1ДН1ИИТО IM rrp»-o^T LJUBLJANA,
KNAFLJEVA tuet txxv. i
telefon n-a ém na
ROKOPISI SB NB VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN PONEDELJKA
IJISBKATNI ODDBLBI
LJUBLJANA,
■UNBUBGOVA DUCA H. ■ TELEFON 38-32, 38-33 POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ST. 11.739
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 40 DIN
N
N
E
S
N
E
Gorica manifestira za Jugoslavijo
Nobena fašistična izzivanja ne merejo preprečiti ljudstvu, da ne bi povedalo,
kdo je in kaj koče
Trst, 29. marca. Včeraj so v Gorici pričeli manifestirati slovenski dijaki srednjih šol. Ob 10. dopoldne se je po glavni ulici mesta razvil sprevod mladine skupaj s profesorji. Peli so slovenske narodne in par. tižanske pesmi. Za njimi je prikorakal iz južnega dela mesta nov sprevod antifašistov z godbo na čelu. Sprevod za sprevodom se je vrstil proti trgu Travniku, kjer so zbrani antifašisti neprestano vzklikali Jugoslaviji in maršalu Titu.
. Sprevode antifašističnih manife-stantov so na raznih mestih izzivali fašistični elementu S pločnika na Corsu so izzivali s fašističnim pozdravom in pljuvali v mimoidoče manifestante. Na mnogih mestih so Se zaganjali v sprevod in hoteli trgati zastave v rdečo zvezdo.
Vendar taki posamezni izpadi niso motili manifestantov in so sprevodi ponehali šele pozno v noči. Skoro vsake pol ure so združeni garibaldine! in slovenski partizani strumno korakali po ulicah. Sledile so jim žene, mladina in vse antifašistično prebivalstvo Gorice. Popoldne so se iz Ljudskega doma razlegale po me. stu pesmi svobode in partizanske pesmi. To je povzročalo v ljudstvu novo navdušenje in ljudstvo je v zborih pričenjalo prepevati.
Proti večeru so nasilneži pričeli podvojeno izzivati in je zavezniška policija na motorjih in jeepih križarila po mestu. Manifestanti so si izbrali novo mesto, se razvili v sprevod z godbo na čelu in nadaljevali manifestacije z nenehnimi vzkliki: »Jugoslavija, Jugoslavija!«
Izjava Pokrajinskega narodno osvobodilnega odbora o italijanskih „manifestacijah“
Trst, 29. marca Dopisnik Tanjuga poroča:	Poprajinski narodno
osvobodilni odbor za Slovensko Primorje in Trst je v zvezi s člankom »Grande manifestazione itali-jana a Trieste«, v listu Giornale Alleato« v katerem piše med drugim »Člani medzavezniške komisije so ugodno komentirali odlično izvršeno delo, ki ga je opravljala civilna policija pod tako težkimi pogoji«, izdal naslednjo izjavo:
»Ker nam je znano da je komisija za ugotavljanje jugoslovansko — italijanske meje izdala ob svojem prihodu dne 11. marca t. 1. komunike, po katerem ne bodo dana nikaka poročila tisku niti po komi-
siji v celoti, niti po posameznih članih, izjavljamo, da ne moremo verjeti v točnost navedene vesti lista »Giornale Alleata«. Ta naša domneva je tem bolj utemeljena, ker so o delovanju civilne policije mnenja različna in ni verjetno, da bi člani komisije kakor koli hoteli s podobnimi izjavami ustvarjati razpoloženje, ki bi utegnilo napravili na del prebivalstva vtis o pristranosti njihovega poslovanja.
V interesu nemotenega delovanja komisije in preprečitve vsake neutemeljene sumnje med tukajšnjim prebivalstvom pozivamo »Giornale Alleato«, naj tc svojo vest pojasni oziroma popravi.«
Reakcionarni elementi so v Trstu «tajtadlj uslužbence vojne uprave JA
Trst, 29. marca. Dopisnik Tanjuga poroča:
Včeraj popoldne okrog 15. so razbesneli reakcionarji napadli pred poslopjem železniške direkcije v Trstu tovariša Justina Antona in Božica Romana, uslužbenca kordi-nacijskega odbora, vojne uprave Ju goslovanske armade. Ko sta prišla iz poslopja, ju je čakala skupina italijanskih železničarjev, ki so vpili nanju: »Kaj še delate tu, zakaj ne greste v Jugoslavijo?« Tovariša sta na to izzivanje odgovorila, naj ju pustijo iti v miru naprej. V tem trenutku se jima je približala še druga skupina italijanskih železničarjev, navalila nanju in ju podrla na tla. Po glavi in telesu so ju bili z lesenimi palicami, ki so imele na
koncu železo. Napadena sta se umaknila v poslopje, kamor so jima sledili napadalci in ju neprestano pretepali, dokler nista büa vsa krvava. Tovariša Justina so morali prepeljati takoj v bolnišnico, medtem ko se tov. Božič Roman zdravi doma.
Nove formadle za frganie zastav z rdečo zvezdo
Trst, 29. marva. Dopisnik Tanjuga poročat
Reakcionarji so v Trstu formirali posebne skvadre, ki trgajo s stanovanj jugoslovanske, slovenske in italijanske zastave z rdečo zvezdo. Člani teh skvader nosijo v svojih gumbnice zelene kokarde in so po večini iz južne Italije.
Kdo vpije po ulicah Trsta, Tržiča in Gorice za Italijo?
Trst, 29. marca. Dopisnik Tanjuga poroča:	V Tržiču sta dne 26.
marca dva reakcionarja pritrjevala na zidove po mestu letake »Lega Nazionale«. Približalo se jima je nekaj antifašistov. Neka žena je spoznala takoj v enem izmed njiju bivšega pripadnika »X.MAS« in mu to tudi povedala. Odgovoril ji je, da je ponosen na to. Ko sta se mu približala dva antifašista, je potegnil iz žepa italijansko bombo in jima grozil, antifašista pa sta ga naglo razorožila in poklicala policijo, kateri sta izročila bombo in fašista.
Ta primer jasno kaže, kdo so tisti, ki te dni po ulicah Trsta, Tržiča in Gorice vpijejo za Italijo. Delavci, kmetje in pošteni meščani, ki so se borili za osvoboditev Julijske krajine, dobro poznajo te elemente in se zavedajo, da bi prav isti zopet terorizirali, če bi Julijska krajina pripadla Italiji.
Policist Marcon, priča iz procesa proti .Lavoratomi*, sodeluje pri izrivanjih
Trst, 28. marca. P°leg številnih primerov teroriziranja antifašistov in trganja zastav je civilna policija brez vsakega vzrefea in povoda pretepala ob manifestacijah mime ljudi na trgu Vittorio Veneto. Na trg so ®e policisti pripeljali z avtom št. L 4 817	281, na katerem so «ma-
zili civilnega policista Marcema, ki je v sodni razpravi pričal preti direktorju lista »II Lavoratore«, Leopoldu Gaspariniju.
Pri pretepanjih se cdvilm policiji pridružujejo tudi črnoborzijanci in neznanci iz starih italijanskih provinc, ki prihajajo te dni v velikem številu v Trst. Na trgu pred kolodvorom eo črnoborzijanci pretepali mimoidoče, ki so nosili v gumbnicah rdeče zvezde, jih preganjali in jim trgali zvezde. Grozili so jim tudi s pištolami in noži.
V Via Stella se je pripeljalo na kamionih več neznancev, ki so iz-
Amerisko priznanje jugoslovanskim
narodom
Veličastno zborovanje v new yorski operi »Metropolitan«
Newyork, 28. marca. V operi »Metropolitan« v Newyorku je bilo ob obletnice 27. marca veličastno zborovanje, ki mu je prisostvovalo nekaj tisoč Američanov, da bi izrazili priznanje narodom Jugoslavije, katerih borba je pomenila simbol odpora proti fašizmu ne samo jugoslovanskim narodom, ampak tudi drugim narodom sveta.
Svečanost je otvoril senator Taylor, M je v govoru primerjal borbo jugoslovanskih narodov z borbo Američanov za svehodo.
Senator Taylor je poudaril, da mora imeti 27. marec pomen tudi za nekatere narode, ki imajo še vedno fašistične vlade in ki jih je treba od-
straniti, ker kalijo svetovni mir. Na koncu govora je zahteval, naj se stori vse, kar je mogoče, da bi zbrali čim prej 5 milijonov dolarjev, s katerimi namerava ameriški odbor za pomoč Jugoslaviji nabaviti bolniško opremo za otroška zavetišča in druge sanitetne potrebščine, ki jih potrebuje Jugoslavija.
Predsednik ameriškega odbora za pomoč Jugoslaviji Zlatko Balokovič je izrekel priznanje slavnemu podvigu jugoslovanskih narodov 27. marca 1941. Opisal je opustošenje in divjanje fašističnih okupatorjev ter opozoril, da je potrebno pomagati Jugoslaviji pri njenih naporih za obnovo in za zacelitev težkih ran, ki jih je pretrpela v vojni.
stopili m napadli ljudi, ki so n°siii rdeče zvezde. Ti so se jim uprli ’n nekaterim se je posrečilo povzpeti se na kamion, na katerem so našli veliko število nožev in bajonetov.
Fašistično nasilie v Breginjskem kotu
Trst, 29. marca. Dopisnik Tanjuga poroča:
Po Breginjskem kotu vedno huje divjajo nad tamkajšnjim antifašističnim prebivalstvom reakcionarni elementi, jim podirajo slavoloke, mažejo napise in ščuvajo na novo vojno. Na svoje hiše si rišejo tanke, topove in avione.
V vasi Robedišče, na meji Slovenske Benečije in Breginjskega kota, so antifašistki Cencič Ani, ki ima sina v Jugoslovanski armadi, polili hišo z gorljivo tekočino in zažgali. Uboga žena se ie komaj rešila, ima pa ožgane roke. Vse njeno majhno
premoženje ji je zgorelo.
To se lahko dogaja samo v krajih, kjer izvajajo teror še vedno isti bivši fašisti in njihovi hlapa, ubogo antifašistično ljudstvo pa nima nobenih pravic.
Deset Jugoslovanov, Id so se vrnili iz Amerike, zaprtih v tržaškem zaporu
Trst, 29. marca.' Dopiamk Tanjuga poroča:
Pred mesecem dni je iz Amerike iz Lakwanna N. Y. pripotovalo 10 Jugoslovanov, ki so se hoteli vrniti v svojo domovino Jugoslavijo. V Trstu so jih takoj aretirali in prepeljali v zapore .Coroneo, kjer so še sedaj. Zaprti so: Angelko Stefanovič, Šime Šarunič, Jalkov Burin, Marijan Fatičič. Ante Antonija, Stipe Hr onde, Tome Skalebrin, Franc Zanze Stanislav Miškuliin in Joco Milič ič.
Obnavljanje prosvetnih društev v primorskih
vaseh
Trst, 28. marca. Dopisnik TANJUG-a poroča:
Primorsko ljudstvo ije kazalo vedno veliko zanimanje in veselje za kulturno delo. Pred nastopom fašizma so imele skoro vse primorske vasi svoja prosvetna društva. V teh društvih so gojili svojo materinsko slovensko besedo im se vzgajali v kulturnem duhu. Tudi v času narodno osvobodilnega boja je bilo kulturno življenje po primorskih vaseh zelo živahno. Za številne prireditve so skrbno sestavljali programe. Po izgonu Nemcev iz dežele pa se je kulturno življenje še bolj poživilo. Po vseh vaseh se začeli takoj obnavljati stara prosvetna društva аШ} pa ustanavljati nova. V vsaki primorski vasi je ob obnovitvi ali ustanovitvi prosvetnega društva velik praznik. V okviru teh prosvetnih društev prirejajo kulturne prireditve in podučna predavanja.
V vasi Kozani v Brdih so fašisti leta 1917. ukinili tamkajšnje prosvetno društvo. Ta udarec so vaščani težko prenesli Zato so s tem večjim veseljem praznovali dan, ko so ga pred kratkim obnovili. K obnovi društva so se zbrali vsi vaščani in jo slovesno proslavili. Iz dobe pred fašizmom imajo ohranjenih še precej knjig, ki jih je prevzelo obnovljeno društvo. Že leta 1890. je znani skladatelj Volarič, takratni učitelj v Kozani, ustanovil bralno društvo, bi mu je sedaj na slednik novoustanovljeno »Prosvetno društvo«.
Prosvetno društvo so pred dnevi obnovili tudi v Vedrijanu, kjer so ga fašisti prav tako leta 1927. ukinili. Nevo prosvetno društvo se imenuje »Hrast«, kakor je bilo ime prejšnjemu društvu. V tem društvu imajo že moški im mešani pevskj zbor ter čitalnico.
Ponovne velike manifestacije
v Pulju
Beograd, 28. marca. Dne 25. marca se je ob 17.30 zbralo okoli 10.000 antifašistov iz Pulja na trgu Del ■tonto. Nosili so slovenske in italijanske sidikalne zastave. V največjem redu je antifašistično prebivalstvo Pulja odločno izražalo svoje zahteve ter vzklikalo Titu in Jugoslaviji, ponoven znak za to, da hoče živeti v FLRJ.
Vse manifestacije, ki so bile doslej v Pulju, posebno pa med bi-
vanjem mednarodne komisije, so se odlikovale po popolni diciplini ljudstva, ki se zaveda, da so njegove zahteve popolnoma upravičene. Manifestacija 25. marca je bila v tem pogledu morda ena izmed najmočnejših. Celo radióodajna postaja v Pulju je morala to javno priznati. Protiljudski elementi v Pulju, ki so prej izzivali incidente, se to pot niso niti pojavili.
Pozdrav prebivalstva Pulja maršalu Tit»
Beograd, 28. marca. Z velike manifestacije 25. t. m. je prebivalstvo Pulja poslalo brzojavke maršalu 'Titu, mednarodni komisiji za razmejitev in sekretarijatu konference namestnikov ministrov za zunanje zadeve v Londonu.
Brzojavka maršalu Titu se glasi: »Z velike manifestacije, ki smo jo priredili ob prihodu mednarodne komisije Vam pošiljamo svoje najtoplejše pozdrave. Prebivalstvo Pulja, ki je mnogo pretrpela in ki se je borilo za priključitev Istre ter celotne Julijske krajine' s Trstom k novi Jugoslaviji, tudi danes izraža svojo trdno voljo: »Naša želja je samo ena. živeti v novi Jugoslaviji za katero smo se pripravljeni boriti ne glede na žrtve in zapreke.«
Brzojavka mednarodni komisiji ima naslednjo vsebino:
»Ko zapuščate Istro, vam pošilja-
mo najprisrčnejše pozdrave. Antifašisti iz Pulja, Hrvati in Italijani, ki smo zbrani na tej manifestaciji, potrjujemo še enkrat svoj soglasni sklep in trdno voljo, da hočemo žive ti v Titovi Jugoslaviji. Prepričani smo, da boste tudi vi priznali naše pravice, ki smo si jih priborili v skupni borbi z jugoslovanskimi brati.«
V brzojavki sekretarijatu konference namestnikov zunanjih ministrov v Londonu je rečeno:
»Pri odhodu mednarodne komisije za razmejitev izraža antifašistično prebivalstvo Pulja še enkrat svojo voljo za priključitev k novi demokratični Jugoslaviji. Z zborovanja hrvatskega in italijanskega prebivalstva Pulja, ki se skupno borilo proti sovražniku vas pozdravljamo v veri, d» se bo izpolnila naša želja za priključitev k Jugoslaviji.«
Mladina iz rudnika Raše pozdravlja vso svobodoljubno mladino sveta
Labin, 28. marca. Ob proslavi svetovnega mladinskega tedna je delavska mladina iz rudnikov Raše in Podlabina poslala s svojega zborova, nja naslednje pozdrave svobodoljubni mladini iz vsega sveta:
»Mladina iz rudarskih krajev Kaše in Podlabina se je udeležila prvomajskega tekmovanja in pozdravlja antifašistično mladino vsega sveta. V dneh naše osvobodilne vojne proti nacifašizmu smo dali tudi mi svoje za mir in za boljšo bodočnost. Danes, ko gradimo svoje domove in uničujemo poslednje ostanke fašizma, obljubljamo, da bomo v svetovnem mladinskem tednu z vsemi silami delali za povečanje proizvodnje. Zato pozivamo vas in antifašistično mladino vsega sveta, da nam pomagate pri naših prizadevanjih za priključitev k materi zemlji, Titovi FLRJ. Pozivamo Vas, da nam pomagate v borbi proti fašističnim iz-zivačem, sovražnikom miru in napredka. Stopili smo v trdne vrste,
skozi katere ne bo nikoli več prodrl fašistični nasilnik. Pozdravljamo Vas in kličemo: »Naj živi demokratična mladina vsega sveta! Naj živi mednarodni mladinski teden!«
Sođelovanie liudskih oblasti in protifašističnih organizacij pri obnovi Rovinja
Labin. 28. marca. Mestni narodno osvobodilni odbor v Rovinju uspešn® rešuje s pomočjo meščanov vsa pereča vprašanja, ki se tičejo mesta. Prebivalci Rovinja vedo, da bodo samo s dkupnim delom pri obnovi omogočili sebi in pofcolenjem boljše in srečnejše življenje. Zato pomagajo na vseh poljih ljudski oblasti pri delu. S sodelovanjem ljudskih oblasti in množičnih protifašističnih organizacij so obnovili železniško postajo, kj je bila v vojni poškodovana. Delavci ie Rovinja so se za prvomajsko tekmovanje obvezali, da
Koroški Slovenci Primorcem
Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško je poslal Slovansko-italij an ski antifašistični uniji v Trstu naslednje pismo:
Koroški Slovenci smo že v dobi narodno osvobodilne borbe pozorno sledili razvoju osvobodilnega gibanja v Trstu in Slovenskem Primorja. Prav tako sledimo tudi danes naporom demokratičnih množic v Julijski krajini in Trstu, ki kljub temnim Spletkam nazadnjaških in fašistično imperialističnih sil glasno in odločno izjavljajo svojo neomajno voljo po dokončni osvoboditvi in priključitvi k materini zemlji Sloveniji in Jugoslaviju
Skupno z našim matičnim narodom smo prenašali napore in žrtve. Usoda zadnjih težkih let in naša skupna borba nas je še bolj skovala v nerazdružljivo celoto.
Ne sme biti nobene rappalLske in nobene st. germainske pogodbe več. Ne priznavamo nobenega ponovnega razkosanja Slovenije.
Prepričani smo, da mednarodna komisija za ugotavljanje moj ne bo mogla preslišati glasne in jasne govorice protifašističnega slovenskega, hrvatskega in italijanskega prebivalstva, ki hoče biti priključeno k Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Yes slovenski narod, najbolj pa še Slovenska Primorska in Koroška sta morali stoletja prenašati nasilje oblastnih tnjcev. S svojo odločno borbo pa je ves slovenski narod dovolj jasno In razločno povedal, da hoče biti končno združen in uživati svobodo v okvira Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Zavest, da vodimo pravično borbo, nas je krepila in nam dajala moči v najtežjih dneh. Za našo pravično stvar smo prinašali žrtve, jih prinašamo danes in smo jih pripravljeni prinašati tako dolgo, dokler ne bodo uresničene naše pravične zahteve in dokler ne bomo združeni v okviru Federativne ljudske republike Jugoslavije zaživeli srečnejše življenje.	,
Smrt fašizma — svobodo narodu!
bodo delali po 2 ttm ea tede® ▼ korist sklada za obnovo.
Ljudske oblasti posvečajo p°lno pozornost skrbi za siromašne državljane in družine. V to svrho so popravili dečji dom, ki lahko sprejme kakih 50 otrok, zgradili pa bodo tudi aintitubeikulozni dispanzer. Mestni narodni odbor ima namen preurediti mesto na ta način, da bodo razširili oZke in zavite ulice in zgradili nova moderna poslopja.
Rudarji iz Raše pomagajo kmetom
Reka, 28. marca. V okviru prvomajskega tekmovanja so sodarji Ba-
še prevzeli nalogo, da hodijo po vaaeh in nudijo s svojim delom pomoč fone. tem ter na ta način prispevajo za obnovo in izgradnjo naše porušene in požgane domovine. Tako je bila skupina 10 rudarjev v vasi Modruša-nu, kjer je dala 680 prostovoljnih delovnih ur za popravilo kmetijskega orodja in kuhinjskega pribora. Dve skupini po 18 delavcev sta bili v var seh Sv. Matije in Peruški, kjer je tehnična ekipa, obiskala vas Pevčič in prisp®vaila 60 prostovoljnih delavnih ur za popravilo poti. Iz rudnika Podlabina je .¿kopna 15 delavcev odšla v vas U¡banici, kjer je prostovoljno «leíala 165 ur ter v tem čaru popravila 100 kosov raznega orodja,
Velika manifestacija ljudstva v Vodu jami
Beka, 28. marca. V nedeljo so se vršile veličastne manifestacije prebivalstva vodnjanskega okraja. Teh manifestacij se je udeležilo tudi ljudstvo iz najbolj oddaljenih vasi. Približno ob 13. je prikorakal v mesto sprevod, ki je štel nad 2000 lju«Ji in je prišel iz Barbanština. V mestu je bilo svečano razpoloženje. Številne zastave, slike maršala Uta in transparents, kakor tudi narodne noše, plesi in kola, vse to je popolnoma spremenilo običajno lice mesta. Vse ulice, okna in balkoni so bili prenapolnjeni z ljudstvom. Ko je prispel sprevod, eo se čule vedno znova pesmi in vzklikanje Jugoslavia ter Titu. Na številnih transparentih so bile izražene zahteve in želje: »Hočemo Jugoslavijo! Nočemo italijanske okupacije!«
Okoli 14. se je na trgu zbralo nad
10.000	ljudi Zborovanje je vodil predsednik Slovansko-italijanske antifašistične unije Niko Tomišič. Množica je soglasno vzklikala:	»Jugoslavija,
Jugoslavija !«
LaaPr Jubotin, član Pokrajinskega odbora za Istro, je dejal naslednje:
Kakor smo pokazali v borbi, da smo soglasni in vztrajni, tako smo pokazali tudi mednarodni komisiji, kaj hočemo in kakšne so naše pravične zahteve. Od tistega dne, ko je naš narod naselil to zemljo, Pa do danes, je sledil svoji težnju S tega sestanka kličemo vsemu svetu, kaj hočemo. (Množica je dolgo vzklikala »Jugoslavijo«). S tega zborovanja sporočamo, da je Istra jugoslovanska in da hoče Istra Jugoslavijo.
Nato je stopil na govorniški «vier zastopnic mesta Pulja Mario Jedre. nič, ki ga je ljudstvo prisrčno pozdravilo. V svojem govoru je med ostalim «legai:
»Kot Italijan iz Pulja vas prisrčno pozdravljam. Govorim v imenu tiste, ga ljudstva, ki je dalo 3690 padlih ▼ borbi za priključitev cele Julijske krajine k Jugoslaviji. V Pulju je danes videti i to, kakor je bilo ieta 1918 ko so italijanske čete zasedle mesto. Civilna policija, ki podpira in brani vojne zločince, izvaja vsakodnevna nasilja nad poštenimi prebivalci Pulja. Zato ljudstvo želi končne osvobo-ditve in priključitev k FLRJ. člani fašistične milice, 'skvadristi, riviina policija in njim podobni elementi vzklikajo v Pulju:	»Morte agB
Schiavi!« To so tisti elementi, ki so nekoč vzklikali: »Vogliamo la guerra per conquistare il mondo!« (Hočemo vojno, da bi zavladali nad svetom.) Ljudstvo v Julijski krajini je pokazalo svojo voljo za priključitev k Jugoslaviji. Prav tako je tudi prebivalstvo Pulja izrazilo svoje želje v eni sami besedi — Jugoslavija.«
Ljudski duhovnik Viktor Herat, M ga je lju«istvo burno pozdravilo, je med ostalim dejal:
»Mednarodna komisija se je lahko prepričala o želji naše duhovščine, kakor je lahko spoznala, kaj želi ljudstvo Istre od duhovnikov, inteH-gentov, delavcev, obrtnikov do širokih in najširših plasti. V želji za priključitev k Jugoslavia soglašamo ved z Italijani vred. Naša želja je preprosta in razumljiva saj hočemo nazaj k našim bratom.«
S tega zborovanja so poslan brzojavko maršalu Titu, mednarednt komisiji in sekretariata ministrov za zunanje zadeve v Londonu.
- Zborovanje se je končalo oi> 1K, ljudstvo pa je še pozno v noč manifestiralo za Jugoslavijo, plesalo kola in prepevalo narodne pesmi.
i V Istri imajo narodnostne, gospodarske In moralne pravice
piše »News Chronicle«
London, 28. marca. (Reuter). Zadnje štirinajst dni je mednarodna komisija, ki proučuje vprašanje jugo-sovansko-italijanske meje, obiskala Istro, ki je po sporazumu z Jugoslavijo od lani meseca maja pod začasno jugoslovasnko vojaško okupacijo, pod imenom cona B.
V včerajšnji številki objavlja liberal »News Chronicle« članek svojega dopisnika iz Trsta, v katerem je rečeno:
»Glede vprašanja Istre imajo Jugoslovani narodnostne, gospodarske in moralne pravice. Zadnje so rezultat 20 letnega krutega preganjanja italijanskih oblasti in močnega odporniškega gibanja slovanskega življa v teh krajih.
Protiitalijanskega razpoloženja v Istri ni.
Ozračje v Istri je toplo in mimo
Komisija je bila sprejeta z razprtimi rokami. Nihče izmed tistih, s katerimi sem imel priliko govoriti, ne misli, da bi bilo mogoče rešiti to
vprašanje drugače, kakor v prid Jugoslaviji. Kakih znakov militarizma sploh ni opaziti. Položaj V" teh krajih je živo nasprotje s Trstom, kjer je res težko vzdrževati red in kjer je ozračje napeto in neprijetno.
To moramo omeniti, če hočemo biti objektivni do Jugoslavije, o kateri imajo na zapadu nekateri gotove predsodke, ko govorijo o policijskem terorju, protiverski delavnosti itd.
Kar se tiče policijskega terorja, se samo vprašajmo, če je mogoče s tem pripraviti veliko množic» ljudstva, da bi manifestirala in vzklikala. Pravljice o preganjanju cerkve so, kakor izgleda, prav tako neutemeljene. — Kljub stališču, M ga zavzema Vatikan proti Titu, je duhovščina v teh krajih z ljudstvom. Duhovščina je zastopana v številnih narodno osvobodilnih odborih in je podpisala spomeni«» ter izkoristila vsako priložnost, da bi pokazala, da je proti vsaki rešitvi vprašanja razmejitve v korist Italije.«
Svetovni tisk o Julijski krajini
O upravičenosti jugoslovanskih zahtev do tega ozemlja ne more dvomiti
noben demokrat
Praga, 28. marca. Osrednje glasilo češkoslovaške armade »Svobodne češkoslovensko« objavlja uvodnik pod naslovom »Pred dokončno osvoboditvijo Jugoslavije«, v katerem piše med drugim:
V svojem prvem ekspozeju, ki ga je podal zunanji minister Jan Masa-ryk začasni Narodni skupščini, je označil naše odnose do FLR Jugoslavije kot tradicionalno prijateljske in bratske. To prijateljstvo ima globoke korenine v skupnih naporih za dosego resnične svobode ni demokracije. Niti doba kolaborantske vlade Stojadinoviča ni mogla skaliti teh prijateljskih odnosov, češkoslovaški in jugoslovanski borci so skupno kr. vaveli na vseh bojiščih, kjer se je vodila borba proti tiraniji in krivici. To je resničen in neporušljiv temelj češkoslovaško-jugoslovanskega prija-teljstva.
Z enako toplim zanimanjem, s katerim smo spremljali junaško borbo jugoslovanskih narodov pod vodstvom maršala Tita, spremljamo sedaj tudi zadnjo fazo te narodno osvobodilne borbe. Sedaj gre za dokončno osvoboditev Julijske krajine s Trstom In Reko ter za njeno priključitev k Jugoslaviji.
O upravičenosti jugoslovanskih zahtev do tega ozemlja ne more dvomiti noben demokrat, ki se je seznanil z zgodovinskim razvojem tega problema. Ta pokrajina je bila ved-dno naseljena po Slovencih in Hrvatih. Zaradi svojega važnega zemljepisnega položaja je bila stalno predmet zanimanja evropskega imperializma. V oblasti nad to pokrajino so se menjali Madžari, Avstrijci in Italijani. Te imperialistične države so utrjevale svojo oblast s tem, da so izkoriščale in tlačile slovansko prebivalstvo. Zatiranje je doseglo vrhunec v dobi fašistične Italije. Takrat je doseglo tako stopnjo, da so kaznovali celo otroke, če so govorili v svojem materinem jeziku. Fašistični teror v dobi druge svetovne vojne kaže naslednja statistika: Od skupnega števila okrog 900.000 prebivalcev je bilo nad 40.000 ubitih in nad 100.000 zaprtih in interniranih.
Ta dejstva so tako pomembna, da pomenijo vse statistične manipulacije o sedanjem številčnem stanju pre-bavilstva te pokrajine samo igro in navidezno objektivnost. Dobro vemo, kako se lahko uporablja statistika
na podlagi podatkov, dobljenih v igri interesov velesil.
Na lastni koži smo občutili rezultate objektivnosti« misije lorda Run-cimana, upamo pa, da komisija, ki proučuje problem Julijske krajine, ne bo delala po tem vzorcu. Sedanji mednarodni položaj tudi onemogoča, da bi obveljalo zgolj stališče ene sile.
Tudi narodnostna razvrstitev prebivalstva Julijske krajine jasno govori v prilog jugoslovanskih zahtev in sicer tudi po 20 letnem zatiranju slovanskega ljudstva v tej pokrajini. Samo tretjina prebivalstva te pokrajine je italijanske narodnosti. Poleg tega pa tudi večina tega italijanskega prebivalstva iz več razlogov zahteva priključitev k Jugoslaviji.
Kljub temu pa kažejo razna stremljenja, da skušajo na vse mogoče načine vplivati na odločitev medza-vezniške komisije v korist Italije, ki se je skoro do zadnjega trenutka bo. rila proti zavezniškim narodom in proti demokraciji. Eiden izmed prvih takih vplivov je vzdrževanje emigrantske poljske armade generala Andersa v severni Italiji. Prisotnost edinic generala Andersa daje pogum oboroženim tolpam ustašev in faši-stav za izzivanje neredov. Anderso-va armada je pod neposrednim britanskim poveljstvom in pripada ostalim zasedbenim armadam v Italiji. Po poročilih angleškega tiska so velik del te armade ostanki razbitih nemških korpusov, nemški dezerterji in oddelki ustašev, ki so pobegnili iz Jugoslavije pred Titovo osvobodilno vojsko. Poljska vlada je pozvala Poljake, naj se iz Anderso-ve armade vrnejo v domovino, ter jim je obljubila, da bodo uživali enakopravnost z vsemi ostalimi državljani. Toda doslej se je odzvalo temu pozivu le malo število, kar dokazuje, da ti pripadniki te emigrantske armade nočejo sodelovati pri izgraditvi svoje države.
Realni optimizem češkoslovaškega zunanjega ministra Jana Masaryka, s katerim govori o sedanjem mednarodnem položaju, daje upanje, da ne bodo mogli niti Anders, niti ustaši uplivati na medzavezniško komisijo in da bo z rešitvijo problema Julijske krajine v korist Jugoslavije ne samo likvidirana dolgoletna krivica, marveč bo s tem odstranjeno tudi ognjišče možnih mednarodnih sporov. Istočasno se bo s tem povečalo
tudi zaupanje ostalih držav v mednarodno rešitev teritorialnih vprašanj. S tem prepričanjem v pravično rešitev je bila verjetno navdahnjena tudi vlada bratske Jugoslavije, ko je umaknila svojo zmagovito vojsko s tega ozemlja, ki ga je že osvobodila.
Nemogoče je ločiti Trst od njegovega zaledja
Pariz, 27. marca. List »La Marseillaise«, ki izhaja v Marseillu je objavil ob prihodu mednarodne komisije v Trst članek, v katerem pravi, da bi tržaško vprašanje bilo zadosti hitro in srečno rešeno, »če bi za tistimi, ki se za to vprašanje resnično zanimajo, ne bilo interesov anglo-saštkih sil«.
Časopis piše o upravičeni zahtevi Jugoslovanov za Trst tudi naslednje: »Mednarodna komisija bo brez dvoma spoznala, da je Trst edino izhodišče Slovenije na morje in da ga ni mogoče ločiti od njegovega zaledja.
Jugoslovanska vlada je predložila zelo razrmno rešitev, da bi Trst postal 7. republika FLRJ, v kateri bodo Italijanom zagotovljene vse njihove narodne pravice, nasprotno pa bi bila internacionalizacija Trsta ogromna gospodarska in politična napaka.
Italijanski demokrati želijo pravično rešitev za do¿ego popolnega soglasja med obema državama, reakcija pa zahteva Trst in Istro in ne odneha s svojimi težnjami po Balkanu in Srednji Evnopi. Poljski fašistični general Anders, ki služi interesom reakcije, ee ne bi ustrašil niti vmešavanja z orožjem, saj bi tako morda prejel pohvalo iz Londona Italijanske banke financirajo vso izzivalno agitacijo in mednarodni tru-sti sodelujejo pri tem s svojimi znanimi metodami. Njim nasproti pa stoji enotnost jugoslovanskih redoljubov in fronta demokratične miselnosti vsega sveta.
Švicarski list o jugoslovanskih zahtevah glede Trsta
Bern, 28. marca. »Neuöemer Zeitung« posveča dolg ilustriran članek Julijski krajini in Trstu. V tem članku piše, da so Italijani, celo po itali-janAih podatkih povsod v manjšini v razmerju s slovanskim prebivalstvom. List naglasa, da so jugoslovanske zahteve za priključitev Julijske krajine in Trsta k Jugoslaviji popolnoma upravičene.
Slovenska Benečija zahteva
priključitev k Jugoslaviji
»Primorski dnevnik «poroča:
Gospodarske in socialne prilike so po vsej Benečiji zelo slabe. Najslabše pa je v gorskih vaseh Sovodenj-ski, Nadiški in Šentlenartski dolini.
Glavni vir dohodkov v teh krajih sta živinoreja in mlekarstvo. Obdelane zemlje je zelo malo in še ta je na gre di nah, na katerih marljivi Benečan pridela le malo krompirja in ječmena. Tla so kamenita in obdelovanje zemlje zahteva zelo mnogo truda in napora. V gorskih vaseh ni niti dobrih cest niti električne razsvetljave. V vasi Matajur, Strmici in drugod pa nimajo niti vode.
Zaradi teh žalostnih razmer se je sedaj še poostrila nacionalna borba in borba za zboljšanje socialnega stanja in rešitev gospodarskih vprašanj. Benečani se danes zelo dobro zavedajo, da bodo ta vprašanja rešile le ljudske oblasti, kakršne so v Jugoslaviji.
Monarhistično-ozopovske tolpe pritiskajo z močno agitacijo in z vsemi sredstvi na demokratično ljudstvo, da ne more svobodno izražati svoje volje po priključitvi k Jugoslaviji. Aktivnost teh tolp se je v zadnjem času znatno povečala. Oborožene ozopovske tolpe, karabinjerji in vojaštvo na vse načine strahujejo ljudstvo. Pred kratkim so podvzeli zelo stroge policijske ukrepe glede kretanja tujcev ter mobilizirali vse moške letnika 1924, ki jih vozijo s kamioni v Videm. V Sovodnjah so hudo pretepli prisilno mobiliziranega Kljuka Nela, ki je bil nad eno leto v bri-ško-beneškem bataljonu NOVJ.
Iz Vidma je skupina 30 prisilno mobiliziranih Benečanov, po večini bivših partizanov, zbežala domov. Fantje se zavedajo, da so opravili svojo dolžnost že v partizanskih edi-nicah. Zato ne priznavajo več Italije, saj so se borili za Jugoslavijo.
Nedavno so italijanski vojaki iz čepletišč poklicali na zasliševanje tovarišico Martinič Pierino. Grozili so ji, češ da je slavofilka, da dela propagando za Jugoslavijo in da ima dva sina v JA. Vprašali so jo tudi, zakaj jih ni obvestila, ko je bil njen sin doma na dopustu, da bi ga ubili, ker je partizan. Njen mož je moral pobegniti z doma zaradi njihovega nasilstva. Rekli so ji, naj ga poišče ter ga pošlje k njim na razgovor. Preden so jo spustili, so ji zagrozili, da jo bodo Internirali, če ne pride k njim njen mož in ne preneha svojega delovanja v prid Jugoslaviji. Zato je bila prisiljena zbežati in se zateči k možu.
Zavedni Benečani se gilno zgražajo nad takim, ravnanjem nasilnežev. Zato so poslali zavezniški komisiji resolucijo z 272 podpisi. V tej resoluciji pravijo, da jih je Italija 80 let samo zatirala in ni ničesar storila, da bi zboljšala njihovo gospodarsko, socialno in kulturno stanje. Namenoma jih je puščala v nevednosti. Ni jim dopustila lastnega kulturnega izživljanja, ni jim dala slovenskih šol. Občevalni uradni jezik je bil samo italijanski. Resolucija se končuje: »Nočemo, da hi nag znova opeharili in nas prikrajšali za sadove narodno osvobodilne borbe, katere smo se
udeležili z lastnimi partizanskimi edinicami. Nočemo, da bi nas znova pahnili v suženjstvo, ki smo ga preživljali 80 let pod Italijo. Združiti se hočemo z našim matičnim ozemljem — z novo Jugoslavijo.
Smo prepričani in gotovi, da zavezniška komisija ne pojde preko teh dejstev in da bo objektivno preučila naš položaj. Pri tem bo lahko ugotovila, da nobeno nasilje nad našim slovenskim življenjem ni moglo ukloniti in zatreti naše globoke narodne, zavesti.«
19. t. m. je odvetnik Rieppi iz Čedada, bivši poročnik italijanske voj-
ske, imel v Matajurju sestanek, na katerem je doživel popoln polom.
Obrekoval je Sovjetsko zvezo, jih strašil & komunizmom, dejal, da komunizem razbija zakone, in jih nato pozval, naj glasujejo za demo.krščari-sko stranko. ' Domačin Kocjančič Alojz iz Pečnjega bivši partizan, je pobil vse njegove trditve ter pozval vaščane Matajurja, naj slede zgledu prebivalcev Pečnega, ki so narodno zavedni in terjajo priključitev k Jugoslaviji. Ljudje so mu navdušeno ploskali in odobravali njegove besede.
V vaseh Sovodnje, Trpeč in Ažla so se pojavili na hišnih zidovih napisi, ki pozdravljajo tov. maršala Tita in Jugoslovansko vojsko ter izražajo željo po priključitvi Slovenske Benečije k Jugoslaviji.
Napori za obnovo trnovskih gozdov
Ajdovščina, 28. marca. Dopisnik TANJUG-a poroča:
V Trnovem je bil sestanek gozdnih delavcev in predstavnikov sindikalnih organizacij z zastopniki državne gozdne uprave, na katerem so obravnavali gozdne probleme, kj se postavljajo pred nje in ki jih bo treba rešiti v bodočnosti. Zaradi golosekov in pretiranega izčrpavanja gozda ob cestah pod italijansko upravo je bilo treba znižati letni posek lesa, posekani les pa smotrno razdelili Izmed 21 gozdarskih hiš so bile vse požgane in porušene razen dveh manjših.
Gozdna uprava, kj je začela delati z zelo skromnimi finančnimi sredstvi, je s pomočjo in požrtvovalnostjo delavcev obnovila dve hiši, dve leseni lopi in zgradila dva cestna mosta. Pravkar obnavljajo še tri gozdarske hiše. Prav tako je z združenimi močmi premagala težave glede pomanjkanja orodja, prevoznih sredstev, kakor tudi oblačil in hrane za gozdne delavce. Na sestanku so bile postavljene sporazumno z delavstvom akordne cene za izdelavo lesa v okviru
Jugoslovansko ljudstvo pozdravlja poljsko-jugoslovansko pogodbo
Varšava, 27. marca (PAP). Veleposlanik Poljake republike v Beogradu pirejema vsak dan resolucije s sestankov in zborovanj iz vse Jugoslavije, v katerih izražajo zadovoljstvo zaradi podpisa pogodbe o prijateljstvu in vzajemni pomoči med Polj&o in Jugoslavijo.
Glasilo Antifašistične fronte Slovanov na Madžarskem
Za porabsike Slovence, ki nimajo lastnega lista v maternem jeziku, objavlja glasilo Antifašistične fronte Slovakov na Madžarskem »Sloboda« člainke in dopise v slovenskem jeziku. V zadnji števdlikd »Slobode« je bil objavljen v slovenščini dopis iz Porabja o izpadih tamkajšnjih madžarskih reakcionarjev, dopis iz Ste-vanovcev, vest o prihodu mednarodne komisije v Trist in pesem po-
li redbe o zaslužkih delavcev. Glede dobave orodja in hrane jim je znatno pomagala Ljudska republika Slovenija.
Doslej so izvršili že nad 70% delovnega načrta. Pripravili so 9000 kub. metrov drv, 6000 kub. metrov hlodov in 1500 železniških pragov. Ves stari posekani les in nad polovico novo pripravljenega lesa so pripeljali ob ceste, odkoder ga bodo lahko izvažali iz gozdov. Posebno pozornost posvečajo smotrnemu sušenju drv, s čimer bodo zboljšali kurilni učinek.
Med delavstvom se je razvilo živahno tekmovanje, ki ima za cilj, čim bolj izrabiti les in očuvati gozdove. Soglasno so napravili načrt za učinkovito izkoriščanje košenic in njiv med gozdovi. Na tak način bodo pomagali predvsem tistim, ki nimajo zadosti svoje zemlje. Delovne sile bodo v glavnem usmerili za obnovo domov jn obdelavo polj, mladina pa bo v tekmovalnem delu znosila k cestam vejevje in odpadke od sečnje, kar bodo brezplačno zvozili v vasi za potrebe osiromašenih ljudi.
rabskega Slovenca F. Veriča »Jutro ob Rabi«.
V dopisu o izpadih madžarskih reakcionarjev v Porabju poroča dopisnik o nevzdržnem stanju in zatiranju slovenskega ljudstva v Porabju. Dopis se končuje takole: »V imenu demokracije, v imenu pravic Slovencev vprašujemo, kako dolgo se bodo madžarski zatiralci slovenskega ljudstva še šopirili v Porabju? Skrajni čas je, da vsi ti odidejo od tu in da se v interesu slovenskega kakor madžarskega ljudstva stopi tukajšnji reakciji na vrat!«
Zastopniki jugoslovanske mladine pri češkoslovaškem ministru Soltesu
Praga, 28. marca (CTK). Minister za socialno skrbstvo Soltee je sprejel predstavnike jugoslovanske mladinske delegadie, ki je prišla v Prago na kongres češkoslovaške mladinske zveze, kakor tudi delegacijo jugoslovanskih vajencev, ki so na delu na Češkoslovaškem.
Ljudska skupščina FLRJ je sprejela zakona o zakonu lin matičnih knjigah
Beograd, 28. marca. Zvezni svet Ljudske skupščine je imel popoldne pod predsedstvom predsednika Vladimirja Simiča eedmo redno sejo, na kateri sta bila izglasovana osnovni zakon o zakona (braku) in zakon o državnih matičnih knjigah.
Po odobritvi zapisnika je predsednik Vladimir Simič prepustil besedo podpredsedniku vlade Edvarda Kardelja, ki je predlagal Zveznemu svetu tri amendemente za Siene 87, 88 in 89 predloga osnovnega zakona o zakonu ter predlagal delno izpremem-bo kazenskih določb, ki jih ti Seni vsebujejo.
Nato je poročevalec dr. Maks Snn-derl prečita! besedilo predloga osnovnega zakona o zakonu z izprememba-mL ki jih je‘ izdelal zakonodajni odbor in z besedili amendementov, ki jih je predlagala vlada, ter predlagal izpremembe jn dopolnitve k posameznim členom. Zvezni svet je soglasno sprejel vse člene tega zakonskega predloga v predlagani redakciji ter sprejel osnovni zakon o zakonu z 270 glasovi.
Po krajšem odmora je Svet prešel na pretres zakonskega predloga o državnih matičnih knjigah.
Poročevalec zakonodajnega odbora Sulejman Filipovič je prečita! poročilo zakonodajnega' odbora in ja v krajšem pojasnila poudaril, da temelji zakon o državnih matičnih knjigah na odredbah čl. 26. ustave, s katerim se uvaja vodstvo rojstnih, poročnih in osmrtnih matičnih knjig. To delo sodi v pristojnost države oziroma ljudskih odborov.
Nato je svet prešel v razpravo o podrobnostih in soglasno sprejel vse člene zakonskega predloga ter s končnim poimenskim glasovanjem soglasno sprejel zakon o državnih matičnih knjigah.
•
Beograd, 28. marca Popoldne je Svet narodov nadaljeval razpravo v načelu o predlogu zakona o zakonu. Govorili so Miloš Popovič, Milam. Smiljanič in Jožo Milivojevič. Po glasovanju v načelu je Svet narodov prešel na pretres v podrobnostih.
Govorilo je več govornikov in nato je svet s poimenskim glasovanjem sprejel predlog zakona o zakona po predloga zakonodajnega odbora z ainendementi vlade.
Nato je Svet narodov preše! na pretres zakona o državnih matičnih knjigah.
ZAHTEVA JUGOSLOVANSKEGA DELEGATA NA ZASEDANJU UNSIAe
Prednost v prihrani naj se da državam, ki so bile žrtve fašističnega napada
Washington, 28. marca (TANJUG). V političnem komiteju UNRRA-e se je nadaljevala razprava o nevarnosti lakote, ki grozi svetu, Tudii temu zasedanju političnega komiteja je predsedoval šef jugoslovanske delegacije Nikola Petrovič^ minister za trgovino, ki je v svojem uvodnem govoru poudaril pomen tega mednarodnega sestanka, od katerega pričakujejo milijoni ljudi rešitve.
Nato so govorili delegati Norveške, Francije, Indije in Kube,
V imenu Jugoslavije je govoril Stane Krašovec, ki je v dokumentiranem
predavaju orisal zèlo težko stanje prehrane v Jugoslaviji in predočil nevarnost, kj preti njenemu pribivaJ-stvu, če bo UNRRA zmanšala svoje dobave pod 69.000 ton žita na mesec. Priporočil je, naj bi se posvečala naj-večja pozornost izjavam poljskega in kitajskega delegata o dosedanjem načinu razdeljevanja presežkov hrane. Na koncu je zahteval izključno prednost za prehrano narodov, ki so bili žrtve fašističnega napada, ker gladu-jejo že več kot 5 let Poljski in kitajski delegat sta ostro kritizirala politiko mešanega urada za razdeljevanje hrane.
Navdušen sprejem zastopstva jugoslovanske mladine v Draču
Drač, 28 marca. У Drač je prispela delegacija jugoslovanske mladine, ki se mudi v Albaniji v zvezi s svetovnim mladinskim tednom. Sprejeli so jo predstavniki vojske, Demokratične fronte in triladina.
Navdušena albanska mladina je nekaj časa nosila na ramenih voditelja delegacije Sretena Kovačeviča, med tem ko je množica več kot 8000 ljudi vzklikala maršalu Titu, jugoslovanski mladini in narodom Jugoslavije.
Na glavnem trgu je sprejel mladino iz Jugoslavije zastopnik mladine iz Drača, ki je v pozdravu med drugim dejal: »Z jugoslovansko mladino smo se zbližali v borbi proti skupnemu
sovražniku. Ne moremo pomisli® na našo borbo in uspehe, ne da bi upoštevali velike pomoči, bi nam jo je dala Jugoslavija maršala Tita. <
Za njim je voditelj jugoslovanske delegacije med drugim poudaril, da je kri, prelita v borbi proti skupnemu sovražniku, utrdila prijateljstvo mladine in narodov Jugoslavije in Albanije.
Po govorih }e delegacija odSla v Mladinski dom, medtem ko je množica še naprej manifestirala po mestnih ulicah. Zvečer je bila prirejena na čast jugoslovanskim delegatom zakuska.
škedenjski dogodki pred sodiščem
Sodba proti glavnemu .uredniku lista »II Lavoratore« bo imela političen odmev
Trst, 29. marca. Včeraj popoldne se je nadaljevala sodna razprava proti direktorju »H Lavoratore«-a Leopoldu Gaspariniju. Ko je izvedenec za orožje Marcello Maras pojasnil delovanje samokresa in je bil zaslišan, še urednik lista »H Lavoratore-a« Spa-daro, je predsednik, angleški major Baillis, dal besedo zagovorniku dr. Tončiču.
Dr. Tončič je v uvodu poudaril, da smatrajo v mestu razpravo proti direktorju »И Lavoratore«a kot političen proces. Ker ga je predsednik takoj prekinil, češ, da skuša spremeniti svoj zagovor v političen govor, je dr. Tončič odgovoril, da ne bo vztrajal na tem, da bi procesu dajal naziv političnega procesa, poudaril pa je, da je treba dejanje, zaradi katerega se vodi, postaviti v okvir okoliščin, v katerih je nastalo. Naglasil je, da je članek, za katerega gre, !e pičel del kampanje proti duhu, ki se vrtnja v okoliščine civilne policije, katera — kakor smatra list, ki ga vodi Gašperini — zelo slično po duhu, ki označuje nekatere njene člane, kvesturi žalostnega slovesa, že v oktobru 1945. je list »II Lavoratore« objavil članek pod naslovom »Ben tornati questurini!« (Dobrodošli kvesturini). Samo tisti, ki je živel med tukajšnjim ljudstvom, ki so ga dolgih 25 let zasledovali in trpinčili bivši kvesturini, lahko razume pravi pomen ironičnega pozdrava.
Ta pozdrav vsebuje protest proti vrnitvi tistih, ki so bili po večini — izjeme zaslužijo tem bolj vse spoštovanje — v očeh vsega tržaškega prebivalstva celih 25 let najbolj tipični predstavniki fašističnega režima.
Predsednik je zagovornika dr. Tončiča zopet prekinil, češ, da govor ni v skladu s sodnim postopkom, nakar je zagovornik dejal: »Ne bom torej govoril o duhu, proti kateremu, se list bori, kajti članek ni bil nai pisan za to, da bi povzročal alarme, pač pa je imel namen, opozoriti zavezniško vojaško upravo na dogodke, ki bi se lahko pripetili in ki so na žalost sledili 24 ur pozneje.
Nato .¡e zagovornik dr Tončič, potem ko je vprašal predsednika, ali
VREMENSKA NAPOVED ZA SOBOTO 30. MARCA
Jasno, od časa do časa rahla pooblači tev, podnevi toplo.
lahko navaja dejstva, ki izhajajo iz samih spisov, prešel k razčlenjeva-nu izpovedi posameznih prič. Navajal je izpovedi agenta Marcona, ki je na sodniji izjavil, da ne ve, kdo je agentom izročil orožje,, preden so odšli v Skedenj, in da je bil on odgovoren za dejanja skupine, ki se je napotila v Skedenj. Tako se Marcon, ki je odgovarjal za skupino desetih mož, ni nič zmenil, ali so ti možje bili res brez orožja. Omenil je nato pričevanje inšpektorja Geracija, iz katerega je razvidno, da je bila normalna služba od 8. do 17. »brez orožja« in da je v izrednih primerih službujoči častnik lahko odredil, da so agenti oboroženi. »In zato, da se dajo sneti zastave raz okna razreda ljudske šole, kjer so 7 do 8 letni otroci, je bilo potrebno, poslati odred oborožen z brzostrelkami, ne da bi se častnik, ki ga je vodil, prej prepričal, ali niriiajo »razoroženi« agenti slučajno poleg pendreka skrito še kako svoje orožje, kakor se je bilo že dogodilo. Ni torej nič čudnega, če se ljudsko glasilo, kakor je »H Lavoratore« nad tem zgraža- «
Dr. Tončič je nato govoril o policistu Marconu, ki sta ga dva tovariša iz internacije opisala kot prepričanega fiionacista, ki je v marcu 1945. stopil prostovoljno v oddelke SS in nagovarjal k temu tudi svoje tovariše. Govoreč o policistih Mar-chesi-u in Pizzinu je ugotovil, da nobeden izmed teh agentov ni imel v političnem oziru lastnosti, ki so potrebne za nepristransko in za nezainteresirano opravljanje naloge agentov civilne policije, kakor je bil (po raznih izjavah) namen zavezniške vojaške uprave. Poudaril je, da način »uradovanja« onega usodnega dne kliče v spomin fašistične skva-dre iz fašistične dobe. Potem je prešel na pričevanja raznih prič, ki so potrdile, da so policisti žugali, da bodo štreljali, ter da so surovo nastopali.
Ko je govoril o najbolj kočljivi točki procesa, ki se nanaša na streljanje policije, je zagovornik nadaljeval: »V tem procesu ni nikoli šlo in tudi sedaj ne gre za to, da bi ugotovili, s ' kakšnim orožjem so streljali: z brzostrelkami ali s topom, pač pa je šlo in gre edinole za ugotovitev, ali so 9. marca 1946. agenti civilne policije streljali v razredu osnovne šole v Skednju ali niso stre-
Poziv lastnikom fotografij iz narodno osvotod ine borbe
Pozivamo vse, ki imajo alike (fotografije) iz narodno-osvobodilne vojne, da jih pošljejo na lolo oddelek Tiskovnega urada, Ljubljana, Tyrseva cesta 1. a.-IV.
Pripravljamo namreč dokumentarni tiskani album, ki bi obsegal zgo-dovinnsko pomembne fotografije, posnete v času narodno-osvobodiine borbe.
Slike bomo prekopirali, nakar jih nemudoma in točno vrnemo vsakemu posameznemu lastniku, V zahvalo za usluge pa mu bomo brezplačno naredili in poslali od vsakega posameznega posnetka 'tudi eno povečavo.
Opozarjamo, da mora pri vsaki sfli-k,i nujno biti pripisano, kdaj in kje je bila posneta, in kako se imenujejo osebe na njej. Ta komentar naj bo napisan čitljivo, razločno in točno.
Foto oddelek Tiskovnega urada pri Predsedstvu vlade Ljudske republike
Slovenije
ljali. Pričevanji Lovrenca Mo raid ta in Alojzija Ujčiča jasno potrjujeta, da je agent Rizzino res streljal.
Dr. Tončič je omenil tudi pričo Polikarpa Starca predsednik pa ga je prekinil in dejal, da ne dovoli niti ene besede o tej priči, ker je zaradi njegovega krivega pričevanja zadevo izročil javnemu tožilcu in je bilo vsled tega njegovo pričevanje črtano. Dr. Tončič se je temu uprl in je izjavil, da bi se moral v takem primeru odpovedati obrambi. Poudaril je tudi, da še ni dokazano, ali je Starc krivo pričeval. Zatrjeval je, da bi moral predsednik prav za prav razpravo preložiti, dokler se sodno ne ugotovi, ali je Starc v resnici krivo pričal in prisegel. Izjavil je, da se ne more govoriti o krivi prisegi, ker je Starc še o pravem času preklical del izjave in jo popravil.
Tu je zopet omenil okoliščine, o katerih prej ni smel govoriti in je dejal, da je glede na te okoliščine Gašperini z objavo članka napravil svojo dolžnost, škoda je le, ker je njegov glas ostal glas vpijočega v puščavi.
Ob koncu svojega govora je dr. Tončič omenil, da se ta proces vrši v zelo razgretem ozračju, čeprav predsednik ne smatra procesa za političen proces, ne more zanikati, da bo sodba imela političen odmev. Zaključil je z zahtevo, naj se obtoženec oprosti, ker dejanje ne predstavlja zločina, in je izrazil obžalovanje, ker ni mogel uspešno voditi obrambe.
Potem, ko je nehal govoriti zagovornik dr. Tončič, je povzel besedo javni tožilec, ki je dejal, da se mora članek vzeti v celoti in da ni mogoče iz njega jemati posameznih stavkov. Analiziral je posamezne dele članka in zaključil z zahtevo, naj se Gašperini obsodi.
Predsednik je nato izjavil, da potrebuje nekaj časa, preden izreče sodbo. Zato je razpravo preložil na petek.
Direktor „П Lavoratore“ obsojen na	lir
Trst, 29. marca. Dopisnik Tanjuga poroča:
Anglo-ameriško vojaško sodišče je danes pod predsedstvom majorja Baillisa izreklo obsodbo nad direktorjem lista »II Lavoratore« Leopoldom Gasperinijem. Tov. Gašperini je obsojen na denarno kazen 100.000 lir, in sicer na plačilo 50.000 lir zaradi razširjanja neresničnih vesti in na
50.000	lir zaradi vznemirjanja ljudstva. Proti obsodbi lahko vloži priziv v roku 30 dni na višje vojaško sodišče.
Antifašistično prebivalstvo Trsta je skrajno razočarano nad to obsodbo, ker so številne priče v toku procesa potrdile resničnost pisanja »П Lavoratore«, da je član civilne policije streljal v razredu osnovne šole v Skednju.
Spomeniki žrtvam ustašev
Osijek, 29. inarca. Da bi se oddolžili nedolžnim žrtvam, ki so jih pobili fašistični razbojniki med vojno, so prebivalci Osijeka sklenili, da bodo zgradili padlim žrtvam spomenik nad skupno grobnico v parku kulture. Spomenik je že izdelan in ga bodo kmalu slovesno odkrili. Organizacijski odbor pripravlja vse, da bi se hvaležnost padlim žrtvam manifestirala na viden način. Med narodno osvobodilno vojno je na slavonskih gorah padlo mnogo borcev naše vojske. Tudi tem padlim borcem bodo še letos postavili spomenik.
Švicarski list o aretaciji Draže Mihailoviča
Bern, 29. marca. Švicarski listi objavljajo na vidnih iqestih vesti o aretaciji Draže Mihajloviča, kakor tudi citate iz ekspozeja ministra Ran-koviča.
Baselski »Vorwärts« piše, da je bil z aretacijo Draže Mihailoviča izbit mednarodni reakciji iz rok njen važen adut, medtem ko so fašistični elementi v Jugoslaviji izgubili svoje vodstvo.
Mihajlovičevo izdajstvo je oči vidno. Po zaključku vojne je skušal nadaljevati borbo proti novi Jugoslaviji, pri čemer je bil deležen podpore bivšega kralja Petra in gotovih britanskih in ameriških krogov. Reakcija ie upala, da bo lahko izkoristila Mihajloviča za svoje orodje. Mi-hajlovič se bo za svoje zločine za-govarjal pred sodiščem svoje države.
PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD ZA PRIMORSKO, KOROŠKO IN IZSELJENCE
Glavno poslopje ribogojnice, kjer je grad, prav na desni starodavna lipa
Naše ribolovne vode sq pred vojno mnogo prispevale k prehrani. Ribiči so leto za letom nalovili velike količine različnih sladkovodnih rib, med njimi samo postrvi okoli
35.000	kg. Eden glavnih ribolovnih revirjev za postrvi, ki so razširjene bolj ali manj po vseh naših vodah, so Bohinjsko jezero in Sava-Bo-hrnjka s pritoki.
Vojna in okupacija sta prizadejali našemu ribarstvu občutno škodo. Količina rib se je povsod zelo znižala. Roparsko uničevanje rib je nekatere vode celo popolnoma izpraznilo. Ker je ribarstvo po svoji donosnosti važna gospodarska panoga, moramo nujno skrbeti za obnovo ribjega zaroda po vseh naših rekah in potokih. V tem pogledu nam bo v znatni meri pomagala državna ribogojnica v Bohinjski Bistrici, ki je največji zavod te vrste v Sloveniji.
Kjer so nekoč stale Zoisove fužine
Ribogojnica z vsemi svojimi napravami in poslopji stoji na južno-zapadnem koncu vasi, odmaknjena od velikega prometa po glavni cesti. Prostor je zgodovinsko zanimiv, ker je nekoč bilo tu središče bohinjskega fužinarstva, ki se je začelo razvijati že v 16. stoletju. Lastnik fužin je bil med drugimi tudi Žiga baron Zois. Ko je kmalu po njegovi smrti fužinarstvo začelo propadati, je tovarne prevzela Kranjska industrijska družba, ki je L 1891. ugasnila zadnjo peč v Bohinjski Bistrici in prenesla ves obrat na Jesenice. Posestvo je čez štiri leta prešlo v last kranjskega verskega zaklada.
Sledovi te znamenite preteklosti so še ohranjeni. V bližini je nekdanji grad, ki služi danes državni gozdni upravi. Tik pred njim rase mogočna starodavna lipa, za katero pripovedujejo, da je še iz Zoisovih časov. Nekaj korakov vstran pa stoji manjši starinski stolp z uro, na katerem je pritrjen znak fužinarstva: dve prekrižani kladivi.
Ribogojni zavod je bil ustanovljen pred 25 leti in se kasneje postopoma izoblikoval do današnje ureditve. V predvojnih razmerah ni služil samo pospeševanju ribolova, temveč se je bavil tudi s tržnim ribogojstvom. To bo zaenkrat odpadlo in bo zavod delal samo za obnovo in pospeševanje ribarstva. Poleg velike pritbčne stavbe, v kateri je nameščena valilnica in drugi oddelki, in gospodarska poslopja spadajo k ribogojnici kot važen sestavni del številni bazeni za ribe plemenke in mladice, nadalje manjši bazeni za ribe, ulovljene v jezeru in potokih v razmnoževalne svrhe, in bazeni za pridelovanje naravne ribje hrane. Ti bazeni dobivajo vodo po lesenem žlebu iz potoka Bistrice, ki je v bližini zajezen. Kakor voda stalno priteka, tako po posebnih odvodnih napravih, todi stalno odteka.
Življenje in delo ▼ ribogojnici je zek> zanimivo. Poklic ribičev, ki so zaposlena v ribogojnici, pa je po-
vabi nica. Za njim stoji nekdanji in pred njo starinski stolp z uro
gosto naporen in zahteva velike ljubezni in zanimanja za stvar. V času drstenja in valjenja mora ribič opraviti svoje delo, ne da bi mislil na to, koliko ur je že delal. Šele ko je delo opravljeno, se lahko odpo čije. Okoli valjenja in kasneje z mladimi ribicami je vedno opravkov dovolj.
Jeseni se začne najvažnejše delo
Postrv postane godna za drstenje v drugem ah tretjem letu, izjemoma tudi prej. V mrzlejši vodi rase jo in se razvijajo postrvi počasneje in so bolj odporne. Drstijo se jese ni. Tedaj gredo ribiči s čolni na jezero in na Savo Bohinjko ter druge potoke in previdno razpne jo velike mreže. V jezeru živi slovita postrv jezerka, v potokih pa potočna postrv. V obeh vodah je pogosta tudi njuna križanka, ki ni nič slabše kakovosti. Mreže, ki jih potrebujejo za lov, izdelajo ribiči večinoma sami v svoji delavnici. Napravljene so tako, da se riba, ko se zaplete v mrežo, čim manj poškoduje. Ujame se v mrežasto vrečo, iz katere ne more več uiti.
Svoj plen prepeljejo nato v ribogojnico, kjer ribe sortirajo in spustijo samice v svoj, samce pa v svoj bazen. Povprečno potrebujejo na 6 samic enega samca. Prejšnja leta so v ta namen uporabljali večje bazene, kjer je voda pozimi pogosto za mrznila. Vsakokrat, ko so pregledovali, ali so samice že godne za drstenje, so morali sekati led, kar je delo zelo otežkočalo, obenem pa so veliko rib poškodovah. Sedaj so si z uporabo manjših bazenov, kjer voda zaradi naglega pretoka nikoli ne zamrzne, delo olajšali in tudi ribe niso več izpostavljene nevarnosti poškodb.
Ko ugotovijo, da so posamezne samice godne za drstenje, jim v posebno posodo iztisnejo ikre Iker ima posamezna postrv zelo različno število. Povprečno ima jezerka po 500 iker, potočna postrv, ki je manjša, pa po 250. Večje ribe pa imajo mnogo več iker. Tako so lani ulovih 3 kg težko postrv, ki je imela 3000 iker. Največja postrv, ki so jo doslej ulovili, je tehtela 5 kg in je imela 800Q, iker. V splošnem so ikre večjih rib boljše, ker dajo krepkejši zarod.
Delo državne ribogojnice v Bohinju
za naše ribarstvo
Letošnjo zlano so vložili v valilnice 600.000 iker jezerske In potočne postrvi — Uovi zarod bo znaten prispevek k obnovi naših opustošenih
ribolovnih voda
V	valilnici je 200 valilnih aparatov
Kakor samicam ikre iztisnjejo tudi samcem »mleko«. Oploditev pospešijo tako, da dolijejo nekaj vode in vse skupaj nekaj minut mešajo. Nato ikre previdno očistijo in jih vložijo v valilne aparate. To so velike, črno barvane železne škatle, skozi katere stalno teče voda. Ikre ne vložijo kar na dno škatle, temveč na posebno mrežo. Škatle pokrijejo s pokrovi, ker so ugotovili, da sončna svetloba ikram škoduje.
V	valilnici, ki je prostorna dvorana, stoji danes na mizah 200 takih valilnih škatel. V večini se ikre še niso izvalile, le v nekaterih plavajo že mlade ribice. V celoti so letos vložili v valilne aparate okoli 600 tisoč iker.
Dobo valjenja je mogoče v širokih mejah regulirati. To je zelo važno. V toplejših vodah se mlade ribice izvalijo prej, ▼ bolj mrzlih kasneje. V splošnem nastopi trenutek izvalitve v času, ko doseže vsota vseh dnevnih toplot vode 430 do 450 stopinj Celzija. Tako ima ribič v rokah sredstvo, s katerim lahko vpliva na potek valjenja, kakor mu prija. Za naše razmere je važno, da se mlade ribice izvalijo bolj pozno, ker bi za januarja ali februarja izvaljene ne imeli dovolj hrane in bi mladi zarod poginil. Prav zato je ribogojnica urejena tako, da uporablja vodo Bistrice, ki je bolj mrzla, kakor je voda Save.
Med valjenjem ikre stalno nadzorujejo in sproti odstranjujejo tiste, ki se niso oplodile. Spoznajo jih po njihovi značilni beh barvi, dočim so oplođene ikre rjavkasto sivkaste barve. Razen po toploti ugotovijo ribiči, da se bliža trenutek izvalitve tudi po tem, da dobijo ikre »oči«! Pred izvalitvijo oplojene ikre še preštejejo, da vedo, koliko bodo imeli živega zaroda. Običajno vložijo v en valilni aparat po 5000 iker. Med valenjem jih odpade okoli 500.
Približno 14 dni ali*tri tedne po tem, ko dobi ikra »oči«, se izvali iz nje mlada ribica. Nekaj časa še vlači za seboj ostanke svojega kožna-tega oklepa, a kmalu se ga znebi in prosto zaplava po vodi. V valilni škatli postane naenkrat vse živo. Čeprav ima njeno telo še zelo nenavadno obliko, je okretna kakor odrasle ribe. Nenavadna pa je njena oblika zato, ker prinese seboj na svet približno za en mesec hra-
ribie	4» 4 ttn te
gmote, so začeli pridelovati in gojiti naravno brano umetno ▼ svojih bazenih.
V	nizke kvadratne bazenčke vložijo 10 cm visoko plast gavejskega gnoja, krvi in prsti. To mešanico pokrijejo s 30 cm vode. Ko se voda pod vplivom sonca toliko ogreje, da je skoro mlačno topla, priplava hrana na poižršje in jo tako brez težav zajamejo v vreče. Ker ribice naglo rasejo in zahtevajo vedno' več brane, nastopi kmalu trenutek, ko jih z ulovljeno in doma pripravljeno hrano ne morejo več prehraniti Teda jih morajo izpustiti v prosto 'vodo.
Valjenje ▼ ribogojnici ima M %ni uspeh
Opisano delo ribogojnice je zelo važno. Ribič Alojzij Pfajfar, ki nam je razkazal vse njene naprave, nam je njegov pomen takole pojasnil:
V	ribogojnici propade med valje-
njem priMiino 10% rioteift iker.
Prav toliko pogine kasneje mladih ribic do vložitve v proste vode. Valjenje v ribogojnici ima torej 80% uspeh. V prosti naravi, kjer preži nanje in na kasneje izvaljene mlade ribice tisoč nevarnosti, pa jih dorase le približno 7%. Čim dali je mlada ribica v ribogojnici, čim véc-ja zrase v njenih bazenih, tem bolj je kasneje v odprti vodi sposobna za življenje. Prav zato smo se odločili, da bomo sedaj ko je odpravljeno tržno ribogojstvo, imeli mlade ribice v ribogojnici tja do srede avgusta, ko bodo že 4 do 5 cm velike. Če bi jih pa spustili v odprto vodo že 1 mesec po izvalitvi, bi jih polovica poginila.«
Državna ribogojnica ▼ Bohinju je za naše ribarstvo važna ustanova ki bi morala zaradi uspešne obnove in pospeševanja te panoge gospodarstva svoje delo razviti do najvišje zmogljivosti.
POLANO IN LUKARJI SO PRAZNOVALI...
ne.
Naravna hrana jim najbolj prija
Zelo važna nadaljna naloga je skrb za hrano mladic. Najboljša je naravna hrana, ker se ribice le težko navadijo na zmleto meso, ki niti ne prija posebno njihovemu razvoju. Naravno hrano lovijo ribiči v jezeru z velikimi bjakastimi vrečami. Sestavljajo to hrano, ki v večji množini izgleda kakor tekoča sluz, brezbarvne živalice bolšje velikosti, ki se sunkovito gibljejo po vodi. S prostimi očmi niso vidne. Ker daje lov na hrano za ribice veliko dela, saj potrebujejo za 100.000
Ribji bazen za mladice in plemenke
Pust... Štiri leta so ljudje trpeti. Komaj so si upali iz koč, samo daleč za plati se je kje utrgal leak vrisk. Štiri leta so polanska dekleta zaman čakala svojih fantov. Letos pa je pust razvil svojo zastavo in v polanskih vaseh grmi od plesanja, od vriskanja in petja. Koleslji drdrajo po cesti, godci godejo in neveete se sramežljivo оигајо izpod belih pajčolanov. Otroci stojijo oh plotovih e široko odprtimi usti. Najmlajši sesajo svoje palce, gledajo na fante »n dekleta, ki so privreli iz krčem in na stare ženske, ki na podstenjih stikajo glave in in si imajo mnogo povedati. Gledajo fante, ki so snoči talco lepo zapeli, ko so jemali od neveste slovo.
V Cirkovcah so postavili pred krčmo mlaje. Na mastno nedeljo navsezgodaj so jih okrasili. Pritrdili so velik napis:	»Le k nam v veseli
hram.« Napis oznanja mimo Močim, da se je začelo pustno svetovanje. Dež počasi bije ob nove plotove, goveda prihajajo iz hlevov, psi 6e vzpenjajo na kupe nasekanega jelševja, studenca pojo v jutro. Kljub slabemu vremenu in delu je na vasi svečano razpoloženje: zakaj v ponvah plavajo v masti krapi in otroci tekajo iz krčem s slatinskimi steklenicami v naročju in nosijo vino domov.
Ob petih bo poroka. Že ob štirih postajajo radovedneži po vasi. Ko pridrdra na kolesljih svatbeni sprevod, je cesta pregrajena ifn domači fantje mlatijo s cepci kjp koruznice ob spremljavi muzike vejalnega mli na. Nevesta pa odhaja v drugo vas in matita ali šranganje velja ženina najmanj dva jurja. Najbolj radovedni odhajajo za svatbenim sprevodom, drugi pa se vračajo v izbe, pari plešejo, fantje plešejo in lovijo dekleta, po koteh se poljubujejo. Še mnogo dni pozneje si mladi med sabo pripovedujejo: No dekline ino pjebi srno kar juckaSi ino dkakali. Micka sploh ni šla domov...
Polanska gostija je v teka Svatje so prišli po nevesto. Pred njenim domom so naprezane štiri krave v voz gnoja, okoli oglov poriva prva nevesta otroški voziček, očita ženinu otroka, starešina jo pregovarja. Kot dr igo pripeljejo družico in šele po dolgih pogajanjih pripeljejo končno pravo nevesto.
Ko gredo v cerkev, hiti nevesta naprej, da stopi prva čez prag, kajti potem bo skrbna in dalekovidna. V cerkvi gledajo, na karteri strani utripajo sveče; če na desni, potem bo nevesta prva umrla. Nevesta čisto tiho reče »ja«; takšne, ld preglasno povedo, bodo v zakonu jezične. Ko se vrnejo na dem, je v kuhinja peč vsa v rožcah. Na pručki mora nevesta moliti. Zmotiti jo sme 6amc dekla, ki ji nastavi škaf, da stopi vanj, obenem pa vrže vanj nekaj denarja za deklo.
Nevesti mara ženin pomagati preko praga, da bo imela lažji porod. Prva nevestina pot je v svinjake, ženinova pa v hleve. V mali hiši nevesti jemljejo krancelj> dekleta pojejo, vrstijo бв govorance, menjavata se smeh in jok. Ako je na gostiji 'iznajdljiv starešina, si 'bo izmislil nešteto burk. Tako na primer zmanjka
mesa, pa pride mesar in pripelje bika, K ima glavo *z rep jeka — glinastega lonca. Drug varuje liter šeret-janževca, ki ga ne da nikoli iz rok; še med plesom ga nosi s seboj. Ko se po izbah goste, tekajo otroci zunaj z maskami. Ponekod gonijo kar melo. Pa tudi odrasli ee preoblečejo án vsepovsod go dianes gostom na široko odprita vrata, povsod je pogrnjena milza. Polanska dekleta ao visokorasla in imajo bliskajoče se oči, fantje so krepki in iznajdljivi; in ko ti ljudje plešejo, čutiš, kako kipi iz njih življenjska sila.
Preko Trže» proti St VMa niže Ptuja že srečavam orače. Po vseh dvoriščih zvonklja, v vseh izbah zvonkflja in otroci, ki nimajo kravjih zvoncev, da bi gì jih obesili za pas. si najdejo konzervne škatle ali stare pisfere in potreskavajo e njimi. Orači vlečejo plug, gredo med polji in po-vriMoavajo. Izza vasi prihaja pokanje furmanov ali pekačev in kjer sta dva skupaj, tam stillata. Po cesti vodijo z blazinami naphanega deda, otroci vpijejo: plen Marko, in majhni maskirani otroci, ki jim pravijo plesalci, razgrajajo med hišami. Preko Drave se vidijo Markovci, središče Lu karije. Od tam prihaja, smeh in klicanje ih petje, pokanje in zgoriklja-nje.
Ko ee pripeljem preko Drave, me
obsujejo kureti v svojih navzven ■obrnjenih kožuhih, z ogromnimi kapami in štrlečimi rogovi, s perutmi črnega parama. Pod 'prlišpičeraim nosom iz usnja jim štrde cfokraj brki iz sirkove slame, iz ust jim bingljajo zobje iz fižola in strahotno se režijo s svinj:kimi čekani. Nekateri nosijo zelene nogavice, a teh je malo, vsi pa vihte ogromne ježevke ih okoli bokov imajo obešene zvonce, ki so pri nekaterih skoraj prekriti z rutami, kli so jih nabrali pri dekletih. Ko kureiti poskakujejo, neprestano zvonkljajo. Zaganjajo se v dekleta, izginjajo v vhode hiš. Otroci se vre-šče zgrinjajo za njimi. Med basami ee oglaša trobentanje Ndcje gonijo ruso ali kamelo, ki jo otroci dražijo: Mela, na, na, na! Priganjač ruše ima na hrbtu velik napis: bežfl! Pobiirač pa pred pragovi odpira svoj cekar m gospodinje ш dajejo vang jajca, klobas in drugih dobrot
Skozi Borovce gredo belo oblečene deklice z zlatimi kronami ca glavah. To so vile in prepevajo od hiše do hiše Rusa mekeče, na hrbti ji jezdi rusin dečko, fant iz slame. Ponekod pa plešeta ženin in nevesta iz cunj. Fantje se pode okoli, oblečeni kot dimnikarji, pomazani s sajami, drugi kot prodajalci košar, kot basataci in kot popravljalci dežnikov. Rogovilijo, zbijajo šale, dimnikarji grabijo za dekleti in jih mažejo s sajami. Na vseh oknih visijo luksrdke Micifce, zakaj nikjer na svetu ni toliko Mick doma kafcof tukaj.
Po nekaterih var eh tja proti sveti Marjeti hodijo orači, toda teh je letos malo, kajti pravi orač mora imeti na sebi dvanajst rut, te pa je pobrala vojna. Šest oračev vleče plug, ki ga vodi kuret Orači svečano pojejo, spremlja jih hudič v rdeči in črni halji z ribiško mrežo, vrženo
PRIMORSKI BORCI V TUJINI ZA SVOBODO DOMOVINE
O življenju, trpljenje In borbenem prizadevanju primorskih internirancev in vojakov v Italiji v letih osvobodilnega boja Pripovednje Jaflez Kocmur
Od dalmatinskih otokov do Splita, pa dalje do Širokega brijega pred Mostarjem so Primorci ramo ob rami s fanti iz zelene Štajerske šli skozi bojne meteže in z bliskovito
Veselega razpoloženja ni kvarilo piti slabo vreme. Čim se je formiral bataljon, že je po nekaj dneh odrinil naprej proti severu, vedno bliže svojim domačim krajem. Ponosno so stopali slovenski bataljoni po splitskih ulicah in njihov enakomerni korak je veselo odmeval v mlado jutro. »Eden, dva« in mogočno je zadonela slovenska pesem iz stoterih grl hrabrih borcev pod nebo svobodnega Splita. Meščani so odpirali okna, zvedavo gledali na pojoče in pripominjali: to so Slovenci iz naše Primorske.
Po operacijah v Dalmaciji so naše čete začele z napadom na Mostar, pri čemer se je prav posebno ♦»farada ur, двеквиааазка brigada,
naglico preganjali sovražnika. Bili so med prvimi, ki so vdrli v Mostar in s tem ponovno dokazali, da razumejo pomen naše skupne borbe.
Po osvoboditvi Mostarja se je osnovala IV. armija, kateri se je priključila tudi V. Prekomorska brigada. Gledal sem te naše fante, kako ponosno so sedeli na svojih tankih in čakali trenutka, ko bodo krenili v borbo. V veliki ofenzivi, ki jo je začela IV. armija v Tiki, je V. Prekomorska brigada neštetokrat .dokazala, da ш ustvarjena
za parado, ampak da je znala pošteno pometati z ustaškimi gnezdi. V Bilaju je uničila okrog tristo ustaških tolovajev, iz mesta Bruša-ni pa je vrgla sovražnika. Tu je
V.	Prekomorska brigada prvikrat posegla v borbo in žela velike uspehe. Z vsakim osvobojenim mestom v Liki si je utirala pot do Slovenije in je v začetku aprila 1945 prišla v Črnomelj, kjer jo je slovensko ljudstvo vihamo pozdravilo. Brigada se je v Beli Krajini razdelila in tako nadaljevala zmagoslavno pot po slovenski domovini
Z velikim navdušenjem in neiz-rečno požrtvovalnostjo so se primorski rojaki borili za osvoboditev naše skupne domovine. Na vsej tej dolgi poti skozi našo domovino jim je lebdela pred očmi ena sama misel — svobodna Primorska v svobodni Jugoslaviji. Ta misel je šla pred njimi kot zvezda vodnica skozi vse boje od dalmatinskih otokov prek» Lake pa tja do steeenske
zemlje, po kateri so tako hrepeneli. »Da le pridemo v domače kraje, pa čeprav padem, bo vsaj moje truplo počivalo v svobodni zemlji«, so neprestano zatrjevali. Kot plaz so zdrveli čez Istro in kraška polja tj doli na obalo Jadranskega morja — proti našemu Trstu. Pred seboj so neusmiljeno gonili kletega fašističnega zatiralca in v njegovih vrstah sejali smrt, svojemu ljudstvu pa prinašali težko pričakovano svobodo. Hrumeli so čez domače poljane, po hribih in dolinah sončne Vipavske, skozi požgana mesta in vasi in hiteli pozdraviti hčerko naših planin — bistro Sočo.
Ogromen je bil delež primorskih rojakov v narodno osvobodilnem boju, s svojimi grobovi so posejali vso našo domovino, ki dokazujejo njihovo brezmejno ljubezen in zvestobo do rodne grude. Globoka vdanost in neutešljivo hrepenenje po svobodi sta jih prepeljali v Narodno osvobodilno vojsko in znatno pomnožili vrste borcev za našo
tisoč oboroženih borcev vseh narodov Jugoslavije je šlo skozi Bari na bojišče v domovino, od tega sedem in dvajset tisoč rojakov iz Primorja. Poleg teh jih je bilo še na tisoče, ki so se s svojim delom po partizanskih delavnicah, bolnišnicah, kuhinjah itd. oddolžili domo, vini in tako pripomogli k naši zmagi. Prihiteli so iz italijanskih kasarn, kazenskih bataljonov, iz ujetniških taborišč v Severni Afriki, Egiptu, Abesiniji, Keniji, od vsepovsod, kamor jih je pač zanesla usoda. Prehodili so na stotine kilometrov iz vseh delov južne in srednje Italije in s tem dokazali vsemu svetu, da so vredni sinovi svojega junaškega naroda ne samo v besedah, temveč tudi v dejanjih. Nobeni razglasi in mobilizacijski pozivi jih niso klicali k orožju, prihiteli so na pomoč svoji nesrečni domovini v njenih najtežjih dneh, ker jih je pri tem vodila njihova sinovska ljubezen do trpečega slovenskega ljudstva.« Sedaj smo vo-S
prefc» rame, z rogovi, vilami in dd-ginn rdečim jezikom. Vprego sano vodi pobirač s starim cilindrom na glavi, s košem na hrbti in e cekarjem v rolki. Kjer orači pred hišo zar oijejo, tja on zaseje repno, deteljno ali »otročje« seme, pograbi z malimi grabljami, ki jih nosi s seboj in ko vprega že odhiti naprej, pobira pri hiši darove.
Piskanje trobentačev, lajanje psov, tuljenje otrok, zvonki janje zvoncev, petje fantov in povriskavanje žensk, vse se združuje v pustno rajanje. — Povsod po vasi se preganjajo piceki-fantje na ogrodjih s petelinjimi glavami, ponekod tudi racaki. Gostij je to leto za vsa štiri leta nazaj. Vse pleše globok» v noč, muzika hrešči po vseh gostilnah im. domovih im opolnoči poklekavajo pari k polstec-tanca. Visi pojejo: zdaj se vidi, zdaj se zna, kdo katero rad ima. Marsikateri fant, ki je do zdaj še eamo plašno pogledoval ljubljeno dekle, jo sme sedaj poljubiti. Pa ti vderejo med plesalce kureti in plešejo, snamejo svoje kape im pijejo. Cez čas spet izginejo v noč. Zunaj jih nadlegujejo fantje, bi nimajo »kuretije«, da jim posodijo vsaj za četrt ure opravo, da se tudi arti nekoliko па-divjajo po vasi. Zgodi se, da kurat obleče svojo oprav» v nedeljo zjutraj, sleče pa šele na pepelnično sredo. Takšen napor seveda zdržijo le najmočnejši fantje Pust, pust, pust! Mladi ljudje se vesele in starim, ki bodo kmalu pogledali onkraj sveta, se ob zvonkjjanjn kuretov razjasnijo obrazi. Spomnijo se nekdanjih časov, bo so odi prav tako divjati po vasi.
V sredo zjutraj ae božefrd pogreznejo spet v derinje. Fantje vračajo rute dekletom in polagoma ee življenje na Polanskem in v Lukariji spet umiri. Se dneve in dneve pa si ljudje po hišah pripovedujejo o fantovskih norčijah.
Tako so Polanci m Lukarji praznovali svoj prvi pust v svobodi
France Filip®
Samarij anski tečaji v Mariboru
S L aprilom 1946 se bodo začela predavanja za bodoče Samarijane in samarijaoke. stanujoče oa teritoriju mesta Maribor. V te svrho se je 26. 3. 1946 od 19.15 pričel že v mariborski splošni bolnišnici (sindikalna dvorana) ožji bolnični samarijan-ski tečaj, ki ima dvojno nalogo. Temeljito izobraziti vse na novo sprejete in dosedanje bolnične uslužbence, predvsem bolničarje in bolničarke, ki negujejo in strežejo boiorkom po oddelkih in ki si do danes še niso pridobili tozadevno potrebnega in zadostnega znanja. V ta tečaj ni potrebno niti ni tehnično mogoče pritegniti vsakega bodočega Samarijana iz ostalih predelov mesta. Druga naloga tečaja je, da se iz vseh posameznih četrtnih in krajevnih ljudskih odborov pritegnejo poedini delegati z namenom, da bodo vse praktične strani, kakor nega bolnikov, preobvezovamje ter prvi najnujnejši operativni primeri znali pravilno podajati tečajnikom in tečajnicam po svojih četrtih in krajih. Tako predhodno pravilno poučeni tečajnika bodo prava desna roka zdravnikom, ki bodo po četrtih in krajih predavati bodočim Samarijanom. Predavanja v bolnišnici se vršijo vsak torek in četrtek od 19.15 do 22. Ta predavanja spremljajo skioptičme slike ter praktične vaje teoretično v dvorani ter praktično po posameznih oddelkih splošne bolnišnice V soglasnosti in z ustrezajočim prispevkom obiskovalcev se bo snov za vsako uro posebej razmnožila in razdelila. .Neredni obiskovalci bodo prisiljeni, da si bodo morali vso snov za izgubljene ure posebej presevati. Na sličen način se bo predavalo po četrtih in krajih. Predavatelji so bolnični in praktični zdravniki. Tečaje vodi tov. dr. Jože Kovačič.
Ob zaključku vseh tečajev se bodo v prvi polovici meseca junija vršili izpiti Na ta način se bodo vzgojili ne le dobri Samarijani, ampak razvil se bo tudi kader najboljših in naj-vestoejših mladih moči, katerih nam danes po bolnišnicah in ostalih zdravstvenih institucijah v ogromni meri primanjkuje.
Prijavljajte se za te samarijanštee tečaje pri ustrezajočih krajevnih in četrtnih ljudskih odborih v velikem številu.
Obiskujte vestno in redno večerna predavanja.
Postanimo dobri, ki požrtvovalni Samarijani!
v vsej skromnosti pripominjati in s prezirom trgati italijanske oficirske in podoficirske našive z ro-kovov svojih bluz. Nikdar niso vprašali za plačilo in nagrade, »plačilo nam bo svoboda«, so ponosno laglašali. S pesmijo in odločno voljo so odhajati na bojišče, da bi priborili sebi in svojim otrokom lepšo in srečnejšo bodočnost, da bi naš rod v Trstu, Istri in ob Soči užival srečo svobodnega sonca. Strnili so se z vsemi brati slovanskega juga pod vodstvom maršala Tita v globokem prepričanju, da se sinovi slovenske zemlje ne bodo nikdar več borili za tuje interese, da sinovi slovenske matere ne bodo nikdar več marširali v žgočem soncu Afrike pod zastavami tujskih legij in tiranov ter umirali za njihove koristi, da bodo odslej korakali pod lastnim praporom v vrstah junaške Jugoslovanske armade z brati naše velike domovine za svobodno, demokratično federativno ljudsko republiko Jugoslavijo.
(Konec)
Vsi za izvedbo petletke
Moskovska »Pravda« priobčuje naslednji uvodnik:
Sovjetsko ljudstvo je toplo sprejelo zakon o petletnem načrtu obnove in razvoja gospodarstva za obdobje 1946 — 1930. ki ga je sprejel Vrhovni sovjet ZSSR. V tem zakonu vidi sovjetsko ljudstvo stalinski program nadaljnjega utrjevanja moči socialistične domovine, njenega ekonomskega in kulturnega dviga, izboljšanje svojih življenjskih pogojev in svojega blagostanja.
Zakon o petletnem načrtu določa.
da bo osebno delo vsakega sovjetskega človeka še bolj zavedno in usmerjeno k določenemu cilju, ker pomeni to direktno in neposredno sodelovanje sovjetskega človeka pri izvrševanju velikih nalog, ki jih ima v načrtu nova stalinska petletka. Kakor se zlivajo milijoni rek v neizmerni ocean, tako se zlivajo delovni napori milijonov sovjetskih ljudi v veliko bbčeljudsko delo za izvedbo novega petletnega načrta.
Nesmrtni tvorec sovjetske države Vladimir Ilič Lenin je govoril v najtežjih časih mlade sovjetske republike In v letih velikega nereda in mnogih težav o neizčrpnih silah, ki jih skriva v sebi ljudstvo ter o bogastvu in talentih našega ljudstva. Veliki Stalin je v odločilnih obdobjih socialistične izgradnje poudaril, da je proizvajalni načrt v pogojih sovjetske ureditve realen predvsem zato. ker je njegova izvedba odvisna sedaj le od nas samih. Ta načrt ni samo naštevanje številk in nalog, ampak živa jn praktična delavnost mili tonov ljudi.
Življenje je sijajno dokazalo točnost Stalinovih besed. Boljševjška partija je spremenila y dobi 13 let našo deželo iz zaostale v napredno in iz agrarne v industrijsko, ker je naše herojsko sovjetsko ljudstvo delalo, ne da bi pri tem štedjlo s silami in izvajalo genialne načrte velikega reor-ganizatorja naše dežele — tovariša Stalina. Požrtvovalno delo ljudstva je pripomoglo k temu. da je izvojevala sovjetska domovina v letih težkih vojnih preizkušenj popolno vojaško in ekonomsko zmago nad sovražnikom. Isto delo vodi sedaj k uresničenju načrta noi e stalinske petletke obnove in nadaljnjega razvoja narodnega gospodarstva, nadaljnjega utrjevanja moči sovjetske države jn dviganja življenjskih pogojev delovnega ljudstva.
Partijske organizacije so dolžne, da prično seznanjati delovno ljudstvo z zakonom o petletnem načrtu in da dvignejo vse ljudstvo v boj za izvedbo in prekoračen je tega načrta.
Gre za to, da bo razumel vsak sovjetski človek, pa naj si je znanstvenik svetovnega glasu ali pa mlad traktorist, ki je prvič sedel za volan traktorja. da je od njegovega dela odvisna izvedba petletnega načrta, nadaljnja utrditev moči sovjetske države in dviganja materialne in kulturne ravni ljudstva.
Novi petletni načrt in vsi grandiozni načrti im'ajo isti končni cilj: dvigniti življenjsko raven prebivalstva in omogočiti našemu ljudstvu mirno delo pred vsako slučajnostjo. Boljševiška partija, sovjetska vlada in veliki Stalin pozivajo ljudstvo v boj za izvedbo tega petletnega načrta, da bi lahko naši ljudje bolje jn srečnejše živeli, dosegli višjo kulturo, da bi bila naša domovina še močnejša in še bolj bogata! Vse delo v naši deželi, kjer je oblast ljudska in kjer je ljudstvo gospodar bogastva svoje dežele in plodov svojega dela, je podrejeno interesom in potrebam ljudstva ter skrbi za njegov proč vit in srečo.
Neobhodno potrebno je, da se vzgaja na konkretnih vzgledih bolijševiške-ga boja za dosego in prekoračenje aktualnih gospodarskih načrtov in po-množuie armada naprednih borcev za izvedbo novega petletnega načrta, in doseže tako, da se bodo dvignili zaostali s pomočjo socialističnega tekmovanja do kulturne stopnje naprednih. Čim bolj vztrajno je treba pospeševat; izkušnje udarnikov in odločno uvajati v proizvodnjo pridobitve znanstva in napredne tehnike. Prav to pa pomeni živo in resnično boljševiško borbo za uspešno uresničenje novega stalinskega petletnega načrta za nadaljnjo utrditev moči sovjetske države in za nov dvig življenjskih pogojev delovnega ljudstva.
Boljševiki so bili vedno močni, ker so bili tesno povezani z ljudstvom. Naš učitelj in veliki voditelj Stalin ni zaman primerja! boljševikov z legendarnim Anteom. Vedno so stali na čelu prizadevanj ljudskih množic pri požrtvovalnem delu za dobro domovine, da bi dvignili množice in jih privedli k zmagi in k uspešni izvrštvi ornih nalog, ki so stale pred našo deželo v vsakem zgodovinskem obdobju njenega razvoja. Tako bo tudi sedaj!
Prva skupina potiskih vojakov na povratku v domovino
Varšava, 29. marca. Predsednik poljskega Narodnega sveta Boleslaw Bierut je prejel sledečo brzojavko, ki mu je bila poslana z ladje »SObje-aki«:
»2000 vojakov, ki se zavedajo časti, da se prvi vračajo v domovino na poljski ladji, ti pošilja izraze svojih najtoplejših čustev. Klanjamo se neizmernim trpljenjem in žrtvam, ki jih je pretrpela naša domovina v bechi za svobodo. Slovesno obljubljamo zvestobo domovini .in ji stavljamo na razpolago svoja srca in svoje sile za delo pri obcovL*
Gromiko zapustil zasedanje Varnostnega sveta v Newyorku
ker je Ini odklonjen njegov predlog, da naj se razprava o iranskem vprašanju odloži do lo. aprila
Nedolžni Ribbentrop
Po zatrjevanju njegovega branilca ni imel nobenega vpliva na nemško zunanjo politiko, čeprav je bil zunanji minister
New York. 28. marca (Tass). Varnostni svet je v torek pričel razmotri va ti dnevni red, pri čemer je bilo vse zasedanje izpolnjeno s pretresanjem predloga o postavitvi iranskega vprašanja na dnevni red. Predstavnik ZSSR Gromiko je predlagal, naj se io vprašanje ne postavi na dnevni red Varnostnega sveta. Opozarjal je, da je bi‘l kot rezultat pogajanj med Sovjetsko in iransko vlado dosežen sporazum o evakuaciji sovjetskih čet iz onih področij Irana, kjer so še ostale in da je bila evakuacija sovjetskih čet, ki se je pričela 2. marca, obnovljena
24.	marca, končana pa bo v petih ali šestih tednih, ako ne nastopijo kakšne nepričakovane okolnosti. Predstavnik Združenih držav Amerike Byrnes in zastopnik Velike Britanije Cadogan sta zagovarjala stališče, naj se iransko vprašanje postavi na dnevni red. Kot rezultat te razprave so ustanovili podkomitet. ki je sestavljen jz predstavnika ZSSR, Združenih držav Amerike in Francije. Podkomiteju so poverili nalogo, da prou® proceduro razpravljanja o iranskem vprašanju v Varnostnem svetu.
Na zasedanju Varnostnega sveta
27.	marca je pozno zvečer predsednik Kno Tai Či sporočil, da podkomite. k¡ je bil sestavljen na prejšnjem zasedanju iz predstavnikov Sovjetske zveze.
Združenih držav Amerike in Francije zaradi proučevanja iranskega vprašanja v Varnostnem svetu, ni dosegel sporazuma.
Nato se je razvila razprava, ki je trajala delj časa. Gromiko je vztrajal pri svojem predlogu, da se pretres iranskega vprašanja odloži do 10. aprila. ker so med Sovjetsko zvezo in Iranom pogajanja, ki so dovedla do vzajemnega razumevanja in ker se sovjetske čete umikajo iz tistih področij Irana, kjer so še bile. Gromiko je dopolnil svojo prejšnjo izjavo in naglasil, da je odložitev nujna in hi dobila sovjetska vlada r.a ta način možnost, da se pripravi za proučevanje postavljenega vprašanja.
Byrnes se je protivil Groznikovemu predlogu glede odložitve. Pridružil se je mišljenju egiptske delegacije, da naj se najprej ruje mnenje iranskega predstavnika glede tega vprašanja. Pri glasovanju je bil predlog Gromika zavrnjen. Ob tej priliki je Gromiko izjavil, da iz razloga, ki ga je že navedel, ne bo mogel sodelovati v razpravi o iranskem vprašanju in je zapustil zasedanje Sveta.
Nato je Varnostni svet poslušal mnenje predstavnika Irana o vprašanju proučitve iranskega vprašanja.
Teheran, 28. marca. Reuter poroča,
Madžarski parlament sprejel zakon o zaščiti republike In demokratičnega
reda
Budimpešta, 29. marca. Med zadnjo vladno krizo so igrale odločilno vlogo delavske stranke, kar ponovno dokazuje, da je najmočnejša podpora demokracije na Madžarskem tesno sodelovanje med delavskimi strankami. Komunistična partija Madžarske, socialnodemokratska stranka, narodna kmečka stranka in sindikalni svet smatrajo, da je bil zadovoljiv odgovor stranke malih posestnikov, v katerem so bile izpolnjene vse njihove zahteve glede okrepitve demokratične reforme v deželi in izvedbe programa Narodne fronte neodvisnosti. Za časa vladne krize je levo krilo stranke malih posestnikov prvič organizirano nastopilo z jasnimi in odkritimi zahteva v interesu ohranitve demokratičnega režima . in demokratičnega
programa stranke. Tako se je notranja politična kriza na Madžarskem, ki ije trajala dva tedna, zaključila z zmago demokratičnih sil.
Po sporazumu o načelni ureditvi glede dosedatj spornih vprašanj so demokratične sile sedaj prenesle težišče svojega dela na izvajanje skupnega orograma Narodne neodvisnosti. Na tem področju je bil že dosežen nov uspeh.
Pred kratkim je madžarski parlament soglasno sprejel zakon o zaščiti republike in demokratičnega reda. Do skupnega stališča koalicijskih strank ni bilo mogoče priti prej, ker so izključeni poslanci iz stranke malih posestnikov na vsak način poizkušali oslabiti ostrino tega zakona, ki je naperjen proti reakqijL
Glavna naloga finske zunanje politike je utrditev prijateljstva z ZSSR
Helsinki, 28. marca (Tass). Včeraj so vsi časopisi v Helsinkih objavili program nove vlade.
>Ea izmed glavnih nalog naše zunanje politikec, je rečeno v programu, »bo natančno izpolnjevanje pogojev pogodbe o premirju in izvajanje take zunanje politike, da bomo zagotovila in utrdili razvoj prijateljskih odnošajev s Sovjetsko zvezo in Združenimi narodi. Postaviti moramo temelj trajnemu miru s Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo. Nova vlada bo imela neposredno nalogo, da doseže končni mir. V tem pogledu se je država že približala trenotku, ko bo odločena naša nadaljnja 'usoda. Istočasno bo vlada vzdrževala dobre odnosa je z vsemi demokratičnimi državami, s katerimi mora naša država vedno vzdrževati tesne vezi.
Glavna naloga vseh slojev prebivalstva v notranji politiki je, da se pridobi novo pojmovanje o zunanji politiki. Narod kot celota mora uvideti, da je nemogoče rešiti vse velike naloge, ki nas čakajo, ako ne bomo odstranili zadnjih osiankov stare politike. Skušati moramo, da bomo brez odlašanja preobrazili naše kul-
turno življenje in ga očistili šovinističnih in protidemokra+čnih potez. Nadaljevati moramo demokratizacijo našega življenja na vseh popriščih. Cilj te demokracije je odstranjevanje fašističnih elementov z vodilnih položajev vnašem javnem življenju in sploh odstranjevanje fašističnih sledov iz življenja naše države. Budno moramo opazovati tiste kroge, ki v tisku in z raznimi ilegalnimi metodami delujejo proti sedanji politični orientaciji. Tajna skrivališča orožja morajo biti likvidirana in njihovi organizatorji priti pred sodišče. Iz vojske moramo ustvariti steber in oporo demokracije. V sodnem aparatu je treba izvršiti potrebne reforme. Pri izvajanju socialne politike moramo upoštevati interese materialno nezadostno preskrbljenih slojev prebivalstva. Posebno pozornost moramo posvečati olajšanju položaja vojnih invalidov.«
Na poprišču ekonomske politike določa program ukreipe za pobijanje inflacije, za stabilizacijo valute, za ravnotežje državnih financ in za zvišanje celotne proizvodnje z vsemi možnimi sredstvi.
Vprašanje parlamentarnih volitev in nove ustave na Japonskem
Washington, 28. marca (Tass). Na seji komisije za Daljnji vzhod, ki je bila 20. marca, so proučevali predloge o volitvah na Japonskem in o novi japonski ustavi
Komisija za Daljnji vzhod je izrazila dvom, da bi pri volitvah v parlament dne 10. aprila, mogla priti pri današnji politični situaciji na Japonskem do izraza popolna in svobodna volja japonskega naroda, ker imajo reakcionarne stranke še vedno trdne pozicije, med tem ko stranke z demokratičnimi tendencami še niso imele dovolj časa, da se pripravijo za volitve.
Komisija je zato sklenila vprašati ameriško vlado, kakšno mišljenje ima vrhovni poveljnik zavezniških čet na Japonskem, general Mac Arthur, o možnosti odložitve volitev.
Vprašanje japonske ustave želi komisija proučiti še predno bo predložena v končno odobritev japonskemu parlamentu.
V sklepu se prav tako naglasa, da je komisija za Daljnji vzhod vznemirjena, ker je Mac Arthur sporočili japonskemu narodu, da je odobril načrt novie Japonske ustave. Komisija smatra, da bi japonski narod lahko Odobritev -vrhovnega ppvrfjjp-ik» napačno
razumel in jo tolmačil y tem smislu, da so načrt odobrile države, ki so zastopane v komisiji za Daljnji vzhod. V zvezi s tem bo komisija prosila generala Mac Arthurja, naj obvesti japonski narod, da načrt nove japonske ustave, ki mu pa je poslala japonska vlada, ne izključuje pazljivega proučevanja tudi drugih načrtov in predlogov, ki bi bili lahko predloženi japonskemu parlamentu.
Sudan zahteva unijo z Egiptom
Kairo, 28. marca. Ismail El Adiar, šef sudanske delegacije, ki se bo udeležila pogajanj za revizijo angle-ško-egiptskega sporazuma je izjavil, da se stanje v Sudanu ne bo izboljšalo tako dolgo, dokler bo Sudan pod britansko kontrolo. Sudanci ne verujejo več v staro pravljico, da angleška vlada pripravlja zanje samoupravo. Minulo je že več ko pol stoletja, življenje Sudana pa je še vedno isto.« El Azhar misli, da je cilj britanske politike predvsem držati Sudan na nizki kulturni stopnji, da bi ne zahteval neodvisnosti. Sudanci hočejo unijo z Egiptom, v kateri bodo imeli lastno demokratično upra.
•v».	______
Nürnberg, 28. marca. (Tass) Na popoldanskem zasedanju 26. marca je obtoženi Hess izjavil, da ne želi biti zaslišan, nakar je sodišče pričela zasliševati obtoženega Ribbentropa. — Njegov branilec advokat Hom je izjavil, da se pri Ribbentropu opaža izgubljanje sposobnosti govora in bo zato on prevzel del botoženčevega zagovora. Predsednik ameriškega to-žiteljstva Todd je izjavil sodišču, da je kljub zatrjevanju branilca Ribbentrop popolnoma zdrav, pač pa je po izjavi zdravnika želo nervozen. Toži-, lec je mnenja, da slabo živčno stanje obtoženega ne more motiti navzkrižnega zasliševanja.
Branilec Hom je zatem obširno navajal Ribbentropov govor 19. marca 1936, v katerem je Ribbentrop poizkušal opravičiti nemško politiko s pogubo, ki je bila podpisana med Francijo in Sovjetsko zvezo. Dokazoval je tudi. da je bil Ribbentrop samo igračka v Hitlerjevih rokah. Nato so zaslišali bivšega državnega tajnika ministrstva za zunanje zadeve Stangrachta, ki je izjavil, da Ribbentrop ni imel neposrednega vpliva na izvajanje nemške zunanje politike, ki jo je vodil Hitler sam. V nemški zunanji politiki je vladal popoln kaoe. V Berlinu ni obstojala niti ena organizacija, ki ne bi imela svojega specialnega zunanjega političnega biroja. Ti biroji so poizkušali vplivati na zunanjo politiko Nemčije. Sestavljali so poročila in načrte in pisali specialna pisma Hitlerju. Skupno je bilo 30 takih birojev. Poleg zunanje-po-li-tičnega oddelka ministrstva za propagando in Rosenbergovega biroja so se bavili z zunanjo politiko tudi mladinska organizacija »Hitlerjugend« in napadalni oddelki, fronta dela, nemška akademija, Reichsbarika in različ ne druge organizacije. Himmler, Go-bels in Boirmann, ki so se smatrali za rojene diplomate, so se ob vsaki priliki vmešavali v nemško zunanjo politiko. Stengracht je skušal na vse mogoče načine zmanjšati Rilbbentro-povo vlogo pri izvajanju hitlerjevske razbojniške zunanje politike in je na koncu poveličeval obtoženca. Na dopoldanskem zasedanju 27. marca so Stengrachta izpraševali branilci obtožencev Ribbentropa, Pappena in Keitla. Predstavnik angleškega tožilstva Phillimore ga je prosil, naj pojasni, kaj je mislil z izrazom »tipični nacional-socialist«. Stengracht je odgovoril, da so tipični nacionalsocialisti tisti ljudje, ki so fanatično sprejeli vse doktrine hitlerizma in za katere je bilo Hitlerjevo mišljenje sveto.
»Torej,« je rekel tožilec, »se morajo smatrati za tipične national-socialiste ljudje, ki so sodelovali pri preganjanju in iztrebljenju Židov preganjanju cerkve itd.«
Ker je čutil, da bi lahko njegov direktni odgovor izdal njegove bivše šefe in gospodarje, ki sedijo na zatožni klopi, se je Stengracht nato pričel izmotavati in je izjavil, da večji del »fanatičnih nacional-socialistov« ni bil znan po zverstvih, ki so bila izvršena,
»Vi ste«, je nadaljeval tožilec, »izjavili prej, da Ribbentrop' ni mogel biti odgovoren za akcije na zasedenem področju. Kako je mogoče, da ministrstvo za zunanje zadeve ni odgovorno za zasedena področja?«
Stengracht je odgovoril, da je bila vsa oblast na zasedenih področjih navadno v rokah vojaškega poveljstva in drugih okupatorskih oblasti in zato prav zaradi tega ni imelo mi-
nistrstvo za zunanje zadeve pravice, da bi se pogajalo z vladami, ki so bile na zasedenih področjih.
Tožilec je nato predložil dctcumeö-te, ¡ki dokazujejo neresničnost izpovedi priče tako v tem vprašanju, kakor tudi glede vprašanja, da Ribbentrop baje ni sodeloval pri preganjanju Zidov. Ugotovil je nadalje, da so prihajale na ministrstvo za zunanje zadeve številne pritožbe zaradi zverstev, ki so jih počenjali hitlerr-jevci v koncentracijskih taboriščih, toda vse te pritožbe so ostale brezuspešne.
Nato je Stengrachta pričel izpraševati predstavnik sovjetskega tožilstva Zorja. Priči je omenil, da je dan preje izjavil v razpravni dvorani: »Na zunanjo politiko Nemčije so imeli poleg ministrstva za zunanje zadeve vpliv različne osebe in ustanove«. Prosil je Stengrachta, naj pove. kdo izmed obsojencev je poizkušal na kakršen koli način vplivati na zunanjo politiko Nemčije. Namesto da bi odgovoril na vprašanje, jel nameraval imeti Stengracht dolg govor o zunanji politiki. Sele na odločno ponovno zahtevo je imenoval ROsenberga, Franka, Seys Inquarta in končno Goeringa.
Nato je predstavnik sovjetskega tožilca prešel na oni del Stengrachto-ve izpovedi, v katerem govori o namišljenem sovraštvu med Ribbentropom in Himmlerjem. Bivši sekretar ministrstva je pričel znova prepričevalno govoriti, da ni bilo poslovnih vezi med Ribbentropom, šefi SS in gestapom, temveč so se le slučajno srečavali. Tožilec Zorja je opozoril pričo na dokument, ki govori o sporazumu med Himmlerjem in Ribbentropom glede organizacije preiskav. Stengracht je priznal, da je sestavilo to listo zunanje ministrstvo.
Potem ko je stavil priči še predstavnik francoskega tožilstva nekaj vprašanj, je bila razprava prekinjena.
Nadaljevanie razprave proti zločincu Franku
Praga, 28. marca. Včeraj se je pred izrednim ljudskim sodiščem nadaljevala razprava prot! Karlu Franku. Frank je primal, da je vedel za načrt germanizacije češkega naroda in je potrdil, da je sodeloval pri izseljevanju češkega prebivalstva iz čeških dežel. Frank je dalja izjavil, da so se nacisti pri svojem delovanju opirali na češke izdajalce. Zlasti se je veliko pričakovalo od Rudolfa Gajde.
Turški kvizlimrovci obtožujejo drug drugega
Sofija, 28. marca. Turški fašistični politiki, ki so bili v službi Hitlerja, ■so začeli odkrivati svojo pravo delavnost in se medsebojno obtoževati
Carigrajski časopis »Vatit« je objavil izjavo voditelja stranke narodnega preporoda Nuri Danirja age, da je bil generalni sekretar te stranke Dževad Rifat med vojno v službi Nemčije in je delal po Hitlerjevih navodilih, ki je naložil na njegovo ime v neki švicarski banki znesek
100.000	mark. Razen tega obtožuje Demir aga tudi druge člane stranke, da prejemajo denar iz inozemstva.
Obensm je časopis objavil izjavo generalnega sekretarja stranke Dževad Rifata, v kateri ta obtožuje voditelja stranke, da ima zveze z inozemstvom.
Središče madžarskih fašistov je v Rimu
da je bivši poslanec Tudeh stranke Kiša vare izjavil:
»Evakuacija Rdeče armade iz Irana je težak udarec za vse one, ki poizkušajo preko notranje in, zunanje propagande skaliti tesno prijateljstvo med iranskim narodom in narodi Sovjetske zveze«.
Kritika angleške delegacije za Iran
London, 28. marca »Dally Worker« je objavil članek svojega političnega urednika, ki kritizira način izvolitve parlamentarne delegacije za Iran, ki naj na kra ju prouči položaj in poroča potem spodnji zbornici.
Časopis naglaša, da je izbira teh
delegacij izzvala v krogih parlamentarne skupine laburistične stranke veliko presenečenje in nezadovoljstvo. Očitno se ne nameravajo predstaviti za parlamentarno delegacijo, ker je sestavljena iz enega antisovjetsko usmerjenega laburističnega poslanca in enega torijevca, ki je že večkrat izjavljal čudne pripombe o Sovjetski zvezi.
V članku je nato omenjeno, da je bila delegacija določena brez vednosti in brez posvetovanja s strokovnjaki za inozemske zadeve iz vrst parlamentarne skupine laburistične stranke.
Dimitrov generalu Stojčevu
Sofija, 29. marca. Ob obletnici borb I. bolgarske armade ob Dravi je poslal Georgi] Dimitrov političnemu predstavniku Bolgarije v Združenih državah Amerike generallajt-nantu VladimiT-ju Stojčevu sledečo pozdravno brzojavko;
»Ob obletnici slavne zmage I. bolgarske armade ob Dravi, ki je utrdila temelje nove demokratične Bolgarije in dokazala, da je bolgarska armada sposobna, da se ramo ob rami z močno Rdečo armado bori za srečo, svobodo in neodvisnost svojega naroda, pošiljamo vam. slavni komandant I. armade, goreče pozdrave in željo, da bi uspešno vršili nove dolžnosti v dobro domovinsko-frontovske Bolgarije v deželi ameriške nacije, ki jo globoko spoštujemo.«
Odredba albanske vlade
Tirana, 29. marca. Albansko ministrstvo za zunanje zadeve je izdalo obvestilo, da se ukinjajo vsa albanska predstavništva v inozemstvu, ki so opravljala imele do 7. aprila 1939. ali po tem datumu, ker se za edine zakonite albanske predstavnike v inozemstvu smatrajo predstavništva vlade Ljudske republike Albanije.
V	zvezi s tem se pozivajo vsi člani ukinjenih predstavništev, da se v čim krajšem roku vrnejo v domovino.
Poliska vlada proti Francu
Pariz, 28. marca. Poljski veleposlanik v Parizu je izročil predsedniku španske republike Martinezu Bariu resolucijo poljske vlade, v kateri se ugotavlja, da vlada generala Franca ogroža mir in varnost v svetu. Resolucija izraža popolno solida: noti z akcijo, ki jo je začela Francoska vlada. V resoluciji je rečeno, da bo poljska vlada podprla vse napore, ki stremijo za tem, da vrnejo Španiji suverenost.
Pojasnilo k izjav! poljske vlade
London, 29. marca. Zastopnik britanskega ministrstva za zunanje zadeve je na tiskovni konferenci pojasnil, da se ne sme razumeti izjave poljske vlade, ki je bila objavljena obenem s pozivom ministra Bevina, kot posebne izjave, ampak kot izvleček iz različnih prejšnjih izjav poljske vlade, ki so bile podane v času pogajanj z britansko-vlado.
»Tako je treba tolmačiti dejstvo, da ni podpisa pod izjavo o pozivih poljskim vojakom in nekatere napake v prevodu z angleškega na poljski jezik, kakor tudi dejstvo, da nosi stališče, ki se nanaša na jamstvo poljske vlade, naslov »Izjava«.
Britanski zastopnik je nato dejal, da še ni postavljen dokončni rok, do katerega se morajo poljski vojaki odločiti za povratek v domovino, niti oblika ustrezajoče izjave.
Harriman — ameriški veleposlanik v Londonu
Washington, 28 marca. Senatni odbor za inozemske zadeve je odobril imenovanje Averella Harrimana za ameriškega veleposlanika v Londonu Bivši ameriški _ veleposlanik v Londonu John Winant je imenovan za ameriškega delegata v gospodarskem in socialnem svetu organizacije Združenih narodov.
V	Turčiji — vse po starem
Sofija, 29. marca. Carigrajski čašo* pis »Jeni Safoah« komentira položaj v Turčiji in med drugim piše:
»V Turčiji ni bilo ničesar doseženega na področju demokratizacije dežele. Se vedno velja zakon o tisku, proti kateremu protestirajo vsi novinarji. Zakon o združevanju m zborovanjih je prav tako ortal neizore-menjen. Pooblastila, ki so bila dana turški policiji za časa vojne, so še vedno v veljavi. Niti najmanjša točka se ni izpremenila v turški zakonodaji. Ovira za razvoj demokratizacije v Turčiji so brez dvema ljudje, ki menjajo svoje ideale po tem, kate* piha vfitec-c
Budimpešta, 28. marca »Szabad Nep« prinaša članek z naslovom »Pod vodstvom Horthyjevega sina hujska gosposka klika v Italiji proti demokratični Madžarski«, v katerem obravnava delovanje madžarskih reakcionarnih in fašističnih krogov v Italiji. Glavno središče madžarskih fašistov je v Rimu. 2e več mesecev živi v poslopju madžarskega poslaništva v Rimu sin Nikolaja Horthy-ja, ki ga še vedno naslavljajo z naslovom izrednega poslanika in opol-nomočenega ministra. »Szabad Nep« dalje navaja, da ima Horthyjev sin sijajne zveze z okupacijskimi oblastmi. Tako so mu te oblasti stavile na razpolago posebno letalo, da bi lahko za Božič obiskal svojega očeta v Nürnbergu. Po trditvah Horthyjeve-ga sina so italijanske oblasti obljubile, da bodo nudile Horthyju v Italiji pravico azila v primeru, če ga zavezniki ne bodo izročili Jugoslaviji kot vojnega zločinca. Za ta primer je Horthyjev šin 'izbral dvorec v bližini Rima, med tem ko se sam pripravlja na pot v Brazilijo.
Na pot v Južno Ameriko se prav tako pripravlja vitez Laszlo Szabo, Salassyjev veleposlanik ori italijanski republikansko-fašistični vladi v Milanu. V Rimu živi madžarski poslanik baron Apor Gabor, ki je v Stoyayevi vladi odstopil šele po prihodu zavezniških čet v Rim. Svetnik Lutor živi v Vatikanu skupno s člani nemškega nacističnega in ja-oonskega poslaništva in uživa papeževo gostoljubnost.
Madžarske »interese« zastopa madžarski oddelek pri švedskem poslaništvu. Na čelu tega oddelka je zloglasni fašist Victor Zomersas. ki preskrbuje madžarske fašiste s švedskimi potnimi Itoti. V okolici Rinria biva giavri urednik fašističnega časopisa »Uj Magyarsag« Istvan Milotey. S Capri ja večkrat prihaja v Rim bivši madžarski ministrski predsednik Mi-klos Kala v s sinom
Ti madžarski »diplomati« izredno udobno živijo in se v glavnem bavilo s hJ tiskanjem proti drnirikratični
Madžarski. Delovanje madžarskih fašistov podpira voditelj madžarskega oddelka pri italijanskem ministrstvu za zunanje zadeve Antonio Vidmar, ki je bil 20 let kulturni in tiskovni ataše italijanskega poslan ništva v Budimpešti.
Kratke vesti
RumunSki veleposlanik prispe] v Varšavo. V četrtek je prispel v Varšavo rumunski veleposlanik Jen Raiera s člani veleposlaništva.
Madžarski poslanik v Moskvi. Predsednik Prezidija Vrhovnega sovjeta ZSSR N. M. Sveirnik je 27. marca sprejel v Kremlju izrednega poslanika in opolnomočenega ministra Madža:ske Gyula Szegfya, ki je ob tej priliki izročil svoja poverilna pisma.
Jerzy Neuman, eden izmed 12 ameriških strokovnjakov za proučevanje javnega mnenja pri komtoiji za opazovanje grških volitev, je bil obtožen in z letalom prepeljan v Združene države.
Ameriški poslanik na Finskem je izročil poverilnice. Poslanik Združenih držav Amerike Maxwell Hamilton je izročil poverilnice predsedniku Paasikiviju.
Rdeča armada pomaga pri poljedelski kampanji v Rumuniji. Gene-rallajtnant Vinogradov je sporočil rumunski vladi sklep sovjetske vlade, da pomaga pri poljedelski kampanji v Rumuniji. V zvezi s tem je bij pooblaščen predsednik zavezniške kontrolne komisije v Rumuniji maršal Tolbuhin, da stavi na razpoloženje rumunski vladi in kmetom vsa mehanična sredstva (avtomobile, traktorje in drugo), konje in potrebne ljudi iz edinie Rdeče armade.
V FYanciji so ustanovili novo stranko. V zvezi z bližajočimi se volitvami so v Franciji ustanovili novo stranko, ki se bo imenovala xLiga republike«. Voditelji stranke so radikalni člani socialdemokratične zveze francoskega odporniškega gibanja in člani stranke »Mlada*republika*,
l¥aše gospodarstvo
Zboljšanje pretirane

V zadnjih mesecih opažamo vidno zboljšanje na področju prehrane in preskrbe. V oktobru smo imeli še vebke težave pri preskrbi z racioni-ranimi živili. Potrošniki so prejemali obroke s precejšnjo zakasnitvijo in neredno, živeli smo tako rekoč od rok do ust. Sedaj pa je preskrba že tako urejena, da potrošniki lahko dobivajo pripadajoče obroke o pravem času, to je v začetku meseca. Za april je ministrstvu za trgovino in preskrbo uspelo poslati razdelilnike za racionirana živila že 25. marca, tako da bo mogoče pričeti z razdeljevanjem živil takoj v začetku meseca. Vse kaže, da bomo sedanje obroke lahko obdržali do nove letine, čeprav so zadnji meseci pred novo letino glede preskrbe najtežavnejši. Le potrošnjo pšenične moke bomo morelli do nove letine omejiti. Zato bodo potrošniki v aprilu prejeli za eno četrtino celotnega obroka koruzno moko. Pri tem pa moramo upoštevati, da dobivajo potrošniki v Srbiji že vrsto mesecev kruh iz mešane pšenične in koruzne moke.
Zboljšanje preskrbe je deloma pripisati okolnosti, da dobivamo sedaj racionirana živila od Izredne uprave za preskrbo bolj redno, kar nam omogoča oskrbovanje iz zalog na skladiščih. To velja tako za pšenico in moko od Unre, kakor tudi za maščobe in sladkor iz Vojvodine. Na zboljšanje preskrbe je vplivala tudi okolnost, da nam je v večji meri uspelo izkoristiti domače vire (zlasti pri maščobi in deloma tudi pri žitu) in da se je vidno zboljšalo poslovanje vsega aparata, ki mu je poverjeno razdeljevanje živil, tako v osrednjih ustanovah (ministrstvo, Navod), kakor tudi pri okrajnih ljudskih odborih. Seveda pa smo še nadalje vezani ria dispozicije Izredne uprave za preskrbo, ker morajo biti obroki v vsej državi enaki.
Bistveno olajšanje pri preskrbi je v začetku leta prinesla akcija za revizijo upravičencev živilskih nakaznic. še v decembru je bilo v Sloveniji izdanih 60.000 živilskih nakaznic več kakor je vseh potrošnikov. Lani so dobivali živilske nakaznice tudi številni samooskrbovanci, ki za prejemanje racioniranih živil niso bili upravičeni. Po izvršeni strogi reviziji se je število izdanih živilskih nakaznic precej zmanjšalo. Nakazni-
ce so bile odvzete v celoti ali deloma samooskrbovancem. Tudi v zvezi z zakolom prašičev se je precej zmanjšalo število onih potrošnikov, ki dobivajo maščobe, in sicer od
SOO.OOO	na 500.000. S tem se je zmanjšala mesečna količina maščob, ki jih je treba preskrbeti, za 10 vagonov
Tudi v ostali državi je sedaj preskrba mnogo bolje urejena. To zboljšanje je omogočilo, da so bile v vsej državi ukinjenje prednostne (rdeče) živilske nakaznice. Hlede na razpoložljive zaloge je sedaj zajamčena pravočasna preskrba vseh potrošnikov. Vprašanje upravičencev, ki dobivajo dodatne živilske nakaznice za lahke in za težke delavce, je v sporazumu s sindikalnimi organizacijami in po splošnih navodilih, ki veljajo za vso državo, v glavnem urejeno. V tem pogledu niso predvidene večje spremembe. V vsej Sloveniji je sedaj 50.000 potrošnikov, ki dobivajo nakaznice, za težke delavce, in 100.000 potrošnikov, ki dobivajo nakaznice za lahke delavce. Navzlic zboljšanju pri preskrbi pa moramo z živili nadalje štediti. Un. rine dobave živil bodo v novem gospodarskem letu prenehale in bomo potem navezani zgolj na domače vire. Zato moramo že sedaj posvetiti potrebno pozornost oskrbi iz teh domačih virov.
Zbiranje mleka se je v zadnjem času precej zboljšalo. Letna proizvodnja mleka v Sloveniji se ceni sedaj na 70 milijonov litrov, če bi zajeli prav vse presežke mleka, bi lahko zbrali 30 milijonov litrov, kar ustreza količini 800.000 kg masla. V krajih, od koder ni mogoče dovažati mleka v zbiralnice, je sedaj organizirano zbiranje masla, kar bo postopno zboljšalo našo preskrbo z maščobami.
Končno je še omeniti, da se je bistveno zboljšala tudi preskrba z ra-cioniranimi industrijskimi izdelki, in sicer v zvezi s povečanjem naše industrijske proizvodnje. To velja predvsem za tekstilno blago in železnino, katerih proizvodnja že krije naše redne potrebe. Le proizvodnja čevljev zaradi pomanjkanja surovih kož in usnja še ne more kriti potrebe, vendar si bomo do jeseni precej pomagali z lahkimi čevlji, ki nam jih je dobavila Unra.
Pravilnik za Izvajanje zakona o neposrednih davkih
K zakonu o neposrednih davkih, ki je stopil v veljavo 1. januarja t 1. je zvezni finančni minister v smislu čl. 70. tega zakona izdal obsežen pravilnik, ki je objavljen v Uradnem listu FLRJ št. 25 z dne 26. t. m. Ker je nujno potrebno, da vsak državljan ve, kakšne dolžnosti mu nalaga zakon in kakšne pravice mu daje in da pravilno spozna smisel posameznih določb novega zakona ter bistvo novega načina pravilne razdelitve davčnih bremen, bomo najvažnejše predpise pravilnika pojasnili v vrsti člankov.
že sredi februarja je zvezni finančni minister po čl. 71. zakona izdal navodila za pobiranje davka po odbitku, to je one oblike dohodnine, ki se pobira pri izplačilu dohodkov iz službenega razmerja, honorarjev in nagrad, hranilnih vlog in dohodkov od vrednostnih papirjev in deležev. Predpisi teh navodil so sedaj v izpopolnjeni obliki vnešeni v pravilnik.
V uvodu pojasnjuje pravilnik poj m dohodka. Pod besedo »dohodek« (v srbskem besedilu »dohodak«) je razumeti vsoto vseh dohodkov davčnega zavezanca. Kadar pa se uporablja beseda »dohodki« (v srbskem besedilu »prihod«) tedaj so mišljeni prejemki iz določenega vira. Ce ima na primer davčni zavezanec hišo in poslovalnico, ima dve vrsti dohodkov: dohodke od hiše in dohodke od poslovalnice. Vsota teh dohodkov pa predstavlja njegov dohodek, ki je osnova za odmero davka. Če pa ima davčni zavezanec samo en vir dohodkov, (na primer kmet od kmetijstva, delavec iz službenega odnosa itd.), tedaj so
ti »dohodki« edini »dohodek« tega zavezanca.
V zvezi z davkom na dediščine in darila pojasnjuje pravilnik, da je kot dediščino In darilo razumeti vse neodplatne prenose imovine med živimi ali v primeru smrti. Neodpla-ten pa je odnos tedaj, če je bil izvršen brez kakršnega koli povračila v denarju ali v naravi odnosno brez kakršne koli protiusluge.
Davčna obveznost.
Po zakonu je davčna obveznost splošna. Ta splošnost davčne obveznosti pomeni, da so plačilu davka zavezane vse fizične in pravne osebe kolikor davka niso oproščene po zakonu. Tudi sama država je dolžna plačevati davek na dohodke, ki izvirajo iz njene gospodarske pridobitne delavnosti odnosno na darila in na tiste dediščine, ki ji pripadajo po oporoki. Gospodarska pridobitna podjetja ljudskih republik, okrožnih in okrajnih ljudskih odborov se pri tem štejejo za državna. Glede obdavčenja velja vsako državno podjetje kot poseben davčni zavezanec. če pa je več podjetij združenih pod eno neposredno upravo z enim splošnim poslovnim knjigovodstvom, tedaj se odmeri davek na skupni dohodek vseh teh podjetij
Pri davku na dohodek se začne davčna obveznost z dnem, ko davčni zavezanec začne dejansko opravljati pridobitno delo ali poklic, odnosno si pridobi imovinske predmete ali pravice, ki mu dajejo dohodke. Pri zgradbah začne davčna obveznost z dnem dograditve poslopja odnosno z dnem prehoda v last neke osebe. Obratno na pridobitev imovinskega predmeta odnosne imovinske pravi-
ce, kl ne prinaša nobenih dohodkov, nima za posledico davčne obveznosti. Začetek davčne obvezanosti je treba prijaviti pristojnemu oblastvu in
plačati akontacijo davka.
Davčna obveznost preneha glede davka na dohodek s smrtjo davčnega zavezanca ali z dnem ko neha opravljati pridobitno delo ali poklic, odnosno z dnem ko odsvoji ali izgubi imovinski predmet ali pravico. S smrtjo davčnega zavezanca preide davčna obveznost na zapuščinsko maso odnosno na dediča. Pri pravnih osebah (družbah) preneha davčna obveznost z dnem končane likvidacije. Prenehanje pridobitnega dela se smatra tedaj ko to delo dejansko neha in se ne nadaljuje v istem ali v naslednjem letu. Ce zavezanec med začasno ustavitvijo pridobitnega dela ali poklica nima dohodkov, se mu davek ne odmeri. Njegova davčna obveznost pa zaradi tega ne ugasne in mora vložiti davčno prijavo ter navesti razloge in trajanje začasne ustavitve.
Nastanek ali prenehanje davčne obveznosti mora davčni zavezanec prijavati pristojnemu davčnemu organu v 15 dneh. Dolžnost prijave velja tudi za primer, da ugasne en vir dohodkov pri davčnem zavezancu, ki ima še druge vire dohodkov. Kadar preneha davčna obveznost ostane obveznost plačila davka za dobo do prenehanja pridobitnega poklica ali do odsvojitve odnosno izgube imovinskih predmetov in pravic. Ob smrti davčnega zavezanca preide obveznost plaćanja dolžnega davka in davka, ki ga je odmeriti na dohodke do dneva smrti, na zapuščinsko maso odnosno na dediča Imovina umrlega davčnega zavezanca in imovina likvidirane pravne osebe se ne sme razdeliti vse dotlej, dokler ni odmerjen in plačan davek na vse dohodke, ki so tekli do smrti, odnosno do dne končne likvidacije.
Dolžnost prijave nastanka ali prenehanja davčne obveznosti pa ne velja za zavezance davka po odbitku skupine (delavce, nameščence, prejemnike honorarjev in nagrad, obresti itd.). Zavezanci tretje skupine, ki
plačajo davek po določeni postavki (hišne pomočnice, postreščki, krošnjarji, potujoči agenti) morajo prijaviti izjemoma svojo davčno obveznost pred začetkom opravljanja poklica in morajo davek plačati preden začno opravljati poklic. O prestanku davčne obveznosti pa jim ni treba vlagati prijav.
Davčna obveznost na dediščine nastane pri pridobitvi za primer smrti z dnem ko umre zapustnik (pri proglasitvi za mrtvega z dnem, ko je določen v sodni določbi kot dan smrti). Pri pridobivti dediščine obremenjene s pravico užitka, nastane davčna obveznost z dnem, ko neha obremenitev odnosno z dnem, ko dedič prejme imovino v celoti ali deloma v popolno razpolaganje. Pri prenosu imovine na zavode ali ustanove (za-dužbine) nastane davčna obveznost z dnem, ko se prenos izvrši. Davčna obveznost za davek na darila nastane v trenutku sprejema darila odnosno takrat, ko prejemnik Izjavi da sprejema darila.
Obdavčenje dohodkov iz drugih ljudskih republik
Po zakonu se davek odmerja fizičnim osebam od skupnega zneska dohodkov na ozemlju ene ljudske republike, pravnim osebam (družbam) pa od vseh dohodkov na ozemlju dr-žaye.
Osnovo za odmero davka po oceni brez prijave (kmetje) in davka po prijavi (samostojni pridobitniki) tvorijo vsi dohodki, ki jih imajo take osebe na ozemlju ene ljudske republike. če ima torej ena fizična oseba na ozemlju druge ljudske republike dohodke od zgradb, zemljišč, podjetij, podružnic, prodajaln, zastopstev itd., plača od teh dohodkov davek na ozemlju dotične ljudske republike, kjer je poslovalnica. Za poslovalnice pa ne velja prodajanje in kupovanje blaga po osebah, ki se s tem poslom bavijo samostojno za svoj račun.
Za dohodke od državnih zgradb in zemljišč, ki niso v sestavu državnih gospodarskih podjetij je prijavo vložiti okrajnemu ljudskemu odboru in tvorijo davčno osnovo dohodki od vseh takih zgradb odnosno zemljišč v območju enega krajevnega ljudskega odbora.
(Nadaljevanje sledi.)
Lesna Industrija v coni B
Na področju Pokrajinskega na- kov lesa in jih izročili raznim indu-
rodno osvobodilnega odbora v coni B obratuje danes s polno paro 19 večjih in 65 manjših lesno industrijskih podjetij, katerih obratovanje je za leto 1946 zagotovoljeno. Potrebne hlode bodo ti obrati dobili iz državnih in zasebnih gozdov, kjer je letos predvidena sečnja do 120.000 m3 hlodovine. Skrb za obnovo prekomerno izkoriščenih in opustošenih gozdov ter potreba gospodarskega izkoriščanja gozdnega, bogastva, nalagata ljudskim oblastem vso pažnjo pri sečnji gozdov. Zato je za prihodnje leto predvideno, da se zniža sečnja na 80.000 m3. Lesnoindustrijski obrati bodo morali dobivati potreben les iz Jugoslavije. Razvita lesna industrija v poni B. še bolj pa ona v coni A, ki nima na svojem področju gozdov za obratovanje žag in lesne industrije, bo močno navezana na uvoz lesa iz Jugoslavije. V soglasju s svojimi imperialističnimi težnjami na Balkanu in v pričakovanju novih »pridobitev« na vzhodu, je fašistična Italija močno razvila lesno industrijo v Slovenskem Primorju. Ta razvoj je v znatni meri omogočila nepremišljena gospodarska politika stare Jugoslavije z izvozom hlodov v Italijo namesto že rezanega lesa. Interesi lesne industrije v Julijski Krajini nujno narekujejo priključitev Julijske Krajine s Trstom k Jugoslaviji, ker ima lesna industrija edino v Jugoslaviji svoje gospodarsko zaledje in bi v nasprotnem- primeru morala zaradi pomajnkanja lesa močno zmanjšati in celo ustaviti obratovanje.
Delavci žag in ostalih industrijskih podjetij v coni B so se v celoti pridružili prvomajskemu tekmovanju delavcev Jugoslavije. Predvsem so si nadeli nalogo, povečati proizvodnjo v obratih, graditi gozdne ceste ter zbirati odpadke lesa v gozdu, da jih racionalno izkoristijo v svojih obratih. Poleg tega pomagajo pri obnovi porušenih vasi. Delavci žage v Baču so v prvem mesecu tekmovanja zbrali 600 stotov odpad-
strijskim obratom. V tovarni »Fal-lersa« v Ilirski Bistrici, kjer izdelujejo vezane plošče, so se delavci odločili za prostovoljno delo. Ves izkupiček tega prostovoljnega dela Izročajo socialnim ustanovam. V žagi in tovarni »Viktor Tomšič« v Ilirski Bistrici so povečali proizvodnjo že na 90 odstotkov predvojne proizvodnje. Nadeli so si nalogo, da prekoračijo predvojno proizvodnjo. Na teden delajo po dve uri v korist socialnim ustanovam, eno uro pa v korist sklada za obnovo. Delavci žage »Rizzato« v Ajdovščini so že prekoračili predvojno proizvodnjo za 10 %.
Življenje in delo v Sovjetski zvezi
Naloge sovjetskih znanstvenikov
Moskovski časopis »Izvestja« je objavi] spročUo Akademije znanosti ZSSR o problemih, s katerimi se bo ta ustanova bavila v teku nove petletke. Predsednik Akademije znanosti ZSSR Sergej Vavilov piše, da pred-sedništvo Akademije skupaj s predstavniki institutov pripravlja te dni petletne načrte della Akademije. Vsak načrt obsega debelo knjigo, katera vsebuje kratke projekte najvažnejših del, ki bodo objavljeni tekom naslednjih 5 let.
Posebno pozornost posvečajo vprašanjem s področja fizike in tehnični vedi z ozirom na moderni razvoj in izreden pomen teh znanstvenih panog. Fizika in matematika sta zastopani v petletnem načrtu po določenih problemih v zvezi s proučevanjem atomske energije in kozmičnih žarkov. Fiziki bodo v sodelovanju z ostalimi mastvemiki ugotavljali metode za ustvarjanje atomske energije, ki odpira človeštvu široke perspektive. Fiziki bodo nadaljevali svoje študije o svoj-stvih materije pri temperaturi, ki je
blizu absolutni ničli. Astrofizik so prav tako dobili pomembno mesto pri bližnjih detlih, ker sta astronomija in fizika tesno povezani s problemi atomske energije. Različna dela bodo opravili tudi sovjetski kemiki..
V geološki in geografski vedi bodo posvečali veliko pažnjo problemom geologije in geografije pacifiškega bazena in problemom kaspiškega področja v zvezi z znižanjem nivoja Kaspiškega morja. Geografi bodo izde.ali geografijo ZSSR, ki bo imela več zvezkov.
Biološki oddelek bo razvijal ideje pomembnih ruskih biologov. Precejšnje število bioloških institutov in oddelkov bo sodelovalo pri proučevanju problemov strukture in sinteze acuminala. Fiziologi bodo nadaljevali s proučevanjem problema zvišane živčne delavnosti pri človeku in živalih.
Načrt tehničnega oddelka je zelo obširen. Pričeli so proučevati in delati na problemih podzemeljskih premogovnih plinov. Važni problemi čakajo znanstvenike, ki proučujejo olja in trdna goriva.
Oddelek za proučevanja človeštva bo pripravil monografijo o važnih vprašanjih iz zgodovine, filozofije, literature', gospodarstva in zakonodaje. Veliko dela bodo imeli tudi orientalisti z opisovanjem manuskriptov, ki so shranjeni v institutu za orientalistiko in obsegajo več tisoč zvezkov v 30 orientalskih jezikih: tibetanskem, kitajskem, židovskem, arabskem in drugih. Nekateri teh rokopisov so edinstveni primerki.
V načrtu imajo prav tako objavljanje raznih jnteresan tnejših velikih literarnih del.
Senčno energijo
Bodo izkoriščali
Predsednik uzbekistanske akademije znanosti in poslanec Vrhovnega sovjeta ZSSR Tas-Muhamed Ka_ rinijazov je dal dopisniku Tassa izjavo o delu uzbekistanskih znanstvenikov in o pomoči, ki so jo nudili za razvoj narodnega gospodarstva v republiki.
»Njihovo znanstveno dedo, je rekel, je doprineslo radikalno spremembo gospodarske karte Uzbekistana. Geologi so odkrili vse za Industrijo važne elemente Mendelejeve tabele. Predvsem so odkrili bogate
Švedski odbor za mednarodno pomoč ie poklonil zdravila našemu socialnemu zavarovanju
Osrednji zavod za socialno zavarovanje je prejel preko zveznega ministrstva za delo od švedskega državnega odbora za mednarodno pomoč en vagon raznih zdravil za potrebe našega socialnega zavarovanja. Pošiljka je prispela v Jugoslavijo preko Sovjetske zveze, in sicer v 156 zabojih in 96 balonih. Ta zdravila, ki so vredna več milijonov dinarjev, so že razdeljena na ljudske republike po povprečnem številu zavarovanih članov. Med dobljenimi zdravili je mnogo preparatov, ki nam jih zelo primanjkuje (vitaminski preparati, sulfamidi, razna sredstva za zdravljenje srčnih obolenj, cirkulacije krvi itd.). V današnjih težkih povojnih razmerah bodo mnogim članom socialnega zavarovanja omogočili uspešno zdravljenje. Skupaj z zdravili je osrednji zavod prejel tudi nekaj zdravniških instrumentov, ki bodo koristno služili ambulantam socialnega zavarovanja. Vsa zdravila in vse instrumente je osrednji zavod prejel brezplačno. V imenu vseh zavarovancev socialnega zavarovanja se je Osrednji zavod za socialno zavarovanje zahvalil švedskemu državnemu odboru za mednarodno pomoč za plemeniti poklon.
■ ■■■»h*'
plasti železne rude visoke kvalitete, kar je omogočilo, da se je ustvarila osnova za napravo tovarn za izdelavo železa in jekla. Uzbekistanski znanstveniki še nadaJje delajo pri raziskovanju rudninskih virov.
Uzbekistan je glavni proizvajalec bombaža v Sovjetski zvezi, ker proizvaja dve tretjini celokupne proizvodnje bombaža. Naši znanstveniki so osredotočili svoje delo pri raziskovanju novih vrst bombaža in povečanju njegove žetve. Strokovnjaki za selekcijo so v botaničnem institutu odkrili nove vrste bombaža, ki zgodaj dozori in daje večji doprinos.
Institut akademije znanosti za električno energijo pomaga pri gradnji cele vrste hidroelektričnih central, posebno pri izgradnji velike električne centrale »Farbah«. Republika, katere narodno gospodarstvo se neverjetno hitro razvija, se trudi rešiti vprašanje pomanjkanja gradbenega material^. Kemični Institut akademije je odkril nove vrste gradbenega materiala, ki ga s pridom uporabljajo v stavbarstvu, kamor spada tudi nova vrsta cementa.
Fizikalnokemični oddelek akademije znanosti dela pri važnih pripravah, kt se nanašajo na izkoriščanje sončne energije.«
ZADRUŽNI VESTNIK
Prvi koraki kmečkih delovnih zadrug na Hrvatskem
ljevale ustanavljanje takih zadrug šele tedaj, ko se bodo prepričale, da so pobudniki za ustanovitev teh zadrug resni, delovni in pošteni kmečki gospodarji, ki ne žele stopiti v zadrugo zaradi pohlepa ali v pričakovanju velike pomoči od strani države, in ko se prepričajo, da to ni samo začasna želja, ki lahko odpade pri prvih težavah. Višji organi ljudske oblasti morajo tudi paziti, da dajejo podrejeni organi, ki so v neposrednem stiku z ljudstvom, pravilna navodila in da pravilno postopajo.
Dogaja se, da se posamezniki prijavljajo za vstop v zadrugo zgolj zato, da bi se okoristili. Tak primer je bil ugotovljen pri zadrugi v žafcnu pri Sisku. Ko so se pri zadrugi pojavile prve težave (pomanjkanje strojev, orodja, semena itd.), kakršne sa pojavljajo tudi drugje, so številni člani odpadli. Vendar je pri tej zadrugi ostalo 70 članov, ki imajo resno voljo delati za skupne interese. Pri sprejemanju članov v zadrugo je potrebna velika budnost. Treba je ugotoviti, kakšni so pravi razlogi, ki vodijo člane v zadrugo. Vstop v zadrugo še ne pomeni nič, če se temu vstopu ne pridružijo skupni napori vseh zadružnikov, da se zadruga razvije in okrepi. Zato je treba zadružnike opozoriti na težkoče, ki se bodo verjetno pojavile v razvoju zadruge, in poudariti, da se zadruga ne more naslanjati zgolj na državno pomoč.
Da se pospeši razvoj kmečkih delovnih zadrug, ki so ustanovljene na zdravi podlagi, bodo na Hrvatskem priredili kratke zadružne tečaje za člane takih zadrug. Prvi tak tečaj se je pričel v Zagrebu za predstavnike štirih delovnih zadrug iz zagrebškega okrožja.
Pri ustanavljanju kmečkih delovnih zadrug je treba tudi paziti, da obstojajo gospodarski pogoji za ustanovitev zadruge, če takih pogojev ni, zlasti če ni mogoče dobiti za skupno delo potrebnih kmetijskih strojev, orodja, semena in delovne živine, potem je bolje počakati, da se ti pogoji zboljšajo, in zadruge šele pozneje ustanoviti.
Na področju Hrvatske je bilo doslej ustanovljeno že nekaj zadrug, ki bodo laihko služile kot vzor aktivnosti, idealizma in vere v moč skupnega dela. To so predvsem zadruge v Starih Mikanovcih, v Hrastovcu, v Vodicah pri Šibeniku, v Trogiru in pri Splitu. Ker je od prvih korakov kmečkih delovnih zadrug odvisen nadaljnji razvoj te oblike skupnega déla, zato bo treba v vseh primerih dobro pretehtati vse pogoje za obstoj in nagibe, iz katerih izvira želja po ustanovitvi take zadruge.
Zagrebški »Vjesnik« je te dni objavil zanimiv članek D. Bobiča o prvih korakih kmečkih delovnih zadrug na Hrvatskem, iz katerega posnemamo naslednje- podrobnosti:	V
teku vojne, ko je ob skupnih naporih pogosto uspelo premagati največje težkoče, je ljudstvo spoznalo vrednosti skupnega dela. To spoznanje, pridobljeno v vojni, je uporabilo tudi po končani vojni pri delu za obnovo in gospodarsko izgraditev države. Ni bilo treba mnogo dokazovati, da so skupni napori koristni in da najhitreje dovedejo do zaželenega cilja. Ljudstvo je pričelo ustanavljati zadruge v spoznanju, da je to najbolj! ša oblika za obvladanje skupnih tež-koč, ki jim posameznik ni kos.
Spočetka so se ustanavljale predvsem nabavne in potrošne zadruge ter proizvajalne zadruge, kasneje pa so se pojavile na deželi prve kmečke delovne zadruge za skupno obdelovanje zemlje, in sicer predvsem v onih krajih, ki so v vojni največ trpeli, in kjer so se težkoče pojavile v najoetrejši obliki. Ko se je pričelo izvajanje zakona o agrarni reformi, so se množili primeri ustanavljanja kmečkih- delovnih zadrug in kmalu je njih število naraslo na 30. Po vsej Hrvatski vidimo številne poizkuse ustanavljanja takih zadrug. Največ je sedaj teh zadrug v krajih, ki so bili opustošeni od vojne, zlasti v Dalmaciji in Liki, pa tudi v krajih, kjer so bili kolonizirani borci in obstoja večja možnost za obdelovanje zemlje s stroji, kakor v Slavoniji. Med ustanovljenimi kmečkimi delovnimi zadrugami je 7 do 8 takih, kjer je glede na nagibe, ki so dovedli do ustanovitve, računati, da bodo ostale trajne in se bodo lepo razvijale. Gibanje za ustanovitev-takih zadrug je dalo komisiji za agrarno reformo in kolonizacijo pri zvezni vladi povod, da je izdala navodila za ustanavljanje takih zadrug, zvezno ministrstvo za kmetijstvo pa je izdalo vzorna pravila za 4 tipe takih zadrug. Iz teh navodil in pravil je razvidno načelno stališče zakonodajalca v tem vprašanju. šele tedaj, ko komisija za agrarno reformo in kolonizacijo dodeli zemljo agrarnim interesentom in ti postanejo lastniki dobljenih zemljišč, se lahko prostovoljno in svobodno združijo v zadruge, če obstojajo materialni in gospodarski pogoji za obstoj take zadruge. Ljudske oblasti ne bodo dajale pobude za ustanovitev takih zadrug, podprle pa bodo vse zadruge, ki bodo pravilno ustanovljene in bodo nudile jamstvo za obstoj in razvoj. Pri vsem tem poslu je treba postopati s posebno previdnostjo. Ljudske oblasti bodo dovo-
Ustanovitev
sadjarske zadruge v Tolminu
Prejšnji teden so se napredni sadjarji iz tolminskega okraja in bližnjih vasi v coni A zbrali v Tolminu zaradi ustanovitve sadjarske zadruge Tov. Martelanc, ki je dal pobudo za to zadrugo, je na zborovanju pajasnil pomen zadruge za vnovče. nje pridelkov sadjarstva, kakor tudi za preskrbo sadjarjev z orodjem, za gradnjo skupne moderne sušilnice in za strokovno izobrazbo. Zbrani sadjarji so pozdravili misel ustanovitve
Radarski odsek na tehnični f akulteti v Beogradu
Da se čim prej odpomore pomanjkanju rudarskih inženirjev, ki so potrebni za geološka raziskovanja in za obratovanje rudnikov v Srbiji, so na tehnični fakulteti v Beogradu odprli rudarski odsek. V ta odsek so prevzeli že vpisane slušatelje drugih odsekov tehnične fakultete. V zimskem semestru 1946-47 pa bo omogočen vpis večjemu številu novih slušateljev. Za geološka raziskovanja ter za vodstvo rudnikov v Srbiji je potrebno več sto rudarskih inženirjev, v vsej Srbiji pa jih je sedaj 90. Poleg tega je veliko pomanjkanje inženirjev topilniške stroke, ki jih je v Srbiji samo 6. Tehnična fakulteta v Beogradu ima za novi rudarski odsek na razpolago potrebne strokovnjake geološke in rudarske stroke.
zadruge in so izjavili pripravljenost, povečati zadružni delež, da bo imela zadruga dovolj sredstev za izvrševanje svojih nalog. Poudarili so, da se nova zadruga ne bo smela preveč zanašati na pomoč države, ker ima država velike obveznosti v zvezi z obnovo. Zadružniki so sprejeli predlagana pravila in so sklenili, da bo sedež zadruge v Tolminu. Po izvolitvi upravnega in nadzornega odbora so se razšli s trdno voljo, da bodo vse stori! za čim lepši -azvoj nove zadruge.
— Ustanovitev dveh kmečkih delovnih zadrug pri Celju. V okolici Celja sta bili nedavno ustanovjeni dve zadrugi za skupno obdelovanje zemlje. V Vrbju pri žalcu se je združilo v kmečko delovno zadrugo 10 družin s 30 člani, v Dobrni pri Celju pa 8 družin s 27 člani. V obeh zadrugah so se člani z veliko vnemo in ljubeznijo lotili skupnega dela.
= Ustanovitev okrožne zadružne zveze za sarajevsko okrožje. V Sarajevu je bila te dni konferenca zadružnikov sarajevskega okrožja zaradi ustanovitve okrožne zadružne zveze, ki ji je prisostvoval v imenu vlade Ljudske republike Bosne in Hercegovine minister za trgovino in preskrbo Hasan Brkič. V sarajevskem okrožju je sedaj 144 kmetijskih zadrug. Poleg teh obstojajo de-lavsko-nameščenske in nabavno-po-trošniške zadruge, ki so si ustanovile nabavno centralo. Na konferenci je bila sklenjena ustanovitev okrožne zadružne zveze za sarajevsko okrožje. Izvoljena je bila tudi glavna uprava te zveze.
Geološke odprave ob Azovskem morju
Prve geološke odprave v tej sezoni so odšle na področja ob obalah Azov-skega morja in v Kuban. Več kot 100 geoloških odprav bo delovalo vse leto na teh področjih. Proučevale bodo in označde na zemljevidih geološko sestavo gora v teh krajih. V kubanski kotlini bodo geologi podrobno proučili ležišča premoga, apnenca in dolomita,
že davno je znano, da obstajajo plinski sloji na področju Anape. Tod bodo vrtali globoko v zemljo. Plin, ki ga bodo dobili, bo speljan v mesto in pristanišče Novorosijsk. Proučevanje naravnih plinov se bo nadaljevalo v območju Stavropolska, kakor tudi na obalah Azovskega morja.
30 odprav bo filmalo ozemlje na' številnih neraziskanih sektorjih na področju Rostova in Krasnodara. Geologi s severnega Kavkaza bodo končali raziskovalna dela, ki so se začela pred vojno na področju jezera Malič in bodo storili celo vrsto preventivnih korakov, da bi zavrli vdiranje zemlje na kavkaški obali Črnega morja. Razen tega bodo nadalje prohčevali kavkaške mineralne izvore. Okrog 2.000 geologov se bo
letos udeležilo raziskovalnih del na severnem Kavkazu.
Izdaje znanstvenih del Akademije znanosti
V letu 1945 je založniško podjetje Akademije znanosti ZirSR izdalo 2 in pol krat več znanstvenih del kakor v prejšnjem letu. Celotna izdaja obstoja iz 243 knjig s skupaj 48.000 stranmi. Letos je založniško podjetje izdalo več kot 350 knjig s 96.000 stranmi. Ta številka bo povečana vsako naslednje leto, dokler ne bo dosežena izdaja 1950 knjig s 165 tisoč stranmi.
Omeniti je potrebno, da Akademija znanosti pred revolucijo za časa svojih najbolj plodnih let ni izdala več kot 9600 strani znanstvenih del. V teku nàslednjih 5 let bo izdala Akademija knjige s skupaj 640.000 stranmi.
Leta 1948 bo založniško podjetje objavilo podatke o raziskovanjih pomembnih sovjetskih znanstvenikov. Med drugim dela iz fizike akademika Mandstama in Foksa, raziskovanja akademika Vinogradova in Kolmogorova na področju matematike, geološka odkritja akademika Zbru-ševa, Grigori jeva, Berga itd.
KULTURNI PREGLED
Knjige Matice Hrvatske
Pred kratkim je izšla zbirka petih sedmih knjig Matice Hrvatske za leto 1945. Izdali so eledeča dela; že udomačeni tadidonalmi zbornik »Hrvatsko kolo«, izbrana dela v osvobodilni vojni podlih hrvatskih književnikov z naslovom »Posmrtna počast«, knjigo pesmi Manina Framiče-vića »Govorenje Mikule Trudnega«, obsežno monografijo dr. Antuna Bar' ca »Mažuranič« ia Imbra Tkalca »Uspcmene iz Hrvatske«. Književni odbor Matice Hrvatske je bil srečne rake in je za svojo prvo ßerijo knjig po osvobodilni vojni izbral dela, ki zaslužijo splošno pozornost.
»Hrvatiko kolo« je posrečen zbornik v glavnem hrvatske, deloma pa tudi srbske književnosti, ki je nastala za časa narodno osvobodilne borbe. V njem je zastopanih 26 književnikov. Največ je pesmi, ki so jih napisali: Radovan Zogović (Pjesma o biografiji druga Tita), Ivan Goran Kovačič, Skender Kulenovič, Vladimir Nazor, Branko Čopič, Zdenko Stambuk, Marin Franičevič, Ivo Frol, Ive Čače, Djuka Kosak, Grigor Vitez, Živko Jeličič, Vladimir Popovič, Jure Franičevič - piočar, Ivan Tcmac in Jare Kaštelan. Prozo so prispevali:	Vladimir	Nazor, Ivan
Dončevič, Vjekošlav Kaleh, Joža Horvat, Sime Balen, Josip Baikovič, Branko Pnselac, Danko Oblak, Ladislav Žimmcdk in Nada Sresmec. Dva članka je napisal Marijan Stilinovi. v knjigi je tudi osem narodnih pesmi o narodno osvobodilni borbi Izmed sikarjev jih je zastopanih šest, in sicer Oto Postružnik, Petar Sima-ga, Zlatko P:ica, Marijan Detoni, G j uro Til jak in Franjo Mraz. Knjiga ima 246 strani.
V zbirki »Posmrtna počast« je zastopanih pet hrvatskih pisateljev, ki so padli v borbi proti fašizmu. To so Avgust Cesaree, Ivan Goran Kovačič, Grgur Karlovčan, Hasan Kikič in Mihovil Pavlek Miškina. Je to nekaka antologija njihove proze, seveda na c-mejsnem prostoru (250 strani). Cesaree, ki so ga L 194L ubili ustaši, je zastopan z daljšo novelo »Sodite me«, ki je zanimiva zlasti radi svoje psihološke poglobljenosti. Ivan Goran Kovačič, ki je leta 1943. padel pod četmšfcirn nožem, je predstavljen z dvema novelama: »Veliki maščevalec« je vzet iz njegove klasične zbirke »Dani gnjeva«, ki je pred kratkim izšla v novi izdaji, druga, »VaS blizu sonca«, pa še ni izšla do-eedaj v knjigu Obe sta pisani realistično in vzeti iz kmečkega okolja. Grgur Karlovčan (1913—1942), ki so ga ubili ustaši, je dobro predstavljen z lirično prozo »Sedmi otrok« in bolj realistično pisanim odlomkom iz romana »Natopljene brazde«. Hasan Kikič (1905—-1942), katerega so ubili četniki, z »Omerdiči« ni najbolje zastopan, kajti ta njegova novela spada med njegova prva dela; druga, »Zgodbe o vsakdanjem kruhu«, iz življenja bosenskih revežev, je zdaleč tehtnejša. Mihovila Pavlaka Miškine novele »Trakavica« ki »Dve smrti« sta zadeti. Miškina (1887 do 1942) je bil član znane skupine hrvatskih kmečkih pisateljev. Tudi njega so ubili ustaši
Ni dolgo tega, kar je Marin Franičevič izdal knjigo pesmi v štokavšči-ni z naslovom »Zvijezda nad pianinom«. Zbirka, ki jo je sedaj izdala Matica Hrvatska,' pa je napisana v hvarski čafcavščini. Tako se ta knjiga pridružuje drugim zbirkam lirike, ki so v zadnjem desetletja izšle v dialektih v hrvatski književnosti Uvodno besedo je knjigi napisal Vje-koslaiv Kaleh.
Izmed vseh letošnjih Maričmh knjig je najobsežnejša monografija dr. Antona Barca o Ivanu Mažuna-niču. Obsega 388 strani Dr. Barac je v tej monografiji za stoletnico ¿zida najslavnejšega Mažuriničevega dela »Smrt Smail-age Cengiča« podal le podobo književnika Mažuraniča. V glavnem je razpravljal o njegovem najslavnejšem delu. Vendar je treba priznati, da se je obširneje kakor kdor koli do sedaj zadržal tudi na ostalem njegovem delu, tako na pesmih, pa tudi na njegovi prozi. Mažuraniča karakterizira kot izrazito lirski razpoloženega pesnika. Vendar sem pri prebiranja te obsežne knjige imel vtis, da je dr. Barac na nekaterih mestih le preveč v zvezde koval vse brez razlike, kar je Mažu-ranič napisal. V celoti pa je študija pisana zelo dostopno in je vse hvale vredno, da je pisec le zbral na enem mestu vsa pomembnejša mnenja o Mažuraniču književnika, oziroma o njegovih delih in jih uredil, analiziral in maraifeod tudi popraviL V km ji-gi pa ni ne življenjepisa pesnikovega in ne bibliografskih podatkov. Dr. Barac namreč ptSpravlja izdajo zbranih del Ivana Mažuraniča, kjer bosta objavljena tudi življenjepis in bibliografija.
Zanimive so tuđi »Uspomene iz Hrvatske« Imbra Tkalca. Prva knjiga obsega 320 strani. Druga bo vsekakor kasneje izšla. Dr. Imbro Tkalac (1842—1912) je bil doma iz Karlovca, bil profesor slavistike in sanskrta v Heidelbergu, poliglot, velik Jugoslovan in Slovan (zlasti o Srbih je precej pisal v svetu). Izdajal je znani dnevnik »Ost und West«, v katerem se je potegoval za zedinjenje Jušnih Slovanov in bratstvo vseh Slovanov sploh. Radi tega lista je prišel tudi pred sodišče. Pisal je zvečine v nemščini. Tako je L 1894. izdal v Leipzigu tudi delo »Jugenderinnerungen. aus Kroatien«, ki so čez tri leta izšle že v francoskem prevodu. V srbohrvaščini so ti spomini prvič natisnjeni v zagrebškem »Obzoru« za stoletnico Tkalčevega rojstva 1- 1924.; prevod je oskrbel dr. Josip Matasovič. Talkoj prihodnje leto (druga knjiga L 1926.) je delo izšlo med rednimi knjigami »Srpske književne zadruge« v Beogradu (v dveh knjigah) s prevajalčevim komentarjem (dr. Matasovič). Sedaj je pa Matica Hrvatska vnovič izdala Tkalčevo delo v novem prevodu dr. Josipa Ritiga in s predgovorom in pripombami Stanka Dvoršaka. Ti Tkalčevi »Spomini« so bogata zakladnica za. pravilno presojo razmer na Hrvatäkem tako v kulturni, kakor tudi v politični in deloma socialni smeri v preteklem stoletju. T. P.
Trije sovjetski Siimi
V prihodnjih dneh bodo v ljubljenčkih kinematografih Matici in Slogi trije sovjetski filmi: vohunski film »Visoka nagrada« in dokumentarna filma »V Pomeraniji« in »Dunaj«.
Film »Visoka nagrada« je' napeta dramatska zgodba, ki kaže boj med organi sovjetske oblasti in med vohuni in plačanci tujih držav. Zgodba se odvija v znamenju boja in naporov vohunov, ki hočejo sovjetskemu znanstveniku odnesti njegove načrte za nove tipe letal. Zgodba razgrinja pred nami položaj vrste sovjetskih ljudi, ki jih v njihovih naporih za blagostanje sovjetske domovine zasleduje tujezemska vohunska služba. Hčerka znanstvenika Bogoljibova je zaljubljena v študenta Svetnickega, ki je plačanec tuje države. Svetnicki hoče hliniti ljubezen do nje in na ta način izvabiti potrebne podatke za odvzem dragocenih načrtov. Toda zaročenka ga dobi v očetovi sobi v trenutku, ko odpira omarico v zidu, kjer go zaklenjeai načrti. Svetnicki popusti in odide. Kmalu pa spozna, da se je prav za prav zares zaljubil. Na eni strani mu hromi voljo zavest, da opravlja ničvreden posel, na drugi strani je še bolj nesrečen, ob misli, da je izgubil svojo ljubezen.
Agent, za katerega dela, izsili iz njega pismo in ga prav v trenutku, ko napiše zadnjo črko, ustreli. Znanstvenikova hčerka spozna usodno zmoto in pove osvojem srečanju s Svetni ckim varnostnim organom. Zdaj se prava, premetena in zvita borba začne. Po tveganih in brezupnih poizkusih končno pride agent do načrtov in jih fotografira. Njegov pomočnik pa med tem zabava malega Vitenko, ki bi utegnil početje obeh ovirati. Toda agent nespretno prevrne vzvod in v hipu se razkrije. Drugi agent, ki na vrtu ob vodi zabava dečka, zasluti nevarnost, skrije se za dečka, ki je ranjen ob zasledovanju. Toda vendar se mn posrečjjpobegniti s čolnom. Dva preprosta ribiča ču-jeta strele in zagledata bežečega človeka v čolnu na vodi. Takoj se jima zazdi, za kaj gre, v hipa planeta v
vodo, zgrabita vohuna in kmalu za tem predasta plen varnostnim organom.
Film je poln napetih, nepričakovanih situacij. Lepi posnetki narave, pretehtana in živa igra nastopajočih igralcev ter smiselna povezava posameznih situacij, dajejo filmu pestrost in tempio.
V zgodbi m nikakršnih gangsterskih vplivov, ki bi bili sami sebi namen ip ki grabijo človeka za srce in napenjajo živce, pa ne pomenijo razen tega — nič več! Ta zgodba, verjetna in resnična kot je — pove nekaj več: svobodoljubni narodi so si s trdim načrtnim delom ustvarili svojo tehniko, kulturo in blagostanje; to blagostanje pa vzbuja v zatiralcih svobodoljubnih narodov in delovnega ljudstva zavist. Težnje tujih držav so bistveno ovirane, če se svobodoljubni narodi postavljajo na lastne noge. Zato je treba te narode onemogočiti za vsako ceno, tudi za ceno najostudnejših in najtežjih zločinov.
Svobodoljubna država pa se — s preprostimi ljudmi, kot je večina delovnega ljudstva — ne bi mogla ubraniti zavratnih podvigov, ki hočejo razbiti njeno srečo. Prav za to pa skrbe v Sovjetski zvezi organi varnostne službe. Oni so vedno z vsemi silami pripravljeni braniti korist sovjetske domovine, oni pomagajo sovjetskemu ljudstvu s tem, da ga varujejo najpodlejših in najpretkanej-ših ter zato tudi najnevarnejših sovražnikov.
Toda tudi preprosto ljudstvo, kot sta to v filmu ribiča, začuti sovražnika svoje domovine. Zato nudi ljudstvo s samoiniciativnim ravnanjem varnostnim organom dragoceno pomoč.
Ta misel je na prav lep način izražena v filmu. Prav s tem, da je režiser E. Šnajder postavil vse dogajanje na trdna tla resničnosti, se je izognil vsem naivnostim, kakršnih v vohunskih filmih, ki smo jih včasih gledali, kar mrgodi Odlika filma je, da bo psihološki momenti jasno in prepričljivo obdelani, brez
čemernih učinkov, ki izvirajo največ' krat iz nerazumljivega demonstva ali patoloških stanj zločincev ali junakov — kar so tako radi Izrabljali režiserji »strahotnih« vohunskih zgodb.
Dokumentarni film »V Pomerani-
ji« je odlična filmska reportaža; kaže boje Rdeče armade na težkem, a zmagoslavnem pohodu na baltiški fronti maršala Rokosovskega.
Vojaški reporterji Rdeče armade so, prodirajoč z ramo ob rami e prvimi oddelki, posneli najznačilnejše in najbolj napete prizore iz krvavih borb proti nacističnemu vojnemu stroju.
Pred našimi očmi se odigrava strašna borba na širokih planjavah Po-meranije, v manjših in večjih mestih ter se končno prenese prav na obalo Baltskega morja. S prodorom in osvoboditvijo mest Gdanska im Gdi-nje, poljskega pristanišča, je bil enkrat za vselej rešen problem »baltskega koridorja«, ki je dušil naravni razvoj poljskega gospodarstva, ker je zapiral prost dohod do morja.
»Dunaj« je dokumentarni film o avstrijski prestolnici, iz časa, ko jo je osvobodila Rdeča armada. V kratkih zanimivah prizorih so prikazani hitri in energični manevri Rdeče armade, ki je v tem napadu spretno izkoristila vse vrste orožja: topništvo, letalstvo, motorizacijo in pehoto. Občudovanje vzbuja zlasti hrabrost in spretnost rdečearmejcev v pouličnih borbah. Slike zgodovinskih znamenitosti Dunaja kažejo — posnete po izvrstnih fotografijah — lepote milijonskega mesta, ki je moralo v časih Hitlerjevega režima služiti zločinskim ciljem nacizma.
Oba dokumentarna filma sta tako po srečnih posnetkih, kakor po montaži primera dobre, razgibane in zanimive filmske reportaže. Filma sta bila izdelana v letu 1945.	K-č
„Gospa ministrica“ v šentjakobskem gledališču
V Nušičevih komedijah je mnogo zdravega humorja in vedrih za.plet-kov, v njegovih najboljših delih pa še zraven mnoge ostre in duhovite satire, bi je Nusiča uvrstila med dobre poznavalce in ostre žgoče kritike gnilih čaršijskih razmer predvojne Jugoslavije. Posrečene, skrbno izbrane tipe in figure iz gornjih družbenih plasti nekdanjega Beograda, ki nam jih Nušič postavlja na oder v svojih satirah, odkrivajo v. vsej svoji kla-vemi goloti vrsto nizkih nravi in človeške revščine, kaikor na priliko koristoljubja, drobnega intrigamstva, dobičkarstva na račun ljudstva, špe-kulantskega pehanja za položajem, za višjo plačilno skupino, ra takozvane nagrade iz naropanih fondov. To je svet majhnih, puhloglavih, izrojenih in pokvarjenih ljudi ri visoke čaršij-ske družbe, 6vet političnih pustolovcev, oderuhov, špekulantov in prisklednikov, ki z geslom ra »dobro naroda« v brezdelju prav lepo žive nekje krog Terarij, se gredo vlade ter svoje grehe brijejo in drug drugega izpodrivajo v senci kraljevske krone. Nušič ne pretirava v ničemer, takšni so ti ljudje v resnici bili. To svojo pokvarjenost in izrojenost — osmešeno in razgaljeno v Nušičevih komedijah in satirah so nam v času fašistične okupacije in osvobodilne borbe še enkrat in tudi poslednjič s podlim izdajstvom dokazali. Nnšič je bil aktualen včeraj in prav tako zanimiv, sočen ostaja tudi danes, čeprav je naše. ljudstvo že davno pometlo s temi nečastnimi izkvarjenimi klikami in ljudmi, ki so toliko gorja zakrivili nad našimi težko preizkušenimi narodi.
»Gospa ministrica« je eno izmed Nušičevih najznačilnejših odrskih stvaritev iz tega bivšega sveta, eno izmed njegovih del, ki si je utrlo pot v široki svet Letos ga bodo dajali v moskovskem gledališču, pri na« je na programu cele vrste gledališč v državi V Ljubljani ga je postavilo Šentjakobsko gledališče kot svojo drugo premiero v letošnji sezoni Delo samo je po razpletu in odrski graditvi podobno vsem ostalim številnim Nuši-čevim veseloigram, od katerih so nekatere tudi precej cenene. Toda podobe in liki Nušičevih tipov v »Ministrici« so izdelani originalni in živi prav nič vsiljeni kar daje veseloigri poleg duhovitih domislic polno vrednost. Šentjakobski igralci so tisto predstavili te tipe na dovolj veren način. Med vseimi igralci ki so nadarjeni in so vloge po svojih močeh kár dobro rešili močno izstopa Metka Bučarjeva s svojo »gospo ministrico«. Bučarjeva je nadarjena karakterna igralka z dolgoletno odrsko rutino in si v njeni skrbno izdelani, neprisiljeni igri našel verno podobo čaršijske žene, prav gotovo ne dosti drugačno, kakršno si je zamislil pisec sam. Dobre Nušičeve like so postavili Battolino v vlogi prekanjenega ujca Vase, Lombar v vlogi blariranega ministrskega tajnika, Lavrih v vlogi vrinjenca Kaleniča, Brih-ta v vlogi pisarja Pere, pa še cela vrsta drugih.	K.
Delo ljudskega gledališča na Jesenicah
Igralska družina Slovenskega ljudskega gledališča na Jesenicah je v dobrih treh mesecih vprizorila 9 pomembnih del slovanskih pisateljev, ki so skupno 51 fcrat šla čez demači oder. Poleg teh so gostovali tudi na Dovjem, v Radovljici lin v Kranjski gori, tako da je SLG v tej dobi imelo 57 predstav, kar ja vsekakor lep
P« domovini
Prvi uspehi tekmovanja tekstilnih delavcev
v Jaršah
Tudi v naši tovarni v Jaršah je delo za prvomajsko tekmovanje v na j večjem razmahu. Tekmovalni načrt, ki je bil izdelan na občnem zboru vseh odborov sindikata, smo v- nekaterih točkah že uresničili predvsem v tkalnici, a delno tudi v predilnici. Od januarja do danes smo povečali proizvodnjo za 13%. V mokri predilnici je do januarja obratovalo samo 6 strojev, dočim jih danes obratuje že IL V predilnici se je dvignila proizvodnja zlasti po zaslugi tov. Fajdige, ki je pripravil iz domače konoplje dobro surovino, iz katere delamo sedaj gasilske cevi, ki prav nič ne zaostajajo za onimi ki smo jih nekoč izdelovali iz uvožene konoplje. V predpredilnici pa danes že obratuje 80% vseh strojev na dve izmeni V tkalnici delno že tudi delamo na dve izmeni. Tu smo dvignili proizvodnjo za 10%. Na raznih strojih v tkalnici so pripete zastavice z delavskim znakom. V tekmovalnem načrtu je bilo namreč določeno, da se vsem onim tkalkam, ki bodo naredile največ in najboljše blago, pripnejo na njihove stroje zastavice v znak priznanja za uspešno opravljeno delo. Tov. Vera Zanoškar, ki je v tkalnici novinka, dela s 1|)liko vnemo, da ima že tretji teden na svojem stroju zastavico.
V	naši tovarni ne tekmujejo samo pri dviganju proizvodnje, ampak tudi v delovni disciplini Na delo prihajajo točno in brez zamud. Vsi naši sestanki so dobro obiskani in živahni V sidikalno organizacijo je vključenih 99% vseh delavcev in delavk.
V	tekmovanje je vključeno tudi naše prosvetno delo. Igrali smo Cankarjevo dramo »Hlapci« in z njo gostovali tudi v Mengšu. Konec marca bomo odprli »Knjižnico padlih borcev«, 1. maja pa razvili naš sindikalni prapor.
Zelo delovna je tudi naša mladi na. Obvezala se je, da bo v tekmovanju 3600 ur prostovoljno delala za obnovo. To obvezo je z dosedanjim delom prekoračila že na 400 ur. Mladina iz predilnice je delala 2421 ur, iz tkalnice 1389 ur, štirje vajenci pa so delali 200 ur. Pri tem deiu je bil dosežen najboljši uspeh na predilnem stroju št 3, kjer so v 39 urah napravili 315 odvzemov. V tkalnici pa so se najbolj izkazale Silva Kobilica, Ljudmila Juvan in Lojzka Zanoškar. V dosedanjem tekmovanju je ravno mladina tista, ki je dosegla najvidnejše upehe in pokazala povsod največjo voljo do dela za obnovo.
Antea Podgoršek, delavec
Prosvetno življenje v Radečah
Med okupacijo so Kadeče dobile tujo podobo. Iz mesteca je bilo izseljenih 90 odstotkov domačinov; novo-došli Kočevarji, Besarabci, Bukovinci in Tirolci pa so vtisnili ljubkemu kraju ob Savi svoj žalostni pečat
Ko so zadnji ostanki Švabov, ustašev in belogardistov pustih svojo zapuščino na naših cestah, bi človek mislil, da ne bo zlepa mogoče spraviti mesteca v prejšnje lepo stanje. In dames, ko še ni minulo ieto po tistih zgodovinskih dogodkih, pridite pogledat naše mestece 1 le tu in tam boste še naleteli na črne sledove, ki jih ni bilo mogoče odpraviti, sicer pa smo že mnogo obnovili, popravili, da diha nekaj svežega, novega iz našega kraja.
Lep napredek smo tudi dosegli v
nfišem kulturnem življenju. Mnogo prireditev se je že zvrstilo na našem odru, tj sprva sicer še niso imele trdnejše opore in globlje vsebine, toda z vprizoritvijo igre »K hrči« smo povedali, da nam jie pri srcu izboljšanje našega odrskega programa. V štirih primemo prirejenih slikah smo sledili političnemu odporu in vztrajni borbi našega malega naroda, ki je doprinesel dokaze junaštva, ki ga danes občuduje ves svet. Nad 60 nastopajočih je v spretnih rokah režiserja Pešeca dobro rešilo svoje vloge, trikrat zapovrstjo je občinstvo napolnilo dvorano Prosvetnega doma do zadnjega kotička. Od vseh strami je prišlo mlado im staro, da ne zamudi lepe igre. Lepe odrske scene, nove kulise, spretno osvetLjevamje z dbločni-carnii bi delalo čast marsikateremu mestnemu odru.
Na svoj praznik 8. man» wo naše žene prvič nastopile ▼ trodejanki »Svet b-rez sovraštva«. Za podeželje je brez dvoma dragocen prispevek vprizoriitieiv takega dela, ki zahteva globljega razumevanja in težje igre. Vendar pa nas je nekoliko motila govorica, ki ni bila skladna. Tn bo treba še mnogo truda. Ždimo, da bi nam zvenela z odira lepa, «teta govorica brez tujk.
Pripomnili bi še besedo • nekaterih gledalcih. Kajenje mied predstavo je skrajno brezobzirno. In te »ezvade, ki jo je k nam zanesel .okupator, se
Vodstvo SLG je izbralo pester repertoar. Naštudirali im vprizorili so naslednja dela: Cankar: Pohujšanje v dolina šentflorjanski, Nušič: Ujež, Golja: Triglavska bajka. Cesar: Trije vaški svetniki, Skvarkin:	Izpit za
življenje, Bor:	Raztrganci, Golia:
Pričeska in pastirček. Cesar: Utopljenca, Finžgar: Razvalina življenja
Dve predstavi sta bili v korist sindikata, dve za soc. sklad mestne občine, dve za ZMS, dalje 5 predstav za šolsko mladino in ena predstava
za vojsko.
Povprečni obisk na predstavah je bil 573 ljudi — skupni obisk pa znaša 32.661 ljudi. Za vse predstave je bilo 188 vaj, kar je zneslo 10.810 ur.
»Triglavska bajka« je doživela 11 vprizoritev. »Princeska in pastirček«, »Trije vaški svetniki« po 10, »Pohujšanje v dolini šentflorjanski« on »Izpit za življenje« po 5 itd.
Te številke mnogo povedo. Predvsem kažejo razumevanje jeseniškega občinstva za gledališko umetnost. To dokazuje vedno polna dvorana in večkratne ponovitve. Gledališče je za Jesenic» mnogo premajhno. Treba bo misliti ma večji ¿o bolj sodoben -«der in denrasan.	BI
nekateri še danes niso otresli. Sicer pa bi bilo umestno, da bi naša kraljevna oblast prepovedala kajenje med predstavami. Grda je troh razvada, da občinstvo zamuja predstave, moti sogledalce in med predstavami povzroča šum. Pokažimo povsod, da smo disciplinirani.
Razgibali eo se trafi ma® pionirji.
10. marea so nam priredili dve uri zdravega veselja. V igrici “»Mezinček« se je odrezal naš komaj 7 letni pionirček Stanko, ki je odigral naslovno vlogo prav samozavestno. Tudi v prizoru »Pojdimo se partizane« so naši pionirji mulili številniim gledalcem mnogo užitka.
Morda ne bomo izda® skrivnosti, če povemo, da se pripravljajo v okrilju fizkuiture, sindikatov, ZMS itd. še naslednje igre:	»Narodni poslanec«,
»Švejk«, »Vdova RošKmka« in ljubka mladinska igrica »Pri palčkih«. Okoličani ne zamudite prilike, pridite nas zopet pogledat
Radeče je žarišče odrske umetnosti v tukajšnji ožji in širši okolici, o čemer nam pričajo številni novi odri, bi so skoraj v poslednji naši vasi; teko v Podkraju, Svihnem, Močilnem, Jagmjenici in drugod. Naše male vasice so vse oživele, povsod žari navdušenje za prosveto. Morda smo pa le doživeli čas, ko je prejšnji »žejni Kranjec« zamenjal nedeljsko pijan-čbVatnje in zatohlo gostilno z lepo knjigo in obiskom naših prosvetnih domov.	G.J.
SKRB ZA BREZPOSELNE DELAVCE V PULJU
Ko delavci in nameščenci v «umi B vlagajo vse svoje sile v delo, s katerim hočejo čimprej obnoviti porušeno domovino, hodijo tovariši v Pulju, ki so se tako nesebično borili za svobodo in za boljšo bodočnost, brez dela po mestu. Tisoči nezaposlenih delavcev nimajo možnosti življenja.
Zato ee delavci in nameščenca v coni B ob vsaki priliki spomnijo teh svojin tovarišev in jim pomagajo.
Tako eo delavci in nameščenci Istre in Reke zbrali za brezposelne v Pulju: Glavni odbor Enotnih sindikatov 4149 lir, prehranjevalni sindikalisti 21.010 lir, kemijska podruž-nica v tovarni mila »Ilco« 3700 lir, učitelji osnovnih šol in šole za matere 3056 lir, tobačna tovarna 142.518 lir, uslužbenci »Cementizia Fiumana«
15.022 lir, zdravstvena zveza 21.040 lir, trošarina 7340 lir, elektromehanika 10.000 lir, zavod za socialno zavarovanje 4390 lir, sindikalna podružnica »Matteo Skull« 28.850 lir, grafičarji 55.450 lir, otroška kolonija 3650 lir, mestna podjetja 63.755 lir, gasilci 10.200 lir, finančni oddelek 19.530 lir, poljedelski in šumarski oddelek 6490 lir, Industrijski in obrtni oddelek Mestnega NO 8229 lir, tajništvo in ekonomat Mestnega NO 12.570 lir, oddelek za trgovino in preskrbo 15.630 lir, oddelek za ljudsko zdravje 8319 lir, zadruga pristaniških delavcev 100.000 lir, pristaniška uprava "(kapetanija) 40.000 lir, G. G. Favella 10.202 liri, rudarji Raše 900.000 lir in Senni Giuseppe 312 lir.
TUDI PRAGERSKO BOMO LEPO OBNOVILI
Važno železniško križišče Pragersko je bilo večkrat težko bombardirano. Poleg velike kurilnice in nekaterih postajnih poslopij je bilo porušenih tudi več stanovanjskih hiš.
Na' ilovnatih in lapomatih travnikih in njivah pa so bombe napravile velike lijake. Takoj po osvoboditvi smo S. VpriceE. otmavîjatt postajo in železni- gern.
ške naprave, kajti zavedali smo se, «Ja je vzp<3stavitev rednega prometa eno najvažnejših vprašanj pri obnovi. Vse te meseœ smo pri«Jno delali in hiteli. Precej smo obnovili, vendar nas še vedno čaka mnogo dela.
V	načrtu za prvomajsko tekmovanje smo v glavnem upoštevali dela za obnovo. Sin«iikalna podružnica železničarjev urejuje p«3stajo, dočim sekcijski delavca obnavljajo celotno mrežo tirov, s prostovoljnim delom pa pomagajo tudi drugod Preteklo soboto so v 100 urah popravili 250 m tira, ki vo<3i v opekamo. Ta tir je pri odvozu opeke nujno potreben. Proizvodnja v opekami je z vsakim mesecem močnejša. Delavci v opekarni hočejo izdelati čim več opeke, da bi tako pomagali vsem onim, ki si obnavljajo svoje porušene domačije. V nedeljo so delali skupno sekcijski in opekarniški delavtd, da popravijo ope. karniški tir do konca- Ves dan se odstranjevali ruševine, izravnavali lijake, sejali gramoz in sproti polagali tir.
Več dni v tednu prostovoljno delajo za obnovo tudi žene, mladina in pionirji. V 1800 urah so pospravili velike kupe ruševin, očistili mnogo še uporabne opeke tn «drugega gradbenega materiala. Delajo z veseljem, drug «drugega vzpodbujajo s pesmijo in smehom in hitijo, ker bi radi čimprej vse očistili in obnovili. — Mladinka.
IZSUŠEVANJE TETOVSKEGA MOČVIRJA
V	Tetovu se je 4000 prebivalcev odzvalo pozivu Narodne fronte in so delali peri izsuševanju močvirja in prekopavanju odvodnih kanalov okrog mesta. Mladina in mladinke so čistili park, drugi so čistili odvodne kanale in zasipavali močvirje. Tako so v kratkem času prostovoljci skopali in očistili čez 3 km dolg kanal na vzhodnem kraju mesta, naredili dva odtočna jarka, očistili enega v dolžini 100 m in naredili 2 nasipa v dolžini 300 m. Delovna skupina učiteljev in intelektualcev je izkopala 1000 m odvodnega kanala in zasula 100 kv. m močvirja. Učenci gimnazije so očistili kmetijsko šolo, skupina vajencev je očistila okolico z«dravstvene postaje, kopala je jame in zbirala ter odvajala vodo iz mokrih taL V Gornji Mahali so pri reki zasadili 2.800 dreves in izkopali še 8.000 jam za sajenje tar popravili pot proti električni centrali. Očistili so tu«3i kanal v tem delu mesta.
IZSUŠEVALNA DELA NA MOSTARSKEM POLJU
Površina mostarskega polja, na katerem so pričela izsuševalna dela, obsega 33.000 ha zemlje. Na najnižjem delu polja so skozi hrib proti Bišče-Polju začeli kopati odtočni jarek. Na tisoče delovnih dni so delali doslej pri prekopavanju kamenite zemlje. Izkopali so dva predora, enega v dolžini 1.536 m, drugega v dolžini 640 m. Delavci tekmujejo pri izvrševanju nalog. Najbolj sta se izkazala zidarja Adolf Begič in VMak Buhovae, ki sta prekoračila normalno delo za 50 %, in Pezo Vrne, ki je pri izkopavanju kamenja dvignil normalno delo za 43°/o.
Glavna dela se vršijo na prekopu, po katerem bo tekla voda proti Bišče-Polju v strugo reke Jasenice. Tudi na tem 140 m dolgem prekopu delajo z istim poletom kakor pri predorih. Tu sta Jure Cvitanovič in Ivan Smoljan dvignila delo za 100 % nad delom ostalih.
DELOVNA NEDELJA V SKOPLJU
V	Skoplju se je preteklo nedeljo udeležilo okoli 5.600 ljudi prostovoljnega dela. Prostovoljci so se razdelili po okrajih in po potrebi. OkoH
1.300	ljudi je delalo v glavnem m «ustnem parku, na Stalinovi ulici in nasipu, kjer so do poldneva izravnali
12.300	kv. m zemljišča in prepeljali 60 kub. m zemlje. Na bregu pri fran. coskem pokopališču je 100 ljudi izkopalo čez 6.000 jam in zasadilo 10 tisoč mladih dreves. V tretjem in četrtem okraju so čistili ulice. Tu so delali tudi uslužbenci zdravstvenega odseka in mestnega narodnega od. bora. četrti okraj je zasipaval močvirje, prekopali so državni vinograd in očistili ulice. 1.455 ljudi je delalo 6.290 ur. Muslimanke so delale v državnem nasadu in prekopale precej zemlje. Tu so bUi zaposlili tudi dijaki učiteljske šole in stalni delava nasada. Delalo je čez 350 obrtnikov, ki so skupno z nameščenca mestnega odbora naredili 75 m dolg nasip.
Ta delovna nedelja v Skoplju, ko je 5.000 ljudi delalo nad 30.000 ur, se je od prejšnjih delovnih nedelj razlikovala v tem, da je bilo delo načrtno organizirano in razdeljeno ter sta bila tako pravilneje izrabljena čas in delovna moč.
SOLSKE KUHINJE
V	BOSNI IN HERCEGOVINI
V Bosni in Hercegovini so na pobudo ministrstva za socialno politiko odprli v prvomajskem tekmovanju 127 novih kuhinj, in sicer od 15. februarja do 25. t. m. Z že prej ustanovljenimi kuhinjami je «lañes ▼ Bosni in Hercegovini 353 šolskih kuhinj, v katerih se hrani 37.470 siromašnih učencev in dijakov. Z ustanovitvijo šolskih kuhinj je študirajoči revnejši mlaciini omogočeno, da redno obiskujejo šolo, ' dvigne raven učnih uspehov in izboljša svoje zdravstveno stanje. Ljudstvo in organiza^ cije pomagajo kuhinjam s orosto. voljnimi prispevki v živilih in* v «ir**-
Telesna vzgoja
Pripravimo se za tek čez dm in stm!
Na zasedanju plenuma centralnega odbora telesnovzgojne zveze Jugoslavije, ki je bila prejšnji teden v Beogradu so razpravljali tudi o podrobnostih za organizacijo teka čez drn in stm 7. aprila. Glavne misli so bile naslednje:
V vseh krajih države naj ee tek priredi bolj kot množična manifestacija kakor strogo športna tekma, zlasti ker je tekmovanje moštev pri tako številni udeležbi težko izvesti. Kot množična manifestacija se tek če zdm in stm ne sme omejiti samo na ljudi, ki imajo športno opremo. Zato naj se v vseh starostnih razredih razdele tekmovalci po tem, če imajo športno opremo ali bodo tekmovali v vsakdanji obleki.
Obvezen je zdravniški pregled tekmovalcev. Kjer je mogoče, naj zdravniki pregledajo tekmovalce že v dneh pred tekom. Bolan tekmovalec ne sme na progo. Na to naj pazijo zlasti podružnice sindikalne zveze, ki so obljubile stoodstotno udeležbo pri teku. Teh sto odstotkov je treba računati samo od onih, ki jim je zdravnik dovolil sodelovanje pri teku, ne pa od vseh nameščencev in delavcev, ki so v seznamu.
Ni dovolj, da so za primer hude izčrpanosti ali druge potrebe na cilju zdravniki in njihovi pomočniki, pač pa morajo biti tam tudi resni ljudje, ki bodo sprejeli onemogle in utrujene tekače in jim nudili vse potrebno. Gledalci naj bodo daleč od cilja, da ne bodo motili poteka te-
kem. Zato naj organizatorji teka poskrbe za zadostno število rediteljev.
Voditelji teka se morajo zavedati, da so tudi oni športniki in da vse obveznosti v prvi vrsti zadevajo tudi nje same. Nobenega funkcionarja bi ne smelo biti, ki ne bi sodeloval na pomladnem teku čez dm in stm. Ker pa bodo v nedeljo 7. aprila vsi zaposleni naj dan prej prirede svoj javno razpisan tek. Tako bodo s svojim primerom pokazali, da so res aktivni pripadniki telesne vzgoje, obenem pa bodo najbolje preizkusili progo in vse pogoje tekmovanja in popravili tehnične pomanjkljivosti, ki jih bodo ugotovili.
Ker je vrstni red na cilju pri udeležbi nad sto tekmovalcev težko določiti, naj organizatorji razdele tekmovalce na manjše skupine. Omenili smo že razdelitev na skupine v športni in vsakdanji opremi. Upošteva pa naj se tudi starostna doba kakor jo določajo propozicije za te-lesnovzgojnt znak Jugoslavije, to je pri moških od 18. do 33. leta, od 33. do 40. leta in od 40. leta naprej, pri ženskah pa od 18. do 28. leta, od 28. do 35. leta in od 35. leta naprej.
Na tek naj tekmovalcev ne puste brez priprave, ker to ni vzgojno in koristno za propagando množične telesne vzgoje. Vsak mora imeti nekaj treninga, da oceni svoje sile, s katerimi bo vzdržal do konca teka. Samo dobra volja za tekmovanje ne zadostuje, treba je redno in stalno vežbati.
Vojaki bodo tekli
Dom Armije, fizkultumi odsek, priredi jutri, v nedeljo, svoj prvi tek čez dm in stm. Start in cilj pod Tivolskim gradom Pričetek ob 10.30. Nastopijo borci, fizkultumiki naše junaške vojske. Prireditev bo gledalcem nudila nedvomno zanimivo borbo in dobre uspehe.
TELESN O VZGOJNIM DRUŠTVOM
Vsa društva pozivamo, da v polni meri poskrbe za zdravniški pregled svojih članov, ki bodo nastopili na teku čez dm in stm 7. aprila 1946.
V	ta namen naj se povežejo s krajevnimi zdravniki in se z njimi takoj dogovorijo o možnosti izvedbe udarniškega pregleda po zgledu mariborskih zdravnikov ter v tem pogledu zasledujejo vse objave v dnev-пктц časopisju. — FZS.
DROBiNE ZANIMIVOSTI
»Crvena zvezda« :»Vojvodina« 4:2.
V	okviru mladinskega tedna je bila v Beogradu nogometna tekma med domačo »Crveno zvezdo« in novosadsko »Vojvodino«, v kateri so zmagali Beograjčani .
Državno prvenstvo v namiznem tenisu v Subotici se je začelo v sredo 27. t. m. Na njem sodeluje 128 igralcev in 22 društev. Tekmuje 32 moških parov, 16 ženskih parov in 16 juniorjev. Tehnične možnosti so narekovale, da so bili pripuščeni k tekmovanju samo najboljši igralci.
V hrvatski nogometni ligi bo igralo 8 moštev. Avtomatično sta uvrščena vanjo prvak Zagreba »Dinamo« in prvak Splita »Hajduk«. Ostala moštva si bodo morala vstop v ligo priboriti v kvalifikacijskih tekmah. V prvi skupini igrajo prvaki varaždinskega, karlovškega, bjelovarskega in zagrebškega okrožja, medsebojno po dvojnem cup. sistemu. Prvak v tem tekmovanju pride v ligo, drugo plasirani pa igra kvalifikacijsko tekmo z drugim zagrebškim moštvom. Zmagovalec pojde v ligo. V drugi skupini igrajo po dvojnem cup. sistemu prvaki osiješkega, brodskega in sisaškega okrožja in zmagovalec tekme Osijek IP.prvak daruvarskega okrožja. Zmagovalec gre v ligo, drugo plasirani pa igra kvalifikacijsko tekmo s četrtim zagrebškim moštvom in zmagovalec igra v ligi. V tretji skupini sodelujejo razen »Hajduka« vsa moštva Dalmacije in prvak med njimi sodeluje v ligi. Lika. Gorski kotar in Hrvatsko Primorje igrajo medsebojno po dvojnem cup. sistemu, prvak tega tekmovanja pa igra kvalifikacijsko tekmo s tretje plasiranim moštvom Zagreba. Zmagovalec igra potem v ligi.
Na boksarskem dvoboju med »Lokomotivo« iz Zagreba in reprezentanco Maribora je zmagala »Lokomotiva« z 13:3. Mariborčani so lepo sprejeli zagrebške goste.
Odlični uspehi sovjetskih drsalcev.
V	Kirovu so bila pred dnevi tekmovanja najboljših sovjetskih drsalcev, ki so se jih udeležili tudi drsalci Norveške. Na progi 500 metrov je med ženskami zmagala Skifieva s časom 49.8 sek., med moškimi pa Kudrijavcev v 43.1 sek., kar je najboljši rezultat letošnje sezone. Na 1500 metrov je bila prva Isakova v 2:46.3 minutah. Na SOOOm je bil prvi Norvežan Lundberg v 5.4.6 min. pred Petrovim in Prosinone, med ženskami pa Karelina v 5.46 min., kar je prav tako najboljši rezultat letošnje sezone. Na 5000m sta se borila za prvo mesto Lundberg in Petrov. Slednji je letos že četrtič premagal svojega nasprotnika s časom 8.37.8 minute.
Na veliko lahkoatletsko prireditev v Pragi, ki jo bo izvedla julija SK Slavija. bodo povabili tudi najboljše sovjetske atlete, med njimi deseto-bojca Kuznjecova in švedska tekača Haegga in Ándersena.
I)	v oboj v namiznem tenisu med reprezentanco Avstrije in Slovaško reprezentanco v Tir enemu se je končal z zmago Slovakov 1 : 5.
Dunajsko nogometno prvenstvo je v polnem teku. Po zmagah »Austrie« nad »Ober Laa« 5 • 0 in »Rapida«
nad »SportHubom« 6 : 2 vodi v tablici »Austria«, sledita pa ji »Rapid« in »Wacker«.
Na mednarodnih smučarskih tekmah, ki so bile pretekli teden v Zerr mattu v Svici, so bili zmagovalci: v teku na 18 km Šved Nils Tepp s časom 1:11,26; v teku na 30 km Šved Carlsson s časom 1:52,47; v skokih za kombinacijo Finec Lakso s skokoma 56 in 57 m; v smuku Švicar R'o-mihger; v slalomu Švicar Molitor; v svobodnih skokih pa spet Finec Lakso s skokoma 57 in 60 m. Prvak v alpski kombinaciji je postal Švicar Rominger; med ženskami pa Švicarka Olivija Ausonni.
V	švicarskem pokalnem nogometnem tekmovanju četrti semifinalist še ni določen, ker je bila nedeljska tekma med »Lausanneom« in »Bernom« ponovno neodločena 1 : 1 in bo med tednom odigrana tretja tekma.
V	nogometnem prvenstvu Svice
so bila preteklo nedeljo precejšnja presenečenja, ker so zadnje plasirani klubi v tabli tolkli one iz vrhnje hiše, vendar še vedno vodi »Servette« z dvema točkama naskoka pred Lu-ganom.
Dunajska skupina umetnih drsalcev pojde v Moskvo. Po gostovanju v Parizu odpotuje dunajska skupina drsalcev v Sovjetsko zvezo, kjer bo nastopila v Moskvi in nekaterih drugih mestih.
Svetovno nogometno prvenstvo bo
najbrž leta 1947. v Rio de Janeiru v Braziliji.
75.6	km na uro je vozil na smučkah Karel Molitor na nedavnem švicarskem smučarskem prvenstvu v Davosu. Proga, ki je bila dolga 4200 m z višinsko razliko 1106 m, je prevozil v 3-23.4 minute. Ponekod je znašala brzina nad 100 km na uro.
Rokavski preliv hočejo preplavati. Trojica egiptovskih plavalcev namerava letos aprila preplavati Rokavski preliv od Calaisa do Dowra. Najboljši med njimi je na reki Nilu p renta val 50 km v 17 urah.
V	teku čez dm in stm, ki je bil v nedeljo za prvenstvo Beograda, je na progi 4500 m zmagal Mikuška s časom 13:47.6 minut.
•
Fizkulturno okrožje Ljubljana, Pozivajo se vsi pripravljalni odbori pri društvih, da so navzoči pri teku >čez dm in strn« v nedeljo 31. marca 1946. dopoldne v Ti_ voliju, kjer se bo vršil tek Armije, da bi se spoznali z načinom tekmovanja, tehničnim in ostalimi problemi. Vsi tovariši naj se javijo pri tov. Korčetu. Tajnik.
Fizkulturno okrožje Ljubljana, Poverjeništvo za nogomet. Spored za nedeljo 31. t. m.: igrišče »Svobode« ob 14. uri Edinstvo-Borec. ob 15.45 Svoboda-Krim, službujoči tovariš S u š i n.
FOS — Poverjeništvo za nogometne sodnike. Delegirajo se za tekme dne 31. marca: Borec: Edinost Dolinar: Svoboda: Krim Erlich; Radovljica: >J. Gregorčič« Gvardjančič; Škofja Loka: Tržič Perko; Olimp: Celje Dorčec; Rudar: Zagorje Do-brlet; Borec mlad., Krim mlad. Mikuš. Stranski sodniki v Ljubljani za prvo tekmo Gjud-Zore, za drugo Janežič-Mi-kuš.
Fizkultuma zveza Slovenije — smuški odsek sporoča, da razpisanega tečaja za smuške učitelje na Krvavcu v dneh od 1. do 11. aprila 1946 ne bo zaradi tehničnih in finančnih zaprek.
Fizkulturno društvo »Bratstvo«, Zgornja šiška, ima svoj redni sestanek v so_ boto ob 8. zvečer v prostorih gostilne pri »Mirtu«. Sestanka naj se sigurno udeleže tov. Prodan, škof, Rozman, Kogoj. Tajnik.
Radio Ljubljana
Valovna dolžina 569m/243m/46m Dnevni spored za soboto, dne 30. III. 1946.
6.30—7: Poskočne. 7—7.15: Napoved časa. vesti, objave in pregled sporeda. 7.15— 8: Lahka plesna godba. 12.30—12.40: Kmečka godba. 12.40—12.55: Napoved ča_ sa, vesti, objave in pregled sporeda. 12.55—13-30: Lahko glasbo izvajata violinist Nikola Petrovič in Bojan Adamič.
13.30—	13.45: Napoved časa. pregi, tiska, objave in pregi, sporeda. 13.45—14: Slovenske umetne poje Komorni zbor RL, dir.: Ciril Cvetko. 14.—14.30: Koncert Ra_ dijskega orkestra, vodi Rudolf Starič.
14.30—	14.45:	Napoved časa in poročila.
14.45—15:	Koncert mezzosopranistke El-
ze Karlovce ve, pri klavirju Ciril 'Cvetko. 15: Poizvedbe. 17.30—18: Domačo glasbo izvaja Vaški kvintet. 18—18.20:	Oddaja
za predšolske otroke. Fran Milčinski: Laž in njen ženin. Laži. 18.20—18.30: Sovjetska lahka glasba. 18.30—19:	Oddaja o SZ,
Dr. Božo Kobe: Socialistična zakonitost. 19—19.15: Napoved časa. vesti, objave in Pregl, sporeda. 19.15—19.45: Glasbene slike (Saint Soens: živalski karneval). 19.45 —20: Slovenske pesmi poje Sloven, sind, kvintet. 20—20.30: Lahka glasba. 20.30— 21.30: Veseli večer RL. Sodeluje Radijska igralska družina. 21.30—22: Veseli zvoki. 22—23: Iz naših Jutrišnjih časopisov, nato reproducirana glasba.
SLOVENSKI y POROČEVALEC
Dnevne vesti
"Koledar
Sobota 30. malta: Janez Ш.
Spominski dnevi
30. III. 1942. Glavno poveljstvo •slovenskih partizanskih čet je s svojo prvo pismeno naredbo osnovalo prve partizanske odrede s samostojnimi štabi na čelu.
30. III. 1945. Zavezniška letala napadejo sovražnikove koncentracije v okolici Novega mesta.
Dežurne lekarne
Danes: lekarna Sušnik, Marijin trg št. 5; lekarna Oblak v St Vidu.
Nedeljsko dežurno zdravniško službo ima od sobote opoldne do ponedeljka do 8 zjutraj mestni zdravnik dr. Viniko Igličar. Tržasfca cesta 14, telefon štev. 22-89.
Dežurno veterinarsko službo v nedeljo dne 31. marca 1946 vrši tov. Ipavec Rafael, centralna veterinarska ambulanta, Cesta na Loko št. 4. Prizadeti naj se v bodoče za veterinarsko pomoč ob nedeljah in praznikih obračajo prvenstveno na omenjeni naslov. Telefonska štev. 28-88.
Nedeljsko dežurno zdravniško službo v Celju ima od sobote opoldne do ponedeljka do 8 zjutraj dr. Drago Mušič, Cankarjeva cesta 11.
JAKOPIČEV PAVILJON Fotografska razstava »Prijateljstvo narodov Sovjetske sveze«. Prireja Društvo za kulturno sodelovanje Slovenije z ZSSR.
NARODNO GLEDALKO!
Drama
Sobota, 30. marca ob 20. url: Goldoni - Rupel:	Primorske zdrahe.
Sindikalni abonma, red SA. Nedelja, 31. marca ob 15. url: Gol-doni-Rupel: Primorske zdrahe. Izven. — Ob 20. uri: M. Pu cova: Svet brez sovraštva. Izven. Abonente sindikalnega abonmaja • reda SA opozarjamo, da imajo danes ob 20. uri predstavo Goldonijeve komedije »Primorske zdrahe« v pona-šitvi dr. Mirka Rupla, Delo, ki je doživelo na našem odru nenavadno mo. čan uspeh v režiji in inscenaciji Bojana Stupice, je prevedeno v zapadno kraško narečje in presajeno na slovensko morsko obalo.
Opera
Sobota, 30. marca ob 19.30 uri: J. Offenbach: Hoffmannove pripovedke. Sindikalni abonma red SB. Nedelja, 31. marca ob 19.30: Verdi: Rigoletto. Premiera. Izven.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom
Sobota, 30. marca ob 20.15: »Gospa ministrica«.
Nedelja, 31. marca ob 20.15: »Gospa ministrica«.
V Šentjakobskem gledališču bodo ponovili drevi in jutri obakrat ob
20.15	zabavno Nušičevo veseloigro »Gospa ministrica«. Vlogo pisarja Pere bo igral pri obeh predstavah Sadar. Ostala zasedba običajna. Preskrbite si pravočasno vstopnice že v predprodaji v poslovalnici Putnika, hotel Slon in eno uro pred začetkom predstave, pri dnevni blagajni v Mestnem domu.
Mariborsko gledališče
Sobota 30. marca ob 16. uri: Bulgakov: »Novi dom«. Predstava za ZMS. — Ob 20. uri: Cobalto: »Beneški trojčki«. Predstava za sindikate.
Nedelja 31. marca oh 15. url: Čajkovski j: »Jevgenij Onjegin«. Znižane cene. Izven. — Ob 20. uri: O’ Neill: »Strast pod bresti«. Izven.
Ponedeljek 1. aprila; Zaprto.
Torek 2. aprila ob 20. uri: O’Neill: »Strast pod bresti«. Red A.
Sreda 3. aprila ob 20 uri: O’Neill: »Strast pod bresti«. Predstava za Sindikate.
Četrtek 4. aprila ob 19. tiri: Collaitd: »Beneški trojčki«. — Predstava za ZMS.
Petek 5. aprila: Zaprto. (Generalka) Sobota 6. aprila ob 15. uri: Sestakov-Smasek; »Veliko potovanje«. Mladinska igra. Premiera. Izven.
Ob 20. uri: Čajkovski j: »Jevgenij Onjegin«. Predstava za Sindikate. Nedelja 7. aprila ob 15. uri: SeistakOv-Smasek: »Veliko potovanje«. Mladinska igra. Izven.
Ob 20. uri: O’Neill: »Strast pod bresti«. Izven.
PREŠERNOVO GLEDALIŠKE V KRANJU
Sobota, 30. marca ob 20. uri za red B: »Pokojnik.«
Nedelja, 31. marca ob 16. uri z» Izven: »Pokojnik.«
KINEMATOGRAFI
Ljubljana, Kodeljevo: Finski film »Potepuhov valček«, tednik. Ob
20.	uri. Matica:	Sovjetski film
»Praznik mladosti«, tednik. Ob
14.30,	16.30, 18.30 in 20.30. Union: Sovjetski film »Praznik mladosti«, tednik. Ob 15., 17., 19. in 21.
Celje, Dom: češki film »Po krivem obsojena«, tednik. Metropol: Sovjetski film »Čeveljci«, tednik. Maribor, Esplanade:	Sovjetski film
»Dneyi in noči«, tednik. Grajski: Francoski film »Rudnik gori«, tednik.
Sporedi od 30. marca do L aprila Bled:	Češki film »Zakonske laži«,
tednik.
Braslovče:	Sovjetski film »Partiza-
ni«, tednik.
Črnomelj: Francoski film »Decembrska noč«, tednik.
Dravograd: Francoski film »Ko »once zahaja«, tednik.
Grosuplje:	španski film »španska
kri«, tednik.
Guštanj: Sovjetski film »Otroci kapitana Granta«, tednik.
Hrastnik: Češki film »Turbina«, tednik.
Ig:	Sovjetski film »Tiskar Fjodo-
rov« in »Stalin govori«, tednik. Jesenice:	Sovjetski film »Dvoboj«,
tednik.
Kamnik:	Ameriški film »Deževje
prihaja«, tednik.
Kočevje:	Sovjetski film »Suvorov«,
tednik.
Kranj: Ameriški film »Mlada leta«,
tftdîl j ,
Krško: Sovjetski film »DekHd ee mudi na sestanek«, tednik.
Laško:	Ameriški film »Osvobpjenje
Afrike«, tednik.
Ljutomer:	Sovjetski fOm »Stalin-
grad«, tednik.
Logatec: Ameriški film »Soba 309«,
tednik.
Mengeš:	Ameriški film »Signal iz
Alžira«, tednik.
Mežica; Francoski film »človek lz
Eden-bara«, tednik.
Novo mesto: ’ Francoski film »Melodija krvi«, tednik.
Ormož: Ameriški film »Galaxi zmaguje«, tednik.
Ptuj:	Sovjetski film » Salavat Jtda-
jev«, tednik.
Radeče: Jugoslovanski dokum. film »Koraki v svobodi«, tednik. Radovljica:	Sovjetski film »Albani-
ja«, tednik.
Rajhenburg:	Sovjetski film. »Kutu-
zov«, tednik.
Rogaška Slatina: Ameriški film »Oče in otroci«, tednik.
Ruše: Sovjetski film »Fant Iz našega kraja«, tednik. .
Sv. Lenart: španski film »Sevilja«, tednik.
št. Jernej: Sovjetski film »Branila je domovino«, tednik.
Šoštanj: Sovjetski film »Zlati ključek«, tednik.
Škofja Loka: Ameriški film »človek
v sivem«, tednik.
Trbovlje: Ameriški film »Pesem mladosti«, tednik.
Tržič: »Sporedi domače proizvodnje«,
tednik.
Vevče:	Sovjetski film »Ural kuje
zmago« tednik.
Vrhnika: češki film »Gabrijela«, tednik.
Žalec: Sovjetski film »En dan vojne«, tednik.
Žužemberk:	Sovjetski film »Lenin
oktobra«, tednik.
Studenci pri Mariboru: »Sporedi domače proizvodnje«, tednik.
★
Prijavljanje in odjavljanje prebivalcev Ljubljane
Da se dosedanji postopeik prijavljanja oz. odjavljanja poenostavi in da se prebivalstvu olajša izpolnjevanje uredbe o prijavni in odjavni dolžnosti prebivalstva, naj se od 1. aprila 1946 vsaka oseba, ki se priseli, odseli ali preseli v območju okrožnega mesta Ljubljane v rok-j 24 ur po prese’-litvi. javi pri svojem uličnem odboru, kjer dobi tiskovino, jo izpolni, da podpisati stanodajalcu in hišnemu lastniku in jo nato odda na svojem četrtnem odboru referentu za notranjo upravo. Referent tiskovino pregleda in izroči stranki potrdilo o prijavi oz. odjavi.
V slučaju preselitve iz ene ulice v drago se je treba najprej prijaviti dosedanjemu uličnemu odboru, izpolniti tiskovino za preselitev, se prijaviti pri novem uličnem odboru, in oddati tiskovino na svoji četrti. S tem odpade za vse, ki se priselijo ali izselijo v območju mesta Ljubljane posebno prijavljanje na oddelku za notranjo upravo. MLO.
Ta postopek pa ne velja za tuje državljane in za osebe, ki se mude v Ljubljani manj kot 30 dni. Vsi ti morajo priti osebno na oddelek za notranjo upravo MLO in tam izpolniti predpisane prijavne obrazce.
Oddelek za notr. upravo MLO.
Ministrstvo za narodno zdravje
LRS poziva zdravnike, ki so položili med clkupacijo specialistične izpite, da do 6. aprila 1946 vlože prošnje za priznanje na Odsek za vzgojo zdravstvenega naraščaja, Gledališka il. Priloge: diploma, izpričevalo o opravljenem specialističnem izpitu, curriculum vitae, domovnico, potrdilo javnega tožilca in potrdilo o vpisu v volilni imenik. Prošnja mora biti kolkovana z din 10.—, priloge z din 5.—.
Objava. Iz pisarne ministrstva za delo smo prejeli: Kadar podjetja, ustanove in organizacije prosijo za uvrstitev svojih uslužbencev v skupino posebnih vodij (IV/1 uredbe o reguli:anju mezd in plač delavcev in nameščencev v državnih in zasebnih podjetjih, zaseb. ustanovah in organizacijah Uradni list FLRJ št 24/227) ali za uvrstitev uslužoencev v skupino izrednih strokovnjakov (v iste uredbe) ter za določitev plač teh uslužbencev tar je zato potrebno odobrenje zveznega ministrstva za delo, se prizadete poziva, da take prošnje vlagajo pri ministrstvu za delo ljudske republike Slovenije, ne pa neposredno pri zveznem ministrstvu za delo v Beogradu. Ministrstvo za delo ljudske republike Slovenije bo nato take prošnje s svojim mnenjem in predlogom poslalo zveznemu ministrstvu za delo da izda rešitev. Podjetja, ki se ne ravnajo po tem pozivu. samo zavlačujejo reševanje svojih prošenj, ker zvezno ministrstvo vse take prošnje, ki niso vložene po ravnokar navedeni poti, odstopa tukajšnjemu ministrstvu za delo, ki nato poda svoje mišljenje in predlog zveznemu ministrstvu.
Na koncertu Tržaške filharmonije v ponedeljek 1. aprila ob 20. uri v Unionu je na sporedu tudi Čajkovskega suita Sčeljkunščik, ki ima naslednje plese: Koračnica, Vilinski ples. Ruski ples: Trepak, Kitajski ples. Ples lutk in Cvetlični valček. Poleg tega bomo slišali Borodinovo
H.	simfonijo in Griegov Koncert za klavir in orkester s solistom Degras-eijem. Dirigent: Jakov Cipci. Predprodaja v Knjigami Glufibene Matice.	734-n.
Okrožni izvršni odbor priredi vinsko razstavo v Novem mestu. Otvoritev razstavé bo 31. IIL °b 9 zjutraj. Razstava traja od 31. IIL do 2. IV. v*ak dan od 8 zjutraj do 20 zvečer. Razstavljena bodo vioa vsega Novo-, meškega okrožja. Vaoljeni vsi! 731-n
Obisk živim in mrtvim borcem za svobodo, pionirji IV. c razreda osnovne šole Ljubljana-Prule so 18. t m. obdarili invalide v semenišču. Pionirke so napravile lepe škatljice, v katere so razdelile 1300 cigaret in 37 škatljic vžigalic. Darovali so jim tudi raznega peciva in 15 kg moke m 50 pisemskih papirjev. Vsakemu invalidu so izročili šopek pomladanskega cvetja. Ob spremljevanju harmonike so jim zapeli tudi nekaj pesmic. Ko so se poslovili od njih, so sklenili, da jih bodo ob prvi priliki zopet obiskali. Isti pionirji so 23. b m. na pokopališču pri Sv. Križu popravili in okrasili s cvetjem okrog 30 giobov naših borcev. Tako ao ti pionirji pokazali in dokazati svojo globdko zahvalo živim in mrtvim borcem za našo skupno svobodo.
V	zbirki finančnih predpisov, ki
jih izdaja ministrstvo za finance v Ljubljani, so izšle naslednje brošure:
II.	zvezek: »Taksni predpisi« 16 din; IIL zv.; »Neposredni davki« 16 din;
IV.	zvezek: »Predpisi o valorizaciji« 30 din. — Dobijo se pri Slovenskem knjižnem zavodu v Ljubljani. Pred ätofijo 5 in v vseh njegovih podružnicah.	732-n
Vse zavarovance in zavarovanke Filiale FZSZ v Ljubljani obveščamo, da bo fizikalno zdravilišče filiale v Ljubljani, na Miklošičevi cesti 20 odprto od L aprila 1946 dalje dnevno od 8 do 12 za zavarovanke ter od 15. do 19. ure za zavarovance. Zdravnik fizikalnega zdravilišča dr. Zajc bo ordiniral kakor doslej dnevno od AS do УЛ2 za zavarovance in zavarovanke ter za svojce filiale FZSZ v Ljubljani.
V	okviril Gledališča ljudske mladine v Ljubljani bo v nedeljo 3. marca nastopila igralska skupina terena Brdo-Vič, z Vrhunčevo dvodejanko »Zdravi rod«. Predstava bo ob 19. v dvorani Gledališča ljudske mladine (frančiškanska dvorana).
Odbor dijakov tehnične srednje šole rudarskega in fužinarskega oddelka se javno zahvaljuje za poslane minerale tovarišem in podjetjem: Dolarju Alojzu, red. nadzorniku v Trbovljah, Skobetu Adolfu, red. nadzorniku v Trbovljah, Merdavsu Štefanu, višjemu red. nadzorniku v Trbovljah, Mejaču Jakobu, rud. nadzorniku v Zagorju, Prašnikerjevi Štefki iz Zagorja, Ocepku Ivanu, dijaku rud. oddelka in upravi rednika Velenje. Ker je naša zbirka še precej revna, prosimo vse ostale tovariše, da nam k izpopolnitvi res priskočijo na pomoč kakor omenjeni tovariši. Minerale je poslati na naslov: Odbor dijakov tehnične srednje šole redarskega in fužinarskega oddelka, Ljubljana, Aškerčeva ul. 9.
Izlet dijakov rudarjev v Trbovlje. Dne 16. in 17. t. m. so šli montañista in dijaki tehnične srednje šole, redarskega in fužinarskega oddelka Iz Ljubljane pod vodstvom svojih učiteljev na poučni izlet v rudnik Trbovlje. Ogledali so si jamske naprave v redniku, separacijo, elektrarno in cementarno. Za vsa pojasnila, ki so jih nudili vodstvo rednika, posamezni mojstri in tehnično osebje posameznih obratov,. kakor tudi sindikatu, ki je preskrbel vse potrebno, se dijaštvo najlepše zahvaljuje. — Odbor.
TD Železničar priredi danes ob 20. uri Zabavni večer s plesom v domu »Ljube Šercerja« v šiški (bivši Sokolski dom).
Kulturni večer. Sindikalna podružnica zdravstvenega oddelka okrožnega mesta Ljubljane priredi v ponedeljek, 1. aprila, ob 20. uri svoj drugi kulturni večer v dvorani Mestnega doma (šentjakobsko gledališče). Na sporedu je petje, glasba, re-
PRESKRBA f
DELITEV SVEŽEGA MESA
Potrošniki okrožnega mesta Ljubljane prejmejo v soboto 30. t. m. dopoldne od 7. do 12. ure pri svojih stalnih mesarjih od črke A do J (iz-vzemši mesarjev, ki so že delili meso dne 27. t- m.) ná odrezek »1-23 marec« ali »Ш-23 marec« in na 2 odrezka »7 dnevni marec 50 gr mesa*, izdanih od MLO, odseka za preskrbo, Ljubljana, po 10 dkg svežega mesa.
Prodajna cena mesu je 33 din za 1 kg.
Prav tako prejmejo isti dan sveže meso bolniki na odrezke bolniških nakazil in zdravstveni zavodi.
Obračunavanje odrezkov se vrši ▼ torek 2. aprila 1946 na Navodu Ljubljana, Novi trg 4-П, soba št_ 14, in to od 8. do 12. ure.
PRODAJA DROBOVINE STAROSTNIM UPRAVIČENCEM
Obveščamo starostne upravičence, stare nad 60 let, od začetne črke G do K, da prejmejo v soboto 30. t. m. od 7. do 11. ure na odrezek nakaznice za mleko »M-St-59« po 20 dkg jeter, ledvic, src ali po 30 dkg pljuč ali vampov.
Prodajne cene: jetra, srca, ledvica po 21 din za 1 kg pljuča, vampi po 10 din za lkg.
Drobovino bodo delili 4 mesarji na mesarskih stojnicah na trgu v Ljubljani, in to: v vsakem, bloku stojnic po en mesar.
Delitve za ostale upravičence bodo naknadno javljene.
NAROČILNICE ZA APRIL
osnovnih živilskih nakaznic ter dodatnih živilskih nakaznic za težke in lahke delavce in narodno milico oddajte takoj po prejemu v poslovalnici Nabavne in prodajne zadrege ali trgovcu.
Vse zbrane naročilnice oddajo trgovci, nalepljene kakor običajno in prežigosane, najkasneje 14 .aprila ▼ Beethovnovi ulici 7_I, soba št. 17.
PRIJAVA ZALOG
Trgovci, zveza menz, gostilničarska zadrega in peki naj točno prijavijo zalogo vseh racioniranih živil po stanju 31. marca 1946 zvečer. Prijave je oddati najkasneje 3. aprila t. L v Beethovnovi ul. 7-L soba št- 17, kjer se dobe tudi obrazci za prijavo.
UMETNI MED
Opozarjamo bolnike, ki so prejeli nakazilo za umetni med, da ga lahko takoj kupijo v sledečih poslovalnicah zadrege: Vodnikov trg2, Tyrâeva cesta 38, Tržaška cesta 1 in Zaloška cesta 15.
citacije in dramski prizori. Vabimo vse k obilni udeležbi. Prostovoljni prispevki so namenjeni za tiskovni sklad Primorske, Koroške in izseljencev.
Društvo ljubiteljev ptičarjev — Jugoslavije priredi v nedeljo, 7. apri& t. 1. Smotro za pse ptičarje vseh vrst. Zbirališče ob 7. uri na vrtu gostilne »Kačič« v Ljubljani, Tyrseva cesta. Vse ljubitelje ptičarje vabimo, da se smotre udeleže.	735-n.
Plinarna Celje obveza svoje odjemalce plina, da oddajamo plin sedaj od 5. do 23. neprekinjeno. 733-n.
Tečaj angleščine in ruščine za srednješolce se prične 1. aprila. Vpis dnevno. »Korepetitorij«, Mestni trg 17-1.	700-n
Četrt Vič ima delovno nedeljo 31. marca 1946, da dovrši po programu določena udarniška dela. V dobi tekmovanja hočemo dosledno izvajati člen 32. ustave: »Kdor skupnosti ne daje, tudi ne more od nje prejemati« Delovni odbor za udarniška dela OF četrti Vič.
Danes ob 20 plesne vaje TD Edinosti v detnu na Viču.	736-n
ZMS priredi v nedeljo, 31. marca delovno akcijo za vso Ljubljano.
Vsem industrijskim podjetjem In vsem slndikal-nini organizacijam v industrijskih podjetjih
Slovenije
Po odloku predsednika gospodarskega sveta FLRJ z dne 15. UL 1946, br. 826 in po odloku ministra za industrijo FLRJ z dne 15. Ш. 1946, br. 827 se morajo v zveznem ministrstvu industrije in v vseh industrijskih ministrstvih ljudskih republik ustanovitvi informativni biroji za tekmovanje in tisk.
Poedini biroji bodo zbirali poročila ministrstvu za industrijo podrejenih industrijskih podjetij, bodo poročila urejevali, ugotavljali njih točnost In resničnost in o zbranih poročilih ob-veščevali informativni biro pri zveznem ministrstvu za industrijo FLRJ. Obenem bodo po tisku pravilno obve-ščevali javnost o poteku tekmovanj in o uspehih naše obnavljajoče se industrije.
Zato marajo uprave podjetij, ki so podrejena minisrtstvu za industrijo in rudarstvo Slovenije, nadrejenim oddelkom v ministrstvu takoj poslati v dveh izvodih tekmovalne načrte, ustanoviti tekmovalne komisije, ki naj jih sestavljajo upravnik ali delegat podjetja in par predstavnikov sindikalne podružnice v podjetju, nato pa morajo imena članov tekmovalne komisije javiti ministrstvu.
Do vsakega 15. v mesecu morajo uprave podjetij poslati nadrejenemu ministrskemu oddelku poročilo o poteku tekmovanja v preteklem mesecu.
Poleg tega. morajo do vsakega 3. v mesecu za pretekli mesec v dveh Izvodih poslati nadrejenemu ministr-strskemu oddelku poročilo, ki naj vsebuje sledeče podatke: 1. ime, vrsto in kraj podjetja; 2. število delavcev;
3.	število nameščencev; 4. skupno število delovnih ur; 5. skupno število prostovoljnih delovnih ur in za katere posle so bile namenjene in uporabljene: 6. za koliko odstotkov je bil Izveden, odnosno prekoračen proizvodni načrt, odnosno naloga podjetja v preteklem mesecu; 7. za koliko odstotkov so zmanjšani odnosno
povečani proizvodni stroški za važnejše proizvode podjetja (navesti je treba nekaj teh proizvodov in za vsakega odstotek);. 8. za koliko odstotkov so se zvišali prihranki glavnih sirovin in pogonskega materiala; 9. za koliko odstotkov so izboljšali delovno normo, za koliko novih delovnih moči so uvedene norme, koliko odstotkov delavcev dela po normah; 10. število izostankov in zakasnitev z ozirom na število delavcev in nameščencev in za koliko odstotkov se je izboljšala disciplina v tem pogledu; 11. ali je bilo uvedeno enostavno knjigovodstvo in kaki so uspehi; 12. ali obstoja kartoteka delovnih moči, strojev sirovin in izdelanega blaga; 13. vrednost izdelanega blaga ! v skladišču v primeri z vrednostjo enomesečne proizvodnje in odstotna primerjava s prejšnjim mesecem; 14. ali so poslana pravočasno in v celoti mesečna poročila o proizvodnji; 15. ali obstoji v podjetju strokovni tečaj, koliko ima obiskovalcev z ozirom na prejšnji mesec; 16. ali so razčiščeni pravno - imovinski odnosi podjetja, kdaj in s katerim sodnim sklepom ; 17. ali je podjetje registrirano po predpisih, kdaj in s katero odločbo.
Da bi poročila bila čimbolj popolna. točna in pravočasna, naj pri njih sestavljanju z upravami podjetij sodelujejo tekmovalne komisije. Podpisana naj bodo od uprave podjetja in od predstavnika sindikalne podružnice, ki je član tekmovalne komisije.
Oddelki ministrstva bodo vsa poročila po proučitvi pošiljali informativnemu biroju pri tukajšnjem ministrstvu.
Industrijskim podjetjem naročamo, da smejo odslej pošiljati v tisk vsa poročila o tekmovanju, o delu in uspehih v industriji le preko našega informativnega biroja. Novinarji se bodo v bodoče z? vsa . oročila obračali le na naš informativni biro. Ministrstvo za Industrijo in rudarstvo Slovenije
y STRAIT
SLOVENSKI
\MaiiagžasC
JAVNA BORZA DELA
LJUBLJANA — DELAVSKI DOSI
Ima na razpolago sledeča proeta mesta: Pri obnovi naše živinoreje nam Je nuj_ no potrebnih 17 hlapcev, hi imajo veselje do fcmečkega dela in živali.
Naši obrtniki potrebujejo za obnovo industrije in gospodarstva, 1 železostragar j a, 1 avtokleparja, 1 urarja, 1 elektro-monterja.
Za napravo opreme In leenlb izdelkov
potrebujemo 13 pohištvenih mizarjev, 2 lesostrugarja.
Za obnovo naših gospodarskih podjetij m stanovanj potrebujemo 20 zidarjev.
Tovarna S. Kalin, Vrhnika, potrebuje nujno 4 ključavničarje.
Tov. Janez Stiherl. Lipnica, okraj Radovljica, išče 20 dobrih tesarjev.
Služba iščejo
VDOVA S FANTKOM išče mesto hišnice ali slično v Celju ali- okolici. Agneza Kramer, Nova cerkev št. 39, pri Celju.	6836-1
IZVEŽBAN KLETAR išče mesto v Ljubljani. Cen j. ponudbe na podr. »Slov. poroč.«, Maribor pod »Praksa«. 6749-1
SAMOSTOJNA KUHARICA, srednjih let, išče službo pri solidni družini. Naslov v Javni borzi dela.	6923-1
BRIVSKI POMOČNIK z večletno prakso išče službo takoj ali po dogovoru. Vin_ ko Sotlar, Šmartno pri Litiji. 6919-1
IZKUŠEN STROJNIK IN MONTER za polnojarmenik se priporoča za strojnika na žago ali za obnovo žage. Ivan Pušnik, Sv. Jurij 109, pri Celju.	6729-1
SLUŽBO BRIVSKEGA POMOČNIKA, naj. raje v okolici Celja ali Celju iščem. Ponudbe na podružnico »Slov. poroč.«, Ce_ lje, pod »Brivski pomočnik«. 6730-1
Í užbo dobe
GOSPODINJSKO POMOČNICO. M samo-
stojno kuha in ostala hišna dela rada opravlja išče manjša rodbina Dr. Janc, Muzejska 3/IV.	6953-2
MLINARJA, neoženjenega sprejme Ivan Bojear, valjčni mlin, Zagorje. 6800-2
SLUŽBO DOBI takoj 1 lesostrugar. 1 rezbar in 1 risar-slikar za žgano slikarstvo. Plača po zakonskih predpisih. Moči morajo biti samostojne v delu. Prijavo pošljite na Milan Horvat, žgano slikar, stvo. Šoštanja.	6922-1
ZMOŽNEGA TESARJA, ki ima veselje do dela in zboljšanja svojega položaja, takoj sprejmem. Naslov v Javni borzi dela.	6803-2
TESARJE IN PREDTESARJA, zmožnega, sprejmem za delo v Ljubljani. Naslov v Javni borzi dela.	6802-2
Zaslužek
KROJE PO MERI in vsaki sliki za deco in ženske izdeluje »Model Salon«. Zagreb, Dalmatinova 12. Na deželo se kroji pošiljajo po pošti.	6528-4
LESO STRU GARSKE IZDELKE sprejmem v izdelavo. Ponudbe poslati na: Mejač, Kamnik.	6863-4
POSTREŽNICO išče dvočlansika družina za trikrat tedensko. Ponudbe na ogl. oddelek >Slov. poročevalca« pod »Poštena zanesljiva«.	6935-4
KNJIGOVODJO ALI KNJIGOVODKINJO za nekoliko ur na dan ali nekoliko dni v tednu iščem. Ponudbe z navedbo honorarja na ogl. odd. »Slov. poroč.« 'pod »Trgovina«.	6901-4
POSTREŽNICO za trikrat na teden sprej. mem. Rimska cesta 101.. levo. 6831-4
AKADEMIČARKA poučuje matematiko za vse razrede gimnazije. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«.	6848-4
Prodam
RADIO »Telefunken«. 3 + leevni. poceni naprodaj. Ogled od 13.—15. Mestni trg štev. 9.	6843-5
RADIO »Philips«, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«.	6839-5
BLAGO ZA POVRŠNIK ali ženski plašč prodam ali zamenjam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«.	6819-5
ŠTIRIKOLESNI VOZIČEK, okrog 200 kg nosilnosti, in 2 para lepih čevljev št. 36, •prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	6818-5
KOLO. žensko, v zelo dobrem stanju, pro_ dam. Celovška cesta 204, pritličje, levo.	6817-5
HARMONIKO. 3vrstno, z registrom, »Ho-hner«. ročno meško uro. 1 tamburico bisernico prodam. Mlakar, čret 112. Celje.	6835-5
URO. ročno. »Anker«, in majhen zvočnik predam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	6944-5
ZENSKI SPOMLADANSKI PLAŠČ, obšit s skunksom. in balonski plašč in damast_ ne serviete — prte, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«	6942-5
PISALNI STROJ »Ideal« in »Underwood«.
pisarniški, ter »Adler«, prenosljiv, v kovčegu, naprodaj pri tvrdki Iv. Jax in sin. Tyrseva cesta 36.	6940-5
KROJAŠKI STROJ »Singer«, okrogel čolniček. naprodaj pri tvrdki Iv. Jax in sin, Tyrseva cesta 36.	6939-5
ČISTO SVILO in salonarje št. 39 prodam. Naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 6936-5
GLOBOK VOZIČEK dobro ohranjen, predvojni, kompleten, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 6934-5
RADIOAPARAT »Blaupunkt« 5 + 1, nov. ugodno prodam. Zadružna 8.	6890-5
RADIO »His Masters« v kovčegu prodam ali zamenjam za kolo ali za knjige. Na_ slov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 6878-5
Г
OPOZORILO!
Vse, ki se pismeno obračajo na nas s prošnjo, naj jim sporočimo NASLOVE MALM OGLASOV prosimo, da priložijo
4.— din
za o dgovor.
(lahko v znamkah).
Obveščamo vse, da bo vsak odgovor izostal, ako znamka ae bo priložena.
OGLASNI ODDELEK SLOV. POROČEVALCA, SELENBLRGOVA UL. 3
"1

F. D. UDARNIK prireja
PLESNE VAJE
v Narodnem domn — vsako nedeljo od 17. do 21. Igrajo »Veseli berači«.
ODBOR.
NOV MOŠKI DEŽNI PLAŠČ prodam. Priporočljiv za motorista. Dormič, Tržaška cesta 11.	6813-5
4 KAPNE IN BLAZINE, ročno delo, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	6816-5
KNJIŽNO OMARO, pisalno mizo in stol prodam. Ogled od 12.—3. pri dr. Lobodi. П irska 17/1.	6814-5
SADJARJI, POZOR! apneno-žveplena brozga za škropljenje sadnega drevja je prispela in jo dobite y prosti prodaji vsako poljubno količino. Petro-nafta A. Hmelak. Ljubljana. Tyrseva cesta 35a.	6127-5
NAVADNE STOLČKE za pred psiho ugod_ no prodam. Istotam popravilo tapetniških izdelkov. Ivan Jazbec. Celje, Ljubljanska 6.	6526-5
OPREMA ZA TRGOVINO ALI DROGERIJO, češnjev les. naprodaj. Ogled v skladišču Turk, Kotnikova ulica 25. 6580-5
OSTEKLENE STENE, lesene, višina 3.5 metra, skupne širine 9 metrov, z dvoje vrat. prodam. Ogled v soboto ob 14. v Frančiškanski ulici št. 4, Dovžan, telefon št. 47-35.	6648-5
IRHASTE DOKOLENICE zamenjam za risalni pribor ali prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«.	6867-5
2 PISALNI MIZI. 1 krasna moderna, kavkaski oreh. s foteljem, ter ordinacijskl umivalnik naprodaj. Marijin trg 3 II., desno.	6866-5
2 KAVNA SERVISA, Jedilni servis za šest oseb, vse pod eno garnituro, češki por. celan, prodam. Naslov v podruž. »Slov. poroč.«, Kranj.	6865-5
DVOJE SOBNIH VRAT s podboji naprodaj. Poizve se: Jesenice, Aljaževa cesta štev. 12.	6861-5
HARMONIKA. diatonična. s poltoni, ugodno naprodaj. Oražnova 5, pri tobačni tovarni.	6857-5
KOMPLETNO KUHINJSKO OPRAVO poceni prodam. Aljaževa cesta 45, šiška, Debeljak.	6856-5
MERCEDES »1940«. visok pisalni stroj, dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«.	6911-5
BAZER FOTELJA, volneno blago, izvrstno ohranjeno, proda Sever. Marijin trg 2.	6914-5
DIVAN, predvojni, malo rabljen, prodam. Cena 4200 din. V. Štefanova 37, П. nad. stropje, šiška.	6931-5
POL VAGONA CEMENTA naprodaj. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 6930-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK. dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	6929-5
GNOJ prodam. Poljanska c. 51.	6927-5
ŽELEZEN ŠTEDILNIK, v dobrem stanju, naprodaj. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	6926-5
TEMNOMODER ŠPORTNI VOZIČEK.” prodam. Tržaška cesta 48/X. hišnik. 6920-5
KROJAŠKI ŠIVALNI STROJ, brezhiben, prodam. Drabosnjakova 6, šiška. 6917-5
OTROŠET VOZIČEK, globok, predvojni, z žimnico, prodam. Naslov v ogl. <>dd. »Slov. poroč.«.	6916-5
TOVORNI AVTOMOBIL v delovnem stanju, originalna nosilnost 3500 kg, akumulatorski polnilec, kompresor, mazil, ni aparat m razno orodje prodam samo skupno. Resne ponudbe na ogl. oddel. »Sl. poroč.« pod »Kompletno avtoprevoz-ništvo«.	6915-5
URO znamke »Omega«, plošnato, prodam. Naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 6907-5
RADIO »Orion«, 6cevni, magično oko. krasne oblike, poceni prodam. Sv. Petra cesta 25. dvorišče, pekarna.	6906-5
ŽENSKI PLAŠČ, predvojno blago, za vit. ko postavo, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poročevalca«.	6905-5
OMARA ZA OBLEKO naprodaj. Celovška cesta 130/1.. Pučko.	6900-5
ŠIVALNI STROJČEK, otroški, stensko uro ugodno prodam. Na ogled: Fototehnika. Dunajska 15.	6898-5
RADIO »Telefunken«. 6cevni. z magičnim očesom, prodam. Lampič, Mandelčeva štev. 7. Trnovo.	6897-5
FOTOAPARAT 6X9, Bessa, objektiv Heliar 1:3,5. po ugodni ceni naprodaj. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«. 6896-5
ČEVLJE, rjave. lepe. kroko usnje, z visoko peto št. 38. samo malo rabljene, črne, semiš, z visoko peto št. 37, nove in moške poletne čevlje št. 42. platno kombinirano z rjavim usnjem, dobro ohranjene, vse predvojni material ugod. no prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	6956-5
TRENčKOT za žensko ali f^nta iz balonske svile, dvojni, nov, ter pisalni stroj Portable, prodam. Ambrožev trg 3/1.. levo, cukrama.	6955-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK in radioaparat naprodaj. Poizve se: Zbilje št. 2, pri Medvodah.	6826-5
VRTNE IN SOBNE STOLE prodam. Nunska 4. pritličje, levo.	6825-5
OPEL-KADETT v brezhibnem stanju pro_ dam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	6824-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Naslov v ogl. odd. »Sl. poroč.«. 6823-5
SALONARJE št. 38—39 iz kačje kože pro, dam ali zamenjam. Karano va ul. 14. Trnovo.	6822-5
VISOK PISARNIŠKI PISALNI STROJ znamke »Korona«, v dobrem stanju, prodam. Cena 6000 din.” Andrej Ander-luh. Cerovec, Rogaška Slatina. 6680-5
PISALNI STROJ KOVČEG, znamke »Her. mes«, in violino prodam. Naslov v podružnici »Slov. poroč.«, Celje. 6731-5
SAKSAFON ES. ALT, znamke News Stars, zelo dobro ohranjen, prodam. Ogled: Maribor. Gosposka 22.	6746-5
MAGNOLIJE, clematis, modri in rdeči, glicinije. vinske trte (izabela), snežne kepe, razne trajnice, oddaja Polše, Mala vas 40. Ježica. Dostavim na dom. 6756-5
SIVO OBLEKO, skoraj novo, predvojno blago, za 13—14 let starega dečka. pro. dam. Ogled Vrhovčeva ulica 11, II. nadstropje. levo.	6747-5
MOŠKO KOLO. dobro, in ženske salonar, ske čevlje, št. 39. 41. ženske visoke, št. 39, dobro ohranjene in fotoaparat prodam. Florijanska ulica 13, pritličje, levo.	6759-5
ŠPORTNI VOZIČEK, predvojni, prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 6895-5
SPALNICO, furnirano, novo. orehova ko. renina. prodam. Vraničar. Ob Zeleni jami 13.	6854-5
ZA MLIN OB MAJHNI VODI na dva para kamnov je naprodaj celotna železna pogonska konstrukcija in notranja oprema s kamni vred ter krivine za štiri-metrsko vodno kolo. Karel Bantan. Mamo 4, p. Dol pri Hrastniku. 6844-5
SPALNICO IN JEDILNICO, oboje na novo preurejeno, v staronemškem slogu, prodam. Na ogled v tovarni »Bore, Franc Kregar. Vižmarje.	6943-5
KNJIŽNE NOVOSTI
#
IZDALI SMO
Prežihov Voranc: Jamnica. Roman.
529 str., broš. din 95.—, vez. din 150.—, boljša vezava din 165.—.
Puškin Aleksander S.: Izbran e pesmi.
I. zvezek. — Prevedel MUe Klopčič, 119 str., vezano din 85.—.
Naročnike iz Ljubljane prosimo, da dvignejo knjigi v naši prodajalni Fred škofijo 5.
Poezije doktorja Franceta Prešerna.
Uvod in razlago napisal A. Slodnjak. — 362 strani, vezano din 80.—.
Pahor Karel: Pesem slovenske mladine za mešan zbor.
Cena partituri din 4.—.
Namenjeno mladinskim zborom za prvomajsko proslavo in za druge prireditve.
Slovenski knjižni zavod v Ljubljani, Pred škofijo 5.
V. ZVEZEK
RUSKEGA TEČAJA
je izšel. Vsi naročniki izven Izubijane, ki so že plačali naročnino, ga bodo prejeli te dni po pošti.
Zamudnike prosimo, da naročnino za prvi, drugi, tretji in četrti obrok poravnajo takoj, da ga moremo tudi njim poslati. Ljubljanski naročniki pa ga lahko dvignejo osebno v upravi »Slov. poročevalca«.
POZOR!
Danes je oglasni oddelek odprt za stranke samo do 12. ure!
PISALNI STROJ, električni masažni aparat. leksikon in druge knjige ugodno prodam. Bežigrad 3/1.	6838-5
VOZIČEK NA 4 KOLESIH, nosilnost 300 kg prodam. Brejčeva ulica 6. šiška. 6761-5
IZLOŽBO z vhodom in eno brez njega ter 2ms suhih hrastovih desk prodam. Koman, Tyrseva 181, Ljubljana. 6763-5
AVTOMOBILSKO URO prodam, Pirjevec. Velebitska 7. Vič.	6767-5
MOTORNO KOLO 350 m», brez gum, pro_ dam za 9000 din. Naslov v podr. »Slov. poroč.«, Kranj.	6772-5
ZDRAVNIŠKI IN STRUMENTARLI prodam. Naslov v podružnici »Slov. poročevalca«. Kranj.	6770-5
RADIOAPARAT. 5cevni_ z novimi žarnicami »Philips« in športni otroški voziček, v še dobrem stanju, prodam. Jože Kogoj. Slap pri Tržiču.	6774-5
MODERNO SPALNICO, nepleskano, pro. dam. Mizarstvo Hafner. Podutiška 59, Ljubljana.	6775-5
KOLONSKO VODO in »Locion« za nego las, tekočo brilantino. orehovo olje do_ bite pri nas. Tudi razpošiljamo. Polanc. Kopitarjeva ulica.	6808-5
OMARE ZA OBLEKO, kuhinjske mize, stole, stolčke in otroške posteljice pro. da Krže. mizasrtvo. Vrhnika. Ogled v skladišču, Ljubljana, Tyrševa 47b. 6811-5
ŠPORTNE ČEVLJE, nove. ženske, št. 39. proda Krašna, Hranilniška 6.	6833-5
HARMONIKO, klavirsko. 1 register. 80 basov. takoj prodam. Ogled samo dopoldne. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	6830-5
ŽENSKO ZAPESTNO URO. točno, prodam. V. Zibelnik, Zapuška 15, Ljubljana, Dravlje.	6829-5
KRASNO PLESNO OBLEKO prodam. Na_ slov v ogl. oddelku »Sl. poroč.«. 6828-5
KRASNE NOVE GOJZARJE štev. 43 prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poro. čevalca«.	6827-5
PISALNO MIZO. svetlo. Iz trdega lesa, prodam. Cena 3000 din. Ogled lahkn od 12.—2. Rimska cesta 10/1.. desno. 6821-5
MOŠKE ČEVLJE št. 40 in 41, ženske čevlje št. 37 in 39. pisalno mizo in kredenč-no omaro prodam. Gajeva 5, levo stopnišče, vrata 415.	6851-5
ZAHVALA
Vsem, ki ste spremili našo
MINKO
na njeni zadnji poti, najlepša hvala. Posebno se zahvaljujemo tvrdki M. Lazar, kakor nje nameščenstvu za poklonjeno drago ji cvetje.
Žalujoča rodbina KARLINOV A
ZENSKO KOLO. črno, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Slov. poroč.«. 6889-5
ŠPORTNI VOZIČEK prodam ali zamenjam za globokega. Turner. Miklošičeva cesta štev. 19/IV.	6846-5
ŠTEDILNIK za vzidavo, 2Vi plošče, z dvema pečenjakoma. poceni prodam. Soteska 10. pritličje.	6869-5
SPALNICO, mahagonijevo, proda mizar v Savljah 71. Ježica .	6876-5
RADIO »Blaupunkt«, obenem tudi rabljeno moško kolo prodam. Rožna dolina. Cesta V. št. 47.	6875-5
OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK, predvojni. dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poroč.«.	6872-5
ZENSKI PLAŠČ lz balonske svile, nov. 3 m črnega volnenega blaga za plašč In 7 m tekača prodam. Naslov v ogl. oddelku »Slov. poročevalca«.	6868-5
Kupim
V KOMISIJSKO PRODAJO sprejmem vsakovrstna, samo dobro ohranjena oblačila. Josip Rojina Ljubljana Aleksandrova št. 3.	6457-6
KNJIGE: Gregorin. Zbrani planinski spl, si. Sorel in njegov sin. Os življenja. Kapitanovi. Ana Karenina, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poroč.« pod »V dobrem stanju«.	6661-6
PRVOVRSTNA GLADKA JESENOVA DEBLA. debelina od 15 cm naprej kupim. Ponudbe na: Bogomil Perič. Maribor. Pobrežje. Sokolska ulica 15.	6725-6
STROJ ZA IZDELOVANJE CEMENTNE STRESNE OPEKE kupimo. Naslov: »Gradivo«. Maribor. Koroščeva ul. 39. 6728-6
RAČUNSKE IN PISALNE STROJE kupimo. Ponudbe se naj pošljejo štajerski železo-industrljski družbi v Zreče. 6760-6
TRICIKEL. dobr0 ohranjen, nosilnost okrog 300 kg, kupimo. Tovarna A. Res, Moste, telefon 38-52.	6801-6
FOKSTERIERJA, kratkodlakega, spomla,-danca, kupim. Pismene ponudbe ná ogl. odd. »Sl. poroč.«.	6862-6
DOBRO OHRANJENO RISALNO gA.NI, TURO, šestila, kupim. Ponudbe na ogl. odd. »Sl. poroč.« pod »šestilo«. 6791-6
■
I
Zahvala
in Bog plačaj vsem, ki so spremili našega dragega očeta, starega očeta, brata itd.
Franca Koširja
ravnatelja zemljiške knjige v pokoja
k večnemu počitku, se ga spominjali v molitvi ter z nami sočustvovali.
Ljubljana, 29. marca 1946.
ALBINA, por. BARTOL, hči; STANE, davčni uradnik, sin, in ostalo sorodstvo
V službi za boljšo bodočnost svoje domovine sta žrtvovala svoje mlado življenje sinova in brata
Zvonko Trček
v starosti 20 let. Padel julija I9i2., pokopan neznano kje, ter
Adolf
Trček - Gato
podporočnik KNOJa
v starosti 18 let. Padel je 16. marca 1946 v Prištini Kosovo.
Pogreb bo v nedeljo, dne •31. marca 1946 ob pol 3. pop. iz kapele sv. Petra k Sv. Križu.
Ljubljana, Priština,
29. marca 1946.
VINKO, oče; ANGELA, mati; MARICA, MILENA, sestri — ter ostalo sorodstvo.
GLAVNO ŽREBANJE SE BLIŽA! Srečke kupujte pri kolektori »Z A K L A D«
Franc Jamnik
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 14
ŽELEZEN ŠTEDILNIK, dobro ohranjen., kupim, Križevniška 5/1., desno. 6924-6
TRENčKOT za srednjo postavo, kupim. Naslov v ogl. odd. »Slov. pojoč.«. 6834-6
PISALNI STROJ z latinskimi črkami v kovčegu, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe z navedbo cene na Rihard Žarni, da, Mali Rigelj, p. DoL Toplice. 6918-6
AVTOMOBILSKO SESALKO kupim. Gor. jane, Florijanska ulica 3/H.	6910-6
FOTOAPARATE, fotopotrebščine ter slične predmete kupuje in sprejema v pro. dajo »Fototehnika«. Dunajska 15. .6899-6
OMARO ZA KNJIGE (rolo) kupim. Rav_ natelj Legat. Maribor, Vrazova ulica štev. 2.	6752-6
2CILINDRSKI MAGNET za kompresor kupim. Ponudbe na Fr. Vodi an, Ljubljana, Costova 8.	6820-6
BELE. USNJENE ŽENSKE ČEVLJE, moderne. št. 39. samo nove ali lepo ohranjene, kupim. Ponudbe na ogl. oddelek »Sl. poroč.« pod »Takoj 22«.	6883-6
TELEOBJEKTIV. F 4.5.	13 — 18 cm, za
REFLEX-KORELLO kupim ali zamenjam za normalni objektiv F 2.8, 75mm. Foto Nadišar. Tržič.	6879-6
4i VIOLINO s kovčegom kupim. Rožna dolina. Cesta V. št. 47.	6874-6
Zamenjam
KONFORTNO DVOSOBNO STANOVANJE v Zagrebškem centru zamenjam za tro-sobno komfortno stanovanje v Ljubija, ni. Ponudbe pod »Zagreb — Ljubljana« na ogl. odd. »Slov. poroč.«.	6845-7
NOV RADIO majhne oblike. 5cevni. z je. klenkami. zamenjam za ženskn ali moško kolo. Polanc, Kopitarjeva ulica štev. L	6807-7
ZA RADIO, nov ali malo rabljen, dam blago za obleko In plašč ali drugo protivrednost. Ponudbe na ogl. odd. »Slov. poroč.« pod »Boljša znamka«. 6891-7
AVTOMOBILSKI PLAŠČ. 5.25 X 16 zame n j am za 160 X 40. Dolničar. Ulica na Grad 8.	6871-7
Posest
MANJŠE POSESTVO ali samo hišo z vrtom v smeri od št. Vida oziroma Tacna do Kranja kupim takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Slov. poroč.« pod »Manjše posestvo«.	6908-3
PARCELO ali majhno hišo v Kranju ali najbližji okolici takoj kupim. Dopise poslati na ogl. odd- »Slov. poroč.« pod »Resen kupec«.	6850-8
Zobozdravnika, dentista,
ki bi prevzel vodstvo zobnega ateljeja pri Sv. Pavlu pri Preboldu IŠČEM takoj. Pismene ponudbe: Zobni atelje, Sv. Pavel pri Preboldu.
Pozor!
Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo kleparako-inštalacijsko delavnico preselil v nove prostore na Skali 5 (bivša sedlarska delavnica pri šipicu) in se priporočam za nadaljnjo naklonjenost. Smolej Alojzij, kleparstvo in napeljava vodovodov v Kranju.
GOSTILNO, tudi na deželi, kupim. Imam 300.000 din. Ponudbe pod »Gostilna« na ogl. odd. »Slov. poroč.«.	6913-8
ENODRUŽINSKE VILE in hiše ter parcele od 30.000 din. dalje proda »Pœest«, Tavčarjeva 2. telefon 44-34.	6912-8
PARCELO. lepo! ob Celovški cesti, takoj prodam. Ponudbe na ogl. oddelek »Sl. poroč.« pod »Ceno«.	6877-8
F najem
PARCELO NA JEŽICI oddam v najem. Rot, Podjunska 6, šiška.	6838-9
OBRATNE PROSTORE v Ljubljani ali okolici išče Jugo-Kemoteh. Ljubljana, Malgajeva 10.	6724-9
ENOSTANOVANJSKO HIŠO z obsežnim vrtom vzamem v najem v okolici Begunj—Črnivec, četudi v slabem stanju. Ponudbe na podružnico »Slov. poroč.«, Jesenice pod »Hiša vrt«.	6837-9
V NAJEM ODDAM PARCELO ▼ člrčicah pri Kranju, blizu mlekarne. Ponudbe na ogl. odd- »Slov. poročevalca« pod »Štev. 73«.	6882-9
Raxno
PERJE, kemično čiščeno. pil »Obnovi«, Maribor, Juričičeva ulica 6.	6407-14
SELITVE in drage prevoze prevzame avtoprevoznik Jakomin. Ljubljana. Križ_ na ulica 22. pri Sv. Križu.	6779-14
IZGUBIL SEM DENARNICO z večjo vsoto denarja in osebno izkaznico na jutranjem vlaku Jesenice—Ljubljana. Po_ štenega najditelja prosim, da vrne proti nagradi 7000 din na naslov: Albin Kostanjšek, Hrušica 1, p. Jesenice. 6860-14
PROSIM VSAKOGAR, ki bi kaj vedel o Mihajlu Priči, stud. veterine iz Pleter-nice, ki je bil zajet od nedičevcev, na povratku v domovino maja 1945 pa zadržan v Št. Vidu pri Ljubljani, da javi očetu: Dane Priča, Pleternica pri Slavonski Požegi.	6717-14
LISTNICO z majhno vsoto denarja in osebno izkaznico sem izgubila 26. marca od Primskovega do Olševka. Denar naj si naj ditelj pridrži kot nagrado, ostalo pa naj vrne na ime Andrej Koželj, žagar, Kranj. Primskovo 76. 6769-14
ŽENSKO ZAPESTNO URO. niklasto. sem izgubila od Lamberger j eve po slepem tiru do Tyrseve 97. Ker mi Je drag spomin. prosim najditelja, da ml jo vrne proti nagradi na naslov: Lamberger j eva štev. 12/1.	6853-14
Poixvedbe
FRANCA TURNŠKA, roj. v Hrastniku, išče njegova sestra Micka, oženjena z Alojzijem Žoharjem. Leta 1945. sem prišla iz Francije. Lepo prosim, kdor kaj ve o njem, naj mi sporoči on sam ali pa njegova ^ družina, _ ker sem zelo radovedna, če je še živ, na naslov: Micka Kure, Kočevje 58.	6864-15
TOV. ERI. partizan, stanujoč v Rožni dolini javi svoj točni naslov na ogl. odd. »Sl. poroč.« pod »Nujno 6«.	6849-13
Med nebeške krilatce je odšla naša edinka
DANČI
Pogreb bo v soboto popoldne ob i/216, iz kapele sv. Abaraja k Sv. Križu.
Ljubljana, 28. marca 1946.
j ŽALUJOČA MAMICA in OČKA MOJSTBOVIČ, in ostali sorodniki
Nepričakovano nas je zapustil naš ljubljeni brat, stric in svak
JOSIP LENASSI
POSESTNIK
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 30. t. m. ob 5. uri. pop. na pokopališče v Planini pri Rakeku.
Planina, dne 29. marca 1946.
Žalujoča brata, sestra In ostalo sorodstvo.
Izgubili smo svoje najdražje. Zapustil nas je za vedno na svoj 91. rojstni dan najboljši oče, gospod
TEKAVČIČ KAROL
PROKURIST
Zemeljske ostanke bomo položili v nedeljo dne 31. marca 1946. ob pol 16. uri z Žal, kapele sv. Nikolaja v rodbinsko grobnico pri Sv. Križu.
Do dneva pogreba leži pokojnik na svojem domu.
Prosimo tihega sožalja!
Ljubljana, dne 29. marca 1946.
Neutolažljivi otima in ostalo sorodstvo
f
Danes je po dolgem trpljenju umrla- naša nad vse ljubljena žena, mama, stara mama, tašča i. t. d.
Ana Megušar
ŽENA POŠTNEGA USLUŽBENCA
Pogreb bo v nedeljo 31. marca t L ob 3. popoldne z žal, iz kapelice sv. Jožefa, na jx>kopaiišče k Sv. Križu.
V Ljubljani, 29. marca 1946.
žalujoče družine:
MEGUŠARJEVA in DR. LOJZA KRAIGHERJA
Rokopise sprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5¿¡JL Telefon uredništva In uprave št. 31-22 do 31-26. Tiskarna Slovenskega poročevalca«. Glavni urednik Lev Modi-«