*24S. številka. IV«t, v >ih>t<) 2S. oktobra IVčaj XM\ ..Edlnoat" irhaia Jrukrat na linn. razun nedelj in prarnikoT, »jutmj in zvečer oh T. uri. O ponedeljkih in no praznikih iz.hsia nh f4. uri »jntrnj. >anfulua /mt*a : Ohe izdan ji n.» leto . . . jp Za muho večerno iz^lHnje . 1'>-— ž^n pol leta.Čttrt let« in na meneč mfineriio. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ro^h* Virez ivrUorene naročnine unrava ne 'irirn. X« drobno ««> prodajajo v I'rat u zjut-raii.e številke ;>»> 3 iird. večerne »tevilke po 4 nvf. • ponedeljake »jutranje 'tevilke po 2 nvi'. en Trata po 1 n»č. ve^. EDINOST Večerno lzdanjo.) GLASILO POLITIČNEGA DRITST7A JDIMST" ZA PRIMORSKO. Telefon Ht. H7t>. 4 nvc. t edlnoatt Je nm^ ! Oftla.l we računalo po vr*tali v (»etilu. /,« tpi1. kratno naročilo * primernim popustom. 1'oHiana. osmrtnice in itivne **h"ale. do-mii'i orlati itd. ^e računajo po pogodbi. Vsi »lopisi naj ne pošiljajo nreiliiišl»u. Nefrnnkovani dnpi*i Nir. Is dajale!j in o-k»«vornt uradnik Fran G o d n i k Lastnik konsorcij lista „Kdinoeti". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Kdinoat" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie vesti.) 1) u 11 a j 27. Poroka nadvojvodinje Štefanije z grotom Elemcrjein Lonvnvem bo dne novem l >ra t. 1. Dtlllilj 27. Profesor Hiru je dane« predaval, ne da bi bilo prišlo do kakih izgredov, Dunaj 27. Kakor naslednika Kindingcrju v predsedništvu prizivnemu sodišču v Trstu imenu-jejo sekeijskega načelnika dra. F. Schrotta. Dnils),) 27. Glasom ttik. listov je mludoščeki poslane«? Fngel ponudil Nemcem s deškega, da ponovijo tlos dan j i kompromis glede volitve v delegacije. Volitve se bodo menda vršile jutri. Dlliiaj 27. V dvorskih krogih zatrjujejo, da se hoče nadvojvoda Fran Ferdinand ukljuh težavam, ki se mu delajo, poročiti s konteso Cliotek. Dunaj 27. »Ontdeusche Kundacima« pripoveduje, 7 so dali tej polovici države še sedaj veljavne, res liberalne temeljne zakone, katerih člen XIX. je še danes paladij ne-nemških narodov, je njih magmi eharta, na katero se sklicujejo, zahtevajoči in braneči svoja prava ! Ako bi se v teh temeljnih zakonih zrcalilo pravo, resnično mišljenje Nemcev, priznati bi jim morali, dobi službo. Najprej poj de kakor supleut na kako gimnazijo, pozneje bo že boljše. Da postane le su-mostalen ! — Da. In tedaj se vza me v a. V dveh letih gotovo. Oh, kako bova srečna ! Tedaj boš lahko sledil svojim ciljem in jaz bom delala s teboj. Le počakaj! Moj Pavel postane Še slaven mož! — Ti, ti ! Kaj bi bila rada žena slavnoga moža ? — Oh, kaj misliš? Jaz bi bila rada tvoja žena. Vse drugo me nič ne skrbi. A veselilo me bo, ee bom videla, kako boš dosezal svoje cilje. In prav toplo ga je poljubila. Sedaj sta se namreč že poljubovala. Njuni prvi poljub je bil tudi cela afera. Oba sta ga želela, a več tednov je minolo, preden so jo on toliko ojuuačil, tla jo je objel in poljubil. Tisti trenotek sta si oba zapomnila kakor zgodovinsko uro. Govorila sta, kako si uredita stanovanje, kako bodeta živela in kako se bodeta ljubila. — Ljubila ! Ljubila se bova vedno tako. kakor sedaj. — Oh, še bolj srčno! jo odgovoril. — Se bolj ? Kaj misliš, tla bi jaz lahko še bolj srčno ljubila '! Ti, za to bi te morala kaznovati. To je tako, kakor bi te sedaj ne ljubila dovolj srčno. — da so to res liberalni ljudje, da so res hoteli postaviti državo na temelje praviee in pravičnosti vsem, tla so nam res hoteli — kakor zatrjajo vedno ustvariti regenerirano, prerojeno, moderno, pravno in svobodno državo, državo humanitete, v kateri bo možno vsem narodom, svobodno razvijati svoje itelektiivelne sile in se udeleževati velikega, plemenitega tekmovanja in napredovanja na polju kulture. Takov je bil videz, ko so krojili to državo. Ali kako vso drugače je prišlo! Kakov je faktični položaj Slovanov v toj in oni polovici! Danes so zgražamo, ko vidimo, kako odurno hinavski in zavratni so bili Nemci in Madjari, ko so tako govorili o svobodi in jetlnakcin pravu. Na Ogerskera imajo svojo konstitucijo — in Madjari so še posebno ponosni na to konstitucijo svojo — imajo svoj narodnostni zakon, imajo svoj liberalni /istem in Madjari so najbolji vitežki narod na svetu: ali ob vsej obilici teh čuda lepih stvari je večina prebivalstva narodno potlačena ob tla, politiški pa brezpravna! In sleherni svobodni dih, sleherni in tudi najrahleji poskus kake reakcije, sleherna beseda protesta proti takemu nasilju, kaznujejo «vitežki* Mati jari s proganjanjem, s po-litiškimi procesi, z ječami ! Neštevilo slovaških, ru-munskih in srbskih politiških in narodnih mučeni-kov kriče do nebes, kolika laž sta madjarski liberalizem in madjarsko vitežtvo. Saj še kraljevina Hrvatska, ki je samostojna država v z^ezi z deželami krone sv. Štefana, kateri pisane pogodbe jamčijo brezpogojno samostojnost in pravo samo-določbe, saj še Hrvatska je v vedni nevarnosti, tla jej liberalni, pravični in vitežki madjarski — bratje, pogazijo pogodbe, svobodo in državno pravo, in tla izgubi svojo državno in narodno avtonomijo. Istotako zavratne so se pokazali Nemci. Sedanja ustava je njih delo. S tem delom svojim so se ponašali pred svetom in se ponašajo še danes. Se več : da dokažejo svojo udanost. in zvestobo do — No, tako nisem mislil. A to že pride. Nič, jaz te bom vedno tako ljubila, kakor sedaj in tudi ti me boš moral tako ljubiti. Nič dnif.ega ne zahtevam. Tudi ne mislim nič druzega. Kakor dva otroka! Najresnejši pogovor se je završil tako. Sioer sta pa imela dosti resnih pogovorov. Ona ni hotela biti neumna, ter se je pridno učila in on ji je bil učitelj. Tudi on je bil priden. Kadar je prišel zvečer domov, je dolge ure po noči delal. Učil se je, pa tudi druzega dela je imel. Včasih je dobil kakšne prepise in tedaj je drgnil, dokler je bilo kaj olja v svetilki, da fje zaslužil kaj denarja za studije in za življenje. Štel je dni. Oh, da bi bil le že konec študij, da bi postal samostalen! To dijaško stradanje je vendar velika muka!... Počasi so tekli dnevi. A vendar so tekli. Skrbi so bile le velike, saj ni imel nobene podpore. Vse si je moral sam prislužiti in to ni bila malenkost! Kdo bi sc čudil, da je komaj pričakoval konca ! Ko so se približevali zadnji izpiti, je bil ves nervozen. Znal jo vse. toda kdo ve? Kakšen slučaj — kolikokrat je že slučaj najlepše račune pokvaril! In njegova sreča bi so zopet odmaknila... (Pride še.) temeljnih zakonov in da 1»i dokumentirali pred h vetom, kako so vedno pripravljeni /a I m »j in ohramlm ustave: so v prvi dobi veljave temelj ni li /akouov ml leta l**!!. vso svojo politiško iu parlamentarno organizacijo imenovali die Verfas-sungspartei, ustavoverna stranka! letava! to je bilo njihovu geslo. I stava je bil bojni klie njihov. Ne v imenu nemštva, ne v imenu narodne ideje ne, ampak v imenu ustave so vodili svoje hoje. In to je bila kakor pri Matljarih jedna sama velika lež, nečuvena za v ratnom. Temeljnim zakonom so določili le nalogo predmeta za dekoracijo, s temi zakoni so si hoteli le glorijolo libe-ralizma in pravičnosti ovijati okolo plave. Ali na resnično izvršenje temeljnih zakonov iz leta 1*<>7. niso mislili nikdar. Vse delovanje nekdanje vse-možue ustavoverne stranke je bila le nepretržna vrsta gaženja zakonov in ustave, ideje liberalizma in jed na kepa prava. V imenu temeljnih zakonov ho naro iom kratili pravice. V imenu svobodne misli so politične nasprotnike metali v ječe. V imenu temeljnih .........v in liberalne ideje — kakor jo u mejo X e m o i , seveda -- smo doživeli, da danes, po več nego tridesetih letih veljave temeljnih zakonov, da Slovani se vedno skoro izključeni od dobrot teh zakonov, in se v/.lic vsemu liberalnemu kroju teh temeljnih zakonov morajo obupno boriti za najprimitivneja politička m narodna prava. I>a, po več nego ."»() letih temeljnega zakona o ravnopravnosti vidimo , kako združeni Nemei vihte danes pesti v imenu nemškega državnega jezika in nemške hegemonije. Po več, nego •10 letih veljave temeljnih zakonov kujejo Nemei svoje binkoštne programe,« ki ne potnenjajo nič druzega, nego proglašenje Slovanov narodnimi in duševnimi lieloti. Le Cehom bi hoteli privoliti inrvico prava. A tudi to le z za v ratno mislijo, da jim, ko čas dozori, odvzamejo vse!! Za sedaj nemški želodec vendar še ni tako prepariran, da bi mogel pogoltniti vse. Xe treba torej druzega, nego da primerjamo določila temeljnih zakonov države ■/ današnjimi narodnimi borbami, z vzroki viharjem v parlamentu, z faktičnim stanjoin Slovanov, pa imamo pred očmi sliko najodurnejega hinavstva in zavratnosti. Pa tudi iz najnovejih dob navedemo lahko kričečih izgledov takega hinavstva in zavratnosti. Avstrija je konstitucijonelna država. V čem je bitstvo konstitucije? Kje je konstitucijonelno načelo. Jeden stebrov konstitucijonelnega načela je ta, da hc državljani potom volitev udeležujejo zakonodaje, drugi pa : odgovornost ministerstvu. Krona ima sicer državno oblast v svoji roki, ali sklepanje zakonov pristoja parlamentu in le ta ima pravici) dovoljevati sredstva za upravne potrebe. Avstrija pa je tudi p a r 1 ai m e n t a r n a <1 r ž a v a. Načelo parlamentarizma pa je zopet, da večina odloča i n da ho tudi vlade izvzete iz nje. V zmislu teh temeljnih načel konstitucije in parlamentarizma je jasno, da je krona v z v i še na n a d vse s t r a n k a r s k e i n p a r l a m e n t a r ti e h o j e i n da je vsako tiranje krone v te boje zločin na konstitucijonelnem in parlamentarnem načelu. In ta zločin si je nemška leviea ravno v najnovejših dneh naložila nn svojo črno vest. Cesar da želi odstop grof Tinina, krona da želi, naj se odpravijo jezikovne naredbe — krona tla je torej na njih strani — so kričali v svet. A ko je češko plemstvo izdalo svoj komunike, da hoče ostati zvesto svojemu narodu in da hoče ostati v parlamentarni zvezi desnice — so bila zopet nemška glasila, ki so dolžila plemstvo — to inknrnaeijo patrijotičnega in dinastičnega mišljenja — upornosti proti kroni. Ko je o padu grofa Thuna cesar vspre-jemal parlamentarce tazličnih strank, da se obvesti o položaju, so bili zopet nemški možje, ki so, pustivši na strani vso dolžno obzirnost, na infamno indiskreten način izročali javnosti cesarjeve besede, res govorjene, ali pa — tudi ne! Ob vsaki priliki so hoteli vzbujati menenje, kakor da nevolja krone strinja z njih zahtevami. Že dolgo se ni krona tako drzno tirala v politiško borbe, že dolgo se ni kaka politiška stranka tako ponižala, da bi tako brez srama tirala v blato parlamentarno in konstitucijo-nelno načelo, negu je te dni delala stranka, ki hoče biti varuhinja avstrijske ustave, stranka, ki se je nekdaj imenovala ustavoverno !! Hočete-li še hujšega hinavstva, hujše zavratnosti?! Pojmo dalje. I/ parlamentu se je revolta za-i nesla na ulico, mej nemške mas«*. Po dunajskih ulicah so nemški dijaki razbijali slovanske glave, po raznih mestih po Jnemškem ('eškein je] vihral upor kakor da so porušene vse vezi reda i i zakona. Državni uradniki češke narodnosti so morali bežati preti nasiljem in na orožnike se je nalivalo kamenje. A tista ei-devant državna stranka je da-jala svoj nemški blagoslov gosdodoin pohijalcent čeških glav. Kamo-li da bi bila le jedna sama pomirljiva in svarilna beseda prišla iz njihovih glasil! Kar dobro jim je delo, ko so si svoje nemške roke greli ob zublju, zanetenem od velcizdajie Schtine-rerja, Wolfa in vse lepe družbe! — Ko pa je po odpravi jezikovnih nnredeh — tem žalostnem spomeniku državniške modrosti grof Clarvjeve vlade zavrelo v narodu češkem, ko so se jeli pojavljati izgredi, kdo se je oglasil prvi z interpelacijo, pozivajočo vlado, naj energično vrši svojo dolžnost ?! In tc» z najnedolžnejim obrazom, kakor da ni bilo nikdar nobenega nemškega izgreda na svetu ! N e m š k i liberalec d r. G r o s s !! Ali ni to hinavstvo ? ! Se en korak dalje. Tretje leto je že, odkar so Nemei z nasiljem preprečali vsako parlamentarno delo in so diskreditirali parlamentarizem notri do tal. Predvčerajšnjem pa se je v parlamentu oglasil mož, ki je z resnim in dr-žnvniško-skrbniin obrazom pripovedoval, kako da ljudstvo pričakuje od parlamenta — plodonosnega dela. Ta mož pa je hil — nemško-liberalni politik in večni ministerski kandidat — grof Stiirgk !! Oj hinavstvo ! Duleis in fundo! In to je gospod Wolf! To je tisti gospod \Volf, ki je prednjačil ohstrukciji v parlamentu in razgrajajočim (lijakom na ulicah, ki je orgatiizoval vso revolto na Češkem, ki je zasra-moval vsako avtoriteto v parlamentu in izven parlamenta, ki je sam hudi I v inozemstvo zasramovat svojo državo, ali pa je emiserje tujih držav tiral v naše dežele, ki je torej zanašal na ulico veleizdajstvo brez figovega peresa, ki neprestano žuga s pruskimi kanoni, ki je vse, tudi najbestijalneje nemško-naeijonalne čine celo glorificiral kakor opravičene, plemenite pojave užaljene narodne volje: isti puntar in protektor vseh nemških razgrajačev, namišljeni prvobori-telj proti policijski in hirokratiški samovolji in proti uporabljanju orožnikov in vojaštvu, isti \Volf je sedaj, ob izgredih na Moravskem zahteval v parlamentu, n a j vlada pošlje tja gori ha tal i-j o u o v, d a h odo v ti r ovali — d r ž a v n o a v-to ri teto!! Gospod NVolf je torej — kakor se spodobi pri-poznnuemu voditelju Nemcev in der Ostmurk — splezal nu višek nemškega hinavstva in nemške zavratnosti. Zato je tudi najbolje, da ravno žnjim zaključimo to karakteristiko. Politični pregled. TRST 28. oktobra 189H. Prememba med namestniki. Le kakor brižni kronisti beležimo tu vest, ki jo je prinesel današnji »Pieeolo«, da vprašanje o imenovanju barona D i pa lilija namestnikom v Trstu ni še popolnoma odpravljeno. V tem slučaju hi grof Goes« prišel za namestnika v Gradec. Državni zbor. (Zbornica poslancev.) Razprava <► vladini izjavi se je včeraj zaključila. Govorili so še Mladočeh dr. Paca k, Malorus \V a c h u i a n y n in generalni govornik, Mladočeh dr. Plače k. Prvi je jako spretno polernizoval proti socijalistu Daszvnskemu. Na očitanja nedoslednosti od strani tega poslednjega je jekel Pa-cuk, da oni most, ki se je našel med plemstvom in narodom češkim, so ukupne koristi naroda brez vsacih predsodkov |in predpravic. Z Clarvjem se Cehi ne morejo pogajati in tudi z Nemci ne, dokler je on na vladi. Po tem ministerstvu je možnost sprave odložena za leta. Ali pravičnost tlo vseh narodov, potem bo mir, ali pa se bo nadaljevala krivičnost, potem — boj! \V a c h n v a n i n je rekel, da narodni boj mora slednjič dovesti tlo vojne mej državljani. Jezikovno vprašanje je možno rešiti, ako se koristi države identificirajo s koristmi posamičnih plemen. —Generalni govornik Plače k je rekel, da Cehi le čakajo na pravi treuotek za obstrukcijo. Vladu grofu Clarvja mora izginiti. | Posl. 1 > a s z v n s k i je utemeljeval svoj pred- log, tla se S 14. briše iz ustave, posl. Kaiserpu pretilog, tla se ta $ nadomesti z drugimi določili, omejenimi na slučaje bede. Predsednik je na dnevni red prihodnje seje postavil tudi volitve v delegacije. Schonerer se je uprl temu in je zahteval, da naj bo prihoclnju seja še le v torek in naj se tlenejo na dnevni red zatožbe ministrov in predlogi za podpore betlo trpečim pokrajinam. Ker pa ostale skupine Nemcev niso hotele glasovati za ta predlog, je bila na sclio-nererjanskih klopeh huda jeza in NVolf je zmerjal j Neinee: «Kje ste možje od nemške gemeinbiirg-I schaft? Zakaj ste nas zapustili? Vi nas slepa-. rite, izdajalci nemškega naro daN Potem je socijal. Rerner stavil pretilog, naj bo kakor ! danes seja, ali brez volitev v delegacije. Tudi tu ' pretilog je zbornica odklonila. K položaju. Ko pojdejo te-le vrstice v stroj, ho bržkone izvršena jedna prvih nalog vlade grofa Clarvja. Proti vsakemu pričakovanju in nasprotno vsem prejšnjim lastnim sklepom, je ekse-tivni odbor tlesnice sklenil včeraj soglasno, da se ; bodo danes vršile volitve v delegacije. Isti odbor je najodločneje odklonil zahtevo grofa Clarvja, naj bi se že kakor včeraj vršile te volitve in določeno je bilo, da se hodu vršile prihodnji teden. Naravno torej, tla jesinočnji sklep izvrševalnega odbora desnice presenetil na vseli straneh. Kje je vzrok ? j Kaj je provzročilo, tla so se premislili ? Se-li je to i zgodilo grofu Clarvju na ljubo? Je-li v tem videti • kak vspeh sedanje vlade? Pozitivnega odgovora nimamo; vendar ima »Pieeolo« v svoji dunajski ; brzojavki vsaj neki migljej, po katerem se da i sklepati, da je tako došlo na direktno željo krone. V brzojavki »Naroda« je povedano to celo na i način, ki daje slutiti, da se je za kulisami dogo-; dilo nekaj prav važnega. Dotični odstavek v »Na-: radovi« brzojavki slove: »Odločba seje zgodila I v sled izredne dogodbe, glede katere se varuje strogu tajnost, dogodbe, ki se j e zgodila p r c* k <► glave grofa Clarvja. Predlog, naj sj voli I jutri delegacija, izide iz desnice; stavil ga ho Jaworski.« Kakov je ta važni dogodek? Po povdarja-! nju, da je prišel ta dogodek preko glave grofa , Clarvja in tla se bo predlog za vršenje volitev stavil od strani večine, vzbuja misel, kakor tla se na odločilnem mestu prišli do prepričanja, da recept grofa Clarvja za vladanje proti večini v parlamentu in v prebivalstvu vendar ni tako lahko izvedljiv, kakor si je mislil gosp. grof. In čim prej prodre to spoznanje na vse strani, tem bolje bo za državo, j ker bo zavaravanu pred takimi eksperimenti, ku-koršenji je sedanji : eksperiment vladanja z levico ob obstoječi večini na desnici. Kontrolni shodi in jednotnoat vojske. V dunajski »Reiohsuehr« se je neku dobra dušu predstavila z jako ljnbeznjivimi nasveti, da odvrne | od vojske nevarnosti, ki baje prete jednotnosti vojske po nesrečnih slovenskih »tukaj« in čeških »zde« na kontrolnih shodili. Rezki mož nasvetuje, naj se naj-energičneje in z neizprosno strogostjo postopa prati vsaki agitaciji za nenemško priglaševanje. In sicer naj se ne postopa samo proti vojakom, ampak tudi proti občinskim funkcijonarjem, ki hi hoteli opravičevati uporne rezerviste ali jih celo hranijo, bodisi ustmeno ali pismeno. Uporabljajo naj £ '2'J'J. kaz. z. radi zločinu zavajanja vojakov v kršenje vojaških službenih dolžnosti. Proti rezervistom pa naj se postopa po S 14(J., ki določa kazen -'t —"> let radi upornosti in punta. Slednjič meni, naj bi občinske fuukcijonarje sploh izključili od kontrolnih shodov. Vojska da pričakuje takih odredeb, ker sicer bi tudi ona bila poteguenu v narodnostne prepire. Druzega si za sedaj ne želi gospod — profo* v »ReiehsNvehr«. Pa saj je žeto dovolj, da vidimo, kako je mož prespal vsaj pol sedanjega stoletja. Zdaj se je prohiulil in meni, da res še živimo v nekdanjih »dobrih« časih, ko so vestno čuvali formo in so jej, ako ni bilo drugače, žrtvovali stvar. To so bili Listi časi, ko je vojak tudi v naj-huji vihri hoja moral skrbno paziti na to, da — se mu ni odpel kak gumb na kamašnji!! In tudi oh tem vprašanju nemškega hicr se nam dozdeva, da hoče formalnost ubiti stvar. Kateri je prav za prav namen tem shodom ? Vendar le evidenca, da ljudje povedo vse eventuvehie spremembe, ki so se dogodili žnjimi tekom časa. A kako nuj dose- /aj o ta namen ] »ri ouili, ki ne znajo nemški? ! (tovori ti mora jo t. n ji mi v materinom jeziku!! Ako hi tudi na kontrolnih shodili hoteli rabiti izljučno le takoimenovani povoljni jezik, ubili hi namen takih shodov. Radi forme hi ubili »tvar. In |>a oelo tisti nasvet, da naj bi občinski funk<>ijona rji bili izključeni od kontrolnih shodov! Kakov efekt hi dosegli s tem? ('in bi morda res imel bolj nemški značaj, hkratu pa bi oblast ostala brez informacij. Forma shoda bi bila rešena, namen bi liil ubit. Slednjič še nasvet za drakonično kaznovanje rezervistov in občinskih fiinkeijonarjev. Tudi tu moramo uprašati, kakov bi bil efekt? Za sedaj je gotova stvar, da naš« vojska je disciplinirana in da v njej ni duha nikako upornosti. Tudi narodnih prepirov ni v njej. Ce se jo dosedaj kakov rezervist priglasil s »tukaj*, gotovo ni mislil o tem nič slabega, najmanje pa na upornost. Ali, ako bi res hoteli postopati s tako strogostjo kakor zahteva pro-fos v »Keiehsuehr« in bi tako rekoč kaznovali ves narod,potem bi pa rezervist morda ros začel nekakoob-čutiti. da ga hočejo poniževati narodno. S tem pa bi bil dosežen efekt, ravno nasproten onemu, katerega hočejo doseči! Blinder Eifer sohadet nur — to naj bi pomislil tudi -- profos v »Keichs\vehr«. Mi smo overjeni, da je tudi med najnavdu-šenejimi prijatelji jednotiiosti vojske — in celo v vojski sami — mož, ki niso popolnoma prepričani, da bi bile te »zde« in »tuknj«-afere res tako neizogibno potrebne. Domače vesti. Jutri v Skedenj! na javni ljudski shod političnega društvu »Edinost« vsi, ki se zanimajo za javno življenje in za ljute borbe za ckzistenco naroda ob Adriji. V teh važnih trenotkih se moramo pogosto in izdatno oglašati. S tem dosezamodvojno: drugi nas čujejo, a sebe krepimo moralno. Začetek shodu ob 4. uri pop. Jutri pa bo v Skednju s koristnim spojeno tudi prijetno. Zvečer ho pomemben »pevski večer« v proslavo desetletnice »Velesile«. Sodelovali bodo: »Velesila«, »Slava« in tamburaški zbor. Nadškof Kajčovič v Zadru je včeraj umrl po dolgi in mučni bolezni. Dvojna mera. Omenivši, kako se je gospod ravnatelj učiteljišča v Kopru pogajal z štrnjkujo-čimi italijanskimi dijaki, piše »Naša Sloga« povsem umestno: Mi no vemo, ali se to postopanje strinja y. častjo zavoda in •/. avtoriteto ravnatelja. Italijanski dijaki so vedeli že v naprej, da jih bo ravnatelj iskal in prosil, naj se povrnejo, saj se tako dogaja že v tretjič pod istim ravnateljem. Ali, na žalost, kako drugače postopajo z slovenskimi in hrvatskimi dijaki istega zavoda. Ko so pred tremi leti ti poslednji, nahajajoči se v nevarnosti za svoje življenje — morali o pol u noči bežati iz Kopra, nikdo jih ni prosil, naj se povrnejo, marveč sojini zagrozili z vso strogostjo zakona. Italijane prosijo, naj se povrnejo in jim zagotovi jajo, da se jim nič ne zgodi, našim pa so grozili še potem, ko so se vrnili! Ali ni to dvojna mera in pristransko postopanje? Spomnite se zapuščenega naroda! Zadnja »Naša Sloga« piše: »Bratomorni boj v Ljubljani, poleg onega v Zagrebu, prehaja že v besnilo. Stranke se cepijo radi izmišljenih, ne pa naravnih razlogov ter sleherni dan uli vajo novega olja v ogenj, da se ogenj razdora še bolj širi, pa naj tudi s tein zgori vsa domovina. Ljudje, ki bi se morali bratski zlagati in sporazumno delati za dobro naroda, pokladujo vse svoje sile in vse svoje sposobnosti v to, da strmoglavljajo jeden druzega. Borba načela je nehala, prelevivši se v kruto, brezobzirno osebno borbo, radi katere trpi vsa n a š a n a r o d na s t v a r. V tej borbi se več ne izbirajo sredstva, pozabljajo se meje dostojnosti, uglajena forma se je izgubila in mlati se — slepo. Mlatijo tako na slepo, da napadalec često udarja samega sebe po glavi, kakor nam priča zadnje novinarsko pohujšanje v Ljubljani. (Afera Ferjan-čič-Susteršič. »Naša Sloga« konstatuje, da se je poslednjemu krivica zgodila.) Priporočamo tamošnjim rodoljubom, naj se oz rej o na naš s 1 n-b o t n i i n z a p u š č e n i n a r o d, pa tudi :ia močne in zložne neprijatelje okolo njega, in naj urede svoje delo v sloiji n;i korist naroda, si o e r s m o propali v s led njihove nesloge!« C. kr. poštnemu ravnateljstvu za /nanje. Pišejo nam: l>no 2 7. t. m. sem odposlal malo svotico po poštni nakaznici na Razdrto. Naslov je bil slovenski. Dobil sem tudi poštno-prejemni list z nemško-slovonskim tekstom. Ali doma še le sein zapazil, da je bila tiskanica izpolnjena po — nemški. Številka poštne nakaznice je bila 1514. Italijansko dlvjaštvo. V pristanišču Manom, blizu Kogoznice v Dalmaciji, so je, na potu mimo, zasidral italijanski trahakel »Capitanata« iz Kodia. Dne 'J. t. m. se je izkrcalo nekaj teh pomorščakov in so šli v bližnjo selo Sevid. Tu so se opijanili in začeli kmete izzivati. Slednjič so «e vrnili na buli jo. Mej potom a so prepevali in skakali, i a jeden njih je opazivSi v daljini nekaj kmetov, ki so mirno gledali izvlekel revolver ter počel streljati. Kmeta Vlaha Radiča je zadel smrtno. Nesrečneža so prenesli v Trogir, kjer je kmalu umrl. Potem so Italijani seveda bežali na svoj trahakel, dvignili sidro, razpeli jadra in odjadrali so Bog ve kam. To je italijansko junaštvo - — divjaštvo. Obrni /bor pevskega društva »Kolo« bo v nedeljo dne 12. novembru 1H(.M> v društveni sobi, ulica Molin piccolo št. 1 ob 4. uri popol. V spored : I. Nagovor predsednika. 2. Porodilo tajni kovo. .H. Poročilo blagajnikovo. 4. Poročilo pre-gledovalcov računov. 5. Volitev novega odbora in namestnikov, (i. Slučajni predlogi. Predse <1 n i k. Slovansko pevsko društvo«. Kako/ smo že objavili, priredi to društvo v j>etek dne H. in v nedeljo dne 10. decembra veliki koncert z opereto »Baron čevljar«. Bratsko pevsko društvo »Kolo«, katero je imelo že pogodbo za redutno dvorano gledališča »Politeama Rossetti« za dan 10. decembra, je odstopilo ta dati »Slovanskemu pevskemu društvu« zaradi vojaškega orkestra, kateri pride iz Gorioe. Hvala pevskemu društvu »Kolo« na tej uslugi. Za siromašne občine v Istri. V seji zbornice poslancev na Dunaju dne 2f>. t. m. je državni poslanec Spinčic izročil prošnje za podpore občinam Baska, Dobrinj, Punat, Buzet ter je stavil nujni predlog za podpore občini Kastav in drugim občinam v Istri. Zavod sv. Nikolaja v Trstu vabi na dramatično predstavo, ki bo dne 1. novembra 1H90. v redutni dvorani gledališča »Politeama Rossetti«. lTprizori se žaloigra »Mlinar in njegova hči«. — Pred in med dejanji bo vojaška godba svirala nastopne komade: 1. Davorin Jenko: »Naprej«. 2. Piti: »Slovanske Ouverture«. 3. Kolarič: »Miruj srce moje«. 4. Kosovel: »Mojej Valentini*, valček, o. Uhliž: »Češke narodne pesmi«, fi. Gotinod: Fantazija iz opere »Faust«. 7. Iv. pl. Zaje: Zbor iz opere »Zrinjski«. s. Smetana: Odhodniea iz opere »Prodana nevesta«. — Začetek točno ob 7l/s uri zvečer, rstopnina 40 nč., setleži I. vrste 50 ne., II. 30 nč., III. 20 nč. Radodarnim doneskom se ne bodo stavile meje. 5 dnij zapora je dobil oni Ivan Jerebica, po domače Ciašpar, iz Krkave na Pomjanščini, ki jo dne 30. julija tamošnjega kapelana Jakoba Če-mažarja dvakrat udaril po glavi. Kakor znano, je bil krkavški capovilla glavni provzročitelj tega gr-dega dogodka. On je prvi prijel kapelana za vrat ter ga pošiuil nazaj, tla je kapelan skoraj omahnil in padel vznak. Capovilla je bil tudi tisti, kije nosil vino Pomjnncem na cesto, kjer so čakali odhajajoče duhovnike, in ki je govoril: »Pijte Pom-janei, naša krilc Po vsem tem se nam zdi, da se ta mož mora srečnega šteti, tla je na razpravi v Kopru fungiral le kakor priča . . . Razpravo je vodil adjunkt T ujak. Ta gospod govori zelo slabo slovenščino, kolikor se jc je naučil za silo iz slovnice. Vse njegovo znanje slovenščine je tako nedostatno, da ne ume slovenski govorečih strank. Aretiranje. Policijski oficijal g. Tifcz je minulo noč aretiral 22-lotnega dninarja Josipa M. iz Ljubljane in 23-letnega Frana Seh. iz Kreinsmiin-stra, ker sta obdolžena tatvine. Oba sta bila že večkrat kaznovana. Poslednji je baš odsedel dveletno ječo. Iz-pred naših sodiše. Včeraj je stal pred tukajšnjim deželnim sodiščem 3(J-letni sodnijski sluga Kdvard Slajmer iz Voloskega zaradi pone-verjenja v službi. Isti je bil z uradnih ulog doli pokradel za okoli 100 ghl. kolkov. Dotične strank«' pa so morale plačevati občutite kazni. Kolke jo prodajal tobakarnarju Ivanu S. na Volotikom. Slajmer jo bil obsojen v H-meneč no ječo, Ivan S. zaradi prikrivanja v globo v znesku ."»O ghl. Npiašen konj. Sinoči so je splašil konj nekega izvoščeka. Dirjal je z vozom vred iz ulice Sette Fontane po vsej Barijeri do lekarne Rovis na Korzu. Tu so ga ustavili. Kočija/, je bil zletel z sedeža, ne tla bi so mu pripetila kaka nesreča. Samomor. Včeraj v jutro se je ustrelil iz revolverja 48-letni nadzornik težakov tvrdke A. F. Brajdič in dr., J osip Alberti, rodom iz \ idcin-skega okraja na Italijanskem, bivajoči v ulici l)ob le r št. 2. Alberti je zapustil udov o in f» otrok. Vzrok samomoru ni znan. Truplo mrtveca so spravili v mrtvašnico pri sv. Justu. Različne vesti. Berač — bogatin. V Nuntu na Francoskem so našli v neki podrti koči truplo berača Bonoma, ki je ležalo tamkaj že nekoliko dni. V raztrgani obleki mrliča je bilo zašitih bankovcev za .*»!> tisoč frankov. Kuga v Santosu. Kakor javljajo iz Rio de Jancira, sta se dne 2f>. t. m. pripetila v Santosu dva nova slučaja kuge. Prejšnjim bolnikom se godi boljšo, nego so pričakovali. »Šiba novo maso poje«. Ne vemo sicer, da-li jo Švicarjem znan ta staH*slovenski pregovor. Ali o tem čitamo v listih, da je novi šolski odsek v Bernu, po dolgih razpravah sklenil zahtevati od zaveznega svHu, da se učiteljem vzakoni ta pravica, da bodo smeli, istotako kakor sta riši, poredne otroke kaznovati — z šibo. To pa bo se smelo goditi seveda le v najnujnejših slučajih. Ako bi so roditelji pritoževali proti takim kaznim ter zahtevali sodno preiskavo, imela bo imenovana šolska komisija najpoprej sklepati o tem, ali se stvar sme odstopiti sodišču. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Dunaj 2H. (Zbornica poslancev.) Zbornica je prešla k volitvam v delegacije. Posl. Sehonerer je izjavil, tla pripravljenost poslnncev za volitve v delegacije priča, da ti poslanci niso več nevarni in predsednik jim zopet lahko izroči pokrove pultov. (Splošna veselost.) Posl. VVolf je izjavil, tla njegova stranka, vitle, da jo je na poskusu za preprečit nje volitev v delegacije nemška gemeinburgsehaft pustila na cedilu, protestuje proti vršenju teh volitev. Po tej izjavi se je začela volitev ob neprestanih mejklieih od strani Schonererjancev. Za Primorje ho voljeni, in sicer za Istro: Rizzi, namestnikom dr. Gambini; za Goriško: Zanetti, namestnikom Lenassi, za Trst: dr. Cambon, namestnikom Mattroner. Posl. Conei je interpeloval radi neke pravne stvari, izvedene na sodišču v Bolcanu. Dunaj fS. Kralj Aleksander srbski je prišel danes zjutraj na Dunaj. DII11 »j 2S. Finančni minister ogerski je danes predpoludne kouferiral z Kniazioluckim. Pari/ 2K. Listi trdijo vzlie vsem oporekanjem, da Francija odpošlje več vojnih ladij v južno-vzhodno Afriko. »Petit Journal« hoče vedeti, tla za franoozkimi pridejo tudi ruske ladije. Vojna v južni Afriki. London 27. Močan oddelek Boercev preti glavarju plemena Bamangvatos v deželi Bečuani. Pleme Bakatia je ostalo lojalno. Ca pst ud t 27. Reuterjcva pisarna javlja: Proglas, podpisan po guvernerju Milnerju in ministru-predsedniku Schreinerju, pravi, da je neveljavna ona proklamacija svobodne države Oranje, s katero si le-ta prisvaja del kolonijo na < apu. Proglas opominja podanike na zvcsiobo do kraljice. Našim 11 Naročnikom. ~~ Naznanjamo, da ustavimo z dnem 1. novembra t. 1. list vsem onim cenj. naročnikom, ki niso še poravnali naročnino za tretje Četrtletje. Up r:i vn ,, Edin ost" Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste o III. Bes., Hegergaaae N*16, I. St., Th. 12. t i 1 Ji A iii Ai Ji iii 11 ili A A A A A A A 1.1 D. Zadnik - Trst Via Nuova it. 28 « Trgovina z najboljšim maiiifakturuini blagom. Udohiva se najboljša Kotonina bela in ru-java za razno možko in žensko perilo. Mo-derei najnovejšega kroja. Forštanji v najnovejšem risanju. Pleti (Sjali) v raznih modernih barvah, Udohivajo se dežniki in raznovrstna drobnarija spadajoča v krojaško stroko. Ovratniki in ovratnice nove mode. Izdelujejo se možke obleke po meri. I zorci na deželo se pošiljajo zastonj in blago poštnine prosto. Za mnogobrojen obisk priporoča se udano D. Zadnik Špiritu« ilnapla oompoiitui ALGOFON. e lin * sr3 l-ttv.) proti zoboinlij, rev.iutič. glavj'jolu. migreni itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvć. ter se dobiva jedino le v lekarni PRAXMARER (Ai dae Mori) Piazza iranie TRST Paziti na ponarejanja. Fran Valetič gostilničar, iniziumja shivnomu občinstvu, da je prevzel gostilno konsnmnega društvu v sv. Križu pri Trstu, a da obdrži tudi svojo dosedanjo gostilno v ulici Hol i turi o št. 12. Priporočil se torej za obilen obisk v obeli imenovanih gostilnah. Naznanilo dražbe. Na prošnjo zahtevajoeega upnika /rami Zon tu iz Trstu bode v torek dne 31. oktobra t. I. na c. kr. okrajnem sodišču v Kopru v sobi št. T družba nepremakljin Josipu Zerjula (Seriau) in drugov i z lJorštu v iztirjanje tirjutve v znesku od ">0">1 gld. C»4 kr. s. j». v. Nepreinakljino, ki so eenjene skupno na 310i) gld. HI kr. (hiša s priti-klinami na 20;")") gl(), 1. 2. ii. 4. "t. in telo. Nujinanjšu ponudba mora znašati 2r.>n gld. 21 kr. Dražba prične ob !>. uri. V nedeljo dna 15 oktobra sem Mourl 1 gi »stilno IMF" A dr i a v ulici Nuova št. I 1. Točilo se bo črno in belo dalmatinsko vino. Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebnim. Priporočam se slavnemu občinstvu za dober obisk. Zajedno priporočam svojo zalogo vina V ulici Carintia St. 11, kjer se dobiva vino na drobno in debelo po najnižji ceni. Filip Ivsinišević. KKKKKHKKKKKKHKKKHK Razglednice krasno dovršene 2"> gld. tisoč izdeluje Ant. JerkiČ- odlikovan fotografski atelier v Gorici. Kraje pride mi željo p. n. naročnika brezplačno fotografovat. G. Piccolli. dvorni založnik x Ni. svetosti papeža Leona XIII. lekarnar pri angelju v Ljubljani, Dunajska cesta Železnato vino Kemične analize odličnih strokovnjakov, kateri so v žele znate m vinu, lekarnarje Ploooli-Ja v Ljubljani zmirnj potrdili navedeno množino železa, so najboljše spričevalo ter dajejo največje poroštvo za nJega učinek. To vino je kaj dobro za slabokrvne, nervozne iu videil bolezni oslabele osebe, za blede, slake suhe in beleluiile otroke. t'ena pollitcrski steklenici 1 gld. Naročila pošiljajo se z obratno poŠto; poštnino plačajo p. n. naročniki. III« Vase blagorodje! Pošljite mi s poštnim povzetjem osem polliterskih steklenic železnategn vina. ker se ob novem letu poslan dve steklenici rabita z prav dobrim vspeliom. Jožef (' e r n k o, župnik. Vuhrcil na Štujarskem, 17. janavurja 18111). I Tržasta posojilnica in branilnica jemstrovaua zadruga z omeiemin poroštvom, ulica 8. Francesco it. 2, I. n. iSlovanska < itabiicai. Hranilne ubere se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4"/0. Hentni davek d '.t -12 dopoludne in od 3—4 popoludue; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. I/plačuje se l vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne in vsaki četrtek od il—t popoludue. Poštno hranilnićni račun 816.004. t__«• I mmoooooaoooooooot Tvrdka M. AITE Via Nuova, ogel ulice S. Lazzaro št. 8. I sojain si naznaniti slavnemu občinstvu in svojim, odjemalcem, da sem preskrbel svojo prodajalnieo v mnogobrojnom povsem novim blagom po hrezkon- kurenčnih eenah : Raznovrstni perkal, moderno risanje, barve garantirane ............po FinI perkal za srajce.......... Oxford, barve garantirane........ Francoski aateni .......... Piquet, barvan in bel za obtekebn...... Perkalln zn podloge vseh barvah....... Blago mo6no za podloge vseh barvali..... Blago za ienske obleko dvojna si i ri na od 23 »vi „ ,, možke obleke širina 150 cm. „ !»0 AlpagaaSr al za. ženske obleke velik. izbor........• . . . „ 50 , Kotenina............. 13 „ „ bela..........,21 .. Navidezno platno........,15 Platno čisto laneno........,22 „ zn rjuhe dvojna širina ., 45 OCuiolln bel prve vrste . . .....Hi Ghiffon za srajce.........18 Brajoe za gospode, velik izbor belih in barvane............. 90 ., Brajoe za gospe.........„50 ., Koderol, zadnji kroj......... lili » JtT Velik izbor 15 u vč. 24 „ U> „ 28 ., 2<> „ 10 „ 15 „ i. naprej, trakov, čipk, bordur, vezenj, svile in razliAnih garnitur ter vseh drobnarij za ilvilje in modiatinje. — Vsprejemajo se naročbe molkih oblek po meri in najnižjih oenah. J0T Velik izbor blaga za narodne zastave in narodnih trakov po najnižjih cenah. »ooooooooooooooaK :xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx: „THE GREBHAM" angležko zavarovalno društvo na življenje v Londonu. Aktiva društva do 31. decembra 1H'.>7. . . .........Kron 1 ♦V.UK^OrfO'- Letno vplačilo premij in obresti do iii. decembru 18l»7..... > "28.8*38,375*— Izplačana zavarovalnina in obresti od obstanka društva (1*4S.) . > 844.81)0,007'— V letu IS'17. i/danih 74l»8 polic za glavnico od....... » (»7.513 1,351 '01 Prospekti, ceniki in v obče vse druge informacije dopošljejo sc vsakemu na pismeno vprašanje od niže imenovanega zastopstva, katero dopisuje v vseh jezikih. ' Glavno zastopstvo v Trstu. Via del Teatro štv. 1, „Tergesteo" Scala IV. Išć ejo se dobri, zastopniki agentje in potovale i. :xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx; mr Vse stroje za poljedelstvo Vnovič znižane cene! Trijeri