%m Wàl mgT*’tü> 60 äteTÜka, F o vmesna, številka stan® 12 Maribor, dme 29 julija 1918, Letnik X, Inserat! ali ozna se računajo po 18 od 6 redne petitvrste: 1 večkratnih oznanilih 1 — popust m sSS ttj lismi — . K 12'— i . 6- » , 3'— . , !'20 *f|® ; mmmm , 15*— •tartttn Sp» kh> Jžk s®ta t y teta deljek in petek p Rokopisi se ne J apVNH^^rw Ih»« Sa s^ravjrtäiv« Maribor im ©S8#®. S. - Telefon it. 113. ItoVMMki lini političen 18. os» tt. „Straža** izhaja vpg Hussa reko v-, program Ob pričetku petkove seje državne zbornice' ‘e imel novo imenovani ministrski predsednik dr, vitez 4 ifusjsarek' sledeči nastopni govor : V resnem času se lotevamo naše naloge. Silna vojna pritiska svoj pečat na vsako javno žitje in zapovedujoče označuje svoje cilje političnemu 'delovan-jui Gre za to. da izvo,ujemo vspešni konec te grpz-ne borbe s pomoč o trdne skupnosti s starozavezni-ško nemško državo, do katere nas vedno vežejo visoko čislane vezi. utrjene v ognju borbe, v prijateljstvu in 'zvestobi v zvezi z ostalimi zavezniki, katere smo si pridobili v tej vojni. Gre za. to, da po večletni trpki izkušnji pridemo vsled junaških, činov naših hrabrih armad, ki nimajo primere, do ča. tnega miru, o katerem so poklicani državniki osrednjih sil opetovano in na nedvoumen način označili svoje na-mene, ki stremijo po splošni spravi med narodi, Vlada bo zastavila vso Svojo silo v svrhe, da, kolikor je .pač ležeče na njej, pripomore do dosege tega por-kozažel;,enega cilja, za kar pa ne zadostuje, da po -kažemo svo o moč samo na zunaj, marveč da v isti • meri tudi na’ znotraj pokažemo svojo moč in edinost. j Đa pa dosežemo to, je brezj ogojno potrebno trajno ustavno sicu no delovanje z zakonito poklicanimi za-stopniki, česar se pa. bo vlada vedno neomajno držala. 'Za našo najbližjo nalogo smatramo odstrani -tev ex-lex-stanja ter prosimo visoko zbornico, da nam dovoli državni provizorij. Ne zahtevamo tega kakor dokaz zaman d, katerega si hočemo zaslužiti še le s svojim delom, marveč smo mnenja, da naj parlament to dovoli samemu sebi, 1 udsjvu, ki si. želi s-kupnega, delovanja, svo lli zašto. >riikc>v z nositelji iz-vrševalne oblasti ter tudi državi, ‘ki ima. pcjsebno pravico do tega ravno v času, kakor ie sedanji, da . se ji redno dovoli zaisipjuran. e njejncfga gospodarstva Ra z ven par lamentartene trer.otne zahteve še bo tukaj za bJižm.o bodočnost šlo za to, da se ukrene potrebno za razjasnitev in ureditev onih Melikih v-! rašamj, ki so že clelj časa ovira za mirno in. dobro urejeno kontinuiteto našega ustavnega življenja,, ža casa vojne pa, neizpodbitno dokazale, da. jih )e treba neodložljivo rešiti; menim namreč velike probleme, piede, oblike, no; ij;dn os tnega žaljenja v državi, probleme. katere bo možno resiti le v okvirju države in j po ‘njenih poklicanih izvoljenih. Pred vsem smatra vlada za svjbjó dolžnost, da neprestano deluje za o- buditev ozračja zaupanja, v katerem se bo nato pod njenim vodstvom moglo korakoma lotiti trajnega in vspešnega reševanja komplicirajnih in težavu.iPh tozadevnih vprašanj. V tesni zvezi s temi vprašanji je še pa tudi problem časuprimerne ustavne reforme, katero si predstavljamo tako, da se reši n,a podlagi obširnejše pritegnitve interesentov k nalogam uprave, samou -mevno pri tem varujoč trdnost in edinost interesentov. Po našem mnenju bi se mogla na ta način ustvariti podlaga za mirno in stvarno reševanje vseh teh vprašanj. Nič manj je potrebno trajno sodelovanje državnega zbora.pri ureditvi naših prehranjevalnih zadev. ki tvorijo vsled sovražnega pritiska, kako nas izstradati in vsled dolgotrajne vojne, eno naših za dev in vprašanj. Istotako bo potrebno obračati vso pozornost, kako preskrbeti prebivalstvo in industrijo < kurivom. Prav posebne in .neodložljive važnosti ]e pa ureditev naših financ. To vprašanje, ki je bilo v začetku vojne po javni sodbi manj važno nego trenutne potrebe, je začelo polagoma zavzemati take dimenzije, da je od pravilne, energične in nagle rešitve tega vprašanja odvisna usoda vlseh ljudskih slojev, da Še celo vsakega posameznica. Končno bo tudi potrebno sodelovanje državnega zbora za gospodarsko obnovitev države. Gospoa darsklp obnovitev si mislim na najširši podlagi. Ü-stvariti bo treba zanesljivih ekonomičnih in zdravih predpogojev za produkcijo in sicer za industrijelno i kakor tudi za zelo utesnjeno v stiskah se nahajajočo kmetijstvo. (Ustvariti 4x> treba za dtfv bl-j i vi h živ -tienjskih pogojev za, prebivalstvo, plasti za srednje stanove, ki so vsled vojne najhuje prizadeti, dalje še bo treba posvečati vso pozornost za zopetni razpet socijalne oskrbe. Nakupičenega je ogromna urno-, ž na dela, ki ga bo treba dovršiti, S seboj prinašamo neomajljivp žaupakije v slavno bodočnost naše države,, trdno voljo, da zbiramo legate moči naše države v najplemenitejše svrhe bode Onusti. Stremiti moramo za tem, da z visoko zbornico ustvarimo podlage za skupno, zaupanja polno dete v anje, ki se pa ne mere' izvršiti jbrpz medsebojne '.ii-ritosečnosti. Tpzade\ n O tse v pryx vrsti obračamo de oni& skupio, ka -de.so vsled svpjega temeljnega stališča že od popre, stale državi on strani v m'nem zelo hudem bo. . in s- predečujemo tudi ml doižnor-t tega preskuša .n «a razmerja i:*'s orili bi si pa radi tudi pri tistih, ki zavzemajo odklanjajoče slaPščo vsaj ono mere zaupanja, k.:kušnjo moi'ejo drug drugemu doprinaJau lojalni nasprotniki, Pi a -vičnost napram vsem, napram vsakemu narodu in napram vsaki socijalni ljudski plasti pa, mora biti in ostati najvišje temeljno načelo. (Medklic poslanca Pantza: Kje je pa ostal nemški kurz? -Nadalje medklic poslanca Teufel: Kje je nemški kurz» katerega je oznanjeval dr. Seidl,er?) Ministrski predsednik: Ne spremimo po Afeli -kosti osebnega vspelia, toda smatrali se bi za srečne, ako bi nam bilo privoščeno, da bi vspešno izvršili kos ogromnega dela, ki ga zahteva čas od naše domovine. Jugoslovani in Hussar ek. Govor p os 1 a|.n h a dr . Korošca v d r-ž a -vnem zboru d n e 2 6, julija, 1 911 8* ! Hussareh in mirovno vprašanje. Začne slovenski: Visoka zbornica: Današnji govor ministrskega predsednika moramo soditi pred vsem po tem, kako se je on postavil nasproti mirovnemu vprašanju. Mi konstatiramo, da on ni preklical stališča nemšk<*gta kurza, čeravno ima- šei Mse ministre, ki so- gla zasledovali. Dalje moramo konstatirati, da je on v mirovnem vprašanju postavil se na čijsto napaično stališče, ker pravi, da hočemo mir izsiliti. Ceh) zunaj. ria,še države so nemški politiki uvpeli, da je vsako izsil.enjje miru nemogoče. Zate smatramo .našega, ministrskega predsednika za enega izmed onih, ki ne vidijo gorja, ki ne vidijo bede,, ki ne vidijo solze, ki ne vidijo krvi, ki teče med našim narodom» S tega stališča ga bomo tudi presojevalk (Živahno odobravanje.) Novo ministrstvo in Jugoslovani« Nadaljuje govor nemški : Visoka zbornica! Imam nalogo izjaviti stališče Jugoslovanskega kluba k novemu ministrskemu predsedniku in kjratka utemeljiti. Ta naloga mi ni težka. Novo ministrstvo se sestavlja iz novega min, predsednika in iz starih resortnih ministrov, izvzem-ši oba poljska ministra.. Oba dela tega ministrstva sta nam dobro znaina. Novega ministrskega predsednika poznamo mi iz ministrstva Stiirgkh, ki je prineslo narodom Avstrije vojno in je pdtem narodom LiSTLK. Zkt i jubilej Šmartno pri Slovenjgradcu, 22. jul. Živimo v dobi krvi in solz. Krvavo rokodelstvo vojne se je Že preko .alo do mozga, človeštva. In težki koleselj usode drdra malomarno naprej, ite meneč se za hekatombe žrtvovanih duš. Morala, idea-Ji, hujnaniteta, kultura, vse leži pokopano in obupava, nad svo.im vstajenjem. A mračnejša kot je doba, v kateri živimo, temi olj se veselimo poedinih zvezd, ki nam še tuintam zableste. Te zvezde so prazniki .življenja, Tak pnaiziiikj življenja smo oblialjali tu v Šmartnu v ponedeljek, dne ijl. t. m. Naš vlč, nadžupnik g. Ivan Lenart je obhajal ta dan svoj obletni mašniški jubilej, daroval je zlato sv. mašo. — Šmarčani smo se tega, praznika srčno veselili, saj se taka slavnost pri nas Od leta 1250 sem ni obhajala. Veselili smo se je posebno zato, ker je dal Bog fkiživeii ta. praznik ravno našemu ljubljenemu nadžupniku, kateremu jè čela župnija iz srca udana. V nedelo, dno 20, juli iv, 'se je že pripravil Smartin na dohod slavnostnega dne. Raz zvonika nadžupnipske cerkve so oznanjale Šmarski dolini ponosne trobojnice ,„Idah,' ki ga je pripravil Gospod,“ Spretne roké šmarskih deklet pa so povile vence, s katerimi so okrasile cerkev, žufmijčjče in pot. po kateri nai bi hodil jubilant. Pomembni napisi na okusno izdelanih ' slavolokih so i ozdravljali zlatomašni- ; ka. Ko je ra,zgrnil mrak svoj plašč čez "Šmarsko dolino. e :°iV:l tetre) začetek-slavlja. K žunnišču je prikorakala Četa mož, ki je izročila zasluženemu g. nadžnvmikji eli: lemo öoskibga, občanijjtča občin Legen, Smartin in Giolajvabuka. V imenu mladine ga je pozdravilo šmarskp dekle. Nato pa mu je zapel domači pevisfei zbor [ odoknico, kateri šmo se divili vsi. Niso še izzveneli zadnji glasovi „Lepe naše domovine“, ko je oznanjal strel, da. so vsplamteli na pobočju ponosnega Pohorja kresovi, ki naj bi oznar njali celi Mislinjski dolini, da, obhaja Smartin velik in izvanreiden dan. Slavnostno razpoloženi smo gledali kresove, ogenj, ki ji ga je zanetil ogenj ljubezni in udanosli. Misli pa- so nam hitele preko zelenega Pohorja. 'Tiho so pozdravljale lepote polno jugoslovansko zemljo. Ko se je zbudilo jutro 21. julija, je naznanjal zopet strel Gospodov dan. Oglasil se je zvon v napi nadžupolijsbi cerkvi, veselo in slavnostno so odmevali njegovi glajsjövi, pozdravljali so jubilanta naše Šmarske doline. Solnce in megla šta. se dolgo bojevala, .a zmagalo je slednjič solnce in ogromna, soln-čna obla je stala nad nami. Razkošno so se razlili čez vso dolino pjeni zlati žarki. Množica se je jela zbiraj# ria släviowstiem- p'pòteoru. Dohiteli so gostje od vseh1 strajni. Voditelj vse slavnosti je bil vlč. c. profesor Vreže iz Maribora, Poleg tega, so se udeležili slavila tudi drugi gostje jz Maribora in sicer: eg. dr Hohnjec, dr. JerovŠek in katehet Petelinšek. Zastopana je bila tudi skoro vsa tukajšnja dekani -ja, na Čelu ji zla-tomašnik-kanonik vlč. g. dekan P. Sla|nder. Iz S'r|»ff,ntekle doline jje prisostovàl sla^ilju vlč- e- dekan kanonik Hribernik iz Braslovč in še drugi. Tudi izza nasprotnega vznožja Pol orja, kp-kor iz Poljčan, Studenic, Slov. Bistrice so p.riliiteli gospodje duhovniki ter prinesli zlatomairfiku svoje,; čestitke. Iz Celja je došel g. o. Ladislav-» Pcsel-no je veselilo Šmarčane, da so se udeležili praznovanja zlatega -}uMl.e'a tudi sorodniki g, nrjdižup' f1 ja. — Ko se ie približala 10. ura, se je poklonila jubilantu nedolžnost. Ovenčana, belo oblečena dekleta so mu potrosila ptìt s cvet em. Učenci in učenke šmarske Šole iso ponesli svojemu duhovnemu očetu svoje Čestitke k zlatemu jubileju. V imenu vseh sta ga pozdravila dve dekleti, ter mu poklnili šopke.. Ti šop- ki bodo sicer zveneli, solze radosti na njih licih bodo usahnile, ne bo pa zvenela, ne usahnila ljubezen in hvaležnost v njih srcih, dokler ne ovenejo in ne usahnejo sami. Ob 1.0. uri se je premikal v cerkev krasen |Sr prevod. Pod nebom je hodil jubilant, katerega, glavo je dičila zlata krona. Slavnostni pridigar je bil vlč» g. prof.. Vreže, ki nam je orisal š kratkimi besedami živl enle in zasluge g. jubilarja. Po pridigi je daroval zlatomašnik — zlato mašo. Po slavnostni pridigi so se zbrali domačini in tuji gostje v župnijšČu v prav okusno ozaljšani dvorani. Povdarjala se je pri tej priliki še marsikatera lina zavjluga,, marsiik.at;era skrita Čednost g. zlato-mašnika. Da, tiho je hodil svojo pot, brez šuma in brez vpitja, a prišla je ura, ko so odmevale od srca do arca iste be.sede: Glejte, v resnici je maziljen po stance božji;“ Ker ie gospod jubilant sam iskren ljubitelj svojega naroda, moramo povdarjati Še to, da je bil ta njegov praznik hkrati tudi narodni praznik. Spominjali smo se naše zapuščene slovenske dece v Mariboru, Nabralo sé'je med gosti za slovensko šolo v Mariboru 625 K. K tem ie pridal vlč. g. kanonik Šlander še 300 K. torej skupaj 925 K. Za Slovensko Stražo so darovali gostje 244 K. Za Tiskovni dom v Mariboru je daroval dekan Šlander 500 K. Bodi izražena vsem darovalcem Še enkrat na tem mestu is-ìcrena zahvala. Cas je bežal bliskoma, S šestim vlakom so odiateli rrvi gostje. Tn menim. (te. trdim, da je odnesel vsak izmed mnogoštevilnih gostov na lepši spomin na zlati jubilej našega, vrlega g. " dzu onika, ki mu zakličemo s Stritarjem : Kdor bratom um bistri, srce jim blaži, Človeštvu težko on gor’e zla šute ; Posvetil bratom si duha kreposti, Ti miren bodi, storil si zadosti. straža. 'b -i-w-«—' . • ■ države s § 14 gamaš lo ugla. ilTako je!) Tn če smo Avstrija Z npmsKo hrhte&l&O iz njegovih ust slišali priznanje k parlamentarizmu, potem pravimo k temu: Slišali smo pač vest, a r.e , moremo ji prav nič verjeti. Slišali smo isto; v začetku od ministrstva Seidler, a smo kasneje zvedeli, ca ; Zna tudi drugače, • I Hussarek sokriv preganjanj Slovanov. Mi Jugoslovani pa poznamo novega,-minisi s-1 ega predsednika posebno še radi tega, ker je s tedanjimi svoj mi kolegi' pod ministrstvom Stiirgldi dobro vedel za vsa preganjanja, katera je mOral naš; narod, v začetku vojne pretrpeti, a kplücor nam je znano, ni imel niti srca niti korajže, preskrbeti nedolžnim preganjallim žrtvam potrebno j oipoč s stira-i ni države. .j, i ^ Nedolžne žrtve vpijejo po zadoščenju. J Vsi dogodki početkom vojne na jugu nas še sveže in nepozabno pečejo na duši, do'danes nmo šej niti izdatno preiskani in še^manf popravljeni* \.Kvi' tisoč ih tisoč nedolžno umorjenih Jugosj^Var.Ov', trpljenje žrtev, ki so jih vrgli na podlagi neosnovan Ji ■obdolžitev v ječe, kriče še vedno jjIStonj v tej državi po zajnščenju.j . , •• | Ministri, ki so prisegi! na nemški kurz. j Toda. gos .oda mo a, tudi resortni ministri, ki se predstavljajo danes skupno s predsednikom v z-bornici, SO nam dobro poznani: z dvema izjemoma so vši 'vzeti iz ministrjstva ki je razglasilo nemški -kurz kot vodilno zvezdo za vsako avstrijsko vlado , .n > je označilo kot sami in edini nemški narod za, ! hrbtenico te države. Nobeden teh ministrov ni niti najmanje poskušal protestirati proti takemu vladnemu principu, nobeden izmed njih se ni odstranil iz kabineta, ki je postavil za vse narode žaljiv program. Vsi skupaj so bili v sporazumu s kabinetom Seidler in so tudi pošteno v tem smislu sodelovali . Kajti goVori odišlega ministrskega predsednika in njegovih pomagačev niso bile prazne besede in ,fra-ze : dejanja so v tem slučaju šla celo pred besedami. (Klici: Resje, tako je!) Mi Jugoslovani to hudo čutimo, Poslancem je pri nas zabranjeno, da se z \ olile i prosto in neovirano pogovore o najaktueb r ših 'političnih vprašanjih. Žandarmerija in vojaštvo jim to branita. Časopisna cenzura nam no dovoljuje, da se razgovorimo o najvitalnejših narodnih in gospodarskih \pnra)r-|pnjh.£ “ K lojenslfh ; pojl-kjov. se premeščajo v tujino, fantje' stradajo. Po nedolžnem in protizakonito so bili pri nekem' kadru kaznovani naši Našim ' vojakom na, fronti in v Zaledju je zabranjeno” naročevanje in čitanje narodno pisanih listov. V istem Času, ko se izganja slov. uradnike iz domovi ve, raste ošabnost tujih uradni -tov in njihova sovražnost proti: jugoslovanskemu Pudstvu,-do;neznosnosti. Nositelji tega nam sovražnega, na zatiran'e in tlačenje našega jugoslovanš -koga naroda naperjenega kurza še vedno sedijo na vladni k:!o i. To nem je dokaz, da kurz preganjanja in zatiran'a Jugoslovanov ostane še nadalje. Narod hrepeni po svobodi. Ali, gos, oda moja, Čimbolj jo narod zatjiratn , g-.pi.-v, p ,, i r„ (gg ! o svobodi. 'S ponosom, radostjo in zahvalo moramo to tudi o našem jugoslovanskem narodu izjaviti, da ga zasledovanja niso vklenila — marveč inu utrd la odpornost, mu dvignila pogum in hm i g ob i'1, 'Volvo'0 lire enenje. (Živahno od olirà - , vanje.) Sploh moramo vsem morebitnim zlobnim go ! ■ orir-am nav roti ugotoviti, da. je misel ujedini e ni aJ Slovencev, Hrvatov in Srbov na tém^lhi samOodlo- ' ribe v slobodni državi zahvatila vse plašni našega naroda. j Zalivala našim bratom. j Ob tej priliki in v tej zvezi pozdravljamo izjavo naših kolegov v hrvatskom saboru, kateri 0 liri' s svoje sirani izjavili resnično mnenje Hrvatov in Srbov v kraljevini Hrvatski, ‘(živahno odobravanje in ploskan'e.) Zahvaljujemo se tudi Srbom in Hrvatom in muslimanom v Bosni in Hercegovini, ki se kljub, sistbrajojju ustave, kljub nei zmeri efiui trp -kenju rad! pomanjkljive, od oblasti grdo zanemarjene ljudske prehrane, kljub silnemu vladnemu, pritisku odklonili vapfTa, s katerimi so jih snubiti Jz Budimpešte, temveč so zvesto ustrajali na ideji, da mora dobiti ujedinjeni narod Slovencev*,. Hrvatov, ih Srbov lastno državno življenje. (Odobravanje.) " - . i Slovenci nc odnehamo! I In kar se tiče Slovencev, se niti po započetih ; preganjanjih, niti po intrigah, insceniranlih od vlade : s pemočo protin o rodnih elementov ne bodo dali odvrniti od edino prave, raVne črte in bodo .delati na-j rèj v popolnem s .Orazumu s svojimi hrva,iškimi in iJgrbskimi ro.aki, da se popolnoma dovrši zedinjenje ’JugoslovansÈega naroda. - Vsako vlado bomo presedli po tem, kako gita-J išče zu zeur n ram osvobojenju jugoslovanskega' naroda od vsake tuje nadvlade. Podpirali bomo samo tisto vlado, ki n -a m prinese mi r, k r u h in polno svo bi o d! o. Glasujemo proti predloženemu proračunskemu provizoriju. (Živahno odobralvanje. Govorniku čestitajo navzoči jugoslovanski, češki in mnogi poljski poslanci,) Kakq sodi. o v NčmčiJ o Seidlerjevi „Avstriji z nemšk i hrbtenico“, pove -jasno „Berliner Tageblatt“, di piše: z,;H: - V ;> J /g- „Popolno nepoj mo vanje ministrskega predsednika v političnih zadevah s vedoči, da. 0e gospod pl. Seidler, ne da bi imel kake hudobne naklepe, ‘ prepustil avo. errili nasledniku ria političnem ozemlju ta-ke razvaline. Zgodovina še 'bo nekdaj pisala,, koliko (Iragoceriegabčasa: Ma'ipiounedbo Avstrije sta - g rol Clam-Martinic in g. pl Seidler tekom 18 mesecev., kar sta bila na krmilu, potratila samo v iskanju vetrine za. proračun.. liUvuo. jlr, Se.dKvp. ju storil v /.«-e ulih mesečih dva' odličj iria pogreška, lir. ‘Seidler je brez kake , ravblliiEŽii ^ri: Nemce naredbenim po-• c.m izvedel razdelitev Češke. S ‘ tem je za dolgo ča-sa^uokopal- mtžrielakfsprave med Cehi in Nemci. On .ie tudi pr.iziial v tajni, pogodbi z ukrajinsko republiko, delitev Galicije,,.» čimpr ju postalo vprašanje zu-II atije politike A v st ri j e .vprašanje zunanje 'politike monarhije. Za Neriiee v Avstriji je velika nesreča , da je nemškonacionaluri zveza delala to politiko, ki ni nikdar spozna,iajkeiisekveiic baue- možnosti. - Elementarne važnolsti je, tere bo treba pet in pol1,‘ ali, ako priračunamo tudi dolgove, ki smo jih imeli pred vojno, okroglo 6 milijard obresti na leto. Proračun za leto 1918-19 pa izkazuje vseh državnih dohodkov 4.854,789.573 kron. Ker ni mogoče računiti, da bi se tekom vojne držar vni dohodki znatno pomnožili, državni proračun za leta 1920-22 torej ne bo več izkazoval niti toliko dohodkov, da bi se pokrivale obresti državnih dolgovi A kje so vsi drugi izda,tki! 'Sicer Je pa naravno, da mora, biti na ta način primanjkljaj vedno večji. Proračun za leto . 1917-18 izkazuje 5,681,000.00,0 rednih izdatkov in ,4.860,900.000 K dohodkov, torej primanjkljaj za pokritje rednih izdatkov 820,100.000 K, letos (1918-19) je napram rednim izdatkom K 6.439,306.760 — K 4.834,719.573 dohodkov, torej že primanjkljaja 1.585,000.000 K, Kam mora to gospodarstvo končno dovest!?? Naravno je, da jse tudi v drugih vojujočih se državah vojni izdatki ne morejo pokrivati z rednimi donedki, da morajo torej vse voj u; oče se države delati dolgove.- !A! istočasno z novimi dol* c v en, skrbe ludi za nave dohodke v svrhe plačevanja obresti. V tem oziru je pač na višku Anglija. Tam se ne pokrivajo sproti le vši redni izdatki in obresti vojnih dolgov, temveč se plačuje s tekočimi dohodki celo, del vojnih stroš-fov. Zato pa znaša davek vojnega dobička do 92% ! Nasprotno pa so pri nas vojni dobičkarji 'sakrosan-ktni in zakon o davku na vojni dobiček je večinoma le na papirju. _ ... Na dlani leži, kam nais mora konečno pripel-juti to gos. odarsjLvo. Paralelno s političnim se pri-» bližuje tudji finančni polom.! Kakim- državni kirmila-rji ne mislijo, da treba začeti z drugim političnim kurzom, tako tudi ne mislijo, da s sedanjim državnim gos,, odars: vom ne gre naprej). Ali pa mislijo, da igrajo vlogo ptiča noja, in zakopljejo glavo v pesek. „Fortwursteln“, to je maksima, v kateri je izražena vsa avstrijska državniška modrost. A nekega, lepega dne se zbode v prepričanju, da s tem „fortwurstn lanjem“ ne gre več naprej. Toda takrat bo že prepozno. Peta leto voine. Stiri leta tu ljenja so šla, mimo nas, peto leto grozote se pričenja. Od dne do dne se kažejo hujše posledice tega strašnega gorja: naša mladina, naši možje so pustili svoje življenje na bojnem polju, ali so se vrnili pohabljeni in nerabni za vsako delo v. svojo domovii o ; tu so našli izstradane svoje ljube sorodnike’, gospodarstvo uničeno, ml.ajdino posurove-la, z eno besedo : vse je nazadovalo, nikjer nobenega napredka, podhod le n à zada van je^ In kakor napravi, vsak pameten , gospodar ob koncu letaJKlaričo, da se prepričri,, v; koliko mu je prirastlo sfegovò i-inetjej ali če mu ni bila morebiti tudi la^ubäj tako ài stal (imo tudi mi'vprašanje, kakšem^aobiček ...nap >je prinesla strašna vojna? Ddgnvou^m to vprašanje ni' težak: glasiti se mora vsekakoffe: nobenega, Vfsiljuje pa se nam drugo vprašanje: čemu j' vse to gorje? Že od prvega začetka, ko se je pričel peklenski boi, smo si bili mi Slovenci, ki znamo še trezno misliti, na jasnem, da so vzroki vojne povse drugi nego so oni,, ki so jili navajali nemški časopisi. A bili so tedaj časi, ko teh treznih mifsli nismo smeli naglas povede,ti. Kdor bi bil to storpi, šel bi lil osramočen in opljuvan od renegatske in nernčur-ske sodrge pod ključ. Dandanes so se pravi nazori o vzrokih vojne že nekoliko razširili tudi med našimi narodnimi nrisprotnikif[„Le malo ie Š&, takih, ki vidijo v tragičnem in obžalova.nia,,aa^i9lnem sarajevskem umoru Še zdaj vzrok povod vojne; mi- sel, da se bjojuje torvav^^o paradi razmerja med Avstro-Dgrsko in SEfe^mje izgubila svoja, tla, kajti jasno je,, da je imela v tem strašnem plesu prvo besedo od prvč^začetka le Nemčija, mi pa smo bili le njen prr#pekl 'Dä|ti^i!tfefcr',Wö*1^r> teparfleffi^a^matr svojega sila, ali moža, ki je izgubil svoje živi en'e v tej grozni vojni. In vendar — zakaj torej hujskajo naši nemški časniki, kot „Mari-burger Zeitung“, „iTagesoost“, „Grazer Tagblatt“ in drugi še vedno na boj in klanje? Ali želenosivemu uredniku Jabnu še vedno ni dosti trpljenja in gorja? Odgovor na to vprašanje nam je dal na svr . jem zborovanju ncmškonacionalni poslanec IVich;* * Rekel je: Mi Nemci trpimo dosti vsled vojne, pff8 ? /ved gonja prenašajo naši avstro-ogrski Slovani 111 j J drugi nenemški narodi. Le-ti so povsod prvi v{r0n-jl ti, naj ved jih pade, mnogo jih uničimo s tem,-da — { I jih denunciramo kot veleizdajnike v zaledju, največ j f pa jih uniči lakota, k;i jo znamo dirigirati ^ kraje , { I kjer so v pretežni večini slovanski pnebiydci, Tako ^ ! bo uničeno polagoma osrčje Slovanov, tide Slovane ? pa, ki bivajo skupno z nami, bomo z lahkoto pobru- j stali. Take in podobne misli navdajajo vedno na- j |Nše Nemce in renegate p da bi se povspeh ti krvolok! i do misli, da se jim ne bodo te želje nikdar izpolni -Ile, tega od takih hudobnežev ne smemo zahtevati. I Ljudje te vrst» mislijo počasC^JlHthčasno ip za- Islepljeno mišljenje zahteva mnogo krvi.JPri- šet pa bo čas, ko se bodo tildi Nemci tolkli po čelu , in se vpraševali, čemu smo toliko trpeli, kakšen dobiček imamo,odtod? Tedaj se bodo zabeli nemški politični otroci zavedati svojih pregreh, a tedaj bo že prepozno. Tedaj se jim bo godilo, kakor se je godilo Nemcem po ŠOletni vojni i^vse. kar je bilo nemškega, je bilo zaničevano,^ g 1 Slika je torej popolnoma jasna:\vsa vojna, ki jo" vodi naša država, je boj germanstva (in madžar-stva) proti slovanstvu.^ Če odpade ta misel, imamo takoj mir. In če uresniči naša država še načelo, da I da vsakemu svojemu narodu to, kar mu gre, tedaj ! bo naša država postala zopet močna, prebolela bode pštrašne rane, ki jih ji je zadala vojna, povspela se |do zopet iz poniženja., v katero jo je zapletla nevarna in nespametna politika nenfekih političnih Otrok. Nastane pa "še eno vprašanje: čemu pa se še Nemci tako krčevito drže misli, da ravno oni morajo biti vodittelji vseh narodov v Avstriji? Ali bi bila njih izguba res tako velika, če bi morali izročiti vodstvo iz rok? Ker Nemci mislijo počasi, se zaka0-nju.,e seveda tudi odgovor Nemcev na to vprašanje. 11 ločemo jim tudi v tem nekoliko pomagati, Jzgubili bodo n. pr. med Slovenci svoje okrajne glavarje in predsednike po raznih uradih in še nekaj renegats-Uh priveskov: vse drugo jim bo ostalo: lahko bodo svobodno tržili med nami,, kakor je vsak Nemec lahko tržil pred vojno med Francozi, Angleži in drugod. Njegovo blagostanje bo odvisno od njegove pridnosti in njegove sposobnosti. Lahko .bodo imeli tudi svoje šole, lahko se bodo izobraževali .po svoje, ss eno besedo: uživali bodo popolno svobodo. Le e-nega ne bodo imeli: šport, da bodo pritiskali na — druge narode na zemlji teh narodov, ta šport bode seveda izginil. Men,imo, da ta zahtevat vendar ni' previsoka: saj vendar dandanes ne najde inteligenten Človek več zabave v tem, da klati drugega pjo hrbtu, ko ima drugih potrebnih opravkov zadosti, A so pa tudi vredni tisti re neg aiskLur adniki. da vlada še dalje tflliko sovrašltvo radi njih, da je radi ji jih „ogroženo nemštvo?“ Če so jim Nemci tako naklonjeni, naj jih vendar vzamejo med se v svoje o-zemlje in kmalu bodo videli, kako malo znajo ti možje, za kake puhle glave ,so se poganjali in zavlačevali vojno ter s tem povečevali gorje vojne. Da pa se ne bo zelenosivi Jahn smejal in na I tihem dejal: „Pravega vzroka, zakaj huljskamo še fvectno na vojno, pa. vendar niso Slovani spoznali“, 'j mu odgovorimo že tuđi na kratko na tem mestu: S iti s timida, bomo prišli Avstrijci pod Hphenzollerneeji ne vam že naprej' povemo vsem nemškim „pdtiripdfčm“, dattorno vedno bramili našjof .dinalsitijo, pa Če tuidi rajzbiijemo vaš „pairijotizem.“ . a—b. Na francoskem bojišču živahni irtilerijski boji ob reki Sommi. N;inči so popolnoma izpraznli južni breg ref„e Marne Zadnje entfDtine protiofen žive me t Soissonsom m Tahu-e se je udeleždo 70 dtvizj ali poldrugi inilij n mož ententiaih čet Amerika je doseciaj pos'ala zavsem 1 250.000 mož na francosko boj see. Šrijo se vesti, da se goli Hmdenbntgu slab . Urauno se te vesti dement rajo. Umik ob Mar^i. V listu „Berliner Tageblatt“ piše nemški general baron Ardenne: „ Armada generalisima Foeha tvori trenotn0 zunanji lok okrog nemške postojanke. Vsled vijugaste oblike nemške bojne črte na gozdnatem ozemlju južno in južnozahodno od Reimsa in ki vsled tega nar javno ovira vojevanje na tej črti, bo pač neobhodno potrebno, da *se koncentrično zberejo in združijo vse nemške bojne sile. To združenje je pa možno le tedaj, a'k;o se skrajša nemška Ironia, vsled česar bi se mnogo čet prihranilo za druge dele fronte, kar je ravno sedaj pptreblno tembolj,, ker je sovražnik pritegnil novih o učenj iz vseh delov sveta, in je tre-notno glede števila čet v premoči. Ako torej Nemčija skrajša svojo fronto, je predvsem povdarjati, da se nahajajo njene armade v sovražni državi. Ako tedaj Nemčija .začasno umakne svoje čete ob reki Marni ter na ta način skrajša svojo fronto, bi tak umik ne bil noben povod za veselje v čietverospora-zumovem taboru.“. Nemci «a f e vernem bregu Maree. Francosko večerno uradi o poročilo z di e 27. julija se gtasi Že več dni trajajoči pritisk francoskih in zavezniških čet na Nemce se nadaljuje. Nemci so se danes na celi fronti umaknili z juž nega na severni breg reke Marne. Naše čete so dosegle slidečo splošno Cito: Bfuyrei — Ville — Neujve sur Sere — Ciuimont — Assy Grigny — GrLelles — La Nm vi I le aix Larris — Crsumury. Sovražnik je popelet ma izprtznil južni breg reke Marne. IftjnoTepe nemško uradno porodilo. Berolin, 28. julija Ruprebtova armadna skupina. Živah n) poizvedovalno delovanje. Močnejši sovražnikovi sunki ob reki Lys, na obeh straneh, Somme in severozahodno od Montdidierja so bili odbiti. V posameznih odsekih artilerijsko delovanje. Fronta nemškega prestolonaslednika: Na bojni fronti je potekel dan ra mo. Manjši infanterijski boji v predozemlju novih postojank. — V Šampanji je sovražnik vdrl pri krajevnih napadih v Daše prednje črte južno od Fichtelberga. Naš protisunek ga je veči noma vrgel zopet nazaj. Na italijanskem bojišču nobenih večjih vojnih dogodkov. Amerika je začela pošiljati svoje Čete tudi na italijansko bojišče. „Izdana ofenziva.“ fliffTfiiipi- itn“"'' Iz vojnega tiskovnega stanu so dne 27. julija poročali nemškim listom, da se je naša otenziva ob Piavi ponesrečila največ zategadelj, ker je bil sovražnik natančno pončen o obsegu, dnevu in nri začetka naše ofenzive. To poročilo nekaj namiguje, česar pa ne more podpreti ž dejstvi, temveč vse temelji več ali man j na samih domnevanjih in sumničenjih. Poročilo navaja dva slučaja izdajstva — in imenuje imeni dveh Čehov. To je sedaj m va metoda, kako se je vojskovodjem mogoče izdatno izgovarjati pred javnostjo radi slabo izpad le ofenzive. Kajti »izdajstvo* ni bilo samo na italijanski fronta krivci pox&zayr temveč tudi Hinden bürg snmi, da se je nemški ofenzivni načrt natan ko izdal Francozom ih Angležem.^ ^ Najnovejše avstrijsko uradne poročilo. Dunaj, 28. julija. Na jugozapadu nobenega večjega bojevanja. V Albaniji je bilo pri Ardinici opetovano odbitih več italijanskih napadov. Državni zbor. V-začetku petkove seje so se predstavili državni zbornici novo imenovani ministrski predsednik vitez Hussarek ter oba novo imenö -vana ministra pomaka dr, vitez Galeeki in dr. Vitez Poray-iMadpyski, nakar je imel vitez Hussarek svoj nastopni govor, katerega priobčimo na drugeoi. me -stu, Pričela se je nato razprava o drugem branju > državnega proračuna. Kot prvi je govoril poročevalec dr, Steinwender, ki je naglašal potrebo, da bi morala vojačka uprajva nekoliko bolj štediti, k(aj;ti ' oiia dela tako, kakor če bi živeli v največjem izobi- | ijü. Ža njim je govoril Ceh Stanek, ki jo rekel,- da sprememba vlade ne spremeni stališča Cešlcega Sva- j za, kajti poslanci deškega naroda zaupajo samo na ; zmajgionoisno moč Slovanov za pravico, svobodo ifi za pravico samoodločevanja. Po govorih poslancev j Hausier j a, Ofnerja, in Pantza je govoril Poljak Ter- | Pt, ki je izjavil, da bodo Poljaki glasovali za šest- j mesečni državni proračunski provizorij, ker upajo , da se bo nova vlada držala temeljnih načel pravičnosti napram vsem narodom v državi. Za njim je govoril načelnik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec, kojega, govor priobčimo na drugem mestu. Ko je govorilo še več drugih poslancev, je se vršilo pa glasovanje o proračunskem provizoriju, ki je bil s-prejet z 215 glasovi proti 196 glasovom, torej z borno večino 19 glasov. Proti so glasovali Cehi, Jugoslovani, Rusi'ni, nemškii socialni demokfraitje in tirolski Italijani. Državni proračun je bil sprejet iu- cti v tretjem branju. Zbornični predsednik je na to zaključil sejo ter naznanil, da bo pismeno naznanil prihodnjo sejo. Parlament. Gosposka zbornica bo dane3 nujna rešila začasni prčračan. V torek pa bo zbornica v v tajni seji razpravljala o vojaških zadevah o ponesrečeni ofenzivi y Italiji — O tajni seji poslanske zbornice se je napravil samo eden izvod ste-no grafičnega zapisnika, kateri ga bo imel ministrski predsednik sam dobro shranjenega. — Prihodnje zasedanje parlamenta bo baje še le meseca septembra. Interpelacijo naših poslancev. Dne 2i6. julija 1918 so bile vložene sledeče interpelacije: posl, Hladnik in tovarišev na trgovskega ministra, radi nabave usnja za poljedelske delavce; posl. Hladnik in tovarišev, na trgovskega ministra radi oddaje cementa; posl. Hladnik in tovarišev na poljedelskega ministra radi oddaje medu iz čebelnjakov, hranjenih s sladkorjem; pojsl, dr. Verstovšek in tovarišev na domobranskega ministra radi sramotno nizkega plačila delavcev v vojaških podjetjih usnjarne Woschnag v Šoštanju, (Interpelant,e vprašajo, ali je domobranski minister priprla,vjljj en odlnjliti, da dobe deltavci pri tej tvrdki dobičku primerno zboljšanje plač, ki bi odgovarjale draginjskiin razmeram in ali je minister pripravljen tovarno na podlagi zakona o vojnih dajatvah razlastiti, da zapade dobiček tvrdke ha korist držayi; posl. Gostinčar in tovarišev na finančnega ministra radi odpusta dohodninskega davka rudniškim delavcem; posl, dr, Verstovšek in tovarišev na železniškega ministra radi nasilstev nemško-nacioinajlnih železniških uslužbencev ob, priliki shoda v Št. Janžu pri Sp. Dravogradu; posl. dr. Verstovšek in tovarišev na ministra za javna dela radi nasilstev uradnikov rudnikov v Skalah pri Velenju ; posl. dr, Verstovšek in tovarišev na domobranskega ministra radi neupravičenih oprostitev in odvlzame ruskih vjetnikov; posl. dr, Verstovšek in tovarišev na trgovskega ministra radi nastopa c. kr. poštnih uslužbencev pri nemirih v Št. Janžu pri Sp, Dravogradu; posl. Hladnik in tovariši so vložili predlog za pomoč po toči dne 21. julija t. 1. poškodovanih občin na Dolenjskem; posl. dr. Korošca in tovarišev na ministrskega predsednika radi prepovedi slovanskih in socijalističnih listov na fronti; posl. dr. Korošca in tovarišev na, ministrskega predsednika, radi preganjanja Petra Farčiča iz Velaluke v Dalmaciji. Jugoslovani v opoziciji. Dne 25. julija je imel Jugoslovanski klub se.,o, v, kateri je načelnik dr. A. Korošec poročal o dogodkih zadnjih dni. Sklenilo se je podati izjavo, da se stališče Jugoslovanskega kluba do vlade ni prav nič spremenilo. Dne 16, in 17, avgusta se bo v Ljubljani ustanovil Narodni iSvet, dne 17, avgusta bo seja Jugoslovanskega kluba v Ljubljani, dne 18. avgusta bo odkrije spominske ploče dr. Kreka v 'St. Janžu. Hussarekovo ministrstvo. Cesar je poslal baronu Hussareku naslednje lastnoročno pismo: „Ljubi baron Hussarek ! Imenujem Vas za svojega, ministrskega predsednika. Dalje imenujem tajnega svetnika dr, Viktorja Malaja vnovič za mojega ministra za socijalno skrbstvo, tajnega svetnika dr, Karla barona Banhans vnovič za mojega železniškega ministra, tajnega svetnik^ ing. Emila viteza Homajnpl. Herimberg vnovič za mojega ministra za, javna dela, tajnega svetnika dr. Ferdinanda barona Wimmer vr novič za mojega finančnega, ministra, tajnega svet -nika imi, Karla barona Czapp pl. Birkenstetten vnovič za mojega ministra za deželno hrambo, tajnega svetnika dr, Ivana Horbaezewskega vnovič za mojega ministra, tajnega svetnika dr. barona Wieser ,v-novič za mojega trgovinskega ministra, tajn. svetn. Ernesta grofa SilvarTarouca vnovič za mojega poljedelskega ministra, tajnega svetnika dr. Lud. Paul s potrditvijo v vjoidstjvu urada za ljudsko prehrano vnovič zà mojega ministra in tajnega svetnika Ed. viteza Gayer za mojega notranjega ministra. Končno imenujem sekeijskega načelnika, tajnega svetnika dr.; Kazimirja viteza Galeeki za mojega ministra in sekeijskega načelnika tajnega svetnika dr. Jur. vit. pi. Poray-Madeyski za mojega ministra za uk in bogočastje," Ministrski predsedoik Hussarek o Čeh h in Jugoslovanih Baron pl. Hussarek je due 25. t. m izjavil nasproti dopisniku praškega lista »Bohemia«: »V prvi vrsti in izključoo mi gre za sanacijo parlamenta in moja prizadevanja imajo namen, d meči v tej smeri communns opinio. Vest, da nao eravam v kabinet sprejeti češkega ministra, je neresnična. To izhaja že iz političnega stališča čeških strank. Ravno tako napačna je vest, da bi bil sklenil kake dogovore z Jugoslovani, Prosim vas izrecno, da to dementirate.« Prepoved naših listov na fronti. Dr. Korošec in dr. Pogačnik sta ane 25. t m. bila pri domobranskem ministra Czapiru in sta posredovala, ker vojne pošte ne dostavljajo vojakom slovenskih listov. Minster je obljubil, da se bo obrnil na vrhovno armadno poveljstvo, ki je izdalo to od redbo. Seidler ravnatelj cesarjeve kabinetne pisarne. Dosedanji ravnatelj cesarjeve kabinetne pisarne grof Polzer jo oclsto.ùi; N:a njegovo mesto je cesar imenoval bivšega ministrskega predsednika, dr, viteza pl, Seidler. tlvedba slovenskih imen v zemljiški knjigi na Slov. Štajerskem, . .(interpelacija poslancev dr. Ver-stovšelcja, dr. Henkovpča in tovarišev na ejkipcelenco a. justičnega ministra: „Pri okrajni sodniji v ; Slov, Bistrici sta predlagala Anton in Marija Ferk, po,-sgs.n.ika in. gpstimčarja na (lorn,ji Polskavi, vknjižbo lastninske pravice na vi. št. 56 k. o. G. Polskava in 77 k. o. Lukovec. Kupna pogodba je sestav -Lena v nemškem jeziku, predlog pa je slovenski. 0-kra na sodai a v-Slav. Bistrici • je predlog zavrnila •s skitì.xm z due ID 6. 1918 št. 361-18 z utemeljitvi* .,c: „ker se katas-tralni občini Gornja Polskava in Bukovec v ts. zemljški knjigi ne nahajate.“ Proti citiranemu sklepu sta se predlagatelja pritožila. U-krožua sodnica v Mariboru kot utocna sodni,a s s-ivlöjjom z d ,e 6. 7. 1918 R I 51-18 utoku ni ugodila ter utemeLu.e oJločbo sledeče: „Rekurz proti tenni sklepu ni opravičen, 1 o § 85 zemlj. zak. naj se zela ' iškokiijižni vložki, v katere pride kak vpis, ime-.)U.,e,o s tis.im oz..amenilom, ki je v zemljiški knjigi, lam pa se nalila le označba•Dber-Pulsgauin Pnch-Lerg. Dokler se kut. občine ne označijo _v'zemliiški ka.igi v slovenščini, dotlej je sodnija vezana na cit zakon io uološbo.” ‘Podobnih rešitev zemljeknp žitih \ log iu pritožb je bilo do novejšega časa tudi na Kranjskem t o volj. . Tudi tam je ppluo katastralnih občin, k: so v zemljiški knjigi in ma. d označene samo z nemšGm imenom. Vendar pa so sodnije na Kranjskem sprevidele, tela, vstrajainje pri nemški označbi popolnoma slovenskega krajevnega imena ni nič p o-. trehno ter splošno rešujejo vloge, ki imenujejo kata-stralne občine slovensko, brez prigovorov. Na Slov. Štajerskem je vse polno davčnih občin pristnega- slovenskega imena, k,i imajo v katastru, mapi in zemljiški knjigi naravnost smešno nemško popačenko — Gorica = Goritzen, Goričica = Goritschitzen). Nesmiselno je, držati s-e takih popačenih krajevnih o-značb v zemljiški kn,.ligi, zavračati strankam pred -loge ter sodniji in strankam povzročati nepotrebno delo in stroške. (Vprašamo: Ali je Vaša,.ekscelenca voljnai odrediti dogovorno s finančnim in notranjim ministrstvom preimenovanje davčnih občin, da bodo imena odgovarjala dejanski označbi prebivalstva, in se vpeljala povsod, zlasti tudi v narodnostno mešanih krajih enaka veljava slovenskih in nemških i-mon. davčnih občin? Dunaj, dne 21. jul., 1918.“ 0 oz « k na kojtšnem pioti deklaraciji. Interpe la-ga pus ai icv dr. K rušeč in tov. na ekscelenci gg du n h brai iškega n notranjega ministra radi roganja pbrerškega žandarja Drobeža proti ncajaiški dekluraciH Znani p! buški žandar Drobež (Drobe3ch, ki je p vi začel a< tac io priti majniški "izjavi Ju gns.oua .škrga kiuba, v Šmihelu pri Plrberku-gna Koruškim sedaj zoj«D bodi od hiše do hiše po občim L bije L» Deh), oprašuje, kdo je dal ped pss : a iz avo, se zan nia, kdo je od hiše ali sorod i* -cv fri Vijakih, iu grozi, da bodo morali ljudje k vojakun rn trpnto. drugi da ne djbe dopusta ita. Od »vo.ih adRcuskib » pati ulj« se vrača dosti »at t. ko »rr-žiat«, da ga komaj noge drže. VjrašTin o: 1. Ah si d« vojuje žandar Drolež to< početje iz lastn« ga nr gba, ali pa višji ukaz, in kd > ii u ga j», d l, 2 Ali je ekscelenca gospod domobranski min sier voljan s ufaj preiskali in odre diti žandar,u Drubežu pouk, da je njegovo početje in v n emirja nje naš ga lju stva, ki s podpisom za n a^niško iz.avo Jug »sl. kluba ne stori ničesar ne-z.ko, iteg.., zKraba u.adae oblasti, in ga radi tega strogo kaznovati. 3 Kaj hočeta Vaši ekscelenci vkremti v piegiečenje vsakega ruvanja vojaških in civilnih oblastih proti majniški izjavi Jugoslovan skega kluba zlasti na Koroškem. Zopet eden. Svoj Čas smo poročali, da je žu -pan g. I. Mihelič v St, Lovrencu nad Mariborom, romal z drugimi,vred na Dunaj. G. Mihelič nas prosi, da dotično noiilico v toliko popravlimo, da on ni hodil in sploh ni maral iti z nemčurjb na Dunaj. G. Mihelič nam zatrjuje, da on ni nasprotnik Slovien-cev ter da ima odlične sorodnike na Slovenskem in Hrvatskom. Ptujski Ornig mu je sicer telegraferai, naj gre seboj na Dunaj, a on ni šel, pač pa >3 romal t.,e gor tržan Lešnik. Ali vzamemo to poročilo lojalno na znanje in nas veseli, da g. Mihelič -ni maral nemčurske družbe. Tedenske novice. Duhi niška vest C g Alt Ivan vikar v Pluju, je p rr-^ta.vi » t za vinaria v Celje. Iz učiteljske službe. »Na štirirazrudni deški šoli za slovenjebistriško okolico je razpisana služba nadučitelja. Prošnje do 31». avgusta. Sola se nahaja v II. plačilnem razredu. Cesarska slavnost v Mariboru. Delavno Dram. društvo j riredi v nedeljo, dne 18, avg. 1918 popoi -dne ob M,, uri, v ma|i r borskem Nar. djomu vbliko ..Cesarsko slavnost.“ Na dopi izza zadnjih koncertov sla.v.-oz »ani pevski zbor ter zapoje svoje najlepše pe- 'smi. Med pevsk.mi točkami se; vrši slavnostni govor. Po petji sledi prosta zabava: srečolev, šaljiva pošla itd. Preskrbljeno bo tudi za pivo. Slove» ska šoli v M a .b »ru. Vsak dati prihajajo pri spevki za t ašč šojo od blizu m daleč. Zadnjič 's.-no poročali, da so. u. brali uaši juuari na bojnem f olju lepo š oto ter nam poslali navdušeno pismo. Danes pa s no dubiti 1.90 K iz A-nje Pomisl.te, v A z ji se sp minjajo naši vojaki slovenske šole v Maribora ter pobiraj > prispevke zanjo. P šejo-nam cb enem, k; ko se zavedajo, di je skrajni čas, da pomagajo svujirn bratom proti n»)hujšim narednim sovražnikom, ki nam ne privoščijo m rodnih šol, da bi jem lažje f.onem5 li našo ndadino in nam vzeli sam stojnost. Spuminj jto se tu ii vsi premož nejši Soventi in na od. e Slovenke v domovini p trebe slovenske šele v M r bo u ter prispevajte in agitirajte zanjo , pni vsuki prilik ! Dramatično drušbo v Mariboru opozarja vse pevke m pevce, d0, Dreo 300, Novale 350; Sv. Martin n, P. t Kos 1450 ‘2; Gornja Poljskava: Čisel 250, Uranjek ? 250, Navratil 250; Poljčane: Sehumer 200, Vodenik ! 400, Oberski 100, Savsk'y 200, Knaflič '200; Pragar-sko: iTischler 300 20; Spodnja Polskava:. Siherl 650, RatzdeLevalnica' y Slov. Bistrici: Počiivaušek 400., Krošelj 500, Tischler 60 20, Rozman 500, ‘Omerzu 200, Wernig 250, Stiger 400, Krautsdorfer 450, Odbor 1750: Sv. Ana v Slov. gor,: Repulusk 330 50, Zemljič 300; Anton: Tušak 400, Markovič 4|00, Orvatič 320; Sv, Andraž: OzvatiČ 140; Sv, Barbara : Šabeder 300,\Sa(uperl 200, Kostanjšek 350; Sv. Benedikt: Sumenjaik, 1|160; Sv. Trojica: Golob 300, Cauš 300, Ceh 310; Sv. Jurij v Slov. gor.; Sitter 300, Baumann 360, Wergles 350, Sohönwetter 300; Sv* Lenart; Sedminek 258, Spitzy 200, Dimnik 280, Zemljič 370; Negova: Sumenjak 160; Sv, Rupertu Lorber 500, Baumann 340, Golob 300, Rois 210; Biš: Ketiš 170 kg. Spodnji Dravograd. Na tukajšnji železniški postaji sta v teku 14 dni dva vojaka smrtno pone -sročila: en Rus in en Avstrijec. Dno 3. julija je' j vlak povozil in usmrtil ruskega vojnega vjetnika, ! ki se je vesel vračal k svoji rodbini y Ukrajini, Po- * kopan je bil na pokopališču v St, Janžu pri Spod -niem. Dravogradu. Drugi nesrečni slučaj se je. zgodil đne 17. julija in je zadel premožnega samskega posestnika iz; sosediijo župnije Črneče na Koroškem j Jožeta Kaučič, p. d. Rajnet. Stiri leta vjetništva je I preživel",na Ruskem in je zdaj užival na svojem do-j mu kratek dopust, nakar je bil zopet poklican v vo-l jaško službo in tukaj na prvi postaji je našel smrt i pod vlakom, ki mu je glavo odrezal^ Prepeljan je bil ? v svojo domačo župnijo Črneče in na tamošnjem pokopališču ob veliki udeležbi domačega ljudsi/va pokopan. Nagle in neprevideife smrti reši nas, o Bog!' Gornja Kaagoiui. u priliki paro nega praznika naših šlovansiun apostolov sv. Cirila in Metoda zložili so gornjeradgonski Slovenci znesek po 90 K za ubogo stradajočo jugoslovansko deco, kateri znesek se je odposlal odboru S. H S. žena v Zagreba. — Po posojilnici v Gornji Radgoni je daroval g. Jožef Zemljič, posestnik v Crešnjevcih za Tiskovni dom v Maribora 100 K, za slovensko šoto v Mariboru 30 K. za dr Krenov sprmenik 20 K in za Davori na-Trstenjakov sklad 20 K. Konj'ice > Sveta vojika« priredi v tukajšnji »Dekliški zvezi« v nedeljo dne 4. avgusta po večernicah javno predavanje. Govorila bo gdč. Štupca iz Maribora o pomenu treznosti za naš gmotni in duševni razvoj. Pridite v obilnem številu. Celje. U vdaištvo vojnega albuma 87. pešpolka nam piše. V soboto, 3. in v nedeljo 4. avgusta bo v imstnem gledališču prireditev, katera p* beta postati izvanreden dogodek s prijaznim in pp-žr vovalnim sodelovanjem v^eh tukajšnjih družabnih krogov, s pomočjo pridnega delovanja odbora in pespoševanja, ki prihaja od vseh krogov. Todi zunanji krogi se zanimajo z dopisi in darovi za ta plemeniti namen, tako da bo mogoče darovati bogati znesek vdovam, sirotam in invaldom. Bogati, mnogovrstni v z pored je dovršen, skušnje napredujejo z navdušenim veseljem. Tudi glede pijače in jedila je preskrbljeno s poslanimi darili, kolikor je pač mcgiče v težkem času. Priiodnji teden naznanimo vse poeamezce točke vsporeda in določimo, kedaj bode razprodaja vstopnic! — Slovensko občinstvo odločno zahteva, da naj bo program te prireditve slovenski. Gaberie pri Celju. Prostovoljno gasilno društvo Gaberje priredi v nedeljo, dne 11. avgusta veliko vrtno veselico v Sokolskem domu v Gaberju ter se naj blagovolijo vsa druga bratska društva na to o žirafi« Trbovlje. Občni zbor našega Bralnega društva se vrši v nedeljo, dne 4. avgusta, ob 4. uri popoldne, v dvorani Društvenega doma* Vsi prijatelji društva dobro došli! Ustnica sridniitvs» Dr. O.: Hvala! Vašo oceno dr. Pirkmajerjeve knjige priobčimo v petkovi »Straži.« Prosimo stalnega sodelovanja. Pozdrave! — Ljutomer : Vi bi radi imeli natančen opis bitk e ob Marni in podrobnosti o umikanju Hindenburgov e armade. Žal, da ne smemo objaviti vsega, posebno ne številk o izgubah. Nemško armadno vodstvo je baje prepovedalo priobčevati celotna francoska, angleška in ameriška generalltabna poročila. Da ste Dam zdravi! ■— Podlistek »Potepuh« končamo v petkovi Stra* 2. Jugoslovanske pozdrave!