IH. ifnilta.
i mm, • M*. l Min im
(XIII. lltO.

.Slovenski Narod* velja v Lfr»H—i
ne dom do#Uvijcn:                 .            v upravniStvu prejenaa:
ćelo leto naprej • . . . K 24*— I cclo teto naprej • , . . K 22— pol leta „ m ...4. • *^— I pol leta . ••,••• H*— četrt leta » . .' *•*. • 6-— I četrt leta „ . • . • . 550 na BLGscc    m      •   •  *   •   •   ^"—     na mcs*c    •      •   •   •   •   •   • *0
Dopisi na) se frankirajo. Rokopisi se ne vtaHfo. VređnSttro: KnaOlorm vite* *L 5 (v prtttčju lcr©,) fmHšmm ŠL M.
totenti vdjajo: peterostopna petit mU u enkrat po 16 vfat* ta dvakrat po 14 rkL, n trikiat aM vtćfcrat m n vfeLJtete in xHmii mta 20 vtaL
tatano vnta 30 rta. prf vati* Spe** po dogovora.
UpavaMfoi Mj ae poitljajo mmtobmu&Sšktomadit, Imcami L14,
t» je admiaJstrativM stvari
Ni piNMB* ywiflli b*ex istodobne rpoaUtve ■aw>ftri*e at «a aataa,
.Slovenski Narod* velja po po*tt> aa Av*tro-Ognfcox                .                    za NcmBjo:
«eto^o sto-P«J MpreJ     .   K 25— I cclo leto naprej       .   .   .   K 30--«
£kt teta    Z       Z    I   '.   I l6M I    " Ara«"«> ta wc drage dežele:' na mesec   .        „    .  ♦    #   2 30 • cdo leto naprej            .   .   K 35.-*
Vpraiaajeia glede iaaeratefv se na] priloži za odgovor dopisnica ali znamka« Opi ■■■Uli ■ (»podaj, đroriftče kve). Sufler« mltoa 4L», MtlMitll,
Ponesrečen naklen.
Dunaj, 7. junija.
Hrvatski sabor je torej obraču-nal s Klerikalno-irankofuriimaško kliko. Somišljeniki naših Krekov, Šusteršičev, Lampetov in Šteferov, *čisto-hrvatski« Ivica Frank, dr. Horvat e tutti quantu ki so na zadnji seji hrvatskega sabora zlorabili tragični sarajevski dogodek, da obno-vijo divjo protisrbsko gonjo in obno-vijo stare čaše hrvatsko-srbskega sovrastva, ono nesrečno dobo brat-skega boja so za dolgo časa izključe-ni iz hrvatskega parlamenta. Zgodile se je :o na prediog hrvatskih Članov srb.-hrv. koalicije, ki so na ta način dokumentirali svojo popolno narodno solidarnost z napadanim in obreko-vanim srbskim deiom jugoslovanske-ga naroda.
Zagrebški dogodek je velezna-čilen. Dokazuje nam, da so se vse špekulacije gotovih elementov. ki nastopajo v teh dneh na južni pozornici monarhije kot posebni zaščitni-ki dinastije in države ter pod kririKO žalujočega, ogorčenega patrijotizma zlorabljajo nesrečni sarajevski zločin v svoje strankarske namene. pone-srečlle.
Mrahoviti sarajevski dan je pre-tresel vse narode monarhije, ni ga bilo v Avstriii in zlasti na našem jugu človeka. ki bi ne bil oplakoval ne-đolžni žrtvi fanaiičnega morilca, ne sočustvoval s sivolasim vladarjem, kateremu je usoda ugrabila že dru-gega dediča njegove krone, ne jokal nad ubogimi zapuščenimi sirotami tam na gradu Chlumecu. Le gotovi brezvestni politični špekulanti so tuđi v teh dneh splošne žalosti ostali hladni, cinični računani. Njim je bila smrt prestolonaslednika politicen dogodek in ničesar drugega. politicen dogodek. ki se je dal »fruktificirati* v »specijalne svrhe«.
V tej ideji so se našli zavezniki — dunajski in madžarski židovski li-s*i. nemški kulturonosci v naših de-želah in naši klerikalci. Vsak izmed teh zaveznikov ima nekoliko druge cilje, toda vsi so si edini glede metode: sarajevski zločin je treba pripisati celernu narodu (na Dunaju in v Gradcu pravijo vsem Jugoslovanom, i
v Ljubljani, Zagrebu in Sarajevu tr-dijo Srbom) in glede efekta: da dobi jugoslovanska narodna misel smrtni udarec. Ker je narodna misel tuđi ob enem napredna misel, zato si obetajo naši Klerikalci od svoje gonje zlate čaše: v Sarajevu Stadler, v Ljubljani ^usteršič, v Zagrebu Rauch — ta triumvirat naj bi v bodoče vladal in razpolagal z vsemi sredstvi državne sile. Javna obrekovania, najgrše denuncijacije, divjaštva in ropanje, vsi oni gnusni prizori, ki smo jih opažali zadnje dni v našem javnem življenju — to so bile politične priprave, mreže, nastavljene rnerodajnim faktorjem države, ki naj bi bili prišli do prepri-čania, da je le katoliško-klerikalni element še zvest monarhiji in da je on edini poklican napraviti na jugu »mir in red« ter pripravljen ugono-biti jugoslovansko narodno ideio in ž njo »velcsrbsko nevarnost«.
Ta gospoda pa si je predstavlja-Ijala stvar preveč enostavno. Mislila je. da bo prvi naskok zadostoval, da spravi vsled nesrečnega sarajevske-ga zločina iritirane faKtorje monarhije popolnoma iz ravnotežja. Stad-lerji, Franki. Horvati, Justeršiči so sanjali, da bodo poklicani za rešitelje države. V marsičem se njih nacrti strinjaio s tradicijami dunajske politike, ki se je proti vsakemu nacijo-nalnemu srihanju od nekdaj posluže-vala klerikalne medicine, toda njih »veliki nacrti« so se ponesrečHi, njih upi. da prične skoraj vseobča gonja ne le proti vsemu kar je srbsko, tem-več tuđi proti vsem, ki se priznava-jo k slov.-srh.-hrvatsKemu bratstvu in vsem, ki so naprednega mišljenja, so se izjalovili.
V popolnem sporazumu z odlo-čilnimi izvenparlamentarnimi krogi je zaklical danes hrvatski sabor tem elementom: Ven z nedostojneži!
Hrvatski sabor je ravnal pri tem popolnoma po intencijah sivolasega vladar:a, ki noče ničesar vedeti o tem, da hi moral odgovarjati cei srb-ski narod za zločin dveh Srb^v, da bi morala trpetl jugoslovan-ka narodna Ideja preganjanje in zatiranje zato, ker pravita morilca, da sa ravnala iz nacijonalf5tičnih motiv< v. ča-stitljivi cesar ve, da je jugoslr^ anska ideja kulturna ideja, in da i- baš s stališča   te    ideje    sarajevsk    umor
eden izmed najogavnejših zločinov. ProtisrbsKa gonja, zatiranje jugoslo-vanskega narodnega zbliževanja se ne bo izvajalo tako, kakor so si to predstavljali klerikalni furtimaši v Zagrebu in Ljubljani. To je vladar demonstrativno naglasi!, ko je v pe-tek v nasprotju s prvotnimi določili dvornega ceremonijalnega urada osebno odredi!, da se odkaže pre4-sedništvu hrvatskega sabora, na ka-terega čelu stoji odlični srbski narodnjak dr. Medaković, pri pogrebni svečanosti v dvorni cerkvi poseben prostor poleg avstr. in ogrskega predsednika parlamenta.
Cesar je dal poklicati (kakor smo že javili) k sebi tuđi voditelje srbske narodne stranke v Bosni dr. Dimovića, katerega je milostno spre-jel in poslušal. In skoraj bo vladar dokazal, da obsoja protisrbsko delo-vanje y Bosni, katere inspirator je sedanji deželni šef: Minister B i 1 i n-s k i, ki zavzema v teh težkih dneh korektno stališče ter svari pred vsa-ko zlorabo sarajevskega atentata ostane, in fcm. Potiorek pojde.
To so dovolj jasne manifestacije vladarjeve volje, kateremu morajo biti Jugoslovani dvakrat in trikrat hvaležni. Sivolasega monarha je za-dela izguba dediča krone v srce, toda njegovega viteškega značaja, nje-jrove pravičnosti napram vsem narodom ne more nobena osebna žalost in tuga premagati.
Naklepi našega furtimaštva se bodo izjalovili. Izjalovil se bo tuđi nacrt razdreti dosedanjo složnost in edinstvo vseh narodnih jugoslovan-skih elementov. Sarajevska gonja, zagrebška harangviranja, ljubljanska (nekoliko zapoznela) hujskanja so le gnoj. ki teče iz tvora na našem krepkem narodnem telesu. Teče, da tvor izgine.   _________
MožjB iz ljudstva.
(Beseda o porotni  pravdi  R o b 1 e k contra »Slovenski Gospodar«.)
Maribor, 2. julija.
Pred tednom dni se je vršila pred mariborsko poroto razprava v zade-vi g. Franja Robleka. veleposestnika v Žalcu, proti odgovornemu uredni-
ku »Slovenskega Gospodarja« Fran-cu Zebotu. Kakor smo že na kratko poročali, se je končala ta zadeva z oprostitvijo g. Žebota, ker so porot-niki z zakonitim številom glasov vprašanje krivde zanikali.
Zadeva je glede svoje vsebine in glede mnenja ter pravoreka (!) po-rotnikov zanimiva in važna tako, da ji moramo posvetiti nekaj premišlje-vanja.
G. Franjo Roblek je pred približno 15 leti kupil v občini Vel. Pireši-ca gozdno parcelo, katera meji na parcelo cerkvene občine Gornja Po-nikva. Po sklenitvi kupne pogodbe je prodajalec Hriberšek izkazal g. Rob-leku stare mejnike. ki so od nekdaj označevali mej^ red obema parcelama. G. Roblek je svojo parcelo skozi celih 15 let, kakor mu je bila izkazana, uživat v miru. meja se je od obeh strani priznavala in spošto-vala in ni prišlo radi nje nikdar do nobenega spora. Še le spomladi leta 1913.. ko je prišel na župnijo Gornja Pcnikva sedanji župnik Gorišek, znan že izza svojega službovanja v Laškem in Celju kot eden najhujših klerikalnih agitatorjev, se je prijazno sosedsko razmerje spremenilo. župnik Gorišek je seveda bil in je še hud nasprotnik g. Robleka od one-ga časa, ko je le - tega zaupanje ljudstva dvignilo na ščit ter mu po-verilo državnozborski mandat. Za to je župnik Gorišek takoj vpeljal spor zaradi meje in se je pri tem poslužil znanega celjskega geometra Lebi-tscha. kateri je »mejo po mapi izme-ril<'. Seveda se ta Lebitscharjeva »meja« ni strinjala s starimi mejniki, marveč je kazala boli v Roblekov svet. G. Roblek si je bil sicer v svesti svoje pravice, vendar se ni hotel prerekati in je sklenil z župnikom po-ravnavo, s katero mu je priznal mejo, kakor jo je izmeril Lebitsch. Člo-vek bi menil, da je bila s tem stvar končana.
Toda kdor bi mislil tako, ne pozna župnika Goriška. Par dni po porav-navi, v kateri je pokazal g. Roblek vso svojo kulanco, je izšla v >^SIoven-skem Gospodarju« notica, ki je dol-žila g. Robleka, da je mejo svoj čas samolastno določil v svoj prid in na škodo cerkve. G. Roblek je poslal po-pravek, ki pa je imel za posledico še
hujSi napad ^Slovenskega Gospodar-ja«, kateri je g. Robleku naravnost očital, da si je vedoma protipostavno hotel prilastiti kos cerkvene zemlje in da je samolastno določal mejo ter, postavljal mejnike. Dotični »Gospo-darjev« članek je mrgolel še drugih napadov in razžalitev. G. Roblek je vložil pri mariborskem porotnem so-dišču tožbo proti »Slovenskem Go-spodarju«, odgovorni urednik pa je iziavil, da nastopi dokaz resnice. Ta dokaz resnice se je v celem obsegu ponesrečil.
Od Zebota predlagana priča, dolgoletni cerkveni ključar, Juri} Sredenšek.je potrdil, da je že v času njegove mladosti veljala meja tako, kakor so jo kazali stari mejniki. On sam je videl in poznal stari mej-nik, o katerem je prepričan, da kaže mejo med RobleKovim in cerkvenim svetom in je tuđi pozneje kot cerkveni ključar mejo tako priznaval. — Goriškov prednik, vpokojeni župnik K u n e j (govoril je dosledno nemški in žel za to pohvalo »Marburger-Zeitung), je izpovedal zelo nejasno in nedoločno ter je na većino vprašanj izjavil, da se ne spominja na ničesar, toliko pa je moral vendar potrditi, da ni imel on z g. Roblekom nobenega spora in da g. Roblek svoje parcele ni uživa! v večjem obsegu, kakor njegovi predniki. Priča Jakob Ver-cl e v je bil navzoč takrat, ko je Hriberšek g. Robleku mejo izkazal. Stali so takrat trije stari mejniki, ki stoji-jo še danes in se po njih določena mejna crta od Lebitscheve meje tako, da je Lebitscheva meja na Roble-kovo škodo. MeJ g. Roblek nikdar n! določal, nikdar izmeril, in tuđi ni po« stavljal mejnikov.
Ostale priče v dejanskem oziru nišo izpovedale ničesar bistvenega, važno pa je, da ni mogla niti ena priča potrdiri, da bi bil g. Roblek sploli kdaj mejo določal ali mejnike pre-stavljal. — Omeniti bi še bilo priče-vanje dolgoletnih Roblekovih sose-dov gg. Jeschouniga, Janiča in Jo-šta. kateri vsi so potrdili, da je gosp. Roblek kot sosed skrajno pošten in kulanten, da uživa splošno zaupanje in da je pri njegovem značaju popolnoma izkijučeno, da bi si hotel vedoma kaj tuje zemlje prilastiti, najmanj pa da bi hotel to storiti na škodo cer*
LISTEK.
Arsene Lupin uide.
(Dalje.)
Zdelo se je, kakor da je ta dobrohotni ton razorožil nezaupnost ali pa prebudil pozornost tega človeka. Po-^kusal je odgovoriti. Slednjič, spret-i > in prijazno vprašan, je na srečo zbral nekaj stavkov, iz katerih je bilo ; gsneti sledeče: pred dvema mese-cema so ga pripeljali v Dćpot. Tam je orebil eno noč in eno jutro. S pet-insedemdesetimi centimi v žepu so ^a izpustili. Ko pa je korakal Čez dvo-rišče, sta ga dva stražnika prijela za roko ter ga posadila v kaznilniški voz. Od tedaj je bival v cehei št. 24, ni se čutil nesrečnega . . , jć se tam dobro ... spi se ne slabo ... tako, da se ni prav nič branil . . .
Vse to je bilo verjetno. Med srne-hom in velikim razburjenjem je pred-sednik prestavil zadevo na drugo za-sedanje, da se popolni preiskava.
Preiskava je takoj dognala sledeče v jetniškem registru vpisano dejstvo: osem tednov prej Je neki Bandru Dćsirć prenočeval v Dćpotu. Naslednji dan izpuščen, je zapustil Dćpčt ob dveh popoldne. Ravno ta dan ob dveh pa je Arsčne Lupin zad-njič zaslišan odhajai od preiskoval-
nega sodnika in se vračal v kaznilnl-škem vozu.
Ali sta se stražnika zmotila? Ali sta zapeljana po podobnosti sama v trenotku nepazljivosti svojega jetni-ka nadomestila s tem človekom? Zato bi bil v resnici potreben nekak sporazum, katerega z ozirom na njihovo službo ni bilo domnevati.
Ali je bila podtaknitev vnaprej preračunjena? Ne glede na to, da je bil tak nacrt z ozirom na krajevno lego skoro neizvršljiv, treba bi bilo v tem slučaju, da je bil Bandru z Arsfc-nom Lupinom domenjen in da se je pustil aretirati ravno v natnenu, da stopi na njegovo mesto. S pomočjo kakega čudeža pa je mogel tak nacrt, zgrajen edinole na vrsto neverjetnih možnosti, slučajnih pripetljajev in izmišljenih zmot uspeti?
Poslali so Dćsirćja Bandruja v antropometrični urad, tam nišo našli nikakih sledov, ki bi se zlagali z njegovim popisom. V ostalem pa so z lahkoto sledili njegovim potom: Poznali so ga v Courbevoie, Asni^res, Levallois. Živel je od prosjačenja in prenočeval v eni tistih cunjarskih koč, ki stoje v blizini barijere Ter-nes. Sicer je pa že pred letom dni iz-ginil.
Mari ga je Arsčne Lupin najel? Nič ni govorilo za tako domnevo. In če bi tuđi bilo tako, raditega bi o po-begu jetnika ne vedeli več. Čudo bi ostalo isto. Od dvajsetih hipotez, ki so je skušale razložiti, ni bila noben?
povoljna. O begu samem ni bilo nobenega dvoma, toda ta beg se je iz-vršil na tako nerazumljiv in prese-netljiv način, da je občinstvo kakor justica čutilo v njem trudapolno dolgo pripravljanje, ćelo zvezo čudovito medsebojno spletenih aktov, katerih razrešitev je opravičevala ponosno prorokovanje Arsena Lupina: »Jaz se svojega procesa ne udeležim.«
Po enomesečnem najstrožjem preiskovanju je uganjka kazala isto nerazrešljivo lice. Sicer pa tega rc-veža Bandruja nišo taogli večno imeti v zaporih. ObtoSff ga bi bilo smešno: zakaj, kake dokaze so imeli proti proti njemu? Preiskovalni sodnik je odredil, naj se ga izpusti. Toda šef policije je sklenil, da ga kar najstrožje nadzoruje.
Ta misel se je porodila v Oani-mardovi glavi. Po njegovem mnenju ni bilo tu niti sporazuma, niti slučaja. Bandru je bil orodje Arsćna Lupina, ki se ga Je posluževal s svojo izredno spretnostjo. Kadar bo Bandru prost, tnogoče je po njem pritt do Arsena Lupina ati vsai do kakega člana njegove bande.
Pridelilt so Gantmardu oba aađ-zorntka Folenfauta tn Dieuzy|a tn nekega istra v jamuuiu, snud Je ležala megla, so se vrata Ječe ođprtft pred Đandrujem,
Sprva se mu Je poznalo, da ga muči zađrega. Korakal Je kakor čio-vek, ki si ne more Jasno predstavljati kako na* obrne svoj čas. Kreni! le
po rue Sante in rue Saint - Jacques. Pred trgovino nekega starinarja Je slekel svojo suknjo in svoj naprsnik, prodal naprsnik za par vinarjev, zo-pet oblekel suknjo in odšeL
Šel je na drugi breg Seine. Pri Chateletu ga je prehitel omnibus. Hotel je vstopiti. Ni bilo prostora. Spre-vodnik mu je svetoval, naj si vzame številko. Bandru je nato vstopil v čakainico.
V  tem trenotku je zaklical Gani-mard, ne da je izpustil čakalnice iz oči, v naglici   svojima   spremljeval-cema:
»Ustavita en voz . . . ne, dva, je previdnejŠe. Jaz se peljem z enim izmed vaju in sledili mu borno.«
Onadva sta ubogala. Toda Bandru se ni več prikazal. Ganimard Je stopil naprej: v čakalnici ni bilo ni-kogar.
»Tepec, ki senv Je mrmral, »po-zabil sem na drugi izhod.«
Cakalnica Je bila v resnici po notranjeni hodniku zvezana z ono v rue Saint - Martin. Ganimard se je spustil v tek. Dospel Je ravno prav, da Je ugledat Bandruja na imperijali, ki vozi od Batignolles do botanične-ga vrta. Pravkar je voz zavil okoli vogala rue de Rivofi. Tekel je m do-hitel omnibus. Toda izgubil Je svoja dva agenta. Moral Je sam nadaljevati zasledovanjc.
V  svofi iezi ga Je že hotel prijeti za vrat brez nadaNnih formalno-stL Mari ga ta takozvani bebec ni s
premišljenostjo in potom duhovite zvijače ločil od njegovih dveh po* rnočnikov?
Motril je Bandruja. Ta }e dreinal na klopi in njegova glava se je ziba-la zdaj na desno, zdaj na levo. Usta so bila na pol odprta in njegov obraz je imel neverjetno bebast izraz. Ne, to ni bil nasprotnik, ki bi bil zmožen voditi starega Ganimarda za nos. Slučaj mu je prišel na pomoč, to Je vse.
Na križišču galerij Lafayette je niož zapustil omnibus in skočil v; tramvaj, ki vodi do gradića Muette. Voz je krenil po boulevardu Iiauss-mann in avenuji Victor - Hugo. Bandru je izstopil sele pri postaji Muette. In s počasnim korakom jo je mahal proti Bois de Boulogne.
Šel je iz enega drevoreda v drugega, se zopet vrnil in odhajai. Ka} je iskal? Ali je imel kak cilj pred seboj?
Potem ko je krožil tako eno uro, zdelo se je Ganimardu, da je utm-i jen. V resniei si je poiskal klop in se-del. To mesto, ležeče nedaleč od Au-teuila, ob bregu malega med drevjem skritega ribnjaka, je bilo popolnoma zapuščeno. Preteklo je pol ure. Ga-nimard, ki je postal nestrpen, je sklenil pričeti z Bandrujem raz« govor.
Stopil Je torej bližje ter se vse-del ob njegovi strani. Prižgal je cigareto, s koncem svoje   palice   risal
Strm 9.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 8. Juliji 1914.
154. *tev.
kvev kateri je bil  vedno   velik   do-brotnik.
Jasno je torej, da se je po tem ■»dokazu resnice« izkazala popolna lažnjivost   »Gospodarjevega   Članka.
Z dokazom resnice ni bilo tore] nič in človek, ki verjame v pravico in nepristranost porotnih sodišč, bi mislil, da se bo morala nad toženim urednikom izreci obsodba. — Toda ne. Porotniki so se sicer izognili stavljenemu vprašanju, ali je dokaz resnice doprinešen ali ne, zanikali pa so vprašanje, ali vsebuje napad >Slo-venskega Gospodarjac razžaljenje Časti.
Pravzaprav bi k temu prav ore-ku ne bilo treba pisati nobenega ko-mentarja. Razpravi je prisostvovalo več odličnih pravnikov brez razlike narodnosti in vsi so dali soglasno du-Ška svojemu mnenju, da je izrek po-rotnikov zmota. Da se ta zmota bolje spozna, je treba poudariti, da je Že-botov zagovornik sara predlagal, naj se vprašanje glede krivde potrdi, za-vedajoč se, da za resnega človeka glede razžaljivosti inkriminiranega članka ne more biti najmanjšega dvo-ina. Zmote v razsodbah porotnih so-dišč nišo redke.
Samo se kratko opazko o pisanju kerikalnih listov. Vsi od »Slovenca« pa dol do »Slovenskega Gospodarja« vedoma lažejo, da je bil g. Žebot oproščen, ker je doprinesel dokaz resnice. Ta zavestno in hladnokrvno izrečena laž, je naravna posledica porotniškega pravoreka. kateri je prvo laž označil kot nekaznivo in s tem dal orožje nemoralnemu osebne-mu boju in nemoralni klerikalni žur-nalistiki. v roke sredstvo, s katerim zastruplja naše javno življenje.
Počakali smo nalašč tako dolgo, da se oglasi poprej časopisje, ki stoji na moralni visini »Slovenskega Gospodarja«. Z Ijudmi te vrste se seve-da ne borno prerekali o poštenosti in o resnicoljubnosti. Na zlagano poro-čilo pa borno odgovorili na ta način, da objavimo svoj čas avtentično vse-bino razpravnega zapisnika.
Verjamemo, da je izrek porote za g. Robleka, bridko razočaranje. Vendar g. Robleka zagotavljamo, da je v očeh vseh poštenih in dostojnih ljudi izšel iz porotne dvorane kot zmagovalec, ki je dokaza! lažnjivost proti njemu naperjenih obrekovanj in ki je lahko zapustil poro:no dvorano z dvignjeno glavo.
Ddseh zo socijalno zavaravanje.
Permanentni odsek za socijalno zavarovanje je sklenil v svoji vče-rajšnji seji, pozvati vlado, da naj da vsem bolniškim blagainam one olaj-šave pri poštnih pošiljatvah, ki jih imajo sedaj že okraine bolniške blagajne. Pri pogodbah med zavaroval-nicami in njih nastavljenci in zdrav-niki nastopi prostot pristojbin, če znaša letna piača dotičnih tunkcijo-narjev k večjem 4800 K. Vlada srne naredbenim potom ugotoviti dolž-nost davčnih oblasti, da morajo da-jati pojasnila glede vprašanj. ki se ti-čejo socijalnega zavarovanja. Izpla-čevanje rent dela nezmožnim, vdo-vam in vzgojevalnim sirotam se bo uredilo s posebnim zakonom. Čakal-na doba za starostno rento se zniža od 500 na 200 tednov. Preskrba naj se da tuđi onim osebam,   ki   zaradi
kroge po pesku ter končno izprego-voril:
»Ni ravno gorko.«
Molk. Naenkrat pa je v tej tihoti počil bučen smeh, toda smeh poTn veselja in sreče, smeh otroka, ki ga prime krč in ki se ne more odsme-jati. Gotovo, resnično. Ganimard je čuti!, kako se mu je dvigala koža na glavi in ježili lasje. Ta smeh, ta pe-klenski smeh, kako dobro ga je po-znal! . . .
Nenadno je prijel svojega sose-da za suknjo ter ga motril prodira-joče, z vso silo, se bolje kakor ga Je ogledoval pred porotniki. V resnlcl to ni bil več tišti človek, ki ga je vt-del. Bil je oni, toda istočasno oni drugi, pravi.
5 pomočjo sodelujoče volje našel je zopet ognjevito življenje očij, \z-popolnil je njegovo upalo masko, za-zrl pravo lice pod uničeno kožo, njegova prava usta.
In bile so oči onega druzega, bila so njegova usta, bil je tuđi njegov od-ločni, živahni, šaljivi in duhoviti izraz, tako jasen in poln mladosti.
»Ars6ne Lupin, Arsene Lupin,« je zajecljal.
Hipoma ga je prijela besnost, za-grabil ga je za vrat in ga skušal po-dreti na tla. Kljub svojim petdesetim letom imel je se nenavadno moč, do-čim je bii njegov nasprotnik na vl-dez precej slab. In potem, kak mol-sterski čin, če se mu posreći pripelja-ti ga nazaj^ ^^^^
prekoračenja starostne meje nišo vtč dolžni, da se dado zavarovatu
■omskipi Soli ■ ftnji.
Nemškooacijonalni mob Ml Du-naju še vedno demonstrira proti Ko-menskega Soli v III. okraju. Sidicali so za včeraj zvcČer zopet več rboro van j, na katerih sta govorila poto-valni učitelj »Sudmarke« Vock in državni poslanec dr. Wabcr, kateri zadnji je zagfozil oblastim, da bo-do Nemci že pokazali vladi, če takoj ne izposluje sankcije zakona Kolisko. Po zborovanju so se udeležniki po-nočt — seveda, ker je noč zaščitnica vsake hudobije, — razvrstili v de-monstracijsko procesijo, kateri načelu je plapola veleizdajniška frank-furtarica. Napadali so ti nočni ptici tuđi mirne Čehe in policijo, ki je hotela napraviti red.
Hrvatski sabor.
V včerajšnji seji hrvatskega so-bora je sprejela većina predlog za iz-ključitev franko-furtimaskih poslan-cev. Klerikalci so seveda zopet hudo razgrajali. Pravaš dr. K i s je prebral izjavo, v kateri protestira stranka prava proti izključitvi. Nato je zapustil s svojimi tremi pristaši, ki še nišo bili izkljuceni, dvorano. Tuđi poslanec Lovreković je zapustil dvorano. Nadaljevala se je nato proračunska debata, ki je v svojih izva-janjih hudo napadala frankovce. Že izključeni poslanci frankove stranke nišo poskusili priti v sabor, ker so se bali. da bi se moglo uporabiti ono do-locbo poslovnika, na podlagi katere je mogoče poslancem prisoditi do 1000 K globe. Baje nameravajo izključeni poslanci Frankove stranke odložiti svoje mandate. Če bi bili po-tem pri novih volitvah zopet izvolje-ni, bi bila izključitev iluzorična.
Rafešne nacrte je ime! nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand.
Dopisnik petrogradskega »No-vega Vremena«, J. Jakovlev, je poslal svojemu listu to-le velezani-mivo informacijo:
»Oseba, ki jo ne smem imenovati, o kateri pa lahko povem, da ima pristop na cesarki dvor na Du-naju, in je v sorodstvu z grofovsko rodbino Chotek. je dobila nedolgo pred sarajevsko katastrofo pismo od neke visoko stojeće dame z Dunaja, ki sem je tuđi jaz imel priliko prc-čitati.
V  tem pismu je  dotična    dama poročala,    kaj se govori v dunajskih dvornih krogih o zadnjem    sestanku cesarja    Viljema s prestolonas-edni-kom Franom Ferdinandom na Kono-pištu.
Na tem sestanku sta cesar Vi-Ijem in pokojni prestolonaslednik Fran Ferdinand razpravliala o potrebi, da se s p r e m e n i kurz dose-danje politike avstro-ogrske v onar-hije in Nemčije napram S 1 o v a n o m Balkanskega polotoka in sic-T v ugodnem zmislu za Slovane.
Obe državi bi naj v svrho. <akor pravijo Francozi, da bi Rusiji poreza li travo pod nogami". storili * e, da bi pritegnili na svojo stran balkanske slovanske države.
V    to    svrho bi morali Avstro-Ogrska in NemČija pred vsem z vse-mi silami delovati na to, da    bi    se oživotvorila   sploŠna   slovan-s k a      federalizacija,   v   katero   bi vstopila. kar se samo ob sebi razume, tuđi Avstrija, katere 70% prebl-valstva je slovansko. V tej federaciji hi Avstrija, kar je tuđi umljivo, igrala prvo violino.
To bi bil šah in mat ruskemu vplivu na Balkanskem polotoku, dalo bi Avstriji in ž njo tuđi Nemčiji možnost zavladati nad Sredozem-skim morjem in za večne čaše za-preti Rusiji izhod iz Crnega morja.
In prvi korak te politike bi naj bilo, kakor je to predlagal na tako tragičen način umorjeni nadvojvoda Fran Ferdinand, p r i v o 1 j c n j e Avstro - Ogrske za razde-litev Albanije med obe slovanski državi na Ba 1-kanu — med Srbijo in Crno goro.
Za to ccno si je hotel pokojnik kupiti naklonjenost in zaupanje balkanskih Slovanov...
Tako se je Še par dni pred pre-stolonaslednikovo smrtjo govorilo v dunajskih dvornih krogih o sestanku cesarja Viljema in prestolonaslednika Prana Ferdinanda v Konopištu.
V    teh   krogih je bilo že davno znano, da je pokojni nadvojvoda Fran Ferdinand kot sovražnik Rusije   sa-njal o vlogi carja vsebalkanskc fede-raciie
Njegove besede sarajevskemu iupanu po prvem podtuSenem atea-
tali: »PriM stn občidov*t valo domovino, a vi me sprcjmete z bom-bami« — je treba razumeti v zmislu zgoralfa^c veraijc tako-te: »Ja* sem vaš prijate!}, a vi me hoćete moriti ...«
Na Ogrskem bi ta prestolona-slednikov nacrt issval najljutejši od-por. Madiarski patrijotl namreč tuđi sanjajo v balkanski federaciji, toda — brez Avstrije ...«
Ta interesantna informacija iz-popolnjule našo včeraJŠnjo notico: »Zagoneten dogodek <.
Ako ta informacija sloni na de-janski podlagi, potem se je nadejati, da se bo že v doglednem Času posrećilo dvigniti kopreno zagonetnosti iznad veletragičnega dogodka v Sarajevu.          __________
Po umora v Sarajevu.
Neka]     podrobnosti   o   nadvojvodi Franu Ferdinandu.
Z Dunaja poročajo: Koncem 1890ih let je predlagal štajerski poslanec grof W u r in b r a n d v dr-žavnem zboru, da se naj nenišcina proglasi kot uradni jezik. Pretilog je seveda nalete! na velike tezkoče. Ta čas je bi\al nadvojvoda Fran Ferdinand v Miramaru ter je sprejel tuđi vodio železniškega ministrstva \V u r ni b a. Na vprašanje, kako sta-lišce zavzema napram predlogu \Vurmbrand, je izjavil nadvojvoda, kakor to zatrjujejo Ijudje, ki so to slišali: Kaj, uradni jezik? Neurnnost! Državni jezik potrebujemo kakor kos kruha, in državni jezik more biti sani) nemski jezik!«
m                          •
*
Vojaške agende.
Nadvojvoda Friderik, vrhovni poveljnik avstrijskega domobranstva, bo imenovan prihodnje dni za generalnega inšpektorja vojske na suhem ter obenem podrejen cesar-jevemu vrhovnemu poveljništvu. Cesar ga je že sprejel v avdijenci ter mu izrekel to svojo željo. Oiicijalno bo nadvojvoda imenovan 15. julija za gencralnega inšpektorja armade ter bo odložil poveljništvo nad domobranstvom. Generalni inspektorat nad mornarico prevzame admiral H a u s. Nadvojvoda Friderik bo baje že letos prevzel vodstvo velikih manevrov, prej pa bo obiskal nem-škega cesarja, da se mu predstavi kot generalni inspektor avstrijske vojske. Nadvojvoda Friderik je že včeraj sprejel zastopnike generalne-ga štaba. Nadvojvoda Evgen z ozl-rom na svoje zdravstveno stanje ne bo prevzel nobenega vojaškega po-veljništva.
*      *     *
Zakaj   cesar   Viifem ni prišel k pogrebu?
^Lokalanzeiger« piše: Neki du-najski list je prinesel kot vzrok, đa se cesar ViJjem ni udeležil pogreba, sledeče: »Cesar Viliem je pregovo-ril cesarja Frana Jo?ipa, da ni privo-lil v namen najvišjega dvorianstva, da. se prepeljeta trupli ločeni, ker voj-vodinia Hohenberg ni bila enakega rodu. Ker pa je bil za skupni pogreb voiaški kondukt odpovedan, je od-povedal tuđi cesar svojo udelezbo.« Ti razlomi so popolnoma izmišljeni, rdini vzrok, da cesar Viliem ni prl-šel na Dunaj, je bilo lahko obolenje.
* Atentaiorji in drugi vjetl.
Budimpeštanska fantazija ie zopet našla, da ie v zaroto zapleten neki srbski profesor, ki ga sedaj opa-zujejo. Med aretiranci v Sarajevu je tuđi pet duhovnikov. Kakih 150 oseb je zaprtih, da se ne moreio med seboj dogovoriti, med njimi je tuđi bogati trgov. Jovanović. V njegovem stanovanju so našli baje dva zaboja, v enem je bila bomba, v drugem municija. Tuđi neki železniški blagajnik je bil zaprt, ker je po zadnjih izgredih baje izjavil: Nič ne stori, da so ro-pali in plenili, glavno je, da smo dosegli svoj cilj.
Sin posestnika sarajevskega hotela »Europa^ Jeftanovića, ki studira na berolinskem vseučilišču, Je brzojavil pretekli torek in sredo svojemu ocetu, da naj mu sporoči, kako je doma. Dobil je brzojavke nazaj, če§, da so bile inhibirane. Na tretjo brzojavko je dobil sledeči odgovor: »Hvala bogu, smo vsi živi. Od hiše so ostale samo stene in streha. Zno-traj je vse razbito. Srebro in drago-cenosti so pokradli. Ves hotel je od zunaf in od znotraj oropan in poško-dovan.«
Bosanski sabor bo najbrže da-nes zaključen. Baje bo zaprtih več srbskih poslancev, pa ne zaradi atentata.« Iz mest v provinciji poro-ča»o o aretacijah mnogo Srbov, ki sa Javno hvalili atentat.
*  •    /^
Kakor poročajo iz Trsta, Ie po-nudU policijski ravnatelj v Trstu, dvorni svetnik Manussl, pred poto-vanjem prestoionaslednika v Saraje-
vo, da posije nekaj redarjev tja. Sarajevsko policijsko ravnateljstvo pa je ponudbo odklonilo, češ, da ima samo dostt redarjev. Očitanje poll-cifi v Sarajevu, da je bila vsaj preveč optimistična, je torej upravičeno.
Demonstraclie.
Na D u n a j u so napad li pred-včerajšnjem v XI. okraju v vozu cestne železnice več srbskih dijakov. Tri osebe, seveda Srbe, so aretirali. Eden je močno poškodovan na oČesu.
V Zagrebu so hoteli včeraj pristaši stranke prava demonstrirati pred saborskim poslopjem, policija pa jih je razgnala. Tuđi ženske, ki so razgrajale po ulicah, je policija spo-dila. Starčevičanci so hoteli demonstrirati pred Jelačičevim spomenikom proti Srbom. Pred nekim hotelom so napadli frankovci pod vodstvom poslanca dr. Franka hrvatskega poslanca Rauerja. Tuđi to lo-povstvo je preprečila policija. Proti-srbske demonstracije so se vršile tuđi v Petrinii, Glini in Sinju.
Revolucija v mbaniji.
Hitro navzdol.
Knez se je pogajal s Prenk Bib Dodo. 2e v naprej je bilo vedeti, kak-šen bo konec. Šio je namreč pred vsem za denar. Prenk Bib Doda seveda po svojih zadnjih izkušnjah ni mogel obljubiti, da bo knezu res po-magal, pač pa je kot izkušen mož, ki zna ceniti vrednost zlata, zahteval, da naj mu knez odpre svoje blagajne in naloži cekinov, kolikor more nesti. Knez je bil vesel tako nesebičnega prijatelja in šla sta po stopnicah v betonirano klet. Tam sta odprla tež-ka železna vrata, odprla sta druga in tretia vrata. Elektrika je razsvet-lila prostore. Cetrta vrata, kovana iz najboljšega Kruppovega železa z Jesenic, so se odprla. Na polici je ležala krona, toda joj, polomljena je bila in dragoceni kamni so izginili iz nje. Z žezla je izginilo vse zlato, na purpurnem plašču so manjkali dragi zlati gumbi. Kneza je obšla zla slutnja. Odprl je še ena vrata. »Prosim, vstopi, ljubi moj Prenk!« In vstopila sta. Vreča za vrečo se je vrstila. »Tzberi si!« je zaukazal knez. Prenk Bib Doda je paclel na kolena: »Presvitli knez, zvezda vseh zvezd, alah — ne — bog naj ti da dočakati tisoc let! Glej, po oni-le veliki vreči ini hrepeni moje patriotično srce!« rVzemi si. vrli moj prijatelj,« mu je odvrnil knez. Prenk Bib Doda je po-ljubil prah na kneževih opankah, potem je vstal. Približal se je najvišji vreči m kakor atlet, če se pripravlja pokazati največjo moč, se je sklo-nil. Mišice so se mu napele. Pljuni! je v roko; »Oprosti, veličanstvo!« Ko pa je hotel vzdigniti vrečo, je bila lahka, da bi jo nesel tuđi navaden človek. Samo oglje, nič kot oglje zgorelega albanskega navdušenja. »Alah te udari s slepoto!« je zaklical Prenk in vrgel knezu vrečo pred noge. Privzdigala sta vrečo za vrečo. Povsod isto. Kakor da ga je pičil gad, je bil Prenk zunai. Hitro je sedel v čoln in veslal proti Lješu nazaj. Ko je bil že daleč zunaj na morju, se je slišalo še vedno preklinjanje. Mali-sori so takoj spoznali, zakaj gre in prišli so pred kneza: »Daj nam de-narja!« »Počakajte, junaki moji!« »Ključe sem izgubtl. Potrpite, danes vam dam trojno mero žganja.« Prišli so postovoljci z Dunaja, Ober Hol-labrunna in bog ve od kod: »Daj nam denarja!« »Potrpite, bratje, jaz nisem calmajster. FinanČnega ministra sem poslal v Italljo. Kadar se vrne, vam bo dal, kolikor hočete.« In prišli so holandski častniki: »Našo gazo! Danes je že 7. julij!« »Takoj, takoj! Samo kontrolna komisija mora nakaza-ti.« In knez je šel h kontrolni komisiji: »Suh sem! Preskrbite mi de-narja. Zakaj vas pa imam?« »Ti nas nimaš!« so mu rekli, »mi imamo tebe! Denarja hočeš. Ne bo nič iz tega.« Knez se je ozrl na morju in vi-del, da ima tam §e en avstrijski čoln. »Kadar bodo preveč sitni,« si je mislil, »pa se bom odpeljal na Dunai, tam mi bodo že kreditirali.« In šel je v konak, da si odpočije od vladarskih dolžnosti.
*             •
Vstaši in Esad.
Vstaši pri Šjaku se ne menijo dosti za Drač. Samo toliko so jih pustili v blizini mesta, da se ne upa no-beden v krčme v okolici. Drugi so odšli na polja in žanjejo, Česar nišo sejali. Tuđi Esad paša je hotel žeti, kjer ni sejaJ. Vstaši so vjeli nekega franeoskega inženirja V i s s e 1 a, ker je sekal po državnih gozdih, ki mu jih je bil prodal Esad paša. 2e prej en-krat so baje kmetje zalotili Esad pa-So S palrcami in puškami pregnali dela vce. Zakaj hodi potem Esad pa Sa v Pariz, Je težko razumeti. Morda hoče predlagati, da ga naj napravijo za kralja, potem bo Prancozom dovolIL da sekaio, kjer hočejo.
Ljubljanski obCinsfei svet   |
Ljubljana, 7. julija*
Župan g. dr. Ivan Tavčar otvori kraalu po 6. zvečer sejo občin-skega sveta. Svojo odsotnost so upravičili obeinski svetniki gg, dr. Pippenbacher in Reisner, ki pa sta tekom seje prišla nadalje gg. R o j i n a, Kregar in L o ž a r. Za verifikatorja imenuje župan ob-činska svetnika gg. Vrstovška in Vrhovca.
2 u p a n prebere nato pismo de-želnega predsednika, ekscelence ba-rona Schwarza, v katerem izreka ta po Najvišjem povelju Najvišjo zahvalo obČinskemu svetu za izraženo sočutje ob priliki groznega zločina, izvršenega v Sarajevu na nadvojvodi Franc Ferdinandu in njegovi soprogi vojvodinji Hohenberg.
Župan poroča nato, da dobiva mestni magistrat opetovano dopise od strani države, v katerih se nagla-ša, da polaga vlada važnost na po-množitev mest v mornariški akademiji, da se pomnoži sposobno osobje za vojno mornarico. Župan predlaga cx praesidio. da intstna občina za vecne čaše proslavi imeni nadvojvode Frana Ferdinanda in vojvodinje Sofije Hohenberške s tem, da na njih imeni od leta 1915 naprej ustanovi ćelo prosto mesto na te) akademiji, katero bo oddajal mestni magistrat v prvi vrsti sinovom mestnih urad-nikov, če bi takih prosilcev ne bilo, pa sinovom onih, ki stanujejo v Ljubljani. Vsakoletna ustanova naj znaša 1600 K. Županu se naroča, da toza-devno ukrene potrebno.
Prevzetje Šiške.
Župan nadaljuje v svojem po-ročilu: Slavni občinski svet! Pretekli petek sem prevzel občino Spodnjo Siško, ki je s tištim dnevom prene-hala. Jaz sem bil pri prevzetju na-vzoČ. Zadeva se je formalno izvršila in od tistega dne naprej velja Spod-nja Šiška kot del Ljubljane. Porab-ljam to priliko, da pozdravljam nove soobčane in upam, da bo iz te zveze izhaialo najboliše, dasiravno zakon ni izviral iz prave Ijubezni obeh strank. Navada je, da se pokažejo novim someščanom že v naprej simpatije, zato predlagani ex praesidio, da danes kot nekak historičen spr> min na združitev podelimo zadnjemu županu Spodnje Šiške ljubljansko meščanstvo brezplačno. Dr. Z a j e c zahteva glasovanje. Predlog je bil sprejet z vsemi glasovi, ražen glasov klerikalcev. Župan nadaljuje: Zadeva s Spodnjo Šisko ima svoje te-žave. V Šiški je toliko stvari, o katerih niti jurist ne more vedeti, kako se bodo izvršile in resile. Zato sem odredil, da ostane do 1. avgusta vse pri starem. Nastale bi sicer težave glede klanja živine, kar se izvršuje sedaj doma, ker ne morem prisiliti prebivalcev Šiške kar čez noč, da pripeljejo živino v mestno klavnico, kjer itak primanikuje hladilnic. Je tu vprašanje gostašČine, ki se pobira v Ljubljani in je dvomljivo ali velja ta zakon sedaj tuđi za Spodnjo Šiško. Vse to se ne da napraviti čez noč. Na drugi strani ima Spodnja ŠiŠka posebne doklade. Tako pobira dežela za šišensko občino doklade na pivo in drugo ter smo določili, da odda dežela odslej mestni občini do konč-ne ureditve. kar pobere na teh do-kladah. Je tu tuđi vprašanje vodovoda, ki se mora urediti, kar pa se ne da napraviti v enem tednu. Zato prosim, da se mi da pooblastilo, da napravim provizorično red in ukrenem vse potrebno, svoje odredbe pa bom sporočil v prvi seji občinskega sveta. Dr. Z a j e c želi, da se vprašanje tlakarine hitro resi. Župan: Kar se tiče tlakarine, sem si dal poročati in se bo zgodilo gotovo vse, da ne bo trpel nobeden škode. Jaz pa stojim na stališču, da se morajo voditi za enkrat za Šiško posebni računi in da borno dali Šiški v prvem času to, kar si bo z dokladami sama plaćala. Seveda borno pri tem Šiški šli kolikor mogoče na roko. Ker pa je treba za Šiško posebnega okrajnega načelnika, bom odredil izvolitev tega načelnika koncem seje.
Župan g. dr. Tavčar naznani nadalje, da je odredil za dijaško stre-Hanje, da se nakupi za 150 K dariL Se odobri. Dr. Erich Muleisen je daroval v spomin svojega umrlega strica Anurja Miileisna 200 K za mesme uboge. Vsota se je pripisala glavnici in darovalcu Je župan izrekel zahvalo. Trnovski župnik se zahvaljuje za udelezbo pri patrociniju, Dunajski župan se zahvaljuje za izraženo sožalje povodom smrti podžupana dr. Porzerja. Mariborsko podporoo društvo za odpušCene kaz« ofenoe se zahvaljuje za pristop obči-ne kot Član, enako Avsrr. podporno društvo za brezposelne. Poljedelsko mlnistrstvo je priznalo pritožbi mest-ne obilne glede električnih napnrv ob Ljubtjanicl odložilno moč. Potar-
154. itev.
.flLOVĐJMd NttUD-, «M 1. JUQa »14.
oTTBti «9*
na bramba v L)«bliMi naznanja konstituiranje svojega odbora, ki se vza-me na znanje in potrdi. — Zapisnika zadnjih 2 sej se odobrita. — Volitev enega člana volilne komisije za volitev v trgovski in obrtniški zbornici se izvrši koncem seje.
ObČinsfci svetnik g. dr. Novak poroča o prošnji odličnega somešča-na g. Ivana M e j a č a za podelitev meščanstva. Sprejeto. Na predlog istega poročevalea pritrdi obeinski svet besedilu iz vrše valnih določil k novemu dostavku pravil mestne hra-nilnice glede sprejemanja vrednosti v shrambo, enako tuđi besedilu Ro-bert KoHmannove ustanove za vz-drževanje mavzoleja, odnosno za mestne reveže. Po poročilu poroče-valca g. dr. Novaka se naroča županu, da odredi primerne označbe pi-samišklh prostorov na mestnem magistratu.
Obcinski svetnik g. dr. Novak poroča nadalje] o prošnji Marije Trškanove sedanje ge. Kokaljeve, glede razdelitve njenih parcel v kat. obČ. Sv. Petra predmestje na 28 stavbisč. Parceliranje se dovoli pod gotovimi pogoji, ki se ticejo bodočih čest.
Podžupan g. dr. Karei T r i II e r poroča o županovem dopisu glede najetja dovoljenega posojila 1,100.000 kron. Mestni obcinski svet je sKlenil najeti v pokritje stroškov za okraše-nje kejev ob Ljubljanici. za mestno solo in mrtvašnico najeti 1,100.000 K posojila. Ta sklep je dobil pritrdilo deželnega odbora in cesarjevo sankcijo. Županu je bila na razpolago po-nudba Deželne banke kranjske. Banka ponuja ćelo posojilo 1.600.000 kron proti 4% komunalnim zađolžni-cam po kurzu 90 neto z amortizacijo v 75 letih s polletnimi anuitetami. kar bi odgovarjalo 4'SS^c Banka posojila ne more odpovedati, ražen Če občina dveh rokov ne plača, občina pa ima pravico konvertacije. Župan ima tuđi zagotovilo deželnega odbora, da no pritrdil taki pogodbi. Razmere na de-narnem trgu so se vedno težavne. Sicer je kurs 90 zelo težak in pogodba ne bi bila siiajna, vendar bi bilo težko doseći pod sedanjimi razmera-ini boljše pogoje. Župan pojasni, da je prišla Dežeina banka s ponudbo in da je on sam predlagal kontokorent z banko zaradi nadzorovanja. Dr. Z a i e c zagovarja sijajnost pogojev ter navaja nekatera še pod siabšimi pogoji sklenjena posojila. Obcinski svetnik g. Pammer izjavi, da bo glasoval za predlog, ne verjame pa, da bi se posojilo kdaj konveniralo, ker bi bila izguba večja ter želi. da se pri takih posojilih pritegne konku-renca. Župan pripomni še, da ]e posojilo v današnjih časih za obe strani ugodno, v prvi vrsti pa se bo posojilo najelo pri Deželni banki zaradi kontrole. Podžupanov predlog se nato odobri.
Župan g. dr. Tavčar pripomni. da se bodo morali klubi sele zedi-niti ali naj se zgradi mrtvašnica ali mrtvaška veža. Mrtvašnica bi bila cenejša, donašala pa ne bi ničesar, med tem ko bi mrtvaška veža tuđi nekai nesla.
Podžupan g. dr. T r i 11 e r poroča nadalje o županovem dopisu glede najetja novega posojila za kanalizacije in zgradbe novih raostov in tržnih lop. Potreba posojila izhaja iz nekaterih predlogov, ki so bili v občinsKem svetu po dovolitvi kredi-tov za kanalizacijo sprejeti. Za kanale je bilo dovolienih 500.000 K. Ker so k tem delom prišla še druga dela, ni bilo mogoče izhajati. Bilo je treba napraviti kanal od tobačne tovarne do zbiralnika ob Gradaščici ter kanalizirati Karlovsko predmestje, tako da je narasla potrebščina na 813.000 kron. Je torej primanjkljaja 313.000 kron. Vrh tega bo treba kanalizirati Trnovsko predmestje onstran Gra-daščice, kjer se odtekajo sedaj od-padki v odprtih kanalih v Ljubljani-co, kar pa se pozneje ne bo smelo več zgoditi. Ta kanalizacija je preraču-njena s 53.000 K. Primanjkljaj se zvi-Ša torej na 356.500 K. Za nove mostove je dovoljenih 185.846 K, stali r>a bodo 338.000 K, nepokritega je 152.154 K. Sentpetrski most je pro-računjen na 159.000 K, frančiškanski most na 165.000 K, od komisije za osuševanje Barja pa dobi občina po-vrnjenih za Sentpetrski most 34.000 kron in za Frančiškanski most 88.000 K. Most pri Opekarski cesti bo stal 160.000 K naloženega je 41.000 kron, nepokritega 119.000 K. Skle-njen je bil železnobetonski most pri vojaškem oskrbovališču, ki bo stal 31.500 K, erar pa povrne 15.000 K, nepokritih je torej 16.500 K. Za od-kup sveta pri teh zgradbah je raču-njeno 185.K46 K. Tržne lope so se v principu sklenile ob nabrežju od Frančiškanskega do Jubilejskega mostu. Prva polovica bi stala 90.000 K, ćru^a polovica 104.000 K, skupaj 194.000 K. Župan računa samo $ prvo polovico, finančni odsek pa je mnenja, da naj se zgrade vse tope in
da se za n)e preskrbi že sedaj kredit. Tuđi napravo Javnega kopališča, ki bi stalo najboljše na Krakovskem nasipu je vpoštevati. Stalo bi 160.000 kron. Skupna potrebščina bi torel bila, po stavbnem urađu preračunje-nat 914.654 K. Ker pa je treba računati z nižjim kurzom, naj se na jame posojilo 1,000.000 K. Da je treba pokritje iskati s posojilom, ki se v dol-gi dobi amortizira je naravno, ker bodo naprave služile več rodovom, zato ne gre iskati pokritja z enkrat-nimi večjimi davščinami. 2 u p a n želi. da se v predlog sprejme izrecna tuđi kanal od tobačne tovarne in v Karlovškem predmestju. Obcinski svetnik g. Pammer vidi v predlo-gih prekoračenje proračuna, vendar so vsi ti izdatki tuđi po njegovem prepričanju popolnoma umes.ni. Zdi se mu, da odgovarja obrestovan^e in amortizacija tega posojila 3Qc/o do-kladam ter zahteva, da se po teh de-liti za nekaj časa preneha z investici-jami.
Podžupan gosp. dr. T r i 11 e r mu ugovarja, da ne gre za prekoračenje proračuna, marveč za izvrši-tev sklepov sedanjega občinskega sveta, tuđi ne gre za neprevidno pre-liminiranje, marveč za bremena, ki jih je obcinski svet v zadnjem času SKlenil. Tuđi ni gledati tako pesimistično v bodočnost, ker bodo neka-tere naprave donosne.
Obcinski svetnik g. S t a u d a-cher graja, da se nišo dosegli večji prispevki za mostove.
Župan mu pojasni, da se je zgodila to pred 20. leti in da je komisija stala na stališču, da postavi lese-ne mostove, če se ne sprejme ona vsota. Tuđi ni smatrati vseh teh del za neplodna. Pri kanalih je računati, da se bodo sami amortizirali. Obža-lovati je Ie. da se vlada, ki je za druge stvari tako hitra, ne zmeni za ljubljanski kanalizacijski zakon, da-siravno je bil on, župan, tako previđen, da je predložil zakon, predno ga je izrocil deželnemu odboru, vladi. Sankcije zakona pa se letos ni pri-čakovati. Lope se bodo plaćale tuđi same, s kopallščem pa se da še po-čakati.
Vršilo se je glasovanje. Navzo-čih je bilo 41 svetnikov. Predlog je bil seglasno sprejet.
Predsedstvo prevzame podžupan gosp. dr. T r i 11 e r.
ObČinski svetnik gosp. dr. Fran Novak poroča o načrtih za gradbo Sentpetrskega mostu. Zadeva je nuj-na. Ker se obcinski svet najbrže ne bo mogel sestati, da resi ponudbe, se na predlog poročevalca pooblasti magistratni gremij, da v imenu občinskega sveta odcla dela na ponudbe, ki jih je vložiti do 10. juiija.
Isti obcinski svetnik poroča o iz-premembi regulacijskega nacrta ob Rimske« zidu na Mirju, tako da se otirani ta zid. Prošnjam obCekorist-ne stavbne zadruge železničarjev za prernernbo parcelacijskega nacrta ob cesti v Rožno dolino, se na predlog istega poročevalca ugodi. Enako tuđi prošnji Kranjske stavbne družbe za razdelitev njene parcele ob Lev-stikovi ulici. Trg se tam opusti, vc-lja pa odprti stavbni sistem s pred-vrti. Xa predlog istega poročevalca se dovoli Franu Jamniku razdelitev njegovih parcel v Zv carski ulici, toda sele, ko bo regu acijski nacrt za to ulico odobren.
Fran S c a g n e 11 i se je \ ritožil proti odloku mestnega ma., strata glede dovolitve gradbe proJajalne barake Katarini Kovičevi v Mctelko-vi ulici, češ, da je baraka samo 6 m oddaljena od njegove gostilne. Poroča obcinski svetnik gosp. Bon-č a r. Priziv se zavrne, ker je stavbni urad pri dovolitvi gradbe upošte-val vse od Scagnettija upravičeno stavljene zahteve.
Prošnji »Mladike« — poročeva-lec obcinski svetnik    gosp. M a 11 y
—  za subvencijo za društveno vad-nico in za licejski gospodinjski tečaj, se odstavita z dnevnega reda ter se bosta obravnavali obenem s prošnjama Ljudske kuhinje in krščansko-so-cijalne zveze.
»Domovini« se dovoli izplačanje prvega obroka 500 K podpore 1000 kron. Poroča obcinski svetnik gosp. L i k o z a r.
Naprava novega hidranta na<l Dolenjski cesti — poročevalec obcinski svetnik gosp. Relsner — se odobri. Enake zadeve, ki se ne tičejo razširjenja omrežja vodovoda, bo rešil odslej lahko upravni odbor sam.
—    Predsedstvo    prevzame    zopet župan.
Podžupan gosp. dr. Triilcr poroča o pritcgaltivl rtvtr* infri sa vodovoda ia mestae dektrana ▼ pokrltie tekoćtt izdatkor za No 1914. Nekateri dohodki proračuna so izostali, tako poviiek gostaičine v znesku 140.000 K kanalske pnstoi-bine 40.000 K in davek od prirastka na vrednosti 20.000 K. Za teh 2OOJ0O0 kron je treba pokritia. Zakonski nacrt o povišanju gostaščine leži $e pri deželnem odboru, kanaHzaciitlri za- I kon še ni sankcOoiiirafl.   davek od I
prirastka na vrednosti oa ni tekazal pričakovanef a efekta. Župan npa, da bo s pritegnitvijo omenjenih rezerv v znesku 130.000 K izhajal. — Se dovoii.
Podžupan poroča nadalje: Leta 1897. se je ustanovit regulaciiski fond, h kateremu ie vlada prispevala z brezobrestnim posojilom 200.000 K, Kranjska hranilnica je darovala 100.000 K, država ie dala 3% posojilo 200.000 K m iz efektne loteriie Je došlo 135.000 K. Fond je zna šal 1 mili km 700.000 K ter je ta fond uprav-ljal peseben odbor, obstoječ iz 7 čla-nov občinskega sveta in 2 članov, ki ju je poslala vlada. Leta 1908. je bil ta fond mestnemu zakladu dolžan že 90.000 K in ni več polagal računov. Odbor se je razšel. Sedaj je dolžen fond mestnemu zakladu z obrestmi 101.890 K 34 vin. Aktiva so samo ena hiša na Hradeckega cesti, ki do-naša letno 1000 K. Mestna hranilnica pa ima Še terjatev 20.000 K za razšir-jenje Prešernove ulice. Brezobrest-no državno posojilo bi se moralo plaćati 1. januarja 1915. Računski za-ključki za 1. 1908.—1913. se odobre. Obenem naj se dolg odpiše. Nadaljni maihni dohodki fonda se prepuste mestnemu zakladu. Vlado pa se na-prosi, da odpiše svoje brezobrestno TK)sojilo 200.000 K, ali pa je podaljša do leta 1925. Regulacijski fond pa se opusti. — Sprejeto.
Podžupan gosp. dr. T r i 11 e r poroča nadalje o opustitvi fonda za vzdrževanje znamenja sv. Trojice ob Dunajski cesti, h kateremu so pri-spevali sosedje z 2000 K in vlada z 2000 K. Fond nima smisla, ker mora mestna občina itak skrbeti za svoje spomenike. Fond se opusti ter ob-vesti o tem dežeina vlada, deželni odbor in knezoškofijski ordinarijat, ki si lasti spomenik.
Na predlog podžupana se dovoli Frideriku Koširju in Alfredu Linin-gerju prednost za neki pesojili pred 3%nim potresnim posojilom.
Na dnevni red jutrišnje seje priđe nujni predlog za imenovanje na-brežja od Frančiškanskega mostu do Hradeckega mostu po umorjenem prestolonasledniku, županov nujni predlog glede pogrebnih zavodov in en nujni predlog občinskega svetnika gosp. Kristana. — Sledila je nato tajna seja.
Nadaljevanje seje jutri, dne 8. ju-lija ob 6. zvečer.
Tajna seja.
Mestni obcinski svet je ugodil prošnji g. stavbnega svetnika Jana D u f f e j a za stalno vpokojitev in sklenil, da se ga pomakne z veljav-nostjo od 1. novembra 1913. v VI. činovni razred z naslovom mestnega stavbnega nadsvetnika, da se mu všteje v pokojnino eno leto vojaške službe in se ga vpokoii s 1. septembrom 1914. s pokojnino III. stopnje VI. činovnega razreda. Takisto se je soglasno sklenilo, da se mu izreče zahvala za dolgoletno zvesto službovanje. Za stalne učiteljice na mestnem liceju so bile imenovane gdč. Albina Zalarjeva, Frida K 1 e-č e v a in Irma P e t k o va in sicer s 1. septembrom 1914. Na razpisano mesto učiteljice gospodinjstva na mestnem liceju je bila imenovana gdc. Jerica Zemljanova z ve-lja\ nostjo s 1. septembrom 1914.; v službovanje se ji všteje 12 let deželne službe. Gdč. Wesnerjevi na liceju se dovoli lleten dopust.
Prošnji Ljudevita Cerneta za prenos gostilničarske koncesije z Nadvojvode Friderika ceste na Tr-žaško cesto št. 4 se ugodi. Priporoča se prošnja Leopolda Burgerja za prepis koncesije za prodajo žganih pijač na drobno, Dunajska cesta 10. Prošnja Marije P e t r i č e v e za podelitev gostilničarske koncesije v Rožni dolini se odkloni, takisto se odkloni prošnja Janeza Jerasa v Zeljarski ulici št. 6 za podelitev Koncesije za prodajo vina v odprtih steklenicah čez ulico. Prošnja Antona Zupančiča za jadbelitev koncesije za prodajo nabolnih in pokrajinskih slik se priporoča.
Prošnji trgovca Karla Antona Kregarja za podelitev koncesije za perijodično prevažanje oseb v avtoomnibusih s sedefi za 18 oseb na progi Logatec-Ljubljana, Št. Vid-Tacen - Gameljne - Ježića - Ljubljana obč. svet ne ugovarja.
itlitnfco.
Štajerska namestnija je zaukazala občinskhn predstojništvotn, na) t bodoče vestnejše postopajo pri se-stavi porotniškega imenika, ker so se tozadevno pokazali precejlnji ne-dostatki — in sicer v tej smeri da se izpnića najsposobneife in najintell-gentnejic može. brez postavnik raz-logov9 vpisnje pa QwH, »ki so zaradi tclesnih in dnlcvnih^ pomanklgvosti nesposobni   za   poUc pointskov^
kakor pravi namestniški »Naređbeni liste v št. 26. Faktično so se tuđi zadnji čas od več strani slišale pri-tožbe proti sestavi porotniških ime-nikov in izberi porotnikov samih.
Iz CeHa. »Narodni list« ta teden kot po navadi zopet iziđe. Preskrb-ljeno je, da se izdajanje ne bode več tako neprijetno prekinjevalo kot sedaj.
h Oabeda pri Celju. (K1 i c p o S k r o p 1 j e n j u.) Kadar je sedaj poleti malo vetra, ni skorai mogoče hoditi peš po državni cesti. Razume se, da nadleguje prah tuđi stranke po hišah, obrtnike vsake vrste in trgovce. Naj bi vendar mestna kakor okoliŠka občina skrbeli za škroplje-nje ceste — sedanje razmere so že neznosne.
Umri ie dne 6. juiija g. Josip M i h e 1 i č , nadučitelj pri Sv. Jurju ob Sčavnici. Blagemu možu blag spomin!
Radinci. Danes 6. juiija popol-dne ob 1. uri 44 min. spustil se je pri nas na zemljo zrakoplov z dvema pa-sažirjema. Bila sta to prof. dr. Fliedmann in pravnik Engel. Zrakoplov je last družbe za zrakoplovstvo iz Freiburga. Vzdignila sta se dne 4. juiija zvečer ob 5. uri 59 min v Mo-nakovem in brez vsake neprilike plu-la čez Gor. Avstrijsko, Bruck, Gradec, Gleichenberg, Radinci. Ta dan in ob isti uri se je vzdignilo v Monako-vem še 10 drugih zrakoplovov in udeležilo tekmovalne vožnje po zraku. Zrakoplovca je občinstvo burno pozdravljalo. Dala sta si pri župan-stvu uradno potrditi prihod. Zrakoplov so takoj spravili na kolodvor in odtod nazaj v Freiburg. Čudila sta se vljudnosti Slovencev in divila nad krasoto naših krajev.
Iz Sv. Mlklavža pri Ormožu. Že nekai let sem opazujemo za naše gospodarske razmere žalostno dejstvo, da prehajajo naši vinogradi iz rok slovenskega kmeta v roke nekaterih nemških mogotcev, ki so si nakopičili ogromne komplekse naših vinograd-nih goric. Pred leti, ko se je pojavila v naših krajih trtna uš, nišo mogli naši kmetje zmagovati ogromnega dela in stroškov, ki so bili z novim nasadom združeni. In tako se je zgodilo, da so slovenski kmetje začeli prodajati svoje vinograde globoko pod resniČno vrednostjo nekaterim nemškim vinskim veletržeem. ki so z majhnim kapitalom si naredili nove gorice in vlečejo sedaj iz naših kra-jev iz vina velikanski dobiček. Ome-njamo Ie nekatere: Fiirst, Kleino-schegg, Fischerauer, ki so za majhno ceno pokupili v naših krajih že ogromno množino vinogradov, iz ka-terih pridelujejo potem najboljsa bu-teljska vina. Zalagajo z njimi skoraj ves naš vinski trg in tlačijo tako ce-ne pridelKu našega kmeta. Skrajni čas je gotovo že, da naredimo en-krat vendar jez nemskeniu prodiranju v naše Slovenske gorice. Gotovo je to naloga ćele Slovenije, da ohrani svojo zemljo, ki je tako bogata na prirodnih darovih, svojemu ljudstvu. Opozoriti hočemo slovensko javnost, da je zopet pri nas naprodaj velikan-sko posestvo, obstoječe iz samih vinogradov, po katerem pa že Nemci stegujeio svoje roke. Na naših večjih slov. vinskih trgovcih je ležeče, da ohranijo to posest, ki je sodnijsko ce-njena na 27.000 K, slovensko. Ce ne-sejo naši vinogradi Nemcem ogromne dobičke, če tuđi stanujejo v Gradcu, v Ljubnem na Zg. Štajer-skem itd., zakaj bi jih Slovencem ne. Saj se tuđi pri nas na Slovenskem stoci ogromna množina najboljših vin, katera se premnogokrat kupuje-jo od nemških prekupcev. Dotična posest obstoji iz samih lepih vinogradov, 2 ali 3 viničarij in še nekaj polia in je oddaljeno od Ormoža kako pol-drugo uro. Naprosili smo moško podružnico družbe sv. Cirila in iMetoda v Ormožu, ki bode radevolje šla ev. reflektantom na roko ter jim dala vsa najpodrobnejša pojasnila o tem po-sestvu. ObraČati se je torej na r.jo.
Drobne sovice. VZg. Radgo-n i se je naselil nemški odvetnik dr. pl. Fichtenau, ki je bil dosedaj v Ptu-ju. — Iz poštne službe. Poštar Franc Rumpf je prestavljen iz Grat-weina v Ormož. — IzGradca. V nedeljo ponoći sta trčila na graškem južnem kolodvoru skupaj dva tovor-na vlaka. Materijalna škoda je zelo velika, ranjen je bil Ie eden zavirač na nogah. Vzrok: površnost v službi. — IzVranskega. Iz zapora pri okrajnem sodišču sta pobegnila skupa] 211etni Ferdinand Turnšek iz Št. Jurja ob Taboru in 261etna natakari-ca Ana Kač iz Žalca. Takoj pribodnjo noč Je bilo nekemu posestniku pri Vranskem ukradenih 17 kron. — Iz Maribora. Utonil Ie v Dravi pri kopanju 20 let stari učitelj Franc Knchcr. — VVojnikuJe umorila 20letna dekla Jožefa Matauš svojega novorojencffa nezakonskefa otroka. Orožniki so H> 2e dobili in spravili v zapor. — Na Zbelovem je skli-cala Jngosiomslai $tn>kovna sveza
(klerikalna đel. organizacija) agita^ cijsko zborovanje pri nekem Groze-ku, a so v zborovalni lokal udrli nemškutarji ter zborovalce in govornike odgnali.                                  .  -
Rorošfio.
Težka nezgoda na Osojskem jezeru. 6. t. m. okoli četrte ure zjutraj sta se vračala čez Osojsko jezero y čoinu mizarska pomočnika Josip Ma-zora in Fran Schuri. Ko sta že skoraj dospela na nasprotni breg, se je vsled neprevidnosti vesiačev prevr-nil čoln in sta oba mizarstea pomočnika se prevrnila v jezero. Dočim se je Schuriiu posrećilo se oprijeti čol-na in se tako resiti, se je Mazora, ki ni znal plavati, potopil. Na klice Schurija je tega rešil neki železniški uslužbenec iz nevarnega položaja, dočim ni bilo mogoče najti truplo utopljenega Mazore. Ponesrečeni rai-zarski pomoćnik zapušča na smrt bolno ženo in dva  nedorasla otroka.
Đetomor. Iz Beljaka smo sredi minolega meseca poročali, da je šivi-lja Eliza Schnitzer takoj po porodu odstranila svojega otroka in ga v cunje zavitega položila v omaro. Domnevalo se je, da je s tem umorila živega otroka. Državno pravdni-štvo v Celovcu je tuđi v tem smislu dvignilo obtožbo proti detomorilki. Sedaj pa se je dognalo, da je bilo de-te mrtvorojeno in je sodišče obsodilo šiviijo Elizo Schnitzerjevo radi zata-jevanja poroda na en mesec ječe.
Drobne novice. Težka nezgoda pri del u. Na celovškem kolodvoru je delal delavec Andrej Bresiak in tako nerodno manipuliral s sekiro, da si je prizadejal težko po-škodbo na prsih. Poklicani zdravnik je nudil ponesrečencu prvo pomoč, nato pa so ga prepeljali z rešilnim vozom v bolnišnico. — 2rebe ubilo pesestnika. Te dni je prišel posestnik Filip Mesner iz Ve-likovca na svoj pašnik, kjer se je pasla živina. Med njimi je bilo tuđi žrebe in ko je Mesner gladil žrebe, ga je to udarilo s tako močjo proti že-lodcu, da je na mestu obležal nezave-sten. Prepeljali so ga v celovsKo bolnišnico, kjer so dognali, da ima pre-trgana čreva. Vsa zdravniška pomoč je bila zastonj, Mesner je po hudih bolečinah umri na dobljenih poškod-bah. - Srnjaka ukradel. V, nekem gozdu pri Karnbursi je ustre-lil neki tamošnji gozdar dva srnjaka in obesil oba mimogrede na neka drevo ter hotel priti pozneje ponj. Ko je pozneje prišel po srnjaka, je med tem časom že eden zmanjkal. Očividno ga je nekdo ukradel. Tatu so baje že na sledu. — N a j d e n o truplo utopljene a. Pri Štalu so našli pri tamošnjem mostu mimo-idoči pasanti 4. juiija moško truplo utopljenca in ga potegnili iz vode. Na truplu ni bilo nobene obleke vec. Dognalo se je, Ua je to truplo Vida Liebharda, ki je izginil 21. junija in ga nišo mogli nikjer najti. Če je iz-vršil nesrečnež samomor ali Če se mu je pripetila nesreća, se ni moglo dognali. Njegovo truplo so pokopali na tamošnjem pokopališču. — V I o m i 1 c i. V Patergasnu so vlo-mili do sedaj neznani vlomilci v hišo posestnika Pavla Huberja in odnesli mnogo predmetov, tuđi jestvine in denar. Skupna vrednost ukradenih predmetov znaša nad 150 K. O tato-vih nimajo nobene sledi, vendar so kot vlomilca osumili nekega hlapca Karla Bliimla, ki so ga že oddali sodišču. Njegovih sokrivcev še nimajo.
Primorsko.
Istrske  deželnozborske  volitve.
Istrske deželnozborske volitve so v splošnem končane, zlasti velja to za Slovence in Hrvate v Istri. Res se ima izvoliti še sedem poslancev in to od strani veleposestva in trgov-ske zbornice, ali teh dveh volitev se združeni Slovenci in Hrvati ne ude-ležijo, ker temeljijo voiitve v tem razredu na protidemokratičnemu ku-rijalnemu sistemu, ki daje Italijanom većino poslancev v deželnem zboru, dasi so Italijani, kakor so pokazale volitve v splošni kuriji, manjšina pre-bivalstva. Razmere v Istri so še take, da se ta sistem še ni mogel popolnoma odstraniti. Kar se tiče dosedanjih volitev, so združeni Slovenci in Hrvati z njihovim uspehom lahko popolnoma zadovoljni. Sicer si nišo pridobili pri teh volitvah nobenega novega okraja, kar se pa pri obstoječih sedanjih razmerah tuđi ni dalo priča-kovati. Nasprotniki so pri teh volitvah napeli vse sile, da bi združenim Slovencem in Hrvatom iztrgali kak okraj, a to se jim kljub pomoći Nem-cev ni posrećilo. NajboljSi znak napredovanja slovanskega življa v Primorju je pač ta, da se ie zbralo okoli izvoljenih 19 slovanskih poslancev tako ogromno število vcđilcev* 4a mora Italijaae ob teh številkah spte-letavati mraz. Kakih podlih srcdsteV
Sina C
SLOVENSKI NAROD*. «at «. m* »U.
154. Itev.
so se postnževali Italijani pri zadnji volitvi iz mestne kurije, zlasti pri ožjih volitvah v Pulju, kaže pač najbolje dejstvo, da so porabijali kot agitacijsko sredstvo proti Slovanom nesrečno katastrofo v Sarajevu. Zlasti v tem okraju je računala kamora na gotovo zmago in res je pridobil njihov kandidat Fabbro pri ožji volitvi 101 glas, hrvatski kandidat Sti-hović pa le 64 glasov. Kljub temu je zmagal hrvatski kandidat, kar je edinole zasluga zavednih hrvatskih in slovenskih volilcev. — Sedaj so istrske deželnozborske volitve končane za Slovane, Če nišo pri tem dosegli uspeha, ki so si ga želeli in ki bi jim po vsej pravici šel, ni to njihova krivda, marveČ krivda vladajočega sistema. Združeni slovenski in hrvatski volilci so izpolnili v polni meri svoj dolžnost, za kar jim gre pač najprisrčnejše priznanje in hvala.
Iz sodne službe. Za avskultan:«. so imenovani sodni praktikanti: Jos. Oršković, Attilio Rochelli, Alions Rakušček, Josip Ruprecht, Adelchi Pojani, Anton Seražin. Srečko Zuglia, Martin Klunić in Krištof Abović.
V. zlet Goriške Sokolske 2upe v Št. Andrežu pri Gorici se vrši v ne-deljo 12. t. m. Ta zlet bi se bil moral VTŠiti že 5. julija, a se je vsled žalost-nih dogodkov v Sarajevu odgodi!. Goriško Sokolstvo se pozivlja, da y mnogobrojnem številu poseti to pri-reditev, ki nima samo zabavne^a značaja, ampak najdalekosežnejši pomen za razvoj slovenskega naroda na Goriškem.
V nedeljo, 12. t. m. se vrši ob 4. popoldne na vrtu gostilne »Jadran« pri Sv. Jakobu veselica šentjakobske podružnice družbe sv. Ciriia in Metoda.
Zanimiv dogodek na Malem Lošinju. Pred približno 10 leti je bil nastavljen na Malem Lošinju za župnika neki hrvatski duhovnik. V proiest hrvatskemu župniku je sklenil itali-janski občinski zastop, da se ne bo udeležil več cerkvenih obredov, dokler bo Hrvat župnikoval. Sedaj pa je hotel imeti občinski zastop rekvijem po umrlem prestolonasied-niku in je v :o svrho naročil italijan-skega duhovnika. Ta je tuđi obljubii, da priđe, a v zadnjem trenutku je od-povedal, ker mu je njegov predpo-stavljeni prepovedal maševati tam, kjer imajo že itak župniKa.Vršil se je pa kljub temu rekvijem s hrvaškim župnikom — a občinskega zastopa ni bilo.
Aretacija. Včeraj so aretirali v Reki nekega Italijana iz kraljevine in neKega Hrvata, ker sta odobravala sarajevski atentat. 2e preje aretirani Hrvat Juri Grubić ni bil, kakor se je napačno domnevalo, aretiran v Reki radi soudeležbe na atentatu, marveč zato, ker je na nekem izletu, ko se je raznesla strašna vest o sarajev-skem atentatu, izjavil, da bi imel tuđi on izvršiti ta čin in je atentat odobravah
Drobne novice. Umri je v Tol-minu iz ugledne narodne rodbine g. Karei Presi, gostilničar in mesar, star sele 34 let. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob obilni udeležbi ob-činsiva. N. v m. p.! — V 1 o m. V no-či od sobote na nedeljo so vdrli neznani vlomilci v cerkev na Piazzutti v Gorici in odnesli nabiralnike za mi-loščino. Tatvino so naznanili policiji, ki pa se ni mogla izsledki storilce. — Smrtna nesreća. V blizini Pulja se je dogodila včeraj dopoldne nesreča, ki je zahtevala človeško žr-tev. Po cesti se je peljal na kolesu 481etni delavec Ivan Vodinellich, nasproti pa mu je privozil izvosček, ki je peljal častnike. Kolesar se je hotel izogniti vozu, a je storil tako nesrečno, da so ga oje zadele v gol-tanec. Med silnimi bolečinami so pre-peljali nesrečneža v puljsko bolniŠ-nico, kjer je po hudem trpljenju umri. — T a t v i n a. V Trstu je ukradei z nekega voza pred kolodvorom južne železnice 401etni težak Ivan Bait veliko vrečo otrobov. Kma-lu pa mu je bil za petami redar, ki ga je are:iral. Oddali so ga sodišču. — Nevaren p a d e c. Predvčera jš-njim zjutraj je našel čuvaj v mestni tržaški ubožnici na ubožničnem vrtu na tleh ležečega 151etnega dečka Narcisa Reichstadterja, ki je že štiri Jeta v tem zavodu in služi sedaj kot vajenec pri nekem trgovcu. Poklica-ni zdravnik je konstatiral, da ima de-ček zlomljeni obe roki in ima razne poškodbe na glavi in po telesu. Pre-peljali so ga nato v bolnišnico. De-ček je izpovedal, da ga je ponoči bo-tela glava in je šel zato sedet na okno, kjer pa je zaspal in padel po-tem z okna na vrt. — Predrzen tat. V nedeljo popoldne je šel v Trstu na izprehod 771etni Anton Zoff. Kar je stopil predenj neki neznanec in mu mahorna iztrgal iz telovnika zlato verižico in zlato uro. oboje vredno 410 K, nato pa pobegniL Okradeni surček se Je tako prestra-
šil. da te skoral nezavesten padal m tla. Ko se je prav zavedeL kaj se Je zgodilo, je šel na bližnji policijski ko-misarijat in naznanil tatvino, oziroma rop. Pa tuđi neka ženska Je nekemu redarju natanko opisala zunanjost tatu, nakar so aretirali 26Ietnega težaka Rudolfa Delago, doma iz Pulja. Gospod Zoff pa vendar ni dobil naša] svoje zlate ure in veriŽice, ker je bil Delago vse med tem časom že neka m skril. Predrznega uzmoviča so oddali sodišču.
Dnevne vesti.
-f šusteršičeve bujskarije na ne-deliskem shodu v katolišketn   hotelu
Unionu morajo presedati vsakemu razsodnemu človeku. Nekronani vojvoda kranjske kronovine je oblekel plaše žalujočega patrijota, da je za-mogel ugoditi svoji srčni potrebi, da z ubranirni psovkami hujska neraz-sodno množico zoper pravoslavne Srbe in zoper srbsko državo, ki ima pri saraievskem atentatu toliko opraviti, kakor dr. Šusteršič pri iznajdbi smodnika. Voditelj klerikalne stranke se zeio moti, če meni, da mu bo slovensko ljudstvo — sedla na te lima-nice. Ljudstvo predobra ve, kaka nesreča bi bila za naš narod vsaktera vojska, in da je največji škodljivec slovenskega naroda tišti, ki bi pro-vzročil, da se naša država zaplete v kako vojsko. Slovenci rabimo mir-nega razvoja brez zunanjih za-pletljajev, ako hočemo, da se naš narod gospodarsko in nravstveno okrepi, da bo zamogel biti svojim na-sprotnikom kos. Vsaka vojska pa bi pomenila za nas uničenje velikega deia našega premoženja, torej nena-domestljivo gospodarsko izgubo, po-leg tega pa gotovo smrt ali pohablje-nje velikega števila slovenskih mož. Kako je vsa monarhija upravičeno r>omilovala nesrečne sirote tragično preminolega nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove soproge! AH se dr. Šusteršiču nič ne smilijo tište neštevilne slovenske žene in otroci, katerim bi vojska s katerokoli državo vzela može in očete? Ali nima dr. Šusteršič nič srca za mnogoštevilne slovenske vdove in sirote, ki bi plakale za svojimi reditelji, če bi doseglo njegovo vojno huiskanje uspeh? Hvala Bogu, da dr. Šusteršičeva dre-vesa ne bodo zrastla do nebes in da ima vlada na Dunaju za enkrat se toliko razsodnosti, da bo ostalo dr. Šu-steršičevo srčno hrepenenje po krvavi vojski neuslišano!
-<- Kranjski klerikalci in presto-lonaslednik. Pokojni prestolonasled-niK je igral v državi veliko vlogo in je imel velikanski vpliv. Naravno je torej, da so silili v njegovo blizino vsi, ki so hoteli naprej priti in čisto naravno je, da so bili vmes tuđi naši klerikalci. Nekaj časa so bili pri pre-stolonasledniku prav dobro zapisani, tako da je bil dr. Susteršič pri krstu neke ladje ćelo na obed povabljen, a to se je kmalu premenilo. V zadnjih letih so bili naši klerikalci pri presto-lonasledniku slabo zapisani in prav posebno Povše in Šusteršić . . . Se-danji slavospevi klerikalcev na ;>re-stolonaslednika nišo prišli iz -rca, nego so hlinjeni; ž njimi bi se radi klerikalci prikupili na višjih rm tih. Na svojem shodu so klerikalci tuđi veliko lagali. Iz izpovedi bivšega vzgojitelja prestolonaslednika, eli-kovaraždinskega škofa Lanyja i iz zadnjih izjav vedno dobro podučene-ga dr. Kramara izhaja jasno, da je hotel prestolonaslednik uvesti nem-ški jezik, kar bi Slovane popolnoma potlačilo pod nemški podplat. Iz tega se vidi, kako resnicoljuben je dr. Šu-steršič,kajti govroril je tako. kakor da je bil prestolonaslednik prav posebno vnet za Slovane in zlasti za južne Slovane. Tuđi je pripovedoval dr. Susteršič, kake nacrte je imel pre-stolonaslednik glede južnih Slova-nov, iz glasila tistili oficirjev, ki so bili neprestano okrog nadvojvode. pa je videti, da to vse skupaj nič res in da je bil nadvojvoda zavzel za federalizem, to je za večjo samostojnost dežel. kar bi bil za štajerske in koroške Slovence pravi smrtni uda-rec. Čemu neki so klerikalci take ne-resnice trošili med ljudi?
- Kranjski klerikalci, ki bi sedaj radi s hujskanjem na vojno prepričali dunajske kroge, da so naj-boljši patrijotje, so časih imeli o ju-goslovanskem edinstvu bistveno drugačne pojme, kakor sedaj. »Z<^ ra«, glasilo klerikalne iateliceace, se ponaša s tem, da so ktorfkalci prH začeli organizirati mladino ▼ Ingotlo-vanskem smislu in nemški listi opo-zarjajo, s kakim navduseafeai k dr. Krek v kranjfkem dež. zbor« zago-varjal srbski narod, tišti srbski narod, ki mu hočeta zdaj ŠasteršiČ in Povše črepinje razbitijnkako le pred neka] tedni na Koroškem t po«dar-kom oznanlaL da «o Slovenci Hr-vatie In Srbi en narod hi govor* m Jezik. Naj s tem primerja, kogar to zanima je ^gtoteaeci, ki je  jbsoco
»esecev otnanjal sknpnoet Sloven-cev, Hrvatov in Srbov in oduševljeno slavil srbski narod. S tan, kar govore Uarikald sedaL MMo sami sebe po CeUnstih. S temi infamfjami so se santi Uključili li siovanske dru-JUne, slovenski klerikalec ni ne Slo-venec ne Slovan in Je stokrat slabši od vsakega narodnega sovražnika. Nemec, Madžar in Italijan so odkriti sovražniki, slovenski klerikalec Je podel Izdalalec, za katerega ni već mesta v slovanski družini in ki se ga mora z zaničevanjem izbrcati, Če bi se hotel še kdaj izdati za Slovenca in Slovana.
+ Blzantlnstvo in RimUanstvo. »Slovenec« ima zdaj posebno v že-lodcu bizantinstvo in hoteČ psovati pravoslavne narode, v prvi vrsti se-veda Ruse, Srbe in Bolgare, popisuje v neko posebno slastjo korupcijo v stari grški Bizanci in v stari grški cerkvi. Priporočali bi mu, naj se ma-'o poglobi v zgodovino kat. cerkve n rimskih papeževr, našel bo na vsa-ki strani pričevania o groznih urno-rih, o strašnih klanjih in sežiganjih, o ropih in tatvinah, o papeški krvo-sramnostih in drugih hudodelstvih, da se mu bo želodec obračal in bo spoznat, da je bilo bizantinstvo tuđi v svoji največji propadlosti še vedno dosti bolje, kakor rimsko papeštvo.
+ Roparski brlog. Dr. Susteršič je imenoval Sarajevo roparski brlog. Tako psovanje slovanskega mesta je podlo in kdor tako govori, je vseka-ko Človek zaničljivega značaja. Umori se zgode povsod in zaradi dveh morileev Sarajevo Še ni roparski brlog. Tuđi zaradi tega Sarajevo še vedno ni roparski brlog, ker je tam toliko katoličanov, ki so pera-bili prestolonaslednikovo smrt, da so dva dni ropali in kradli, da strmi nad tem ves svet.
-f Šolstvo bi radi v pest dobili. To hlinjeno žalovanje avstrijskega klerikalizma po pokojnem prestolo-nasledniku ima tuđi dalekosežen po-litičen namen: Šolstvo bi klerikalci radi popolnoma v roke dobili. Zdaj zvračajo vso krivdo za umor prestolonaslednika na Šolstvo. To so s hvale vredno odkritosrčnostjo priznal grof Ressegnir, predsednik katoli-škega šolskega društva in član tište kamarile, ki je poskušala prestolonaslednika izrabljati za svoje namene. V »Reichspošti« se vehementno po-teguje zato, da bi klerikalci dobili tuđi srednje šolstvo v roke.
+ »Antimilitaristično gibanje«. Češki N. L. poročajo, da vlada zato neče dovoliti sokolskega zleta, ker se boji, da bi vzbudil v jugoslovan-skih krogih antimilitaristično gibanje, kakor je je baje vzbudil sokolski zlet v Pragi 1. 1912. Ta strah je pač prazen, kajti v narodnih krogih se nihče ne zmeni ne za militaristične ne za antimilitaristične stvari. Edini pravi antimilitarist na celem Kranj-skem je menda dr. Krek, ki kmetom toliko pripovedovati o apetitu avstrijskih oficirjev in njihovih zabavan in toliko smešnosti o avstrijskih generalih. Sicer zabavljajo tuđi klerikalci na svojih skrivnostnih shodih na armado in se zadnji čas zlasti jeze na vojne ladje, toda to store le bolj zaradi tega, da se kmetskemu ljudstvu laskajo in je prevežejo naše, med tem ko je dr. Krek iz prepriča-nja antimilitarist. kakor njegov Štajerski tovariš dr. Korošec.
4- Bali smo se! V nedeljo je policija postavila velik aparat na noge. Slutila je pač, da bi jo klerikalci lah-ko grdo skupili, če bi se upali le zi-niti. Ljubljana Je bila pripravljena, da klerikalcem zbije, če bi le posku-sili najmanjši izgred. A klerikalci se ćelo pod zaščito policije nišo upali niti po strani pogledati in so se raz-šli tako ponizno in potuhnjeno, da se jim je vse smejalo. »Slo.cnec* pravu da je bil na Mariftnem trgu pripravljen velik oddelek policije za po-moč »Narodne tiskarne«. Le počasi! »Narodna tiskarna« je y Knafljevi ulici, ki je vendar precej daleč od Marijinega trga in za njeno varstvo pač ne bo nihče postavljal redarjev na Marijin trg. Policija na Marijinem trgu je varovala klerikalce, »Narodna tiskarna« pa je že sama preskrbe-la za varnost in klerikalci nam lahko verjamejo, da bi bilo na tucate njihovih ljudi odneslo krvave butjee, ki bi bil le eden roko dvignil proti »Narodni tiskarni«.
+ Slovensko »katoMko« časo-pis)e od »Slovenca« do »SIov. Oospo-darja« prosimo za izjavo, kaj se ima zgoditi s Srbi in z »libcralnimi« Hrvati ter Slovenci v habsburško-lo-trinSki monarhiji? Imenovano čašo-pisje dela namreč razliko med »ka;o-liškimc hrvatsko-slovenskim narodom ter med »liberalnimi« Hrvati in Slovenci ter Srbi. Ali meni »katofi-iki« hrvatsKo-siovenski narod s po-močjo nemSkih, osobito dunajskih •kršćanskih* socUalcev vse ostale Jngoslovane iztrebiti na način, kakor so ravno pokazali v đnevih največie-gažaiovaiila   na4  traglčao   smrt|o
nadvojvode - prestolonaslednika in njegove soproge? »KatoliSki« hrvat-sko-slovenski narod vedi, da je v habsburško-lotrinški monarhiji danes nad 8 mlliionov Jugoslovanov. od katerih je 42% ali okoU 3360.090 Hrvatov. 38% ali črez 3,004.000 Srbov in 20% ali nad 1,^00.000 Slovencev! Ker je v hrvatskih deželah većina »liberalna« in tuđi na Slovenskem je znatna »liberalna« manjšina, bode moral »katoliški« hrvatsko-slovenski narod najmanje 6 milijonov Jugoslovanov uničiti, da bo menda mogel na njih mesto naseliti nemške kršćanske socijalce dunajske baze, svoje ljube za veznike, protestante in 2ide; kajti drugače se ne da divjanje proti ostalim Jugoslovanom od strani »katoli-škega« hrvatsko-slovenskega naroda razlagati.
-f Čudni slučaii. Včeraj smo med brzojavnimi vestmi zabeležili izjavo srbskega ministrskega pred-sednika Pašića, da je srbska vlada svojecasno hotela izgnati sedanjega atentatorja čabrinovića, a na je le - temu v prilog intervenira! av-stro - ogrski konzulat v Belgradu. Pašićeva izjava sloni na uradnih do-kazih. Ćabrinović je dosel v Belgrad, kakor posnemamo po »Srbobranu«, dne 30. oktobra 1913. in sicer z ve-černim vlakom iz Zemuna. Došel je brez vsakih potnih dokumentov. Ker avstro - ogrska obmejna policija strogo pazi na to, da iz Zemuna preko meje ne priđe brez potnih dokumentov niti mala miška, o čemer se je lahko prepričal vsakdo, ki je zadnja leta potoval na Balkan, se je po-licijskemu komisarju na Belgradskem kolodvoru zdel došlec sumljiv in vsled tega odredil, da se uvede proti Cabrinoviću v svrho, da se dože-ne njegova identiteta, najstrožja pre-iskava. Pri zaslisanju je Čabrinović izjavil. da je po pokliču črkostavec, da je sin Vasilija in Jelene Cabrino-vić in doma iz Sarajeva. Rekel je, da je prišel v Srbijo, da si najde službo. Ker so bile vse njegove izpovedbe silno nejasne in zmedene, ker je nadalje prispel preKo meje brez vsakih potnih listin, dasi avstro - ogrska policija v Zemunu brez teh dokumentov, ne pušča absolutno nikogar preko meje, je belgradska policijska prefektura odredila, da se ima strogo paziti na Cabrinoviča in ga takoj iztirati preko meje, ako se izkaže, da je prevaril srbske oblasti. Ob-enem se je obrnila na avstro - ogrski konzulat s prošnjo, naj ji da potrebne informacije o Cabrinoviću, sicer, da je primorana sumljivega mladenića takoj iztirati iz Belgrada. Na odgovor je čakala prefektura poldrugi mesec. V drugi polovici meseca decembra lanskega leta je avstro - ogr-ski konzulat v Belgradu poslal policijski prefekturi, odnosno mestni upravi dopis z dne 16. XII. 1913. opr. štev. 19.375, v katerem sporoča, da so čabrinovićeve izpovedbe resnič-ne in točne in da ga naj vsled tega policija pusti na miru, da opravlja svoj posel. Končno je konzulatska oblast še izjavila, da mu bo ona oskrbela vse potrebne potne dokumente. Tako je Čabrinović ostal y Belgradu in dobil službo v neki tiskarni. Tako službo, kakor stanovanje je menjal vsaktrenotek.V parme-secih, kar je bil v Belgradu, je imel 5 stanovanj. Dne 14. junija t. 1. je brez sledu izginil iz Belgrada, dne 28. junija pa je došla vest, da je ta ščitenec belgradskega avstro - ogr-skega konzulata v Belgradu vrgel bombo na prestolonaslednika Frana Ferdinanda... Ali ni to čuden, zelo čuden slučaj, ki daje misliti?...
+ Clovekollubnost, kje si! Policija je aretirala in izročila sodišču dva dijaka, ki bi morala te dni delati maturo. Da bi se mladeničema omo-gočilo delati zrelostni izpit, se je sod-na oblast naprosila, naj v preiskoval-nem zaporu se nahajajoče dijake v spremstvu stražnikov posije pred iz-praševalno komisijo in se jim dovoli, da ostanejo tu tako dolgo. da polože izpit. Sodna oblast je bila prvotno pripravljena, ugoditi tej prošnji, kasneje pa je spremenila to svoje sta-liŠče ter obvestila izpraŠevalno komisijo o tem, da dijakov niti za hip ne more izpustiti iz preiskovalnega zapora, pač pa je izjavila, da nima nič proti temu, ako izpraševalna komisija priđe na sodišče ter tu izpraša dotične dlfake. Za ta slučaj je bila sodna oblast tuđi pripravljena komisiji dati na razpolago potrebni lokal. Obe izpraševalni komisiji na I. in II. državni gimnaziji sta z ozirom na to sklenili. da se zgolj iz človekoliubf ili ozirov podvržeta zahtevi sodne oblasti ta da se potrudila na sodišče, da s tem dasta priliko nesrećom dija-kom, ki so notabene samo še osum-Ueni, ne pa tuđi obsofenl, da napravi jo zrelostni izpit. — Ta sklep je v čast gospodom profesorjem, ki so z njim dokazali, da so res pravi peda-gogi in predvsem IJudje, ki imajo v prsih — sret. Toda izvedbo tega ha-manega sklepa le višja šolska oblast mnvnnttn. No, da, kaj Je gotovim vi-
sokim gospodom mar za par izgubljenih eksistenc več!
+ Atentati v Avstriji nišo nič no-vega in morda jih je malokje toliko, kakor v tej državi, ki jo klerikalizem peha v pogubo. Znano Je, da je bil naš cesar pred davnimi leti napaden z nožem; napadel ga je katoliški krojač Lubenski; katoliški Italijan Ober-dank je hotel cesarja v Trstu z bombo umoriti, pa je bil v Ronkiju vjet. Lubenski in Oberdank sta končala svoje življenje na vešalih. Poleg teh je bilo leta 1848., ko je začel vladati naš cesar, vse polno atentatov na razne odlične osebe. »Arbeiterv/ille« jih je nekaj navedel izza zadnjih let: 7. junija 1912 je poslanec Kovacs v ogrskem državnem zboru streljal na predsednika Tiszo; 8. junija 1912 je pravnik Jukić streljal v Zagrebu na kraljevskega komisarja Cuvaja in ga ranil, zadel smrtonosno sekcijskega šefa Herovića in ustrelii nekega re-darja; 31. oktobra 1912 je pravnik Planinšek streljal na komisarja Cuvaja in potem samega sebe ustrelii; 11. februarja 1913 je krščanski soci-jalec Kunschak, brat kršćansko - so-cijalnega deželnega poslanca istega imena, ustrelii iz politične sovražno-.sii socijalno - demokratičnega po-sianca Schuhmeierja; dne 18. avgu-^a 1913 je dijak Dojčić v Zagrebu ireljal na kralj, komisarja barona kerlecza; v Litomericah je stavko-az Keiling ustrelii organiziranega delavca, v Gradcu pa stavkokaz Matašič na zaupnika stavkujočih krojačev Kosela. Tej listi je še dodati poskuseni atentat na justičnega ministra Hochenburgerja v dunajskem državnem zboru. So pač ljudje, ki ne poznajo nobene meje, posebno če so nahujskani. Ako pomislimo, kako hujska dr. Krek na poboj liberalcev, potem se je res čuditi, da sta se zgodila sele dva politična umora na Kranjskem: v Železnikih in v Ra-dovljici. Oba morilca sta bila seveda prava katoliška klerikalca.
-r Šišenski nadučitelj Lavtižar kot pedagog. Nepobitna dejstvo je, da se šišenski nadučitelj Lavtižar za vse bolj briga nego za svoje naduči-teljske dolžnosti. Te pozna namreč samo tedaj, kadar na nizkoten način denuncira svojega tovariša. Lavtižar se namreč prav nič ne zmeni za po-četje nekaterih drugih učnih moči, ki so Slomškarji. Eden izmed teh Slorn-škarjev ima namreč to lepo navado, da dan za dnevom pretepa otroke v soli. Pred par dnevi je tako pretepal otroke, da je hotel i ti eden izmed otrok po policista. Razentega ima pa ta vzorni klerikalni vzgojitelj še to navado, da zapira otroke tedaj, kadar morajo iti k pouku v »Glasbeno Matico^. S tem otroci seveda zamu-de pouk v »Glasbeni Matici«. Pravi-jo, da ta klerikalni učitelj pretepa le one otroke, ki ne obiskujejo njegovih plačanih posebnih ur. Kateri razumni starši pa bodo pošiljali svoje otroke še k posebnim uram uČitelja-pretepača. NadučiteH Lavtižar prav dobro ve za vse to, ker je bil opetovano opozorjen na to^ vendar pa ni ganil do danes niti z mazincem. Po-zivljamo deželni šolski svet, da vendar že enkrat napravi konec nepeda-gogičnemu voditeljstvu Lavtižarie-vemu, ker sicer si bodo starši samt pomagali.
—  SožaJie. V včerajšnji se'i kre-ditnega društva »Mestne hranilnice« je predsednik g. Fran Ks. Stare v uvodnem govoru dal izraz ogorčenja nad ostudnim napadom na nadvojvodo prestolonaslednika in izrazil uda-nost do vladarske hiše. Izjava se za-beleži v zapisnik seje,
—  Zagrebški »Obzor« je v včerajšnji svoji številki ponatisnil naše, v sobotnem  »Slovenskem    Narodu« priobČeno »Pismo iz Bolgarije«.
—  Zveza    slovanskega    učitelj-stva ima svoj IV. občni zbor dne 24. julija 1914 v Lvovu.
— Matura na II. državni gimnaziji, ki se je vršila pod predsedstvom ravnatelja I. državne gimnazije, dr. Lavrencija P o ž a r j a, se je danes končala. Prijavilo se je 20 kandidatov, ki so vsi prestali zrelostno iz-kušnjo z ugodnim uspehom, med njimi 3 z odliko. Imena abiturientov so: Arh Jos. iz Dobrlevega, Bezlaj Vladimir iz Krškega, Cermžk Ja-roslav iz Ljubljane, K o 1 e š a Ivan iz Ljubljane, Kuhar Rudolf iz Sata-hovcev (ogrski Slovenec), L a p a j -n e Alfonz iz Ljubljane, Lavren-čak Viktor iz Radovljice, Mauer Alojz iz Zagradca, Modrijan Fran iz Stične, O s a n a Ciril iz Ma-lega Trna, Pavlov čič Fran \t Cirknice, Pertot Ivan iz Kontove-lja pri Trstu, P r e z e 1 j Maks iz Lo* ža, R e k e f Ciril iz Medna, S c h a r-w i t z 1 Anton iz Udmata na Koro-škem, S e 1 i š k a r Albin z Vranske-ga, Stuhec Fran iz Bolehnecev na Stajerskem, S k o I Josip iz Pišeč, Strukelj Vinko iz Krašnje in T u r k Ernest iz Ljubljane.
—  Grammatico Uno se imenuje nova radikalna reforma Jezikovnega pouka. Za to reformo deluje že izza 30 let g. poligot Costantrno Rejrcr.
154. Ster
•SLOVENSKI NAROD*, dne 8. julija 1914.
Stran 5.
Princip te nove sole je: Ustvariti za vse jezike popolnoma enake, uniformne slovnice. Oosp. Reycr ieli deset sode lova teljev, da z njimi dokonča v teku enega tedna elementarne slovnice desetero slovanskih je-zikov. Poizkusi s to radikalno novo metodo so se obnesli izvanredno dobro, zlasti ker njena glavna prednost leži v jasni analizi in popolni preglednosti. Gosp. Rever želi in upa, da se javi deset prostovoljnih sodelo-vateljev pri njem v hotelu »Union«, kjer je ob vsaki dnevni uri vsakemu na razpolago. Kot sodelovatelji pri-dejo v prvi vrsti v postev dijaki in dijakinje.
— Umri je danes v Ljubljani slikarski mojster g. Viktor S t a r & v starosti 53 let. P. v m.!
Velepomemben avijatičen izum Slovenca, Današnja »Tagespost« poroča z Dunaja: »Vpokojeni stroje-vodja Anton O j s t e r je predvčeraj-^njim razkazoval v Fischamendu častnikom zrakoplovskega oddeika s odpolkovnikom Uzelcem na čelu padalo, ki ga je sam konstruira!. To padalo se razlikuje od dosedanjih pa-dal v tem, da ne potrebuje sto afi ćvesto metrov, da se razprostre, rriarveč Ojster more, kakor so ti po-i-kusi dokazali, svoje padalo v visini retdeset metrov z vzvodnim priti->kom od zrakoplova sprožit:. nakar se padalo takoj razprostre, ter padu nato z 68 kg težko punico polagoma : a tla.« — Izumitelj Anton Ojster c bil uslužben pri Južni železnici, >edaj stanuje v Spodnji Šiški. S svo-;:m izumom se peča že dolgo časa in ;e napravil tuđi v ljubljanski okolici ;-2 več poskusov. Član našega ured-• štva je videl več takih poskusov, so se vsi nepričakovano dobro srečili. Toda Ojster je še većno zpopolnjeval svoj izum, čeprav se je i^oral pri tem boriti z največjimi rnterijalnimi težkočami. Veseli nas, ,;a je ravno naš rojak napravil tak zum, ki bo za vso avijatiko. ko se rudi v praksi izkaže kot uporabljiv, velevažen.
Vojaški koncert danes v Kino Idealu« pri predstavi ob pol 9. zve-ćer. Predvajale se bodo prvovrstne slike, ki so pri včerajšnjih predsta-vah dosegie najlepši uspeh, kakor: krasna drama pretres!jive vsebine Za Čast in ljubezen« ter bučen smeh -ovzročaioča ve^eloigra »Nožica z zlato kaco«, ki je polna fine pikanterije. Predvaja se tuđi Pogreb presto-Icnaslednlka Franca Ferdinanda !n vojvodin je Hohenberg ter več drug!ft slile. — V petek specijalni večer z vojaškim koncertom.
Oseba, ki je našla v nedeljo pred : raznikom sv. Petra v Dravljah v '^ostilni »pri Kovaču« na vrtu ročno : rbico z rokavicami, se prosi, da jo : vmudoma prinese nazaj.
Na današnji semenj je bilo primanih 69 glav, in sicer 19 volov, 6 r rav in 44 prašičev za rejo.
Harodna obpamba.
C. M. podružnica za Stari trg in
Lož priredi 12. julija ob 3. popoidne na vr;u posojilnice v Starem trgu veselico. Spored je jako raznovrsten in zabaven.
Razne stvnri.
*  Rimski župan. Iz Rima poroča-*o: Novoizvoljeni občinski svet je z '".? od 78 oddanih glasov izvolil kneza Colonno za župana.
*  Zrakoplovstvo.      Iz Saumurja roročajo: Aviatik Legagneux je na-: ravil včeraj polet čez Loire,   ko   je t ienkrat padel v reko.    Poškodoval <•_- je tako težko, da je kmalu   nato umri.
*   Neumna   stava.    Iz   Stuttgarta poročajo: V neki vaši okrožja sta dva :~nta stavila za eno marko, da se bo-"i dotaknila   električnega   toka  pode-zclske centrale.    Zlezla sta na kol ter
dotaknila žice. Eden je bil na me-stu mrtev, drugi je bil smrtnonevarno ranjen.
*   Nesreća   na   volaški   vajL   Iz Radautza   poročajo:    Bataljon   domo-branskega pehotnega polka št. 22 je predvčerajšnjim korakal ob železniškem Tiru. Ko se je bližal vlak, se je konj rataljonskega poročnika Sprachmanna
piašil ter vrgel poročnika tik lokomotive. Častniku je lokomotiva odrekla obe negi.    Kmalu   nato   je umri.
*  Tihotapstvo s saharinom.     Iz rhlberstadta poročajo: Tu so aretl-rali zaradi dolgoletnega vtihotaplja-nja saharina oba lastnika pivovarov \ ollheim in Boesing. Dva druga pi-vovarnarja iz okolice,    ki sta kupovala saharin, in pa nekega    berolin-4:ega agenta, ki je posredoval, so tuđi prijeli. Na sumu je pa še več drugih oseb.
*   Grand   Prix.   Pri   avtomobilni dirki za  franeoski Grand Prix,   katere ^e je  udeležilo 37 konkurentov   in   ki je bila nekaka tekina   med Francosko iii   inozemsko   industrijo,   je   zmagala nemška   Mercedes-tovarna   in   zasedla prva tri mesta.   Proga ie  bila dolga i
752625 km.   Dbfca te Je vriUa pri | Lvonu.   Prvi   je   bil   Lautteasdifeger
(Mercedes), 7 ur 8 min. 18% sek., drugi Wagner (Mercedes), tretji Salzer (Mercedes), četrti Ootne (Poegeot). Boillot (Puegeot), ki je dosedaj dva-krat zaporedoma dobil Grand Prii je pri 19. rundi kratkomalo odstopil, ko te videl, da ne zmaga.
*   Vsled   vesti   o   sarafevskem atentatu umrL   Sodni   tajnik   Janko Ašperger   v Rogatici v Bosni   je bil 28. junija v Sjetlini na komisiji, ko je došla    iz Sarajeva    vest o atentatu. Frijel   se je za glavo   ter vzkliknil: »Kaj se bo še \ tej naši Bosni dogodilo?« Nato se je mrtev zgrudil,zadet od kapi. Njegov oče Matej v Djakovti je moral mnogo pretrpeti zaradi svj-jega opozicijonalstva kot Hrvat.   Pa tuđi Janko Ašperger je bil navdušen Hrvat in je deloval tuđi na literarnem polju.
*  Sodnik in sufragetka.  Iz Londona poročajo: Se mlada sutragetka, ki pa noče   povedaii svojega »mena, je hotela pred par dnevi vdreti v stanovanje    ministrskega    predsednika Asquitha. Sufragetko so aretraii ter je privedli pred sodnika. Med tem in mlado sufrageiko se je razvi .sledeči razgovor: Sodnik: »Zakaj ste to sto-rili?«    Sufragetka:       »Imam    razne vzroke, poiskati Asguitha. Jaz ga pla-Cam, in zato mi mora biti na razpo-iaganje, kadar jaz želim. Vi, gospi>d socinik,    mi stavite neumna vpraša-n]a.«      Sodnik:      vGovorite    kakor otrok.« SufragetKa: »In vi kakor no-rec.« Sodnik: »Kakšno je pravzaprav vaše politično naziranje?« Sufragetka: »Moje naziranje je tako, da vi ni-mate pravice, nadlegovati me s taki-mi vprasanji. Zavračam, da bi me so-dili.<<    Sodnik     »To vaše govorjenje priča o tem. da pri vas ni vse v redu. Ali ste iz Londona ali z dežele?« Sufragetka:    »To    vas    nič   ne briga.« Sodnik: ^Mislil sem le. ali bi ne bilo dobro,   poklieati vašo mater ter vas izroČiti njenemu varstvu.« Sufragetka:   ^2e zopet govorite neumnrsti.« Sodnik je končno   obsodil mlado su-frage:ko na 40 šilingov globe.
*  MOkoli snežnikov11   V nedeljo 5. t m. se je vršila velika gorska dirka po tirolskih Alpah pod naslovom „okoli snežnikov*. Proga je  bila  dolga 351 km.   Dirke   se   je   udeležilo   izredno mnogo dirkačev iz Avstrije in Nemčije. Dirkači so  bili porazdeljeni v tri skupine: v civilne amaterje, v vojake-ama-terje  in v proiesioniste.  Start je bil v Inomostu točno  ob 12 ponoći.   Cesta je bila vsled dolgega deževja zelo slaba in   je   mnogo   dobrih   vozačev  vsled padca izgubilo šanse.   Interesanten je bil sledeči intermezzo med vožnjo. Od Bolcana naprej so napravili amaterji s profesionisti velezanimivo tekmo. Vozili so Gregl, Kofler, Meschar, Jos. Me-sehar in profesionist Huschke.   V naj-hujšem tempu sta se odtrgala Gregl in Kofler  od   ostalih   dveh   ter  vozila sama skozl Gossensass.   Sele na vrhu Brennerja ju je došel Huschke, dočim je   Meschar   zaostal   za   8   minut.   Pri civilnih amaterjih je bil prvi Jos. Meschar,   ki je  vozil   15  ur,   28 min. in 43 sek.,   pri vojakih — Slovenec Gregl, ki je vozil 15 ur, 23 min. in 15 sek., pri profesionistih pa Huschke (Berolin), ki je vozil 14 ur, 55 min. in 7 sek. Gregl, ki je že lani zrna::m! pri tej dirki,   je vozil  5  minut  marv   kot Meschar  in   samo   28   minut  ve     kot profesionist Huschke.
*  Ne   malo   ie ženskih   bo'ezni,
ki jim je poglavitni lek pomn ženo telesno odvajanje. Prirodna „Franc Jožefova" grenčica učinkuje že v maj-hnih količinah kot zanesljivo in voljno odvajaino sredstvo, ki se lahko rabi vsak čas. Prebavo mogočno zbuja, zvišuje tek in svoje odlične učinkovitosti ne izgubi tuđi pri trajni rabi. Dvorni svetnik prof. Schauta, predstojnik prve dunajske porodniške klinike, izpričuje v svojem izvidu, da se je Franc Jožcfa voda v praksi vedno dobro obnesla. Dobi se v lekarnah, drogerijah in trgovinah z min. vodami.
Telefonska in brzojavna popoEila.
Generalni inspektor armade.
Dunaj, 8. julija. V dobro podučenih krogih ne vedo ničesar o tem, da bo nadvojvoda Friderik imenovan za generalnega inšpektorja armade. Vprašanje je ćelo. če se bo to mesto sploh zasedlo. Sedaj Je znano samo to, da bo nadvojvoda vodil letošnje velike manevre.
Domobransko poveljništvo.
Dunaj, 8. junija. Nadvojvoda Ev-gen bo imenovan za vrhovnega po-
veljnika domobranstva.
Centralna statistična   komHUm.
DummU 8. julija. Za novega predsednika centralne statistične    komisije je bil imenovan sekcijski šef đr. Mataja, bivši vodja trgovinskega mi- I ni&trstva. .                         *               1
.                         VfttoraaL
I DmmL 8. junila. Današnja »Wie-ner Zeitong« priobčuje cesarsko naredbo glede c. kr. veteranov. Komu-nike ima sledečo vsebino: Razvoj političnih razmer v zadnjih letih je ustvaril nujno potrebo, da se zedinijo vsi patrijotični elementi in se z ure-ditvijo te zadeve ne srne dalje več odlašati. S tem tesnejšo združitvijo vseh veteranskih društev in organi-zacij je treba povzdigniti stanovsko zavest in je treba gledati na to, da se jih združi v enotno organizacijo.
Sokolske slavnosti v Brnu,
Brao, 8. julija. V nedeljo naj bi se bil sokolski zlet nadaljeval. Policija je vse javne sprevode in nastope prepovedala.
Češka.
Praga, 8. juija. Akcijski odbor češke svobodomiselne stranke je imel predvčerajšnjim ppd predsed-stvom poslanca dr. Kramara sejo, o kateri je bil izdan komunike, ki oštro kritizira delovanje upravne komisije in zahteva,da se jo odstrani. Češke stranke ne smejo opustiti obstrukci-je v državnem zboruf dokler se ne vrnejo na Češkem ustavne razmere. Proti Franciji       AngleškL
Solnograd, 8. julija. Tu je imel predsednik poslanske zbornice dr. Sylvester shod, na katerem se je škandaliziral nad pisanjem franco-skih in angleških listov povodom sarajevskih dogodkov. Proglasil je načelo, da morajo vsi pravi avstrijski patrijoti opustiti učenje franeoskega jezika, češ da ni potreDen. RajŠi se naj uče italijanskega jezika in še ka-kega jezika, ki se govori v Avstriji.
Aretacije.
Zagreb, 8. julija. Na povelje dr-žavnega pravdništva sta bila aretr-rana socijalno - demokratična urednika Bornemissa in Demetrović. Oba dolže, da sta bila v zvezi z Jukićevim atentatom na komisarja Cuvaja.
Ogrska državni zbor. Budimpešta, 8. julija. Ogrski državni zbor je sprejel v svoji včeraj-šnji seji zakonski nacrt o zvišanju uvozne carine iz Turčije, nekaj pred-log o lokalnih železnicah in zakonski nacrt o pokojninah privatnih učiteljev. Pričela se je debata o reformi kolkovnih pristojbin. Debate se ude-ležuje tuđi opozicija.
Vohun.
Budimpešta, 8. julija. Listi poročajo. da je bil bivši privatni tajnik bolgarskega kralja Rudolf Poljak zaradi vohunstva na Zgornjem Ogr-skem aretiran.
Posebne odredbe za Bosno.
Duna], 8. julija. V političnih krogih se zatrjuje, da so bile v včeraj-šnjem skupnem ministrskem svetu sklenjene sledeče odredbe glede po-ostritve bosanske notranje    uprave:
1.  Omejitev tiskovne, društvene in zborovalne svobode.
2.  Posebno oštro    nadzorovanje šolstva. Uvedba   posebno    strogega disciplinarnega reda v šolah.
3.  Posebno     nadziranje     profesor je v.
4.  Principijalno odpravljenje vse-ga dosedanjega konfcsijonalnega šolstva, zlasti pravoslavnega.
5.  Vse Šolstvo se spremeni v državno šolstvo.
6.  Preprečiti je, da bi hodili ju-goslovanski    dijaki    študirat v Bel-grad.
7.   Reorganizacija  državne policije v Bosni. Bosanska policija naj bi bila podvržena kaki višji    oblasti v monarhiji,  dunajskemu   policijskemu ravnateljstvu ali kakemu    budimpe-štanskemu uradu.
8.  Oštro nadziranje mej proti Srbiji. Pomnožitev mejnih   detasmajev in pomnožitev donavskih monitorjev.
Vse te informacije izvirajo iz privatnih virov. NatanČnejše se bo izvedelo v najbližjih dneh, ker bo grof Tisza v ogrskem državnem zboru podal pojasnila, čim bo cesar odo-bril sklepe skupnega ministrskega sveta. Berchtold, ki obišče cesarja jutri v Išlu, bo vladarju predloži! te sklepe.
Duna}, 8. julija. Kakor se nadalje poroča, je snoči skupni ministrski svet sklenil, da se uvede na bosanskih srednjih šolah uniformiranje đi-jaštva in strog policij. sistem nele v Bosni, temveč tuđi v ostalih jugoslo-vanskih pokrajinah. Zlasti se bo pooštrilo nadziranje raznih narodnih or-ganizacij kulturnega, socijalnega in gospodarskega značaja. Posebna pozornost se bo obračala na prepreče-nje medseboftiih stHcov teh organiza-cij v posameznih jugoslovanskih de-želah, osobito pa med monarhijo \n Srbijo. »Militarische Rundschau« pravi, da se je ministrski svet v principu odločil, da se bo v slučaj«, da bi se pooštreni sistem v Bosni izka-zal za nezadosten, zopet uvedel vo-Jaški režim.
New Vork, 9. JuHja. Znani mili-jardar hi filantrop CarMKie name-rava zopet »dati 580 milijonov kron 2jk biblioteke v.   ZfdinJTnih driavAiL
Homerule.
London, 8. julija. Zbornica lor-dov je po tridnevnem posvetovanju v drugem branju sprejela dodatno predlogo k irskemu zakonu.
PO  UMORU  V  SARAJEVU.
Nove aretaciie.
Budimpešta, 8. julija. »Esti Uj-sag.« si da poročati baje iz Sarajeva sledeče: Včeraj so aretirali sekunda-rija mestne bolnišnice dr. Bočunića in njegovo ženo, ki je sestra aretira-nega Ćubrilovića. Pri hišni preiskavi so našli baje pisma, ki brez dvoma dokazujejo sokrivdo zdravnika. Sedaj imajo baje zaprte ražen enega vse Koniplice. Tuđi peto bombo so že našli. Edini sokrivec, ki ga še ni-majo, je baje muzlimanski srednješo-lec Mehmed Aziz iz Sarajeva. Aretirali so tuđi uciteljiŠČnika Krupšića in Miloševića, ki sta vedela za atentat in sta imela nalogo, da med atentatom ščitita atentatorje.
Podpolkovnik Merizzi.
Sarajevo, 8. julija. Zdravstveno stanje ranjenega podpolkovnika .rie-rizzija je popolnoma zadovollivo.
Atentati.
Dunaj, 8. julija. Zatrjuje s*\ da so prišli na sled še drugi zaroti v Bosni, ki je imela namen v slučaju vojne preprečiti in otežkočiti vojaške akcije avstrijske armade.
Budimpešta, 8. julija. Listi prina-šajo naslednje podrobnosti o uspehih preiskave v Sarajevu: Včeraj v Bosanski Bubici aretirani Vaso Čubri-lović je izpovedal, da je dobil bombo od hrvatskega učiteljiščnika Jova Kranjčevića. Kranjčević, ki so ga aretirali, je izpovedal. da je vrgel svojo bombo v Miljačko. Policija pa bombe v Miljački ni našla. Kranjčević je nato izpovedal, da je dal bombo svojemu očetu, vpokojenemu orožniškemu četovodji Svetozarju. Svetozar Kranjčević, ki so ga aretirali zopet pravi, da to ni res, njegova žena pa, ki so jo tuđi aretirali, pa je priznala, da je dobila od sina bombo in brovning ter da je oboje zakopala v parku pred viadno palačo. Tam so bombo tuđi res našli. Vsi trije Kranjčevići so aretirani. Ta — četna — bomba je bila zavita v kos plašča, kakršne imajo zdravniki pri obdukcijah. Na tej sledi je policija nadalje preiskavala ter dognala, da ima Čubrilović sestro Maro, ki je omožena s sekundarijem Bočunićem. Ko je prišla policija k dr. Bočuniću je :a baje zaklical: Jaz sem izgubljen! ter se hotel zastrupiti. Samomor pa so detektivi preprečili. Hišna pre-iskava je nato dokazala sokrivdo dr. Bočunića. Policija ie aretirala nato tuđi bolnišniškega slugo Markovića, ki je mnogo občeval v krogih. kamor je zahajal tuđi dr. Bočunić. V Zemunu aretirani Stevo Popović je izpovedal, da je bombo skril v neki Mši v Koturovi ulici. Policija je to hišo iz-sledila. Je to dom srbskega društva >Prosve:e«. Bombo so našli zakopano v kleti, ki spada k stanovarju odvetnika dr. Gostića. Popovićev oče je profesor na sarajevski državni gimnaziji. Šesti sokrivec je zbežal, policija ga zasleduje ter mu je baje že na sledu. V ponedeljek aretiratia Krupčić in Milosević sta obdolžena, da sta vedela za atentat in da sta imela nalog preprečiti aretacijo Principa.
Dunaj, 8. julija. Današnji »Frcm-denblatt« oficijozno priznava, da je belgradska policija meseca decembra 1. I. zaprosila glede Čabrinovića pojasnil. Sarajevska policija je odgovorila, da je njegovo življenje ne-oporečno. (Njegov oče je bil konfi-dent. Op. uredn.)
Pašić o atentatu.
Budimpešta, 8. julija. »Az Est« prinaša razgovor s srbskim ministr-skim predsednikom Pašićem o aten-:atu. Pašić je izjavil, da je atentat v srbskih krogih učinkoval pretresujo-če in vzbujal splošno sočutvovanje. Oloboko je obžalovati napade goto-vega Časopisja na Srbijo. Srbija na atentatu ni udeležena. Atentat so izvršili avstrijski državljani, da, niti ne državljani, marveč blazni otroci. če bi bila avstrijska policija opozo-rila na Principa in Čabrinovića, bi bila dala srbska vlada oba nadzoro-vati. To pa se ni zgodilo. Nasprotno, ko ie hotela srbska policija Čabrinovića izgnati, so se avstrijske oblasti zavzele za njega ter mu dale lepo iz-pričevalo. Tuđi ni res, da bi bili v Srbiji vedeli za priprave za atentat in zato tuđi svarile. Srbija tuđi ni stori-la ie nobenih korakov za zasledova-nfe atentatorjev. Avstrija je poslala samo neko listo izktjnčenih učiteljišč-nikov ter zahtevala pojasnila o njih vedenju. Ta pojasnila so srbske oblasti tuđi dale.
AvstrOa 1b Srtti*. Bdgrad, 8. joUia. Srbtka vlada ie v cirkularni nol na srbske posla-
nike protestirala proti dolžitvam, dai je Srbija odgovorna za atentat v Sarajevu.    Atentat je    izvršil   avstro-
ogrski državljan in Srbija    tega    ni mogla preprečiti. Srbska vlada je iz-delala poseben zakon proti   anarhi-^ stom, ki pa ni   še bil   v   skupščinl sprejet.
Dunaj, 8. julija. V dunajskih krogih vzbuja posebno pozornost poro-čilo, da se je skupni ministrski   svet-bavil z eventualnostjo, da bi predlagala avstrijska vlada srbski, da   naj \ bi kaka objektivna,   niti    avstrijska, niti srbska, oblast izvedla v Belgra-du preiskavo zaradi sarajevske afere. Avstrija bi bila baje pripravljena sprejeti    tozadevno    tuđi   preiskavo ruske diplomacije. Zairjuje se, da so, se odpeljali funkcijonarji ruskega ve-leposlaništva na Dunaju že v Sarajevo, da študirajo tamošnje razmere.
Obrekovanje Jugoslovanov.
Duna% 8. julija. „Deutsches Volks-blatt"   prinaša   pod   naslovom   „Kje je državni pravdnik?" članek,  v katerem dokazuje,   da  obstoja  na slovanskem jugu monarhije tajna organizacija, ki dela sistematično   na   odpad   jugoslovanskih dežel od monarhije. List piše: Silno sumljivo je, da oblskujejo češki, dalmatinski in hrvatski uredniki moril-\ sko  gnezdo Belgrad in da  prihajajo i srbski  turisti v jugoslovanske  dežele. Kako daleč je prišla že jugoslovanska. mladina,   je   dokaz,   da   oduševljeno pozdravlja ušive srbske vojake, ki pri-i hajajo  v  Avstrijo.   Zlasti  nevarno  je gibanje   med   srbskimi  in   hrvatskimi socijalisti  in karakteristično je,   da so jugoslovanski listi pisali isti dan apo-■ logije   na   srbskega   in  črnogorskega i kraljića,  ko je roka enega izrned kraljevih  in  ženskih  mesarjev  umorila v I Sarajevu   nado Avstrije.   List  kliče  v ! zadnji    uri    merodajnim    državnikom i monarhije:   Kje   je   državni   pravdnik, da se mu izroči slovanski jug? *             *
REVOLUCIJA V ALBANIJI.
V Epiru.
Atene, 8. julija. Ker vpadajo albanske čete na Grško ozemlje, je odredila grška vlada vojaške odredbe ob mej i.
Atene, 8. julija. Oficijozno se de-mentirajo vesti, da prodirajo Epirci proti severu.
Pomoć?
Berolin, 8. julija. Berolinske oblasti so prepovedale oberalbancu Du-najčanu Gruschnerju nabiranje prosto-voljcev za Albanijo. On in albanski poslanik sta se vrnila na Dunaj.
Vstaši.
Drač, 8. julija. Iz Bara poročajo, da se je več turskih častnikov odpe-Ijalo  od tam  na  jadernicah v Šlinco.
Drač, 8. julija. Na gorah gore kresovi.  Kaj pomeni ogenj, ni znano.
Srbija in Albanija. Belgrad, 8. julija. Srbski tiskovni urad je pooblaščen ponoviti, da nišo srbski častniki in vojaki niti v uniformi niti preoblečeni prekoračili albanske meje. Nasprotno je res, da iščejo v bojih ranjeni Albanci in albanske rodbine na srbskih tleh pomoči, Srbska vlada je odredila, da ne smejo puščati za vojsko zmožnih Albancev čez mejo, kakor mora mejna straža tuđi preprečiti, da uhajajo srbski Arnavti v Albanijo.
Pred koncem.
Dunaj, 8. julija. Iz Drača poro* čajo, da so Miriditi zapustili mesto.
Dunaj, 8. julija. Korespondenčni urad poroča iz Drača, da je položaj kneza silno opasen. V ponedeljek so se klali orožniki kosovski Albanci zaradi krvne osvete. Ahmed beg Mati je zapustil Krojo in se je umaknil v pokrajino Mati. VstaŠi so napadli ka* toličane v Derveri. Med katoličani vlada silna beda. Včeraj ponoći je prišlo v mestu zopet do spopadov. Knez in kneginja sta snoči konferirala z aogleŠkim admiralom.
Berolin! 8. julija. »Lokalanzefger« poroča, da je kneginja z otroci že zapustila Drač.
*       *       •
DOGODKI NA BALKANU.
Grožnje srbskemu prestolonasled-
niku.
Pariz, 8. julija. Srbski prestolo-naslednik dobiva iz nemških in madžarskih krogov grozilna pisma, aa: bodo tuđi njega zaklali.
Ob bolgarskih mejah.
Sofija, 8. julija. Da se preprečijo v bodoče spopadi ob bolgarskih mejah, predlaga bolgarska vlada, da naj sklenejo Romunska, Srbija, Grška in Turčija z Đolgarsko pogodbo, ki iz« reka princip, da naj se mejne straže postavijo 100 m od mejne crte.
OrSka.
Atene, 8. julija. Grška vlada Je 4 dobila od rtztiih inozemikih Udjedelnic ponudbe za zgradbo admiratoe ladje, ki naj bi dobila ime .Kr*Q Konstaa-tin-. Grlka vlada pa namerava kittitl ie kako đoenueno vojno Itdjo*
Stran 6.
»SLOVENSKI MAVOO* dat ft. jallja 1114.
IM. Stev.
Draštiraa nzinila.
^ «Sokol L« opozarja bratska dru-Stva in slavno občinstvo na svojo •veliko javno telovadbo in veselico, ki se vrši v nedeljo, dne 19. julija, in prosi, da se naj blagovoiijo druga društva na ta dan ozirati.
Občnl zbor društva »Mladika« v Ljubljani. V torek ob pol 6. zvečer se je vršil v prostorih internata »M!a-dikec redni občni zbor tega društva. ♦V odsotnosti predsednice Županje gc. Franje dr. T a v č a r j e v e je otvorila zborovanje podpredsednica so-proga gosp. dvornega svetnika Lev-jC2l, ki v svojem poročilu najprvo oprošča odsotno predsednico gospo Županjo, nato pa preide na dnevni red. Najprvo se spominja pretrcslji-ve smrti pred desetimi dnevi umrle-ga prestolonaslednika Frana Ferdinanda, ter naznani, da se je predsea-stvo društva poklonilo ob tej priliki pri deželnem pređsednistvu in izrazilo svoje globoko sožalje. Zborovalci m zborovalke so se nato v znaK sožalje d\ignili raz sedežev. Nato omenta se poročilo zasiuge predsed-nice gospe Franje dr. T a v č a r j e-v e in predstojnice internata gdč. W e s n e r j e v e za uspeh v minulem letu. — Tajniško poročilo poda nato mesto tajnice gde. \V e s n e r-1 e v e magistralni svetnik gosp. Ev-gen Lah. Dne 5. julija lanskega leta se je vršil zadnji občni zbor društva. V odboru se ni izvršila nobena izpre-memba, ker teče poslovna doba se-danjega odbora do 3<\ juni ja 1915. Dne 20. aprila t. 1. se je izvršila le ta izprememba v smislu pravil. da se je na mesto tajnika in blagajnika izvo-lilo tajnico in blagajničarko. Odbor Je imei v minulem letu 6 odborovih sej. ražen tega pa so imele dame kot ožii odsek več pogovorov, osnovai se je tuđi nekak agitacijski odsek, ki je imel resiti šolsko vprašanje in pover-jeništvo na deželi. Ta odsek je raz-poslal po deželi kakih 50 pišem, a je bil uspeh zelo malenkosten. V smislu pravil ima društvo trojno nalogo, namreč vzdrževanje internata, ku-harskega in gospodinjskega tečaja in sole. Internat obstoia že 4 leta in je bilo v minulem letu začetkoma 64 gojenk, od teh je bilo 42 licejk, ostale pa na drugih zavodili, koncem leta pa je bilo v internatu le 5S gojenk. Z>, namene internata je to število vse-kako premajhno in bo treba gledati, da se to število z agitacijo povzdig-ne. Občinstvo od zavoda mnogo za-hteva, a nudi le malo. Ljubljanski internat »Mladika- se lahko meri z naj-moderneišimi sličnim; zavodi v naši monarhiji. — O gojenkah ni bilo sli-šati nikake pritožbe in gre v tem oziru hvala predstojnici internata gdč. W e s n e r j e v i in njenim zve-stim pomagalkam. Tuđi v sanitarnem cziru je bilo v minulem letu vse v redu in gre hvala za sanitarno službo gosp. dvornemu svetniku dr. Župa n c u. — Kuharski in gospodin.^ki tečaj ni tako uspel, kakor bi bilo že-leti. V tem oziru je doživelo vodstvo od strani javnosti bridko razočaranje. V zimskem tečaju je bilo 6 gojenk, v letnem pa 4. Seveda gre hvala tuđi pri tem tečam učnemu osobju.
W—*-*    — —      ------J----------c»-'—     — -   J----—     r-   -*____1-t--,-
gdč. Prosenčevi za njene lepe iispehe. Poduk francoščine se opusti za toliko časa, dokler se ne pokaže nujna potreba. Umrla je v minulem letu gospodarica g. Janežičeva in imela dostojen pogreb. — Vseka-ko pa ima društvo premalo podpor-nikov in dobrotnikov, med katerimi Je v prvi vrsti imenovati mestni magistrat ljubljanski in bo treba delati in agitirati na to, da se čim najbolj dvigne zanimanje za delovnnje društva. — Blagainiško poročilo, ki ga poda gosp. kontrolor Josin, izkazu-je za minulo leto 63.335 K 96 vin. do-liodkov in 61.190 K 57 vin. izdatkov, torej prebitek 2145 K 39 vin. Cista imovina društva dne 1. julija 1913 je bila 26.772 K 12 vin., dne 1. julija 11914 pa 28.533 K 86 vin., tako da se je čisto premoženje v preteklem letu pomnožilo za 1761 K 74 vin. — V imenu preglednic računov poroča ga. notar Hudovernikova, da so računi v najlepsem redu, nakar se poda absolutorij. — Proračun za te-koče leto znaša 46.000 K izdatkov in 40.100 K dohodkov, tako da bi znašal primanjkljaj 5900 K, ki ga bo treba s podporami in drugimi darovi kriti. — Nato se izvolita za preglednice ra-Čunov zopet ga, notar Hudovernikova in ga. prof. G r o š 1 j e v a. — Gdč. Wesnerjeva poroča, đa se pri učnem osobju ni ničesar izpre-
menilo v minulem letu. — Magistrat-ni svetnik gosp. Evgen Lah predla-ga nato, da na! se izvoli vtađni svetnik gosp. Andrej Senekovič za svoje zasluge za društvo sa prvega častnega člana društva. Prcdlog }c bil soglasno in z odobravanjem spre-jet. — Gosp. vladni svetnik Senekovič se nato v toplih besedah zahvali za izkazano mu čast, poudar-jajoč, da bo tuđi v bodoče sastavljaj vse svoje sile v prospeh društva. — Ker se pri slučajnostih ne oglasi nih-ee več k besedi, zaključi podpredsea-nica soproga dvornega svetnika ga. L e v e c zborovanje.
Gospodarstvo.
— Razredna loterija. Z Puna ja poročajo: Za tretjo razredno loterijo, ki se prične meseca marca, bo izdanih 200.000 srečk, to je za 40.000 več nego za drugo loterijo. Čisti dohodek države bo znašal, če izda 200.000 srečk polletno, okroglo 16 milijonov kron letno.
Darila.
Upravnistvu naših listov so poslali:
Za »Ciri! - Metodovo družbo«: Rodbina dr. MalneriČeva v Crnomliu 10 K, mesro venca na grob dr. Sko-Čirja.
Za »Pogorelca Franceta Peteril-na v Kosezah št. 13 pri Ilirski Bistrici«: »Neimenovana dobrotnica« v Kropi 1 K.
2iveli darovalci!
Spominjajte se
Mm w Mmi KIMO METROPOL
¥ areni „Narodnoga  toaa".
V torek 7. sredo 8, četrtek 9. jnifja. 0b   : ?  4.  5. pop.,   l * 1*   12 9   zveCer.
Eajilca rti ni velika.
Prvovrstna   ve-co^ra ▼ 2 dejanjih.
Veletok.
Igrokaz   iz  ž.vlienja.
Dick praxa«J# woj §od.
(Komično) N*a konca vsake predstave še ta teden.
Pogreb prestoloftatlednlka I Fraaca rcHUnaada.
Film 309 raetroT tvrdke Pithć Dakfoo.
Najzanimivejši prizori: Zadnji sprehod Drestolonasledn-.ka in soproge po parku ildSe. — Korzo na ulici atentata. — Viribus unitis. — Nadškof dr Karlin Dri blagoslavljanju trupci.  — Na juž.
K kolodvoru. — Cesar se pripelje in rrnožic« ga pozdravljajo. — Arstettcn.
Cene: I. pr. 80 v.f II. 60 vM III. 30 v. Lastnina in tisk »Narodne tieharne«.
■mCc«  iduvtU,  kaltm •* <U taho Mom-
ipM4» IIMK ki je tekijo bolesti utežujoCe, ifco m iHMic I ajim, kjdar ko« trga, kako lo sdmvflo vplivi ni mtUoe ia živce krepUao im fm satorej dobro, da ae priliva kopettnu SlcklMica at t--. Po potaem povzetii po-U|a to idiavilo vuk daa lekamar A. IMUL, c. tn kr. dvonri založnik, tan^ TmtMtmSbmm JU J/ lalogab po dežett Je zahtevati izrecno ■aUt^V pieparat, zazaamovan z varnostno zaaarto te podpiaoin.                           6 250
Živčnc bolečioe in glavoboK
Takojšnje olajsanje s čudovitim sredstvom.
O negovanju zdravja: Zaupajoč, đa bo nekaj ubogih trpečih od tega imelo dobiček, javno naznanjam sredstvo, ko me je resilo kroničnih bolečin v udih in neznosnega glavo-bola. To so tablete Kephaldol, ki se dobivajo v MBaki lekarni. Najbolje je vrzeti 2 tableti naenkrat, kar povzro-či taKojšnje olajšanje, nato pa vsako uro po eno tableto, kar krnalu dovede do popolnega ozdravljenja.
Bilo mi je - veliko presenečenje, na tako prr~- - nač.i najti zdravje. Kolikor v            zdravilo prvotno od
znamenitega včnega zdravnika. Nekateri m^ ii prijateljev, ki jiii je muči' revmatizem, ishi-as, ini ^n.v '^mhngo, so mi pove-da!i, da j m ie ravnotako dobro pomagalo in da bi ne hoteli več biti brez tega preT ar?'r Zagotavljam Vas. da take boleči; e odstrani v vsa-kein slučaju. Doslej me ni še nikdar pustilo na eedilu.
^PSstottvfcn Hica 7.

I .Kreditat kuka ? LjaUjani-.
Urmdni   kurzi dun. bone   8. Julija  1914
4»/o majeva renta.....      8070     dO-^0
4-2°.o srebrna renta   ....      84^0     84 40
40/« avstr. kronska renta .  .      81 30     81 50
Vfa ogf. kronska renta   . .      79*30     7950
40/0 kranjsko dež. posojilo .      9075     —•—
♦>/• k. o. češke dež. banke .      85 75     86*75
Srečke iz 1. 1860 »;• . ; ; .    415—    425'—
H       „ w 1864......    680—   700 —
„      tiske........    287—    297*—
m      zemeljske   I. izdaje .    277'—   287*—
*             «          H.      -      .    236—    246 —
m      ogrske hipotečne .  .    223—    233 —
M      dun. komunalne   .  .    452 —    462*—
„      avstr. kreditne ... I  487*—    497*—
liubljanske.....      57-50     6050
„      avstr. rdeč. križa . .      49*75     5375
ogr.         „        n      .   .      27—      31 —
bazilika   ....!.      2350     2750
turske.......    205*90   208*90
D«lf%lee.
Ljubljanske kreditne banke .    399\r0   400*—
Avstr. kreditnega zavoda   .   58.V25    58625
Dunajske bančne družbe    .!  490 f>0    500-60
Južne železnice......      7450     75-5)
Državne železnice.....664-25    H65 25
Alpine-Montan.......779—    780-
CeSke sladkorne družbe .   .'! 28T--    ?»5-—
Živnostenske banke ....!; 2G5 i.0   266-i.-
Valvt«.                   ;
Cekini..........]    1142     11*46
Marke..........|i 117-MS    I180S
Franki..........i|    V<595       'fi-15
Lire...........j'   05 60 j      :80
Rublji..........|i 25162! 2^262
Zitn« eene v Sudimpeiti.
Dne 8. julija   !914. Termin.
Pgenica za oktobe? 1Q14        za 50 kg  1284
Pšenica za apri! 1915         .    za 50 kg  1307
Rt za   okt. 1914    ....    za 50 kg    9*30
Oves za oktober 1914    .    .    za 50 kg    773
Koru za za julij  1914      .    .    za fcO kg   738
Koruza za avgust 1Q14 .    .    za 50 kg    7 50
Koruza za maj 1915 .    .    .    za 50 kg   7 27
Heteorologlčno poročilo,
t '?£?   mVtr0!"    1=     Vctiovi       Nebo ¥*BJt    t mm    č 5
7. 2. pop. 735-2     23*1 !  si. jug j oblačno „   9. zv.  7328     203 i si. jazh. :     dež
8    7. z].    734-7     138   sr. jvzh-   del. oblač.
Srednja   včeraj§nja  temperatura   19*8°. norm.   195°  Padavina v 24 urah   m*n  122 — Snoči se je močno bliskalo, tuđi enkrat zagrmelo.
Potrtim srcem na znan jamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, brat, stric, gospod
Viktor Stare
slikar
danes ob polu 11. dopoldne v starosti 53. let, previđen s sv. zakramenti za umirajoče, mirno zaspal v Gospodu.
Pogreb predragega pokojnika bo v četrtek dne 9. julija, 1914 ob 3. uri pop. iz deželne bolnice k Sv. Križu.
Dragega pokojnika priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
____V LJUBLJANI dne 1. julija 1914.______________
Ne postite se premotlti!
Somo Hejtni trs Z5
kaplt« po BlzU cenl in iofero pri svetovno-laaai soUanl tvrild
|          Ljubljana stev. 4.
I    Lastea pratokaUraaa tavana w v SricL
Tvrika aL MmMamr atea ■•■•■• poarvž-■tot v LtaUtaal te m «!*§)•.
Zittcnjtc a«j uvi prntad enk astoij ii piitiiM prost«.
i, iz poštene hiše, ki je dovršil najmanj
4 razrede ljudske Sole, se takoj sprejme pri AL Korsika r Lfnbljani, Blel-weU«¥a cesta (Vrtača) št 3.
Kaj bi storili, če bi zadeli v loteriji
100.000 kron?
Prilaznih, kolikor mogoće natanč-nih odgovopov % aaveđbo stanu proti proti primarni nagradi za nalUvlrnejse na npravniitvo „Slov. Naroda" rado-vednl Blat Pohlin.                      2650
Išče se zanesljiv in izurjea
mlekar
za mlekarsko zadrugo v blizini Ljubljane.                                                  2637
Ponudbe s plačilnimi pokoji je nasloviti na Zvezo slovenskih za-drug ▼ Ljubljani.
Svarilo.
S tem se vsak svari, da ne sme nobenemu, kdorsibodi na moje ime ali pa na ime moje žene ničesar ne kreditirati ne dati, n?ti v denarju niti v blagu, ker za take dolgove nisva plačnika.                                            2644
V Ljubljani, 6. julija  1914.
Hajko Pečnlk. Malija Plehan omoienaPečnlk.
Konfekcijska trgovina A. Lukić
Ljubljana, Pred škofijo št. 19
sprelme                 '2648
prodajalko.
Izurjene  v  konfekciji   imajo   prednost Pismene ponudbe je poslati na tvrdko.
Iščeta se
samostojen mizar
in                         2645
ključavničar
nemŠčine in slovenščine zmožna, za takojšnji   nastop.
Ponudbe   naj    se    vpošljejo    pod IjB« S« L« 100" na  upr. »Slov- Naroda*.
Innn. nnrnrtiin
v obsežnosti okrog 40 oralov, travnikov, njiv, gozdov in vinogradov. Hi§a je zidana, z opeko krita ter v jako dobrem stanu, kakor tuđi vse drugo gospodarsko poslopje, ter stoji tik ob dež. cesti in ob železnici, je oddaljena 5 minut od železniSke postaje in 15 minut od fame cerke in 20 minut od mesta Krško. Pri hiSi je lep sadni vrt, pri vinogradu je zidanica s stanovanjem. Trav-niki in njive so v blizini domovanja.
Vse to s pritiklinami in premičninami •• proda pod jako ugodnim! pogoji.    2640
Več pove lastnik Frano Skala,
Gospodarica
(VVirtschafterin) 2a fino aristokratsko hiSo na Hrvatskem (v bli2. Štaj.)
se iš5e za takoj ali pozneje.
Delokrog: nadzorstvo gospodinjstva nagradu in na gospodarskem dvoru, nadzorstvo in urejevanje perila, nadzorstvo v mlekarstvu, perutninarstvu in svinjereji, vzdrževanje grai-skih sob začasa odsotnosti gospode, Cez zimo. Upoštevati se more le osebe, ki so v enakem poslu v kakem velikem gospodarstvu z do-kaiano povoljnim uspehom že praktično delovale, so v vsakem oziru popolonma za-nesljive in zveste, inteligentne, izvežbane v gospodinjskem računstvu, slovenščine in nemščine zmožne.                                2651
Ponudbe z natančno navedbo o poteku dosedanjega življenja, 0 starosti (mladih se ne sprejema), o zahtevi plače, s prepisi izpnčeval, ki se ne vračajo, a s po-pra§evanjem overujejo, pod ttMkro bi laaaa« BMto, m at poWak/2691M na
upravniStvo »Slov. Naroda« do 15. t. m.
Svila za bluze
aa™    Baaa^aaj   ■      ^a^aaaaa^a^a^    aa^a^^aaaaaaaaaaa      a^a^a^^^^^^a^^^^a^^^a^a^     ^a» ^a^^aaaaav ^aaaaj     a^aaaa/aaaaaaaaaaj
faaonkaao, puasto, kariravo, fabarvo, potiakaoo itđ. Hd.
Henneberg
dvorili dobavitelj nemSke cesarice.
Curili
154. Stev.
»Slovenski narod«, dne 8. juiij* 1914.
Stran 7.
Priporočamo naSfm z   gospodinjam   z
KOLINSKO CIKORIJO
iz edtne slovenske 5 tovarne v Ljubljani
Vsamc sa ▼ aa|rat
gostilna
: malo, dobro upeljano trgovino. če mogoče ;udi trafiko. Event. tuđi sama trgovina, naj--3e na deželi.   Ponudbe   na  upravn.   »Slov.
Niroda« pod „Dobra tr oTlaa ite* 1578
263 •«.                                                2639
»W   Ii*om~U\ oj   ~*M
«s o V> o
:a 1 do 2 meseca z 2 event 3 po« steljami.                                             2647
Ponudbe pod „ML B- 2647" na
upravništvo »Slov. Naroda«
Jetbolenil^
„' -:o m snažno pretočen. pra\ sladek, za-?mčeno naraven. najboljše vrste, iz jabolk -•oSanc«) razpošilja po povzetju liter ro 20 vi-
nriev, hruškovec 1 po 17 hod 100 I naprei   -
I Juri Jos. Stcher, trgovina z mostom Wetze!sdor! pri Gradca.   2503
Odda   se   s  1. avgnstom  v   prometnem kraju dodro ide ča
trgovina z oprano
*red v natm. Leži tik tovarne in ko- ; 'dvora. Natarčneje se poizve nri Jožef j Hkavcu, gosL in posest Javornik,   Gor.
2b49
:!5 rabljena, zelo lepa se proda pri Ivana Demšarja dodičlb, ŽeleznUd,  Gorenisko. \
2641                                   !
Trgonki atnUU
samostojna moć, Želi mesta kot poslo-vodja ▼ filiialki, razpolaga tuđi s kaucijo. — Dopisi na upravništvo »Slov. Naroda« pod ,.1000 161V           2612
Stanovanja
loba, kuhinja, drvarnica, 1 a#ba s itedUnlkom, te odda|o sa Nadvojvode Frlderika costl it 1 u avgast                     2578
5 Penzionist 5
trezen in zgovoren, ali vdova z odraslimi otroki, s kavcijo dobi prostor za prodajo pijace s provizijo in stanovaniem ali pa v naiem.   Ponudbe   pod   »Takol   400 2585"
na urravništvo »Slov. Naroda«               2585
SZZZI   Najboljša  in  najzdravejša  ———
barva8 za lose in bredo
je dr. Drallea „lfERIL", ki daje sivim in pordečeiim lasem njih prvotno naravno in zdTavo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in crna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
V
Stefan Strmoli
Ljubljana,  Pod Trančo ši. 1.
Lasne  kite,  po dl age  in   mrežice
vsoh vrat; gledalisčne in toaletne
~   DOtrcbščine itd.   ---------
HepremOČliiVOSi   betonske in belega a?na malta.                         a
Os^Šenie    viažnih xlf!o? ia prostoroT.
Proti   vremena    Odpome  »tene, kimor U|# det ia fasade x bellia
W£S&*SEFSr^SZBt^Bmm^n^FStt%       Hentrpiji? zt
BOv^^^Vat sH ^Jm^ ^H ^ Jm hH ftHHH     vsako n*T° sutw. ■s^HMaiaiBWinpil^gm.njii^ 'iu^v^nnivpftaaaaalHaV   z—=v*;te ->rosr^wt g od
kemične tvornice Traiskirch«n pri Dunaju, Liebleln 4 Co.
r ^ r j^KiiJisaBPaK^aRK^KBBVBaaaaaaaaaaaaaaaaB^na^ava^a
Gastiinicarji in trgovci, pozor!
Na prodaj 80 — samo Slovencem — pod zelo ugodnimi pogoji sledeča 7csestva:
1 V večjem trgu dobroidoča gostifna in trgowina m krasno vilo in lepim posestvom, cena 65.OOO K;
' : v - - '" - ^m gostilna na najugodnejšem kraju nesta ae lepiini sobami, krasnim vrtom, dvorano in keg-ijiščem, cena 30.000 K;
3 ugodno Irz^ra gostilna in posestvo w Celoviki okc*7cif lepo novo poslopje, cena 15.OOO K.                                           :6i4
Pojasnila daje: Hranllttica  In  poseflluica ▼ VelikoTcn,  Kero&ke.
„Slovenski lUovani Tediik"
iziđe ta teden ie ¥ sredo 8. t m, ter prlobčl ta teden  ćelo   vrsto
SLIiZ
o atentatu v Sarajeva, o prevoim krit p«
moFža in izkrcanla ▼ Tritu, o Isprorod« ▼
po   Trsta,   o pogrebnih    srečanoitlli   na
------Donajn Ltd.                =
Ta številka „Slov. Ilustrovanega Tednikm" priobči pro-gieden   popis pogrebnih arvoiaaooiOi  od   Sarajeva po
morju in železnici na Dana] in v ArUtetten ter bo torej xgodO¥lMkl doh—Oalt „Slovenski Ilnstrovani Tednik" ae dobi po   vaeh   tobakarnah,   knjigarnah  in n»  kolodvorih
izvod po 22 vinarjev.
Zunanjim naročilom ugodi uprtvništvo. če se vnaprej vpolljt za Itvođ znsick
22 vinarjev (lahko tuđi v znamkah). Kdor nima prilike, da bi kupi! to *tevilko
v kaki tobakarni, naj se obrne oaravnost na upravo »Sloventkefa Uvstrovs-
l                                              neja Tednika« v Ljubljani.                                  2621
HLEV
za dva konja in prostor za vo/nve v SlomŠkovi ulici Št 14, SO tak ej Oida.                                               2636
Poi?ve se pri Obrtno fomoi-nem dmitvn v LJubljaoi, Kon-ajreeni trg at. 4-
^                                                                              ""2594
lil poli!
I                                                                                                                                                        Mlad. naobražen podjet-     a
nik v Ljubljani, prijetne zu- H nanjosti, ki namerava svoje ■ podjetje razširiti, se želi ■ poročiti z mlado, naobra- ■ ženo gospico, ki bi imela I a      primerno premoženje in ve-     a
selje   do   večjega   podjetja. —   Tajnost    zajamčena.   Prijazne   ponudbe na anočno ekspedicijo Hočevar v Ljubljani pod šifro: ,,Bedo6nO8tff.
E3DDL3D
Sprejme se
:P0TNIK:
ki   bi    obiskoval   stranke    na    deželi
proti stalni plači In proviziji.
Reflektira se le na boljšo moč, znanje
stroke ima prednost. Pismene ponudbe
z   navedbo    dosedanjega   opravila   je
nasloviti   na                2:80
A. RASBERGER, Ljubljana.
TsvaniSki zaloga gramfnai i« godb!ii!i ntsnatn.
Proti prah aj em, lnskinam in ispadanju ias
«V<~lwJe M«|li«»liae primana
Tanno-GMnin tiotoa
sa. laso
kater«    •kr«p6u|e    laaiič«,    od«tra)n)u)« luak« in preprefiuj«  Izpadai«)« l«a.
1 BfrlileMle«« n«v«4«m 1 krta«,
Razpošilia se z  obratno po^to  ne manj kot dve stcklcnici.
Žalova vs«h pr© zkušen!h zdravil, f7!«d'»c. irll, medicinal. vin, SpecMaU-t«t, najffnefftlh parfumov, klrurgtšklh obvez, svežih mirerelnih vod itd.
Đež. lekorno Milana Leasteka
»Liubll«! Rislieva casta it L
pol će no^oifTajcncprn Fran foiefovega
i ubi i. mostu.                   10
▼  te«   lekaml  đoblvajo   sararlla  tmdl
Uaai bolaUkih blagafn lmtne telenflee,
a. kr. tobaća* tovara« ta okr. »olatsk«
•Uffa|aa v L|«kl|aBl.
•nfTtt! ptef?« JmMfM itfpr prtfc R 4"—. sedaj K 3-— Iriniit palle  Jm^vt prtft  I  2U  se4tj K 2--
Tvorniška zaloga avtotnatov gramofonov in plosi
Piošie od K 1*30 naprej.
Gramofoni od K 20 naprej.
Fr. P. Zajec
LJubUana, Stari tra •-
Zastopnik največ>ih t^ornjcjti in|nogctnstva
aaiaa^ javav*■ ^p^«i^Bfc ^^» w^^^^a^^^>   m^^m ^^^b
■•i IMtt f#« w sata*.
Speciitfte plo§če naislavnejiili opernih pevcev in pcvk: Caruso, Sietetak, Naval, Demuth, Battiatftaj, ArnolaWi, Dtttin, Sdma Kult am
Vsa popravili Uvriajam v avaji lastni dekanici k*— m soHiM. — M večje« od-Jeaai popoat                    Ccnflci brtwU£iw.
Chrlstolov
DiSni zavod
vpisuie ves julij vsak dan
od 12. do 3. ure popoldne
v Sodni ulici št. 1, I. nad-
stropje, desno.     2534
HF*    Kupim    "91
istrijanske pasme, brslii^Io in to 1. viste za ^onjo Iisic, /a ~lv in srn, stsre od 3 — 4 let, dva »sa ia eno psico ali  obratno
Kupil bi tud; dobrega fermača
popolnoma izvežbanega za ptice io dlakasto zver, čiste krvi ia čiste pasme in miroe nravi. Biti mora dober aportir za suho in vodo.                              2618
Ponudbe   naj    se   poŠJjejo   z   na-značbo    cen    na    podpisane^a.    AfitOll
Cixl, posestn:k in tr^oveCj Samobor, Hrvatska.
Gospodično
z   đaljšo  prakso,   vešča  knjigovodstva   fn
koresponćen e,   z dobrimi  izpričevali,  tali
F remen i ti   slntbo.  Nastop   po   dogovoru.
Cenjeni dopisi pod t!MarlllTOt13/2587<i
na uprav. »Slovenskega Naroda«.           2587
Trgovci!                  Trgovci I   2585
V Kamnikn na glavnom trgu so ::   oddajo v nafom lopi, veliki   a
trgovski prostori
z opravo vred. Prostor dobr, za vsako trgovino. —  Vpraša se pri  F. Cvek« Karnnik«
novega patentiranega, v papirno stroko spadajočega     množinskega     predmeta
se isce
Treba je glavnice za zalogo 2000 do 5000 kron. — Dopisi na Siogfrieđ Berger, zastopnik firme Adolf Bergl & Comp., ki te dni dospe V hOtol Union.                                         2635
Knoia Auersperga    T       |#                    ffi    1        *   1
radioaktivno        I fl II11T 0    113     11 fl I Dfl 1W DITI
termalno kepališče   lUpillb   1111   UUIIjIIJJIIuIIK
Dolcnjskih   železnic  postaja Straža-Toplice. Gorki  vrelec 38° C, čez 30-000 hektolitrov radioakt. termalne vode  vsak dan, veliki   basini, posebne  kopeli, mahovne   kopeli,
elektroterapiia, masaža, konfortno opremljene sobe, izborna restavracija.
Zdravi  se: rcTmatizem,  protin,   neuralgtle  (ischias),   nenrastenlla,   hlstorlim,
tonska bolesni itd. Prospekte razpošilja topliško ravnateljstvo
Sezaja od 1* maja do 1« oktobra.                                 1480
Najnovejše steznike, različnih krojev, Tango, brez palčić, rije prostih, kratkih, dolgib, trikot, elastičnih a jour, držee za prsa, životke (Miederleiberi) kakor vse hvgijenične otroške, dekliške in damske  potrebščine  priporoča Č. damam ta in  na deželi svojo
bogato Izbero edlna ipocljalna trgovina        93S
J. GORJANC,   preje  Kocjan
sv. Petra  cesta  28,  nasproti „Zlate kaplje"
kjer se  tuđi   izdeluje  steznike,   pasove,  pavnodr2alce
po meri, čisti in popravlja. — Posebna soba za pomirjevanje.
LUICI  CALCO:
CERKVENE MISI
,.<*                               ........____      •  •. .    ...   ..,-..^     .    f        '
^PO¥IST^
IZSEDA-L NJOSTL A
■nigm m doblv* tr t>Hwođni knjigarni" v  PrcSernovl uHcl v^ I ^iHj^^ in staoc broiirana 2 kronj vezana ^ K 30 v. a po|pf
Stran 8.
.SLOVENSKI HAROD-. 4m *. j^ija 1114.
154. štev
B. Q6tzl
Knwic mnmtt tfmtoiuukm ia atletafli obfefc, površnikov
iMMitgl MtBHb Za MfiOb at aeri atjvečia izbera
* ^    ti- te faozemkega blaga.                  ==
V^^kc^K^^SM^SjaB     ^b^^H^^|M|^^MAAAl            ^HB^^^H^fc^^^Lm^^A«*,     aasfe^B^«aaB9^B^aB^BVB^BBV^BBk^BBt B            ^LlsV^B^iA^BlllSi^B^BaiBlBS.^BW                                  ■
LJUBLJANA,
Mestnl trg St. 19-
majhna trgovina
Pooudbe v po slati :   M.   Mll#f ?■
U«,   Irallka   ĆemahUa-Kaftev*,
0anl«¥«-                                2567
J. Zamljen
terlfarsld  m«{st«r
v Ljubljani, Gradišće 4
izvršuje vsa čevljnrska  dela  do  najfi-Hejše izvršitve in DriporoČa svojo zalogo
storjenih čevliev.
Izdelnje   tuđi   prave   trorske  la telovadske čevlfe.
Za  naročila  z  dežeie   zadostuje   kot   mera pri poslan čeveli                  1-8
I fl)V Velika zaloga  itajmodornejalh   alamnlkov. "*M
v najnovejših fasonah in v veliki izberi
IVAN SOKLIĆ.
|)4fc.PrUtfiI Panama-ilamnlkl  od  9 K do S0 K.   m*#& i
Produbtrvno zodruso Ilubljansklh mizorjev
rcgistrovana zadruga a omejeno zavezo.
== Tavama na Olincali pri Ljubljani. :==
Friporoča  se »la?ncmu občiostvu u uvrievaoje                                        Previema kompletne oprave za
~              Izdeluje se v lattni najmođernfcj§e opremljeni tovarni na Glincah in se jamčt za solidno delo.                              „
Proračune   se dctpe&lje   na   zahtevo   brczplačno   in   r> najkrajšem   času.
—^--------------------_________
Na prvi pogled
spouai sa Bal Isdelfavi; da Je blago o* prvo !l«bl]aaska trgoviaa % aranl, slatalno, sret»ralaof kođer kapii aa|ooaoio ta si Bajboljo postroteft.
predmeti poletne sezije so
tepao badllko. aro ¥ sapoatalcah, MBiotal ffuabl, aod. zapoao ltiL
Tovarni&lca znamka
: „UNION". :
Tvrdka F. Čttden je samo PreSemova ulica i iB že 10 let nima na Mestnem trgu podružnice,
Zahtevajte nov  C0D1K zastonj.
2C23
Prva eksportna tvrdka
F. ČUDEN
f jnbljana SI — prdernova nlia 1.
Zaloga vina.
Rvdolf Čeh, Roč, Istra,
ima  na   postaji   zalogo  pristnega  bo-
lega In firaega
istrijanca
po zmernih cenah.           2570
Mie ognRe io kraoisKe salame.
fino, sočno tanko (gnjat), kranjske klo-base, prekafeno meso, slanino s papnko,
najboljši pristni emenđolskl sir ter sladko Čajno surovo maslo priporoča tvrdka
J.   BUZZOLINI
delikatesna trgovina Ljubljana,   Strltarjeva    ulica.
Vsakdanje pošiljatve od najmanjše do največje množine po najnižji ceni.      1066
Od 1. avgnsta t. 1. dalje
v Lingarjevl ulici.
I  ili I   IKRU!!   ki   ga^ Potrjuje ( fm I  4U I. UalfCiJ, na lisoče pnznanj VjkQ|
Želodčna
- tinkturo
injiiPiaiavliiiaiii
krepi želodec,   pospcšujc   prebavo   in je odvajalna.   1   stekleniČlca   velja   20  vin.
Naročila spre- 0. Plceollfa,
| jema   lekama    Ljublitna.
A
11-50      Velika zaloga    15"50
najfinejših, trpežnih   in   nogi   najbolj  priležnih
čevljev
ma dame, gospode in otroke*
k     Vtktorija Sterniša
Ljubljana, Jnrčičev trg St 3.
^a    Gg.   učiteljem,    učiteljica m    in ^F    drž    uradnikom  15°/a  ccnusta.
Anton Bajec
umetni in trgovski vrtnar
lazmta s). % i ilGKtm <i« Htajt ijapi 127
cvetlični salon
samo pod Jraičt ilcv. 2.
pol«« C«vl|arsk*aa ■•■•■.
(elita zilna »Hl mm.
'zleleTuie tnkn. mm. tian li
Zmaaal« Baroill« teta«.
Mii u Inđi (Bfi 9. ]i.
! Začetniki !
Grško,   latinsko,   irancosko,  angleško, Dcmško, ltalijansko          2577
u       po zolo nizki oonl.       n
MarJf a Stenl*, Baanova nllea 4X
iTFF^RF^^afaHialiBHriiflh^^
fg^M^al z J| 3 *M aji si TJJa^F-^ J fOJ
pRČEUfl
kOLESA PRI2NAN0 NPj B0LJ5R   5FDflNJO5TIX
fl.COREC
LJURLIAHA MARIjT TERE ZIJE rrSTA sr \^ NOWI SVET NASP^Ori K0L17F JA   ZAH
tev^itf r i? u i s i o w *:enik
p y t ? r i r. r n o
i a iipfaii kurjač
sa parne kotte (Bessoholzer) za većjo tovarao na ttorenjakem. Iproillec  mora   biti  voM   slovemkega  In   aemškega |ezlka. Staiita |o stalna, vstop takoj.   Ponndbe se na) blagovoll poslati u AMTOMA PONfiRATZA, tov. nradnlka9 Jesenlce-Pniloe, |0oria|ako, Tndl s# roĐektant lakko takoj gori Imenovanomu
osobno predstavL                                   2597
11 „DEER1NG" kosilni stroj je edino uspešno delu- 11
!!     joči stroj za košnjo! Oškodnlete se     !!
ako ne poskusite  preje   prave   amerikanske   kosilnice   »DEERING«   predno kupite kar ■          na slepo slabei&i kosilni stroj za drag denarl          =======
NEIZPODBITNO DOKAZANO
je in s tisoči izpričevali potrjeno, da ima le prava amerikanska kosilnica »Deerinj:« vse one prednosti, ki orrogočujejo hitro, breznaporno in blagonosno košnjo! V»« druge k—ilalca,     ki    jih    •           skuša konkurenca spraviti pod raznimi imeni v svet, so
atefc* *•  toaslndi   >i         elfa in maa|vi«4ii«. Dokazano je, da se ne dado kon-
kurenčne kosilnice \ niti od daleč primerjati s pristnimi amerikanskimi kosilnica mi »DEERING«. m Vsak !<dor je kupi! konkurenčni stroj obžaluje, da si ni nabavi 1 amatikaa 1 sk« kosllaieo „DIEfllNfl" s katero bi bil bolj zadovoljen.   Vst  drm««       1      k#ailMle« m akrarijo im po dmgl koftniL
taunkiisle kniitics » iotiiaje li pri zaliZitelji
fr.ShipicavIjflbljani
JKarije Terezije cesta ».1.
HaJTC<Ja zaloga vsakoriola strojer a poljedel-stT9 \m strojev za vse rtkodeiske p&aoge Zaloga ialaattiske^ p«rtlud  ccnrtt«, traverz ii iis,
i                 te\zu ter nakomtae leleztiie.
(   CcaU fertzptetMT           Portrtfkt Mjt^^ia!
Cene «aj*m«l
[Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
m nmtmuk. ,i.wrf«. m^—■•— 1»^«. ■               **>             •tHtai^i«Wa wMOM M«V. a.                                ■•«•>—i umm •>—1» 1.0—^0 kr«».
Poslovalnica L c. kr. avstrysko državne razredne loterije.      9S,
Podrtiftnlca v Spljatef CalovoM. Trstu, Saraj^ru, Gorici In Celju.
SareJeaa *lo«e u kajttftttt ta aa tik«« rataa   M% fl    —am> ta pM<W w*Imi taireiaortBa p«ptr|o| s   ter (Hi •lrwa4« «d ia» vtof« p« 4Ma%   ■ Hh F P i  ■  ■  ww iw| f iaOTa— fc^Haiiftaf  ql