98. številka.                             Ljnbljana, v soboto 29. aprila.                  XXVI. leto, 1893.
SLOVENSKI MRI
fehaja vsHk dan »tefer, izimši nedelje in  praznike,   ter velja po  poSti  prejeman za Avs tr o-o ger sk e dežele  za vse leto   lf>  gU., za pol leta 8 gld.,   za Četrt  leta 4  glđ.,   za jedea mesec 1 gld, 40 kr.  — Za Lj ubijano brez poSiljnnja na dom za vse loto 13 glđ.,  7a  četrt leta  .< gld. 30 kr.,   za jeden mesec 1 g!d. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na mesec,  po  30 kr. 7.a četrt leta.  —  Za  tuje deZele toliko  več, kolikor poStnina znak.
Za oznanila    plaCuje se od Cetiristopne petit-vrste po G kr.,  Čo sse oznanilo jedenkrat  tisku,  po f) kx., £e se dvakrat,   in   po 4 kr., Č.e se trikrat ali većkrat tiska.
Dopisi nnj  se izvolć frankirati.  —  Rokopisi se ne vradajo.  — Uredništvo  in upravni 6tro je na Kongresnom  trgu &t. 12.
Upravnifttvu naj se blagovolijo poSiljati ntiroćnine, reklamacije,  ozmmila, t. j. vse  administrativne stvari,
Vabilo na naročbo.
Slavno p. u. ob^iuMtvo nljutlno vnbltno im doto nttrodio, »tare gospode uttročniUe pu, ku< Cer I im bo potekli* kontom mcHeva imročiiiuii, prosimo, <Im ju o prnveui ^hnu ponovi, <la poSI-ljnn|« ne prenvlttt in  <ln <lobć vne Mtevllkc-
„SLOVENSKI  NAROD"
velja  ia L|ubl)nnNke  iiHročutkti bres porill)H-n|a nn «louit
Vae leto . . . *!«!. i;i«— 1 f>lrt let» . . k1<I.»-UO Pol leta ... ,, 6-rvo | Jetleu meMe«. ,, 1-1O Cm pONllJan|« «w dom »e rainnit IO kr. un iue>«<;tt
»O  kr. ih  «etrt  let«. St poftlljnujeui  po  pofttf veljut
V»« loto . . . kI«I. 15-— I Četrt l«*t» . . . «1*1. *• — Pol leta ... ,1 8*—I Jeden incNec . „ 1-4O flflT" Naročuje ne laliko s vnukiin dnevoin, u U krtttu «e mura poNlntl tu«li iinročulnu, «lru^«ie ■e ne oziratno nn »lotlino uttročllo.
Upravništvo „Slovenskoga Naroda". Lažiliberalizem.
Madjari se kaj radi ponasajo z imenom uzorno-liberalnega naroda, ki so si ga pa menda sami priđe j ali. Da v narodnem oziru ne poznajo pravega liberalizma, to priča vsaka stran mlade madjarske zgodovine, to čutijo v vseh udih Slovaki, Srbi ia Rurauni. katere je nemila uaoda spravila pod krono sv. Štefana. V zadnjih dneh pa so pokazali Madjari, da 80 jim tuđi v versko-kulturnem pogledu tuja načela pravega liberalizma in da ee le slepo kla-njajo tistemu židovskemu lažiliberalizmu, ki vidi svojo moč v tem, da taji vaako pozitivno religijo in ki je pri nerazsodnih Ijuduh spravil ob glas in veljavo tuđi prava liberalna načela.
Ministeratvo Weckerle je pri svojem nnstopu ostentativno proglasilo, da bo izvršilo cerkveno ■ politični testament Deakov in da bo stoprav ono pj-stavilo „državo" sv. Štefana v vrsto modernih kulturnih narodov. In izvršujoč to nalogo predložilo je sedaj to ministeratvo parlamentu dva zakona, ki stti stoprav introdukcija cerkveno-politične reforme ma-djarskn, ki pa jasno pričata, da je Madjurska par' eldorado židovstvu, da pa bis zatogadelj, kor ječo v
sponah židovstva, mađjarski držiivniki ni majo pojma o neskalj^nem liberalizmu , katerega prvi apo-stel je genijalni Angličan Gladstone. Temu pra-vemu liberalizmu klanjamo se tuđi mi in za-zatfgadelj z odkritosrćao ogorčeno stjo obsojamo cerkveno-politično reformo madjarsko, opirajoČo se zgolj na mržnjo zoper kršćansko vero in druge narodnosti ter na obožavanje židovskoga zlatega tele ta.
Prvi zakon odvzeti ima atanovske matice cerkve-nim funkcijonarjem, ki so jih dosihdob, kakor pri nas, vodili tuđi na Ogrskem. Mi dvomimo, da bi se bili pokazali pri cerkvenem vodstvu matic taki nedoatatki, ki bi se ne bili dali odpraviti na drug način, se bolj pa dvomimo, da bodo civilni voditelji matic natančneje izvrševali ta velevažni poael. Župnik ima menda vendar-le večjo izobrazbo in sposobnost, kakor uradnik, od katerega se zahteva lo kaka trgovska (!) ali vojaškašola (!). Prave sinekure bodo to za odslužene podćastnike. Da jo tendenco tega zakona iskati drugje, kakor v državnem interesu, razkrije nam prav odkritosrčno tišti člen novega zakona, ki določuje, da se moraj o matice voditi v državnem, i. e. v jedino izvelioevalnem madjarskem jeziku. Slovaski, arbski in rumunski, za svoj zatirani narod goreči duhovžčini note se odvzeti ne-mađjar8ke matico, izbrisati se hot-e iz teh zgo-dovinskih spomenikov vsaka netnadjarska beseda — to je v tem pogledu ves liberalizem Poštanskih mogotcev. Takega lažiliberalizma nas pa varuj Bog!
Še drastičnoj a pa jo druga predlogii 0 recepciji Židovstva, pripravljujo&\ pot obligatornemu ci-vilnenm zakonu. Židovstvo ae đosihđob v Ogerski izvestno ni imelo pritoževati, bilo je jeden glavnih stebrov umetnega Madjarstva. A baš zaradi tega zrasel je greben gospodi pri „Alliance israelite1* in izpoalovala jo pri pokornih jej madjarskih mogotcih zakon, kateri naj bi pospeseval razsirjanje židovstva na način, ki se ne da spraviti v sklad niti z izku.š-njami zgodovinskimi, nitis tokom časa, niti z ugledom krščatiske vero. T;i novi zakon dolotuje, da je vsakomur svobodon prestop v Židovsko vero. Taka duločba bi sicer na sebi ne bila šo toli nevarna, kajti  mi smo osvedočeni,  da ima vsak krščen  človek
v sebi toliko etičnega čuta, da ne bo nikdar čutil potrebo ukloniti se talmudu. A kdor pozna moć židovekega kapitala, ta tuđi ve, da se bo v poži-dovljeni Mađjarski delovalo z vsetni sredstvi na to, da ae temeljem novega zakona pomnože in učvrste vrste židovske in da se bodo v to avrho korumpirali zlasti nižji slojevi itak ne premorainega inadjar-Hkega prebivalstva. Ko stopi potom v moč m obli-gatorni civilni zakon, tedaj borno gledali čudne pri-kazni v kulturni Madjarski. Žici vzel bo v zakon kristijanko; oba. ostala bosta pri svojem veroizpo-veđanji, otroci pa bođo sledili po spola veri starišev. Sinovi bodo teJaj Židovi, hčere pa kristijanke, brat hodil bo v sinagogo, sestra pa v cerkev. Načela krščanske in židovske vere so si pač tako dijametralno nasprotna, da bodo take zveze na glavo postavljale vsa dosedanja rodbinska načela. Ne, to ni pravi liberalizem; tuđi ti dovoljuje zidu držav-Ijansko jednakopravnost, a urivanja v kršćanski svet mu ne dovoljuje. Žid zase in kristijan zase in le krat srne ođpreti zidu vrata v kršćansko rodbino. Tako je bilo in tako naj  bi ostalo.
To je ni»še odkritosrčno mnenje o laži-liberalni cerkveno-politični reformi na Ogerskem, ki izigrava židovstvo zoper kršćanski slovanski in romanski živelj. Morda je to zadnja etapa v boju za hegemonijo naroda, kateri so zaman skuša uri vati v vrste vod i Inih kulturnih narodov evropskih. — Ta-kemu liiži-liberalizmu se mi nikdar ne borno klanjali, nam je uzor drug liberalizem, sezidan na trdni podlagi večuih resnic vere Izveličarjeve, oni liberalizam, ki praznuje svojo zmago v svobodni Amoriki in v zadnjem času tuđi v ponosni Angliji. Ta idejal pa bomo branili vsikdar navzgor in navzdol, proti lažiliberalizmu, kakor proti političnomu klerikalizmu. Zategadelj kazali bdio zadnjič na Helgijo in zate-gadelj kažemo danes na Madjarsko. ICavzalna vez teh prikaznij pa je ta, da neznosni pritisk poli-tičnega klorikalizma rodi Često versko apatijo, ki jo zopet prvi pogoj procvitanju laži-liberalizma. Kdor ima oči, naj gU'da ! Politična neprevidnost in nepotrebno žaljenje svojoga hližnjika pa naj so nam ne očita, kajti pravemu krSčan.sk^mu libcralizum je  zoperao vsako,   četudi še  tako modro prikrivanje
LISTEK.
Inter pocula.
„Omne tulit pnnctuai, qui utilu miacuit dulci."
Deželni glavar Štajerski, visokorodai gospod grof Wurrabranti je že vetkrat pokazal, da je jovi-jalea mož in da \6 ceniti na&ola bonvivanta Horaca. Že laui je povabil deželne oćete Štajerske, boteč jim oaladiti njihovega pokliča pezo, na kapljico pristnega v dtželoo klet ia istu Btoril je tuđi letos. Lani odzvali bo bb ojegoveinu vabilu ćelo Slovenci in bili so dobro vzprejeti; vsekako boljo nego par mesecev pozneje pri otvoritvi uavinjske železoiee nemCurBki župan Š. Peterski, ki je moral po po-moti požreti iz uat goBpoda glavarja tište firenke besede, ki bo bile narnenjeae narodne mu županu Žalskemu. Letos pa uu narodni poslauci, bojefi se najbrže, da bi ee gospod grof zopet zmotil, odklo-nili vabilo „auf an geoiUthlicbea Abend* v deželno klet ia gospod glavar je izrecno obžaloval, da slovenski pođlanci ni&o hoteli vnović posluSati lansltih mirovnih mclodij „inter pocula", — ki so jiuo po-tem ćelo leto zveoele po ufieeih. Jaz pa mislim ta-
kiBto, da nagi poalanci nišo prav fitorili a Bvojim Štrajkom in uverjen eein, da so se jim sline cedile, ko bo čitali v „Ta^espošti* porotilo 0 prelepem vo-Ceru. Gospod grof \Vurmbrand poklonit jo navla&č za ta večer deželoi kleti „einen uralten B-echer", iz katerega so srkali nemSki deželai očetje sladko slovensko vince, vmea pa jim ja godla „dio originelle Mooakirchner Uautrnkapelle" tinte znane štajerske pleše. Juhej! A to še ni bilo vse. Poeknec Morre uglobil se je pod uplivom cekinastega Ljutomeržana v Bvojoga „Hoviektt AndrejCeka1* ter je v pristnem gorenještajerskem dijalektu napil jovijalnetnu gla-varju završuj6: „Euer Guaden aollen halt recht lang lebeu." Jt) li gledo oa zadnje političuo izkušnje zape 1 tuđi:
„Nieinand pfiiat uii',   niemand hllat' mi'
S1  nullerl,  b' nullorl   bin  i'"
tega „TagespoSta*1 Žalibog ne pove. P*»C pa je akoro ob sebi unievno, da viaokorodui gospod grof in glavar veaj „inter pocula" oi hotel zaostati za knezom LiechtenBteinoin in da jo napil kmetom brez razlike narodnosti in vere, Skratka lep večer je moral to biti in najbrže ho konečno nem5ki postanci brez razlike politične barve v lep i Blogi in pod vodstvom liberalno-klerikalnega goopoia rektorja dra. Schla-gerja, o katerem   naš   .Slovenec"   tako   trdovratuo
molti, zapeli unisono: „Giius Kuch Gott, alle ruit-einander, alle miteinaniler." Slovenski poslanci pa se bodu že keeali, da ho zamudili tako U'po priliko za Štajersko-nemško-slovensko pobratimstvo. In vino veritas!
Učimo ae torej veaj mi Kranjci od deželnega glavarja štajerskoga. Po mojem prepričauji bi bq dal tako „inter pocula" najlepfio, najhitreje in naj-mdikalnejo resiti nad uearečoi domaći razkul. Ia morila bi ćelo trdovratae uernžko veleposestnike pre-motila kaka puštena doleuJBka staritia. Deželne kleti sicer žalibog aimamo, a atvar bi aa dala tuđi dru-gače aranžirati. Na svojem „Ajmanovem gradu" naj prirodi aaS gospod deželni glavar nekak deželno-zborski piknik. Izpehani bo naSi deželni oČetje že (luvolj! Guapod kanonik Kluii skrbel bi za brezplaćni eeparatui vlak do Lokf,*) gosp. Pfeifer žrtvoval bi sodćek atarega cvička, goBp. Lavrenčič bi gotovo na gledal na par steklenic pikolita, gosp. Hmko Kavčifi pisal bi po kraftki sir, gorenjski poulanci preskrbeli bi klobuae, brlnjevec in Buhe hruftke in gosp. ravnatelja PovŠe-ta skrb bilu bi — smetana! Prav lep ine mi bi se dal a kupaj Bpraviti. Iu kar bo tiče zabave,  bi   tuđi šio.    Gospod glavar bi  Že iztaknjj kje
•) Za božjo voljo! Saj Škofjaloka ne leii ob južni iolezaicit                                              Opazka stavčeva.
prepričanja, njemu velja iskrenost in zategađelj borno tuđi mi slej ko prej vsikdar iskreno in jne-uatraaeno izpoveilali to, kar amo spoznali za reg-nico. Z diplomacijo in z zatajevanjem svojega pre-pričanja ne borno resili   naroda.
Deželni zbor kranjski.
VIII. seja dne  28. aprila 1893.  leta.
(Dalje in konec)
Prošnja kontrolorja dež. blagajnica za zvišanje aktivitetoe doklade ali za osobno doklado se odloži, da se resi koncem soje v tajni eeji. — Prošnja ob-cine Vipavđke za dovolitev naklade na pivo po 1 gld. od hektolitra in po 1 kr. od butiljke se izroći dež. odboru v reSitev.
Posl. Klun poroča o prošnji Ljubljanskih učiteljev III. plač. razreda za zboljšanje ojihovega gmotnega stanja. Dež. šolski svet se je bil izrazil že o prvi taki prošnji, da ji ne more ustreči. Učitelji so zopet vtožili tako prošnjo, katero je meatni šolski svet v s?oji seji spoznat kot opravičeuo. Dež. gotski svet pa je izročil dež. odboru, naj poroča o njej. Prosilci povdarja,'o, naj se jim da vsaj osobna doklada, ker v nobenem glavnem mestu nisu učitelji tako Blabo plačaui. Ziaj še nimajo nekdaajib po etraaskih zaslužkov, draginja pa vedno raste. Fin. oisek pritrdi, da je prošnja opravičena, naj se torej reši vsaj deloma, zaturej  predlaga:
Učiteljem III. plačilnega razreda na prvi in drugi mestni deški ljudski soli, kakor tuđi na nemški mestni deški goli v Ljubljani in soli oa Ljubljanskem barji dovoljuje rg pričenfii s 1. aprilom t. I. k letni plači 500 gld. iz normalno • šolskega zaklada Se oaebna doklada letnih 100 goldinarjev. — Predlog ee veprejrae.
Posl. dr. Papež poroča o prošnji podobčine Vodice, okraja Vipavskega, za napravo občinake poti. FiDuočni odeek predlaga :
1.) Podobčini Vodice, županije Podkraj, in Hodružnikom se dovoli iz deželnega zaklada pri-epevek 500 gld. za novo občinako pot mej Vodicami in Colom b pogojem, da se preje dokaze, da je za-gotovljeno pokritje tuđi glede ostale svote na 9200 gid. proračunjene potrebŠČine in da se srne dovoljeat zaesek sele tedaj izplačati, kadar se prične zgradba  poti.
2.) DežeUerau odboru se naroča, da izprosi potom visoke dežolue vlada izdatno državno podporo za zgradbo te poti. — Se vsprejme.
DdJje se dovolijo po predlogu fiaančnega od-eeka naetopne pudpore: Podpornemu društvu za slušatelje na c. kr. viSji kmetijski Soli na Dunaji 30 gld.; patrijotičnemu društvu gospej za Kranjsko v Ljubljani 50 gld. ; azilnemu družtvu Dunajskega veeučilišča 50 gld.; društvu tiakarjev in karnenotis* karjev v Ljubljani povodom praznovanja 251etnice njegovega obstanka 100 gld. glede na res koristno delovanje društva, ki se nikdar ni prosilo za pod poro; ravnateljstvu nižje gimnazije v Ljubljani za podporo ubogim dijakom  300 gld.
Prošnja g. Josipa Bezlaja, učitelja na mešćan-eki soli v Krškem, za podporo za iziajo šolske knjigo „Merstveno oblikoslovje", 8e je izručila dež. odboru,   da dotoci   primerno   podporo iz zaklada za
kako trebuSasto majoliko, da bi ž njo po izgledu svojega visokorodDega štajerskega kolege napil ti* etemu kranjskomu kmetu, ki je njegovi stranki na ljubo izkušljal toliko globoko premišljenih in iz dna srca prihajajočib udanoatnih izjav, gosp. kanonik Kluu pa bi inorda v „rajbeuSkem" dijalektu (vide Morre!) povedal, v kako prijetni družbi se je že včaaih vozil po južni železuici na Dunaj. Ako bi pott'in še nadi deželni odboruiki v kvartetu zapeli: „Mi smo Stirje, vui paBtirje" — tedaj bi se omeh-čalo morda celd gospoda barona Schwegel-na trdo nenaško srce. —
Vsekakor veljalo bi poskusitit Jaz sem uver-jen, da bi dolenjski cviček in gorenjski brinjevec z-mogla to, česar dosedaj nišo zmogle najdubovitejSe udanostne izjave iu da bi nam zgradila ta dva slovenska elementa zlati most, vodeč do narodne sprave. In ako ta nasvet ne bo ostal glas upijočega v pu-ŠČavi, tedaj ne zahtevam kot skroinen ČJovek dru-zega, nego to, da se me povabi na tišti deželno-zboreki piknik — kot   poročevalca  „Naroda." —
Ako pa mislite, da to ne gre, čestiti gospod deželni glavar — pa brez zamere. Jaz se Vam navzlic temu klanjam v slovenako-liberalni poniznosti ter pravim z Morre-jem; Euer Gnaden sullen halt recht lang leben.                                          Alfa.
izdavanje Bolskih knjig; prošnji kranjskega šolskega sveta v Božakovem za podporo za šolaki vrt in občanov iz Belega Kamna okraja Kočevskega za podporo vsled vremenskih nezgod izročita se isto* tako dež. odboru. OJklonilo pa bo se prošnje: cen-tralnega vodstva kat. šolskega društva za Avstrijsko na Dunaji; g. Ivanetiča M. učitelja v Dobovcu za I. in II. starostno doklado; zveze posojilnic v Celji za podporo za ustanovitev novih posojiln;c (ker je zveza v ugodoem gmotnem položaji in dež. zbor kranjski na svoje obžalovanje za zdaj ne more v naprošeno svrho dovoliti izdatne podpore pri tolikih druzih potrebščinah). Na prošnjo juridičnega društva na vseučilišči na Dunaji se ne more zdaj ozirati, ker se je že dovolila podpora za I. 1892. Prošnja županstva v Mošnjah za podporo za šolako zgradbo je bila že rešena v zadnji seji, prošnja županstva v Lešah pa naj se predloži v prihodnjem zaaedanji. Vdovi bivšega dež. uradnika K. Drenika dovoli se milošćina za tri leta po 150 gld.; učitelju M. KraČ-manu pa se poviša pokojnina na 450 gld.
O prošnji meščanskih učiteljev Jos. Bezlaja in dr. Tom. Romiha v KrSkem za dovolitev Btanarine poročal je*posl. Kluu in se je vnela daljša debata o meščanskih šolab splob. FmanČni odsek predlnga, de se prošnja odkloni.
Posl. Šuklje ne ugovarja temu predlogu, ker je formalno korekten,   pač   pa govori obširneje
0  meščanskih  šolah,   ki   so   pri uas  jako zaneroar-jene,   tako   da   ćelo   glavno   mesto nima  uobene in jedino na Krš kom   je   slučajno  zahvaliti pokojnomu Hočevarju.    Dobro   osnovane   meščanske sole pa so jako važne,   kar dokazuje v širšib   pntezab.    Treba bode   torej   misliti    na   reformo   šolskega   zakona, kajti dobre   sole   so kapital,   ki   se obrestuje  prav koristno.
Posl. Scbaffer pravi, da ne more pritrditi velikemu optimizmu predgovornika glede koristi meščanskih šol, da so meščanske sole le tam ko-ristae, kjer je industrija razvita. Tuđi s financijelnih ozirov treba biti providnim.
Posl. Su kl je odgovarja, da ostaja pri svojih nazorih in nasvetuje, naj se dež. zbor resno bavi s tem vprašanjem.
Dež. vlade voditelj baron Hein posegel je tuđi v debato, rekoč, da mora zavrniti očitaoje, da bi bila vlada zanemarjala izvršitev šolskega zakona glede meščanskih šol, podpirala bode osnovo takib Šol, kolikor bode mogoče.
Poročevalec Klun govori o razlogih, zakaj se pri nas ni ljudstvo zanimalo za meščanske šok1. Tuđi v Krški soli je većina učencev iz sosednje Štajerske.
Na to se je vsprejel predlog finančnega odsaka in se je prošnja odklonila.
Prav živahna debata razvnela se je pri prošnji podobčine Vrh po I je za izločitev iz Vipavske občine in ustanovitev samostojne občine, o kateri je poročal posl. Murnik. Upravni odsek je spozoal, da je utemeljena prošnja, katero je občina uložila vnovič, ker se dotični nacrt zakona, skleneu v dež. zboru, ni potrdil, oziroma ga vlada ni predložila v potrje-nje. Predlaga torej, da se pritrjuje predloženeniu nacrtu zakona.
Dež. vlade voditelj, dvorni svetnik baron Hein pravi, da je vlada tuđi zdaj še vedno na i8tem sta-
1 šČi in da se ji ne zdi umestno,   trgati   velike   občine in   ustanavljati   male.    Žalibog   kaže   se politično   strankarstvov mnogih   doze I a h, tako tuđi na   Kranjskom že pri občinskih  volitvah in tako se Še bolj omeji krog za občinsko upravo sposobnih mož. (Dr. Tav-čar: Kje? — Baron Hein: Videli smo to pri ob Činskib   volitvah   Ljubljanskih.)    Ker ni potrebe za izločitev   omenjene občine,   ne  bi  mogel   predlagati zakona v Najvišje potrjenje, ako ga sklene dež. zbor,
Posl. Lavrenčič obžaluje, da vlada naspro-tuje ponovljeni prošnji podobčine Vrbpoljske, ki že od I. 1855. prosi vedno za samoBtaluost. Gotovo bi tega ne storila, če bi ne bilo žive potrebe. Naj ne že vender jedenkrat  usliši! (Dobro 1)
Posl. Hribar pravi, da je načelno sicer za velike občine, a nekatere so tako čudno sestavljene in nekatere podobčine tako nespretno priklopljene, da je dež. zbor že večkrat moral UBtreči jednakim prošnjam. Po izjavah dež. vlade voditelja pa bi bila za nus ta zadeva „causa fiaita". Nokatere besede v govoru dež. vlade voditelja pa so me upravo pre senetile — pravi posl. Hribar. Ites je, da daje preneseni delokrog občinam mnogo posla, a dozdaj so dobro izhajale, akopram politična oblastva nakladujo
preveč dela občinam. Pri naših političnih uradih je mnogo uradnikov, ki ne zuajo slovenskoga jezika. Čul sem, da je gosp. dež. viade voditelj energičen mož, želim torej, naj to eneržijo pokaže proti takim uradnikotn, da ne bodo po nepotrebnem nadlegovali z nemSkimi dopisi slovenske župane. Politično stran-karutvo nahaja se povaodi in čim več straok se zanima za javno življenje, tem bolje. Sicer pa ima vaaka stranka dovolj sposobnih mož za občinsko upravo. S prstom je pokazat dež. Vlade voditelj na zaštop glavnoga mosta, češ da je le strankarska skupščioa. Proti takim besedam moram odločno protestovati. Pre-malu Časa je še voditelj dež. vlade v deželi, da bi se sam mogel preveriti o tem, kaj je storil mestui sedanji zastop za razvoj glavnega meata. Želei bi le, da se informuje natanko in uvidel bode, da mestni zastop Ljubljanski ni strankarska skupščina, nego da vse-strausko nkrbi za napredek glavnega mesta. Obža-lujem torej, da je take besede izustil dež. vlade voditelj in želim, naj bi bolj blagotno sodil o občinah. (Dobrokltci mej poslanci in posluSalci.)
Dtž vlade voditelj, bnron Hein vzdržuje mnenje vlade o koristi velikih občin. Glede" njegovih besed o Ljubljanskih občinskih volitvah pa pravi, da je le odgovorit na vprešanje posl. dr. T a v č a r j a, sicer bi jih niti omenil ne bil. Nikakor pa ni hotel s tem dotakniti se občinskega zaHtopa Ljubljanskega, ali izreci kako sodbo. Zavaruje bo torej proti temu, da bi se njegove besede krivo tolmačile.
Posl. Klun pravi, da je sicer tuđi za velike občine, vender podpira prošnjo.
Poročevalec Murnik pravi, da se ni nađejal tacega odgovora od vladne strani. Navaja nekatere stavke prošnje, iz katerih je razvidno, da obe strani obžalujeta združitev iu želi, naj bi dež. vlada pre-drugačila svoje mnenje o tej zadevi. Ker se interesi trga in vasij ne strinjajo, ponavljala se bode ta prošnja, če se jej zdaj ne ugodi. Zatorej nasvetuje, naj se prestopi v obravnavo predloženega nacrta zakona.
Potera se je vsprejet v vseh treh branjih narČt zakona, ki slove:
Zakon z dne........veljaven  za vojvodinu
Kranjsko, o razdrufcitvi županije Vipava v dve samostalni županiji. Po nasvetu deželnega zbora Svoje vojvodine Kranjske ukazujem tako:
§ I. Iz davčnih obfiin Sanabor, Vipava in Vrh-polje obstoječa županija Vipava je razdružena v dve samostalni županiji ter ae ustanovi iz davčnih občin Sanabor in Vrhpolje samostalna županija Vrhpolje, iz davčue občine Vipava pa samostalna županija Vipava.
§ 2. Mojemu ministru za notranje stvari je naročeno zvršiti ta zakoo.
Posl. dr. Tavčar predlaga kon^c seje. Predlog se vsprejme in ne zaključi javna seja ob 2. uri popoluine.
V tajni seji so je putem dovolila kontrolorju dež. blagajnice osobna doklada letnih  100 gld.
Priboduja seja bode v torek dne 2. ma a.
Politični razgled.
&otraii<c dcžele.
V Ljubljani, 29. aprila.
Klub nUttdoče&kc stranke.
PredvČeraj3njim bil je v Pragi sbod kluba mladočeške Btrunke, na kateri bo bili prišli tuđi mnogi mladočeški drž. poslanci. Predmet vsemu razpravljunju so bile pun k taci je. Dež. odbornik dr. Kučera je pojasujeval, kako nevarue so punk-tacijske predloge narodu zlasti sedaj, ko se hočejo nekako utibotapiti. Dr. Černoborskv je zahtoval, na) so v ćeli deželi začne agitaciju zoper veleposest-nike sosebno v to svrho, da neplemeniti veleposest-niski poBlanci ne bodo glasovali za punktacijske predloge. Dr. Samanek &e je bavit z vprašunjem, ali zadostujo Bodanja opozicija oziroma ali bi ne kazalo začeti še oatrejŠo, ker dosedanja ne zado-stuje. Narod je treba navdušiti za opozicijo in ga pripravljati za trenottik, ko bodo poslanci Dunaj zapustili. Privrženec socijalistične frakcije mladočeške Htranke dr. P»xa napadat je straBtno vele-poae8tnike, dokazujoč, da bi bile Češke manjfiine izgubljene, ako bi se posrečilo ustvariti nemško jezi-kovno ozemlje, kar je končaa svrha punktacijam. Predsednik državnozborskega mtadočeškega kluba dr. Eagel je povdarjal, da stoji za mladočeškimi poslanci narod češki in „ta ima močne pesti*. Nasvet veleposestnika Trakala glede punktacij ima naraen, prevariti narod češki. — Shod je končno vzprejel   resolucijo,  s katero  se je   izrekel   odločno
W^ Dalje v prilogi. "Vfll
Priloga „Slovenskemn Narodn" S\. 98, dnć 29. aprila  18(.)3.
sopur vse punktaojske namert) in a katero se po-givljejo narodni veleposeetniški poslanci, naj se pn-điužijo mladoćeškiiu zastopnikom in na] se brauijo izreci kakeršno koli raueoje o pred luga h glede de-litve nekih sodnih okrajev.
Cesar na Ogerakem,
Šest dolgih uiesecev ui cesar stopit na ogerska tla. Uzroki za tu so znam. Preširno počenjanje ogerakih patrijotov ga je bilo užalilo. Ogertska vlada ae je hudo trudila, da bi cesurja pregovorda, naj priđe zopet na Ogersko, a doslej je bilo vh« dotično prizadevanje brezuspešno. Seilaj pa je cesar se nn-Icrat odločil, da prnle za nekaj časa v BudimpeSto Kakšni so bili nagibi za to, ni znano, gotovo pa je, da je neresnićno in lažnjivo zavijauje madjarskib in židovskih liatov, katari trde\ da je bila šestmesečna odaotaost c^sarjeva iz Budimpešte te slučajna in da cesar ni i me I nikakega povoda, via bi nalašć ne bil priSel. Da je imel cusar dovolj povoda biti niz-žaljen, smo že večkrat povedali, a ie li velikodušno odpufltil in pozabil, kar se je zgodilo, ali pa iz posebnih uzrokov prižel na Ogersko, tega sedaj £e no vemo.
Madjaronska prteadevanja.
Madjaron.ske stranku koreniti poraz pri zadnji deželaozboruki volitvi v Zngrebu ie začetek propadu Bertnnjega Hintema. To čuti tuđi vlada Zato 10 je pregniil strah in kakor utopl|enik, ki Be lovi za petio, tako hoće izkoriutiti vsako iiHJrnaojSo stvarico, da se vzdržt. Ker je moralični efekt zadnje zmage opozicije v vsi deže.li velikansk in s^ vlada boji, da bi pri dcželnozborskih volitvah v prvem okraju v Zagrebu in v DrHganići zopet   pogorela,   zato   minli
I ti volitvi preložiti, čim dlie tem bolje. Opozicija je že vbo priprave za ti volitvi izgotovila in bi mogla takoj stopiti v volilaki boj. Ker je nova preložitev votitve nezakonita, priđe ta stvar tuđi v deželnem zboru v pogovor.
%' n a u j e ti nka v e
Atentat na rusket/a var ja
Razni listi poročajo precej zmedeno o nekem atentatu na ru^kega carja; vsa ta poročila so po-sneta po Londonskem „Standardu" in Char-kovakem urudnem listu. — „Standard" piše: Ko je car na iug potoval, zbralo se je okolo Char-kova več tisoč kmetovalcev, legli so na železniške relse in nišo hoteli ustati, dokler ni priftel dvorui vlak. Vojaki bo hoteli kinete prognati, prišlo je do boja, pri katerem je bilo 15 voiakov ubitih in 42 kmetov deloma ustreljenih, deloma povoženih. — Da je to »oročilo sila pretirano, se da kar otipati. Cbarkovski uradui list porota, da so ob železniSki progi nastavljeni vojaki s streljanjem naznanili bli-žnjočemu dvornemu vlaku, da se uBtavi, ker bo bili zapazili, da reisu nišo v redu. Ko se je tir spravil zopet v red, kar se je zgodilo v nekaterib minutah, odpeljal se je zopet dvorui vlak. Prciskava je dognala, da nertdnosti ua tiru ni prouzročilo želez-niško osobje. — To je vBe, kar Be doslej vć. Char-kovski uradni list izvestno ni hotel toliko povedati, kukor bi bil mogel, „Standardovo" poročilo pa je tendenciozno pretirano, a da se bo kdaj izvedela popolna resuica, skoro ni   verojetno.
Srbija in Bolgarija.
Glasilo napredne stranke srbske, „Videlo", priobcilo je te dni neozacijonelen članek pod naslovom „Koncentracija bolgarskih vojakov ob arbski rneji". Bolgaraka vlada — tako pravi imenovani list — je za dan 13. maja odredila v utrjenoin tabo-riSču v Kuli koncentracijo 12 batalijonov pehote, 6 baterij in jednega polka konjikov, vkupe okolo 26 00O mož. Kula je od Brbake meje oddaljena samo dva kilometra. »Videlo" naglaSa, da je mej državama, mej katerima vladajo prijateljsko dobri od-nogaji, tako poBtopanje nenavadoo in nelojalno. Koncentracije vojnih ml ho bilH nieer tuđi že prej nn-vadne ali v tuki množini mkdar. — Ta Miimk obuja splo&no zanimanje tcmbolj, ker ga ne bndeta niogli prezreti ui srbska niti bolgarska vlada. Kakor Be sodi, zahtevala bo srbaka vlada diplomatomm po tem pojasnila, čemu je bolgarska vladu to koncentracijo odredila.
Netnškl državni »bor.
Neinški državni kancelar Caprivi zagovarjal je v zadnji aeji vojnega odseka državuega zbora bvojo vojaško predlogo in mej drugim rekel: Na trojnu zvezo se ni zauaAati, ker tuđi, če sh obnovi, ne bo nikdar već taka, kakergna je sedaj V Avstro*Ogeraki bi se razmerje mej narodi prav lahko moglo pre-meniti tu iz tega bi troini zvezi nastale velike ovire. V Italiji je javno mnenje neprijazno trojni zvezi, v goreuji Italiji iz Bovrafitva zoper Avstrijo, v južni Italiji iz naklonjenosti k Franciji, povaod pa tuđi iz gospodarskih razlogov. Mogoče je, da Italiia ne bo več pristopila trojni zve»i. — Te beaede so dokaz, na kako slabih nogah stoji trozveza, a tuđi dokaz za to, da nemška vlada ni prezrla akcije zuper tro-zvezo, katero so v delegaciji začeli Mladocehi in južni Slovani.
Dopisi.
Iz Rima, 26. aprila. [Izv. dop.] (Bazne no viče.) Preveč bi bilo, ako bi hotel nadrobno popisati VBe male in velike dogodbe slavnostnih   dnij,
našteti vse  obiake nemškega cesar a   in   vse   prilike za  ovacije,   knterih  Uimljaui   nišo   poranili.    Osar Viljem tuđi prav dobro  v6, da se Rimljanom  ni pri kupil; vračajoč se iz Vatikana v  Kvirinal,   reke! je baje svojemu spreraljevalcu. državnemu  tajniku Mar-schallu:     „ Vesela    bodiva,    da    nama    R'inljani    nn zvižgajo."  —  VčeraiAuji dao  j» bil  nH|bntj   zani-raiv izuiej  vaeh slavnoatmh   dnij.    Turnir,   katari se j« priredil,   je  bil   prav   zanimiv,   obleke   vitezov bo bil« rea  krasne in bogatu  in  fakiBto tuđi  oprava konj.    Mnogobrojno zbrani  gl^dalci  ao  bili  kar očarani   in   VBe   je   izreklo   jednoglasno   Hodbo,    da    ie jedino ta prizor bil  vredtm časa  in  truda.     Po tur-nirju jezdil ju dvor   n Hpreraatvom Hkozi najobljude-ni^jo ulic« k Kvirinalu,  za  ujim  pa  vsi  sodelavci pri turnirju  v svojih kontumih. Zveter j« bila tuđi  nnj-l«»pša razavetljava Tibere, trga sv. Petra, Kupole* itd., in »icer h  pomočjo električne luči  /.  grada  sv.  An gt'lti.    Gl^dalci, kateri   so  sh  po  ulicuh  kar   trti,   ho bili z rBzsvHtljavo jako  zadovoljni.  Daues popoludnn zaključile ho   se   slavnosti   z   „otročjo   igro".    Okoli 14.000   kolikor   mogoče   uniformiranih    učencev   iz raznih   Aol,   razdeljenih   po   zavodili,  je   marširalo s pučkami  in   palieutni   ali   pa   brez   njih   na Kviriaal pred kraljevsko palačo,  da bi  se  pokazali  neinftkemu eeaarju.     Nadobudni   mladici   tega  Hinotra   niHo  dosegli, ker se je tedaj nemAki cesar mudil  v  Albari-8kem gorovju  ia  v tamoSnjih knatelih.  Kuj so učeuei drugega  dosegli, uo  vem, ali  hukutoinbu »e pripravljaju.  — Neraški ceaar je   podelil   knr<iinalu   Ram-polli   kordon   reda   ćrnega   orla.     RiniHki    časniki sodijo,   da  je kardinal   postal   prijatelj   trozveze   in zato dobil to odlikovanje, čuje pa bo tuđi, da je bil Kampolla odlikovan    Ie   ker  je   zanj   govorit   papež' Kralj  Umbetto  in   kraljica   Marguri'a   nta  darovala pol milijunu lir za uirotiAnico,   v   katero   bo   vzpre jenittti samo delavake sirote.  — Še nekaj! V Ranu živeći   nemški   umetniki   so   se   predstavili   cesarju VilJHinu  in ta jiua je m«j  drugim   rekni:    Želi*!   bi, da priđe čim  več neiuAkih arhitektov  v Rim.  Tu bi se mogli kaj naučiti i u  potem bi tuli   Berolin lepše izgleda).   Moderna   nemška   arhitektura ni vredua   čisto   nič     OdNiederwald-s k e g a   8 p o m c u i k u,   kateri   moja   žena primorja    nkuliu,    pa    do   Be ro li db ki b hiš    je   vse    pravi   uzorec   uaroduega neukusa.  —  Ko   bi Nemci    imeli   nekoli   samo-spozuavanja,   bi   vedeli,   da   to   ne   velja   sumo   zu nemško   arhitekturo,   anipak   Bploh   za  vso   neinSko umetnnBt.
Iz Gorico, 26. aprila [Izv. dop.] (Tiskovna pravda „N ove Sočeu. — Pristna slika zmagonosnega tožitolja, dopisnika „Tagespo št e", c. kr. prof. Babscha.) „Slov. Narod" od ponedeljka objavil je kratko poročilo o tiskovni pravdi prof. Babscha na tukajanji realki proti uredniku „Nove Soče". Ker je ta pravda velike važnosti z ozirom na naše razmere, dovolite mi o njej  še nekoliko   besed.
Porotniki bili so sami Lahi, mej temi nekateri naši odločni nasprotniki. Načelnik porotnikov bil je eonte Valentinis Rugenio, pređsednik „Lege N a z i o n a 1 e" v T r ž i ču. — Laški časopisi so že devet mesecev pripravljali javno mnenje v korist velikonemškmim profesorju Babschti, napadali in smešili „Novo Sočo" in tuđi ziitoženčevoga zagovornika, dičnoga dr. Laginjo iz Ptilja. Vh;i židovska naselbina in vsa irredenta bila je na nogah — in  storila je.  vestno svojo dolžnost.
Urednik BN. S.a im*I jo polt»g vsega <lrugt>g<i So to smolo, da je v inkriminovanih člankili bilo govora o „naših i rredento vcili", katerim gro Graška „Tagespost" povsod na roko s avojimi hujakajočimi dopisi p^oti Slovencem. Mislite si, kolika jeza se je kuhala v pr.sih naših „Legovcev" proti zatoženemu uredniku, ki je mirno in hladno krvno,  a odločno in previdno branil  svojo  stvar.
Zanimanje za to pravdo bilo je velikanako. Naši „Legovci" in BCorrif>rovciu so si že naprej od veselja meli roke, ker pričakovali so z neko go-tovosfjo, da bo moral urednik najmanj pol leta kašo pihati v nezdravih prostorih pri ev. Antonu, kar bi seveđa toli sovraženi „Soči" zlasti pri se-danjih  razmerah bilo  na veliko kvar.
Pa tuđi od slovenske strani bilo je zanimanje prav napeto. Prepričanje o resničnosti „Sočinih" trditev je splošno; zato se je vaak Slovenec živo zanimal, kako konca ta pravda, ali priđe resnica na vrh, ali ne. — Sicer pa moram reci, da tuđi Italijani in Nemci skoro brez izjeme nišo prepričani o —   urednikovi   krivdi   in   Babschevi   nedolžnosti.
Pa tadi odvetnika dr. Graziadio Luzzatto in dr. M. L a g i n j a budila afa splošno pozornost. — Prvi ima to veliko zaslugo, da je sin urednice zloglasnega „Corriera" ; mož ni luč med juristi, a pride.n je ter nenavadno zgovoren, posebno v bombastičnih frazah, ki so namenjeno za občinatvo. Slovenci so bili radovedni, ali porabi tuđi to priliko, da se spozubi v svoji zgovornosri proti Slovencem. To se je zgodilo, k*T postili je tako raz-žaljiv, da ga je moral predsp.dnik ustaviti in pozvati, naj ne žali narodnosti slovenske. Njegovi slovenski klijenti so si  to dobro zapomnili ....
Na dra. Laginjo so bili jednako radovedni vsi poslušalci brez razlike narodnosti, vsi so hoteli vi-deti prvoboritelja istarskih Slovanov. Reui moram, da je napravil ćelo na najbolj zagrizene nasprotnike jako dober utis. Njegova mirnost in izbranost v izrazili imponovala je na vse strani.
Urednik je bil pripravljon na najhujSe posle-dice. Zakulisni dogodki zadnjih dnij so ga poučili, da so proti njemu in za rešitev pangermanakega Neraca delovali vsi mogoči in nemogoči stroji. Dtjal je namreč v „N. S.a, da bi žo deset slovenskih pro-fesorjev bilo uničenih, ako bi se o njih znalo Ie desetino tega, kar o prof. B. To trditev trebalo je oslabiti, oziroma: ne pustiti, da bi tako prepričanje došlo do zmage tuđi po tej pravdi. — Na urednika priti.skalo se je na razne načine, da bi se ognil pravdi, a. postavljali so se, taki pogoji, da je dejal : „Raje se pustim stokrat obsoditi in zapreti, nego da podpišem tako pogoje ter da proti svojemu uver-jenju proglasim prof. B. za vzor-moža. Naj gre stvar  naprej,u
In tako je prišlo do obravnave, ki se je vršila dvii dni, t. j. 21. in  22. t.  m.
Urednik je bil zatožen dveh pregreškov: I., da je dolžil prof. B., da pošilja „Tagespošti" strupene dopise proti Slovencem, s katerinii gre na roko našim irredentovcein. II. da je rekel o njem: to je mož, ki v Gorici nima vere m spoštovanja ter da je znano o njem mnogo prezanimivih a malo častnih prizorov.
Stvar je  taka-le:
„Tagespoat" od 4. jun. 1892. prinesla je iz Gorice dopis pod naslovom : „E i n brutaler Ueberfall", v katerein se je pretirano opisal napad par porednih dečkov kot surovo delo sloven-skega fanatizma proti Nemcem in Lahoni. Ta dopis priobčil je „Corriere" takoj 7. junija ter še od svoje strani dostavil nove napade na slovenske okoli-čane, na slovenske prvake in se poseb^ proti „Novi Soči.u Urednik „Nove Soče" dobil jn v roke neoporečen dokaz, da ta dopis je pisal prof. Fr. Babac h, ki je sicer že dolgo veljal kot dopisnik pangermanske Graške tetke. — Ta dopis je jako jezil Slovenco. Pa tuđi B. tovariši so bili nejevoljni na Babscha. Klub biciklistov poslal je ćelo „Tagespožti* rezek popravek, ki je bil priobćen 10. junija in v katerein se jo posebno odločno opo-rekalo trditvi, da nepomembnemu napadu pri Mirnu bi bil povod narodni fanatizem slovenskih okoličanov, — Umljivo je, da BN. S." ni molčala na vso te prigodke. Oglasila se je 10., 17. in 24. junija prav krepko. V zadnjih dveh številkah priobčene so bile tuđi gori navedene žaljive bes^de, vsled katerih je došlo do pravde.
V ilustracijo naših sodnih razmer nuj omenim, da je urednik „Nove Soče" g. A. Gabišček ćelo uvodno piviskavo dovrsil vslovenskem jeziku. Vse zapisnike narokoval je sam. Toda za sodno uporabo so morali biti vsi ti zapisniki prelože ni na i t a I i j a n š č i n o.
Predno nn kratko poročam o nadaljnem toka obravnave, omenim naj par narelnih stališč zato-ženca in zagovornika dra. Laginje. Zatoženec je iz-javil, da bo govoril lu slovenski. Zato je bilo treba — tolmača Ćujte! V deželi, kjer živi a/3 S 1 o v e n c o v in I e 3/3 1 t a 1 i j a n o v, treba je is a Slovence italijanBkega tolmača. — Tu se vidi, kuko prav je imel drž. posl. dr. A. Gregorći f;, ko je krepko zuhteval delitev porot po narodnosti — in kako krivo je imel minister Schonborn, ki ju dejal, da to ni mo-goče. — S tem, da je urednik govoril Ie slovenski, bil je jako na škodi, ker od vsega tega, kar je po-vedal, niti polovica ni prišla do ušei porotnikov. Kar se tiče praktične vrednosti, moral bi bil govoriti italijaneki, da bi porotniki umeli njegova pri-povedovanja, ki so bila vseskozi zanimtva in za prof.  Babscha naravnost uničujoča.
Dr. Laginja je pa sprožil zahtevo, naj sodni dvor povpraša   porotnike,   ali   razumejo
inkriminovano ć I u n k e v izvirniku? Kajti porotniki inorajo im^ti .corpus delicti" pred očmi in ne le slabe fotografije v podobi pre-voda. Ljudski sodniki morajo umeti jezik zatožfMpga domaćina. Da se zatoženec iz na rotla ki živi v veliki većini v deželi, preslisuje po tolmaču, to je popolnoraa proti duhu zakona o porotah. — To načelo se je vnčkrat nagla.šalo. Protivil se je predsednik in pa žid ilr. Graziadio Luzzatto. Sodni dvor ni ugodil zahtevi dr. L a-ginje, radi ćesar je ta naznanil p rito ž b o n i ć n o 8 t i. Uprašanje je načelne važnosti. Zato smo radovedni   na izid.
Kar se tiče prvega dela zatožbe, je urednik ugovarjal proti trditvi, da je dolžd prof. B., da gre na roko našim irredentovcem s strup* nimi dopisi proti Slovencem. Ta trditev se nanaša jedino le na „Tagespo^to", katuro je „N. S.tt hotela naslikati, kakosen da ju ta list, pri kateiem kot goriski do-pisndt Modeluje c. k r. prof. B. Kdor čita „Sočin" člauček, nm je vsa stvar na prvi hip jasna. — Porotniki pa ao potrdili tuđi to ..žalitev od strani „Nove Soče."
Z ozirom na druge žalitve, da prof. B. v Gorici niina \*re in spoštovanja, navedtil je zatoženec ćelo vrsto fakt in zahtnval, naj se pozove veliko veljavnih prič, ki hi bile potrdile vse „Sočine" trditve.
Toda vs*1 priče so bile odklon.ene in to iz dvth razlogov: Prvič radi tega, ker vse [»riče bi povedale le svoje subjektivno mtienje, ki ni mero-dajno, tuli č(? se cio inesto ž njim zlaga ; drugič pa zaio, knr hi dokazov.tle taka dejanja, ki so kažnjiva na zahtevo poškodovanih o*eb. — Zaman «e je urednik sklicava! na § -1!)L, po kat^rnm se ob-toženi mora opirati na nečastna dejanja prof. B., ako hoče biti kazni prost. Sodni dvor ni dopustit dokaza resnice h fakti in pričami — radi česar je bila zopet oznanjend^pritožba nienosti.
Vkljiib temu došlo je marsikaj na dan, radi česar prof. B. ni žalo voljen zapustil dvorane, če je bit tuđi zmagovalec. Urednik inu je naštevat lepo vrsto uVjanj, katerih dokazati ni bilo pripu-ščeno, dasi so dokazi ležali deloma v aktih, deloma 8f> bili pođprti s pričami in sptošnim javnim mnenjem.
Tako n. pr. došlo je v razpravo, fla je prof. B. spisa! knjigo „D ie a I te u Germa nen", katero v uvodu imenuje „krit.ischo En'irte-rung", hvaleč se, da ga je stala silno veliko truda, itd. itd. Toda „Z e i t s c li r i f t f li r iisterr. G y ni i) a s i f u" objavila je strahovito kr'itiko o Bubševi knjizi, kjer je dokazano, di je B. ćelo knjigo prepisa! iz stenografi ^ki napisanih predavan] vsenčiliškega prnf«sorja na Dunaji. Ćelo silno veliko smetinih pogreškov, katare je sr.onogrnf napravi 1, popis.il je B. v svojo „kritisehe Erortorung". Kritika je tako uničujoča, da najbrže šh ni bilo l.ike, odkar se neniški  piše in  tiska.
Lota 18^.r). za preši 1 je prof. B. se hujšo literarno tntvino. Goriški odvetnik dr. Bizzarro napisat je nemško Studijo o morskom zdravišču v Gradežu. Babš si izposodi rokopis, ču.«, da bo čitat. Pa kaj Htori V Gr« in pripi.se luijlep^e delo ad ver-buni, doda le š«> 22 vr«tic, in po.šljo pod .svojim imenom Lot i'djton „Neue Fr. Pivnho", ki nm je baje plačala „zt trud" in pota na lic« im-stn v Grade/, jal-.o izdutuo svoto, dr Bizzarro je pa gledat skozi pr»ti*. Toda š»- v onih 22 vrstali, katere je d ul vi vt. svoje iii'-titiu glave, bilo je toliko smošnih pogreško v, da ga je led a nj a Gorička Jliissogna" silovito cmešila, /a grdo tatvino pa neu-<niiljeno okrcal i po prstih. ZaLaj ni t.ožil ta krut. „Mknmilce svoje časti ?•* — Bizaarrov rokopis bil je pridej.tn aktom. — Toda .sodni dvor ni dopustit dokaza rus-niče o nobetinin teli lulu, dasi st.a znana vsakenm Goričana, ki se Uoliukaj zanima za javno življenje. in dasi je prof. I> na podlagi t^ga zgubil ves uu'led v mostu. — Kfi* se ta doka/ ni dovolil, j<» bila tuđi  iia/.naiijeua  pril.o/ba  ničnosti.
Prišlo j« dalju na dm, da je prof. B. dobil od kolegu prof, Kava lica zaušnico zaradi bewd : „V e r fl u c h t o i i a 1 i u n i s c li o B u g a g ru, na kar ga je putem su z.» «.dpu.ščanje prosil. — Sodni dvor ni hotol pozvati prof. Kavalica za pričo. Dalje se je rnzpravijal v Gorici splošuo znan dogodfk, kako je prof. B. 1. 1887. vrgel pri maturi sedmoAolca Frommerja, ki je trdil, da ga B. ne more  videti.   Frouuner je res padel,  puzneje je znorel
in umri. — Stvar se je preiakovala ćelo pri mini-sterstvu, a se je potlačila in končala le s tem, da je B. dobil strog ukor od ministerstva. — Sodišče ni dovolilo, da bi se ta bridka zadeva na novo preiakovala, ker je bilo mnenja, da je disciplinarna preiskava zadoščala in da so za nas veljavni le njeni uspehi, ne pa to, kaj je resnično ali ne-reanično. — Tuđi tu torej ni bilo mogoče spraviti resnico na povrfije.
Drugih dogodkov, katere je urodntk navajal v avojo obrambo, naj ne oraenjara, ker sem itak postat že veliko prfobairen. Saj je že iz tega, kar sem povedat, razvidno dosti zanimivosti za vsakega narodnjaka in jurista. Ako bi bile došle vse priče, nastat bi v resnici „škandalozen proces", kakorsnega so se vsi tukajšnji Nemci bali, češ, da bodo po njem vsi osramoćeni. Takega procesa so se očividno bali tuđi drugi krogi in nekateri veljavni možje utegnili bi jako kompromitovani zapustiti dvorano, kajti s kontra-pričami bilo bi jim pred vsem svetom dokazano, da so ob različnih ča.sih jako različno govorili o prof. B., katerega zdaj z vsemi Atirimi branijo, ker ga braniti morajo, kajti — Nemec je v Gorici potreben. Za Slovenca bi se nihče ne bil potegnil, pač pa bi vsi isti stroji, ki so sedaj B. branili, bili v živahnem gibanji proti njemu. V takih razmerah živimo.
Obsodbo ste že naznanili Ako obvelja, bodo vsi stroski znašali  okolu 800  gld.
Ik Cvioriee 2S. aprila. [Izv. dop.] (Porotna obravnava proti Pod gore em.) Včeraj po-potudne je končala tridnevnu obravnava proti šestim Podgorskim mladeničem radi težkega telesnega po-škodovanja. Predsedoval je sodnijski svetovalec Flegar, votanta sta bila pristava Dell' Ara in dr. C r is tof olet t i ; državni pravnik Canevari tužitelj, glavnoga poškodovancu Josipa Stolfo, knjigovodjo pri tukajšnjem trgovcu Spiridijonu S ke r t u, katerega Slovenci še zmirom podpirajo, je za-stopa! žid dr. Graziadio Luzzatto; obtožence pa dr. Josip To n kl i. Dvorana je bila vse tri dni natlačeno polna goriških Lahonov in  čifutov.
Povod zatpžbe   je   sledeči:  Dne 29. novembra
1891   se je ustanovila  nova  grupa  zloglasnega   ire-dentovskega   društva   „Lega   nazionale"   v Ločniku, katere slavnosti so se udeležili   vsi   italijanaši   Goriski.     Pri   povratku  v Gorico   šli   so   nekateri teh udeležencev skozi   Podgoro,   kjer   so   se  ustavili  v neki   krčmi;  tam   so zaČeli   vikati in   na   vse    grlo kričati: Mostros di sklafo, figuri  porkis itd. Nekateri Podgorski fanti prepevali so  v drugi   sobi slovenske pesmi  ter se čutili  radi takega   nnsramnega in  neotesanega  psovanja  njih  narodnosti razgaljene, kajti tuđi   slovenska   kri ni  voda.     Ko so se  iredentarski   provokatorji   iz   krčme   oddaljili,  šli so kmalo   za   njimi   tuđi   Pođgorci.     Bilo   je   tako temno, da   nisi   na   korak   niogel   človeka   spoznati Mej tein  so pnleteli za Lahoni nekateri   kamni,   od katerih je jeden Josipa Stolfo na ocesu poškodoval. Kdo je kamenje metal, je radi  volike   teme   zines-Ijivo dokazati nemogoče.
Radi teh dogodkov  bila   je   že    14. septembra
1892   pričela obravnava   pri   okrožnnm   sodišči, k.i-tero je slednjič   izreklo,   da   ni   kompetentno   v  tej zadevi soditi ter je prepustilo stvar  porotnikom.
^tej porotniki sta samo dva Slovenca. Zato-ženci so se dobro branili in dokazovnli, da nišo krivi, a kaj se hoče, ker njih priče sh večinomu nis>o dopustile; mej tem, ko so bile poSkođovancu vae navedene priče dovoljeno, mej njimi večina dt> lavk v papirnici. N ibena poškodovančevili prič ne more nič pozitivnoga dokazati, tuđi so njih izpo-vedi no strinjajo. Tu bodi oineujeno, da so vse ženske pričo prišle k obravnavi v popolnoma novili oblekah, VHe 8o nosilo ostentativno kot ovratnt kinč i t a I i-j a usko zvezdo, jodna se, j" fie ćelo z mar-jeticami igrala. Izpovedal« nišo nič novoga, kar hi ne bil že pred poldrugim lotom židovski „Cor-riem di Gorizia" v tej zadevi pisal. Tuđi ho je več inlitjHjh ženskih prič pred in po zaslišanji intimno r.izgovarjalo z navzočitn reporterjem omenjenega čifutskega lista. Od govorov moških prič onunjam samo izrek nekega Gregoriga, kateri je rekel zato-ženceni, da so vsi „birbanti", na kar mu j« jeden zutožencev odgovorit, da ne ve od nobenega nič slaboga in ako so oni hirbanti, je on figura porca. Predsednik ojionmi zatožeuca, da se tako ne smo govoriti, ker bi ga drugače moral kaznovati, priči pa ni  ničesar očital.
Po dokončanem zaslišanji prič je govoril državni   pravnik   tako   rezko   proti  Slovencem,  da je
vse strmelo. Priporočamo   tega   gospoda   dotičnemu I ministru za novo odlikovanje, našim državnim I postancem   pa   kar   najtoplije   za   prihodnjo   sesijo. Zastopnik    tožitelja   je   po   navadi    prazno    slamo mlatil; branitelj je storil kar je bilo v njegovi moči.
Ob 7. uri zvečer razglasila se je naslednja ob-sodba, o kateri sem že včeraj na kratko telegrafično poročal in s katero se obtoženci po §§ 152. in 156. a) kaz. zak. obsodijo: Ivan Stanta in Josip Perko po 21/« leti težke ječe; Josip Čibej in Fran Hvalid po 2 leti; Josip Terpin in Petar Beni ni po 18 mesecev in vsi pojeden post vaake tri meaece ter v povrnitev škode in sodnih stroškov.
Obsojeni ulože pritožho ničevoati, ker se jim veliko navedenih prič ni dopustilo in ker porotniki nišo   bili  slovenskega jezika  zmožni.
Ako bi povedal, kako se v Gorici sodi o tej pravdi, tedaj bi ta številka ne zagledala belega dne.
Iz Celovca, 27. aprila. [Izv. dop.] (Dom družbe sv. Mohorja.) Ker imamo vreme za zidanje letos kakor nalašč, raste stavba družbe sv. Mohorja prav veselo na vi5. — Kakor se zdaj kaže, je družba pač prve in največje težave prestala. Z našimi mestnimi očeti, ki so v svoji strasti in iz strahu pred Slovenci skušali vso stavbo za leta zavteči ako ne popolnoma zaprečiti, je zdaj stvar tako daleč urejena, da ne detajo družbi no-benih sitnostij več. — Stavbeni mojster in arhitekt Madile, jako spreten in v tej stroki sedaj prvi v Celovcu, vodi po većini sara delo, katero nadzorujo c. kr. deželne vlade inženir G ru be r, ki je napravi! tuđi vse potrebne nacrte. Stavba bode monumentalna in izvršena v modernem baroknim slogu v dvakot ter se bode raztezala v tri ulice, in sicer h Četom proti jugu v takoimenovano Ring^trasse, proti vzhodu v kasarnske, in proti zahodu v šolske ulice. V parteru bode na levi strani od vhoda tiskarna, na desni knjigovežnica in pisarni ravnatelja in poslovodje, v prvem in drugem nad stropju se pa prirede elegantna stanovanja s popol-nim komfortom. Na pročelje hiše namerava dati družba napraviti tuđi Iep kip sv. Mohorja in Por-tunata, ki bode iz klesan iz balega marmorja in visok 27a metra ter je našemu vrlemu umetniku iu kiparju gosp. At. Pr ogarj u že naročita napraviti potrebno skico.
Prihodnji teden dovraeno bode že skoro po večini prvo nadstropje in ako ostane vreme ugodno, bode vsa stavba v kakili 4. ali 5. tednih brez dvojbe pod streho, ker dela zdaj na njej nad 100 zidarjev in drugih pomoćnih delavcev. Vse delo mora biti do srede meaeca novembra popolnoma končano in prihodnjo spomlad preselita se, ako Bog dii tiskarna in knjigovežnica iz sedanjih tesnih v prinvrnejše lepše prostore v novo hišo. Vsa stavba s kupljenim prostorom vred in raznimi pnpravami na stari hisi v ozadji, katera so bode porabila za skladišča, stala bode blizo 130.000 gld., sezidana pa bode na jednem najlepših prostoruv, kar jih mesto premore.
Veselo je videti, kako vse miglja pri delu, ali še veseleje je opazovati tukajšnje Slovence in one iz okolice, a kakim zanimanjem da zasledujejo vsi građenje tega vsestovonskega „Narodnega doma". Kdor se le količkaj čuli domaćini in Slovenca in ve aoditi, kakega pomena da je družba sv. Mohorja za naš slovenski narod, t,a zahaja prerad in po gostoma na stavbnni prostor in z nekukim jtosebnira navdušenjem diha , stnjnč pred tora narodnim tein-peljem, že sedaj vse bolj in bolj ponosno in pro-steje, proseč Boga, da bi delo miloatno spremljeval ter ga konečno dovedel do srečnega završunja. Tuđi naši nasprotniki so se že bolj omohčali ter se zdaj kaj laskavo izražajo o stavbi, ker jim imponira in vidijo, da bo Ie ta hi;ša akoravno slovenska, venđar-\h sliUila tuđi  tnestu   samemn  v  kra.s.
Možje (»a, ki so položili temelj tej dični in prekoristni družbi, počivajo sicer h*. dolgo vrsto let v hladni zemlji, ali njihova imen.i so in ostanejo zapisana v srciti vseh Slovencev. Anton Martin Slomšek, Andrej Einspieler in Anton Junežič, ti trojici je prva položila temeljni ka-mon družbi in s tem tuđi sedaj vspenjajočemu se narodnemu domu vseh Slovencev. In če tuđi smo Slovenci sedaj še razkosani na več dežel, v družbi sv. Mohorja smo spojeni v jedno telo in v tej slavni družbi imamo našo zjedi njeno S lo ve n ij o tako, kakor si jo za sedanje čaše lepše misliti ne moremo.
W^T Dalje v prilogi. ~^MI
Priloga n81oven8kemo Narodu" St 98, dnć 29. aprila 1893.
Da pa je prišla družba sploh do svojega last-nega doma, za to i majo v prvi vrsti in največje zasluge vstrajno delujoči gospodje poverjeniki, za njioii pa sedanji neutrudljivo delavni odbor, iztnej katerega mi je pred vsera pohvalno omeniti dveh mož, ki najdalje pri družbi aktivno delujeta in ki se posebno ter nesebično trudi ta za nje prospeh. Ta dva sta za vse lepo in dobro vneti stolni kanonik in podpredsednik družbe, uzorni rodoljub, prečaatni gospod LambertEinspieler in sedanji ravnatelj in blagajnik družbe gospod Simon Ja-n e i i fi , brat pokojnega ustanovitelja in prvega družbinega tajnika Antona JanežiČa. Slednji je posebno kot blagajnik tako vrlo na svojem mestu, da bi mu bilo prav težko dobiti vrstnika. Vesten na vae strani in goreč le za blagor družbe, štedi vse-stransko, kolikor je sploh mogoee.
Nadejajmo se in pričakujmo, da bode sprem-Ijal družbo tildi v bođoče blagoslov Božji , da ne bode nazadovala, pač pa se vedno napredovala. Žal, da letos od napredovanja ne borno mogli govoriti. Kakor čujem, štela bode družba to leto precejSnje število udov manj proti pre-teklemu letu. Mislim, da je temu kriva le lanaka slaba letina. Pa tuđi nesrečni bratomorni boj, ki se če dalje huje bije v sredini Slovenije i ti se je začel | raztezati ćelo že po deželi, upliva več ali manj tuđi ! na to stran, in tako trpi brez dvoma pri tem ne-potrebnera prepiru Se dobra stvar — po nedolžnem. — Upajmo torej, da bode prihodnje leto popravljeno, kar je bilo letos pokvarjeno. V to pomozi Bog in sreća junaškal
Domaće stvari.
—   (Uzoreu katehet) mora biti tišti gosp. Erften,   ki   na   nadi   nunski  dekliški   goli   razlaga   v nemfitcem jeziku kršćanski nauk.  Kakor ae nam po-roCa, je namreč pred par doevi prekinil hkrati svoje predavanje,  pozvavši učenke slovenski,  da  naj   mu naštejejo slovenske liate.  Ko je prišla vrata na „Slovenski Narod*, tedaj pa je klical uzorni g. katehet nad nas grom in žveplo, če$, da  je nad list skrajno brezbožen, katerega je greh čitati  iu   kar  je  takih pogretih Ijubeznjivostij  še več. — Beležeč ta junafiki čin,  opozarjamo   g. kateheta le na   to,  da   njegovo izvest no silno pošteno postupanje  ni pedagog i fino, kajti neprevidno je kazati mladini  prepovedani sad, ker  atoprav   potem   rada   Bega po njem,   zategudelj dvomimo tuđi, je li bo imela kuj  uspeha g. Eržeia ftolBka   reklama   za  »Slovenca" in  „Domoljuba". — Sicer je pa trn prigodek nov dokaz,  kako — nepotrebna   bi   bila   v   Ljubljani   posebna   narodna   du-kligka šola.
—   (Tretji   glasbeni   večer)  koncertnih raojstrov gcf.: Karola Holfmeistraintlanuša Baudisa bode 2. maja v dvorani starega utrelišća ob 8.  uri zvečer z jako bogatim  in zanimivim   programom. Gospodična Ana Šuklje, učiteljica „Glas* bene Matice", ni le   obljubila iz   prijaznosti   sodelo-vati,   ampak je   za ta več^r   dala   na razpolaganje tuđi svoj lepi klavir Bosendorferjeve firme. Jednako je tuđi gospod  prof. dr. Lovro Požar obljubi! za porabu na koncertnem večeru svoje dragocene a tn e* rikanske kotazne orgije. Kor bo razven tuga tuđi gospod A. Raži ager in   damski   zbor  bo-deloval   in   bo obsegal   vspored,    katerega    bodnmo objavili v jedni   prihodajih   Stevilk,   večinoma   jako zanimive novosti, zamoremo žy da nos naSuuiu časti-temu   občinstvu ta   koucertni   večer,   kateri   t buta mnogo glasbenega užitka, prav topto priporočuti.
—    (Majski   a v ancein en t.)    V   c. in kr, Vojaki iu sicer v polkih, ki ae popolujujejo izmej Slo-veocev,   so    bili   imenovani:    polkovaik    Ferdinand Sluka poveljnikom  pešpolka ftt. 87;   podpolkovnik Šteftn baron Bi lek polkovnikotn pri peftpolku St. 97; Ka podpolkovnike bo   imenovani   nitijorji: Jos. barou Schmidburg    (peftpolk    St.    97),    Karl    baron Braun (7),   Atojzij   Laube   (lovaki   bat   27); — za majorje   so   imenovani   etotmki:   Avgust   K o n-Bchegg (17), Franjo Lanjar (87) Ivan  Polaj-n e r (97), Auton F e j e r de BUek (97); za stotnike I. vrste so imenovani atotniki II. vrste: Eniest Fa-ninger (17), Ivan Fla nugu u (87), Gustav Seydl (87),   Alfred   Gzek   (97),   Viktor Nickerl   (97), Oton   vitez   K i s s 1 i n g   (17),   Makao   W i n k 1 e r (7), Ludovik Hirschal (97), Jos. Đu 6a r (101); — za stotnike II. vrBto ro imenovani  nadporoćaiki: Fran   Egarter   (7),   Frau   Jary(87),   Vilibuld "VVagner pl.   Frevusheim   (17),   Aleksander Dini (97),   Jakob   Pirker  (47),   Ivan   K o n b c h e g g
(17), Emil baron Vecsey (87); za oariporocnike ao imenovani poročoiki: Klemens pl. Eggendor-fer (17), Rikard Hussa (7), Julij Mtinster (87), Karl Leismer (7), Artur Oruber pl. Rehenburg (17), Albert Mala! a n (87), Pavel vitez Beneich (7), Gustav Panzner (87), Josip Kruckenhauser (17) Roman Niche"(17), Adolf Tambornino (17), Josip Nadler (47); — Za poručnike so imenovani kadetje: Viktor vitez Kodakovski (97), Frid. grof N e u-h a u s (7), Karl Teacbor (47), Evg. M a r i n (7), Jurij R a k i č (97), Oskar H a u e r (47), Jurij Č u m p e I i k (47), Viljem Sieghartner (47), Mirko Skabrot (97), Ferdo Tomanić (97), Karl Oinzkej (97), Frid. Mazu ran (17), Fr. M a r k (7), Rudu I f F i t z (87) Pri lovskih bataljo-oih bo za stotnike I. vrste bili imenovani stotniki II. vrste : Karl vitez Machal i c k y (27), JoBip R e i c h 1 e r (9), Ivan J a s k e (27), L. B I e c h i n g e r (20), Hugon Baumer (27), Karl K r e i n e r (8), Karl baron C r a i 1 s h e i m (9); za poročnike bo bili imenovani kadeti: Karl Hajek (8), Karl Horak (8). — V rese r vi bo bili za poročnike imenovani kadeti: Karl F r i č (peSpolk fltev. 37), Franc Pacal (8), Adolf PauBer (17), Ludovik Zavodnik (42), Karl K n a f 1 i č (7), Ludovik K r a u s z (87) iu Albin Hopfgartner pri top-ničarBki diviziji Stev. 5. — Stabni nadzdravnik dr. Stangl v Ljubljani je imenovan štabnim nad-zdravnikom I. vrste in premeščen v Budim pešto, na njegovo mesto pa priđe Stabni oadzdravnik II. vrste dr. Leopold Ficker. Nadzdravnik dr. Krali pri peSpolku št. 17 je imenovan polkovnim zdravnikom II. vrste; načelnik vojaSkemu skladištu v Ljubljani oticijal Job. Andreas je imenovan upraviteljem. — Pri c in kr. mornarici so bili imenovani za fenribe pomorski kadetje Anton Dole ne (znan kot pisatelj zanimivega potopisa okolu sveta v lan-skem ,Lj. Zvonu"), Ivo Pioj in Adalbert Ger-t a e h « r.
—     (Ljubljansko    prostovoljno    g a -Bi Ino društvo)   ima   jutri   svoj   redni občni zbor v  mestni dvorani     Na dnevnem  redu je poročilo  o deiovanji društva v preteklem  letu, poročilo druStve-nega blagajnika in blagajnika bolniSnega podpornega društva,  prisega uovo UBtopivdih  članov ia pa poBa-mezni  nasveti gasilcev.
—   (ObĆni  zbor zadruge Ljubljanskih pekov in kolačnikov)  vrfiil  8e je včeraj   popo-ludue v mestni dvorani pod predsedatvem  načelnika g. F 6 deri a.  Račun in poročilo zadružnega starešin-Htva se brez razgovora odobrita.    G. F od eri izjavi pred volitvijo,   da   bi   rad   odložii   mesto   načelnika, ker mu VBled   mnogih  družili  postav   časa   pr manj kuje.    Zbor sklene,   da naj   Fb'ierl, kateri je doalej zadrugo tnko vspe&no vodil,   Še   nadalje   ostane   načelnikom,   čemur   zborovalci   odobravaje   jednoglasno pritrde.    Gosp.   Foderl izjavi  na to, da prevzame zopet predsedatvo.     Pri volitvi zadružnega atareSin-stva   ja bil   izvoljed g. Ivan    Kos, drugi    pa   nišo dobili uadpolovične   večiue in je  bilo treba ožje vo« litve. Tuđi pri tej  ni nikdo kandidatov   dosegfll ve-čine, tako    da   je izjavil   obrtni    komiBur,  da   bode mestni    magiBtrat sam   kot   obrtna oblaBt    imeaoval petega člana zadružnoga odbora.  V razsodifiče izvoli se mesto g. Kremžar ja, ki je obrt odložil, g. Ivuu Žagar,  na kur s^ zborovanje  sklene.
—    (PomoČniSki    zbor   kovinske   zti-druge   v   Ljubljani)   ima   svoj   občni zbor v nedeljo 30. t.  m.  ob 2.  uri popoludoe v   salonu   g. Hafnerja pivarne z nastupnim vsporedom :   1. Nagovor načelnika, 2   Razni uaaveti,   3  Udtanovitev bol-niSke blHgajno in   volitev   nje   odbora.    Zaradi   posebne važnosti  tega zbora  vabi   vbh   p.  n.  g. g.  po močnike kovinske zadruge na polnoštevilno udoležbo najuljudneje                                                     O ibor.
—    (Zadruga    pleakarjev    in   sobnih slikarJHv)   ima   svoj občni  zbor v torek   2. maja t   I. ob G. uri zvečer v gostilnici pri Lozarju (Len-četova hiSa) na sv. Jakoba trgu.   Na dnevnem redu je   poročilo   načelnika,   račun,   volitve   iu  posaraezui nasveti  zadružnih  čl»nr)v.
—     (Bolniško    i n    podporno   društvo pomoćnih  unulnikov z:i  Kranjsko) imelo je dne 22. aprila t. 1. pri „Lozarji"  svoj redni občni zbor, ki je bil vrlo dobro obiskan.     Po   obi-čajnem    pozdravu    otvori    prcd.sodnik,     proglasivši Hklepčnost,   zborovanje   s tem,     da poroč.i    o naj-važnejnih,   tekom leta v društvu vršečih se prigod-kih.  Glasom tega poročila je odbor tanskega občnpga zbora naročilo predrugačiti društvena pravila v zinialu
cesarske naredbe z dne 26. novembra 1852. leta (drž. zak. št. 253) in zakona z dne 30. mare i ja 1888.1. (drž. zak. Si 33), povoljno reail. V ta namen sklicani prekoredni občni zbor dne 1. decembra 1892. je tako prenarejena pravila jednoglasno odo-bril in vzprejel, na kar so se predložila pristojnemu oblaatvn v potrjenje. Po odstranjenju nekaterih raa-lenkostnih nedostatkov, o čemer bode sklepa! današnji občni 7,bort zadobila bodo nova pravila potrebno odobrenje. Kar zadeva število članov, se isto ni apremenilo: kolikor jih je izHtopilo, toliko zgla-ailo se je zopet novih članov, ki so bili vzprejeti. S hvaležnostjo omenja govornik dalje visokega de-želnega odbora in slavne kranjske hranilnice, ki vsako leto prihitita društvu z izdatnimi podporami v pomoč. Bodi jima Se jedenkrat iz tega mesta naj-iskrenej^a zahvala. Hvaležno priznanje gre dalje tukajšnjim dnevnikom, ki so vaikdar drage volje in brezplačno vzprejemali in objavljali društva d-Coče se zadeve. Konečno izvratije poroćevalec še ža-lostno dolžnost, spominjaje se pokojnikov zadnje dobe: Josipa Maškeja in Ferdinanda pl. Klein-mayerja. Bodi jima blag spomin! — Vsled tajniko* vega poročila, ki se s predstojećim zlaga, jo imelo društvo 23 rednih in 2 podporna člana. Odbor iz-vrševal je vestno izročene mu posle in v 14 sejah reseval tekoča vpraSanja. Kar se tiče društvenega premoženja, imelo je isto glasom blagajnikovoga poročila dohodkov 431 gld. 30 kr., izdatkov pa 140 gld. 54 kr., tedaj čistih dohodkov 290 gld. 76 kr. Stanje premoženja znaŠa koncem leta 1280 gld. 88 kr. Po odboru nasvetovano predrugačenje pravil vzprejel in odobril ja občni zbor jednoglasno. Na to vršila se je volitev v odbor. Kot taki so bili izvoljeni gg. : Anton G u t n i k, predseđnikom ; Fran Ka nđtire, njega namestnikom ; Josip H a u p t-m a n, tajnikom ; Josip Knez, blagajnikom ; odbor-niki pa Oton P e 1 a n, Jak. Prestor in Joaip Ta v č a r. Konečno izrekla se je odstopivŠim gg. odbornikom topla zahvala, na kar je predsednik za-ključil  zborovanje.
—   (Banka   „Slavija")    naznanja   nam, da se bodu lotošnji nje občni zbor vršil dne   13. maja v Pragi.  Iz  številk,  katero  nam jo njeno generalno ravnateljstvo  o   tej   priliki  pri poslalo,    poBnamemo, da je lansko leto bilo  za „Slavijo"   posebno sretno, kajti imela   je   228.069   gld. 0 kr.  dobička.    Vsled tega bode ae njenim zavarovancem, ki imajo po pra-vilih pravico do dividenda, odpisalo 10°/0 premije. Tuđi reservni in poroštveni   fondi so se izdatno   pomnožili. — Ko  prejmemo  popolno  letno poročilo,  bode nam  prilika   obSirneje   spregovoriti   o   tem  zavodu; za danes   izrekamo le zadovoljstvo,   da   su   Slovani zamoremo   na   znvarovalnem   polji   izkazati   s  tako velikim in tako sijajno  tiHpevajočiin  zavodom.
—   (Promenadni koncert.) Jutri obVa12-uri  dopoludne igra voja^ka godba domaćega peSpolka v glaBbenem   paviljonu   v  „Zvezdi."    V programu je mej   drugim kot 4. točka Kindlov „potpourri iz CeAki b  operV
—   (Astronomična   Bvetovna   ura)  raz-utavljena   bodu  v mali   dvorani   nihannonidkega   po-Blopja samo Se jutri  in  v pouedeljek  do   7. ure zvečer.    Posebno   zanimivo je ogledati si  to zarea   izredno   umetno   delo ob urah, ko se razlaga obinkovalcem, nnmreč ob   10.  in    II. uri   zjutraj  iu ob  3. 4.   5.   in  6. uri  popoludue.   K^r  jo razlaganje precej  obfiirno, ne potečn dolgo fasn roej posaiuičnimi razla^auji. Kdordeni  videl  razstavljeue ure, naj   no žaro ud i prilike, ogledati si jo.
—   (Vrenie.)    Žudnji   dnevi izredno stanovit-nega, suhoga in vetrovnega aprila,   ki   je prouzročil prav obfutoo sušo,   prinesli so nam  toliko zažnljeni in potrebni dez.  Vćeraj  deževalo je skoro ves   dim in tuđi daues je nebu ge zagrneno. Bilje res že akrajoji čan, kajti  od vseh stranij čulu so hu tožbe o velikeia pomitujkanii, katero je nuBtalo, ker   je vsa rust zaostajala.
—   (Gozdnih   požarov)   jh   bilo  tuđi v paslednjein  čubu toliko,   da ju  tttzko,   da   bi  su  vbi ZHbel.žili.   Ni ga bilo skoro dneva,  da ni gorelo  tu ali  tum.  Vflik  požar jh bil  v Grintovcih, ki je trajal tri  doi. Dalje je   gorelo   v gozdu  BUovtu   pri Škof|i Lik', kjer je /gorelo  kakih   15    oralov   bukovja   in smerečevja,   v guzdu   „Šempoh"  pri   Kranji, v gozdu „Vojaa v Bdhinju, kjer je zgorelo   kakih 30 oralov It»sovja in v gozdu poaestnika   Ilnfnerja v Dorfarjih pri  Skofji Loki     Skrajno   suho   in  vetrovno   vreme pospeševalo   je   še   posebno pozdne požare in bode nastalo deževno   vreme   tuđi   v tetu   o/iru   uplivalo prav blagodejno.
Za preblvaloe m«at, urftdnlke Jtd. Proti tež-totain prebavljenja in vsem nnslfilkoiu mno^ega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domaće zdravilo priatni „Mull-ov Seidlitz-prašek", ker upliva na pribavljen je tratiio in nravnovalno ter ima olajševalen in topilen nfinek. Škatljica volja 1 gld Po poSrnem po-vzetji raz pošilja to zdravilo vnak dan l.kar A. MOLI/, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tiichtaubeu i*. V lekar-u»h na deželi je urt>onr> zaht<;vati MOLL-OV preparat, za-tnanmvan z varnoatno zmunko in pudpifnin. Munj od 2 fikatljic se tie pošilja                                             3    (18—6)
Zahvala.
Blagorodni gospod Viktor Rozina, c, kr, heležnik in krajni fiolski nadzornik Mokronoški jzrofiil je podpisancu za revno šolske otroke 18 tretjih beril, 11 drugih b o r i 1 i u slovnic, 12 prvih beril i n s 1 o v n i c. 10 Cetrtih račun i c in 2 tr e tji računi ci; poleg tega tuđi mnogo raznovrstnih pisank in riBank. Blagemu dobrutniku in prijatelju šolske mlidine izrekam tein potem v iracuu obdarovanih ubogih Solskih otrok najtoplejšo zahvalo z go-reco Željo, da nam Bog nakloni Se obilo tacih šolskih prijateljev,
Voditeljstvo ljudske Sole v Mokrouogu dno  27. aprila  181KJ.
J. Uuvniknr. ___
"28. aprila.
Pri MnllćiJ Bnda, Kohn, IloranU, Heinz, Wei-pert % DunHja. — Ulčaker \t Truta. — Kreinik iz Mari' lior«. — Poittiitf iz Gradca, — Kleraont \i Hurolin«. — Schutdes, HoTiuck iz Hrtin. — Tullian iz Ljubljanu. — Ku-iner iz Linč«. — Houigumn iz Kočuvj«. — Prijate! iz Kib-nice. — Luppis i* Itrke.
Pri Mlomit Kraiigu, Spitzcr, Souknp, Bionenfelri, Berber, Woiaa z Diiiihja. — Faluiiigl, M .horćič iz Trata. — Butsckier iz Katunika.  —  Oviti i/.  Kranja.
Pri hHVHrNkcm dvoru: llubmayor iz Gradca. — Vidra iz Opatiji1.
Umrli so v Izubijani:
27. nprilii: Erika Tjttdor pl, Lilient'eld, knpitariova hfii, 14 ilni, Marije Terezijo c-jttta tit.   1, oulabijenje.
V   ci o t m I n i  l> o I ti i c i:
<26. aprilu: To muž Kermol, poatač, (J!3 let, ncphrithis.
V   v o j a S k i bolnici:
27. aprila: Jožuf Uoziua, infauturist, 24 let, Škar-Ifltfca.
Meteorologično poročilo.
|    Ča9"?a- barSra      T^'        ?"'•    Nebo   £, O     zovanja       y mm       peratura    trovt                 mm
C   7. zjutraj    7JKI & *m.      l.'J4° C    bI. zuh. d. jas.   io OOmm
§■   '2. popol*.    7'Ji>'/p:M.      y4-«»C    si. zah.    obi.
oe>   9. zvefier    7-'8*5 «n.      1220 C    si. zah.    dež.      ^'2ift-
Sreilnja temperatura l.'tfi , za 2G" nad uorujHloin,
dtić 29   aprila t.  1.
včeraj            —        dunes
Papirna renta.....    gtd.    9840      —  gld.    9H-.r>6
Srebrna renta.....       „      9"•<">.>      —     „      98ir>
Zlata renta......        „     11730       —      „     117;jfi
4°/0 kvonska renta    ...        „      97-10       —      „       9720
Akcije navodno banke   .    .        „    9H3-—       —      „     H82-—
Kreditno akcije    ....        „    312 2">       —      „     31d-2">
Lordon.......        „122-45       —      ,     122f.O
Srebro.......        „      ——       —      „       - —
Napol........       „        974       —      „        9 7f>
C. kr. ciskini.....        „         T>78       —      „        578
NemBke marke      ....       „      fi "•—       —      „      5997'/a
mi                                                                ^^^1
Tužnoga srca naznanjamo vsem sorodnikom, jEm prijateljem in znancem vest u smrti naše ljubljene Qfl soproge, o/.iruin.i matere in stare matere, gospo       B9
Neže Kune   I
kfitero jo danes   po   kraiki   bolezni   poklical   Vso-   BB
tnogoeni  k  snlii.                                                        EM
Pogreb  bode v niuleljo  dne   30. aprila   t. 1.   U
popoludno ob 4. uri v llovtnh.                                  g^
Svetu maše služile se bodov mnogih cerkvah.   M|
Drago rajnko   priporuAamu v   blag   spomin   fgjR
in molitev.                                                        (i'^l)       UH
Rovte, yt>, aprilu   lHIKi. 1.                                MM
Toiiittž   li u u«'.   Koprog.                     HS
IVIurljH VlUmr,  hiM.         l^^n  Vilhnr,  zet.  H
Ii|udmiln  Vllliur.   vnukinja               H|
^M^B^fftfj^C3c5đOtJi^^jlžffjPSS3SH^^^SiSB?^^M SHb1^
■           Zahvala.           I
^B            Za  mnogobrojne   dokaze   sočtitja   o bolozni   ^H
^M   in smrti nepozabue soproge, oziromu matere           H|
I ^Via.e   Hafner ■
^M   izrekamo   tem potom častiti duhovščini, vsem  so-   ^B
^M   rodnikom.   prijateljom   in   znuncem,   darovateljem   ^H
^H    opih veticev,   posebno   pa   visukoČast.   gosp.   žup-   ^H
^M   niku   7.a ujogov krasni nagrubni govor uvojo   naj-   ^H
H   srčnej&o zuhvalo.                                                      (45U)   |H
H          Skofja Loka, 27. aprila 1893.               ^J
■                    Aiilujoc*! ONlnli.      ■
■■                                                                       Hl
■          Zahvala.          ■
|H            Za mnoge dokaze iskrenoga sofntja moj bo-   R9
HH   leznijo in o smrti,  kakoi*   za obilno   udeležbo   pri   BB ■9   pogreba dne 27. t. m. umrlega gospoda                  19
H                                       B
B    Oskarja Suhadobnika    fl
Vfi                      c. kr. davčnega pristava                      ^H
H                                 9
EM]    izrekajo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem,    |H
l_l   /.lasti gospodom unuluikom  v  liOgatci  in gg. pev-    ^[
■H   cem za ginljive žalostinke   in   za   darovano   vence   H9
■■   nujtoplfijšo zahvalo                                        (ttiO)   M|
EH            V Loga te u, dne 29. aprila 1893.               R|
Q                             Žalujoči ostali.      H
Vefc izbornih   zaračunjajočili iu priprostih, natakaric,  poRebno spf>sol»nih  zh U tui  onga-gement; — llišiu   in  kllliaric z letnimi spri-čevaii (za  L;tibljan<>)   jiriporoća   najbolje        ^453
posredovalnica G. Flux, na Bregu 6. Za prodajalnico duhana in kolekov (trafiko)
se <:ikoj   sprejnio ne  premlada             (399-3)
ženska
slovonsl^pga in ncmSkt-ga je/.ika   /.mo?.n!i.   —   Natančni   po-goji izvedo f.c pri upravuiStvu  ..tilovcuskega Naroda".
i  DR Ivan Voves   i
4    dežeini okrožni zdravnik v Radovfjici    ^m
2 dajenastopilsvojemesto. \
MARIJU KUPEU
poleg Pi^ul
0tV0ril3»   »e bode v  poned«Ijek,  dne 1.   lliclićl,
-^ Naročita za kopanje fc-
v lesenih  i ti kamenitih   banjah   ho tuđi  ppnijemajo. K obilnomu  ubisku   vabi   najulj-tdivje
(4r^_n                    Josipina Ziakowsky.
&&±±±&±±±±±±±&&±±*.
•jnfc^ifc<»<mlii»iin>iiiin.rtiifrfciiBfcliran^frr»f^<irft rftfcim^
]        ma.s6oTD©        |
q   /a vozove, uflnje i ti kopita, kcirbollneum,  olj«>   9
đ   za kmetljake stroje m  v»i- ilni^r smolne pro-   &
■?    Izvode    nujb'jjjšu   kakov u-tti    in  po   ]uiji,i?,iili   ciMi.-tli    ?
^                                            piip(»rofn                         t.-)"24 — IO)   P
J           H. WEBER           J
M v Ljubljani, Solenlun^ove ulice šlev. 0. ^ ►2                 Svojo zalogo                  >j
I raznovrstnih voz I
*M         e stre3a.o In brez  streh.e          k3
«     itd.,  lično  in trpi'žno  izdi-laim,  priporoča  /'ast.       >*s _M         duhovščini in Hlaviu*iuii   obfinstvti   tvrdka           ^
^5                 izdelovalec voz                  r2
j    v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 6.     r3
gfl    jjMT Naroćila se izvraujejo toćno in po    jh2 ^*3                           niz i; i ceni.            (447—ii)    jP^
C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. dri. ZsItzajL
Izvod iz voznega reda
■veljavne^a od 1- olctoTora. 1S92.
Nantopno om od j 011 i  prihajalni in odhajalni čaši  ozna-čoni no v »rednjeevropikem <aia.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol).
Ob 6. uri 38 min. zjutraj osobni \l»k na Trbii, Pon-tabol,   llcl.jiik,   (Jolovoc,   Krsnitenafeaf.o,   Ljubno,  Dunaj.
Ob 11. uri 55 min. prtulpntudno osobni vlak na Trhiž, rontabi'l. Hfljak, Celovec, Frrtnziiiist'estn, Ljubrm, Dunaj.
Ob 4. nri 21 min. popolndne o.schui vLik na Trbiž, Be-Ijak, t.'i'lovi-n, Solnoirrad, Inoiuost. I'ariz, TJnc, Ischl, Hiidejevice, Plzenj, Marijinu var«, Kfjer, Francovo vare, Ptm^o,  Karlovo viiro, Druždane,   Dunaj  via  Aiustetten.
Prihod v Liubljano (juž. kol.).
Ob 7. uri 10 min. zjiitnij osobni vlak z Dnnaja via AiuHtiittvn, Dnižilanj, I'ia^<'f Francovih varov, Karlovih vnrov, Kff«r, Marijinih varov, I'lznja, Uudejevio, Solno^rada, Linča, Isvliljsi, Ljubna, Celovca, Franzens-tV'sto,  Trhifctt.
Ob 4. uri 55 min. popolndno osrbni vlak z Dtinaja, Ljnbu-t, lifljaka, Celovca, FranzeiiHfestu, l'ontablju, TibiJu.
Ob 9. uri 27 min. zvećt-r osobni vlak z Dnnaja, Ljnbua, Hcljiikii, tVlovm,   INnitiiblja, Trbiža.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.).
Ob 7. uri 15 min. /.jutnii  v  Katnuik. ,,    2.     ,,    10     ,,       popolndno  v  Kumnik. ,,    7.      ,,   00    ,,       /.vcriT v   K;mi:nk.
Prihod v Izubijano (drž. kol.)
Ob    6. uri 35 min.  zjutraj  vt.  Kiimnikn. ,,    11.    ,,    06    ,,       dopoludno \i. Kiiuinika. ,,     6.    ,,    20    „      z\e(ifr i/,  Kamnika.
Srt'dnJH-evropski   Caa  je   krujnenm   Času   v Ljubljani za 2  minuto uaprej.                                                        (12—'•♦•J)
i Hiša na prodaj. >
a          IliHn hI. \i\ v liiir)! vunI« cunjoua 8.r)0U ^ld.,   ^
^   proda   he   ix   prosto   roko. — llišu jo   pripravna   za   ^
™   restavracijo,  ker U-ži  pri  novi tlolunjski  žoleznici.         W
%          Vuč tte izvć pri  posestniku  gospodu lE^rsLii-a.   V
4\   Iiv^octa-r-j-u..                                                          (41f»—3)   ►
Kiivnokar i/JSln je  knjigu:
Kmetijsko oospoflarstvo.
Prlroćna   knjiga   za   praktične   gospodarje.
Spisal Vilj«*tii  l{olii*iiiiitiii
pristav dežclno  poljijdtilsky fiotu  na  Grmu.
Ceua 5O kr., po poati 5H kr. in jo na prodaj v knjigo-
triiiici
IG. pl. KLEINMAYIl & FED. BAMBEHG
v Ljubljani.                  (452-2)
_...!___    __________..........i:_
Zobni zdravnik
SCHWEIGER
Htuiniji)                     (-17 — IV)
i                 II. naditropje, št. 25 — 20.
;         Onlinuj« vpuk   d:ui od 9.—12. uru dopolu-
'                dne in od 2.—ft.  nre popoludnu.
!         Ob nedoljab in pnunikih od '/,10.— V«'- ur<5-
:     Najnovejše zobe, zobovja in plombiranje,
"a                            i"
1$_____Z £x   čl e l o <± e c._____4$
|r                      §^'#A^>       (332-8)       Mf
i Gcgnac-grenčec
jj >fl        Mteklenica 50 kr ,  12 st<;klenic 5 gUl.        ^
I                               Slastan!                            P1
8 ^   Ućinkuje na žefodec osvežujoče, krepilno,   (t) | N        vzbuja tek in pospešuje probavo.        .°
I i^                           Dobiva se pri                            A
I %        Ubaldu pl. Trnkoczy-ju        U
■                  lekarnarju v Ljubljani.
|        ---== Pošilja bo z obratno pošta. ==---
i4jk           Zi sl   ±< e 1 o d. e c,           4jk
—   (Nesrefta v Tržiču.)    Zadojič srao po-ročali o   nesreći,   ki   se ja   primerila v Tržiču    pri etreljaaju na tarčo.    Sodoa  preiskava, ki se je  bita načela zoper   bivšega   župana   g.  lUithareka,   je do-guala, da je napovedovalec v kritičnem   trenutku stal za tarčo, čeaar pa nobeden streleev ni  vedel. Gosp. Raitharek je zadel v tarčo,   krogla jo je prebila m zadela za   ujo   stojećega    muža,    a   ranila   ga   je, kakor bo izpovedali zdravuiki,  samo oa roki in prav lahko na plučah, tako da  bi bil gotovo okreval, da ga ni od strahu zadela   kap, vsled   česar  je   obležal mrtev na lici mesta. Sodaa preiskava zoper Raitha-reka    se je  ustavila,    toda  vsa dogodba   ga je tako pretresla, da je   par dui potom   legel   v posteljo  i 11 predvćerajšnjim  umri.
—   (Učiteljsko   društvo novo me š-kega okraja) priredi   v   četrtek   dne   4.   maja 1893 v  dvorani   „Narodnoga   doma"  v Itudolfovem v  korist društvu   in   družbe   sv.   Cirila   in    Metoda zab;ivni vt>č«;r s petjoni,  godbo,  z igro  „Ulaznica v prvem   nadstropjt"    in   plesom.    Ustopnina:   Sedeži po 50 kr. Ustopnice po 30 kr. Ker je čisti dobitek namonjen tuđi  družbi sv. Cirila   in  Metoda,  se pre-plačiLi   hvaležno   vaprejemajo.     Začetek    točno    ob 8. uri zvečer.
—   (Iz  Metlike) ee nara   piSe:    V   noCi   od 27. na   28.  r. m.  ulomili   so   tatovi   v   prodajalnico trgovca Pibernika na Suboru. Škode je do 400 gld. Suhi teti na nekega klativiteza. — Hvala Bjgu, »liši se   a trga :    Začelo   je   deževati.    Živini   nedostuje hrane, cent s«ua plačuju «e po 3 gld. 6G  kr.  —
—  (l'rva   osuovalna   seja   a lov.   akad. tehn. društva   „Ilirija"   v Grade i)  vrši se v Bobuto 29   t. m. v lastnem  lokalu Burggasse Št. 15. se   tjledeftim   vs^oredutu:    1.   Poroćilo   osoovuluega odbora,   2.   volitve   a)   prvomestnika b) odbora, 3. veprejem   članov,   4. pozdrav  oovega prvomestnika, 5.  volitev odseka, za poslovuik G. slučajnosti.
—   (Gorički  „Sokol")   priredi jutri  v svojih proBtorth  „pri Zvezdi"  plesno zabavo.    ZaČotek ob 9   uri zve^er.    Vntopoioa   za   tlane   50   kr.,   za nečlane  1 gid   Sviral bodu Goriški orkester.
—(Novi golski prostori društva .Sloga" v Gorici) v ulici Barzellini eo že gotovi in se bode poBlopje blagoslovilo v ponedeljele dnć 1. maja. Dm galska razreda ho preselita v uaj-krajšem (asu v novo poslopju.
—    („Učiteljsko   družtvo   za   goriški okraj")   imelo   bode   dna   4.  maja   t.  1. ob   9.  uri predpoliiue v Gorici na ulov. oddelku deželoe kine-tijske gole obćno zborovanje z oasleduim vspo-redom:    1. O pokonfoi  pisavi.   2. Ustanovitev pev-skega zbora.   3. Posamezni predlogi.   K prav obilni udelež'tvi  uljudno  vabi                                   odbor.
—   (Zelezniški   most   čez Sočo)   na oovi progi Tržič-(Monlalcone)-ČerviDJan bode do jeseui dogotovljen, ker 80 dela  vsled ugodaega   stanja   vode izdatno   napredovala     Most   ima   oaem   atebrov   iz kameuja, vrhni del bode pa iz Železa.    Stebri stoj« po 50 metrov drug od druzega.    Kamenje se mora precej   daleč   dovažati s Krasa.     Kor  je glavui  del zidarskih   zgradeb   pod   vodo   že  gotov,   bode zdaj delo bitro napredovalo
—   (Nov tarif.) Dne  1. junija 1893. atopi v  veljavo   novi   tarif za osebni  in  pratežni   promet mej  poatajami c. kr. avstr.  državnih žoleznic  in  postajo   Hali  Stevrthal-železnice    (via   Stevr-Garsten.) Novi  tarif obsega predrugačene vožn« cesto in nove določbe glede prevažanju otrok,  zajedno pa stopi iz veljave istoimenski   tarif z dne  1. junija  18U2.   Iz-tisi tarifa  se   dobivajo   na   dotičnih postajao,  c.   kr. avstr. državnih železnic po  10 kr.
—   (Hrvatska   pesem.)    V   pOBledujem koncertu   glusbeuega   zavoda  v Zagrebu  izvajaU se je najnovejfta skladba Zajčeva, to je trilogija, v ka-teri je slavni   skladatelj   predoćil   napredak uuutoe brvatoke glasbe v zadnjih 35   Fetih.    Prva doba  ob-seza    takozvane    BUlokavkiuje"    iz   Gajeve    ilirske dobe.    Drugi   del   „Neuvelo cvieć*"   obaeza   pesmi neumrlega   Lisinskega,   tretji    del   „Svježe   cvieće" pa fctarejSe in  uovejše Zajčeve   pesiui.    Vse je povil skladatelj  v  krat<en   veoec   za  zbor  in samospeve h BpremljevBDjiMii orkestra.    Vse oddelke vsprejclo je občinstvo z živahnim odobravanjem   m je  bil  to  res jako zanimiv koncert.
—   (Hazpisana služba.) Na čftirirazredni ljudski soli pri S v. Vidu   poleg Ptuja   izpraznjeno je  nadučitel;sko mesto, z dohodki IV. plač. razredu. Zahteva  se   tuđi   sposobnost za subbidijaren pouk v kat.  veronuuku. ProAnje do 24.  maja t. 1.  pri krajne 111 fiulbkeui svetu Sv.  Vid poleg Ptuja.
_|_____________________L.
Y~            ---------------------1
Prvo krono družbi sv. Cirila in Metoda!
4^_______________                            j±
"1                                              ~~                   "
Razne vesti.
*    (Neuspeh    ui ad 1 a ns'.aci j e.)     Navzlic vsemu nattilstvu, ki je vporabljajo Madjari  proti ne-madjarsktm  narodom io   navzliu   um etno  sestavljeni statistiki   prebivalstva vender   madjanzacija   ne napreduje.    Zjaćiloa  je   vest   madjariskih listov, da v hontski Županiji  slovački   živeij   prevladuje.    Po   iz-vestji   dolskega   nadzornika   preosnovale   so se   ucil-niče v   14 ubčiuah,   kjer   se   je prej   poućevalo   ina-djarski  tu  uemski,   zdaj  v slovttgku sole.    Madjarski časopisi   vporablja|o to v izgovor,   da pritiskajo   ua primasa    Vaszariya, nuj    uvede v HlovaSkth   občinab inadjarske   propovedi v cetkvab  in   tako   pripomore razuarodovanju Siovukov.
*  (Zapravljiv — dninar.)    Da more na-vaden   dumar   v sedanjih    težkih    časih    postati  — zapravljivec, j^  skoro neverojetuo.  A vender je tako. Dunajski  uradoi  list  nazuanja,   da  je   sodiSče    spo-znulo 44'etnega  delavca   Majerja za   zapravljivca   iu mu  imenovalo kuraturju.  — Kako  čuduo se veoder svet premioja!   Doslej so bili zapravljivci samo sin-čeki bogatth startdev, a o  kakem delavcu   se doslei Ad ni slišalo,  da bi  bil   zapravljivec, zlasti ker v to treba   v   kvantitativnem   oziru   phmeruib   dohodkov. Ako pa se   nav»den   dninar   popoe   t«ko   visoko,   da se mure njegova   poraba zaslužka    zmatrati    za za-pravljanje, putem mora  imeti posebne   darove, da z ina lim i sredstvi  veliko  doseže.    Kako nepravična je vouder usoda:  Mož, ki je poklicau, da potroši voli-kansko premoženje, se mora omejiti na zapravljanje ueznatne mezde.
*   (Hći  pol ka) Te dni  poročila se je v Pe-trogradu   gospodična    Evgenija    iSemjonovskaja,    hći SemjonovMkega gardoegti   potka,   s   poročnikorn   Ri-daoskuu.     Ddvetnajbtietna nevu^ta ima svojo zgodu-vino. Pri odhodu iz Plevue   našli so   vojaki   itneuo-vanega polka v  nekem jarku na pol mrtvo deklico, ki je imela    okolu    vratu   na vrvici    obešen   tur&ki zlat.    V Drenopolji   so ubož co oblekli dostojno   in dr.   Klerov vzel   jo je v Št,  Šrefto.    Od   tam prišla je v Petrograd,  kjer joje ua stroške polka   prevzel v odgojo urednik Popovtcki.   Krstili so jo po pruvo-tjlavneni običaju  iu   sta ji bila   botra   dr. Klerov   iu vojvodioja L^uchtenberg.    Obiakov«la je pozneje zavod    Nikotajuki.    Semjoaovski   fiolkovni   učetje   dali bodo Rvoji hćerki polka precej  izdatno doto.
*    (Električen    umetalen   ogenj.)    Pri razstavi   v Chicagu   bode    ka;:al    Mr. C   Champion, elektnk na Paridkem   umetniSkem io   obrtnem   kon-servatorji  svojo  najnovejšo iznaidbo, to je   električen umataicD ogenj.    Ž raznobarvenimi malimi eiektrič-nimi svetilkami,   ki  se   vrte  na razne   načine,   elek-tričnimi   iskrami in   večjimi   svetilkami   dosežejo   se vsi efekti donedaajih   umetalnib ognjev.  R-izloček  je le   ta,   da   se    električni    umetalni    ogooj    vedno hihko ponavlja bnz novih stroAkov.   Tuđi akustične effkte  bode Cbampion posnemal   z mnbmi    balončUi iz kavčuka, ki se ra/.pokajo z velikim hrupom.    Z* veliko fa<; ido,  predstavljajoČn ćelo skupino, uporahilo ae bode  180.000 malih in 300 večjih svetiluic.  Prve poskušnje za to  uovo iznajdbo   obuesle   sj   se   prav dobro.
Knjl±OTrnost.
— Kmetijsko gospodarstvo. Učna knjiga za    kmetijske   gole, ob   jednem   priručna   knjiga za praktičnu   goapodarje.    Spisal Viljein  Robrmanu, pr stav   deželne   viaarak^,   Hadjarnka  iu   poljedelake Aule na Grmu. Calje  1B93. Tiskttl  in zuložil Dragutin Hribar.  8° Str.  129.    Cana   50   kr.,   po poftti 55 kr.   — I) jnlej Se   nismo iD;eli    pritnoruo knjige, iz katere    bi  se    mogli   tako   dijaki strokovnih   gol kukor tuđi samostnjni  gospodarji korenito   poučiti  o Heuientih   kmetijukega   gospodarstva;   žuto pozdravljamo to izvrstno delo z uajvečjim veseljem, ker za dostuje najatmžjiin   zttbtevam ter more   izdatoo   ko-ribtiti   vst m   Hapredujoćiin   slovenskim   goapodarjem. Primeruo   urejen   puuk   o   kmutijukem   gospodarstvu je težje   epiatiti    nego   0    kateri    koli drugi   stroki, zlueti če ga je  prirediti za golo in za potrebe prak-tičuega gospodarja, a g. R jhrmann je vse te težkote srečno   premaKttl   in nam  v phčujočmn   delu   podal ieborno knjigo, 0 kntero smemo biti   zadovoljni.    V tej  knjigi  uajti   je vse,   kar   treba   vedeti   pri  lime-tijftvu; vse je  jasno in   spretno   razloženo   tako da moremo to lepo   oatinueno   delo   najtopleje   priporo-čati želeĆ, du bi so Čim boli razorilo.
—  Podoknica iz Teharskib plemičev. Transkripcija za   klavir.     Priredit   Ivarl   Hoffmei ster.    — Podoknica   iz   Ipavčove   opere   T^harski pleiniči se je   občinstvu  jnko  omilila  ia   sploSno se sodi   kot najbolji   in najlep-ia    točka   celega   dela. Izborni koucertoi mojster   iu učitelj  „Glasbtnie   Ma-
tice", g. K. Hoffaaeister je to prele po skladbo z znano spretnostjo priredil za klavir in iziđe njegova transkripcija že tekom prihodujih doij.
—  wPopotniktt, glasilo zaveže slovenskih učiteljskih druArev, prinada v At. 8. nastopnu vsebino: Raz-loček  mej posamnim  in  skupnim  poukom   gledć   ua sredstvu io smoter.   (I.) V. Korun;   —  Nareftje   ali dijalekt ter ojegov  potneu  za   Ijudako   60I0,   osobito za elementarni  razred;   —  R*ztrgan rokav; — Liiti slovenHkega uCitelja-koIesai ja; —DruStveai vestnik; —    Dopisi    iu    druge   vesti;   —   Raznoterosti;    — Nutečttji.
—   E legija.   Napisala KriBtijana Solvejgs. Prefitampani iz „Obzora".   U Zagrebu,   1893. Tisak Dioničku  tiskare. Str. 39.  Gena 25 kr. Ta duhoviti spis odlične hrvatske pisateljice, kateri je izhajajoč  v podlistku  Zfigrebškega, „Obzora"   nbudil   mnogo za-nimanjn,  priporoĆamo jako  toplo  vsakomur, kdor se količitaj interesira za hrvatsko literaturo.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Gorica 2 9. aprila. J)c2. Kolski svet jo pod predsedstvom namestnika Itinaldinija sklenil, da srednješolski dijaki ne smejo več obisko-vati sej   nbč. sveta ali sodnih   obravnav.
Trst 29. aprila. V navzočitosti nadvojvode Karla Ludovika iti soproge tor nadvojvode Ludovika Viktorja bila danes v morje spuščena lađja-kri/arka „Marija Terezija." Krst vrsil se v navzočnosti nebrojnj nmožice. Topovi so streljali, godba je svirala cesarsko pesem. Botra nad vojvodi nj a Marija Terezija odgovorila na nagovor admirala Sternecka z apologijo na cesarico Marijo Terezijo, reksi, da ta velja še danes  za uzor.
Trst 29. aprila. V ponedeljek se bo vršila pri de/. sodisču obravnava zoper A. llascovicha in S. Đazzanello, ki sta tožena motenja javnega pokoja zaradi zadnjih demon-stracij  v   „Politheama Rossetti."
JDunaj 29. aprila. Včeraj dopoludne začelo deževati skoro v ćeli Avstriji, na Oger-skem, na južneni Neinškem, Francoskem in severiieiu Italijanskem. Su5a naredila veliko škodo.
Neapolj 29. aprila. Cesar in cesarica kakor tuđi kralj Umberto in kraljica bili pri vzprejeuiu in pri vseh izletih in obiskih navdu-šeno pozdravljeni. Cesar se izrelcel jako pohvalno o italijanskih vojnih ladijah kakor tuđi o moštvu.
Feterburg 29. aprila. Generalni pri-bočnik carjev. knez Dondukov-Korsakov, bivši guverner Bolgarske, unet Slovan, umri v starosti  71   let.
Berolin 2 9. aprila. Državni zbor vzprejel zakon zoper oderuštvo vzlic odporu nekaterih stran k.
Narodno-gospodarske stvari.
—   Pogosdovanje  Krasa.   Komisija za pogo-zdovauje  KruHtt  poalaia je  izkas deželnega goidnega uudzorništvu o pogozditvnh kranjokega Kraua I. 1891. Po tenu izkazu se  je:   na novo   pogozdrlo:   129-581 ha   ter   za   to porabilo   1,159 270 Badtk črnega borove«,  760 eniiik blataega  bora, 7500 smrekovih Bd-dik,  1000 sadik K'^dnega   grahora,   2   kg   smreko-vegu Hemeua, 2 kg jelftovega nemena ; popravilo pa 11 70 ha ter za t> porabdo 182.000  sudik   črnega borovuti,  1000 HBiJik   blntnega   bora,   G000   jolSovih emtik.    Vkupui   trojki   bo lznušali 9841   gld.    Dalje pouIaU ju komisija za pogozdovunje Krasu   poroćilo c. kr.  gozduega  »vetuika Golla o naotidib, ki eo se zvrftili spomladi   I.   1892.    Novi   načudi od spotnladi 1.  1892. munjo 77 39 ha ali  134.51 oralov.   Za te iiusttdo    porabilo  se je 835 000 dveletnih sadik ^r-uegu borovca in 5000 tnietuili amrekovih sadik. Tj sadike dobile bo su iz gozduegti  vrta v Gradiftči pri Ljubljaui   brezpla^no,   le   troSke   za   izruvanje,   za zvezaujH in  prevožnjo ua železnico treba je bilo po-vrniti.   Prevožnja po  južni  železuici ni nifi tttala. Za zuaaditev m ju izpla^alo 3398 gld. 2G kr.,  torej   4 gld.  04-55 kr. zh   1000 eadik.
—   Planinska jcadruga  „Srednja vas" v Bo-hinju,   ki   bode   odelej   poleg   mftHla   izdelovala  tuđi uir, dobila i« od poljedelukega roiuiHterstva podporo 400 gld.,  da si  napravi  ponlupje z\ iedelovanie sira.
—  Urejevanje Savinje. Nsni^stništvo v Gradci izdalo je naredbo, kako bode i/.vrševati zakon o ure-jevanji  SHvinje tni   Moziria  do Celja.
—  Železiiica  iz   Krapiue   do   hrvatsko-slovenske meje. Th do i  vrši Be političao-tehniški  pregled za železmško  prngn, ki se bode gradila iz Krapiue do iueju in se bode nadaljevala po sioveuskem o/ciniji do Poličan, kjer se bode spajala z južno že • lezuico.
;           >a prodaj J# iw. prošle rok«          J
hiša št. 71 v Kostanjevici  i
\   na Z'gietvSki veliki cesti,   b prodornim   dvnnčćeui   >n goapoditrakimi   \
|   poslopji  in  z velikim  vi toni, kateri  bi se <lnl  uporahiti   tuiii   za   sta-   *
'   višče.  —  II Sa je  leiinonulatntpna,   zidana,   z opeku pnkrita,   obsega   <
[   v  pritličji tri Bobe,  2 kleti,   flhrambu in kuhinju, v  prv^m nHtistmpji   <
'   pa  pet sob 8 BhrHmbo in kuhinjo. Hiša je   iako  pripntvMn  za gustilim   *
>   in  to tem   bol),  ker ae  je  že  pred   leti   izvrSevnl*  v  irj hiSi  g aHni    < I  Carska obrt in ker  je promet na Z'igrfhflki  veliki cesti  jaWo živahan.   < |             Eventuvelni kupee mog^l bi tuđi  kupiti  Kenilfi&čn, spadmofta   J
>   k temu  pnseBtvu   — Opnzarja bh tuđi na to,  da  u<»si  prvo nadatropje  < ',  te hiš"  lepo naiemnino.                                                                         \ •             Natančneja   poiasnila   duje e. kr. notar Iliiilovernik  v  ;
>   KoN<aiii<*vIrl.                                                                                   n.tr>__*>■*   <
,.lr:L, Fran Čuden ,P£L
-*-* urar *—-v   Ijfiihlffiiii.   N1onov<>   n1l(>c   št.   11
(Podružnica  v Trbovlj«h)
piipmofa •*!. uhftitutvn ter posebno preč. diibuvPr. ni svinjo   otimati*  /rt!oi,ru
k švicarskih župnih zlatih, srebrnih A in nikelnastih ur, stenskih ur z ]H nihalom, ur budilnic, verižic, prsta-0                 nov, uhanov       (i9i-tn
■V    in   v»ch   v  14»   Htroku   m j«n. < 1: l j i ■ r- i 11   Htvarij   p<»   naj-
W                                         ni£fiii ftaifii.
Popravila i/.vtSujcjo »u tmtar'Auci  pod jioroStvoni. --   /uiiiiiijii   nan^'i'ji   h«^   liitrn   izvrSnjujo p<»  pošti.
Coniki ao vedno na raz^ola^anjo  zastonj in franko.
F. Wisjan     i
sedlar                   j
v Ljubljani, Rimska cesta št 11  ]
pripnrot'a   svojj)  v.aln^o                               ^
\           Izca.ela.nili. in rLSt pol izid-ela-r^ItL           )
^ „lanđauerjev",  koleseljnov,  pokritih  in  S
\                na pol pokritih voz                \
\   iz izdeluj-.:   \si v i.j.'^mo   strcko   spii'iajoća   dolu   po   iiajlc>pšt>in   h1«»^ii   in   J
,/                                                      niski   ctnl.                                      (!61~4    \
/                  fjđ@T   A'«wi~nčiln *• itešele ist-ftuje točtit*.  ^^ft^                  s
Najholjše vrst® piva
Sli*  ^^         -v eođ-ili. Ion. steMenicali
iz združenih   pivovaru
Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu
i                                            piiporočii  po  tovarni.škili ceiialt.       ■l'")- " '-'
'                Zaloga x>iva
-s,jj            prve Graške delniške pivovarne
^         IVE. Zoppitseh
v Kolodvorskih ulicah št. 24 v LJUBLJANI.
Na ptsmouo poiavedbe odgrovarja so nemuđoii.a  <n  frankovano.    *
Zahvala In pfiporoči!o.
ćast   mi   jo    naziianjuli   p.   n.   gospodom    f(o.stoiii,    da   šutu    z <1»i«'mi»   1.   iti»i*il;i   olvoi'il
gostilno „Pri vrtnarji"
v CS-rad.išci
in tu iialiikjujth'u so l«<*t5-l|i><<v-<', <la bodeni voiluo skrbe] za dobra dolenjska, hrvatska i:i istrska vina, /;t priljubliono Koslor-Jovo mar ono pivo,  kakor tuđi /.a gorko m mrzlo kuhinjo ter
du lioiltiiii liajboljc stro^cl svojim gostom. Zuhvajujoć so nujprijaziipje svojim spošt(iv:iniin gostom na meni dosedaj i kuziition zaup.uiji, jili nb JL-diuin  vabi  uljudno na mnogobrojni  obisk,
Z velespoStovanjem
(34<;-4)                   Anđrej Zaller, gostilničar.
<Ut.3<2<j'f,f>k
Neobhodno potrebno za vsako  gospodinjstvo je
Kathreiner-jeva Kneipp-ova sladna kava
z ukusom  bobove kave.
Ta kava ima zase nedosoženo prednost, da se zamore odreci
> kvarnomu uživanju   nemeSuno ali  /,  surogati   nipS.uie   bobove   kave
;in da je moi prirediti  mno« i   hIh4Ih«'|n   , pol> ^ te>;a »irMTejHi*
^ in  te^nejnu  kavo.   —   >«*|»relto«t»"iit» leot    prlinoH^k   k   na-
^vndnt  t»ul»ovl   knvi.
Priporoča se zlasti za gospe, otro ka in bolnike.
Osobitu s«» ,ji? čuvati slabili   pusnemovunj       (417—2) l>«»l»lvt« ne povMod             —             ■ j  kile  i»o  'Zli  kr.
[     Gospodom podjetnikom
I                                          naznunjam,  da. t7.de)uiem
I frizne descice (lajšte) in parkete
I iz hraHt'ivt'gtt lea« in da so isti 1 pulrc. debeli in VBiik« mcnv Ravno I tako izvr>u)'m tuiti vtmko iiniočilo tu'-no iti vt'Htno ler dovn^ujom I s■■<))(* i/deILe na pontaio v Loko uh Logatec. Vc^ ho izvo pri [ni<1jH8aucu.
J                              tovarna parketov in friznih  desčic (lajšt)
J '•'*"'•»—«1                               v Crknem (Primorsko).
Vabilo
občnemu zboru
Savinjske posojilnice v Žavci
v nedeljo dne 7. maja I393 ob 2. uri popotudne v  občinski pisarni.
Dnevni  red.:                        l-r»M
I.)  IJro(lla<»anjo raiiunov za loto   lb'JJ. 2.) Volitcv dveb   revizorjov. U.)  Razni  nasveti.
Ako bi pri prvt-m obfnem zboru ob 2. uri popolu lijo no prišlo z:td->s1ii'» 5tt>vilo udtiv Savinjske posojilnico v Živci ho na tišti dan v tistib prostorih in z tištim ilncvirm reilom dni/i nbftni /,l)»r S iv njsko posojllnicc ob 3. uri pupohultie skliče, pri katerem je vsako fitcvil.» nav-7.t?]\i uilov   hklepćno.
Ž a v c c  dne  "J.'J. aprila   IH   3,
■ i.             ■ i. ■■   im^^mbim    »M <m»»^    i M ■■UI1»«W II   I    ■!    I   TTITIHnil1li — IW——PI—>WF rh^P-<WW J«^^^Hrww^*^»
L. Luser-jev ob!;ž za turiste.  J^H &%W%. \
i        fs,          <;»i«i\«   in   liilr«   in .1 >     v^Cvv     VCV^     <ii«  > i; v i«(i«i«ir«wiii
^        U3           \;:j,.(,    m'hIi-k.c   pioli       >V^      ^V>^          S. |d. S|,id..vi«\ F.  ;lnik.i:
\      Jr-i\       Wiii lim ,k«noiii.     ^/-.^   ^/   A        v Mu inrilcii J   M ,f n k ;
'^4'ŽCI     *ii!|im  i.h  pm:-     X,<^J%«1X                 ;«>l«»««l A   lv-'tr<T.W.
/•>Ki       i-.ls.t li, j.t-tiili ii.      X ^ ..VX          Vi-liku       llninuttMlil.    .1.    IS.nitu-
\^\aTv-   ,m.ji in   ti.l.n. S^ŠSČ     ^S       pnziuili,ih      ('lH-r;vUri'/.aliA Air -
-"U.S-'a-'    iTitHKinii     x^ t^s      pst'm Jt; n:l      '"•:'■''   v T|V;U   "l K ■
-*   VAj-TM* i    Un/f          XstS$\  ,,'n/       o^led   v                    nišUi'in)   (',    Meniii>r;    »
*;^>SV    ▼>/^^^V^      aVI" r;l7!"lslIJ:llllln;     !■:. K-.„ipf; v «^>ri.'i <;
n .-— -^ y\^ **/     L,5cnwenK-a leKarna     ,M.rBllA. h,,.,,.,, Kr,..
I  kV"   ^'j/^Š^   ?/       :i[):i)    Moldlln«-DunaJ-         »M K   .--ivn.k; *  lt»«l-
. )     *r's'^y^ \*X\r       rrist«'i> samo, rp iiniila navod in      K«»"i  <•'.  K    Andiien ;   >
1111 >^y^    ~-    ^     «ibli* \»r.-t.\iMio '/.-siiiiku in potpis,      I drlji   .J..-*ij>  \Varln;   \
"    yr      *§>   S^jf''      '*'   J*'   tu     '-''^''"i    torrj     I Jlj   Hi"   pi»/.l      Iti«il«»V' j icl   A    lloblck :
^/"^"V^  'i? <r     in zavrno vfo maaj  vredne ponarcd"be.     »■ oijl .1. Kiipilsr.-c'uui.i.
Najbolje  železo prodaja
A. C. AHČ1N
pri  ,//.lnti  kosi"
v loiibljani, Gledališke ulice št. 8.
Posebno priporočam
orodja px»\re vrste
la                                   za                  (1-Ui-U)
™           rokodeice in poljedelstvo.
Za  i>ilo
in X7'oc3.3^.e ža,gre  j
\                                         kakor za                                 i
\l              se purani i hi, da so dobro.
■$i                                              -------
S&              Grobni krizi,
IjgJ                                                                                    I
^^  šine za obloke, kuhinjska oprava itd   '
Stejem  si  v prijetno  dolžnost,   izrekati   najarČnejlo zahvalo
zavarovalnemu   društvu  Zjedinjenih  držav  v Novem Torku
„EQUITABLE"
oiiroma generalnomu umtopn v CJradcu, pri kojem je bil pokojni moj soprog goapod Hcarik I'odjeđ So le malo das.i zavarovan za 2000 £ld. za nlučaj smrti, za hitro in točno izplačevanje zavarovalnine ter priporoiati to dru-itvo vsakomur najtoptejie.
Vid em, đuč 19. aprila 1893.
(448)                                  Karolina Podjed, rojena Kalb.
Obrabljen biljard
Je na prodaj.
Kje? pove upravnistvo „Slovenskega Naroda".    (410)
Popoln
stroj za sodo vodo
proda ho v Št. I'etru uh KraiiiMltcm po povoljni ceni, poleg tega tndi                                                   (-IJU—2)
5OO  Hifonov.
Vefi se izvc plmiieiio pri  Tfartin**k  A   I>atzelM-bcrigerji nn Iftuiinjl,, N<>uf uiifliKUN, l*ofitoii)caMMe I.
] Lepa prodajalnica
« na izvrstnem prostoru, popolnoma urejena za ? S trgovino z mezanini blagom,                             2
I       odda se tako] s prav ugodnimi pogoji.       |
£           Dosedanji   promet   30.000   gld.   —   Na-  £
5 taučneje se izve pri upravništvu „Slovenskoga s |»  Naroda".                                                 ('399-3)  *
M *.«■ jM- * ♦ * .♦ 4 ***** j«j«*#4M^-****A******Jt*S
<^ Ik/J''-**            Koroški (^-4)
««2gife> rimski vrelec
^BfgHPJ^BS^       najbolj prebavna, najčisteja planinska
^*-- ŠfmM  V  i*l       kiselica, prost vseh želodecobteznjoćih,
&      y& W*-*w        sliznicc dražečih postranskih seatojin.
V Ljubljani   glavna  zaloga   pri   M. K. Mu punu.
?Kwizdina               m^
protinova tekočina.  J5[
Mnogo   Irt   pre»k lišeno   bolesti   ute-    ^j^ šnjore  domiuV  Hredstvo.                 ^>
Cena  ' ,   Ntt'klcnlel avHtr. vrij. |(l«l. 1.—• *i      7a «l*'kl«»uicl HTMtr. velj. «O  kr.
Dobiva se v vaeh Iekarnah.         (210—6) Paziti je na varutveno znatnko in naj se znhtova  urecno
Kwizdina protinova tekočina
iz okrožne  lekarne v Korneuburgu   pri Dunaji. «& puškar bs>
v Borovl|ali (Ferlarh) na ItoroNkcm
izdelujo in prodaja vHttkovrstno novo piiNko in rovol-verje ter f«« lovHke priprnvc, patrone ter driifeo Mlrel|lvo po ii nj ii i žj i li ciiinih. — i'uftke ho vhi; prc-NkuNcnc na crs. kr. i/.kuSnvaliAri ter zaziiaiuunovuiic i Kuaiuko tt'ga  ■/.uvoda                    (446—1)
Za  izbornost   Mii^ii  jainfi   izdolov/itolj.   — Staro puško popravljajo sr ceno.  —  (Viiiki   poniljajo sti brczplnćiK*.
R. Miklauc
i *J   v Ljubljani, Špitalske ulice št. 5.   [š| rf                        Zaloga          (i«y-io)   ^
; vsake baze gvantnega blaga § 1     za moške in ženske     s
(g                                kakor tildi  VHi»h  vrsb                               P
[\j    kocev, kovtrov, srajc, jop, nogo-    £ vic, svilenih, in cajgastih nit itd.
jpig*  po najnižji ceni. "^SS
Zia.cin.5ei cena I
Solnčnike
le najboljSe  kakovosti  priporoča
v veliki izberi in po   nizkih
cennh
L. Mikusch,
tovaraa solnčnikov in dežnikov 331—10)            v ZO ubijani,
3X«;t4tnl  tr-fg Stov.  1C5.
Da se zvajanjem priđe v okom?  * ||
Kdor Loču i ine ti »loveći                               KcT*
Plznski pivni grenčec pl
prlatno orlK'nal in ne ponurejune^a, mora znbte- ^r<_: vati Itrecnu le ti stegu, ki ga je glasovita, 50 let g-D« (439—2)                obHtoje&i tvrd ka                               $£*
■51 Moric Auer v Plznu ^5S ?f!
izumila in ga jedina proizvaJA.                    3 c   f'Jf
TincLcapsici compos.
(PAIN-EXPEIxLER),
pfipraveny v Richtrovi  likarni v Praze,
všoobocnS znam^, bolesti utišujici ||jp> '^ag domaći lek k mazaui, jest na fcrl^L^jl skladS ve v5t31n5 lokaron, l&hev po V ^Wm fl lzl.20kr.,70a40kr, —Kiknpo- 4 I A vaiii tfoba Be miti dobre na pozoru K^J^^đj a pfijmouti j e n lahve 8 oehran- i^^>^^f nou znamkou „kotvou" jakožto I            ^—
prave.        Tfrttedni lutlatelstvi:
Richtrova Itkžrna „U zlatehn Ui" f Praze.
Oljni ekstrakt za uho od c in kr. aeknnd. zriruvnika clr*. fšl|>t!>]oti. Ta ekstrakt priporo^HJo zaradi »ignniega uspeha ze  ve^ let ftvtorltvte, ker <»dpr;ivi vsako nepn-rojeno kIuIiomI,   uktnnj:i   tako}  alnb  puttluh, uŠeanl luk iti vsako ufteauo bolezeu; dobiva ho   proti   (i.ipofliljatvi   gld.  1»TO   v  vsej   Avstro-Ogeraki frmikoTnnu po pofiti iz lekarn: glavna zaloga v lukarni „pri hv   DuIhi" g. Ede pl. To-m»ya,   v l«kartii   g   Aut.  ivogln   in   v nu-atni   lek.irni v ZfftKr«>l»u;   hh(1hIib   pri   Zanutti-ju   v   Truta;   Jozet'a CriBtot'oletti-ju  v Gorici;   na DunttJI   pri c. in k r. vojui  poljski   lekarn i,   na  Sretauoveiu   trgu   St. 8, in pri lekarju Twerdy  ju,  MaritiliilferutrHHuo 106. — Priatno blago  Kt; (lnhivH bhujo  v  ateklenicah /.  utisneuiin napisom: i*, lu   kr. sekuntl. idmvnik  dr.  $l|it*k un  Uun»|i.
(1314-19
♦<#♦♦♦«♦♦♦<•♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦♦«♦♦♦«♦♦
♦     Odlikovan s Caslno diplomo in zlato kolajno v Londonu 1893 in z     ♦ }  (17.-M2)                   zlato kolajno v 8ruselji 1892.                                          }
*\               Najboljše sredstvo               *\
i  zze*   želoclec*  i
katero želodec in opravila       ir
prebavnib  delov Života krepka   \\
in tuđi odprt Život pospešuje, je   4 >
tinktura za želodec,     |
kutero  pripravlja             2
Gabrijel PICCOLI,     J
h'kar pri  „ans«*Uuu          J
v Ljubljani, Dunajska cesta.   I
Cena 1 steklenici       J
10 novč.             4
4
u   III         "*m*r      ; ■.      s
fcc"- '     —:ij^        Izdelovatelj razpošilja to tink-
—---------ii:-iiuuJ     juio v zaiiOjckiii po l'J steklenic
in  vcff. Zaboji'ck  z   12 atekl<Miic. slane ^ld.  1M(5; b 24 ;    gld. *2M; s .-i0 gld.  'Aii4; a 41 pld. 4*2G ; 55 stoklenic ,    tehta C) kg s  po&tno težo  in volju gld. .r>"jn; 110 stckl. gld.   10 .'!().  PoStnino plafiti vedno naroCnik.
UBERALL V0HRAT1IIG 17 MFDAIL1EN
LEICHTLOSLICHER   GACAO
■Austjicb.g  •   1K° = 2OQTA^SEN   •  Ntihrkftft   ■
(98—13)
]V£n**lJrt. Vehoveo na Ruki odđa po nlzki ceni svojo ravno raspro ti farne cerkve na Raki že nad 50 let obstojefio
prodajalnico
takoj v najom.
Tuđi stanovanje se dnbi pri njej po ntzki ceni. Vse drugo se izvć pri iaatnici Mariji Veliovec na Raki li. i«. 23.
Na Raki, dne 27. aprila 1893.
l462-i)                           Marija Vehovee.
MP" Nepremočne "^1
vozne  platite
različne velikost) in  kakovosti   ima   vedoo v zalogi in  jih daje po ceni                (B9—16)
■po<lit£r e. kr. prlv. juine ielemnlee« v Ijjabljanf, na »unajakl ccmAI dt.  15.
i  Zobni zdravnik   |
I Da ROMAN JACOBI i
(<j    nstavlja po nn|uoyejfti in nnJboljNl   metodi    fx
^        umetne zobe in zobovja.        ^
|O\    IMoiublra iu I »lira mobe v nnrkoii (umetno    //\ V/                         spanjoj brea bolečiu.         (118—7)    |N
jS[                Zdravi sploh VBako ustno bolezen.                 !£j
^   Ljubljana, Stari trg št. 4.   h>
I lv£ošt I ~
Ne kupujte Inozeiusklh receptov za inoSt, ker so predragi  in  tuđi nepopolni.
Kdor si hoče napraviti sam dobro in zdravo
domačo pijaco
URJ   »o potrudi k
Ivanu Sajovitz-u
v Grudci,   Murplatz št. 1»   „pri črnem psu",
tam se duhe vni prudiueti, ki no potrebni k temu, in so plača za polovnjak zajedno z receptom samo 5 gld. 50 kr. l'o i^rekih in dopiaih mno^obnijnih naročiteljuv gospoda Ituua SaJ<»vlts-tt9 so isti z njegovitn receptom za nxpr>ivljaiije tnoSr* iako /ndovoljtii, ker dobo za uiajlieit denar iEboren mošt.                                                    (422-4)
I Svetovna razstava v Oikagi. i j hg^^ Vosnji listki v AMERIKO |
š      l^^S^    (360—4)               pr-i                              fc
■ ^^^[ nizozemsko-ameridki ft % V                  parobrodni družbi.       ft
I IKolowratring9 TkTTVf A T I 1   IV Weyringergas8e 7' ±J \J XX XJLcJ .  I
A                 Po|(t.Miiil(i /;tiHton|.                 ^
Največje skladišće
raznega semena
n. pi  :  iioiiiMlie,  NlaJerMlir, iiicarmti, tur«
like in travničke 4lvCcl|e, ružnih vrst poN-ni'^u Ni'Hit'iiii, KploAno zfinno kot najbolja kima za živino; tfraiiiegu Neiuciia za t*uhf, mokre, peSfene iti ^Unovite travnike; veliku i/h^ru we» meiia 'i.i\ Niiliilo, K ii ni are, |»cl«>rN;lj, Ne-Icrijo« NlaUkl Kruh, ližol m vse drimn vrBtB H«iiieiia   /,»   #.elenja<l.     Proaeč   miiogobrojncga
a?!-"?,                 Peter Lassnik.
Pravi zaklad
za tH'srečue  žrtvo   hh uiooh k r u iu bo (onaniju) in tajnih razpadiiostij ju  izborno dulo
SI>ii'jei. IJetaii-u
ČVSko izdanjo po SO.nemški izdaji. S 27 podobnim. Coitu M f^Ul. u. v. C'itti nHJ ju VHukdo, ki trpi uh strudnih poHludicuh te razuzduuusti, resnični nje-fjovi pouki rti&ijo vsnko loto na tiso^o b o I-n i k o v gotovu smrti. Dobiva se v založni knji-gnrni „Vor 1h^ a-Masaži n R. P. Blerey v Lip-Hkcm (Snako/, Neuinurkt litu, kukor umi v vnald knji^iirni.                                                                  (291—7)
^0^^                                       H                                          ■           ■         ■      j"k(>   t-lf^nntni,   fioi   in   moćni   dobivajo  se   pri   meni  skozi   loto in d>tn in
^^^^^   ■                     ^r                                                       ^r    H                sicer   v   vseh   barvtth,   ksikor   md*-će,   modru, sivo in oiivno p> 6, 7, 8, <i
H     I |M l^fc ^^^ ^l^ ■ ■             ■ Ji^^^H^VI ^^ I ^H        lo &Id   in v!S'e p ' V9ilki ceni do 30 gIt1' ~ HaJveAja zaloga najlepiih
■      IT^^V^all       ■a^V^VI *■■# I    trikolesnih   StefanlJa-VOZldkov   za   sudc.fi   s   streho   in  brez   streha   pu
™                                                             tapecirar,  v   I_0*u."tolja/xil,   Šelenburgove  ulice.
^■^■■■■■^^■■■■■■■■■■■■■^^■■■^^HMMMi^HBMMII^^^MI               HV"'  Prizimno nttjcenejši kraj  za  kupovanje otručjih vo'.ifikov !
OtTorjonje vrta.
!              Zahvaljujoč  se  p.  n.  spostovanemu  ohčinstvu  iu  mojim ce-
njenim  vsakdanjini   gostom   za  ohisk  v   zimski moji   pivarni,  č;«st [    mi je s tem naj udane je javiti, da otvorim jutri 30. aprila  1893    {
l             <)I, jednem   na/.naujani,   <la je vrtni   salon   povsem   pre-    j
novljen.   —   Za dobre jedi   in   pijace  bo<le  najbolje   skrbljeuo. f              Proseč innoyobrojnega poseta
[                                                                     7.  velespostovanjcin
Stefan Franzot
cir>i>)                                                                  restavraler.
f                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                           1
Št   80f)6.                      W^                       ■                                         (444-3)
Podpisnni   magiHtrat ruuiiaujii,  «la  hd
živinski semnji v Ljubljani
VtT zopet dovoljeni ~3fei
in  da se »ine torej na letu i »enienj
v ponedeljek dne 1. maja letos
}oleg  konj, priznati tuđi  gi»vcjit   živinu.,  ilrolmfcii iti  praMi^l.
Magistrat dež. stolnega mesta Ljubljane
dne 25   apiila  1893.
I  Mavec (poljski gips)    J
TI                                                  dobi bb                                                    T    i
S            najboljši in najcenejši             f
^C                                                      pri meni                                                        ^
t< Adolfu Kreuzberger-ju v Kranji  t
Ti  kojega  i/kopu i em  v  IiinIiiI   )Aini   na   l*lav.su   pri JvNenleitli.   T Ti             0^"" ^lo|  iiiav«'«* Inu« vmI«>41   aiiallxe jf. ]>rofVM»r|»    J
^   lCnapitNfli-a   v   I^JuUljitni  1>:t*l4   uilslolkov žvepljeno-   T
^               lioiikiirfiK'Ji   (ot'i  im*   more  z l»»l|Mim   iti   coii^JmIiu     ^
^J  niniconi  unbenen-.u  jionfr-'f*«.                                                           (461)    ^
| Gospodari in kmetovalci!    |
■+, $                 Pumlad, ćas zu mikupovanje razlifino  žcli^znine   in  poljskoga   orodja      ^1*-
^Q      in 4as zn zidanje je   doficl.  L*ri nakupnvanji  vseh   teh  r«Ci je pa paziti, da se      9,,^
^       kupi dobro blago  po nizki roni,  ali  pa  pri  eni in  isti ceni   hnljSe bla^o,              ®'
-Jg                 Potrudi 1 Bern ftc nakupiti  najboljfee blagfo   po  najnl^jl oenl, za      |f»-
^Ag       to Bern  v stanu je dajuti  tiuli   po   uajnižji   ceni,  Posebno se  bodem trudil v      @*^.
"^®      tem Bmislu  postrefii  z najboljftim in najcentijfiim   orodjem,   železjem   za      «'
*$     zidanje, okovami za okna in vrata in s cementom.                         f|»-
i^                 V zalomi imcl  bodom vudno najboljSi roman in portUknd cement,      |.
^p      stare   železntfelte   ilne   za   oboko,    preskrtnra   pa   tuđi   po   najnižji ceni     ©
-<|^      traverze, i.   t. d. V zalogi  imam   raznovrstne  priprosto in  najfinejSo okove      | ►
a^      za itkiKi in vrala, okove za voze, vezi i.  1, d.                                           g^
^|"               /;i  strehi'   kriti imam   hoj;nto   zalo^o oinkaste in poolnkane pio-     ®
-^      16 evine ter atreftnega paplrja.                                                                 ^
■*K                    V Kiilogi iinam                                                                                                                ft ►■
J       vsakovrstno orodje za mizarje       |£
•^       lepo  in   bog-ato pozlaćene  nagrobne krize      |>
•*^                    posebno  pii opozarjam  na svojo veliko zalogu mnogovrstnib                   ft *■
jt          ■•" šteđilnih og-njišč *^f          |"
"*foj      in  njih posameznih  tlelov.                                                                                        W*"
^©          "Vnanja za.axo6ilsL se točno  In vestno zvršž.          ®r"
■^                  Za obilno  mkupovunjo in naročevanje no priporoća               (174 — 12)     a*"
^            1NDREJ DRUŠKOVIČ,            T
^    trgovec z železnino v Ljubljani, Mestni trg 9/10.   «•-
-iS  ..                 _______________________                              .-        ■•       »•
»^^^'7   FRAN CHRISTOPH-ov    (4>/^^^}'
{^|3 svetli lak za tlafF©}
^  ^^^S^      je brez duha, se hitro suši in dolgo traja.     ^SžffiffS^   | i
;J Zaradi teli praktičnih lastnoatij in judnostavnega rabljoiiJH ho posebno pri po- J i Profil,   kd'ir hoće Kam   lakirati   tlu. — Sobu su v dvoh itrah /.opot luhko rahijo. f A— Dobila se v rc./Jičnili harvah (prav  kaikor oljnare hnrvet in brezbarven (ki <lain M i ''z satno Bvtt).— Usoroi laklranja in navod rabi dobe le v vseh zalo^ah. J
; f        Dobiva „e v Ljubljani pri                  FRAN  CHRISTOPH,       J ;
P riT * vttt      t TT/^TT'Tiir A XT"KT    tt         izumitelj  in jedini i/.di*lovutelj  nrinrrM'L'a I IIVANU      LUCKMANN- U.      BVetleKa laka za tbt, l'RAUA & BKKOLIN. |
št-3868-     ^slz^IslS-       ^1"
Na prošnjo Fliilia Treillia iz IiJllhljailC dopr. 22.  aprila  1893,  št.  3868,  dovolila se je
prostoToljna jaTna prodaja
v zapuščino dne 9. oktobra 1892 v Ljubljani zamrle UMariJr Tl'4'llll prej udovljenc Fraiichetti, spadajoSega posestva pod vi. št. 233 kat. obč. mesto Ljubljana obstoječe^a iz stavbne pare. 24 liisa št. 3 v JL) ubijani u<i ■ tein* i i u i* zemljišnih pare. 31  in 47/4 iste kat. občino in se  bode  prodaja vršila
15. maja 1893 dopoludne ob 10. uri
na lici raesta. Posestvo bo za 1.7O0 gld, izklicano in ne pod t-» ceno  prodano.
Na posestvu zavarovanim upiiikom ostanejo zastavne pnivic,-1 pridr/ane.
Skupilo se bo po pogojih pri sodišči plačevalo. Prodajalec si je za jedno uro  pridržal,  prodajo potrditi  ali razveljavati.
Pogoji so ob iiavadnih urah na pregled razpostavljeni pri gosp. c. kr. notarju At*. FraII Vokll V Eijllbljsilli k<>t tusodnemu komisarju.
C. kr. deželno sodišče v Ljubljani
25. aprila   1893.
1            Naznanilo.            |
ifp              Slavnemu p.  n.  občinstvu uljudno naznanjani, da seni              .-\
I gostilno „na Štemarjih" |
fj?      zopet v  svojo oskrb prevzel.                                                               7I
^              ToČil bodem  izvrstno ,,Steinfeldsko" marono pivo,  dobra     ^
^llj     dolenjska,   istrijanska in avstrijska  vina ter vsikdar   skrbel     \ ["•
P     za dobra gorka iu mrzla jedila in točno postrežbo,                         '(_'
%A               Zahvaljujoč   se   ob   jednem   p.   11.   občinstvu   za   nekdanjo     ^
1$       izkazano naklonjenost, prizaileval si bodem,   isto   zopet   pridobiti       £P
y       ter v tej nadi   vabim,   osobito   razne   izletnike   k prav   obilnemu      ^|:
^     ohihku.                                                                                                             }br
^h                                              Z   velespoštov.injem                       "                      Q
m   <449)                                     Valentin Sušnik.       0}
I Otvorjenje gostilniškega vrta. |
^^            ćiist mi je,  p.   n.  apoHtovanemu  občinstvu najuljudnejo  nazna-  ^j
[M  niti. ila otvorim                                                                                            M|
W            v nocleljo dne :*«>. ajnila t   I.            W
I  vrt „pri Virantu"   |
Sm  ki jo znan  po  mirni  svoji leži. Za dobra istrska   in   hrvatska   vina,   M
md  dobro MengiSko mareno pivo, kakor tuđi za ukusne gorke in mrzle  M
1^1  jedi boda najbolje akrbljeno. —  Tuđi se naročuje na kosilo in večerjo  ^i
Kl  po   nizkib ceu ah,  ter sh po   vsuki   poljubni ceni najbolje poskibi za  LJ
M  obede  in  veeerje.  —  Proseč mnogobrojnega poseta                    (403)   Q
^W                                                                                          z velospo&tovanjem               L^J
M                                                                                  ___      Hff
*" Izborno sredstvo,_______BlRSCOftCOORSiia izložbi V PARIZU 1889 HClan.razsodisčg)    Napnifajyivschtrjowihsspecerjjskimmđdikih»nimbt^B^
Ilovo racijona 1»<> ztlravljeiijc.
'?              Vsem bolnim na živcih             «
2                      se    najtoploju    prlporoću   21.    izdaja    i ušle    broSuro                  n*
f^                                      Roinnntt lVel«mma>iii-n                                    *
N      S Ueber Nervenkrankheiten, Vorbeugung und Heilung. 3     £
Sj                                                 Dobiva se znstonj                       (700—20)         m\
-m        v c. kr. vseučiliščni knjlgarni: JURU SZEUNSKI, Stefansplatz 6., Wien.       5
«q        ^MM,MMMMa,M.........nm ■«!!—iB——T*    •
Spričcvalu znanih zdravu I kov.
fwwWWwWwWwWwwWWWwww
|       Edvard  Battistella       2
I                          špediter v ITđine              (397—3)    Z
)                                       ima razne vrste                                      ^)
•   -^ laških vin. i=-  •
t     Razpošilja le   v  originalnih   sodih ;   na zahtevanje   se  posije   tuđi     ^fc v                                           posku.šnja.                                          ^?
I" "'jSLAVIJA""' I
§| vzajemno zavarovalna banka v Pragi ||*
JI                                 zuvnruje                                ^
I    clovesko življenje   pi
(■?^                               l>o vseh konibiimcijali                               feJ
W mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica. ^
\|||            Oleni   banko „S!avijeu imnjo brez posebnega priplačila  ^l
Wm   pravico do dividende, ki.tera je doslej iz :u8ula po I00/0, 23°/0T  W\f
^   25%  iu jediMO  leto eclo 48%.                                             ^
^^            Za škode izplačnla je donlej   tianka „Slavija" čez <lvajNet  (vj|^
ffiW   |M'"MO«OV goldinarjev. — Po svojih rezervnih iti porcštveuih  ^%f
w|&Ž>   foudih inurn te »nciiti  z  vsnko dru^u ztivaruvalnico.                       ^^Ž
^^             Kako  koristno in  potrebno je zavarovaujo življenja,   do-   w&?
j$$   kazu;ejo  naslttdnje                                                                   (193—Gj  ^^
|p                        ppimero:                       %m
IJML              1.    Helena   Avbcljnova,    kramarica  v   Ijjubljani,   zavarovala so je   O^
^^6   dno 5, maja   1881.    Do   svoje   smrti dne  lf>. lcbruvarja   1885 splaCala je   S^IJT
'^^   H2 gld. f)4 kr. zavarovaluine: banka „Slavija" pa je izplaćala njenim de-   rfijs,
J&$   aičein 1000 gold.                                                                                        W,Č
I^Jfo             2.    Dr. Frnn Ambrožič, mostili  zdravnik v Ljubljani, zavaroval so   §Qy
|ep?   j° dne iiO. januvarja lH7.r).   Do svojo smrti dne 11. tobru"arja 1891  upla-  ^>,\
^Cijj   Čal je iyr>2 gld  f>*2 kr.; bauka „Slavija" pa jo rodl)ini ujogovej izplaćala  \v?
*g$   oOOO gld.                                                                                                     «^
IjB^j               .{.    Ivan Zor, c.  kr.  brzojavni kontrolor v Ljubljjnn, zavnroval se   ,^J^
^wSs   je dne 10. decembra 1871.   Do svojo smrti dne 8. fobravarja lHS.ri  upla-   yf>,:}
^^   t,a.\ jo  UJ93 gld.  1)2 kr.; banka ,,Slavija" pa jo izplačala njegovej rodbini   ^f*
J^   bOOO gld.                                                                                                                      Ojp^
J^?X               '1.    Miha Scrdif, nradnik v Trstu,  zavaroval se je dno 30. novom-   <vw5l
fffiS)   bra   1878.    Dasi   jo   do   svoje   smrti   dno    14.   jnlija    1880   uplai'al   lo   <fM$
IH^   80 gld. 1(1 kr., prejeli so dedići njegovi od banko „Slavijo" 121K) gld.       uLM\>
^?K               f>.    Mariju Lenfkova, ponostnica »a Hlanici ob Savi, zavarovala so   S'^-f
^t^  jo dno 5. maja 187O. Koje umrli dno 21. maja  188-J izplačala jo banka   ^^f
jkK   „Slavija dediCem njenim riOOO gld., da bi je bilo uplafiano zavarovalnine   <i/>°>
^   le a-JH2 gl«l.   1«  kr.                                                                                                     Jflp,
^a8ž               ^'    ^van Vlah, p<>sostnik v Ju^ii'ih, zavaroval so jo dno 2."). novom-   d^%^
|*a   bra 1888  za   1000 gld. in   dne   30. aprila 1890   /opet  ža 1000   «ld.    Na   ;^||,
■^^jb   obo ziivarovanji  »plafial jo do svojo Binrti dno 13. januvarija 181*2   vscgn   SjJ?^/*
7$X    \kup   1!>J   gld.   l(i   kr.;   dedifi   njegovi pa so prejeli od banko „Sluvijc"   lu^
Jg  2001)  gld.                                               '                                                           yf±
£$%&                7.    Ivan Zclozniknr,   urednik   ,,Slov. Naroda"   v   Ljubljani,   zava-   tV&ŠJL
g^^   roval  80 jo dno 30. junija  1882 za 10oO gld. Do svoje smrti duo *Jl!. ja-   4^$
IJIv^  nuvarja 18!>1 uplafial je ilSl gld. GO kr.;  b,mka „Slavija" pa jo izplačala  ^-jfA
■ffijd   dedičem  100O gld.                                                                                       5$^
^^             8.    Pt-tor Buduar, c. kr. poStni  oflcijal v Ljubljani, zavaroval so je   $Uy
JSŠ«?   dno   10.  maja   187<5,   tor   ju  do  svoje smrti dno IO aprila  1HU2 uplaćnl   ^^,
•^i^v   ^J97 gld. 12 kr. llunka ,,Slavija" ir.plafula je  pa rodbini njegovoj 1500 gld.   SJ^^
ttly              *'•    Andrcj Vclikajno,   gostilničar v Ilirskoj Histrici,  bil jo s^nvaro-   raS
n^j   van od lf). dno  m;ija 1880 do '.I dne jnnija  1887 in jo v tej dobi upla-   (vjl|)
A\   Cjl^   ^^   K'd. 80 kr.;   banka ,,Slavija" pa jo po smrti njegovej  izplačala   ^J$-r
" ;_#),  udovi 1O00 gld                                                                                            ^r
;r-, V\'             10.    Reza Kernova,   kramarica v Cerkljah pri Kranji,   7avarovala  Vjfll.
l,^M  fie je dne 20. aprila 188-i za 1000 cld. in banka   „Slavija"   izplača'a   jo   $£V*L
%W%   njenim dediCera ta znosek, dasi je do svoje Bmrti dne 21. septombra 181»2   W^ff
4^>  uplačala le 241   gld. 20 kr.                                                                Jm|
^gjsjj?               11. ErneBta JeluSičeva,   soproga obfiinskega blagajnika   v  KaBtvu,   y/?W
^^   bila je zavarovaiia od B. februvarja 1881  do 19. avgusta 1888 ter je v tem   Sfc-T
Jcffl   časa uplaćala 187 gld. GO kr.;   banka „Slavija pa je izplačala   njeneinu   VjpJL
$M  BOPr°gu lu^t) gld.                                                                        J3&,
&MjL vsa  pojasnila o zavarovalnih  zadevah   daje  radovoljno  ^i?
}| generalni zastop banke „Slavije" v Ljubljani f|
#|           v lastni kiši, Gospodske ulice št. 12.           $|||
Vov<»sl !                                    AovoMt I
Podptsani usojam so slavnemii občinstvu uljndno naznaniti, da imam v svoji zalogi cisto novo vrste
katere imajo na zapiralu lično urezano av. podobo kot
Marijino  oznanjenje,   Kristus   na  oljski  gori,  Kristusovo ustajenje, Marijino vnobovzetje
Do sedaj se ge ni videlo tako Ippo delo. — V zalogi imam tndi s.litlo kroiiomotrc in vn i-vtrt rep«*rtlrlto in vso vrsto drugih zli* ti li in Nreltornlli ur. Popravila izvrSujcm točno. Ztinanja na-ročila so hitro  izvršujejo.                                               (390—3)
Jos. Černe
urar,   sv. Petra cesta štev. 2 v Ljubljani.
Razglas.
Z ozirom na 9. oditavek ra/jiisa do/elnega odbora z dnć G. aprila t. 1. št. 3327 v „Slovenskom Narodu" z dne 10. aprila t. 1. št.   81  razpisujejo  se za
zgradbo deželne bolnice
znnva sleđeča dola:
1.   kopanje tal in zidarsko  đelo.....     118.S50  gld. —  kr.
2.   tesarsko delo.........       38.150    „     —   n
3.   krovsko delo..........         8.230    „    —   „
4.   mizarsko   delo.........       13.52!)    „     50   „
5.   ključavničarsko delo.......         9.500     „    —  ,,
in  sicer s  pristavkom,   da se  morajo   pismene   ponudbe   pri   deželnem odboru vložiti do   12.   lire   d<»l>olll<lllC
di^e 13. WLaja 1893.
Ponudbene pogoje povzeti ju iz gori omenjenega razpisa, pristavlja se le:
1.) da se glede dela prvih treh vrst vsprejmejo ponudbe tuđi za  posaiUC'AIIC  paviljone;
2.) da se morajo pri eventuvalnih ponudh.ih za več vrst del pogoji prevzetja (odpust ali doplačilo v odstotkih) l<M*dli za vsako vrsto navesti.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne  28 ai-rila  189:1                        (-Ififi—1)
1 GRICAR S: MEJAC 1
c|^5)                                  pi'ej M. Neumann                                   ^^3
S Ljubljana, Slonove uiice št. II. S
^         Največja. zaloga         p^
M spomladanske obleke, ogrtačev, menčikov ^
(§š&                             za gospode in dečke;                             /^5
M    dežnih plaščev, jopic, mantelet, pelerin    p
Č^v                             za gospć in gospodičine.                             /^D
^   Obleke in plašci za otroke vsake starosti.  ^
H           Uniforme           6
cO       za državne urađnike vseh kategorij.       ^h
^                      Zaloga                      ^
^            suknenega blaga (štofa)            ||
(Sj)    w-   kojega   se   izdclujejo   po   meri    Obleke,   Ogrtači   in   vse    V^S
c^R    dru^o  za gospode, — dežui  plašči, jopice,  manteleti    ^^
^y?    in vsi konfekcijski predmeti /,.i ^ospe in gospodičine po    >|j?2
^^\    najnovejšem  kroji  na Dunaji,  in  ki  se  tuđi po jako    (Q5
^^\                             nizki  ceni  oddajc  na  meter.                             <^^
^                             Najboljše                   <™~v   ^
M srajce, manšeti iu ovratniki. ^ |§       *m Najnovejše kravate. ss>-       ^
Plznsko uležano pivo.
Čast  nam je  najudaneje  uaznanjati,  da  proti koncu  tega  raeseca  neha   izvoz   našega   točilnega plvti  in  da bodemo potem  oddajali izključno le
2^K~" x*leisa:no  pivo ""Hfeg-
ter prosimo,  da  bi se  nam naklonilo prav mnogobrojnih naroČil na ta proizvod.
V  Plzitu,  aprila meseca   1893.                                                                                         r461-^
Meščanska pivovarna v Plznu
o@Z3.OTTSix3.ei lota, 184:2.
Glavna zaloga: F. Schediwy, Gradec, Annenstrasse 19.
todpisana si jemljeta čast naznaniti, da sta popravljeno in novo preziclano gostilno
„HOTEL SA1WIRTH"
-« v Gelovcu ?£>
s l. malim travnom 1893 zopet v svojo last in oskrbo prevzeta. Priporocava tedaj prečastiti duhovšuni, potoval-cetu in slavnemu občinstvu sploh najin hotel najtopleje ter prosiva za  mnogobrojno obiskovanje.
P. n. popotntki, ki v Celovec pridejo, naj bodo za-gotovljeni dobre postrežbe. Izbe so po ceni, jedi ukusne in dnber kup, kakor prej. Točijo se le prltitllft vlllA«, ki sva jih sama nakupila, in meščansko plVO iz Bu-dejevlc, ki je zdaj na Dutiaju zel6 piri Iju bije no, poleg tuga pa točiva tuđi G-Otzevo marcno pivo.
Z  odličnim spostovanjem
(^o-,,                      Jurij in Amalija Simon.
Prevzetev poslovnice. «
Čast  ini je,   HpoAtovitnemii p, n. občinstvii   unjuđanejc   na-znaniti, (1a 8t:iu  potom  kupu   previel  te doltfo
Pod Trančo štev. 1
obstojući
optični zavod
tor gn bodeni  pod  mvojo  tvrdho  nuduljuvnl.
Imel   bodem    vedno   dobr<»   omKi-Ikiuo   ziiIo^k
naočnikov, pince-nez, gledaliških kukal, poljskih  kukal za lov in za potovanja
kukor tuđi v»ch v optično »trnku spadnjočih pn'dmotuv tor bodem vzpri'jemul  v  izvrševutiju   vho <loti<>n«-t   poprtivlce.
Iv4>t iiuficu   Ntrokovnjuk iti «lolKoletut  p«»Bluvo<l|ik
v uinoiijeni poslovnici m-m si vscloj prizmluvul, 8tr»Ai spoštovu-niui nuručiteljoui toćuo iu najct>n^ju; tumbolj trn bodeni tuđi v prihotfnju trud 1, /.udovoljiti v vaakt'in po^lrdu HpoStovauu svojo iitiioćitcljo  tur ao pripurućam za blttgohotua luiiu^ubrojna nuroćila.
(42t>—J)                                Z nttjvefjim spoStovanjem
J. Ph. Goldstein
.                        o p t i k
l^^©             E. Rexinger-ja naslednik.
^^k^                      V Ljubljani, dno 17. uprila lb$3.
z gospodarskim poslopjem, s lilevom, dvoriščem in vrtom
ležeča tik fame cerkve v prijetnem pol ure od železniški' postaje Rakek oddaljeuem trgu Cerklllca na W«i-trailjskeill^ v kateri se že vee let nahaja prodajalnic;) z mesanim blagom, obstoječa iz prostorne podstrehe, IU sob in še drugih večjih prostorov in sbramb (kleti itcl) je pod ugodnimi pogoji na prticlaj in se bode prodaja vršila  potom dražbe,
dne 7. maja 1.1. ob 4. uri popoludne na lici mesta.
8 1. jauuvarjem 1894 bode otvorjeno v tem trgu na novo ustanovljeno c. kr. okrajno sodišČe, ki bode prav blizu te  hiše  nastanjeno.
Natančneja pojasnila daje iz prijaznosti upravništvo tega  lista.                                                                             (3g:i-.")
1ST aj već j a    iz;"bera,         1
?           *                               vsake vrste                                          o      J
}    yizprehodnih palicx JI S ?   +*                                  kakor tuđi                                 ***    •€  %     U
S B* finih rczbarlj   iz lesa In  pletcniii % Z   X 3               F. Stampfelu v Ljubljani               g   U
K               na   IEoan.grreen.erra.   trgfo.   (Toiilneclle)              "J"     U
(370—7)                (KoC-cvNku donmčH obrt.)                                            U
NĐ. Naj so na znanje vzeti blagovoli, da nimamo v Ljubljani nikako fl lij alko, in     II prosimo liajuljudnojo, naj so kupci lilagovolijo potruditi direktno do nas huiiio     [J Kongresni trp (Tonlmllel.                                                 x
?       Otvorenje gostilne.        J
Q-         Časti temu p. n. občinstvu in alav. društvom uljudno naznanjam,   Q
A   da sem                                                                                            &
X.                              dne 21. t. xu. odprl                              X
£   gostilno „pri Franceljnuu na Bregu  §
A   ter bodem točil dobro, naravno vino in vedno prtstno piro in »icer   A-
Z   Gra»ko ,,SteinfeIdsko".                                                                     X
X          Priporotam se čustitemu p. n. občinehru za mnogobrojni obiak,   X
JP   obetiijoč,  da bodem   vedno   postragel   tuđi   z dobri mi   gorki mi   in   JL
JF   mrzlimi jedili.                                                                                (428—3)       Jf
O                                        S spoStovanjem                                          W
2                           O. Planlnac^ gontiiničar.       7
Izdajattilj in odgovorni uieduik: Josip No 11 i.
LaBtaina in tisk „Ndrodno Tiskarse".