področju — zoper samovoljo, podtikanja, obrekovanja in omejevanje osebne svobode
Na Brionih je v petek, 1. julija, dopoldne začela z delom 4. seja CKZKJ. Otvoril jo je generalni sekretar Josip Broz Tito. Poleg članov CK se seje udeležujejo tudi člani kontrolne in predsednik revizijske komisije CKZKJ. Na predlog tovariša Tita so sprejeli naslednji dnevni red:
1. aktualni problemi v zvezi s škodljivim delovanjem nekaterih varnostnih organov in škodljive posledice tega delovanja za razvoj sistema in delo Centralnega komiteja,
2. organizacija in nadaljnji razvoj ZKJ,
3. nekatere kadrovske spremembe,
4. razno.
Potem, ko so novzoči sprejeli dnevni red je spregovoril tovariš Tito. Med drugim je ocenil delo varnostne službe in deformacije v tej službi. Povedal je, da so se že marca 1962. leta pogovarjali na razširjeni seji izvršnega komiteja o različnih problemih, ki so se nanašali na odnose v našem vodstvu in v partiji. Tista seja je traljala tri dni. »-Takrat smo natančno ugotovili, kje so posamezne nepravilnosti, nismo pa ugotovili njihovega izvora. Zdi se
mi, da smo takrat ravnali napak, ker nismo šli do konca, marveč smo zaradi nekaterih kompromisnih teženj ostali na pol poti,« je poudaril s tem v zvezi.
Nato je govoril o tem, da smo našo državno varnost v zadnjih dvajsetih letih prepustili taiko rekoč samo sebi. Voditelj službe je bil tovariš Rankovič. Prav zaradi zaslug, ki so jih imeli tovariš Rankovič in ostali njegovi sodelavci na tem področju za razvoj ni nikoli razpravljal o teh te službe v preteklosti, pa CK problemih.
Prireditve za praznik
Poročamo o nekaterih važnejših prireditvah v počastitev 4. julija, Dneva borca po naših krajih.
JESENICE: Odkritje spomenika v Srednji Radovni v nedeljo ob 10. uri. Kulturni program, zabava.
KRANJ: Nedelja ob 8. uri odkritje spomenika v Desnici. Kulturni program, razvedrilo.
RADOVLJICA: Otvoritev novih družbenih prostorov v Begunjah v vili za Joževcem, odkritje spominske plošče 40 padlim iz tega kraja. Začetek v nedeljo ob 9. uri.
TRžIC: Srečanje borcev NOV nad Lomom v nedeljo dopoldne.
ŠKOFJA LOKA: V nedeljo ob 15. uri razvitje prapora v Puštalu. Ob 14. uri srečanje borcev Poljanske doline v Sovodnju, v Železnikih srečanje borcev tovarne Iskra.
Na Jesenicah, v Kranju in v Radovljici so organizirani javni prevozi za obiskovalce iz občinskih središčna omenjene proslave.
»Razumeli me boste, da ne govorim o državni varnosti v celoti. Govorim o posamezni-« kih, ki so se napihnili, ki so ustvarili oblast nad ljudmi, nad ZK, nad našo družbo. To deformacije so prodrle navzdol do podjetij, do družbenih organizacij,« je podčrtal tovariš Tito in še enkrat pribil* da je imela državna varnost v preteklosti veliko zaslug pri uničevanju razrednega in vseh sovražnikov.
Vendar zato, po oceni tovariša Tita, ne smemo odpustiti vsega tistega, kar se je zgodilo kasneje, ko se je ta organizacija deformirala. Nekateri organi so namreč mislili^ da je v njihovi pristojnosti nadzorovati in ocenjevati vse, kar v resnici ni bila njihova naloga, marveč je to naloga samoupravnih organov.
Potem je tovariš Tito govoril o deformacijah v tej službi in povedal, da je šele tedaj postalo jasno, zakaj nismo mogli izvajati sklepov, ki smo jih sprejemali na plenumih in kongresih. Zlasti po 8. kongresu ZKJ je prišlo do stagnacije. Sklepi so bili odlični in z veseljem sprejeti, vendar nekako ni šlo. To je torej politična zadeva. 8. kongres in gospodarska reforma to so velike akcije naše družbe, da zboljšamo naše življenje in hitreje napredujemo.
Pri oceni slabosti pa po mnenju tovariša Tita ne gre za posameznike. V tem primeru je šlo za frakcionaštvo in boj za oblast. Naito se je generalni sekretar tovariš Tito zavzel za nadaljevanje preiskave, ker so take stvari nevarne za naš socialistični razvoj, za ZK, za našo enotnost in napredek.
Po oceni tovariša Tita gre torej za ozdravitev in ločitev (nadaljevanje na 24. strani)
OBVESTILO
Cenjen« naročnike in bralce obveščamo, da bo naslednja številka našega lista izšla v soboto, 9. julija.
NOTRANJA POLITIKA
2. JULIJ 1966 * GLAS
MIH! »Stane Žagar« odšla v Skopje
Včeraj popoldne je iz Ljubljane odšla v Skopje na delovno akcijo mladinska delovna brigada »Staneta Žagarja«, v kateri je tudi deset mladincev iz Kranja. V mestu mednarodne solidarnosti in pomoči bodo mladi priga-dirji gradili turistično cesto, ki bo vodila po okolici Skopja. Na delovni akciji bodo ostali do konca julija, ko bo na traso prispela druga slovenska mladinska delovna brigada, v kateri bo sr«ed drugim tudi osem Kranjčanov.
K.
Turisti na Veliki planini
Z žičnico nihaiko se je v prvih petih mesecih letos prepeljalo na Veliko planino že okoli 68.000 potnikov. Lani v enakem obdobju pa le 42.000. Hkrati so letos prepeljali z žičnico tudi okrog 115.000 kg prtljage ali okrog 40.000 kg več kot lani v enakem obdobju. K ugodnemu porastu prometa na žičnici je med drugim letos pripomogla ugodna smučarska sezona, lepo vreme in zboljšane gostinske usluge.
Sodelovanje v elektronski industriji Jugoslavije
Integracija: Iskra ■ Riz ■ Rudi Čajevec
Do 1. oktobra skupna prodaja in nabava, pogodba na področju razvojne dejavnosti, osnutek pogodbe o proizvodnji televizorjev — Do 1. aprila 1967 pripojitve RIZ in Rudi Čajevca — Prvi uspehi so se že pokazali — So ujeli zadnji vagon zadnjega vlaka?
»Ujeli smo zadnji vagon zadnjega vlaka,« je dejal generalni direktor RIZ Krešo Piškulič iz Zagreba na tiskovni konferenci, ki jo je vodil v sredo v Ljubljani generalni direktor Združenega podjetja Iskra Vladimir Logar. Predstavniki vseh treh podjetij so pojasnili dosedanje razgovore o integraciji teh podjetij.
Elektronska industrija v svetu je v obdobju neslutene-ga razvoja. Po vsem svetu prihaja nenehno do združevanj, najtesnejšega sodelovanja in s tem združevanja kapitala, oziroma do boljše tehnologije, večjih zmogljivosti in cenejše proizvodnje. V starih pogojih gospodarjenja se je jugoslovanka industrija dimenzionirala na pogoje domačega trga. V takšnih pogojih je, ob izdatni družbeni pomoči, predstavljala Iskra veliko. Reforma je odprla možnost in obvezala podjetja za vključevanje v širši svetovni ekonomski prostor, vendar za to naša podjetja niso bila sposobna, saj so se »odlikovala« z mnogimi znaki ekstenzivnosti (npr. pomanjkljiva tehnologija, nizka proizvodnja dela itd.).
VELETRGOVSKO PODJETJE KOKRA KRANJ
RAZPRODAJA
s 50 - 60-odstotnim popustom
ženske kopalne kostime
v svojih prodajalnah:
Blagovnica — Kranj Vesna — Jesenice Bled —- Bled Metka — Škof j a Loka
IZKORISTITE UGODEN NAKUP!
V proizvodnji in investiranju je prihajalo često do podvajanja. Tako je nameraval RIZ graditi tovarno polprevodnikov, ki jo je pred kratkim odprla Iskra v Trbovljah. Predstavniki so se sporazumeli, da ustvarijo skupno tovarno, ki naj bi pred-
stavljala že prvo fazo integracije omenjenih podjetij. Do podobnega dupliranja bi kmalu prišlo tudi v zvezi s tovarno feritov v Šiški.
Na tiskovni konferenci so predstavniki podjetij povedali, da so se načelno že sporazumeli o bodočem skup-
nem podjetju, ki bo kot kaže, organizirano na osnovi sedanjega združenega podjetja Iskra. Težili bodo, da bi se tovarne z isto proizvodnjo združevale in bi se na ta način ustvarila integracija vseh treh podjetij.
P. Čolnar
Problem ni zunaj
Na Jesenicah je bilo v ponedeljek dopoldne širše posvetovanje o zdravstvu na Gorenjskem, s posebnim poudarkom na oblikovanje in delitev dohodka. Organiziral ga je Zavod za zdravstveno varstvo v Kranju. Sodelovali so nekateri poslanci, predstavniki občinskih skupščin, zavoda za socialno zavarovanje in nekaterih zdravstvenih ustanov.
Glede na sestav udeležencev je bilo pričakovati dokaj objektivno oceno in zlasti koristne pobude za reševanje žgočih problemov, ki se kopičijo v zdravstvu, vendar
Letos toliko za zdravstvo kot lani
Zaradi manjšega dotoka denarja manj možnosti tudi na tem področju
Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev petih gorenjskih občin je na zasedanju v sredo sprejela sklep o znižanju dohodkov in izdatkov v finančnem načrtu sklada zdravstvenega zavarovanja za letos. Osnovni prispevek, ki je bil predviden v višini 59 milijonov 247 tisoč novih dinarjev, se po tem sklepu zniža za 10 %. Zaradi previsoko planiranega osebnega dohodka je bil namreč ob koncu maja za 15 % nižji kot je bilo predvideno.
zervo, bo imel sklad letos na voljo 77 milijonov novih dinarjev ali za 5 milijonov 623 tisoč manj kot je bilo predvideno. Za toliko se bodo morali znižati tudi izdatki, kar pomeni, da izdatki za zdravljenje zavarovancev na Gorenjskem letos ne smejo presegati izdatkov v letu 1965.
Od tega sklepa bo možno odstopiti le pri zdravstvenih zavodih, ki so v soglasju z občinsko skupščino in skupščino socialnega zavarovanja lani ali letos razširili delovni načrt ali spremenili pogoje poslovanja. Če bodo morebitni višji dohodki sklada dopuščali, se bo služba socialnega zavarovanja s pristankom izvršilnega odbora skupščine  lahko pogodila z
zdravstvenimi zavodi o odkupu širšega programa zdravstevnih storitev oz. o višjem povračilu za opravljeno delo.
S tem ukrepom, seveda, nihče ne misli omejevati zdravstvene dejavnosti več kot je. Zato bodo zdravstveni zavodi pač morali poiskati vse notranje rezerve. Skratka, reforma, za katero smo pogosto mislili, da je le gospodarska zadeva, se bo nujno morala uveljaviti tudi v družbenih službah. S smotrnejšo porabo denarja in predvsem z omejevanjem raznih kapric, bo moč zagotoviti nemoteno delovanje osnovne zdravstvene službe.
tega ni bilo. Razprava je bila bolj prežeta s kritiko naše zdravstvene zakonodaje in s težnjo, naj bi zunaj zdravstva predpisali ali določili, kako naj zdravstvene ustanove gospodarijo in razpolagajo s sredstvi, ki so jim na voljo. Ni bilo samokritične ocene, ne predlogov in pobud, kako znotraj zdravstvenih ustanov organizirati in speljati to službo, da bo v skladu z našimi sedanjimi gmotnimi razmerami jn seveda tudi socialističnimi normami. Položaj v skladih socialnega zavarovanja namreč kaže na precejšnja neskladja med našimi možnostmi in potrošnjo v zdravstvu kot tudi v naši celotni splošni potrošnji.
Analiza, ki so jo pripravili skupščinski organi, kaže na vrsto problemov, odstopanj in nesorazmerij v naši zdravstveni službi, tako glede cen posameznih storitev, potrošnji po bolniku v posameznih ustanovah, kot tudi v obremenitvi zdravstvenih delavcev, obremenitvi zmogljivosti in podobnem, kar vse kaže, da so znotraj zdravstva le določene rezerve. Tem problemom pa botruje še razdrobljenost zdravstvene službe in zapiranje za svoje zidove.
Res je, da bi bilo treba z nekaterimi zakonskimi predpisi v okviru republike urediti sistem, ki bi preprečeval anarhijo v zdravstvu, omogočal enake pogoje in podobno. Toda pobude za take predpise bi morali dati predvsem zdravstveni, delavci sami, bi bolj poznali razmere v svojih hišah.
Tretja cvetlična razstava
Hortikulturno društvo Jesenice skrbno pripravlja tretjo cvetlično razstavo, ki se je spremenila v vrtnarsko razstavo republiškega pomena. Razstava bo odprta na Jesenicah 30. julija, na njej pa bo sodelovalo osem slovenskih proizvajalcev, oz. gospo-
darskih organizacij ter trije razstavljalci iz Avstrije. V ča-eu razstave bo tudi seja vseh hortikulturnih društev Slovenije, ki jo sklicuje hortikul-turna zveza Slovenije. To je vsekakor veliko priznanje hortikulturnemu društvu Jesenice, ki je eno najboliših
(od dvajsetih) v Sloveniji, saj vključuje že skoraj 550 članov.
% Hortikulturno društvo va-% bi tudi privatnike, ki ima-% jo za razstavo zanimive # rastline, naj na razstavi % sodelujejo.
J. Vidic
55555555555555555555JY55555
910124
Pred sprejemanjem srednjeročnega plana
Neznanke - ki terjajo jasna stališča
O razvoju Slovenije do leta 1970
V torek je bila v Radovljici skupna seja občinskega komiteja KZ, občinskega sindikalnega sveta ter občinskega odbora SZDL. Republiški poslanec Miran Košmelj je ob tej priložnosti seznanil člane teh organov z nekaterimi neznankami, oziroma s še nerešenimi problemi v razvoju naše republike do 1970, kar naj bi vseboval program za to obdobje, ki ga republiški organi pripravljajo in upajo, da bo že oktobra meseca pred skupščino.
Med zasnove, o katerih še niso dose/cni enotnejši pogledi je Miran Košmelj omenil vlogo teritorialnih enot (zveze, republike in komune) v novih pogojih planiranja, zatem stopnjo rasti družbenega proizvoda v tem obdobju, delitvena razmerja in tudi nerešeno vprašanje investicij. Kot četrti neizoblikovani problem je navedel prelivanja sredstev in gospodarskih v negospodarske dejavnosti in vprašnje tega gibanja znotraj samega gospodarstva, kar je zelo važno v sedanjem obdobju, ko same razmere silijo v najrazličnejše oblike sodelovanja, kooperacije in združevanja sredstev določenih dejavnosti in iskanja novih oblik bančnega   mehanizma. Na-
slednje pa je vpraašnje ekonomskih odnosov v naši republiki med bolj in manj razvitimi področji.
V teh, in še nekaterih manj problematičnih problemih, kot je dejal tovariš Košmelj še ni prišlo do trdnejših zasnov v sami orientaciji. Zato republiški organi razen mnogih študij in analiz skušajo črpati čim več predlogov iz neposrednega gospodarstva, iz občin in drugod, da bi se lahko opredelili za najboljša izhodišča. Glavni pogoj pa je — uveljavljanje gospodarske in družbene reforme, a ob tej pa — dviganje produktivnosti in gospodarstva ter krepitev samoupravnega mehanizma.
K. M.
V jeseniški občini
Trije dobri statuti
Delo s statuti delovnih organizacij počasi toda zanesljivo napreduje
Na območju občine Jesenice je 28 delovnih organizacij, ki so bile dolžne predložiti statut komisiji za pregled statutov delovnih organizacij v gospodarstvu. Do prvega junija je bilo komisiji dostavljenih 22 statutov, ki jih je komisija pregledala in pri tem ugotovila, da so le trije statuti res dobro sestavljeni, zakc-niti in urejajo vsa vprašanja, ki spadajo v statut Podjetja. To so statuti Zavoda za vzdrževanje športnih objektov, SGP Sava Jesenice in finančno-ckonomskega servisa.
Komisija je kot popolnoma neprimerne zavrnila statute Obrtnemu podjetju za vzdrževanje hiš, steklanslvo in komunalno dejavnost Jesenice, Elektreservisu in Obrtnemu podjetju Kroj Jesenice, s priporočilom, naj jih v celoti spremene in vskladijo z določili Temeljnega zakona o podjetjih, Temeljnega zakona o delovnih razmerjih in Temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organ'" cijah.
Obrtno podjetje Cokla z Blejske Dobrave je predložilo komisiji samo spremembe in dopolnitve starega statuta, zalo   je   komisija zaprosila
omenjeno podjetje, naj v celoti sestavi nov statut.
Statuti ostalih delovnih organizacij so dobri, vendar premalo prilagojeni pogojem samih delovnih organizacij. Komisija je sklenila, da bo te statute potrdila takoj, ko jih bodo delovne organizacije vskladile s priporočili.
Zaključek: delo s statuti delovnih organizacij v jeseniški občini počasi, toda zanesljivo napreduje.
J. Vidic
Predsednik skupščine občine Kranj Martin Košir je v četrtek zvečer slovesno odprl nova prostore blagovnice Astra, ki sodijo med najlepše urejen trgovski lokal v Kranju s 1000 metrov prodajne površine — Foto Perdan
Ob spremljanju statističnih podatkov v občini Škof j a Loka
Višji osebni dohodki - manj zaposlenih
V marcu povprečni osebni dohodki 71.100 starih dinarjev — Največ v prometu in kmetijstvu — 257 delavcev manj kot lani
V škofjeloški občini so se v primerjavi s februarjem, ko so znašali povprečni osebni dohodki 63.000 starih dinarjev, dvignili v marcu na 71.100 starih dinarjev.
Zanimivo je, da so najbolj porasli v prometu (za 24.400 din) in kmetijstvu (21.800 din). V zadnjem času se osebni dohodki v mnogih gospodarskih panogah dvigajo nad povprečje v industriji. Industrijo, kjer je zaposlenih 54 odstotkov ljudi, so prehitele že vse panoge razen gradbeništva in komunalne dejavnosti. V marcu je prvič presegla industrijo tudi obrt (po-vpreček 66.900 dinarjev). Nižje povprečne dohodke, v primerjavi s februarjem so izplačali v marcu v komunali, gozdarstvu, stanovanjski upravi ter družbeni in državni organi.
V prvi vrsti je razveseljivo, da  se   število  delavcev,' ki
imajo nižje osebne dohodke od 40.000 stalno manjša. V februarju jih je bilo še 685, v marcu pa le 252. Največ takšnih delavcev je v industriji, obrtnih delavnicah in v socialni dejavnosti.
Čeprav se je v primerjavi s februarjem število zaposle-
nih dvignilo za 98 delavcev, pa je še vedno število v primerjavi z lanskim marcem za 257 manjše. Do največjega zmanjševanja je prišlo v industriji, na drugi strani pa so jih, zaradi letne sezone, precej zaposlili v prometu in gradbeništvu.
16. maja je bilo v občini Skofja Loka prijavljenih 115 delavcev brez zaposlitve. Od teh jih 88 nima strokovne izobrazbe, 7 prijavljenih je s srednjo, višjo ali visoko šolo, tri z nižjo strokovno izobrazbo in 17 kvalificiranih delavcev. P. Čolnar
Ugoden izvoz v radovljiški občini
Povečan izvozna konverlib Ina poiroča
Letošnji majski izvoz industrijskih podjetij radovljiške občine je bil v primerjavi z lanskim v maju za 26% višji, v konvertibilne predele pa za 24% višji. Največje povečanje v primerjavi z lan-
PREUREJENA KAZINA
V soboto, 2. julija, se bo na Jezerskem uradno pričela letošnja turistična sezona, na katero se gostinski in turistični delavci že dlje temeljito pripravljajo.
V soboto popoldne bodo med drugim izročili svojemu namenu tudi preurejeni hotel Kazina, ki bo imel odslej I 17 tujskih sob s 34 posteljami. Gostinsko podjetje Dom na Jezerkem bo imelo tako s svojimi depandansami Ko-rotan in Storžič skupno 155 ležišč. V hotelu Kazina bo lepo preurejen tudi bife oziroma točilnica in drugi stranski prostori. Pomembno pa je tudi to, da so zaradi varnosti gostov uredili tudi nov vhod v hotel, in sicer z
vzhodne strani. Celotna investicija bo veljala okoli 75 milijonov starih dinarjev.
Trenutno je na Jezerskem 30 gostov, pričakujejo pa, da se bo takoj po otvoritvi sezone to število povečalo na nekaj sto. Pri zasebnikih je okoli 160 tujskih sob z več kot 250 ležišči. Kot prejšnja leta bo tudi letos delovala preko vse sezone recepcij ska in informativna služba. Takoj po otvoritvi sezone bo v hotelu Kazina vsak večer, razen ob ponedeljkih, ples in
druge zabavne prireditve.
Te dni urejajo tudi sprehajališča, parke in zelenice. K lepšemu videzu bo pripomogla tudi ureditev struge Je-zernice, ki je urejena vse do Roblekovega mostu. V* kratkem bo zgrajen tudi nov most k Panšarskemu jezeru. Tudi okolica Planšarskega jezera bo lepo urejena. Pomembna bo tudi otvoritev prodajalne turističnih spominkov na Jezerskem vrhu. 2e nekaj časa pa so na Jezerskem tudi dvaktrat tedensko kino predstave. Vse kaže, da bo letošnja turistična dejavnost na Jezerskem zelo
razgibana.      R. Carman
skim majem izkazujejo Elan (za 141 %), Plamen Kropa (za 68%) in LIP Bled (za 49%).
V konvertibilne predele pa so v maju v primerjavi z lanskim majem izvozili več v Elanu (za 141 %), v Plamenu (za 74%), v Verigi (za 49%) in v LIP (za 33%).
Petmesečni izvoz pa j£ v primerjavi z lanskim do konca maja višji za 21 %, v konvertibilne predele pa za 15 %.
V petmesečnem razdobju so največ povečala izvoz tale podjetja: Plamen za 84%, Elan za 55% in LIP za 34%. Manj kot lani so izvozili v Verigi (za 12 %) in v Almiri (za 27%). Sukno Zapuže lani do konca maja ni izvažalo, zato ni možna primerjava; v v petih mesecih letos so dosegli 18% letnega plana.
Za letošnjih pet mesecev je bil v primerjavi z lanskimi povečam plan izvoza v konvertibilna področja za 68%.
KULTURA IN PROSVETA *    2. JULIJ 1966 * GLAS
Nove knjige
Gore v besedi, podobi in glasbi
Za sedemdesetletnico našega organiziranega planinstva, ki so jo planinci slavili leta 1963, so hoteli tudi dognati, kolikšen delež je prispevalo planinstvo k slovenski kulturi in umetnosti. Iz tega hotenja je nastala knjiga z naslovom »Gore v besedi, podobi in glasbi.« Izdala jo je pred kratkim Planinska zveza Slovenije.
Knjiga je razdeljena v tri dele. V prvem delu, ki ga je sestavil Jože Munda, so zbrana tiskana dela s področja planinstva. Zajeta pa so samo tista dela, ki so izšla v samostojnih knjigah, in drobni tisk vsaj do tri strani besedila. Gradivo je uvrščeno v 12 skupin: časopisje, zborniki, splošna dela, zgodovina, domače in tuje leposlovje, vodniki, prospekti, društveni spisi, zemljevidi, panorama in albumi. Gradivo je razporejeno po abecedi avtorjev in obdelano z bibliografskim popisom. Znanstveni tisk ni upoštevan, zakaj pregled o njem je moč najti v štirih knjigah Melikove Slovenije. Knjiga tudi ne zajema razprav, člankov in vesti, ki so izhajali v časopisju in zbornikih. Za vsebino Planinskega vestnika imamo na razpolago že tri Westrova kazala. Tako pričujoči seznam prinaša 492 knjižnih enot, vendar je še daleč od zaželene popolnosti. Tudi v kranjski
V Domžalah
Otvoritev muzeja Jelovškovih , fresk
Prejšnji teden so slovesno odprli prenovljeno baročno cerkev v Grobljah pri Domžalah, v kateri so znamenite freske mengeškega rojaka slikarja Franca Jelovška iz 18. stoletja. Restavratorska dela na freskah in gradbena dela so trajala več let. Denar za to je prispevala domžalska občina iz sredstev za spomeniško varstvo. To je prvi v celoti obnovljeni kulturnozgodovinski objekt v občini, ki bo odslej obenem tudi muzej umetnosti Franca Jelovška.
Vsa dela pri restavriranju so opravili strokovnjaki Zavoda za spomeniško varstvo Iz Ljubljane. Sedaj, ko je eerkev dobila svojo nekdanjo podobo, bo nedvomno privlačna tudi za turiste in ljubitelje umetnosti. Zato pa bi bilo treba poskrbeti tudi za občasno vodniško službo, ki bo lahko približala ta zanimiv k"'*" nozgodovinski spomenik čim širšemu krogu ljudi.
F. G.
študijski knjižnici bi mogli najti še nekaj enot, ki bi morale priti v ta popis. Koristno je, da so med slovenska dela vložene tudi knjige v nemškem, italijanskem, angleškem, češkem, hrvaškem in drugih jezikih.
Drugi del o gorah v podobi ni le seznam slik in risb, ampak ima: na uvodnem mestu posebno, 45 strani obsežno razpravo. V njej razglablja France Zupan o vprašanju, kako je poznavanje in pojmovanje gorskega sveta v raznih zgodovinskih in umetniških dobah vplivalo na upodabljajočo umetnost in kako so posamezni likovniki upodabljali gorske motive. Tej razpravi je priložen seznam, ki je po postanku pravzaprav katalog, ki je bil pripravljen v pomoč likovni razstavi leta 1963 v Slovenjem Gradcu.
V tretjem delu podaja Ludvik Žepič seziham 216 glasbenih del, ki obsegajo umetno glasbo in ljudske pesmi, ki jih je navdihnila lepota naših gora. Tu srečujemo skladbe za zbore in glasbila. Kljub temu, da seznam ni sprejel vsega razpoložljivega gradiva, bo dobrodošel predvsem vodjem pevskih zborov in orkestrov, ki pripravljajo gradivo za razne proslave in prireditve.
Vredno dopolnilo popisu bi bili tudi podatki o ocenah in poročilih za vsako posamezno knjižno enoto, ker bi delo 8 tem pridobilo večjo dokumentarnost. Čeprav delo vsebinsko ni popolno, je vendarle tudi v tej obliki in vsebini prva slovenska planinska bibliografija. Knjigo priporočamo predvsem tistim planincem, ki iščejo v planinah nekaj več kot samo hojo po gorah. Knjiga je svoj osnovni cilj dosegla. Kaže, kako in koliko je poznavanje gor-
Uspešen zaključni izpit
Pri zaključnih izpitih na kamniški gimnaziji je bil do-selen zelo lep uspeh. Od 33 kandidatov je uspešno opravilo izpit 31, 4 pa bodo delali popravni izpit v jesenskem roku. Odličen uspeh je doseglo 8 kandidatov, od teh so bile 4 kandidatke oproščene opravljanja ustnega izpita, prav dober 7, dober 10, zadosten pa J i
skega sveta obogatilo našo znanost in kako so doživetja lepote in veličine gorskega sveta dale snov za umetniško snovanje in za oblikovanje človeka.
Stanko Bunc
je
Franc Preša
Zapustil nas je Gorenjec, laborant na oddelku za umetnostno zgodovina filozofske fakultete Ijtiblianske Univerze, dopisnik Glasove rubrike »Gorenjski kraji in ljudje« — Franc Preša. Zgodila se mu je prometna nesreča, ki je zahtevala življenje človeka, ki je ljubil slovensko zemljo in še posepno Gorenjsko, kjer je bil rojen, Njegovo življenje se je pred šestin-šestdesetimi leti pričelo na Pšati pri Cerkljah, v skromni vasici, o kateri je za Glas tudi napisal zanimiv, skrbno pripravljen članek. Njegova življenjska pot je bila trda in ne z rožicami postlana: štirideset let, od leta 1926, pa je bil laborant na Univerzi v Ljubljani, kjer je našel delo, ki je odgovarjalo njegovi naravi.
V Glasu smo. v rubriki »Gorenjski kraji in ljudje« objavili že fri njegove prispevke: o Pšati, o podih in o kozolcih. Zanimivi članki iz vaškega življenja, iz. svoje rojstne vasi in okolice, so nam bili v uredništvu vedno dobrodošli. Za Novo leto 1966, ko nam je poslal članek o podih iz Poženika in okolice, je v spremnem dopisu zapisal:
»Sprejel sem vase novoletne čestitke, za kar se vam najlepše zahvaljujem in želim, da bi gorenjski Glas v letu 1966 postal še bolj popularen; ponosen bom, če bom lahko k temu pripomogel kaj tudi jaz-«
Še en njegov precej obsežen članek o Taboru na Šen-turški gori hranimo v uredniški mapi; ni še bilo prostora, da bi ga objavili. Če ne prej, bo prišel na vrsto jeseni, ob letu, ko je začel sodelovati v Glasu. To sodelovanje mu je precej pomenilo. V Delu 30. junija, v spomin Francu Preši, je M. Ju-teršek zapisal:
»BiZ je zelo razgledan, zanimalo ga je vse, najbolj domača preteklost: kako skrbno in z veseljem je pripravljal za objavo v gorenjskem Glasu krajše Članke iz vaškega življenja, npr. o kozolcu ...«
Ohranili ga bomo v spominu kot človeka in pridnega sodelavca. A. Triler
Oživljeno delo študentovskega kluba v Škof ji Loki
Obetajoči načrti
Študentje v Skofji Loki imajo že vrsto let svoj štu-dentovski klub. Ob ustanovitvi leta 1947 so ga imenovali Škofjeloški akademski klub (ŠAK). Prva leta so zelo aktivno sodelovali na vseh področjih družbenega življenja, zlasti v športu. Toda dejavnost kluba je v naslednjih letih opešala, tako da je bil deležen številnih — umestnih — kritik.
Zadnja tri leta pa je klub zopvt zaživel. Število članstva je naraslo, mladi študentje so vnesli vanj več elana. Na zadnjih občnih zborih so določili tri osnovne smeri dejavnosti: kulturo, šport in aktualni gospodarsko politični problemi. Tokrat ni ostalo le pri besedah. Ze lani jeseni je klub izvede] brucovanje, ki je lepo uspelo. ŠK se je tudi povezal z Loškim muzejem, kjer je naletel na zares vsestransko razumevanje in pomoč. Tako je v maju priredil pogovor z akademskim slikarjem Ivom Šubi-cem, ki je prav tedaj razstavljal v galeriji na Loškem gradu. Večer je uspel, obisk je bil zadovoljiv, študentje pa navdušeni. Prav tako zanimiv je bil večer ravnatelja Loškega muzeja prof. Andre-
ja Pavlovca, ki je študentom z besedo in sliko predstavil znanega slovenskega slikarja Franceta Pavlovca. Pred dnevi pa je Janez Eržen na prošnjo ŠK številnemu občinstvu v galeriji na ..Loškem gradu predstavil Češko, njene kulturne spomenike in njene ljudi. Predavanje z naslovom »Češka — zakladnica kulture« je popestril a številnimi barvnimi diapozitivi.
Podobnih večerov ima SK v prihodnje še več v načrtu. Zanimanje zanje raste, zlasti je razveseljivo to. da pritegnejo tudi ostale ljudi.
S tem pa načrti študentov še niso izčrpani. V počastitev Dneva borcev pripravljajo dvodnevni partizanski pohod. Pot jih bo vodila od Zalega loga, kamor bodo prispeli z avtobusom, preko Porezna v Cerkno. Tod bo na vrsti krajši kulturni program. Drugi dan je na sporedu ogled partizanske bolnišnice Franje in pot preko Blegoša na Stari vrh, ki je končni cilj pohoda. Kot zanimivost velja omeniti, da bo pohod vodil znani slikar Ive Šubic, nekdanji partizan, ki bo udeležencem na poti pokazal številne spomenike iz NOB.
Igor Guzelj
Darilo, spomin in okras
V razstavnih prostorih Kazine »Park« hotela na Bledu razstavlja Komunalno podjetje Radovljica prve izdelke iz peraškega kamna, kombiniranega s kropairskim železom.
Tipično gorenjsko darilo in okrais LAHKO KUPITE V PISARNI TD BLED in KOMUNALNEM PODJETJU V RADOVLJICI.
Izdelki, ki so te dni izpolnili pomanjkanje GORENJSKIH turističnih spominkov, se lahko rabijo v najrazličnejše namene:
OKRASNE VAZE, PODSTAVKI ZA SVETILKE, OBLOGE ZA KAMINE, OKNA. VRATA, OLEPŠAVA IZLOŽB - HOTELOV itd.
Po naročilu lahko naročite v KOMUNALNEM PODJETJU RADOVLJICA tudi druge oblike za najrazličnejše pri-lažnosti:
ŠPORTNI POKALI, SPOMINKI ZA SLAVNOSTNE PRILOŽNOSTI itd.
Pastelno zelena barva kamna, kombiniranega s kropar-skim železom v najrazličnejših izvedbah bo vnesla v vaš lokal, dom, hišo primes tipičnega domačega vzdušja.
VSI IZDELKI SO UNIKATI. Naročite jih v KOMUNALNEM PODJETJU RADOVLJICA.
5 vprašanj - 5 odgovorov
Predsednik krajevne skupnosti Škofja Loka Franc NOSAN nam je za našo rubriko postavil naslednja vprašanja:
PREMALO DENARJA ZA VODOVOD
VPRAŠANJE: Zanima me, zakaj je podjetje Vodovod iz Kranja ustavilo dela pri gradnji vodovoda od Hotovelj do škofje Loke. Kako bo rešen problem nemotene preskrbe z vodo za škof jo Loko? Prebivalci Poljanske doline, pa tudi Škofje Loke so nezadovoljni, ker je podjetje pustilo gradbišče neurejeno, vodovodne cevi pa ležijo na prostem in se tako kvarijo?
ODGOVOR: Direktor komunalnega podjetja Vodovod iz Kranja Jože Mihelič nam je posredoval naslednji odgovor:
Naše podjetje je v letu 1964 ustavilo dela pri gradnji vodovoda od Hotovelj do Škofje Loke zaradi tega, ker za omenjeno gradnjo ni bilo potrebnega denarja. Napeljava vodovoda bi veljala približno 500 milijonov starih dinarjev. *
Problem nemotene preskrbe Škofjeločanov s pitno vodo pa bo rešen z novozgrajenim rezervoarjem (400 m3) na Kamnitniku in z vmesno črpalko. S tem rezervoarjem bo krita potrošnja vode v konicah. Rezervoar in črpališče bosta dograjena do meseca oktobra letos. Financirana bosta iz vodarine, ki se je nabrala v letu 1965 in delno 1966 na področju občine Škofja Loka. Preostala manjkajoča sredstva bo preskrbela skupščina občine Škofja Loka.
Ker v letu 1965 ni bilo mogoče dobiti potrebnih kreditov, podjetje pa ni imelo lastnega denarja, so ostala dela pri gradnji cevovoda od Hotovelj do Poljan nedokončana. Ker je profil cevi 400 večjega premera smo morali te vskladiščiti na prostem, kot je to navada. S tem pa se cevi ne bodo pokvarile.
SLAB INTERES STARŠEV ZA VARSTVO OTROK
VPRAŠANJE: Krajevna skupnost v škofji Loki je lani v jeseni dala pobudo, da bi ugotovili kakšne so potrebe in interes staršev za tako varstvo, smo to vprašanje obravnavali na roditeljskem sestanku. Starši so pokazali za to zelo majhno zanimanje. Kaj menite, kje je vzrok za to? Ali )e razlog gmotni položaj staršev, ali kaj drugega?
ODGOVOR: Za odgovor smo prosili ravnatelja osnovne šole »Peter Kavčič« iz škofje Loke Franca Vidmarja:
Na naši šoli je vprašanje varstva otrok zelo pereče, ker zaradi pomanjkanja prostorov ne moremo vseh učencev, zlasti tistih iz višjih razredov, vključiti v dopol-
danske izmene, niti ne moremo izvesti tedenskih menjav. Prcejšnje število učen-cv je namreč vezanih na šol-sc avtobuse, ki vozijo le po stalnem voznem redu. Zlasti zaskrbljujoče je pri učencih od petega razreda dalje. V popoldanskih izmenah imamo najslabši učni uspeh, so pa tudi v vzgojnem pogledu ti učenci najbolj problematični.
Zato smo pobudo KS hvaležno sprejeli in v ta namen pismeno obvestili vse starše, za katere smo menili, da bi njihovim otrokom varstvo še posebno koristilo. Tudi na posebnem roditeljskem sestanku so bili ponovno seznanjeni s tem. Uspeh pa je bil sila slab. Le osem staršev je bilo pripravljenih sprejeti tako pomoč in jo tudi plačati. Sodim, da je višina prispevka delno vplivala na tako majhno zanimanje. Moram pa pripomniti, da smo na šoli imeli organizirano dodatno pomoč v predmetih, pri katerih so imeli učenci najslabše ocene, vendar je bil tudi tu obisk zelo slab kljub temu, da so razrednik? opozorili starše naj se njihovi otroci poslužujejo te dodatne pomoči.
Menim, da krajevna skupnost in šola ne smeta odstopiti od dobre zamisli in naj v prihodnjem šolskem letu spet poskušata zainteresirati starše in učence za realizacijo te zamisli.
KAKO BO Z AKCIJO ZA RED IN SNAGO V ŠKOFJI LOKI?
VPRAŠANJE: Krajevna skupnost v škofji Loki je v svojem delovnem programu organizirala široko propagandno akcijo za red in snago v mestu. Ker je ta akcija v zvezi z občinskim odlokom o javnem redu in miru ter obveznem odlaganju in od-važanju smeti, me zanima, kai bo ali na je morda že ukrenil pristojni organ s svoje strani, da omenjena odloka ne bosta sprejeta zastonj?
ODGOVOR: Načelnik oddelka za notranie zadeve Skupščine občine Škofja Loka nam je pojasnil, da je njihov oddelek seznanil z odlokom širok krog občanov. Posebno obvestilo so poslali vsem delovnim organizacijam, hišnim svetom in šolam v občini. Prav tako je domenjeno s komandirji postaj, da bodo spočetka kršitelje le opozarjali, ukrepali pa le v primerih, če bo šlo za težjo kršitev družbene discipline. Pričakujemo pa, da bomo z onozarianjem občanov dosegli zaželen cilj.
TEŽAVE PRI ZAPOSLO- I
VANJU MLADINE
VPRAŠANJE: Znano je, da ! je precej težav pri zaposlovanju mladine, ki je letos j dokonoala šolo. Kaj je storjenega v občini škofja Loka, ! da ta problem ne bi bil tako i pereč?
ODGOVOR: Od predstavnikov komunalnega zavoda za zaposlovanje delavcev v Kranju smo dobili naslednji odgovor:
Na območju občine škofja Loka zaključuje letos obvezno šolanje 517 učencev. V anketi o poklicnih odločitvah teh učencev, se je za zaposlitev izrazilo 133. To število Pa se bo seveda še povečalo na račun osipa pri sprejemnih izpitih na srednje strokovne šole in glede na majhno število prostih učnih mest. Teh je trenutno 96, za priuči tev pa se je odločilo 128 učencev. O sprejemu na srednjestrokovne šole doslej še nimamo točnih podatkov. V gimnazijo je bilo sprejetih 57 dijakov, kapaciteta šole pa je 70.
Možnosti za zaposlitev so naslednje: trenutno je prijavljenih na področju občine
Letošnja majska proizvodnja je bila za 13% večja kot povprečna mesečna proizvodnja v lanskem poreformnem obdobju, pa za 6°o nižja kot v aprilu letos, kar je razumljivo zaradi 13% krajšega delovnega časa v maju v primerjavi z aprilom. Letošnja petmesečna proizvodnja pa je v primerjavi z lansko v eakem času višja za 7 %, razen pri Plamenu. TIO, Iskri, Elanu in Suknu Zapuže.
56 prostih delovnih mest. Delovne organizacije na področju občine bodo predvidoma v tem letu sprejele še naslednje število mladih ljudi: LIP Cešnjica 30, Kroja 40, Remont 5 in delovne organizacije v Savodnju 15. Obstaja še možnost za priučitev predvidevamo, da se bo sku-približno 15 mladih deklet v Gorenjski predilnici, v ostalih delovnih organizacijah pa predvidevamo, da se bo skupaj zaposlilo še približno 30 mladih ljudi
Seveda pa naš zavod išče preko izpostave v škofji Loki skupaj z delovnimi in družbeno-politienimi organizacijami še nadaljnje možnosti za vljučevanje čimvečjega števila mladih ljudi v zaposlitev in učenje poklicev.
Delovne organizacije v občini škofja Loka podeljujejo v tem letu 13 štipendij za šolanje na srednjih, višjih in visokih šolah. Komunalni zavod za zaposlovanje — izpostava Škofja Loka ima za svoje področje planiranih 9,000,000 novih dinarjev kot denarno pomoč mladini pri II. in III. stopnje. 11.500,00
Plačana realizacija v maju je bila nižja kot v aprilu, in sicer v industriji, kmetijstvu, gozdarstvu, obrti in komunali, boljša pa je bila kljub krajšemu poslovnemu času v maju kot v aprilu v gradbeništvu, trgovini, gostinstvu in turizmu. Vsa trgovina, razen Železnine, ki prodaja samo industrijsko blago, izkazuje kljub krajšemu poslovnemu času povečan promet.
nadaljnem šolanju v šolah novih dinarjev pa je planiranih za strokovno usposabljanje kandidatov za zaposlitev. Tu pridejo v poštev predvsem miadi ljudje ?.a priučevanje na delovnih mestih ozkega profila.
ŠIROK PROGRAM DEL \ KRAJEVNE SKUPNOSTI
VPRAŠANJE: Komisija za socialno varstvo in varstvo družine pri krajevni skupnost škofja Loka je sprejela svoj delovni program. Med nalogami tega programa je na priporočilo sveta za socialno varstvo občine predvideno, da bodo krajevna skup nosti odločale o dodeljevanju družbene denarne pomoči socialno ogroženim občanom. Rad bi vedel kako je to mišljeno in kdaj bodo to pristojnost prenesli na krajevne skupnosti?
ODGOVOR: Zaradi odsotnosti predstavnikov skupščine občine, ki so pristojni da dajo pojasnilo na to vprašanje, bomo odgovor objavili v prihodnji rubriki 5 vprašanj — 5 odgovorov.
Priredila: Sonja šolar
Letošnja majska realizacija je v primerjavi z lansko? letno v istem mesecu zadovoljiva v koviniski, kemični in lesni industriji, medtem ko je v tekstilni in živilski industriji pod faktorjem podražitve. Isto velja za KZ Jelovica in gradbeno pod jat jo Gorenje. GG Bled je povečalo vrednost letošnje majsko proizvodnje v primerjavi z lanskoletno za več kot je faktor podražitve. Trgovska podjetja niso dosegla lanskega petmesečnega prometa, kar je delno razumljivo zaradi lanskoletne potrošniške mrzlice v tetn času.
- a
Časi velikih gradenj in denarja »od zgoraj« so pač za nami. Tako čakajo novih rešitev tudi te cevi v Poljanah, namenjene za vodovod iz Hotavelj do škofje Loke. Cevi so sicer ohranjene in zavarovane, le ljudje težko čakajo rešitve.
Slabša plačana realizacija
Vrednost industrijske proizvodnje radovljiške občine, računana za obe leti po letošnjih planskih prodajnih cenah, je bila v maju letos 18,771.000 novih din, v maju lani pa 17,255.000 novih din. Vsa podjetja, razen Iskre Otoče, Elana Begunje, Alrnire Radovljica in Vezenine Bled, so v maju letos prekoračila lansko letno majsko realizacijo.
6
REPORTAŽA
2. JULIJ 1966 * GLAS
Gozd - požgana m (še ne povsem) obnovljena vas sredi Križke gore
Vas, ki je bila po vojni skoraj v celoti na novo zgrajena, ima vse manj ljudi; hiše ostajajo prazne in zapuščene, mladi odhajajo v dolino
Ondart, ko me je fičko po slabi in zanemarjeni poti pripeljal v Gozd, vasico sredi Križke gore, v nadmorsko višino 864 metrov, so gosti temni oblaki prekrivali vso Križko goro s Tolstim vrhom vred. Vse niže se je spuščala neprijazna siva gmota oblakov, grozila je, da se bo vsak čas ulilo kot iz škafa, hladno je bilo, čeprav smo pisali že skoraj konec junija, mrzel veter jc bril med hišami in ostanki ruševin. »Bo dež!?« sem bolj rekel, da bo, kot pa vprašal 73-letno Angelo Košir (kot sem zvedel pozneje), ki je — sivolasa in dobrovoljna, siarčevsko zadovoljna in mirna — vodila za roko vnukinjo po dvorišču. »Ne, ne bo ga!« je rekla in pogledala po oblakih; »premrzlo je, preveč piha veter. Ce je tako mraz, v tem letnem času v Gozdu ni dežja!« Pa ga res nI bilo, oblaki so se> razkadili, sonce je posijalo in takoj je bilo prijazneje, kmetje pa so postali nemirni, roke so jih zasrbele, treba je bilo oditi na travnik, seno jih je klicalo, delo jih je klicalo.
Gnjzd pravijo domačini tej vasici, ki so jo Nemci zaradi maščevanja leta 1944 do tal požgali. »Le cerkev je ostala in Koširjev svinjak, vse drugo je pogorelo!« se je spominjal nazaj težkih dni Jurjev oče, 69-lctni Tomaž Košir. Pa ruševine so ostale, še precej ruševin, ki jih še danes tudi trava in grmovje in črni bezeg ne morejo skriti. »Vse smo morali po vojni na novo zgraditi: hiše, hleve, pode — vse! Vendar vas še ni povsem obnovljena, še imajo nekateri zasilne hleve v za silo pokritih ruševinah. Ni denarja, da bi zgradili do konca, nimamo kje dobiti denar! Obnovitveaa zadruga, ki je v povojnih letih vodila gradnjo, ki je skrbela za obnovo porušenih domov, je bila razpušeena leta 1918. Košir ima še zdaj zasilen, hlev v starem hlevu, streha ne bo več dolgo zdržala, sneg jo bo polomil. Nekateri so — potem, ko je bila obnovitvena zadruga razpušeena — delali naprej, drugi niso, denarja ni bilo. Še danes ljudje po malem popravljajo poslopja, še danes — kar sprehodite se po vasi! — niso ometane vse hiše. Cisto so nas pustili na cedilu, nobeden več se ne briga za našo vas!«
Sedeli smo pri Jurju v hiši in kramljali: Jurjev ata Tomaž Košir, njegov 40-letjii 6in Franc, ki je invalidsko upokojen, njegova sestra Katarina, ki že vsa leta po vojni hodi vsak dan peš do Kri-žev in potem z avtobusom v Bombažno predilnico in tkalnico, pa Anton Mali, Oračev iz Gozda, ki ima Jurjcvo hčer za ženo, živita pa zdaj na Zgornjem Vetcrnem. Niso samo kritizirali, čeprav tudi to, pa — opravičeno! »Cesto nam obljubljajo že vsa leta po vojni, pa — no, saj ste sami videli, kakšna je! Nobeden jo ne oskrbuje, že od leta 1930
tu  ni  denarja  za ur<
Ni
evj
lani je občina nakazala nekaj denarja krajevni skupnosti Križe, kamor spadamo, pa se je kar zgubil. Za vse drugo je, za sem gor ga ni!« Tako je pripovedoval Oračev Tone. Vsi so govorili, _ vsak je nekaj povedal. Elektriko imajo v vasi, dobili so jo takoj po vojni. Ni pa vodovoda. »Nobenega izvira ni, vsa gora je brez površinske vode. Vodnjake imamo, spodaj, 3 do 4 metre globoko, so studenci, vendar je ta voda slaba, pregledovali so jo že strokovnjaki iz Ljubljane, vsa nesnaga in gnoj z njiv se stekata vanjo. Strokovnjaki so nam povedali, da ta voda ni užitna; za nas, ki smo tu in ki smo jo navajeni, ni nevarna, za prišleke pa je. Nekateri so si uredili kapnice, ker so čistejše; nekateri so vodo celo napeljali v rezervarje in iz njih v hiše, da ni treba ven hoditi ponjo.«
Vode pa je včasih preveč. Ko začne deževati, ko pride neurje, vsa voda z gore pri-drvi v Gozd. «Nima kje drugje teči, kot po sredi vasi. Takrat vsi delamo, kopljemo, da preprečimo — kolikor se da — vodi, da jo niso vse hiše in hlevi polni. Kanalizacije ni. Banovina je v bivši Jugoslaviji delala škarpe nad vasjo, ki so ob neurjih zadrževale pesek in kamenje. Škarpe so že zasute in zdaj vse pri grm i na travnike in njive in v vas.« Tako počasi odkrivajo svoje težave. Pravijo, da nimajo nobene organizacije v vasi, da je vse mrtvo, vsak zase živi in dela. Le če je treba pobrati kakšno članarino ali če so volitve, takrat se kdo spomni tudi Gozda. Včasih, pred vojno in še prej, so imeli vaško skupnost, ki je za vse skrbela, tudi za popravila in kidanje poti; krajevna skupnost, ki je v Križah, ne nadomestuje te nekda^'e skupnosti. Predaleč ie. v d^1:ni imaio dovolj svo-n-pVe^ov in t'žw, kdo bi 60 menil za tistih deset
hiš v gori! Prav v takihle primerih praksa kaže, da krajevne skupnosti niso realne skupnosti, da so-skupnosti le bolj na papirju.
»Imeli smo nekakšno klubsko ali vaško sobico, Koržem jo je odstopil v svoji hiši, Socialistična zveza nam je podarila televizijski sprejemnik, vendar ni šlo. Televizor je že dve leti zapečaten.« Tako pripovedujejo. Televizijo imajo le pri Jurju, kupil jo je sin Franc. V vasi so trije mopedi. Ljudje hodijo v dolino v glavnem peš. Precej je takih, ki vsak dan dvakrat premerijo pot, ker'so v službi v dolini, največ v tržiški Bombažni predilnici in tkalnici; ob petih zjutraj je zadnji čas, da grejo na avtobus, ki jih počaka v Križah. Leta in leta se vsak dan vračajo v Gozd, leta in leta odhajajo iz Gozda po boljši kos kruha v tovarne. Nekateri pa so za stalno odšli, posebno mlajši. V • gozdu skoraj ni mladih ljudi; so le starejši in otroci. Ljudi je vse manj. Precej pa se jih je vrnilo domov, ko so jih upokojili, veliko takih, ki so invalidsko upokojeni. Kaj bo z vasjo, ko bodo stari pomrli? Pri Zrncu je lastnica umrla že pred več kot letom dni, hiša je zapuščena, hišni prag prerašča trava, zemljo imajo v najemu nekateri Goj-žani, dediči pa se pravdajo; pravijo, da bo prodano.
Najbolj pa pogrešajo telefon. V dolino je treba peš, če kdo zboli, če je nesreča, če je bolezen v hlevu; daleč je v dolino v takih primerih! Tudi z žago na električni pogon imajo sitnosti in težave, vendar še dobro, da jo imajo! Naredili so jo takoj po vojni, ko je bilo veliko dela z razžagovanjem lesa za obnovo požganih domov, zdaj pa jo uporabljajo le za domače potrebe, les za prodajo ne
Anton Mali, Franc Košir in Tomaž Košir (z leve proti desni) pred Jurjevo hišo v Gozdu — Foto Triler
smejo razžagovati. »Včasih smo živeli od lesa, zdaj pa niis tem nič. Le od polja in on živine se tu ne da živeti. Kdor ima zraven skromne kmetije še kakšen zaslužek, tam še gre, kdor pa ga nima, je hudičevo težko. Največ še da živinoreja, čeprav mleka nimamo kam oddajati, zato bolj pitamo.« Skoraj pri vsaki hiši, razen pri dveh, treh, pa imajo kakšen postranski (ali glavni?) zaslužek, občin-.sko podporo ali pokojnino ali pa je kdo v službi!
»Pa da ne bomo samo kritizirali: velika razlika je med včasih  in danes! Včasih je
bila rcvščina^lod, danes smo gospodje!« Tako je povedal Jurjev oče, hčerka pa se je spominjala, da je še med zadnjo svetovno vojno jedla ovsen kruh. »Na skrivaj sem ga vzela mami, da sem ga jedla. Bil je tak, da se ni skupaj držal, ves v koscih, v peharju so ga prinesli na mizo!« Kljub vsem težavam so v glavnem zadovoljni, prijazni, veseli. »Oh, tako je ilet-no, tako mir je tu!« je povedala Jurjeva mama, ko smo se poslavljali.
Sonce je sijalo, ko sem odhajal.
A. Triler
Zrnčcva kmetija v Gozdu je že več kot letodni opuščena, hiša je prazna
V Kranju ob praznikih in — vedno
Kam ven iz mesta ?
Z avtom v Crikvenico, z denarjem na Krvavec, ostali — na Ovčana brez sindikalne karte
Jeseničani imajo Poljano, Pod Golico, Završnico, TržL-čani imajo Kofcc, Pcdljubelj, Gozd, Radovljičani imajo Dobravo, Drago... V vseh naših središčih imajo ljudje lepe kraje v okolici, ki so že od nekdaj izvabljali ,v prirodo.
V tako imenovani »čitalni-ški dobi« so tod organizirali tabore, pevski zbori so obujali narodno zavest, ki je postopoma preraščala v kulturno in socialno osveščaaije. In ob tem so med pevci in udeleženci takih prireditev nastajali prvi razširjevalci nove, sproščene miselnosti. Težnja po svobodi'se je postopoma izoblikovala v kulturne in socialne zahteve. To je bilo zlasti ob mnogih prvomajskih shodih, taborih, izletih. Zato so taki kraji postajali vse privlačnejši. Poleg prirodnih lepot so dobivali prizvok razredne pripadnosti, naprednih teženj, svobodoljubnih ciljev in osnovnih pravic.
In kje ima Kranj tak kraj? Nekateri kažejo na Šmarjet-no, na Jošla, Besnico, Ore-hek... Ni izrazite opredelitve. Morda za to. ker tu ni
bilo v tistih časih toliko delavstva kot na primer na Jesenicah, v Tržiču itd. in ni bilo množičnih shodov.
Toda to je zgodovina. Nas zanima današnji dan. V Kranju je več kot 20.000 prebivalcev. Okrog polovica jih živi v starih ali novih stanovanjih brez vrta ali zemlje in ob tem brez možnosti gibanja na zraku in soncu.
Geslo reakcija je bilo pred leti zelo sodobno. Nastali so urejeni izletniški kraji po okolici, mirna sprehajališča s klopcami in prenosnimi bifeji — polno lepih stvari. Seveda le na listih nekih .belež-nic. Skupno z načrti in obeti je namreč usahnila tudi organizacija te zamisli.
Toda ostali so še vedno ljudje, ljudje s še večjimi potrebami in tudi željami in možnostmi. Veliko besed je o Krvavcu. To naj bilo središče za rekreacijo Kranja. V resnici pa je tu več želja in dobrih namenov kot resnice. Vsaj za množico, za povprečnega človeka in njegovo družino v smislu vsakodnevne rekreacije v popoldanskem času, ob sobotah in nedeljah. Krvavec je predaleč, zahte-
ven po času in po stroških. Žičnica pa je ob konicah — sobotah in nedeljah tudi ozko grlo. Za rekreacijo Krvavec s sedanjo ureditvijo ne more nuditi teh uslug niti desetini potrošnikom iz Kranja.
Šmarjetna je bila res znana kot popoldansko sprehajališče. Toda danes je močno izgubila ta pomen. Zlasti ob sobotah in nedeljah. Ze cesta, kot edini dostop in sprehajališče je tako obremenjena z vozili, da pešci požirajo le prah. se morajo stalno umikati na skrajni rob in so neprestano v strahu.
Sedanje težnje v delitvenem sistemu namreč tudi v tem pogledu rekreacije obetajo močne premike. Sindikalnih vozovnic ni več. Tudi regresi za letne dopuste in počitniške domove doživljajo spremembe. Geslo raznih organizacij je bilo, da te spremembe ne bi smele okrniti možnosti letovanj in rekreacije. Se pravi, kolektivi naj bi sami, brez pisanih pravil dajali denar za to. Toda med delavci je drugačna težnja — denar nam! Vsak sam zasluži, sam si bo organiziral re-
kreacijo. V tem je tudi veliko resnice.
Težko je reči, da bodo te spremembe hudo osiromašile organizirano rekreacijo. Zlasti ob upoštevanju, da tedensko ali štirinajst dnevno letovanje na morju ni vedno pomenilo oživitev telesnih in duševnih sil. Zlasti ne za daljšo dobo. Učinkovitejša je na primer vsakodnevna ali vsaj tedenska rekreacija. Možnosti za to pa se vse bolj odpiramo s prehodom na skrajšani delovni teden, ko imajo že sedaj po mnogih kolektivih prosto soboto — se pravi dva dni skupaj.
Vse to, zlasti pa še cena potovatnj (brez sindikalne!) bo povečevalo težnjo po razvedrilu, sprehodih, izletih v bližnje kraje. To pa bo narekovalo hitrejše in smotrnejše urejevanje vseh okoliških krajev. Ljudje so zlasti ob nedeljah razpršijo proti Rupi, Kokrici, proti Cepulam, Joštu in Smarjetni ... In tod marsikaj primanjkuje za udobnost.
# Še tolj pa moti, da je ® okrog Kranja toliko lepih Q krajev za sprehajališča, ki 0 bi jih bilo treba le malo % urediti. Sem sodi kanjon © Kokre, obrežje Save proti 9 Struževem, Ovčan in vr-£ sto podobnih krajev, kjer O bi se ljudje lahko vsak % dan po kako uro naužili 9 zraka in sonca, se razgi-
Sbali na prostem, kar bi marsikomu pomenilo več, $ kot enotedensko sončanjc 9 na Jadranu.
• Kam    torej    za sedanje
• praznike? Eni si bodo pri-
• voščili morje, ki je do* ® stopno že v dveh urah; 6 drugi bodo morda šli na
• Krvavec, Vogel, a večina v
• kraje, ki so blizu mesta*
• kjer bodo v miru pod £ »svobodnim soncem« raz-
• grnili  odejo,  se zlekaiUj
• odprli   torbice, krušnjake
• in cekarje in uživali pri-9 rodo ...
K. M.
Tur'stieno društvo s Posavca nezadtislno
Turistično društvo s Posavca, ki bi moralo že biti pripravljeno za sezono, spi. Postojanka na Brdu je zaprta, recepcija na Posavcu z razbitimi okni in umazana pa je prazna. Na zidu gostišča Posavec je velika reklamna tabla za prenočišča, vendar ni nikogar, ki bi dal informacije tujim turistom. Kljub temu, da je na Posavcu kar lepo število opremljenih sob, turiste nihče ne napoti k lastnikom teh. Nekaj postelj, ki jih ima gostišče, pa je skoraj vsak dan zasedenih. Tudi bife v Otočah ni odprt.
Ali se društvo res ne bo več zbudilo? Kdo je kriv za to? Zakaj že tri leta ni bilo občnega zbora, da bi bili člani društva vsaj seznanjeni S stanjem, društva.
—ač
Spomini na orumcnelih listih
Spominjam se te v hudih časih ter ti to knjigo podarim, da čez dolgo let, ko star postaneš, obudi ti drag spomin!
Svojemu bratu podarila v spomin sestra... Meseca decembra 1944
Večkrat sem že prelistal Joževo spominsko knjigo, pa jo vedno znova spet vzamem v roke. Orumeneli listi, popisani in porisani, že kar rjavi na robovih in strgani, tako glasno govorijo. Nemo in glasno, V okornih verzih je ljubezen, pomlad, veselje nad zmago, spomini na boje, upanje v boljše dni, želje po boljšem življenju. V sličicah ob napisih so rože, dekleta v narodnih nošah, partizani ob tabornem ognju, domača hiša z nageljni na oknih, gorenjeka pokrajina, Bled in ponosne gore v ozadju. V črkah, napisanih s tako različnimi pisavami, je mnogo upanja, mnogo trpljenja, mnogo veselja, mnogo ljubezni, mnogo razočaranja.
"To je dokument o zadnjem letu borbe za svobodo in o prvih letih svobodne, nove Jugoslavije. Dokument o takratnem življenju. Joževa spominska knjiga je zbirka drobne, intimne, okorne ljudske poezije.
Prelistajmo jo še enkrat in si to in ono preberimo iz nje!
Te rožice nabrane / vrh svobodnih so planin. / Dragi Jože, imej jih za spomin! / Da poneseš svobodo, mir / še v dolino z njimi. / Spomin na tiste dni, / ko ste partizani s hribov v dolino šli. / 10. 5. 1945 — Spominjaj se Pavle.
Malo hvale, mnogo graje / Kvet daje in bo dajal; / krivde zapisuje v skale, / a dobrote v vodni val. / V spomin Rozalka — Smoleva, 20. 1. 1945.
Dobrodošlim tovarišem! / Iz ljubezni in trpljenja / nam svoboda je rojena / in s krvjo je poškropljena / in še z grobom se ne jenja. / Živela svoboda! Komenda, 11. maja 1945.
Na življenja kratki poti / mnogo sreče ri želim. / Kadar bodeš pa v samoti, / naj popelje te spomin / na gorenjske gore krasne, / ki jaz ljubim jih močno; / in takrat se spomni name, / če me tudi
več ne bo. — Jamnik, 15. 8. 1947. Zapisala v spomin Kati.
Tovarišu Jožu v spomin! — Spominjaj se hudih dni, / kot neznanci v gozdu skupaj smo prišli. / Spominska knjiga davna leta, / vrstica vsaka ti bo sveta. / Kako in kaj je bilo, / to ti še po dolgih letih v spomin bo. / V trajni spomin zapisal Janko D. Smole-jeva 21.'1. 1945.
Ljubi nairod. ljubi domovino, / ljubi njeno težko zgodovino! — V Mariboru 28. 8. 1946, v spomin zapisala Roža Š.
Tovarišu Cirilu! / In čas bo zacelil vse rane. / Nikomur prestano nič več ne bo mar. / Pozidal bo čas ruševine po-žgane, / le drugov nam padlih ne vrne nikdar! / 16. 1. 1945. V času partizanskih borb — Katjuša.
Naj iskrene j še tovarištvo se skuje v borbi, kajti »v dobrem je lahko dober biti«; in le v težavah se pokaže resnično prijateljstvo. Zato smo in ostanemo tovariši v borbi in resnični, iskreni prijatelji v svobodi. — Lesce, 24. 2. 1946.
Rdeči nagelj s planin / naj cvete tebi v blag spomin! / Ko mnogo let preteklo bo, /
boš odprl knjigo to, / v njej boš našel moje ime, / takrat spomni se na me. — Tovarišu v spomin Marinka. 9. 4. 1945.
Da bi prišel skozi osvobo- -dilno borbo, ki zahteva od nas žrtve in trpljenje^ zdrav in čil svobodnim dnem nasproti, to je moja želja. Do-ra. Sarajevo, 16. 1. 1945.
Kdor ljubezen je izumil, / na ločitev mislil ni, / ali pa še te bridkosti, / nikdar sam okusil ni!
Sreča naj venca / s cvetlicami te, / bodi vesel / in spominjaj se me!
Trpin premnog na sveti / ne ve, kaj je radost. / Dokler mu je živeti, zatira ga bridkost! — Spominjaj se mame in očeta v dnevih največjih preizkušenj, 27. 1. 1945.
Za listom list obračam, / upiram vanj oči; / kako želja si polna / spominska knjiga, ti! / Ko zrem te, ena želja / kipi mi iz srca: / naj vsaka 6e izpolni / neštetih teh želja. — Napisala Minka, 6. 10. 1948.
Ni mar nam moč, bogastva in prelesti, / ne tujcev pesmi sladke, njih povesti; / le zemljo rodno hočemo imeti, / na njej domače, naše pesmi peti. — Kamnik. 5. 6. 1915.
Cirilu!   V  stremljenju za ciljem ti ne bodi nobena žrtev  pretežka.  Spominjaj se
tovarišice Nežke. »Sarajevo*
16. 1.1945.
Kratko je naše življenje* / še krajša mladost, / najkrajši pa so trenutki življe^ nja, / ki nam jih nudi mladost.
Ko čez dolgo vrsto let / boš prebiral liste te, / živo sa prefeklih dni / spominjalo še bo srce. / Kdo ve, kje bom tedaj že jaz, / kdo ve, kje boš hodil ti? / Pogled pa po vrsticah teh / spomin ti oživi. — 9. 4. 1945.
Tako moramo delati, da lahko rečemo: »Storili smo vse, kar smo mogli.« (Maria Curie) Le na ta način bomo mogli doseči naše visoke in težko dosegljive cilje. Tovariši Cirilu v spomin! Janina,
17. aprila 1945 pri odhodu na Primorsko.
Ena mati je / in domovina ena. / Zanjo žrtev težka / ni nobena. — Tovarišu v spomin, Jurček, 19. 4. 1945.
V spomin bratu Jožetu! — Je vojna kruta vse po svetu razkropila, / svoboda, mir nas bosta spet. združila. / Le dragih padlih več ne bo vrnila, / ker mati zemlja jih! nam je zakrila. — Spomni se brata Toneta, ki ga je umorila sovražna krogla. Napisala sestra Nežka ob letu njegove smrti 17. 4. 1954.,
Nikoli ne bodo zble^-li ti spomini.   Zapisal A. Triler
o (J
Kramljanje in razmišljanje ob 4. juliju
Štirje razgovori
Kje ste, kako živite, kaj delate, kaj pravite?
S takimi vprašanji smo obiskali nekatera borce. In mnogo, mnogo so povedal. Pripovedovan so o nekdanjih časih in o današnjih razmerah.
Morali  bi se pogovoriti z jeseniškimi  železarji, kranjskimi  tekstilci  in tržlškimi čevljarji   o   nekdanjh stavkah.   Morali   bi prisluhniti besedi    prvih    borcev na Obranci   in   Pod Sloržičenj, tistim,  ki  so  se  dvignili  v 1 Gorjah  in  na  Gorjušah,  v j Dovjem in Mojstrani, v Po- | ljanah in žireh, tistim, ki iz ! begunjskih zaporov in tabo- j rišč, tistim ilegalcem in or- | ganizatorjem,  ki  so r.krivaj j pred    sovražnikom morali opravljati odgovorne naloge v samih okupatorjevih gnezdih.
Toda obiskali smo le nekatere. Časovna in prostor-ninska stiska ni dovoljevala več. Naj nam bo oproščeno. Brez vnaprej pripravljenega izbora smo obiskali povprečne ljudi, udeležence v nekdanjem boju, ki so po svojih močeh in okoliščinah prispevali več ali manj k skupnemu cilju — svobodi in napredku. In morda je kdo od teh povedal tudi kaj takega, kar drugi tokrat niso imeli priložnosti.
S ŠIRINO SE DELA KRIVICA
V novi lepi hišici v središču Poljan nas je sprejel nosilec partizanske spomenice Tine Hren. Povabil nas je k   mizi.   Beseda   je stekla. Pravil je, da so zadnja leta mnogim borcem, kmetom izboljšali gmotne razmere. On je predsednik krajevne organizacije ZB in pozna stvari. Končno ni to le v Poljanah, marveč  po vsej  občini, po vseh   naših   krajih.   Skoraj j vsaka druga hiša ima prizna- I valnino, ki je odmerjena od j 6 do 15 tisoč starih dinarjev mesečno. To ni sicer veliko, I toda   precejšnja   pomoč   za I
kmeta, ki ne hodi vsak dan v trgovino.
Toda nekaj je, kot meni Hren, kar pa pri vsej stvari vendar moti. V zadnjih letih je biio sprejeto v vrste ZB veliko število novih in urejeno jim je priznanje delovne dobe. »Nikakor nisem proti«, pravi Tine,« da se skladno z dviganjem splošne ekonomske rasti daje tudi ustrezno moralno in materialno priznanje vsem, ki so svojčas sodelovali v osvobodilnem gibanju. Toda morali bi imeti neke vmesne stopnje, da ne bi dajali vse v en koš. S tem delamo krivico posameznim borcem, ki pa so več let prenašali najtežje.«
NI PRIMERJAVE
Verjetno je malo partizanov in voditeljev upora, graditeljev prve oblasti iz Poljanske in Selške doline, ki ne bi poznali Peternelove v Delnicah pod Javorjem. Rern-čevi mami, kot so jo imenovali partizani, so padli kar trije sinovi. Zdaj se že bliža osmemu križu in ob našem obisku smo jo našli v postelji.
Ona in njena snaha Frančiška, ki je ostala od takrat vdova, sta pripovedovali o strahu pred Nemci, o hišnih preiskavah in o tem. kako so vsem v hiši zagrozili, da jih pridejo postreliti določenega dne. Prav tisti dan pa so Nemci morali zbežati. Pravili sta o težavah, ker so mladi vsi šli sem in tja po službah in je Frančiška edina za delo sposobna pri hiši. Toda, kot je rekla, imajo kosilnico in drugo orodje, tako da si nekako pomagajo.
Toda, kot je dejala stara mama, pokazalo se je, da boj ni bil zaman. Včasih si niso mogli privoščiti jajc, mesa in oblek kot danes. Hudo je bilo nekoč. Nobenemu ne privošči takega. Sploh ni primerjave z nekdanjim in današnjim življenjem. In tako so zadovoljni.
VSE GRE S HRIBOV
Franc Mesec, kmetovalec iz Jazbin na Malenskem vrhu, je največ pripovedoval o internaciji. Ko je zavela svoboda ga je življenje zaneslo tjakaj iz Selške doline. Obnovil je hišo. Vse je bilo tam požgano. Zatem si je uredi! družinsko gnezdeče in danes ima štiri hčerke. Najstarejša ima 19 let. Toda vse stremijo v šole, v dolino, v lepše kraje in življenje. »Tega jim ne branim. Želim, da si pomagajo, vesel sem tega. Saj lastnemu otroku pač želim samo dobro. Toda meni je hudo, ker vse bolj ugotavljam, da bom kaj kmalu ostal sam z ženo, ki tudi ni več trdna in zdrava. To mi je hudo,« je dejal in nekaj časa molčal. Vsi smo bili tiho. Potem je še pravil, da drugače ni hudo v tem hribu, da nima nobenega davka, samo zavarovalnino plačuje.
PREHITRO POZABLJAMO
Prav dan pred našim obiskom je Kordeževa hiša (in še 20 drugih!) doživela močan umetni potres. Ogledovali so razpoke po zidu. V tamkajšnjem kamnolomu pod šmarjetno ob Gornjesavski cesti so namreč delavci tako močno minirali, da je eksplozija stresla vso okolico. Kamenje je letelo visoko v zrak in vsi so morali iz hiš.
Lojze Kordež je znan že iz tekstilnih stavk pa skozi partizanstvo do današnjih dni v raznih organizacijah, čeprav je že upokojen. Mnogo je pripovedoval. Za zbornik o Prešernovi brigadi bo prispeval tudi svoje spomine. Toda, kot on meni, dandanes prehitro pozabljamo vsi na tiste čase, premalo seznanjamo mlade, preko šol in drugih oblik, o nekdanjem življenju, o trpljenju in o današnjih razlikah. Kolektivni duh, kot je bil nekoč, pa je tudi danes potreben v samoupravi, v organizacijah in na sploh. K. Makuc
»kim kur.'
^r! Pcterr^'cvSh, po domače pri Rmčevih v Delnicah, s spomenikom partizan-jeai, je še vedno prijetna in vabljiva tudi za današnje ljubitelje tihe prirode
Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov
Skupščine občine Kranj
naslednji delovni mesti:
1. Referenta za prošnje in pritožbe
s polno zaposlitvijo za določen čas
2. Šefa KU Trboje
z s 4-urno zaposlitvijo za nedoločen čas Pogoji: ./
pod 1.) najmanj višja strokovna izobrazba, po možnosti pravne smeri — 5 let delovnih izkušenj pod 2) srednja strokovna izobrazba — 5 let delovnih izkušenj — enomesečna poizkusna doba Kandidati naj v roku 15 dni od objave vložc pismene ponudbe /. življenjepisom in z navedbo ter dokazili strokovnosti in delovnih izkušenj na naslov: »Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Kranj.«
Z ladjo skozi
Na zemljevidu nam norveška obala vzbuja prispodobo razcefranega krila, ki nekako visi na robu Evrope in koketira z Atlantskim oceanom. Njene »franže«, ki so jih ustvarili ledeniki in morje skozi tisočletja niso nič drugega kot fjordi ali po naše dolgi morski zalivi, ki včasih »zaidejo« tudi do 130 m več kilometrov daleč v celino. No, kar zamislite si, da bi ozek pas (okrog 3 km) morja segal od Trsta do Ljubljane, pa boste imeli fjord!
Plovba ob norveški obali ni lahka. Potniku se včasih upravičeno dozdeva, da kapetan upravlja z ladjo kot s smučmi, ko vozi med sivoze-lcnimi granilmi čermi, majhnimi otoki in zalivi. Drugače je seveda za potnika, saj mu je vsa lepota obale na dlani. Prijetno je opazovati zelene otočke posute s cvetjem, ki se maje v vetru, kolonije vreščečih ptic v visokih pečinah fjordov, zelenosivo morsko gladino na eni strani in blizu 2.000 m visoke planine pokrite s snegom na drugi strani. Lep je pogled na pristanišča in naselja, ki kot nekaka gnezda tiče ob vznožju gora ali na koncu fjorda. S svojimi živopisanimi hišami razveseljujejo sleherno oko na palubi. Norveške hiše so namreč lesene in pobarvane z raznovrstnimi barvami; največkrat so rdeče. Norveška je pač dežela kontrastov. In v tem je tudi njena veličina v lepoti.
Pot od Bergena do daljnega Kirkensa — mesta blizu Sovjetske zveze, ki slovi po bogatih rudnikih magnezita — je dolga 2.2C0 kilometrov In traja šest dni. To so običajne linije norveških ladij, ki povezujejo prebivalce fjor- i
dov z ostalim svetom. Trinajst ladij ima to nalogo in med njimi je »Nordstjcrn« (severna zvezda), ki je tudi mene nosila po vodah slovitih fjordov, seveda v poletnem času, kajti pozimi je Skandinavija zavita v nepretrgano temo — kair pa vozni red ladij ne moti. Ladje vozijo tudi takrat, kajti življenje na severu je priklenjeno na to prevozno sredstvo, ki pred-, stavlja most do ostalega sveta. In čim bolj proti severu plujete, tem bolj boste s palube občutili to vez: Ko ladja namreč pripluje v pristani-' šče, je to za tamkajšnje prebivalce dogodek dneva; zbirajo se in ogledujejo ladjo vse do njenega odhoda. Ko je pred 70. leti prva obalna ladja plula po omenjeni potf so naseljenci proslavljali njen prihod kot pravi narodni praznik. Pravijo, da poznajo že vsakO~ladjo po njeni sireni. »Ko ladja odpluje, jih često prevzame občutek osamljenosti in strah, da se ladja ne povrne Vec* Kot mi je kasneje pripovedoval kapetan ladje Nordstjcrn. Sicer pn, če bi jih vi kot tujec pobarali o tem," bi vam to zanikali, kajti severnjaki so molčeč in ponosen narod.
T<> dni po s vi*tti
— Ljudje in dogodki —
Ameriške bombe
\
prave odrekli. Ameriški predsednik je svojo prepoved umaknil nekaj ur preden se je odpravil na svoj letni dopust na farmo v Teksasu. Tako se je začelo novo poglavje v vietnamski vojni, hudo nevarno in na mah izzivalno. Nihče ne ve, kakšne učinke bodo bombe na nezaščiteno mestno prebivalstvo sprožile na kitajski strani. Ne glede na posledice je treba jasno obsoditi hudodelstva nad nedolžnim vietnamskim prebivalstvom, ki plačuje težek davek, saj bombe ne delajo razlike med tistimi, ki so zapleteni v vietnamsko vojno in med tistimi, ki nimajo nobene zveze z njo. Človeku se upira že dejstvo, da danes, po izkušnjah iz zadnje vojne, stresajo bombne preproge nad nezaščitene glave.
Nove zračne napade na mestno prebivalstvo so ob-
sodili povsod na svetu. V številnih mestih so ljudje demonstrirali proti krvavi vojni v Vietnamu. Celo v uradni ameriški razlagi, so morali podčrtati, da sc je Velika Britanja kot dosledna zaveznica ZDA v vietnamski vojni ogradila od letalskih napadov in jih ne odobrava. Uvideven VVilson je Američane postavil pred dejstvo. Tako so postali Američani s svojimi bombami popolnoma osamljeni. Uradno so protestirale tudi mnoge vlade med prvimi tudi jugoslovanska.
Neupravičenosti zračnih napadov na dve večji se-vernovietnamski mesti ne more opravičiti ameriški izgovor, da se infiltracija vojakov s severnega dela Vietnama v južnega nadaljuje in da je dotok teh vojakov treba zaustavili z uničenjem važnih ciljev.
Francoski predsednik de Gaulle je pretekli petek zaključil svoj obisk v Sovjetski zvezi. Politični krogi ocenjujejo ta obisk kot izredno važen prispevek v razvoju odnosov med Sovjetsko zvezo in Francijo.
V Iraku so pretekli četrtek zvečer preprečili poskus državnega udara, ki naj bi ga pripravljali pristaši bivšega premiera Razaka.
Pretekli torek je prišlo do državnega udara v Argentini Vojska je vrgla predsednika lilija, ki je vodi! Argentino od 1963. leta. Vojaki so liliji očitali, da je bil premil v postopkih do peronistov.
V britanskih pristaniščih se je te dni končala splošna stavka pomorščakov, ki je trajala skoraj sedem tednov. Zahtevam pomorščakov so delodajalci v precejšnji mer! ugodili.
Ameriška vlada je predvčerajšnjim uresničila še en načrt svojih generalov in Pentagona. Ameriška letala so v hanojskem predmestju napadla skladišče nafte, prav tako pa so odvrgli bombe tudi na cilje v luki Haiphong. Zračne bombe ne delajo razločkov. Vedno ne padejo tja, kjer bi morale uničiti cilje. In ne delajo razločkov med cilji in ljudmi. Tako so postali žrtve zračnega napada tudi mestni prebivalci. To je ena stran novih vojaških pustolovščin. Druga stran y^ pa je, da je s tem dejanjem
ameriška vlada prižgala novo vžigalico v neposredni bližini smodnika, ki lahko preraste v vojno brez konca in kraja. Dolgo časa je za obe scvernovietnamski mesti veljala prepoved za zračne napade. »Zaščitni dežnik«, ki so ga Američani držali nad obema mestoma, naj bi omejil vietnamski vojni spopad, ker so v VVa-shingtonu menili, da lahko napadi na ti dve mesti sprožita vstop Kitajske v vietnamsko vojno. Zadnji dogodki kažejo, da so se ameriški generali in predsednik Johnson te^ varnostne na-
Bencinska črpalka na Jezerskem
Na Jezerskem bodo ob večletnih prizadevanjih končne le dobili bencinsko črpalko. Dela pri črpalki, ki bo stala na Zgornjem Jezerskem, nasproti postaje milice, so že v   zaključni   fazi. Podjetje Petrol iz Ljubljane xačuna, da bo črpalka na Jezerskem izročena svojemu namenu v j začetku tepra meseca, črpal- { ka bo velikega pomena za | domačine in tudi za medna- j rodni   promet   m   turlz«m. | Doslej namreč vse od Kranja do   Železne   Kiple   ni biJo mogoče dobiti bencina.
R.C. '
PRVOVRSTNA KVALITETA
za dimnike, strope in vse vrste zidov
samo
OPERA
Dvorska vas
Begunje, tel.70-335
norveške florde
Ko sem vas že takole na hitro spoznala z norveško obalo pa bi vam želela predstaviti še enega od njenih sinov. To bo Tor Aaker, kapetan ladje Nordstjern, ki sem ga spoznala na tem potovanju.
Kot večina Skandinavcev je tudi on vlekel dim iz svoje pipe, ko sva se pogovarjala v njegovi kabini na ladji. Tiho in zadržano kot je to odlika severnjakov mi je pripovedoval o svoji deželi in morju, pri tem pa zamišljeno zrl v leseno lutko, ki je predstavljala letečo čarovnico na metli in se gugaila pod stropom.
»•Jo ta lutka vaš simbol sreče?« sem ga vprašala.
»Pravzaprav to ni simbol sreče, temveč simbol pravljičnega sveta, ki si ga norveški človek slika ob dolgih zimskih večerih in si tako krajša čas običajno ob odprtih kaminih.« Takole sva začela kramljati o norveških ljudeh, njihovih navadah in potem prešla k ladji Severna zvezda, ki jo kapetan Aaker vodi pet let, sicer pa ima za seboj že čez 25 let mornarskega življenja.
Ker je norveška obala ena izmed najbolj členovitih obal na svetu sem bila radovedna, kaj neki meni kapetan o plovbi skozi številne kanale mimo čeri, otokov, polotokov, po f jordih ... o plovbi, ki je tako zanimiva za potnike. •
»Da. Plovba ob naši obali ni cno-tavna. Ccstokrat se človek mora spoprijeti s težavami in nevarnostmi morja,« je povzel kapitan, -zlasti
pozimi, ko se Severno morje oziroma Atlantski ocean zavije v gosto meglo, ko divjajo snežni viharji in ko noči trajajo 24 ur na dan ... Poleti pa o posebnih nevarnostih ne morem govoriti, je skromno dodal, seveda pa moramo kljub temu biti zelo previdni.
»Kaj pa ledene gore?« sem nepremišljeno zastavila vpra» šanje, na kar se je kapetan nasmehnil in me brž podučil.
»Ledenih gora po norveških vodah sploh ne poznamo. Celo v najdaljših fjordih voda ne zamrzne, čeprav so naši najsevernejši predeli onstran 71. vzporednika. To pa zaradi toplega morskega toka, ki obliva celo norveško obalo in ji tudi tako omogoča življenje,« se je razgovoril plavo-lasi kapetan Aaker, »veste prav njemu se imamo zahvaliti, da severna Norveška ni področje večnega snega in ledu.
Tako je pa ta dailjna pokrajina,« je poudaril kapetan »v poletju izredno lepa, slikovita in živahna. V nižinah so travniki prekriti s pisano odejo cvetja, medtem ko bližnje gorske vrhove oklepa večni sneg.« Kapetan Aaker je rojen Norvežan in velik domoljub. Preplul je že vsa morja sveta, vendar mi je zagotavljal, da mu je najbolj pri srcu domače morje. Povsod pač drži tisto staro reklo »ljubo doma. kdor ga ima«.
»Mislim.« je nadaljeval kapetan Severne zvezde, »da mi je ta trda klima v krvi in težko bi se privadil toplejšemu podnebju. Čeprav moram priznati,« mi je zaupal.
»da bi pozimi včasih le rad odplul daleč na jug soncu naproti.«
»Verjetno vam je dolgčas v dolgih zimskih nočeh brez dnevne svetlobe, ptic in turistov,« sem ga spraševala in pri tem postavljala sebe na njegovo mesto, pa sem ugotovila, da bi zbežala ... Kapetan Aaker pa:
»No, da, včasih mi je res dolgčas, vendar pa ima tudi mrzla zima svoje privlačnosti, svoje edinstvene lepote. Na primer polarni sij .. .-«
Čarovnica se je vse bolj in bolj gugala pod stropom kapetanove kabine, kajti veter z zahoda je razburkal ocean in napovedal novo deževje, ki je na norveški obali vsakdanji pojav — pravijo, da se novorojenček v Bergenu rodi že kar z dežnikom.
Ladja Nordstjern je dalje rezala morske valove proti severu polnočnemu soncu naproti. Jate ptic pa so obletavale ladjo in pozirale turistom z vseh koncev sveta, ko sem se poslovila od simpatičnega kapetana.
Na koncu dragi bralci, bi hotela pripomniti, da je naša predstava o severu preozka. Saj si pod besedo sever navadno mislimo le mraz, veter, sneg, led...
P.
Vlog; in T K8ED/1	•	
k STA h	' OVA h	m
Alesund, tipično norveško skalnatih otočkih
mestece, raztreseno po mnogih
PANORAMA m PANORAMA # PANORAMA • PANORAMA • PANORAMA Q PANORAMA * PANORAMA 6 PANORAMA
Lov na nevarnega nilskega konja
28-letni farmar Ted Raley iz Južne Afrike rov po nočnem lovu na nilskega konja,
leži v bolnišnici, da bi si opomogel od napo-kateremu je v resnici hotel rešiti življenje
Gre za žival, ki jo je skupina farmarjev obsodila na smrt, ker je uničevala polja sladkornega trsa. Mladi Raley pa je bil drugačnega mnenja: lokalnim oblastem je poslal prošnjo, da bi mu dovolili speljati nilskega konja živega v sosednji rezervat.
Ko so ga opozorili, naj bo pri lovu in kasneje pri transportu živali previden, saj je nilski konj nevaren, je farmar končno dobil dovoljenje. Vedel je, da preživi žival večij del dneva v ka)ialu v bližnji polja sladkor, trsa. Vedel pa je tudi to, da bi bil zanj samomor, Če bi se živali približni podnevi brez orožja. Zaradi tega se je sestal s svojim sosedom, in sta se odločila, da bosta žival ugnala ponoči.
Na lov sta se odpravila v spremstvu skupine domačinov, oboroženih s palico in dobro založenih z debelimi vrvmi in močno jekleno vrvjo. S seboj so ponesli tudi puško, s katero so hoteli v iival izstreliti puščico, namočeno v močno uspavalno sredstvo.
Ko so se približali kanalu, se je pričel Raley s puško v rokah približevati nilskemu konju. V istem trenutku je prižgal tudi ročno svetilko, ki ic zbegala ži^al, in ustrelil. Puščica z uspavalnim sred-
s tvom se je zarila živali v vrat. Nilski konj je planil proti napadalcu, toda že med skokom se je zvrnil in se pogreznil v trden spanec.
Na to so čakali domačini. Planili so na žival in ji pričeli vezati rilec in prednje noge. Prepričani so bili nam-
reč, da žival spi. Toda nenadoma se je nilski konj vzdignil in napadel. Doza uspavalnega sredstva za tega velikana pač ni bila dovolj močna.
Okrog živali so z vseh strani pričeli opletati lasi, s katerimi so ji hoteli lovci pre-
prečiti beg. Kmalu jim je prihitela na pomoč tudi policija, ki so jo alarmirali, z buldožerjem in, tovornim dvigalom za transport živali. Lov je bil zelo težak in je trajal še celih deset ur, dokler se nilski konj ni znašel v bližnjem rezervatu.
Položnice za nasmeh
V nekaterih londonskih veleblagovnicah razdelijo stranke najljubeznivejšim prodajalkam tako imenovane »položnice za nasmeh-«. Ob koncu meseca prejme prodajalka, ki je zbrala največje število teh položnic, nagrado v višini 150.000 dinarjev.
Ta zamisel, ki jo je predložila skupina trgovcev, naj bi pomagala ustvariti boljše odnose med kupci in prodajalci. Položnice so na razpolago kupcem pri blagajni. Z njimi lahko nagradijo za ljubeznivost vse uslužbence v trgovini,   od razpcčevalccv
blaga na dom do uslužben- I krat izvedli v ZDA, tokrat cev pri dvigalih. Podobne je prvič, da so jo organizirali »akcije nasmeha« so že več- | tudi v Veliki Britaniji.
Britanska televizija za turiste
Britanska televizija bo pričela te dni oddajati na posebnem kanalu, namenjenem turistom. Vsakodnevne oddaje bodo obveščale obiskovalce britanske prestolnice o vsem, kar zadeva londonsko življenje. Pobudo za to je dala največja britanska potovalna
Zavarovalnina proti potresu
Lastniki hotelov v japonskem mestu Macučito so določili posebno zavarovalnino proti zemeljskim potresom. Svojim gostom obljubljajo po eno brezplačno steklenico pi-
va ob najmanjšem potresnem sunku, od določene potresne stopnje dalje plačujejo gostje le polovico nočnine, v primeru resničnih potresov pa imajo vso oskrbo v hotelu zastonj.
agencija British Travel As-sociation.
Koncert
najstrašnejših glasov
Ameriško glasbeno društvo bo v kratkem priredilo koncert najbolj neharmoničnih glasov, ki si jih je moč zamisliti. Dr. Robert Chapman, profesor glasbe iz Luisvilla v Kentuckvju, je izdelal elektronsko napravo, imenovano alf red, ki proizvaja najstrašnejše glasove, ki so jih kdaj slišala človeška ušesa. Pravijo, da bi bilo to »glasbo« težko poslušati dlje časa.
GORENJSKI KBi
Košnja i
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Preden preidemo na nje sena, še nekaj bes* kosi in košnji danes.
širši in debelejši del} se imenuje peta. »Bolj p«! ti jo petji, ne špico pt*"1 tla!« učijo starejši H mlajše. Peta ima poda' s katerim se kosa priti« kosišče; na zgornjem i! je namreč kosišče po^j odrezano, sem pride po"" šek kose na peti, čez W lezen obroček (na Okro" mu pravijo rink, knjižn je kosir), s pomočjo kal''3 se kosa s kajlo (zagozde sadi na kosišče. Na spod'" koncu je kosišče ošiljetf se kosa lahko zasadi v t* Ijo. Kosišče, ki ima ;| kvadraten prerez, ima f] ve porezane na ajdovo razen, na dveh mestih, * sta vanj pritrjeni kljuki1 ča) za kosca. Kosa ima! kljuki: eno približno n3* dini kosišča ali malo ,! za desno roko, eno pa s" na spodnjem koncu, tik
V1IHA KLINAR: MESTA, CESfl
»Tam, kjer vladata nasilje in krnici do nesrečnih, preganjanih ljudi lahko zid1 skušala, kolikor bi mu pač mogla, razložiti l[ družbe in medčloveških ali točneje nečlov"5 nečloveški družbi.
Iz takih misli jo vzdrami budilka.
Vstati mora. Toda otroku mora vs* v slovo.
Slavko še spi.
Ne, ne bo ga prebujala. Samo na 8^ bo priden, naj uboga gospo in gospoda naj ne bo nestrpen, če se ne bo tako km»iL.
Ta »kmalu« lahko pomeni danes ali ko pomeni en sam dan ali več dni, teden ^ več mesecev, morda celo leto. Ta »kmalu« M od sodnikov, ki ji bodo sodili...
O vsem tem bi rada pisala, a kaj ko I njata, da mora pohiteti na postajo ...
Postajne luči na penzberški postaji so M ki-vise v gosti jesenski megli. Štefi bi se >j bene družbe si ne želi na tej poti v Mul katera od deklet, ki se vozijo v starnbi'H vorila. Zato ji je prav, da je megla. In fc'1] nikogar ne vidi. Tudi v postajni veži t\t j karto. Ko bi se ozirala, bi zagledala UtM ženski nekaj na uho..
Ženska je Hamrrererjeva vdova. Niče*1' stara Federlova. Ne razume kačje sikajoj jejo, ali vidi šlavino. Vsa je zmedena i
GLA
TURISTIČNE   INFORMACIJE   —  KRANJ,      2. JULIJA        — POLETNA SEZONA 66
Zanimanje za Blejski grad
Za lepa urejen Blejski grad je med turisti veliko zanimanje, še posebno med inozemci. Lan) v prvih petih mesecih (do konca maja) je grad obiskalo 4850 tujih turistov, v enakem času letos pa že 8000.
Pogled na blejski grad s plavim jezerom in bujnim rastlinstvom okrog je še vedno osrednja privlačnost za goste v tem centru našega turizma. — Foto Perdan
Samo v maju je bilo tujcev na gradu letos 6.100, lani pa le 3000. Šetvilo tujih obiskovalcev gradu se je torej v maju povečalo v primerjavi z lanskoletnim majem za 103%. Domačih gostov pa je bilo maja letos na Blejskem gradu po statističnih podatkih 19.350, v prvih petih mesecih letos pa že 22.400. Medtem ko je petmesečen obisk gradu turistov iz Jugoslavije približno enak lanskemu, pa se je za 65% povečal obisk gradu v maju.
Obisk tujih turistov na gradu v maju kaže močan vpliv izletniškega turizma in maloobmejnega prometa. V blejskih hotelih je bilo v maju 11.351 domačih, na gradu pa jih je bilo 19.350; inozemskih gostov pa je bilo v maju na Bledu 4.616, grad pa je
obiskalo 6.100 tujcev.
Manj zanimanja je za muzej na otoku, kjer je bilo v maju manj obiskovalcev kot maja lani, čeprav je bilo vreme lepše in turistov na Ble-* du več. Tudi v Kovaškem! muzeju v Kropi so bili letos doslej obiskovalci le redki, nedvomno zaradi porušeniB, mostov na Lancovem in v; Podnartu. Muzej talcev v Begunjah je obiskalo letos več domačih turistov, še nadaljd pa pada obisk inozemskih gostov. Močno pa je v maju porastel obisk soteske Vint-gar (za 46% v primerjavi z lanskim maijem); domačih tu-f ristov v Vintgarju je bilo maja 9.970, tujih pa 1.100 (lani tujih le 612). Vintgar si jei letos ogledalo več tujcev za-* to, ker so uvedli informacija in izboljšali pogoje za obiskj -t
Bencinski boni za potovanje v inozemstvo
Motorizirani turisti imajo pravico, da enkrat letno ku-Pijo pri organizacijah AMZ Jugoslavije bencinske bone za potovanje v inozemstvo. Količine bencina, ki jih lahko kupijo z boni, znašajo:
— do 100 litrov za potovanje v Avstrijo in Bolgarijo, na Češkoslovaško, v Grčijo, Italijo (105 litrov). Madžarsko, Zvezno republiko Nemčijo, Demokratično republiko Nemčijo, na Poljsko, v Romunijo, Švico in Turčijo;
— do 200 litrov za potovanja v druge države.
Za potovanje z motociklom Pripadajo polovične količine.
p°goji, da motorizirani tu-r,sti lahko kupijo bone, so naslednji:
— *da potujejo v inozemstvo z lastnim vozilom, kar izkažejo z osebno izkaznico m s prometnim dovoljenjem za vozilo;
— da imajo veljavne turistične vizume za države, v katere potujejo;
— da je vozilo zavarovano pri OZ, kar dokažejo z mednarodno (zeleno) zavarovalno karto;
— da so kupili devize za turistično potovanje, kar dokažejo z obračunom banke.
Bencinskih bonov ni mogoče dobiti za potovanje v okviru maloobmejnega prometa, za službena potovanja, za potovanja z avtobusi, za potovanja z družbenimi vozili in vozili, ki niso last turista.
Uvedena je prodaja bencinskih bonov za Avstrijo, Bolgarijo, Češkoslovaško, Italijo, Madžarsko, Poljsko in Zvezno republiko Nemčijo. Med lelom bo prodaja verjetno razširjena še na Grčijo in Romunijo.
Mednarodna vozniška dovoljenja
Upravljanje motornega vozila v inozemstvu je dovoljeno vozniku, ki ima nacionalno vozniško dovoljenje, izdano na podlagi konvencije o mednarodnem cestnem prometu, ali pa, če ima mednarodno vozniško dovoljenje v državah, ki ga zahtevajo, in sicer:   ZR  Nemčija, Grčija,
Švedska, Turčija, ZSSR. Vse druge države priznajo nacionalno vozniško dovoljenje, če gre za turistična potovanja, ki ne trajajo več kot 3 do 6 mesecev. V drugih primerih pa je treba imeti mednarodno vozniško dovoljenje tudi za tiste države, ki ga sicer ne zahtevajo.
r
Kaj morate vedeti, že potujete v inozemstvo
ZR Nemčija
• Nemški vizum za potovanje v Zvezno republiko Nemčijo izdaja francoska ambasada, oddelek za zaščito nemških interesov. Razen tega je seveda treba imeti veljavni jugoslovanski potni list in vizum.
• Razen osebne prtljage je dovoljeno vzeti s seboj še tele predmete, ne da bi zanje plačali carino: 1 fotoaparat, 1 kinokame-ro, 1 gramofon in plošče 1 prenosni pisalni stroj, 1 daljnogled in binokel za gledališče, 1 magnetofon, 1 pribor za ribolov, 1 glasbeni instrument, 1 opremo za taborejnje in športno opremo, 1 tranzistor in prenosni televizor, 200 cigaret ali 250 gramov tobaka, 1 liter žganja v načeti steklenici. Za nošenje lovskega in športnega orožja in pripadajočega streliva je potrebno dovoljenje krajevne policijske oblasti.
# Carinski dokumenti za motorna vozila, ki o-stanejo v Nemčiji do 1 leta niso potrebni. Po tem roku moramo vozilo pripeljati na carinski urad.
# Potrebno je mednarodno vozniško dovoljenje ali prevod nacionalnega vozniškega dovoljenja, ki mora biti overovljen od avtomobilskega kluba, ki
je član organizacije AlT ali FIA.
% Jamstveno zavarovanje je obvezno. Voznik, ki nuna mednarodne zelene karte, mora na meji skleniti kratkoročno zavarovalno pogodbo za dobo 7 do 30 dni in plačati premijo v DM (za osebne avtomobile od 16 do 30 DM). Za daljše bivanje moramo skleniti v Nemčiji dodatno zavarovanje.
% Vozimo desno, prehitevamo levo. V križišču cest enake veljave imajo prednost vozila, ki prihajajo z desne strani. Na odprtih cestah hitrost vožnje ni omejena, v naseljih pa je največja dovoljena hitrost 50 km/h.
0 Posebno opozorilo! Tuja vozila, ki uporabljajo nemške ceste, često-krat ogrožajo promet zaradi defektnih gum in nepravilno nastavljenih ali celo pokvarjenih luči. Merodajni nemški organi so upravičeni prepovedati takim vozilom vstop v Nemčijo.
# Na vseh glavnih cestah patruljirajo vozila cestne službe ADAC, ki nudijo pomoč. Pomoč lahko pokličemo tudi telefonsko na številko 22-86-31.
• ADAC je ustanovil servis za izgubljene predmete ki deluje na vsem cestnem omrežju Nemčije. Kdor izgubi kak predmet, se mora povezati s klubom AUgemeiner deut-scher Avtomobil Club, Zentralfundnachweis, Kb-
niginstrasse 9-lla, Miin-chen.
0 Taborjenje je v Nemčiji zelo razvito. Največ camping prostorov leži na obalah Vzhodnega in Severnega morja, ob reki Reni, Mosel, na obrežju Bodenskega jezera, v Schwarzwaldu in na področju Alp. Mnogi kampi dajejo popust gostu, ki predloži mednarodno cam-ping-izkaznico. Prosto taborjenje je prepovedano. Cena za eno osebo in eno noč je povprečno 0^0 DM, pristojbina za vozila pa 0,50 do 0,60 DM. Cene v hotelih I. kategorije so 12,5 do 30 DM, II. kategorije 8 do 15 DM in III. kategorije 10 DM.
• Cene živil v DM: 1 kg kruha 0,85 do 1,60; J kg surovega masla 7,60; 1 kg mesa in mesnih Izdelkov 6 do 18; 1 kg _ 5 do 10; 1 liter mleka 0, do 1,20; 1 kg sadja 1 do 1 kg krompirja 0,30 0,40; 1 kg riža 1,5 do 1 kg kave 16 do 25.
% Naslovi ambasade in generalnih konzulatov: Švedska ambasada, služba za zaščito interesov SFRJ, Bad Godesberg, Schlos-strasse 1, tel. 12-072. Generalni konzulati: Miinchen, Bdhmenvaldplatz 2, tel. 48-18-85; Hamburg, Harve-stahudenveg 101, tel. 44-45--04. Naslov turističnega predstavništva: Yugosla-wisches Verkehrsbitro, Frankfurt/Main, Goethe-plat z 7, tel. 2S-56-25.
J
TRI DEŽELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE # DREI LANDER EIN VVIRTSCHAFTSZENTRUM # TRE PAESI UN CENTRO ECONOMICO #r^I
55 i—i
m w
w o
ki)
p
s s
C/5
i
05
o
55
M _l W M
O
l-H
VIUACH
EISENKAPKL
SAP LJUBLJANA
TURISTIČNI BIRO, Titova 38 in Miklošičeva 34 Organiziramo izlete v tuzemstvo in inozemstvo z udobnimi turističnimi avtobusi. Vsak teden izlet po Koroški, Goriški in v Trst.
NOVA VELETRGOVINA			
	G 1 OVAN	M	
Trst, Via Ghega 6 — telefon 31863
blizu železniške postaje KONFEKCIJA — TEKSTIL — MODNI IN ŠPORTNI IZDELKI PO POLOVIČNIH CENAH TER KAVBOJKE SUPER RIFLE — NAJBOLJ ISKANE HLAČE V SVETU. S tem odrezkom boste imeli 10 odstotkov popusta.
Tatjana Panjek
Trst — Trieste
Via Mazzini 7
Telefon 37-636
Največja zaloga
TAPETNEGA PAPIRJA
Postregli vas bomo v slovenščini in vam preskrbeli najsodobnejše tapete. Sprejemamo tudi dinarje. Se priporočamo za obisk!
Najnižje cene v Trstu Velika izbira
ZLATAR In URAR Luciano Kosir
Via Roma 23
Poceni in v slovenščini vas postrežejo
V HOTELU IN RESTAVRACIJI
EDI KRANNER
Camporosso - Žabnice pri Trbižu
Hitro postrežemo avtobusne skupine — plačate lahko v dinarjih.
Priporoča se
KATARINA ALBRECHT
VIA ROMA 23 TARVISIO — TRBIŽ
O konfekcija 0 pletenine O otroške igrače Q galanterija
Strežemo v slovenščini — Plačate lahko tudi v dinarjih
Ko potujete na izlet v italijanske Alpe, v Cor-tino d'Ampezzo, Udine, Benečijo, Trst in Gorico, se ustavite v teh krajih, kjer boste razen ogleda turističnih zanimivosti lahko nakupili različno blago visoke kvalitete in v bogatem izboru.
SIMON
PRESCHERN
TARVISIO — TRBIŽ (UDINE)
Vam nudi po Izredno ugodnih cenah
pralne stroje
gorilnike na mazut
peči za centralno kurjavo
svetila — kolesa — otroške vozicM
keramične ploščice
Poseben popust za izvoz Strežemo v slovenščini Se priporočamo za obisk!
ZLATNINA, SREBRNINA, DRAGULJI IN URE v priznanih strokovnih trgovinah
GEORG PIRKER
že petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgornjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško in italijansko. Dinarje vam obračunamo po najboljšem dnevnem kurzu.
IMPORT•EXPORT
AUROM
TRST,   Via  Galatti 8
NAJUGODNEJŠA CENA — BREZHIBEN — NAJSO-LIDNEJŠI — NAJTEŽJI — GARANCIJA
V zalogi tudi drugi svetovno znani pralni stroji — in hladilniki
CASTOR — ZOPPAS — CANDY — REX
Devizni račun št. 248 pri Banco di Roma. Zahtevajte prospekte in cenike!
Tehnična pomoč in garancijski servis — Zupan Janko — Kranj, Župančičeva 39.
Anton SCHOJER
Camporosso — žabnice —• Bogata  izbira   v trgovini
špecerija - galanterija - bogata izbira vin - gostišče -tujske sobe
Priporočamo se za obisk. Postregli vas bomo v slovenščini, plačate pa lahko tudi v dinarjih.
HH     Ob potovanju na Koroško se vam pripo-roča za obisk prva trgovina in gostilna ;===     čez Ljubelj
I  JOŽE MALLE
|§§     St. Lenart v Brodeh — Loibeltal
§§§     Plačate lahko v dinarjih, postregli pa vas bomo v slovenščini.
TRI DEŽELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE # DREI LANDER EIN VVIRTSCHAFTSZENTRUM # TRE PAESI UN CENTRO ECONOMICO
0004010100025302010202020100010001020002010102530105010200020002010002000101010201002353480201000201535300020102020123
DE2ELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE * DREI LANDER EIN WIRTSCHAFTSZENTRUM # TRE PAESI UN CENTRO ECONOMICO
V največjem trgovskem središču Villachu — Beljaku — dobite po naj-nižjih cenah najkvalitetnejše damsko, moško, otroško konfekcijo in PeirlI? ~~ naJrazlične3ša blaga — gospodinjske potrebščine in plastične izdelke — električne naprave — čevlje — pletenine in mnogo drugega.
Vse pod eno stireho dobite v največjih trgovskih hišah na Koroškem.
Lepe počitnice in nedeljski izlet vam pripravi v Dobrli vesi — Eberndorf
restavracija prenočišča trgovina kopališča
RUTAM
Pogovorite se lahko v slovenščini, plačate pa lahko v dinarjih. Informacije: telefon 04236-220.
SEMENARNA
OTTO STREIT
O. H. G. VILLACH - BELJAK VVIDMANNGASSE 43
priporoča najboljša, priznana in preizkušena zelenjavna in rožna semena.
VELIKA IZBIRA
OBLOG ZA POD iz plastike in preproge, ZAVES iz diolena, trevira in brokata, TAPET vseh vrst In ŽALU-ZIJ iz blaga, plaftike in kovine
NEDELKO
Celovec
8. Maistrassc 11, tel 38-87 , Ob razprodaji 20—-Ji odst. popusta! SE PRIPOROČAMO!
BAS GROSSTE
WARENHAUS
Ljubljana, lomšlčeva ul.2 gcgeniibcr dem Hotel »Slona
LADET ZIM BESUCH
Im Parterre:
Leclergalanterie: Handtaschen, Hand-schuhe, Koffer, Reisetaschen, Geldta-schen, Giirtel usw.
In der II. Etage:
Lederkonfektion fiir Herren, Damen u. Kinder: Mantel, Kostume, Ročke, Le-derjacken usw.
VVECHSELSTUBE
10 % Preisnachlass beim Einkauf mit fremder Wahrung!
Spezialisierte Geschaftstelle fiir Kon-fektion:
»ELITA« — Čopova 7 (Fortsetzung des Hauptpostgebaudes)
Usnjeni izdelki vseh vrst v najpestrejši izbiri pri
SEREINIGG
CELOVEC — Klagenfurt, Paradeisergasse 7
^   torbice — kovčki — etuijl vseh vrst — spominčki. Se priporočamo!
Ko se odpravljate na izlet k enemu izmed koroških jezer, ne po-zabite obiskati tudi trgovskih središč te dežele kjer boste vedno dobro postreženi z vsem kar boste potre-trebovali!
AUTOMOBILE
RUTTER
TARVISIO - TRBIŽ
na zalogi radioaparati, televizorji (prenosni) gramofoni, plošče, tranzistorji, pralni .troji!
no SaS« lir " «~
VILLACH —Beljak Italienerstrasse 22 — Peraustrasse 18
Specialne delavnice za Fiat - Puch avtomobile, Puch mopede, rolerje in motorje
Vsi rezervni deli za Puch in Fiat — avtomobilske gume 2 brezplačno montažo. Z veseljem pričakujemo vaš obisk!
Specialna delavnica za vozila Fiat — originalni rezervni deli — oprema — garaže »Alpi«
Lastnik Nino de Martiis
Tarvisio — Trbiž, Via Roma 15, telefon 2036
• Abarth — glušnikl za najrazličnejše znamke avtomobilov
• Pirelli, Michelin in Ceat avtomobilski plašči
• Magneti Marelli — servis, baterije in rezervni deli
_j Giuseppe
stroji more - spittai ■ Madotto
~        S™°JI IN ORODJA, ZA KMETIJSTVO. OBRT IM INF. S
— VSI STROJI IN ORODJA, ZA KMETIJSTVO, OBRT IN INDUSTRIJO
— avtomatski pralni stroji, hladilniki, šivalni stroji, kolesa, === mopedi, kamini, peči, najmodernejše servisne delavnice, skla- === dišče rezervnih delov. =
VELIKA ZALOGA RABLJENIH STROJEV ZA KMETIJSTVO. H
STEYER — zastopstvo SPITTAL/DRAU, Banhofstrasse 13, Ko- =55;
roška == § TRI DE2ELE ENO GOSPODARSKO SREDIŠČE £ DREI LANDER
Bife tik ob meji j (pri Ratečah)
Trgovina 500 metrov od meje
— avtobusna postaja
# volna vseh kvalitet, perilo, obutev,
% najrazličnejše blago za gospodinjstvo
• pralni stroji
EIN VVIRTSCHAFTSZENTRUM % TRE PAESI UN
Fužine — Laghi
Postregli vas bomo v slovenščini, plačate pa lahko v dinarjih. Prodajamo tudi izven delovnega časa.
VILLACH
BELJAK
£ orodja
0 okovja
£ kmetijski stroji vseh vrst
£ hišna
in kuhinjska orodja
O steklemna in porcelan
£ gradbeno železo
PRIPOROČAMO SE ZA OBISK!
H
I—I
O
M
N>
w r
M
o
RADIO SGHMIDT
Klagenfurt —
Celovec Velika trgovina za male ljudi
CENTRO ECONOMICO
w
r
&
d
w
m t—t
H-1
C/> O
X >
TJ H C/i N tU
H
a
m
>
m
o a
H
o m o o
o
o o
H
*> t—i
O
w
m r
M
m o
8 3
038103855236328252379^735973097352376^^^5693527316944691466564055275
14
TRI DEŽELE ENO GOSPO DARSKO SREDIŠČE
2. JULIJ 1966 * GLAS
Veseli Hribovci in zabavni ansambel Marjana Kregarja
BODO IGRALI
v soboto ob 19. uri in nedeljo ob 17. uri na Šmarjetni gori —
znani kranjski turistični točki.
Pridite, prijetno se boste zabavali!
Prijeten oddih na čistem planinskem zraku ob lihem, idiličnem jezeru vam pripravi
HOTEL — RESTAVRACIJA
DOM NA JEZERSKEM
Z DEPENDANSAMI
IN ZASEBNIMI LEŽIŠČI
($ Menjalnica v Domu in na Jezerskem vrhu <9 turistične informacije
PRIPOROČAMO SE ZA POSAMIČNE IN SKUPINSKE IZLETE!
Postregli vas bomo s pristnimi domačimi specialite-tami
INFORMACIJE: telefon 74 506.
V Kranju boste solidno postrežem v hotelu in restavraciji »JELEN«
ter gostilni »STARI MAYR«
# priznana domača in mednarodna kuhinja O postrvi iz lastnega akvarija
9 pristna domača vina
% nizke cene
9 lastna menjalnica valut
# v sezoni ples vsako soboto in nedeljo O velik senčnat vrt
9 parkirni prostori
# grupam priznamo poseben popust
Obiščite nas. Prepričani smo, da boste z našimi uslugami zadovoljni.
S.p.A.
A. REJNA
TRST — UL. CASSA Dl RISPARMIO 4 — TEL. 36094
mir.::::::::;:.:::::; :::::::::::::::: ::::::::::m::::a::::a ■ :: .....::::..:.::.:;k-i:
NAJVEČJA IZBIRA AVTOMOBILSKIH PRITIKLIN
SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA PREVLEKE LASTNE PROIZVODNJE
SPREJEMAMO DINARJE
Turistične informacije
Povsod po Gorenjskem je v glavnem — razen nekaj izjem — še dovolj prostih kapacitet.
Škofja Loka: dovolj prostora je v gostišču Krona in pri zasebnikih. Na Lubniku je v planinskem domu 22 prostih postelj. Dovolj prostora je pri zasebnikih v Poljanah, Srednji vasi, Gorenji vasi in Trebiji. Prostor je tudi v    domu pod Planino v
Trebiji in v Smučarskem domu na Starem vrhu — Javorje. V Selški dolini je prostor pri zasebnikih v Selcah, Železnikih, Češnjici in Sorci. Dovolj prostora je tudi v Li-tostrojski koči na Soriški plav-nini.
Bohinj: zaseden je hotel Zlatorog, v drugih hotelih in pri zasebnikih pa je še prostor.
VELIKA IZBIRA PRI
Vidussi
CIVIDALE
ČEDAD — BENEŠKA SLOVENIJA
tekstil 9 konfekcija £ galanterija
ZMERNE CENE — PLAČATE LAHKO V DINARJIH  — GOVORIMO SLOVENSKO
Telefon: 71174
TELEVIZORJI — RADIOAPARATI — ELEK-TRIČNI   APARATI   ZA GOSPODINJSTVO
Renato Beltramini
CIVIDALE — ČEDAD Se priporočamo za obisk
PRALNI STROJI SUPERAVTOMATIČNI
PO POSEBNIH CENAH ZA IZVOZ
REX - CANDY - CASTOR - RIBER - CON-STRUCTA - ZOPPAS - FIDES - IGNIS
CENE, SPOROČENE PO POŠTI, SO SE ZNIŽALE
RADIO TREVISAN — VIA S. NI-COLO 21, TELEFON 24018 Lastnik Skoric Marcello TRST
- kupujte poceni - kupujte pri
SAMONIG
VILLACH, ANI SAMONIG - ECK
Bled: Prostor je Se v hotelih in pri zasebnikih. 2. julija bo ob 20,'30 uri v Festivalni dvorani koncert harmo-nikarskega elktronskega orkestra DPD Svoboda iz Sent--vida. V nedeljo (3. julija) bo dopoldne ob desetih prome-nadni koncert v Zdraviliškem parku. V sredo, 6. julija, bo v Festivalni dvorani folklorni ansambel »Tine Rožanc« iz Ljubljane izvajal program jugoslovanskih narodnih pesmi in plesov; prireditev bo zvečer ob 20,30 uri. V soboto* 9 julija, bo ob treh popoldne na Bledu na športnem stadionu mednarodni jahalni turnir, na katerm bodo sodelovali jahači iz petih držav, istega dne zvečer ob 20.30 uri pa bo v dvorani Kazine mednarodni plesni turnir — tekmovanje v standardnih plesih. V Festivalni dvorani na Bledu si tudi lahko ogledate razstavi Ive Šubica in o slamnikarski obrti na Kamniškem.
PRVA GOSTILNA IN TRGOVINA ČEZ MEJO NA LJUBELJU
JOŽE MAILE
MENJAMO DINARJE PO NAJBOLJŠEM DNEVNEM KURZU
Gorenjski sejem v Kranju od 5. do 16. avgusta
Zavod za vzdrževanje športnih objektov
Kranj
• kopalni bazen
• bife
• ples vsako soboto
• zimsko kopališče posluje vsak petek, soboto in nedeljo od 12.—17. ure in ob slabem vremena ter nudi kopalcem na Savi garderobe in bife
Var čuj in misli C<te> jutRI
D9B
iN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI
sušenje sena v okolici Kranja
O-
pa
iU
>n
rt--r
O,
' e
i o
-a
ošiljenim delom, za levo roko.
Danes se s kosami že vse manj kosi, več s kosilnicami, bodisi z vprežnimi ali ročnimi motornimi ali celo s traktorskimi. Ročne motorne kosilnice in traktorske kosilnice so kmetje v okolici Kranja začeli nabavljati šele v zadnjih nekaj letih, vprežne pa poznajo in tudi uporabljajo že dlje. »Pred kakimi 30 ali 40 leti sta bili v okolici Kranja samo dve vprežni kosilnici!« mi je povedal oče; »ena na Laborah in ena v Trbojah. Pa še teh dveh niso uporabljali, rekli so, da sta zanič!« Res kosilnica ne pokosi tako čisto do podna, a koliko hitreje in z veliko manj truda je košnja opravljena! Seveda vsakega travnika s kosilnico — tudi z ročno motorno — ni mogoče poseči. Za košnjo z vprcžno kosilnico, ki ima kline pri strani in spredaj konje, je treba travnik najprej priseči s koso; za ročno motorno kosilnico to ni potrebno, ker
ima kline spredaj. Košnje in truda je danes mnogo manj, ker že skoraj vsi kosijo s kosilnicami, le malo večjih kmetov je še, ki tolčejo na roke. Vprežne kosilnice sta pogosto kupovala po dva ali več kmetov (navadno sosedov ali sorodnikov) skupaj. To pa se navadno ni obneslo: kosilnica je bila slabo oskrbovana, v času košnje so bili na dnevnem redu prepiri, kdo bo kosil z njo itd. Zato ima zdaj že — če je le mogoče— vsak kmet svojo.
Med koso in kosilnico pa je bistvena razlika glede časa košnje: s koso se kosi zjutraj, dokler je trava mokra, ker se sicer ne reže, in delno proti večeru, ko je trava spet že bolj vlažna od večerne rose in zato voljnejša, s kosilnico pa takrat, ko je trava suha, torej čez dan. Priseči je treba travnik zjutraj, potem se pa čez dan enkrat pokosi s kosilnico. Če ni bilo ravno veliko ljudi pri hiši, so večji travnik včasih začeli kositi  proti  večeru, zjutraj
pa so ga zdelali in nato čez dan sušili, še pred nekaj leti so na* Okroglem tako delali.
Klepanje kose; levo je kosišče
Ker po vojni namreč skoraj ni mogoče več najeti koscev in ker je na kmetijah vse manj domače delovne sile, so zjutraj trije kosci na primer le težko pokosili travnik, če ga je le kaj bilo.
Ko se zjutraj rosa malo posuši, je treba takoj začeti s sušenjem. Najprej, navadno okrog devete do desete ui*e, se zmešajo redi, in sicer z vilami ali grabljami, lahko pa tudi kar s koso. Okrog enajste do dvanjste ure se prvič obrača z lesenimi vilami, potera pa se pusti nekaj ur, da opoldansko in zgodnje popoldansko sonce čimbolj posuši travo. Če je potrebno, se še enkrat obrne. Paziti je treba, da je trava čimbolj enakomerno razstlana po travniku, da pride zraven čimveč sonca.
Popoldne, kmalu po kosilu, je treba začeti delati ograb-ke. Če je bilo bilo lepo vreme, se je trava že dobro sparila na soncu. V zadnjih letih kmetje največ sena še isti dan,-ko so ga zjutraj ali prejnšji dan (s kosilnico) pokosili,   zvozijo   domov in
zložijo v kozolec, da se tam posuši, včasih pa so ga več, če je bilo le vreme, posušili na travniku. Ce so ga sušili na travniku, se ni tako mudilo z delanjem ograbkov in potem kupov, ker se je trava p.opoldne še sušila; treba jo je bilo le od časa do časa obrniti, šele proti večeru (čč pa se je pripravljalo k dežju pa prej) so naredili ograb-ke. Od vseh strani so zmetali in pograbili seno v vrsto, potem pa so ga — že zvečer — dali v kupe, da ga rosa čez noč ni preveč navlažila. »Vedno smo delali tako, da je eden — navadno moški dajal v kupe, dva — navadno dve ženski ali tudf kakšen otrok — pa sta grabila!« mi je povedal oče. Naslednji dam dopoldne, ko se je posušila rosa, saj je bilo treba kupe razs-tlati po travniku, potem pa čez dan večkrat obrniti, da je bilo seno popolnoma suho; proti večeru so ga zvozili domov in zmetali na oder.
A. Triler (Nadaljevanje prihodnjič)
INIRAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN Rd
Hdi človeško sočutje vbi mu rekla in mu C* feamotanost človeške l^ odnosov v sedanji
^•eči bodrilno besedo
L ^hu bo napisala, naj f^a, naj uboga opa in •Wvrnila.
" ^li pojutrišnjem, lah-J^cč tednov, mesec ali ^visen od nje, marveč
^azalca na uri priga-
K" majhne medle lune, izognila ljudem. Nori. Boji se, da bi jo tovarno granat, ogo-ne želi nikogar, tudi V mora kupiti vozno %ko dopoveduje neki
razume, kaj ji šepeta [besed, ki jo vprašu-fleprijctnih misli, da
mora na sodišče, kjer še nikoli ni bila. Zato ne ve, kaj hoče Fe-derlova, ko jo dreza s komolcem in vprašuje: »Tista je bila! Kajne, tista je bila?« Preden jo razume, je Štefi žc na peronu, Hammererjeva pa samo živčno stresa z glavo, kakor da bi pritrjevala, v resnici pa mlade Fcderlove sploh ne pozna, ker je še nikoli ni videla. Odkar je izgubila moža in lani še sina, se le redkokdaj pokaže na penzberških ulicah. In še kadar se, se navadno takoj vrne domov. In zdaj ji je že ves teden žal, da se tudi prejšnjo nedeljo ni vrnila.
Zakaj ni mogla tisto o kruhu in tisti ženski zamolčati? Ko bi vedela, da bo morala o tem pričati na sodišču, bi bila prav gotovo tiho.
»Ne bova šli v isti vagon, slavina naju ne sme videti.«
»Kakšna šlavina?'< je Hammererjeva ne razume.
Toda vlak iz Bichia je žc tu. Stara Federlova Hammererjevi ne utegne razložiti. Ji bo že potem povedala. Mudi se ji. Drugače bo vlak odpeljal brez njiju.
»Ko bi le,« vzdihne zase Hammererjeva.
7
Vlak drdra. Že zdavnaj je pustil penzberško meglo za seboj. Ko bi vsaj peljal naravnost do Mlincima! A, žal, ne pelje. V Tut-zingu bo treba prestopili na vlak, ki pripelje iz Garmischa. In bogve koliko časa bo treba čakati, da bo pripeljal.
Kako neprijetno je misliti na vse to in na ljudi, ki se jim v tem praznem kupeju ni treba kazati in čutiti na sebi njihovih pogledov ali celo prsta, ki kažejo nate: »Vidiš, tista je! Na sodišče mora! Zaprli jo bodo!«
Tega občutja se Štefi ne more znebiti.
Ne zanima jo bleda jesenska modrina Starnberškega jezera, ki se izvija iz megle. Vlak že zavija in sope skozi predor za Sec-hauptom.
Kakšna dobra tema, ki je ubila komaj prebujeno jutro. Zakaj se ta predor ne razteza do samega Miinchna? Zakaj bo tako hitro minil in bo svetloba vnovič odprla jesensko obarvane gozdove, ki bodo skrili jezero skoro vse do Tutzinga.
Vlak sope v negotovost. Se bo vračala zvečer nazaj po tej progi? Bogve kakšne »zločine« ji bodo naprtili na sodišču? Bogve kakšno kazen ji bodo izrekli?/Potem bo njeno ime v časopisih na tisti strani, kjer bičajo nemške žene, ki so pozabile na nemško čast in podpirale ujetnike ali pa celo iskale pri njih ljubezensko nadomestilo za može ali fante, ki so na fronti. Njej nezvestobe možu ne bodo mogli očitati ali ji zaradi nezvestobe soditi. Toda na tisti strani ne delajo nobene razlike. Nikoli ne veš, če prebiraš stolpec »sramote«, ali je obsojenka imela samo čut do sestradanih in nesrečnih ujetnikov in jim dala kdaj kak košček kruha, ali je imela z njim ljubezenske odnose. Tašča bo prav gotovo pokupila vse časopise, ki vodijo na svojih straneh to rubriko in jih shranila. Prav
lahko pa jih bo bral tudi Franc, saj vojaki bržkone dobijo kdaj pa kdaj kak časopis tudi na fronto. A če ga ne bo dobil sam, mu ga bo poslala tašča.
In Franc bo prav gotovo podvomil vanjo! O, ali ni bil celo> v tistih letih, ko jo je varal sam, nanjo ljubosumen. Ali ni že kot dekle morala zaradi njegovega ljubosumja odpovedati službo v restavraciji Rosenhof v Grazu?
O tem včeraj in v soboto ni razmišljala. Vse preveč so se bile njene misli ukvarjale s tem, kako bi otroku povedala, kam gre. Za otroka bosta skrbela Ebnerjeva. Vsaj. s te strani je za Slavka lahko brez večje skrbi. Zto pa se vanjo plazi bojazen pred drugimi posledicami, ki lahko vnovič usodno posežejo v njeno življenje. Ko bi čutila do Frainca kar je čutila v mesecih svoje užaljenosti, kose je čutila prevarana, ogoljufana, bi je zdaj ne mučila misel, kaj si bo mislil Franc, ko bo med imeni nezvestih žena in tistih, ki so ujetnikom pomagale s hrano, bral njeno ime. Ljubosumen, kakor ga pozna iz časov pred poroko, jo bo vsekakor prištel med nezveste. A tudi lani, na povratku z izleta pri Osterskih jezerih, jo je mučil z ljubosumjem, ker je plesala z ...
Misli se ji pretrgajo, ker se zave, da bo skoro gotovo na postaji v Tutzingu videla tistega človeka, na katerega je bil Franc takrat ljubosumen.
Kako bi ga ne? Saj je tisti petdesetletnik šef lutzinške postaje.
Petdesetletnik? Lani je bil dvakrat toliko star kakor ona! Kako neki je mogel biti Franc na tako starega človeka ljubosumen? Ona si ni zapomnila niti njegovega imena; vseeno bo pazila, da se ga bo sedaj izognila. Ne bi se rada srečala z njim, da bi jo kdo iz Penzberga ne videl v njegovi družbi.
Toda Tutzing je že tu.
Joj, kako težko je vstati in zapustiti prazen in pred ljud%i, ki jo poznajo, varen kupe. A mora, četudi se ji zdi, da ima noge težke in da jih ne bo mogla premakniti. Pred očmi se ji dela megla, ko izstopi.
Oktobrsko jutro je mrzlo, da se ji zasolze oči. Še preden se more razgledati, kam bi se umaknila pred ljudmi, jo nekdo pozdravi.
»Kakšno naključje! Danes že druga prijetna znanka!«
Šef postaje je. Da, prav on, ki ga ni hotela srečati, a je stopila iz vlaka naravnost preden. Stiska ji roko in ji v eni sapi pripoveduje, da je v njegovi pisarni tudi gospodična Helge Waldemeier, ki je bila takrat na onem čudovitem izletu pri Osterskih jezerih, ter jo vprašuje po Francu in o tem, kaj jo je prineslo v Tutzing.
štefi je zmedena, da ne more odgovarjati na njegova vprašanja. N«. ve, o kom šef postaje govori. Samo to mu pove, da ni prišla v Tutzing, marveč mora v Munchen. Zakaj, tega ne pove.
»Tu vendar ne boste čakali na vlak. Tudi gospodična Wakle-meier se pelje v Miinchcn. Lahko bosta potovali skupaj,« govori šef in jo vabi v pisarno.
Alojz Ravbar:
■illll
MlllllifJ^llll!lll!l
m\\mm
Kazalce zgarane kmečke roke je nekam plalio pritisnil gumb električnega zvonca.
Gospodinjska pouu-čpija, ki je odprla vrata, je zagledala neznanega priletnega moškega. Bil je slabo oblečen in o>ut: v desnici je držal po-nošeni črn klobuk; plešasto teme je obdajal venec redkih sivih las; na velem obrazu je ležalo nekaj trpkega.
»Kaj želite?« je vprašalo dekle j ko si je ogledala tujca.
»Rad bi govoril s tovarišem Nikom,« jc dejal nekam v zadregi. »Kdo pa ste?«
»Recite mu. da bi želel govoriti z njim Matija Torkar s Podvrha, tisti, pri katerem se je velikokrat ustavil v času vojne.«
»Počakajte!« je reklo dekfc in izginila za priprtimi vrati.
Matija se je vtem ;re enkrat ozrl po pročelju skoraj nove vile in po lepem, v jesenske barve odetem vrtu, ki je obdajal vilo.
»Vstopite!« ga je čez nekaj časa povabila mladenka.
Matija je stopil v vežo in nato v sprejemnico, kamor mu je pokazalo dekle.
Obstal je na pragu plah in neroden, kakor hribovec, ki malokdaj zaide v tako razkošno mestno stanovanje. Kratkovidne oči so mu v otroškem začudenju begale po bogato opremljeni sprejemnici, preden so se ustavile na Nikolaju Mraku,, direktorju tovarne TOPTI.
Le-ta je sedel v enem izmed treh naslanjačev, prevlečenih z usnjem. Zdaj je odložil časnik, počasi vstal in molče ogledoval prišleca.
Matija pa je ogledoval njega. Skoraj štirinajst let je minilo, odkar sta se zadnjič videla. Nikolaj, ki je kot partizan imel ime Niko, se je tako močno spremenil, da ga Matija skoraj ni več prepoznal. Edino, kar ga je najbolj spominjalo nanj, je bila brazgotina, ki je segala od levega senca do polovice lica in ki mu jo je bil naredil drobec italijanske mine. Vse drugo na Nikolaju je bilo spremenjeno. Med vojno je bil suhljat in slaboten, zdaj pa je bil rejen, krepak. Njegov obraz je bil nekoč nekam pretegnjen in posvalj-kan, razdrapan od napoiov, prečutih noči, skrbi in pomanjkanja, zdaj pa je bil okrogel in svež.
»Niko!« jc skoraj boječe dahnil Matija.
»Pozdravljeni, ata Matija!« je vzkliknil Niko-aj, mu stopil naproti in ponudil desnico. »Do->rodošli, ata! Kdo bi si bil mislil, da se bova e kdaj videla! Izvolite sesti, ata Matija!«
ečer na Bohinjskem jezeru (foto Franc Perdan)
Sedla sta vsak v svo,' naslanjač, vmes pa je stala nizka mizica
»Kaj vas je napetilo k meni, ata? Kako ste me našli?« je vprašal Nikolaj m "n^ da bi počaV na odgovoi. je zaklical proti vratom: »Ida, nesi nama čaja in ruma!« Spet se je obrnil p Matiji in po\zel: »No, ata Matija, čemu se moram zahvaliti, da vas vidim po tako dolgem času?«
Videti je bilo, da Matija n; mogel na dan s tistim, kar ga je privedlo sem. Ko pa je bil na tem, da pove razlog tega obiska, ga je prehitel Nikolaj z vprašanjem
»Kako pa je kaj doma pri vas, ata Matija?« »Pri meni doma je sama nesreča in žalost, Niko. Predlanskim mi je umna žena. Se še spominjaš moje Cilc?«
»Da, spominjam se je. ata, spominjam. Da je umrla pravite?' Nikolaj je sočutno zmajal z glavo, nato pa reke'- »Dcbia ženska je bila; veliko je storila za našo stvai škoda, da je umrla, škoda!«
»Umrla je in me pustila samega z najinim sinom. Se spominjaš mojega edinega sina Štefana?« Na Matijevem razbrazdanem obličju je medlel trpek smehljaj.
»Da, spominjam se ga ata. Kaj pa jc z njim?« Nikolaj se jj še bolj razkošalil v naslanjaču in uprl v Matijo vprašujoč pogled.
»Tako je /. njim, da bi bilo bolje, če oi bil mrtev,« je povedal Matija z vidno bolečino. »Zakaj pa?« je napeto vprašal Nikolaj. Zdaj je vstopila Ida z dvema skodelicama čaja in steklenico ruma. Postavila je pladenj na mizico, pokrito s kristalno ploščo in odšla.
»Prilijte si ruma, ata!« je rekel Nikolaj na moč prijazno.
Matija je segel po steklenici m s tresočo roko vlil v čaj nekaj kančkov ruma. Potem ko je srknil požirek čaja, mu je N.;kolaj ponudil cigareto.
»Boste zakadili, ata Matija?« »Ne, hvala  Včasih sem kadil, Tam pa sem opustil kajenje. Ni denarja za tobak, še za kruh ga ni dovolj.«
Nikolaj si je prižgal cigareto, s slastjo fzpuh-nil dim in vprašal:
»No, ata, kaj je z vašim sinom?« »Se spominjaš tistega dne, ko si bil zadnjikrat v mofi hiši?«
Da, spominjal se je, kdaj je bil zadnjikrat pri Matiji in sploh na Podvrhu.
To je bilo malo pred osvoboditvijo. Bataljon, katerega komandant je bil Nikolaj, se je nekje spoprijel z Nemci in četniki. Ker so bili ti zdaleč v premoči, se je moral bataljon umakniti. Pri tem pa je padel v močno zasedo in se razcepil na tri skupine. Najmanjša skupina, v kateri je bil tudi štab bataijona, je nosila s seboj
več bolj ali manj hudo ranjenih tovarišev. Sklenili so, da jih čimptej prenesejo v neko partizansko bolnišnico, toda kamorkoli so zavili, povsod so trčili na sovražnika.
Bilo je pozno popoldne, ko je ta del bataljona z Nikolajem ra čciu prišel na Podvrh. To je bila majhna hribevska vasica, razmetana pod vrhom visokega hriba. Borci, ki so nosili ranjence, so bili tako izčrpani od naporov in gladu, da , nisc mogli dalje. Tedaj je Nikolaj odšel k Matiji Vsi ljudje na Podvrhu so bili zanesljivi, a najbolj se je zanesel na Matijo, ki ga je tudi najbolje poznal. Prav tako dobro je poznal njegovo ženo Cilo in njunega edinca Štefana, mladega fanta, ki je bil terenski obveščevalec in kurir. Njemu je Nikolaj naročil, naj odide v dve uri hoda oddaljene Poljane, kjer se je zadrževal štab odreda, in naj komandantu ali komisarju odreda izroči pismo, ki ga je bil pravkar nap isal. V pismu je prosil, naj mu nemudoma pošljejo kakih petdeset borcev, ki bodo pomagali nositi ranjence v bolnišnico.
Štefan je takoj odhitel v dolino.
Zaman ga je Nikolaj čakal do poznega večera. Tako on kot Štefanova mati in oče so zaslutili, da se je fantu nekaj pripetilo. Ne da bi dalje čakal Štefana, je Nikolaj nadaljeval pot proti bolnišnici.
Potlej se ni nikoli več vrnil na Podvrh in zato tudi nikoli ni zvedel, kaj se je pravzaprav zgodilo s Štefanom.
Zdaj mu je Matija povedal tole:
»Naslednje jutro sem šel iskat sina. Našel sem ga nekje med Podvrhom in Poljanami. Ko je bil na poti v Poljane, je padel v zasedo. Kljub temu, da je bil hudo ranjen v hrbet, se je odvlekel na varno. Tam pa je obnemogel in oble; žal. Napol živega smo prinesli domov. Ker ni bilo daleč naokoli nobenega zdravnika, sva ga zdravila z ženo. Rane so se sicer zacelile, toda fant se je le stežka premikal, sam hoditi pa sploh ni mogel. Spodnji del telesa mu je čisto odpovedal. Sprva sva z ženo upala, da bo sčasoma šlo na bolje, pa je šlo vse bolj na slabše. Zdaj se sploh ne more niti malo premakniti
Gotovo se spominjaš, Niko, kakšen fant je bil, pravi korenjak, pogumen, pogumen, poln življenja; zdaj pa ga je sama kost in koža..-* Umolknil je in si s skrčenim kazalcem utrl solzi, ki sta mu pripolzeli iz oči.
»To je pa res hudo,« je polglasno rekel Nikolaj in vidno ginjen dolgo majal z glavo.
»Da hudo je, Niko, hudo,« je rekel Matija 1, razklanim glasom. »Ko bi bil sin zdrav, ne rečem, bi že kako šlo, tako pa nikamor nc gre-
$&)%*(+'+&%'+')'*(#&*&+'*&%'%()'%&%&)(#'$&)(+&%(%'%&$()$
Torka r'
Sama revščina in žalost sta v moji hiši. Dokler je bila žena živa, je tudi še nekam šlo naprej, zdaj pa je v moji hiši tako, da ni za povedati. Sam moram obdelovati tistih nekaj krp zemlje, sam gospodinjiti, sam skrbeti za pohabljenega sina ...« Zamahnil je z roko, ko da bi hotel prekiniti samega sebe Srebnil je požirek že shlaje-nega čaja, da bi si omočil osušeno grlo in se zagledal v ogorek Nikoiajeve cigarete, ki je tlela v kristalnem pepelniku
Nikolaj, ki ga je Mati jeva pripoved čisto pre-sunila, ga je gledal z izrazom sočutja na obrazu.
Medtem ko je iskal besede, ki naj bi vsaj malce ublažile Matijevo prizadetost, je Matija povzel:
»Ko je bila moja žena še živa, sva se večkrat pogovarjala o tebi, »Kdove kje je Niko?« sva se spraševala. Morda pa je padel tik pred koncem vojne, ker se nič ne oglasi, čeprav je velikokrat obljubil, da nas pride po vojni obiskat, če bo ostal živ.« Tako, vidiš, sva se pomenkovala in ugibala, kaj je s teboj. No, pred časom sem po naključju zvedel, da si živ in zdrav, da si direktor neke tovarne, da imaš svoj avto, svojo vilo in tako naprej. In ko sem zvedel, kje stanuješ, sem sklenil, da te obiščem.
Izpil je ostanek čaja in se zagiedal v zlate ribice, ki so se leno premikale v veliki vazi, ki je stala na stojalu v kotu.
»Prav, da ste prišli, ata Matija, prav,« je rekel Nikolaj. Vendar ni bilo videti, da bi mu bilo docela prav. Podoba je bila, da ga je njegov obisk nekoliko motil, da ni prišel v pravem času ali da bi nemara bilo bolje, da bi ga sploh ne bilo.
Matija, ki ni mogel uganiti tistega, kar se je skrivalo za Nikolajevim gostoljubnim obnašanjem, je dejal:
»Saj veš, Niko, da je bila moja hiša noč in dan odprta te.bi in vsem partizanom. Zadnjo skorjo kruha,^zadnji krompir, ki mi ga je dalo tistih pet, šest plaht zemlje, je moja hiša delila z vami. In da «'m dal od srca rad, to sam veš. Dajal pa nisem zato, ker bi bil računal, da mi bo po osvoboditvi dvakrat povrnjeno, dajal sem zato, ker sem videl, zakaj in komu dajem. In danes. Niko, nič ne zahtevam za tisto, kar sem dal. čeprav sem boli potreben kot kdaj koli poprej.
Za nekaj bi pa le prosil. Ne zame, za sina. Vidiš zanj ne dobivam nob?ne podpore. Ni priznan, da je vojni invalid in /.ato ne dobiva invalidnine. Poizvedel sem, kaj in kako bi bilo . treba storiti, da bi mu vsa; invalidnino priznali. Rekli so mi,, da mora imeti r*riče, ki bodo potrdile da je bil res ranjen v času, ko je izvrševal nalogo, ki jo je doti1 od kake vojaške ali politične oblasti. In ti veš, Niko, kako je bilo z njegovim primerom Ti osebno si ga poslal v Poljane, in zdaj veš da je bil med potjo ranjen in veš, da je zaradi tistih ran popolnoma ohromel. Predno sem sc odločil, da te obiščem, sem si dejal: »Če kdo, Niivo mi bo prav gotovo pomaga!.« In zato, vidiš, sem prišel k tebi. Prišel sem 3 prošnjo da bi pričal za mojega nesrečnega sina, Niko.« Utihnil je in uprl svoj skaljeni pogled v Nikolaja tei s tesnobno napetostjo čakal na odgovor.
Nikolaja obraz se je na mah spremenil. Iz njegovih pote/, se je mogla razbrati mešanica presenečenja in nejevolja. P.etekla je dolga minuta, preden se je votlo odhrkal in dejal:
»Hm. ja veste, ata Matija, stvar je namreč v tem, da se ne utegnem ukvarjati s takimi zadevami, res ne. Tovarn? mi požre ves čas, ostanek časa pa mi požro razne se i:, konference in druge obveznosti. Skratka, ir-am toliko dela in skrbi, da s. pri najboljši volji ne morem odtrgati niti pol ure za kaj drugega, res ne.«
Matija je ostrmet vanj. Hotel je nekaj reči, toda iz sebe ni mop,el spraviti besedice, tako s:to"itc pa je udarile to, kir je slišal. Počutil sc je kakoi človek, ki se mu je ta hip zrušil eden nn.jvečišh upov v življenju. Prej bi pričakoval smrt kakoi takšen Nikolajev odgovor. In ko ga ie sliša', je \'se clipnilo v njem.
ivi?" S' JC ?elPliko opomogel, je rekel z neizrekljivo grenkobo:
vJ^ikx' 311 res ne moreš napraviti te dobrote?« Koliko časa pa bi izgubil, če bi prišel v Poljane na Zvezo borcev in bi osebno pričal, kaj in kako je bilo z mojim sinom? Ali les ne bi mogel najti toliko časa, da bi pojutrišnjem prišel s svojim avtom v Poljane? Vse stroške, ki jih boš imel, ti bom povrnil. Prodal bom vseh sedem kokoši, lmam, da poravnam tvoje stroške, Niko.«
»Ne gre za stroške, ata Matija, za čas gre. Moj cas je tesno odmerjen. In ravno pojutrišnjem moram na neko konferenco, zato res ne morem iti v Poljane, res ne morem.«
»Kaj pa kdaj pozneje?« je vprašal Matija z ugašajočim upom.
»Ne morem obljubiti, ata. res ne morem. Najbolje bo, da se obrnete na koga drugega, ki ima vec časa kot jaz «
_ »Nihče razen tebe ne more pričati za mojega sina, ker samo t: veš, kaj i i kako se je zgodilo z njim?«
»Ampak jaz ne utegnem, res ne utegnem, ata Matija.«
Matija je zrl vanj, ko da ne verjame, da je res to, kar je slišal šest ur je pešačil, da je prišel do njega v prepričanju, da bo pri njem našel razumevanje in pomoč, pa ni našel ne enega ne drugega.
Njegova prejšnja ponižnost in skromnost sta se zdaj spremenili v togoto in odpor. Vendar je obeje potlačil vase, da ne bi planilo iz njega.
Ne, kaj takega ni pričakoval od človeka, za katerega je njegova hiša med vojno veliko sto-•v v °n ne n-'eS°va žena ne njun sin se niso nikoli vprašali po času, kadar je bilo treba
karkoli storiti za Osvobodilno fronto. Kdo bi preste; vse dneve in noči, polne nedopovedljivega trpljenja, k: ga prenaša Matijev sin! In zdaj, ko bi bilo treba žrtvovati dve, tri ure časa, ga Nikolaj ne more žrtvovati, ker ga kratko malo nima kje vzeti.
Matija ga je gleda!, ne več krotko in proseče kot prej, marveč ostro in obtožujoče. Nikolaj ga je molče gledal in nekam v zadregi gladil -s konci prstov oprijema pri naslanjaču.
»Bojim se, ata Matija, da ne razumete mojega položaja,« je naposled vrgel v morečo tišino.
Matija je počasi vstal ter obstal, ko da ne ve, kaj naj še reče.
Vtem je vstal tudi Nikolaj. Iz žepa je potegnil denarnico, izbrskal nekaj s-.otakov in rekel:
»Nate, ata Matija, vzemite!«
»Hvala!« je odklonil Matija s prizvokom uža-Ijenosti in ogorčenja. »Nisem prišel beračit, Niko. Nisem te prišel prosit vbogajme, prišel sem te prosit, da bi naredil uslugo mojemu sinu; ti pa ne utegneš ...« Z rezkim zamahom roke je prekinil sam sebe in odšel, ne da bi pozdravil.
Ko je hodil proti domu, je bil ves spremenjen. V njem je bilo zdaj vse prazno in hladno kakor v mrtvašnici Bil je podoben človeku, v katerem je ugasnil poslednji žarek vere v sočloveka.
Ko je imel mesto že daleč za seboj, se je ves skrušen usedel na obcestni kamen. Od razočaranja in zagrenjenosti razdejani obraz je zakopal med dlani in se globoko sklonil. Nekaj časa je bil negiben, nato pa so mu ramena pričela rahlo drhteti.
Jokal je.
< t*
*C $ ■ JU
o Q
o
O*
S
w
O
Q
Trgovsko podjetje
»KURIVO« KRANJ
razproda po znižanih cenah:
— nekaj  1000 kom EFE zidakov  ( 19 x 19 x 29
cm) — odgovarja za vsako zidavo
— nekaj fižolovk raznih dolžin.
Informacije dobite na telefonu 21-192 ali 21-550.
Trgovsko podjetje »AGRARIA« KRANJ
razglaša
naslednja prosta delovna mesta:
1. Skladiščnik
2. Terenski prodajalec
3. Skladiščni delavec
Pogoji: pod zap. št. 1 in 2 — Kvalificiran delavec trgovske stroke s primerno prakso v živilski stroki. Pod zap. št. 3 — Moški, vojaščine prost in stalno bivajoč na območju občine Kranj.
Ponudbe sprejema kadrovska komisija podjetja do 15. julija 1966.
Obiščite blagovnico
v Kranju, v Pf eSernovi 10
V TREH NADSTROPJIH NOVE BLAGOVNICE so vam na voljo:
plastične mase, obloge za tla, gumijasti izdelki, pneu matike, vrvarski izdelki ter potrebščine za čevljarje, sedlarje in tapetnike, zaščitna sredstva, plastična, ko vinska in usnjena galanterija, kratka roba, perilo, dro gerijsko blago, zlatnina, gospodinjski, termični in aku stični aparati, gramofonske plošče, svetlobna telesa. Obenem vas obveščamo, da smo ukinili poslovalnici Astra na Prešernovi cesti 8 in na Titovem trgu 1 v Kranju.
Priporoča se delovni kolektiv
blagovnice ASTRA Kranj, Prešernova 10,-telefon 2202' 22080.
\
8^0297
Radovljica: občinsko atletsko prvenstvo
154 takmovalcev h 7 klubov
Letošnje spomladansko prvenstvo občine Radovljice v atletiki je bilo razdeljeno na dva dela. Prvi del je bil 18., drugi pa 25. junija. Tekmovanja, ki je bilo za vse kategorije, se je udeležilo 154 tekmovalcev iz 7 klubov.
Med dobrimi rezultati velja omeniti predvsem Branko šolar iz Podnarta (višina 140 cm). Razveseljivo je, da je bilo izboljšanih precej občinskih rekordov.
REZULTATI — ČLANI Disk
(2 kg): čebulj (Rad.) 30,20, 100 m: Pezdič (Rad.) 12,0, 400 m: žemva (Gorje) 55,5 (rekord), 1500 m: Sitar (Kam. g.) 4:23.0, daljina: Markelj (Kam. g.) 561, krogla (7,25): Benedik (Bled) 11,64, 4x100 metrov: Kamna gorica 50,4, kopje (800 g): Poljanšek 49,15, višina: Poljanšek (Kam. g.) 170;
ČLANICE — 60 m: M. Tolar (Pod.) 8,6, 600 m: Očko (Kam. g.) 2:05.2, daljina: M. Tolar (Pod.) 453, krogla (4 kg): Mikeš (Rad.) 685;
MLADINCI — 100 m: Ka-
ban (Kam. g.) 12,3, 1000 m: Hanžič (Rad.) 2:44,8, daljina: Ferjan (Bled) 591, krogla (6 kg); šotar (Ljubno) 11,97, 4x100 m: Podnart 53,5, višina: Koren (Bled) 165, kopje (600 g): šolar (Kam. g.) 49.01 (rek.), disk: šolar (Kam. g.) 36,24;
V ponedeljek zvečer so se zbrali v Radovljici predstavniki nekaterih planinskih društev Gorenjske in člani odbora za izgradnjo Prešer-
V DOMŽALAH
ŠPORTNI PARK
PREVZELA KRAJEVNA SKUPNOST
Športni park v Domžalah je zadnja leta vedno bolj propadal, ker ni nihče skrbel za vzdrževanje objektov. Sedaj ga je prevzela v upravljanje krajevna skupnost Domžale, ki je v kratkem času po prevzemu že opravila nekatera najnujnejša dela, predvsem pri plavalnem bazenu.
V Domžalah zaključene TRETJE SINDIKALNE ŠPORTNE IGRE
Z zabavno-glasbeno prireditvijo »Po delu šport in razvedrilo«, ki je bila v petek, 24. junija, v dvorani mengeškega kina, so se zaključile 3. sindikalne športne igro delovnih kolektivov domžalske občine. Na prireditvi so podelili priznanja in diplome najboljšim posameznikom in sindikalnim športnim ekipam.
MLADINKE — 60 m: 1. D.
Tolair (Pod.) 8,5, 600 m: Rožič (Ljubno) 1:51,9 (rek.), daljina: D. Tolar (Pod.) 450 (rek), 4 x 50 m: Gorje 33,8, višina: B. šolar (Pod.) 140 (rek.), krogla (3 kg): Bem (Rad.): 10,07;
PIONIRJI — 60 m: Mužan (Ribno)   8,1,   višina: Šolar
REZULTATI — Sora : Triglav 56:59 (20:31), Suha : Jesenice 77:39 (40:19), Radovljica : Trhle veje 51:69 (23:30).
Ekipa Suhe je edina, ki ni doživela nobenega poraza.
Na dobro tretjo mesto so se uvrstili kranjski mladinci. Le nesrečen poraz proti starejšim kolegom jim je one-
nove koče na Stolu. Dogovorili so se, da bodo planinsko postojanko na Stolu izročili svojemu namenu 31. julija, to je pred občinskim praznikom Kranja in Jesenic.
Računajo, da se bo slavno-sti udeležilo veliko ljubiteljev planin iz vseh naših krajev, pa tudi sosednje Koroške. Ob tej priložnosti bodo pripravili tudi bogat kulturni in zabavni program. Izvolili so poseben ll-članski priprav ljalni odbor, ki bo poskrbel, da bo ^prireditev nemoteno
(Kam. g.) 140, daljina: šolar (Kam. g.) 442 4x50 m: Ribno 29,9, krogla (3 kg): Mužan (Ribno) 10,42;
PIONIRKE — 60 m: Luznar (Rad.) 9,0, višina: Luznar (Rad) 125, daljina: Smolej (Gorje) 411 (rek.), 4x50 m: Radovljica 33,2, krogla: (Pod.): Fortuna 8,42;
EKIPNO — 1. TVD Kamna gorica 22.212, 2. TVD Podnart 19.106, 3. SD Radovljica 18.298 točk. J. Justin
mogočil osvojitev drugega mesta. Poleg njih so pokazali precejšen napredek, igralci iz Radovljice, dočim se bodo mladinci Sore iz Jesenic ter Loka 54 jeseni »pomenili« o zadnjem mestu. %
KONČNA LESTVICA
	Suha	6	6	0
361:252	12 +112			
	Tr. veje	6	5	1
326:281	10   + 45			
	Triglav	6	4	2
339:287	8+52			
	Radov.	6	3	3
315:347	6—2			
	Sora	6	1	5
294:348	2   — 54			
	Loka 54	6	1	5
291:350	2—59			
	Jesenice	6	1	5
216:339	2—93			
Ker 60 mladinci		Triglava,		
Sore in Jesenic nastopili izven konkurence je vrstni red v konkurenci naslednji: 1. Suha 6, 2. Trhle veje 4, 3. Radovljica 2 in 4. Loka 54 brez točke.
potekala.
P. Čolnar
»BOJ POD TRIGLAVOM« je nova knjiga, ki je izšla v založbi Krajevnega odbora Zveze borcev Gorje pri Bledu. Cena za njo v prodaji je N din 49.
Knjiga, ki obsega 572 strani velikega formata s 350 slikami, obravnava predvojno življenje, borbo za obstoj med vojno in povojni razvoj Gorij in okolice.
Ljubitelji Gorenjske, predvsem Pokljuke in Me-žaklje, vsi, ki vas privlači zgodovina NOB, zlasti pa še prebivalci Gorenjske izkoristite priložnost in pošljite \voje naročilo KRAJEVNEMU ODBORU ZVEZE BORCEV GORJE PRI BLEDU do 23. julija 1.1. Gospodarske organizacije, ustanove, naročajte knjige za svoje kolektive in knjižnice.
Zaključek v Gorenjski košarkarski ligi
Suha prvak brez poraza
Zadnje kolo v Gorenjski košarkarski ligi. se je končalo brez presenečenj. Najbližje presenečenju je bilo srečanje med mladinci Sore in Triglava v škofji Loki, kjer so Kranjčani komaj uspeli obdržati visoko prednost, do katere so prišli v prvem polčasu. Suha je slavila prepričljivo zmago na Jesenicah, Trhle veje pa so z zmago v Radovljici zasedle drugo mesto.
Predstavniki planinskih društev
o koči na Stolu
OPOZORILO GOSPODARSKIM IN DRUGIM ORGANIZACIJAM TER POSAMEZNIKOM, KI IMAJO MOTORNA VOZILA
Cestni promet se je v sedanjih pogojih nenehnega naraščanja števila motorjih vozil razvil že do take stopnje, da nam gostota prometa v času turistične sezone povzroča številne probleme. Zlasti povečan promet blaga v notranji in mednarodni trgovini povzroča, da posebno intenzivno narašča tudi uporaba tovornih motornih vozil v cestnem prometu.
Ker predstavljajo tovrna vozila očitno oviro za promet hitrih vozil, zlasti na pomembnejših tranzitnih cestah tako-imenovanega slovenskega cestnega križa, morajo tudi delovne in druge organizacije ter posamezniki prispevati, da se ustvarijo ugodni pogoji za varnost prometa.
Zato opozarjamo vse gospodarske in druge delovne organizacije ter posameznike, ki imajo lastna motorna vozila, na naslednje ukrepe, ki so za zagotovitev varnega prometa na cestah nujni in neizogibni:
L Vsi vozniki tovornih motornih vozil in vozniki osebnih avtomobilov, ki vozijo počasi, morajo vselej voziti po skrajni desni strani vozišča v smeri vožnje. Opazovati morajo promet za seboj in omogočiti hitrejšim vozilom prehitevanje.
2. Tovorna motorna vozila, pri katerih skupna dovoljena teža presega 3,5 tone, ali so dolga več kot 10 metrov, morajo tedaj, kadar vozijo po cestah zunaj naselja drugo za drugim, voziti na razdalji najmanj 100 metrov. Medsebojno prehitevanje tovornih avtomobilov je za promet škodljivo in nevarno.
3. V skladu z navodili Republiškega sekretariata za notranje zadeve SRS je prepovedan promet tovornim motornim vozilom ob sobotah in dnevih pred državnimi prazniki od 12. do 22. ure ter ob nedeljah in državnih praznikih od 5. do 10. ure in od 16. do 23. ure po cestah:
— I/l Bregana—Ljubljana—Ljubelj
— I/l a Podtabor—Jesenice—Rateče
— 12 škofije—Sečovlje
— 1/6 Šentilj—Ljubljana—Sežana
— 16 a Ajdovščina—Gorica (vključno cesta II. reda Razdrto—Ajdovščina)
— 1/6 b Senožeče—Ankaran.
4. Izjemoma je v teh dneh in na omenjenih relacijah do-' voljen promet za tovorne avtomobile, ki prevažajo pokvarljivo blago, gorivo od skladišč d:» bencinskih črpalk, tovor za reško ali kopersko luko ter onim, ki prevažajo mleko In mlečne izdelke.
Taka omejitev prometa tovornih motornih vozil je nujna, ker sovpada s prometnimi konicami v času turistične sezone.
V skladu s pooblastili, ki jih daje temeljni zakon o varnosti prometa na javnih cestah bodo delavci milice zato, da bi zagotovili upoštevanje teh navodil in predvidenih omejitev, izvajali naslednje ukrepe:
a) Vozi!a, katerih vozniki bi toliko zmanjšali hitrost vožnje, da bi ovirali normalen promet, bodo začasno zadržana.
b) Ob sobotah in dnevih pred prazniki ter ob nedeljah in državnih praznikih bodo miličniki dosledno izločali za določen čas vse tovorne avtomobile, razen izjem iz točke 4, ki jih bodo zalotili pri vožnji po že omenjenih cestnih relacijah.
c) Izjemnih dovoljen} za vožnje tovornih avtomobilov ob prometnih konicah pristojni organi ne bodo izdajali.
Gospodarske organizacije naj vskladijo prevoze s tovornimi vozili tako, da v prometnih konicah ne bodo povzročala ovir in zastojev. Obenem naj seznanijo svoje šoferje z navedenimi ukrepi, ker bomo le s skupnimi napori in sodelovanjem vseh prometnih činiteljev lahko zagotovili varen promet.
Uprava za notranje zadeve Kranj
ZAHVALA
Po težki in dolgi bolezni nas je za vedno zapustila naša ljubljena in nepozabna mama, stara mama
FRANČIŠKA BREMEC
Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob tej težki uri stali ob strani in jo spremili na njeni zadnji poti in vsem za izrečeno sožalje v težkih dneh. Posebno se zahvaljujemo dr. Gajškovi in strežnemu osebju infekcijske klinike v Ljubljani, Angelci Jelene, ki je stala do •zadnjega trenutka ob strani. Posebna hvala pevcem društva upokojencev, č. duhovščini za spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem tudi hvala za darovane vence in cvetje.
Žalujoči: otroci z družinami
^:++++./:/./:+/++//:++/:+//+/+42495$^B
^^%*$+%-%++$+$/^
^^$%$/^/+%E
962384993^8315
m m
m
Gorenjska kreditna banka Kranj
s podružnicami na Jesenicah, v Radovljici, Škofji Loki in Tržiču razpisuje
Novo nagradno žrebanje
vezanih hranilnih vlog za vse varčevalce, ki bodo v letu 1966, vključno od 1.1. do 31. 12. 1966 vezali pri njej najmanj 2.000.— novih dinarjev svojih prihrankov vsaj za leto dni.
Na-vaiie «o: av'.o zastava 750, pralni stroj, moped, Šivalni stroj, hladilnik, pisalni stroj, dva kolesa
Vloge sp.ejcrtiajo vse njene podružnice v'.opc se obrestovane po višjih
— Vezane obrestnih merah.
''7;'''
0. »rj
ZAHVALA
Ob prerani smrti nadvse ljubeče žene in nepo-Eabne zlate mamice
ANICE ŠKRJANC
roj. Dežman
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znanjem in prijateljem, posebno še sosedom, ki so nam v času njene hude bolezni stali ob strani in Z nami sočustvovali ob njeni težki izgubi, jo spremili na zadnji poti ter ji poklonili cvetje v slovo. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Finkovi in vsemu ostalemu zdravniškemu in strežnemu osebju infekcijskega oddelka bolnišnice Golnik.za nego in pomoč. Prisrčna hvala tudi dr. Martinčiču za zdravljenje, g. župniku iz Križev zz tako številne obiske v njenih težkih dneh, in za pogrebni obred. Zahvaljujemo se tudi pevcem, ki si ji zapeli zadnje slovo. Vsem še enkrat lepa hvala za pomoč, sočustvovanje in spremstvo.
Globoko žalujoči mož Janko, sinova: Janko, Zdravko, hčerke Marica z možem, Zorka in mala Anica ter brat Jože z ženo.
Komisija za sprejem na delo pri podjetju
KMETIJSKO GOSPODARSTVO — ŠKOFJA LOKA
razglaša prosta delovna mesta
1. Dveh traktoristov
pogoj za nastop je: sposobnost opravljanja tega dela s prakso v poljedelstvu, poseben pogoj pa poizkusno delo.
2. Nadalje sprejmemo v uk za mesarsko stroko
Štiri
vajence
za sprejem v uk je potrebna osemletka, izjemoma se sprejme kandidate s 7. razredi osemletke, ki pa morajo opraviti sprejemni tečaj.
Ponudbe s podatki, ki dokazujejo izpolnjevanje pogojev za nastop pošljite na gornji naslov do 10. julija 1966.
DEŽURNI VETERINARJI
v juliju 1966 od 2. do 9. 7. 1966 veterinar Rus, Cerklje, tel. 73-115; od 9. do 16. 7. 1966 veterinar Be-dina, Ješetova 29, Kranj, tel. 21-631; od 16. do 23. 7. 1966 veterinar dr. Rutar, Planina 4, Kranj, tel. 21-605 in od 23. do 30. 7. veterinar Vehovec, Stošičeva 3, telefon 21070
Vrsar, Rovinj, Pavlina in Etna so nove strukturne
tkanine
TEKSTILINDUS KRANJ
Povezana produktivnost - višji osebni dohodki
Kratek zapis o opekarni v Vodicah
Opekarna v Vodicah je \ malo znana. Leži kak kilometer izven vasi sredi polja. Trenutno ima zaposlenih 43 ljudi, polovica je domačinov, ostali pa so v glavnem sezonski delavci iz okolice Čakovca in Prištine na Kosmetu. Dnevno proizvede okrog 30.000 komadov zidne opeke, letna količina pa se povzpne na približno tri milijone kosov. O samem delu in življenju v opekarni nam je podrobneje govoril upravnik podjetja tov. Miha Kranjec. »Podjetje samo je poslovna enota lubl.janskega gradbenega podjetja MEGRAD. Zato je tudi vsa opeka, katero-proizvedemo v glavnem namenjena za potrebe podjetja, del svojih proizvodov pa je seveda na razpolago drugim gradbenim podjetjem in individualnim graditeljem. Vendar je sedaj zaradi omejenih gradenj prišlo v prodajo do manjšega zastoja. Vendar se je situacija zboljšala, odkar smo prešli na proizvodnjo cementne opeke formata 20 x 20 x 40. Ta gre zaradi hitrejše in cenejše gradnje veliko bolj v promet.« Res je podjetje iz Italije uvozilo nov specialni stroj za izdelavo cementne opeke, ki ie trenutno še v poskusnem obratovanju, ven-
dar upajo, da bo septembra stroj že delal s polno paro. Pri stroju imajo že svoje izu-čene delavce, tako da sedaj lahko izdelajo v eni uri 500 komadov opeke (prej v enem dnevu). Tako se je efekt dela povečal 100 %, osebni dohodki pa so v celoti narasli za 30%.
Povedali so nam, da so pri njih osebni dohodki popolnoma odvisni od produktivnosti posameznika. Kolikor več ilovice gre v stroj, kolikor več komadov gre v sušilnico, tem večji so osebni dohodki. Neka delavka nam je dejala: »Stroj me priganja da moram , delati. Kolikor več naredim, toliko več dobim!« To je delavcem prišlo v zavest, in zato delo v redu teče.
Če bo proizvodnja tovrstne opeke uspela, mislijo začeti izdelovati še dva druga formata. S tem bodo povečali finančni efekt in počasi bodo začeli razmišljati o rekonstrukciji celotnega obrata.
V okviru podjetja imajo urejeno prehrano, imajo svojo menzo s toplim obrokom, stanvanje za sezonske delavce in v okviru podjetja MEGRAD svoj počitniški dom v Portorožu. Njihova sindikalna   podružnica   vsako leto
organizira izlete, letos pa so imeli že dve predstavi v Mestnem gledališču Ljubljanskem.
• Zaupali so nam, da nji-
• hova disciplinska komisi-
0 ja skoraj nima dela, da % je  delovna disciplina na
# zavidljivi višini in da že-9 lijo, da bi s svojimi izdel-9) ki   kaj   kmalu pogledali
# preko meja naše domovi-9 ne. Opeka iz opekarne v
Vodicah je najcenejša od vseh drugih proizvajalcev, navadna zidna opeka je cenejša celo za pet dinarjev, to je 37 S din po komadu, nova cementna opeka pa stane 200 starih dinarjev, v cenah je zajeto nakladanje na avtomobile in vse dajatve (prometni davki).
Vodiška opekarna Megratt
Prodam
Poceni prodam televizor, možno gledanje drugega programa. Vilfan Marija. Zasavska 16, Kranj 3023
Ugodno prodam električno kitaro »Jupiter«, Kranj, Tekstilna 2 3090
Prodam prašičke in dobro motorno kosilnico. Glinje 5, Cerklje 3109
Prodam 6 tednov stare prašičke. Žirovnica 9, Gorenjsko 3110
Ugodno prodam dobro ohranjeno lončeno sobno peč. Jesenice, Gregorčičeva 21
3111
Prodam enostanovanjsko hišo 2,50 km iz centra Kranja. Ponudbe oddati pod »Vscljiva« 3112
Prodam dobro ohranjeno motorno kolo Tomos Puch 175 ccm. Naslov v oglasnem oddelku 3113
Prodam   vprežne grablje znamke »Alfa«, jesenovo kad za 4000 lit. in krožno žago. Naslov v oglasnem oddelku 3114
Prodam fiat 750. Naslov v oglasnem oddelku 4115
Prodam električni motor 0.75 kW skoraj nov. Naslov v oglasnem odd.
Prodam 2 m1 suhih borovih plohov. Sp. Brnik 68, Cerklje 3117
Hišo na lepi prometni točki zraven Bleda zamenjam ali prodam, za manjšo hišico z vrtom. Ponudbe poslati pod »Ugodna prilika« 3118
Enostanovanjsko barako v Poljčah prodam. Ogled vsak dan od 14.—15. ure. Zglasite se pri vratarju tov. Elan
3119
Prodam tri kompletna okna na zračnike 70x110 cm in 3 trioglata 60x60. Sp. Besni-ca 46 3120
Prodam motorno kosilnico s konjsko vprego. Orehovi je št. 1, Kranj 3121
Kravo s tretjim teletom prodam ali zamenjam za 3 do 4 mesece brejo. Sr. Bela 29 Preddvor 3122
Prodam 9 morskih prašičkov in ročni voziček z derco. Hotemože 44, Preddvor 3123
Prodam dobro ohranjen polavtomatski pralni stroj Castor. Pintar, c. Kokrškega odreda 5, Kranj 3124
Prodam cement. Naslov v oglasnem oddelku 3125
Prodam cementno strešno opeko, omaro in posteljo. Britof 15, Kranj 3126
Prodam mlado kravo s teletom. Olševek 22, Preddvor 3127
Prodam skoraj nov otroški kombinirani voziček in otroški sedež za avtomobil. Kožuh, Naklo 31 3128
Prodam dobro ohranjen motor 100 ccm ducatti. Potočnik Ivan, Dragočajna 5, Smlednik " 3129
Prodam kravo, 8 mesecev brejo. Kimovec Janez, Utik 16, Vodice 3130
Prodam novo šupo (barako) 5x7.30m. Podgoršek Ivan, BukoVica 37, Vodice 3131
Prodam več komadov sa-mokolnic novih z gumi kolesi in zrančicami. Mencinger Vlado, Zgoša 57, Begunje
3132
Gradbeniki pozor! Prodam 5 kom kompletnih novih vrat cena 170 N din za kom. Naslov v oglasnem oddelku 3133
Prodam 500 monta 25x25. Britof 105, Kranj 3134
Prodam dobro ohranjen vzdiljiv štedilnik in umivalnik. Bertoncelj, Kranj, Delavska c. 20 (Stražišče) 3135
Prodam bika 13 mesecev starega ali zamenjam za kravo. Razliko doplačam. Stra-hinj 61, Naklo 3136
Prodam dobro opremi jen fiat 600 D. žvan, Koroška c. 12, Kranj 3137
Prodam otroški košek z oblačilom ali brez. Zvan, Kranj, Koroška 12 3138
Zelo poceni prodam motor gilera 150 ccm. Pivk, Titov trg 18, Kranj 3139
Prodam kravo in mošt. Hotemože 28, Preddvor 3140
Prodam 7 tednov stare pujske. Zg. Brnik 28, Cerklje 3141
Prodam vprežni dvobrazdni Plug. Zg. Brnik 26, Cerklje 3142
Prodam kravo, ki bo v kratkem teletila. Porenta Breg ob Savi 3, Kranj 3143 Prodam dve postelji z vložki, nočni omarici in psiho. Rojina, Kranj, Kidričeva 3144
,n?'°i^m  Plemenskega vola
400—500 kg težkega. Povije 2, Golnik 3145 Prodam (Speizer) slamo-reznioo s puhalnikom Križaj, Sv. Duh 14 Sk. Loka
d 1 3146 Prodam topolino C. Kranj
— Labore Nartnikova 5 3147 Prodam vprežne grablje in kosilnico z novim grebenom. Kokrica 14 Kranj 3148 Prodam kredenco in električni kuhalnik na dve plošči. Petcrnelj, Predoslje 65, Kranj 3149
Prodam nekaj oblancev za kurjavo. Tupaliče 11, Preddvor 3150
Ugodno prodam primo 175 ccm  generalno popravljeno.
Naslov v podružnici Glasa Jesenice 3151 Prodam menjalnik s prostim tokom komplet za DX\V F 12 in otrGški športni voziček. Delavska 4, Jesenice
3152
Prodam novo kosilnico za traktor »Stever s kosi'nim pogonom in motorno kosilnico avstrijsko z žetveno napravo. Roblek Franc, Ba-šelj 20, Preddvor 3153
Prodam skoraj nov šotor za 5—6 oseb s predprosto-rom. Ugodna cena! Naslov v oglas, oddelku 3153 a
Prodam skoraj nov šotor za 5 oseb. Sp. Dobrava 5, Kropa 3170
Prodam zapravljivček v zelo dobrem stanju z gumi kolesi. Kropivnik, Zg. Brnik 7, Cerklje 3171
Prodam dobro ohranjen fiat 750. Kranj Kovačičeva 5 3172
Prodam ročno gnojnično črpalko in moped v dobrem stanju. Poženk 14 Cerklje
Kupim
Kupim gumi voz 1,50 t. Naslov v ogl. odd. 3041
Kupim 1 m3 suhih hrastovih desk 30 — 35 mm. Gruden, Jezerska c. 46 Kranj
3154
Kupim obračalnik na 5 vilic, lahko neuporaben. Naslov v oglasnem odd. 3155
Kupim vprežni izruvač za
krompir.   Breg  ob   Savi 3, Kranj 3156 Kupim  jeklenko  za plin. Naslov v oglasnem oddelku 3157
Kupim gumi voz do 2 tone.
Rakovec Franc, Zg. Duplje 40 3158
Ostalo
Dobijo se čistokrvni psički,
nemški ovčar. Oglasite se pri Kolman Francki, Gregorčičeva, Bled — 3159 Obveščam prebivalstvo, da opravljam vsa krovska in tesarska dela. Strasncr Jože, Demšarjeva c. 14. škofja Loka 3160
Nudim sobo za varstvo štiriletnega fantka, Kranj — Stražišče, Trojarjeva 8 3161
Grem za gospodinjsko pomočnico 8 ur dnevno ali streči k bolniku. Simončič Ana, Kurirska pot 31, Kranj 3162
Sprejmem sostanovalko v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 3163
Preklicujem avtobusno vo-
ZAHVALA
Ob izgubi našega sina in brata
JANEZA PAPP
se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno §e zahvaljujemo trgovskemu gostinskemu podjetju »Central« Kranj, ZB Naklo in šolski mladini za tako številno udeležbo. Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem cvetja in vencev.
Žalujoča družim PAPP
zovnico št. 8825 na ime Kosec Andrej, relacija Zg. Brnik — Kranj 3164 Na akademiji za glasbo v
Ljubljani je z odličnim uspe-
Veletrgovina
ŽIVILA KRANJ sprejme
v stalno zaposlitev
DELAVCE-KOMISIONARJE
v centralnem
skladišču
podjetja
Prošnjo za sprejem je treba oddati osebno kadrovskemu oddelku podjetja C.JLA 6/IV., Kranj
hom diplomiral Stingl Silvo, iz Kranja. Čestitamo! Kolegi 3165
Komfortno enosobno stanovanje 7. vrtom v Kranju, zamenjam za večje. Ponudbe poslati pod »Župančičeva ulica« 3166
Sprejmem honorarnega delavca s šoferskim izpitom za pomoč pri žaganju drv. Pristave Franc, UI. 31 divizije 34, Kranj 3167
Profesorju Milanu Krišlju
za uspešno opravljeno diplomo na odd. za geografijo filozof, fakultete v Ljubljani čestitajo domači in prijatelji.
3163
Iščem poslovnega partnerja, ki bi pogodbeno izkoriščal moje številne patente za proizvodnjo kovinskih žičnih ščetk in drugih ščet-karskih izdelkov. Prodajo izdelkov zagotavljam in even-tuelno odstopim naročila odjemalcev. Prednost imajo posebno obrtniki. MihelčiČ Ivan, Kranj, Stražiška 12 3169
AVTOMOBILISTI IN MOTORISTI POZOR!
Rezervne dele za motorje, mopede in avtomobile, gume, goriva In maziva vseh vrst in razna popravila vam nudi ter se priporoča
FRANC ORASCH v Zeleznt Kapli
— pri bencinski črpalki
Plačate lahko v dinarjih, pogovorite pa se v slovenščini
»ELEKTRO« KRANJ, distributivna enota Kranj
razglaša prosto delovno mesto
MEHANIKA
S ŠOFERSKIM IZPITOM.
Pogoj: KV mehanik z nekaj prakse;
Osebni dohodki: po pravilniku o delitvi OD;
Nastop službe: po dogovoru;
Poizkusna doba: 1 mesec.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razglasa.
Mnogo prerano nas je zapustila naša zlata žena, mami, hčerka, sestra, stara mama, teta, svakinja in sestrična
IVANKA MARN
roj. Volčič
Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 2.7.1966 ob 16. uri s križišča na kranjsko pokopališče. Do pogreba leži v mrtvaški vežici na pokopališču. Kranj, 1.7.1966
žalujoči: mož Jože, sin Jože z zaročenko Miro, hčerki: Jana poročena Juvan z možem Tinetom in Božena v imenu sorodstva
V petek, 1. julija je bila v Kranju odprta »Blagovnica Astra«
Moderno, bogat asortima, poceni.
I •
Veletrgovina ASTRA Ljubljana slavi petnajsto obletnico delovanja. Gotovo poznate staro Astrino trgovino na Titovem trgu in v Prešernovi ulici. Ob svojem jubileju pa je Gorenjce ASTRA presenetila z eno najmodernejših trgovin v Kranju — BLAGOVNICO ASTRA, Kranj, Prešernova 10. Naredili smo kratek sprehod po novi blagovnici. Samo kratek pogled nam je že prinesel nadvse prijetno presenečenje.
Ce vas hočemo seznaniti z vsem kar smo videli, začnimo kar s pritličjem. Tehnična guma, vse vrste gumijastih cevi, tesnilna guma, penasta guma in profili, avtomobilski plašči, zračnice,- klinasta in pogonska jermena ... NIHČE NE BO ODŠEL IZ TRGOVINE NEZADOVOLJEN. Usnje in usnjarske potrebščine, najrazličnejše obloge za tla in stene, preproge, plastične mase za oblaganje in predelavo,
buggier cevi, velvic in alka-ten, celuloid, pleksi steklo, vinil koža, folije (prozorne in barvaste), voščena platna in umetno usnje. VSAK BO V TEJ TRGOVINI NAŠEL VSE POTREBNO ZA OPREMO STANOVANJA. Higiensko tehnična zaščitna sredstva, ceradna platna, gradelj, juta motvoz, vrvarski izdelki in filei. BOGATA IZBIRA BO ZADOVOLJILA TUDI NAJZAHTEVNEJŠE KUPCE.
Ce se bodo moški ustavili v pritličju, smo pa prepričani, da se ženske ne bodo uspele upreti skušnjavi v prvem nadstropju. Usnjena in tekstilna galanterija, žensko, moško in otroško perilo, pletenine, nogavice, srajce, krila in jutranje halje. TUDI V TEH IZDELKIH JE ASTRA IZREDNO KONKURENČNA V VSAKEM POGLEDU. Kovinska galanterija, ure, nakit, zlatnina. NEKATERIM LJUDEM SO TAKSNI PREDMETI PRAVI HOBI. TU BODO DO SITEGA POTEŠENI. Dekorativno blago, zavese, pohištveno blago, posteljno perilo in pregrinjala, volnene in prešite odeje, šivalni pribori,   sukanec,   gumbi vseh
V prvem nadstropju blagovnice Astra bodo potrošniki lahko izbirali galanterijo in tekstil za najrazličnejše okuse in potrebe
vrst. BOGAT ASORTIMA JE NAJVEČJA ODLIKA BLAGOVNICE.
Želite kaj najboljšega in obenem poceni za vaše gospodinjstvo? Vse lahko dobite v drugem nadstropju. Gospodinjski aparati, hladilniki, mešalci, štedilniki, kuhalniki, pečice za peko in ogrevanje, aparati za rezanje, mletje, aparati za čiščenje in oskrbovanje tal, plastična galanterija in gospodinjska posoda. VSE ARTIKLE NAJBOLJŠE KVALITETE LAHKO DOBITE V BLAGOVNICI ASTRE. Prodajajo tudi predmete, ki so postali že vsakdanja potreba: tranzistorje, radijske in TV sprejemnike, magnetofone, mikrofone, gramofonske plošče, glasbene razglednice. ASTRA JE MISLILA TUDI NA NAJZAHTEVNEJŠEGA KUPCA. Diktafoni, pisalni stroji in celo teleprinterji. V BLAGOVNICI BO LAHKO  NAŠLO  VSE PO-
TREBNO TUDI PRAV VSAKO PODJETJE.
# Ko smo se vračali s krat-$ kega obiska, smo premi-
# sijali: Je res v tako kratil kem času mogoče toliko
# videti? Še sedaj mnogi ho-Q dijo nakupovat stvari, »ki % jih pri nas ni« v inozem-Q stvo. Ko bodo obiskali no-
# vo BLAGOVNICO ASTRA
# bodo spoznali, da lahko 9 dobijo vse pri nas in to
# — v eni sami trgovini. C VSAK   OBISK   V BLA«
# GOVNICI BO PRIDOBIL
# NOVEGA STALNEGA 6 POTROŠNIKA IN S TEM f) PRIZNANJE PRIZADE-
# VANJU KOLEKTIVA ® ASTRE.
C Obiščite, poglejte, prepri-0 čajte se sami tudi o tem, 0 kar ni mogoče z besedami G opisati. Kolektiv Blagov-G niče Astra Kranj bo hva-© ležen za vse nasvete in si £ želi z vami najtesnejšega % sodelovanja.
Vse za dom, delo in poeilek v blagovnici
KRANJ
Hotel
GRAD HRIB v Predvoru
prireja dne 4. julija 1966, ZA DAN BORCA ZABAVO S PLESOM na velikem veseličnem prostoru ob jezeru ČRNAVA Vstop prost
Drugo nadstropje Astre pa nudi široko izbiro električnih in drugih tehničnih predmetov za gospodinjstva
Svet delovne skupnosti upravnega organa skupščine občine Tržič
razpisuje
prosti delovni mesti
1. vodje planske in analitične službe
2. sanitarnega inšpektorja in referenta za zdravstvo
Pogoji:
1. ekonomska fakulteta ali višja strokovna izobrazba z ustrezno prakso
2. višja šola za sanitarne inšpektorje ali srednja strokovna izobrazba z nekaj letno prakso.
Ponudbe z dokazili o strokovnosti, kolkovane s 50 S din državne takse in kratkim življenjepisom naj kandidati vložijo na naslov: Skupščina občine Tržič. Razpis velja 15 dni po objavi.
OGLASI - SPORF.DI
2. JULIJ 1966 * GLAS
UPRAVNI 0D30R DELAVNE SKUPNOSTI
» T O S O « KRANJ
razpisire
PROSTA DELOVNA MESTA:
1.3 strugar je,
2. 2 vajenca — strugarja
3. 1 vajenec — rezkar
POGOJI:
pod tč. 1 — priznana kvalifikacija in dvomesečna preizkusna doba, pod tč. 2 in 3 uspešno dokončana osemletka. Razpis velja do zasedbe delovnih mest.
Poravnaste
letno naročnino!
Komisija za razpis delovnega mesta direktorja pri
STANOVANJSKEM PODJETJU ŠKOFJA LOKA
Mestni trg 38/11. nad.
razpisuje
na podlagi 154. člena Zakona o podjetjih ter na osnovi sklepa lil. redne seje delovne skupnosti z dne 7. 6. 1966 delovno mesto
DIREKTORJA PODJETJA
pogoji:
a) visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske ali gradbene stroke z najmanj 5-letno prakso,
b) srednja strokovna izobrazba ekonomske ali gradbene stroke z najmanj 10-letno prakso. f
V obeh primerih je zaželjena praksa iz stanovanjsko- t komunalnega področja. f Rok za sprejemanje prijav do 20. 7. 1966. <| Stanovanje ni na razpolago. f Prijavi priložite dokazila o strokovnosti in dosedanji f praksi ter kratek življenjepis. f
Delovna skupnost Stanovanjskega podjetja škofja Loka f razpisuje na podlagi sklepa IV. redne seje z dne 27. ju- T nija 1966 prosto delovno mesto
REFERENTA ZA INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE STAVB
pogoji:
diplom, gradbeni tehnik s 5-letno operativno prakso in strokovnim izpitom.
Rok za sprejemanje prijav do 11. 7. 1966. Nastop službe 1. 8. 1966. Stanovanje ni na razpolago.
Prijavi priložite dokaze o strokovnosti in praksi.
POSREDUJEMO PRODAJO KARAMBOLIRAMII AVTOMOBILOV
I. VW — 1200,
leto izdelave 1965, s prevoženimi 10.000 km Začetna cena
N DIN 20.000,00 II. MOSKVIC 407,
leto izdelave 1961, s prevoženimi 61.000 km Začetna cena
N DIN 8.000,00
III. ZASTAVA 750,
leto izdelave 1965, s prevoženimi 6.000 km Začetna cena
N DIN 8.200,00
IV. ZASTAVA 750,
leto izdelave 1965, s prevoženimi 8.000 km Začetna cena
N DIN 6.200,00
V. ZASTAVA 1300,
leto izdelave 1962, s prevoženimi 64.000 km Začetna cena
N DIN 7.600,00
Ogled vozila pod L, III in IV. je možen vsak dan od 8 do 14 ure pri Zavarovalnici Kranj, pod II. pri Avto-prometu Gorenjska Kranj - obrat Labore in pod V. pri Draksler Izidorju, Mavčiče 15.
Pismene ponudbe sprejema Zavarovalnica Kranj do srede, 6.7.1966 do 12. ure.    ZAVAR0VALNICA KRANJ
SOBOTA — 2. julija
E provizija 14.00 Teniški turnir
RTV Ljubljana 18.20 Poročila
18.25 Kapitan John Piplpoks
— mladinska predstava 19.25 Vsako soboto 19.40 Cik cak 19.45 T V obzornik
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 20.30 Boj za obstanek —
film
RTV Beograd 21.00 Humoreska iz cikla
Galski petelin
RTV Ljubljana 22.00 Srečen samomor —
film   iz serije
»Svetnik« 22.50 Rezerviran čas
RTV Zagreb 23.05 Rokomet — Jugoslavija : Romunija 00.05 Poročila
Drugi spored
RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri 18.45 Turizem 19.25 Poletna šola 19.40 TV prospekt
RTV Beograd 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV
NEDELJA — 3. julija
RTV Zagreb 9.25 Poročila 9.30 Oddaja narodne
glasbe 10.00 Kmetijska oddaja
RTV Beograd 10.15 Ventilator — oddaja
za otroke
RTV Ljubljana 11.15 Lassie — film
TELEVIZIJA
Športno popoldne
RTV Zagreb 17.55 Poročila 18.00 Telesport
RTV Beograd 18.40 Pesmi v koloni «■>
oddaja ob Dnevu
borca
RTV Ljubljana 19.54 Intermezzo
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Zagreb 20.45 Sedma sila —
humoristična oddaja
RTV Ljubljana 21.45 Komemorativna
svečanost v Jasenovcu
RTV Ljubljana 22.35 Zadnja poročila Drugi spored
RTV Ljubljana 20.00 Spored  italijanske TV
PONEDELJEK — 4. julija
RTV Ljubljana 8.40 Poročila 8.45 Partizanske pesmi 9.1S Praznični kalejdoskop
RTV Zagreb 10.00 Narodni zbor v Sisku
RTV Beograd 11.00 Prenos svečanost ob spomeniku v Topoli 12.00 Razgovor s prestavniki osvobodilnih gibanj nekaterih afriških dežel
17.25 Mednarodno kotalkar-
sko prvenstvo v
Velenju 18.25 Mladinski klub
v Mariboru se pred-
p'avlja
RTV Beograd
19.15 Športni pregled
RTV Ljubljana 19.40 Cik cak 19.45 TV obzornik
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 20.30 TV drama 22.00 Mednarodno srečanje
plavalcev in poročila Drugi spored
RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri
RTV Beograd 18.45 Izobraževalna oddaja 19.15 Tedenski športni
pregled
RTV Zagreb 19.40 Film za otroke
RTV Beograd
19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV
TOREK — 5. julija
RTV Ljubljana 18.50 Poročila
18.55 Kratek film Charlija Chaplina,
19.15 Malo za res,
malo za šalo 19.40 Propagandni
intermezzo 19.45 TV obzornik 20.00 Vojma gumbov —
francoski film 21.30 Peščena ura 22.00 Zadnja poročila
Drugi spored 20.00 Spored italijanske TV
SREDA — 6. julija
RTV Ljubljana 18.40 Poročila
RTV Beograd
18.45 Stolac — potopisna
skica 19.00 Glasbena dela
Milana Prebande
RTV Ljubljana 19.15 TV pošta 19.40 Cik cak 19.45 TV obzornik
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 20.30 Oblomov — nadaljevanje romana I. 21.30 Zadnja poročila Drugi spored
RTV Zagreb 18.15 Včeraj, danes, jutri
RTV Beograd 18.45 Spored jugoslovanske
TV
RTV Zagreb 19.15 TV pošta 19.40 TV prospekt
RTV Beograd
19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV
ČETRTEK — 7. julija
RTV Beograd
17.55 Poročila
18.00 Od zore do mraka — oddaja o JLA RTV Ljubljana
18.30 Jubilejno srečanje z »Zarjo« RTV Zagreb
18.45 Nezadovoljna pikapolonica
19.15 Reportaža .
RTV Ljubljana 19.40 Cik cak 19.45 TV obzornik
RTV Beograd 20,00 TV dnevnik
RTV Ljubljana
20.30 Rezerviran čas
RTV Zagreb 21.30 Portreti in srečanja 21.50 Poezija
Branka Čopiča
RTV Ljubljana 22.00 S kamero po svetu 22.20 Kvartet Pierre Favra 22.40 Zadnja poročila
Drugi spored
RTV Zagreb 18.25 Včeraj,  danes, jutri 18.45 Spored jugoslovanske
RTV
19.40 TV prospekt RTV Beograd
19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV
PETEK - 8. julija
RTV Ljubljana 18.40 Poročila
RTV Skopje 18.45 Anka riše — oddaja
za otroke
18.55 Zabavno-glasbena oddaja
RTV Beograd 19.15 Glasba za vas
RTV Ljubljana 19.40 Cik cak 19.45 TV obzornik
RTV Beograd 20.00 TV dnevnik
RTV Ljubljana 20.33 Komu zvoni
— ameriški film 22.05 Zadnja poročila
Drugi spored
RTV Zagreb 18.25 Včeraj, danes, jutri
RTV Skopje 18.45 Spored JRT
RTV Zagreb 19.40 TV prospekt 19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV
radijski spored
Poročila poslušajte vsak das ob 5., 7., 8. 10. 12. 13., 15 17., 22., 23. In 24. url tet radijski dnevnik ob 19.30 ari. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7... 9., 12.; 13., 15.. 17., 22., 23. In 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
SOBOTA — 2. julija_
8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Počitniški pozdravi — 9.30 Vedri zvoki — 10.15 Operni koncert — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti —, 12.05 Komorni orkester Radia Zagreb — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Ansambel Franca Korbarja in trio Slavka Avsenika — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Iz solistične jn ansambelske ustvarjalnosti — 14.35 Naši polušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Pesmi in plesi iz Jugoslavije — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Iz filmov in glasbenih revij — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Zanimivosti iz sveta zabavne in jazzovske glasbe — 18.50 S knjižnega trga — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Sobotni koncert lažje orkestralne glasbe — 20.30 Zabavna radijska igra — 21.04 Veseli zvoki — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zaplešite z nami
NEDELJA — 3. julija
8.05 Mladinska radijska igra _ 8.47 Iz albuma skladb za otroke — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja-
jo—I. — 10.00 Šc pomnite
tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Za prijatelje lahke glasbe — 11.00 Turistični napotki za tuje goste
— 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II.
— 13.30 Nedeljska reportaža
— 13.50 Glasbena medigra — 14.00 Slavni pevci — znamenite arije — 15.05 Igrajo majhni zabavni ansambli — 15.30 Humoreska tega tedna
— 16.00 Nedeljsko športno popoldne — 1S.00 Radijska igra — 18.40 Komorna medigra — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 »Svobodi naproti« — 20.50 športna poročila — 21.00 Kličemo letovišče — 22.10 VII. jugoslovanski jazz festival na Bledu — 23.05 Današnja makedonska glasba
PONEDELJEK — 4. julija
8.05 Mladinska radijska igra — 8.50 Glasbena medigra — 9.05 Mladina poje o svobodi — 9.25 Revija zabavnih zvokov — 10.00 Praznični koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana — 11.00 Turističrni napotki za tuje goste — 11.15 S pesmijo in plesom po naši domovini — 12.05 Opoldanski koncert lahke orkestralne' glasbe — 13.30 Govore naši Španci — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.05 »Pokaži, kaj znaš?« — 16.40 Melodije iz slovenskih operet — 17.05
Ples popoldne ob petih — 18.00 Radijski igra — 18.43 Ljudski motivi v naši umetni glasbi — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Misli ob novih slovenskih zabavnih melodijah — 21.05 Koncert nagrajenih del ob 25. obletnici vstaje — 22.50 Jugoslovanska partizanska lirika — 23.05 Plesna glasba
TOREK — 5. julija
8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri — 10.15 Prizor iz Kogojevih »črnih mask« — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Skladbe za klavir in violino — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Štirje kovači in trio Jožeta Krežeta — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Med simfoničnimi pesnitvami — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.40 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poljuden koncert z mojstri od klasike do impresionizma — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Vrtimo globus zabavnih zvokov — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Maili koncert zbora »Slava Klavora« iz Maribora 20.20 Radijska igra — 21.26 Pesem godal — 21.35 Iz fo-noteke Radia Koper 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Pa svetu jazza
SREDA — 6. julija
8.05 Glasbena matineja — 9.00 Mali bon-ton — 9.15 Kaj
so se naučili naši zbori med letom — 9.30 Godala v ritmu 10.15 Prekmurske in medži-murske za petje z umetno spremljavo — 10.45 človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Majhen opoldanski koncert — 12.30 Kmetij, nasveti — 12.40 Narodne pesmi z juga — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Igra pihalna godba Rudolf Urba-nec — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Na obisku pri španskih skladateljih — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.15 Iz naših studiov — 18.50 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 »Dobra soseščina« — 21.00 Italijanka v Alžiru — odlomki iz opere — 22.10 Melodije za lahko noč — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana
ČETRTEK — 1. julija _
8.05 Glasbena matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Lepe melodije — 9.45 Glasbena pravljica — 10.15 Naš: solisti pojo duete iz- popularnih oper — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš" prednosti — 12.05 Skladbe Fritza Krei-slerja — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Ansambel Miška Hočevarja in Tončkov ansambel — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Igra Pihalna
godba RTVL — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsaic dan za vas — 17.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.15 Paleta operetnih melodij — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.03 Literarni večer — 21.40 Gias-beni nokturno — 22.10 Večer klavirske glasbe — 23.05 Plesna glasba
PETEK^— 8. julija___
8.05 Operna matine;a — 9.00 Pionirski tednik — 9.33 Pri skladateljih Ukmariu in Bravničarju — 10.15 Domače viže — domači ansambli
— 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tu;e goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz oper Richarda Straussa — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Poje slovenski oktet — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Koncert lahke glasbe — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Zabavni intermezzo — 15.30 Od vasi do vasi — 15.45 V svetu znanosti — 16.00 Vsak dan za vas
— 17.05 Petkov simfončni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zabavni in plesni orkestri naših radijskih postaj — 18.50 Kulturni globus — 19.05 Glasbene razglednice — 20.03 Med zborovskimi skladbami renesanse — 20.25 Ljubiteljem lažje orkestralne glasbe — 21.15 Oddaja o morai in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Koncert za violo in mali orkester
k i
o
Kranj »CENTER«
2. julija zap. nem. film STRELEC V ZELENEM ob 16. uri, angl. film IZPIT VESTI ob 18. in 20. uri, premiera ital. filma DEKLE IZ PARME ob 22. uri
3. julija amer. barv. CS film LEV ob 15. uri, angl. film IZPIT VESTI ob 17. in 19. uri, premiera sovj. CS filma ZAČARANA VAS ob 21. uri
4. julija amer. barv. CS film PLAMENEČA ZVEZDA ob 15. in 19. uri, premiera angl. barv. CS filma STROGO ZAUPNO, IPCRESS ob 21. uri
5. julija angl. barv. CS film DŽUNGLA LEPOTIC ob 16. uri, ital. ' film DEKLE IZ PARME ob 18. in 20. uri
6. julija ital. franc. barv. CS film MONGOLI ob 16. uri, ital. film DEKLE IZ PARME ob 18. in 20. uri
7. julija angl. barv. CS film STROGO ZAUPNO, IPCRESS ob 16., 18. in 20. uri
Kranj »STORŽIČ«
2. julija zap. nem. film STRELEC V ZELENEM ob
18. in 20. uri
3. julija amer. barv. CS film PLAMENEČA ZVEZDA ob 9.30 uri, švedski film POT ŠTEVILKA 6 ob 16. in 20. uri
4. julija amer. ban'. CS film LEV ob 16. in 18. uri, angl. film IZPIT VESTI ob 20. uri
5. julija angl. barv. CS film DŽUNGLA LEPOTIC ob 18. in 20. uri
6. julija ital. barv. CS film MONGOLI ob 18. in 20. uri
7. julija franc. film NE DREZAJ NA LOVU (kinoteka) ob 18. in 20. uri
Stražišče »SVOBODA«
2. julija poljski film POROČNA OBLEKA ob 20. uri
4. julija ital. film IZ DNEVA V DA£J BREZ UPANJA ob 19. uri
6. julija angl. barv. CS film STROGO ZAUPNO, IPCRESS ob 20. uri
Cerklje »KRVAVEC«
3. julija amer. barv. CS film PLAMEJjIEČA ZVEZDA ob 17. in 28/ uri
4. julija meh. barv. film V SLUŽBI PANCHA VILLE ob 17. in 20. uri
Kropa
3. julija franc. barv. <JS film SKRIVNOSTI PARIZA ob 17. in 20. uri
4. julija jug. film POD ISTIM NEBOM ob 17. uri
Naklo
4. julija švedski film POT ŠTEVILKA 6 ob 17. in 20 uri
Jesenice »RADIO*
2.—3. julija franc. ital. film barv. CŠ ČRNI TULIPAN
4. julija ital. barv. CS film MARATONSKA BITKA
5. —6. julija ital. film LJUBEZEN PREKO OGLASA
Jesenice »PLAVŽ«
2.-3. julija ital. film LJUBEZEN PREKO OGLASA
4.-5. julija franc. ital. špan. barv. CS film ČRNI TULIPAN
6. julija mehiški barv. film JAZ SEM PUSTOLOVEC
7. —8. julija sovjetski film KRVAVA ZVEZA
Žirovnica
2. julija amer. CS film SVETIŠČE GREHA
3. julija češki film TRGOVINA NA KORZU
6. julija franc. ital. špan. • barv. CS film ČRNI TULIPAN
j Koroška Bela
2. julija sovjetski film KR-1 VAVA ZVEZA
3. julija amer. film SKRIVNOSTNA SOSEDA
4. julija ital. film LJUBEZEN PREKO OGLASA
Kranjska gora
2. julija amer. film SKRIVNOSTNA SOSEDA
3. julija sovjetski film KRVAVA ZVEZA
7. julija ital. film LJUBEZEN PREKO OGLASA
8. julija franc. ital. špan. barv. CS film ČRNI TULIPAN
Jugoslovanska loterija
Poročilo o žrebanju srečk 26. kola, ki jc bilo dne 30. junija 1966 v Beogradu
Srečke s        so zadele končnicami dobitke Ndin
230 500 04650 15280 29070 01 21 51 71 06771 25711 71611 12 32 52 58032 73322 474822 691502 37393 64033 718883 4
40 100 400 400 600 8 6 10 6
406 400 1.000 8 10 6 410 600 10.000 10.000 400 600 8.000 4
74554 86384 299494 55 75 20985 54895 68735 92465 473295 762045 06 36 56 316 1746 09746 60826 20657 51717 68 46168 52938 9
01239 85949 88209 637489
604 404 8.004 20 6
2.000 600 1.000 1.000 100.000 50.000 8 8 6 80 200 400 400 1.000 600 6 406 600 4 604 604 604 30.004
2. JULIJ 1966 # GLAS
V »ASTRI« nagrade
za prve kii iiee
i.
Prvega julija so bili v novi moderni veletrgovini »Astra« v Kranju postrežcni prvi kupci. Ob sedmih zjutraj, ko so začeli prvi obratovalni dan v novi trgovini, se je pred trgovino zbrala precej velika množica ljudi. Nekateri jso čakali celo od petih zjutraj. Prvi, ki je plačal račun pri blagajni, je bil nagra-
jen z ležalno blazino, druga dva p.i sta bila nagrajena s kuhinjskimi tehtnicami. Prvi obratovalni dan je bil uspešen, saj je bila trgovina ves dan polna in so imeli prodajalci polne roke dela. Upajo, da začetni naval ne bo hitro mini* in da bodo imeli še vnaprej toliko uspeha.
J. K
Plenarna seja CICZKJ na Brionih
»Dovolj smo močni, da pogledamo dejstvom
ladaljevanie s 1 ctro«:
Praznovanje v Goricah
Prebivalo!  r^-s* .
Prebivalci Goric in okoliških vasi se že dalj časa marljivo pripravljajo na praznovanje    svojega krajevnega praznika. Letos ga bodo praznovali,   hkrati   s 25-letnico vstaje, že štirinajstič po vrsti.   Osrednja   proslava bo danes  v  soboto,  2. julija. Najprej bo slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in družbeno političnih organizacij, zatem pa bo pred spomenikom   padlih  v Goricah žalna  komemoracija. Sledila bo še akademija s kulturno zabavnim programom in kresov an je.
Letošnji praznik bodo poča
stdi tudi z delovnimi uspehi S prostovoljnim delom in ne-' kaj s sredstvi so uredili jav-
?1 ,raZSVet,Javo' avtobusno čakalmco v Letencah, nov ™£* V prednji vasi in strugo Potoka Gorišica.        R. c.
(nadaljevanje s 1. strani) notranja uprave od partije in ne tako kot je bilo doslej, da se je to pomešalo, da je no-[ tranjna varnost prerasla partijo. »To je zgodovinski tre-I  nutek,« je dejal tovariš Tito, ! »ko moramo zopet vsi pogledati dejstvom v oči in sprejeti take sklepe, ki bodo v korist in ne v škodo našega nadaljnjega razvoja. Dovolj smo močni,  da  lahko pogledamo dejstvom v oči.«
Vse te metode so po oceni tovariša Tita začele vnašati nezaupanje v odnose med ljudmi. Ali se vam ne zdi nekaj podobnega, kot je bilo nekoč pri stalinizmu?« je vprašal tovariš Tito na koncu.
POROČILO KOMISIJE
Po govoru tovariša Tita je v imenu politične komisije, ki jo je imenoval izvršni
V OCI«
70 let »Požarne hrambe«
• V  soboto,   2.   ju]ija ,
• ^dvorsko gasilko 'dru-
• stvo praznovalo sedemde-
• setle-trueo obstoja. Leta C 1896 so na pobudo teda-
• njega kaplana Žužka usta-
Zaletel se je v drugo vozilo
V četrtek ob 13.50 se je Lescah  pripetila  huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila ES-TU-42 D z Mojstrane je v Lescah zavijal v levo in pravilno nakazal smer vožnje. Tedaj pa je za njim pripeljal z osebnim   avtomobilom  KR 84-88 Jože Resman s Srednje Dobrave in se zaletel v Babi-čevo  vozilo.   Po  trčenju je Resman  zavozil  izven  ceste , in se zaletel v drevo.
Pri nesreči je bil huje po- . škodovan 49-letni Babic. Na ] obeh vozilih je škode za pri- ! bližno 6.000 novih dinarjev.
S. S.
Trgovina
ŠIPAD KRANJ
ima na zalogi
BIKOV P4RKET
I., II. in III. vrste
Motorist pobegnil
V sredo ob 20.30 se je na cesti II. reda Kranj-Brniki hudo ponesrečila 18-letna Olga Cerne z Urnikov pri Cerkljah.
Neznani voznik motornega kolesa  je  vozil  od Lahovč proti Kranju. Vozil je po desni strani in v bližini letališča Brnik zadel Olgo Černe, ki je stala s svojo prijateljico ob cesti. Zbil jo je po cesti in je bila hudo poškodovana. Pri nesreči je padel tudi motorist, vendar kaže je bil lažje ranjen, saj je takoj pobegnil. S. S.
Strela zanetila požar
V torek zveč.er je udarila strela   v  stanovanjski* hišo Franca Kavčiča v Račevi št. 2 pri Zireh. Požar so domačini takoj opazili in ga pričeli gasiti. Pomagali so jim tudi gasilci iz Račeva in do kraja pogasili požar. Tako je na hiši Franca Kavčiča zgorelo le nekaj ostrešja. Gmotna škoda je ocenjena na približno 1.009 novih dinarjev.
S. S.
novili eno najstarejših gasilskih društev v kranjski občini. Od tistega časa pa do danes je pred-dvorskim gasilcem uspelo zgraditi nov dom, kupiti w motorno brizgalno in avto. % Uspelo jim je organizirati % precejšnje število veselic % in pogasiti lepo število % požarov.
# Ta jubilej bodo dostojno % proslavili    s podelitvijo
# nagrad 20. najzaslužnejšim
# članom, s parado, na ka-% teri bodo sodelovala vsa Q gasilska   društva občine,
# pihalna godba iz Borovelj % na Koroškem in domača 9 folklorna   skupina. Praz-
# novanje pa bodo zaključili
0 z veselo vrtno veselico in % popularnim triom narodne % glasbe, s triom »-Lojzeta
1 Slaka.-«
J. K.
Tržič
Plenum o pripravah na volitve
komite CK ZKJ, poročal njen predsednik Krste Crvenkov-ski. V poročilu je podrobneje očrtal delovne metode nekaterih odgovornih tovarišev varnostne službe, ki so kar na svojo roko izvajali razne ukrepe.  Namesto da bi zaščitili   demokratičen razvoj družbe in svobodo posameznika, so delovali prav obrat-n'o. To se je odražalo tudi na kadrovski politiki.
Tovariš Crvenkovski je poudaril, da ne gre za tako delo  vseh  ljudi  v  varnostni j službi.   Večina   ljudi   v tej službi je dobrih in poštenih. Gre za tiste, ki so zanemarili naš demokratični, samoupravni razvoj in povsod skušali uveljaviti svoja stališča. Pri tem so se posluževali raznih namigovanj, podtiko-vanj, laži in obrekovanj, da bi diskreditirali poštene ljudi.
V>rnostT4a služba mora o-pravljati posle, za katere je bila ustanovljena in ki niso lahki. Varovati mora naš socialistični družbeni razvoj. Varovati mora demokratične svoboščine naših poštenih de-
lovnih ljudi, ne pa te svoboščine omejevati. Zato mora CK spregovoriti o tem vprašanju in sprejeti ustrezne u-krepe.
sanja in sprejeti ustrezne sklepe.
Med predlogi sta bila tudi, naj se Svetislav Stefanovič, j  dosedanji predsednik ZIS za i  notranje zadeve in varnostne j   službe, razreši zaradi samo-j  volje in neiskrenosti članstva i  v CK ZKJ in izključi iz ZKJ. Hkrati naj bi CK predlagal zvezni skupščini, da ga razreši članstva v ZIS. Prav tako je  komisija predlagala, naj člani CK sprejmejo o-stavko na  vse partijske in državne funkcije, ki jo je že na seji  izvršnega komiteja CK ZKJ dal tov. Aleksander Rankovič.
• Ko to poročamo seja še
• traja. Ni dvoma, da je to
• zgodovinska   seja našega
• najvišjega partijskega or-
• gana, ki bo utrla pot Se
• hitrejšemu družbenemu in
• gospodarskemu napredku
• v smeri, ki jo je začrtal
• 8. kongres.
Podaljšana prisilna uprava v gledališču Tone Čufar
Na skupni seji obeh zborov skupščine  občine Jesenice konec februarja letos je bil sprejet  sklep,  da  se za normalizacijo   poslovanja v gledališču  »Tone  Čufar« na Jesenicah     uvede prisilna uprava za dobo treh mesecev. V tem obdobju so uredili  finančno poslovanje, v izdelavi so vsi  pravni akti zavoda, sestavljen je predlog delovnega programa, niso pa dokončno  utrjene organizacijske oblike in urejeni med-
Odkritje spominske plošče
sebojnl odnosi z zunanjimi sodelavci.
Da bi se poslovanje v gledališču lahko povsem normaliziralo in vskladilo z veljavnimi predpisi je skupščina na zadnji seji sprejela sklep, da se prisilna uprava v gledališču podaljša še za dva meseca.
J. Vidic
V torek (28. junija) je bila v Tržiču razširjena seja občinskega odbora SZDL, na kateri so razpravljali predvsem o pripravah na volitve v občinsko, republiško in zvezno skupščino pa o resoluciji VI. kongresa SZDL Jugoslavije.
V nedeljo, 3. julija, ob 9. uri bodo v Begunjah odkrili spominsko ploščo padlim aktivistom in borcem NOB s področja bivše begunjske občine. 46 udeležencev NOV je izgubilo svoja življenja v letih od 1941 — 1945. Ob tej priliki bodo odprli tudi nove prostore za delo družbeno političnih organizacij.
Organizatorji pričakujejo, da se bo nedeljske svečanosti udeležilo veliko število bivših borcev in aktivistov pa tudi ostalih prebivalcev. *
IN    URADNI VESTNIK
GORENJSKE izdaja in tiska CP -Gorenjski tisk* Kranj. Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 in uprave: Kranj,  Koroška  cesta 0 Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135. Telefoni redakcije   in ekonomske propagande 21-835, 22-152, naročniški     oddelek in tiskarna    21-190, 21-475, 21-897. Naročnina letna 20 novih dinarjev (n. d.) ali 2.000 starih dinarjev (s. d.), mesečno 1.70 n. d. ali 170 s.   d.   Cena posameznih številk 0.40 n. d. ali 40 s. d. Mali oglasi za naročnike 0.40 n. d. ali 40 s. d.. la nenaročnike 0.50 n. d. ali 50 s. d. beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo
7367