Torek: Tednikov kopalni dan j Po,'t'ka
«sr: &tedmk3 Videm • Zakaj ne
Term Ptuj vsak torek do vključno * ffe V ..rn,Ir !»_. TT , . . v	, .. . _ 16. decembra 20U. Kupon ne velja jj^j ILRMti 1UJ j Q| ZU P3 fl Ifl SVetlllKl
¡K delali brezplačno O Strani 6 in 7
r 50 na
vsto^
nico
Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku
Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne	'
Kronika
Gruškovje • V
nahrbtniku za 50.000 evrov »robe« O Stran 24
Ptuj, petek, 12. decembra 2014 letnik LXVII • št. 96 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR
Štajerski TED
KOPALNIC
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -- OBNOVE KOPALNIC -
3
Si.mobil Ptuj
Rajšpova ulica 2 nasproti trgovine Hofer
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° I0473
www.radio-ptuj.si
Podravje Maribor • Zakaj 100-metrska kolona pred Zavodom O Strani 6 in 7
Podravje • Ormož intenzivno v pripravo načrtov za novo odlagali
Kam z odpadki ob letu osorej
V Slovenski Bistrici se je sicer z evropskimi kohezijskimi sredstvi zgradilo regijsko odlagališče, a je vprašanje, ali njegova kapaciteta zadostuje potrebam celotne regije. V podravski regiji bi glede na količine zbranih komunalnih odpadkov v letu 2016 za obdelavo potrebovali napravo z zmogljivostjo 53.170 ton na letni ravni. Kapaciteta naprave, ki je zgrajena v Slovenski Bistrici, je 6.000 ton na leto. Premajhna je tudi kapaciteta odlagalnih polj. Za obdobje 2016-2030 bi v regiji za odlaganje potrebovali ustrezno urejena polja, na katerih bi se lahko odložilo okrog 200.000 ton odpadkov. Pa jih nimamo.
O Strani 2 in 3
Foto: Črtomir Goznik
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
H
PARADA 2014
V ŽIVO ■ športna dvorana O.Š. Ljudski vrt na Ptuju!
V PETEK, 26. decembra, ob 16. uri
PARADO VODITA: Danica Godac in Luka Huzjan
M*®«
Sasmo
f-JiiuVam^KaCU
Predprodaja vstopnic: Radio-Tednik Ptuj, center Jager Ptuj In Center Jager Goriinlca
mStranimmS;
Nastopili bodo:
MODRIJANI Ans. NEMIR KATRCA
PRIMORSKI FANTJE VESELI SVATJE Ans. EKART DINAMIKA VIKEND
OGNJENI MUZIKANTI Ans. ŠTRK NEJC KASTELIC ANITA KRALJ POP"N DEKL TANJA ŽAGAR SPEV
Ans. DONAČKA
MARKO VOZELJ & MOJSTRI
»Ce bodo občine ostale brez denarja, sledi pokop Slovenije!
«
O Strani 2 in 3
ATOMIK HARMONIK ZLATIH 6 DEJAN VUNJAK Pevka ELA GADI
POSKOČNI MUZIKANTI RUDI ŠANTL Ans. UNIKAT
Trije najboljši Izvajalci projekta Otroci pojejo slovenske pesmi In se veselijo
Luka In Pepl
In še kakšno
PRESENEČENJE!
Organizatoija: Radio Tednik Ptuj d.o.o. In Mega marketing d.o.o.
2 Štajerski
Aktualno
petek • 12. decembra 2014
Podravje • Ormož intenzivno v pripravo načrtov za novo odlagališče
Kam v Podravju s komunalnimi
Pred meseci smo v našem časopisu poročali, da občina Ormož načrtuje gradnjo regijskega odlagališča za komunalne odpadke. Pot do realizacije teh načrtov je še dolga. Kot je dolga tudi zgodba o tem, zakaj Podravje za prihodnja leta nima zagotovljene celovite rešitve na področju ravnanja s komunalnimi odpadki.
Ali se bo klopčič resnice o tem kdaj odvil ali ne, je nemogoče odgovoriti. Kot je za zdaj po nam znanih informacijah nemogoče napovedati, kakšna bo prihodnost ptujskega centra CERO Gajke na Dornavski cesti. Ali se bo v prihodnje tam še lahko izvajala dejavnost, povezana s komunalnimi odpadki ali ne. Center namreč že več let pogojno posluje brez ustreznih okoljevarstvenih dovoljenj. In možno je, da ga bo v prihodnosti treba zapreti. CERO Gajke leto in pol deluje kot zbirni center in sortirnica, komunalni odpadki se tam od lanskega poletja več ne odlagajo. Odpadki, ki jih na širšem ptujskem območju zbereta izvajalca obvezne gospodarske
Uvodnik
javne službe, Čisto mesto in Javne službe Ptuj, se odlagajo na deponiji Dobrava v Ormožu, ki ima dovoljenje za obratovanje do konca leta 2015. Kje se bo po tem datumu odlagalo podravske smeti, tako ptujske kot ormoške, je velika neznanka. Pravzaprav brez rešitve ostaja celotno Podravje, od severne meje z Avstrijo do južne s Hrvaško.
Slovenska Bistrica za celotno Podravje premajhna
V Slovenski Bistrici se je sicer z evropskimi kohezijski-mi sredstvi zgradilo regijsko
Zupan kot vsemogočni bog
Lokalne volitve so že zdavnaj mimo. Ob ihti vsakdana ter vrsti obveznosti so samo še slab spomin na letošnjo razburkano jesen. Pričakovati je bilo, da se bodo po volitvah strasti umirile in bo v deželi zavladalo relativno blagostanje. A po volitvah so se nekatere lokalne strukture še bolj ukoreninile in si dovolijo praktično vse. Z izgovorom o dobrem gospodarjenju si drznejo zaobiti predpise, pravila in zakonodajo. Zaslepljeni od svoje resnice in pravice ter arogantni tolčejo ne samo po svojih političnih nasprotnikih, temveč tudi po peresu javnosti. In to zgolj iz razloga, ker odkrivamo lumparije in stranpoti nekega županskega dela. Nedavno smo zapisali, da občine niso zasebna podjetja. Občinski proračuni niso zasebni transakcijski računi in zasebne denarnice. Občinski denar je naš denar. In javnost še premalo podrobno spremlja poti javnega denarja. Naloge novinarja niso samo poročanje in sledenje dogodkom, temveč tudi raziskovanje ozadij. Narava mojega dela je, da se opiram na dejstva, na dokumente. Navzkrižno primerjam podatke in iščem pojasnila vodilnih. Politiki ne gre slepo zaupati. Kolikokrat so me že naplahtali. Zato raje vsako informacijo preverim na več mestih. Kot rečeno, najpogosteje v dokumentih. Kritičen način poročanja, ki smo ga zastavili v našem časopisu, je nekatere župane pripeljal na rob živcev. Celo tako daleč, da so nam zabrusili, da z nami ne želijo več imeti opravka. Da prekinjajo vsakršno sodelovanje, dokler se poročanje ne bo spravilo v določene okvire. Takšne, ki bi jih nastavili oni, da se razumemo. Takšne besede so resen in nedopusten poseg v avtonomijo novinarskega dela. Gre za deklarirano ustvarjanje pritiska politike na uredništvo. Svoboda medijev je eno izmed načel demokracije. Za aro-ganco in samovoljo lokalnih politikov ter njihovo nedopustno poseganje v uredniško politiko smo deloma krivi tudi mediji sami. V okolju smo vzgojili župane, ki se spoznajo na vse. Karkoli se zgodi, ne zmoremo poročati brez izjave župana. Kakšno rušilno moč imajo nekateri naši župani v svojih rokah, ste se skozi poročanje v našem časopisu že lahko prepričali. Omejitev trajanja županske funkcije na dva mandata ter institut odpoklica sta nujni določbi, ki bi ju bilo treba vnesti v slovenski pravni red. Morda bi bili potem tudi odnosi bolj demokratični.
Mojca Zemljarič
Leto dni se hitro obrne. V tem času bo za odlaganje komunalnih odpadkov treba najti rešitev.
odlagališče, a je vprašanje, ali njegova kapaciteta zadostuje potrebam celotne regije. Po podatkih Operativnega programa ravnanja s komunalnimi odpadki, sprejetega na vladi spomladi 2013, bi v podravski regiji glede na količine zbranih komunalnih odpadkov v letu 2016 za mehansko biološko obdelavo (MBO) potrebovali napravo z zmogljivostjo obdelave 53.170 ton na letni ravni.
Kapaciteta MBO naprave, ki je zgrajena v Slovenski Bistrici, je 6.000 ton na leto. Premajhna je tudi kapaciteta odlagalnih polj. Za obdobje 2016-2030 bi v regiji za odlaganje potrebovali ustrezno urejena polja, na katerih bi se lahko odložilo okrog 200.000 ton odpadkov. Pa jih nimamo. Možnost ureditve odlagališča z ustrezno velikostjo odlagalnih polj se ponuja v Ormožu, v hardeški šumi. Vprašanje pa
V obdobju 2016-2030 bi po podatkih Operativnega programa celotna podravska regija za odlaganje obdelanih komunalnih odpadkov potrebovala odlagališče s kapaciteto okrog 200.000 ton. Kapaciteta odlagalnih polj v Ormožu je bistveno večja. Na poljih, ki bi se urejala v treh fazah, bi bilo možno odložiti 558.690 ton odpadkov. »Ob predpostavki, da bo odlagališče pokrivalo območje s 50.000 prebivalci in začetnih izhodiščnih količinah odpadkov 20.000 kubičnih metrov na leto, bi kapaciteta celotnega odlagališča zadoščala za 35 let. Po izgradnji predvidenih objektov za predelavo odpadkov v sklopu CeROP ter intenziviranju ločenega zbiranja odpadkov se bo količina obdelanih odpadkov, predvidenih za odlaganje, prepolovila in se postopoma zmanjševala. V tem primeru se bo tudi čas izkoriščanja odlagališča sorazmerno podaljšal,« so za Štajerski tednik povedali v upravi občine Ormož ter dodali, da bi za gradnjo odlagališča v prvi fazi na podlagi študije oz. strokovne podlage potrebovali dobre štiri milijone evrov.
je, ali bo občini Ormož za projekt uspelo pridobiti ustrezna okoljevarstvena dovoljenja. Za območje, kjer je v Ormožu predvideno odlagališče,
so deloma že oziroma naj bi bili v kratkem v celoti urejeni prostorsko ureditveni pogoji (OPN in OPPN). Zagotovitev sredstev za gradnjo odlagali-
Ptuj • Prva seja kolegija županov občin Spodnjega Podravja
»
Ce bodo občine ostale
V začetku tedna je v sejni sobi ptujske Mestne hiše potekala prva seja kolegija županov 16 občin Spodnjega Podravja. Ptujski župan Miran Senčar je kot predsedujoči kolegiju dobro in suvereno opravil svojo vlogo - glede na to, da je na čelu omizja županov sedel prvič.
Foto: Črtomir Goznik
Anton Leskovar: »Občine imamo denarja vedno manj, finančnih obveznosti pa vedno več.«
Seje kolegija sta se udeležila tudi poslanca v državnem zboru Klavdija Markež (SMC) in Andrej Čuš (SDS) ter predstavila svoje aktivnosti in delo v slovenskem parlamentu. Župani so Markeževo in Čuša opozorili, da se ne strinjajo s predvidenim krčenjem proračunskih sredstev, namenjenih lokalnim skupnostim.
»Občine smo za to krizo že ogromno prispevale, pa čeprav zanjo nismo krive,« je bilo slišati v sejni dvorani. Še posebej oster v razpravi je bil župan občine Kidričevo Anton Leskovar: »Pri vsakem sprejemanju državnega proračuna se nam občinam samo jemlje. Na znižanje povprečnine ne pristajamo. Vemo, da se višina socialnih transferjev, ki jih je
občina dolžna plačevati, vseskozi povečuje. Lastniki pro-fitnih stanovanj so zdaj celo pogruntali, da se le-ta lahko oddajajo za neprofitni namen. In tako najemnik recimo plača samo 20 ali 30 evrov, ves preostali delež najemnine, tudi po 200 evrov ali več, je breme občine. Za 30.000 evrov se nam je v enem letu povišalo subvencioniranje stanarin. Težave imamo pri financiranju vrtcev in zagotavljanju plač za zaposlene v vrtcih. Država nam denarja namenja vedno manj, obveznosti imamo vedno več. Kar pa se tiče izvedbe investicij na lokalnem nivoju, lahko rečem, da se izvajajo precej boljše kot investicije na državnem nivoju, saj imamo učinkovitejši nadzor. Kako bomo
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
Foto: MZ
petek • 12. decembra 2014
Aktualno
Štajerski	3
odpadki ob letu osorej
Da je tema zelo resna in da bo treba čim prej najti rešitev, je na ponedeljkovi seji kolegija županov občin Spodnjega Podravja poudaril tudi ptujski župan Miran Senčar in napovedal: »To bo zelo pomembna točka na naslednji seji kolegija.«
Mojca Zemljarič
šča v Ormožu po besedah župana Alojza Soka tudi ni vprašljiva. Po javno-zasebnem partnerstvu bi bila investitorja občina Ormož in Komunalno podjetje Ormož. Občina ima v proračunu več milijonov evrov tako imenovanih namenskih sredstev, Komunala Ormož je kapitalsko gledano zelo dobro stoječe podjetje. Da bo odlagališče rentabilno, je treba zagotoviti še surovino, torej smeti.
Sok: »Cena za odlaganje bi se morda lahko celo znižala.«
Ormoški župan Alojz Sok je zato o nameri za gradnjo odlagališča pred dnevi obvestil 18 občin na območju upravnih enot Ptuj in Ormož ter občini Starše in Duplek. »Obveščamo vas, da občina Ormož počasi,
a vztrajno pripravlja dokumentacijo za novo odlagališče komunalnih odpadkov. V ta namen smo leta 2013 sprejeli občinski prostorski nadrt (OPN), kjer smo del izkoriščenega glinokopa na Hardeku opredelili kot območje okoljske infrastrukture za gradnjo centra za ravnanje z odpadki CEROP Ormož. Skladno z OPN je za območje CEROP predpisana izdelava občinskega podrobnega prostorskega nadrta (OPPN),
ki je v pripravi. Občina Ormož je pred tem naročila tudi strokovno podlago za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta OPPN CeRO Podravje. Občina Ormož lahko izvede ta projekt, če bi se pridružile tudi občine s ptujskega območja. Skupaj bi tako zagotovili število prebivalcev, ki bi pomenilo ekonomično izrabo predlagane rešitve. Ob tem je treba povedati, da bi se v primeru pristopa večine občin s ptujskega območja občina Ormož kot lastnik zavezala, da odlagališče skupaj z MBO-obdela-vo in kompostarno zgradimo sami z lastnimi sredstvi in da se cena za odlaganje komunalnih odpadkov z vzpostavitvijo odlagališča v Ormožu ne bo povečala. Morda bi se lahko celo znižala. Zavedamo se sicer, da tudi Ptuj dela na tem, da poišče možnost širitve odlagališča na Ptuju, a ker že sedaj komunalni odpadki s ptujskega območja prihajajo na odlagališče Dobrava pri Ormožu, bi bilo morda smiselno, da se skupaj pogovorimo o rešitvi, ki vam jo ponujamo. Lahko se namreč zgodi, da bomo konec leta 2015, ko se ormoško odlagališče zapira, vsi skupaj ostali brez rešitve za naprej.«
Okrog odpadkov trdnjava lobističnih povezav
Ob letu osorej se nam glede na vse zbrane informacije o temi ravnanja s komunalnimi odpadki lahko zgodi več scenarijev. Prvi: če se občine, danes vezane na CERO Gajke, ne bi priključile ormoškemu projektu, je malo verjetno, da bi Ormož odlagališče gradil, saj ormoško območje ni sposobno zagotoviti dovolj surovine za tako velik projekt. Spodnje Podravje bi nato bilo primorano iskati rešitve izven regije. Cena storitev bi bila v tem primeru najbrž višja kot pa v primeru, če bi imeli odlagališče v bližnji okolici. Drugi scenarij: če bi ptujske občine Ormožu odrekle podporo, lahko slednji zagotovilo o dobavi surovin (odpadkov) išče čez mejo, na Hrvaškem. Če bi se Ptuj in okolica nato naknadno vseeno želela priključiti na ormoško odlagališče, pa je vprašanje, pod kakšnimi pogoji (in za kakšno ceno) bi bil Ormož pripravljen sprejemati ptujske smeti. Tretji scenarij: če bi vseh 21 občin, ki jih poskuša ormoški župan povezati, za ormoško odlagališče dalo zeleno luč, pa je vprašanje, kakšen bo odgovor države oziroma birokratov v ljubljanskih pisarnah. Ali bodo v Ljubljani pripravljeni dati dovoljenje? Kakšno bitko na tem področju že več let bije Mestna občina Ptuj, je bilo že večkrat javno povedano. Področje ravnanja s komunalnimi odpadki naj bi namreč bilo prava trdnjava lobističnih navez, ki na eni strani domnevno segajo do zakonodajnih okvirjev in na drugi strani do birokratskih pisarn, v katerih se odloča o dovoljenjih. Za celovito in racionalno, predvsem pa uporabniku cenovno ugodno rešitev bo soglasje občin pri reševanju nastalih težav še kako pomembno. Ali ni pokrajina ob Dravi zaradi takšnih in drugačnih nesoglasij že preveč izgubila?
brez denarja, sledi pokop Slovenije.
«
v prihodnje črpali evropska sredstva, če ne bomo imeli podpore države? Poglejte primer Maribora. Vzemite resno na znanje, da občinam ni dobro preveč jemati.«
Dornavski župan Rajko Jan-žekovič je Leskovarja dopolnil z besedami: »Če bomo občine ostale brez denarja, sledi pokop Slovenije. Če ne bo investicij, ne bo dela, podjetja ne bodo zmožna preživeti, delavci bodo brez dela.«
Županja občine Majšperk Darinka Fakin je izrazila zaskrbljenost okrog črpanja evropskih sredstev v novi finančni perspektivi ter med drugim poudarila: »Če se ne bomo povezali in naredili res dobrega velikega projekta, bomo ostali brez vsega.«
Butolen o zakonodajnih nesmislih ter visokih stroških
S tem, da se občinam nalaga vedno več obveznosti, de-
narja pa se jim iz državne blagajne namenja vedno manj, so se strinjali vsi župani. Že-talski Anton Butolen je poudaril: »Mi smo staro dvorano porušili in se lotili novogradnje, saj smo prejeli sklep o sofinanciranju z evropskimi sredstvi. Imamo pa resne težave zagotoviti lasten delež, in če nam bodo sredstva res zmanjševali, potem ne vem, kaj narediti.« Butolen, ki v javnosti govori brez dlake na jeziku ter razmere objektivno dobro oriše, se je obregnil tudi ob vrsto zakonodajnih nesmislov, ki smo jim priča v naši državi: »V šoli 15 let kurimo na isto peč in 15 let imamo istega hišnika. Ironija je, da mora hišnik na pet let vsakič znova opraviti izpit, da lahko kuri na to že 15 let isto peč. Eno opravljanje izpita nas stane 700 evrov. To ni mali strošek. In še to: hišnik opravlja izpit kar pri inšpektorju, ki nas pride predhodno opozorit, da bo veljavnost papirjev kmalu potekla. Ali pa tole ... Zakaj je treba na tri leta zamenjati omarice s sa-
nitetnim materialom za prvo pomoč? Vse to so nepotrebni stroški, ki so jih v zakonodajo vrinili lobisti.«
Župani so enotno sklenili, da na Vlado RS pošljejo protestno noto, s katero nasprotujejo predvidenemu zniževanju financiranja občin, tako iz povprečnine kot tudi po 21. in 23. členu Zakona o financiranju občin.
Okrog
urgentnega
centra
številne
nejasnosti
Razprava na ponedeljkovi seji je tekla o vrsti projektov. Med drugim o predvideni, a precej nedorečeni gradnji ur-gentnega centra. Problematiko je predstavil direktor Splošne bolnišnice Ptuj Andrej Le-vanič: »Dejstvo je, da gradnja ptujskega urgentnega centra ne bo financirana z evropskimi kohezijskimi sredstvi. Zadnja štiri leta se nas poskuša
finančno popolnoma desta-bilizirati. Smo najbolj finančno podhranjena zdravstvena ustanova v Sloveniji. Krčijo nam programe. Takšno stanje lahko ogrozi obstoj bolnišnice, ki daje kruh okrog 500 zaposlenim.«
Direktorica Zdravstvenega doma Ptuj Metka Petek Uhan je izrazila bojazen, kaj se lahko zgodi, če Ptuj urgentni center izgubi. »Bati se je, da se bo izgubila mreža. Če nam ur-gentnega centra ne uspe pripeljati na Ptuj, se lahko zgodi, da bomo izgubili dežurno službo. Kam bomo potem napotili paciente? V Maribor? Zdravstvenim domovom se določen del nalog odvzema in se jih prenaša na urgentne centre, katerih vsebina še sploh ni točno določena. O teh vprašanjih se z državnim nivojem pogovarjamo že več let, pa odgovori še danes niso jasni.«
Poslanec Andrej Čuš je k povedanemu na temo urgen-tnega centra dodal: »Upam, da bomo v državnem proračunu v letih 2015 in 2016 zagotovili
ustrezna sredstva. Ne razumem, zakaj se poskuša našo regijo tako degradirati. Skoraj smo ostali brez svojega davčnega urada, brez upravne enote in še bi lahko našteval.« Čuša je dopolnila poslanka Markeževa, ki je dejala, da je
ministrica za zdravje, sicer ustno, zagotovila, da bo država zagotovila sredstva za gradnjo urgentnega centra. »Vztrajali bomo, da bo obljuba izpolnjena,« je še povedala Markeževa.
Mojca Zemljarič
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan Miran Senčar je v ponedeljek dobro prestal »ognjeni krst« na čelu kolegija županov občin Spodnjega Podravja.
4 Štajerski
Tednikov objektiv
petek • 12. decembra 2014
Podravje • Izgradnji čistilnih naprav se ne bo mogoče izogniti
Država brez strategije, občine
V preteklosti se je komunalna odpadna voda odvajala v okolje preko pretočnih greznic. Takšen način čiščenja odpadne vode ni več primeren. Veljavni predpisi na področju okolja namreč določajo, da je treba komunalno odpadno vodo odvajati v javno kanalizacijo, zaključeno s komunalno čistilno napravo. Na področjih brez javnega kanalizacijskega sistema pa bo treba zagotoviti čiščenje komunalne odpadne vode v malih komunalnih čistilnih napravah (MKČN), in sicer do konca leta 2015 za objekte na občutljivih in vodovarstvenih območjih ter do leta 2017 za vse ostale objekte. »Roki izgradnje MKČN se bodo verjetno nekoliko podaljšali, izogniti se izgradnji čistilnih naprav pa ne bo mogoče,« je povedala Jerneja Zorko s Komunale Slovenska Bistrica.
Kaj je treba vedeti pred nakupom čistilne naprave?
Pred nakupom MKČN se mora oseba pozanimati, ali je na območju, kjer namerava oseba graditi ali zamenjati obstoječo greznico z MKČN, načrtovana izgradnja javnega kanalizacijskega sistema, saj je na območjih poselitve (aglomeracije), ki jih občine morajo opremiti z javno kanalizacijo, priključitev nanjo obvezna za oddaljenost od sistema javne kanalizacije do 50 m/osebo oz. če je štiričlanska družina oddaljena od javne kanalizacije manj kot 200 m in je možna priključitev brez naprav za prečrpava-nje, je priključitev obvezna. Nato se je treba pozanimati, kam se lahko odpadna voda iz čistilnih naprav odvaja. Obstajajo namreč prepovedi in omejitve pri odvajanju odpadne vode iz MKČN, na primer prepovedano je odvajanje v površinske stoječe vode (jezera), ponikanje v vodovarstvenem pasu jezer, prepoved ponikanja v vodo-varstvenem območju; v teh in še nekaterih primerih je treba odpadne vode zbirati v nepretočnih greznicah in jih ustrezno pogosto prazniti. Tako veljajo omejitve za Ptujsko in Dravskem polje. »Na Slovenjebistriškem sta ti območji Pragerskega ter Zgornje Polskave, in kjer ni javne kanalizacije, si morajo osebe pridobiti vodno soglasje ARSO,« je pojasnila Zorkova.
Ena oseba je tudi dojenček
Pomembna je tudi pravilna velikost MKČN. »Velikost se obračuna na število oseb. Tudi dojenček se pri tem šteje za eno osebo. Če je na napravo priključena komunalna odpadna voda, ki nastaja iz dejavnosti in se obravnava kot komunalna odpadna voda, je treba poznati obremenjenost te odpadne vode in temu primerno izbrati velikost. Napačna izbira MKČN lahko pomeni, da naprava ne bo ustrezno
Kazni so že predpisane
Sicer pa so kazni za neizpolnjevanje rokov odvajanja in čiščenja odpadnih voda že predpisane od leta 2011. Z globo od 4.000 do 40.000 evrov se za prekršek kaznuje lastnik stavbe, ki je pravna oseba, ter z globo od 300 evrov do 1.200 evrov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje lastnik stavbe, ki je fizična oseba. Kaznovanje je naloga inšpektorja za okolje. Toda, kako naj ti kaznujejo male uporabnike, če še občine niso poskrbele za večje projekte?
delovala,« je opozorila Zorko-va. In ker se čistilne naprave kupuje za vsaj dve desetletji, je treba biti pri nakupu pozoren na investicijske stroške, stroške obratovanja in vzdrževanja. »Nekatere osebe so že kupile čistilne naprave, ki niso dobro delovale. Tržni inšpektorat sicer preverja dokumentacijo ponudnikov, vendar pravo sliko pokaže dejanska uporaba. Tako je treba pred nakupom še preveriti, ali so stroški zagona, izobraževanje porabnika - upravljavca vključeni v nakupno ceno, kakšen je odzivni čas serviserjev, ali nudijo strokovno pomoč, garancijo in možnost reklamacije, če MKČN ne dosega zakonsko predpisanih vrednosti. Da bi morebitno uveljavljanje garancije potekalo brez iskanja izgovorov ponudnika, Zorkova svetuje, da se glede vgradnje čistilne naprave (izkopa, namestitev) dogovori z izvajalcem. Tudi zagon naprave naj poteka po navodilih proizvajalca in naj ga izvede prodajalec ali proizvajalec oziroma vsaj potrdi pravilno vgradnjo MKČN, če jo uporabnik izvede sam. Če MKČN dosega predpisane učinke čiščenja, se na podlagi pozitivne ocene obratovanja MKČN prizna znižana cena okoljske dajatve, saj se v skladu z veljavno zakonodajo upošteva 90-odstotni učinek čiščenja. Tako pomeni, da se okoljska dajatev z 0,52 evra po kubičnem metru porabljene pitne vode zniža na 0,052 evra. Torej če je gospodinjstvo pred vgradnjo MKČN plačevalo 10 ali 11 evrov okoljske dajatve, to po vgradnji MKČN gospodinjstvo stane en evro. Na drugi strani pa je mesečni strošek za elektriko, ki jo
porabi MKČN, med pet do sedem evrov na mesec za delovanje MKČN, strošek čiščenja pa je vsaj na območju, kjer javno gospodarsko službo opravlja Komunala Slovenska Bistrica, zajet v mesečno postavko 0,28 evra po kubičnem metru porabljene pitne vode.
Vikendi ne potrebujejo čistilne naprave
»Sicer pa je celoten strošek za štiričlansko družino od 3.000 do 5.000 evrov. Odvisno, kaj vse zajema čistilna naprava. Ponekod je tudi vzorčevalni jašek - merilno mesto, kjer se lahko na iztoku čistilne naprave preveri odpadna voda. Nad MKČN moraš bdeti, preverjati, ali kompresorji, ki dovajajo zrak, dobro delujejo. Pomembno je, kaj tudi spuščamo v čistilno napravo, težko je namreč uveljavljati reklamacijo v času garancije, če smo nepravilne odpadke odvajali v MKČN,« je povedala. V MKČN se lahko odvajajo le komunalne odpadne vode iz kuhinj, kopalnic, pralnih strojev ter sanitarnih prostorov. V MKČN ne sodijo padavinske odpadne vode in industrijske odpadne vode. Prav tako v MKČN ne sodijo snovi, ki jih ni dovoljeno odlagati v javno kanalizacijo, kot tudi nevarne snovi, ki škodljivo vplivajo na mikroorganizme (škropiva, topila, agresivna čistila).
MKČN do velikosti 50 populacijskih enot (50 oseb) si lahko postavi tudi več gospodinjstev skupaj, ki nato določijo upravljavca, vendar takšnega primera za zdaj na Komunali še ne poznajo. Ob
tem pa Zorkova še opozarja, da lahko imajo počitniške hišice (vikendi) greznico brez iztoka: »Je bolj racionalno za lastnika, saj je navadno na vikendih poraba vode majhna.« Tudi kmetje imajo možnost izbire, saj lahko blato iz obstoječe greznice ali MKČN sami predelajo oziroma pre-črpajo v svojo gnojno jamo. »Upravljavcu gospodarske javne službe pa morajo podati izjavo, da bo imel blato iz greznice oziroma iz MKČN v jami najmanj šest mesecev, preden bo to blato dal v predelavo ali na kmetijska zemljišča. V tem primeru je kmet oproščen plačila storitve praznjenja in čiščenja greznic,« je povedala.
Ker praktično ni občine, ki bi imela prav vsa gospodinjstva vključena v skupni kanalizacijski sistem, se bodo morali občani pri nakupu MKČN znajti praviloma sami. Ali jim bodo pri tem občine pomagale s kakšnim deležem sofinanciranja ali, smo tokrat postavili v ospredje Tedniko-vega objektiva.
Markovci
Naselja v občini Markovci so dokaj strnjena in so se na do sedaj zgrajene kanalizacijske sisteme lahko priključila vsa gospodinjstva, ni bilo potrebe po gradnji individualnih čistilnih naprav. Z javnim kanalizacijskim omrežjem so pokrita že skoraj vsa naselja razen Nove vasi pri Markov-cih.
Videm
V videmski občini zadnja leta veliko vlagajo v kanalizacijsko omrežje in skupno čistilno napravo v Vidmu, ker pa zlasti haloški del občine sestavljajo številni zaselki z manjšimi skupinami hiš oziroma gospodinjstev, iščejo na občinski upravi najustreznejšo obliko čiščenja odpadnih voda za take primere. Na različnih sejmih in predstavitvah so se seznanili z različnimi vrstami malih čistilnih naprav, sedaj pa bodo pripravili strategijo, kako občanom omogočiti čiščenje odpadnih voda, za kar bodo v priho-
dnjih letih namenili ustrezna sredstva. Njihova višina za zdaj ni znana.
Hajdina
Za območje občine Hajdi-na je predvidena izgradnja kanalizacijskega sistema, razen za skupino štirih hiš ob železnici v naselju Spodnja
Središče ob Dravi
V občini Središče ob Dravi pripravljajo projektno dokumentacijo še za naselji Šalov-ci in Godeninci. »Tako bomo dobili uvid, kakšno vrsto kanalizacije bomo gradili v teh dveh naseljih. Če se bo izkazalo, da je treba graditi indi-
Hajdina, kjer bo verjetno potrebna MKČN. Odločitev o tem pa bo sprejeta šele na osnovni ekonomskega učinka investicije.
Ormož
V Ormožu še niso sprejeli odločitve o sofinanciranju individualnih čistilnih naprav svojim občanom, vendar o tem razmišljajo. Sredstev v proračunu za leto 2015 za namen pomoči pri gradnji individualnih čistilnih naprav nimajo predvidenih, tudi za v prihodnje pa odločitve o višini sredstev za omenjeno sofinanciranje še niso sprejeli. »Vse je odvisno od tega, koliko denarja nam bo dala država,« so odgovorili v ormoški občinski upravi.
vidualne čistilne naprave, se bo k temu tudi pristopilo v naslednjih letih, vsekakor pa bomo to poskusili urediti do leta 2017. V proračunu tako sedaj nimamo rezerviranih posebnih sredstev za te namen,« se glasi odgovor občinske uprave Središče ob Dravi.
Sveti Tomaž
Razen ožjega središča občine, ki ga predstavlja vas Sveti Tomaž, bodo preostale predele te male občine morali na področju odvajanja komunalnih odplak reševati z individualnimi čistilnimi napravami. Občinsko vodstvo še ni sprejelo dokončne odločitve o tem, kako se bodo do konca leta 2017 lotili tega projekta.
petek • 12. decembra 2Q14
Tednikov objektiv
Štajerski	5
iščejo rešitve vsaka po svoje
Jursinci
V občini se še niso odločili za sofinanciranje izgradnje individualnih čistilnih naprav. Po besedah župana o tem sicer razmišljajo, a tudi v prihodnjem občinskem računu v ta namen niso rezervirali sredstev.
Trnovska vas
Občina Trnovska vas za zdaj ne sofinancira izgradnje individualnih čistilnih naprav, a o tem razmišljajo, tako da je že v pripravi pravilnik. V občinskem proračunu za naslednje leto sredstev za te
načrtujejo rezervacijo sredstev za ta namen: »Predvidevamo rezervacijo treh subvencij do porabe sredstev.«
Sv. Ana v Slov. goricah
V občini Sv. Ana v Slov. goricah že od leta 2007 sofinancirajo izgradnjo malih individualnih čistilnih naprav. Za letošnje leto so v ta namen rezervirali 15.000 evrov: Preko javnega razpisa so razdelili 7.300 evrov. Prispele so štiri vloge. Občina po pravilniku sofinancira največ 49 % investicije. V letu 2013 so imeli razpisanih 10.000 evrov, a ni
Foto: Črtomir Goznik
namene ni. Po zagotovilu direktorja Potrča pa bodo sredstva za sofinanciranje izgradnje individualnih čistilnih naprav (za posameznika v višini komunalnega prispevka) rezervirali v letu 2016.
Sv. Andraž v Slov. goricah
V občini Sveti Andraž v Slov. goricah so se že odločili za sofinanciranje izgradnje individualnih čistilnih naprav. »V naši občini imamo sprejet Pravilnik o dodeljevanju nepovratnih finančnih sredstev za izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav v višini 1.200 evrov,« je pojasnila županja Darja Vudler in še dodala, da tudi prihodnje leto v občinskem proračunu
bilo nobene vloge. V prihodnjem občinskem proračunu za sofinanciranje izgradnje malih čistilnih naprav načrtujejo 20.000 evrov.
Sv. Trojica v Slov. goricah
»Občina Sveta Trojica v Slovenskih goricah sofinancira izgradnjo malih čistilnih naprav velikosti do 50 PE (populacijskih ekvivalentov) na osnovi Pravilnika o sofinanciranju nakupa malih čistilnih naprav v občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Mala čistilna naprava je lahko individualna (eno gospodinjstvo) ali skupinska (za dve ali več gospodinjstev). Do sofinanciranja so upravičene fizične osebe za stanovanjske objek-
te na delu območja občine, kjer ni predvidena izgradnja kanalizacijskega omrežja. Prvi razpis je bil izveden leta 2008,« je pojasnil direktor občinske uprave občine Sveta Trojica Srečko Aleksander Padovnik in še dodal, da je proračun za leto 2015 in 2016 sicer v fazi javne razprave, a da je v ta namen za prihodnje leto predvidenih 3.000 evrov, za leto 2016 pa 5.000 evrov. Nadalje je v načrtu razvojnih programov v letu 2017 predvidenih 10.000 evrov, prav toliko v letih 2018 in 2019.
Cerkvenjak
Tudi v Cerkvenjaku že od leta 2009 sofinancirajo izgradnjo malih individualnih čistilnih naprav, in sicer v deležu največ 50 % vrednosti investicije. V prihodnjem občinskem proračunu bodo v ta namen še povečali sredstva, na 15.000 evrov (za sofinanciranje približno 10 malih čistilnih naprav). Predvidoma bo v prihodnje znesek za sofinanciranje malih čistilnih naprav še višji.
Lenart
V Lenartu prav tako že vrsto let sofinancirajo izgradnjo malih čistilnih naprav, to prakso pa želijo ohraniti tudi v prihodnje. Kot so nam pojasnili, letno sofinancirajo do deset individualnih čistilnih naprav, znesek sofinanciranja pa je odvisen od vrednosti samih čistilnih naprav in znaša od 500 do 650 evrov.
Cirkulane
Občina izgradnje individualnih čistilnih naprav za zdaj ne sofinancira. So pa v pripravi ustrezni akti, ki bodo v prihodnje to omogočali. »O ureditvi tega področja razmišljamo že dolgo, problem so sredstva. V proračunu 2015 sredstev za sofinanciranje urejanja individualnih čistilnih naprav nimamo rezerviranih, saj gradimo kanalizacijski sistem s čistilno napravo v Dolanah. Na letnem nivoju v občinskem proračunu sicer zberemo okrog 37.000 evrov komunalne takse, ki jo bomo v prihodnosti namenjali za sofinanciranje individualnih čistilnih naprav,« je povedal župan Jurgec.
Gorisnica
Direktor občinske uprave Matevž Cestnik je dejal, da občina Gorišnica pripravlja
zakonske podlage, na osnovi katerih bo sofinancirala individualne čistilne naprave -na območjih, kjer ni oziroma ne bo predvideno kanalizacijsko omrežje.
Benedikt
V občini Benedikt se še niso odločili za sofinanciranje izgradnje individualnih čistilnih naprav. O tem so se sicer že pogovarjali, a tudi v prihodnjem občinskem proračunu v ta namen niso rezervirali sredstev, prav tako še ne vedo, kdaj jih bodo.
Majšperk
V proračunu Občine Majšperk je za sofinanciranje malih komunalnih čistilnih naprav predvidenih 80.000 evrov.
Poljčane
Poljčanska občina izgradnje individualnih čistilnih naprav še ne sofinancira, ima pa sofinanciranje predvideno v prihodnjem letu. Na proračunski postavki imajo predvidenih 5.000 evrov.
Makole
Sofinanciranje individualnih čistilnih naprav občanom Makol poteka od leta 2010. »Proračun za leto 2015 še ni sprejet. Sredstva bodo najverjetneje na sedanji ravni, okrog 6.000 evrov letno,« je povedal direktor občinske uprave Igor Erker.
Slovenska Bistrica
Slovenjebistriška občina za zdaj še ni sofinancirala izgradnje individualnih čistilnih naprav, prav tako še ni znano, ali jih bo v prihodnjem letu, saj direktor občinske uprave
Branko Žnidar ni dal konkretnega odgovora: »Vsekakor razmišljamo, da bi tudi naša občina na ta način v prihodnje sofinancirala izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav. Ali bo to lahko že naslednje leto, pa je vse odvisno od finančnih zmožnosti proračuna, saj nam v tem trenutku država za naprej želi izredno zmanjšati finančna sredstva.«
Destrnik
V	občini je v pripravi akt o možnem sofinanciranju izgradnje individualnih čistilnih naprav. Višina sofinanciranja bo odvisna tudi od morebitnih sredstev države. „Kot možno delno in začasno rešitev vidimo v organiziranem odvozu odpadnih voda iz posameznih gospodinjstev v centralno čistilno napravo. Sredstev za te namene v proračunu za leto 2015 nismo rezervirali.Ko bomo v občini sprejeli vse akte, potrebne za izgradnjo malih čistilnih naprav, bomo tudi v proračunu načrtovali ta sredstva," je povedal župan Vladimir Vindiš.
Kidričevo
V	občini malih komunalnih čistilnih naprav ne sofinancirajo, ampak jih kar sami nabavijo, v celoti plačajo in vgradijo, saj izhajajo iz stališča, da posamezni objekt ni kriv, če nima možnosti priklopa na kanalizacijo. Zato imajo v proračunu na voljo 10.000 evrov, kar omogoča postavitev dve MKČN na leto.
Podlehnik
V	Podlehniku se za sofinanciranje individualnih čistilnih naprav še niso odločili. To sicer načrtujejo, vendar morajo pred tem rešiti velike sisteme. V proračunu za leto 2015 za ta
O tem, kako bodo občine v prihodnje financirale urejanje individualnih čistilnih naprav na območjih razpršene poseljenosti, je bila razprava tudi na ponedeljkovi seji kolegija županov občin Spodnjega Podravja. Temo je odprl župan občine Žetale Anton Butolen, ki je opozoril, da se mora na tem področju nujno zastaviti oziroma doreči neka strategija. »Ni pošteno, da bi na razpršenih območjih individualne čistilne naprave ljudje gradili sami, izključno s svojim denarjem. Kajti v strnjenih naseljih se kanalizacijski sistemi gradijo s pomočjo evropskih, državnih in občinskih sredstev. In v strnjenih naseljih so občani za priključitev na kanalizacijske sisteme plačevali okrog tisoč evrov. Ureditev individualne čistilne naprave pa stane okrog 5.000 evrov. O tem, kako to sofinancirati, bo država morala zastaviti neko strategijo,« je poudaril Butolen.
namen še ne načrtujejo sredstev, zagotovo pa jih bodo načrtovali v prihodnje.
Zavrč
Tudi v Zavrču se za sedaj še niso odločili za sofinanciranje individualnih čistilnih naprav, čeprav o tem že lep čas razmišljajo. Tudi v proračunu za prihodnje leto niso rezervirali sredstev za te namene, bodo pa to storili takoj, ko se bodo pojavile možnosti za pridobitev dodatnih sredstev, oziroma sofinanciranja iz državnih in evropskih virov.
Žetale
V Žetalah se za sofinanciranje individualnih čistilnih naprav še niso odločili, čeprav so o tem resno razmišljali. Sredstev v proračunu 2015 za izgradnjo MKČN prav gotovo ne bo, o sredstvih bodo razmišljali, ko bo država imela strategijo urejanja čiščenja odpadnih voda na takih območjih, kot je občina Žetale in bo tudi sama zagotavljala sredstva na razpisih, tako da bodo tudi njihovi občani obravnavani kot enakopravni ostalim.
Ptuj
TMD Invest, d. o. o., je za območje MO Ptuj v tem letu izdelal študijo z naslovom Opremljanje območij z malimi komunalnimi čistilnimi napravami na območju MO Ptuj. V študiji so navedene predlagane lokacije za skoraj 200 MKČN na območjih razpršene gradnje, kot v Krčevi-ni pri Vurbergu (celotno območje), delno v Grajeni, v Kr-čevini pri Ptuju, na Mestnem vrhu, v Novi vasi, Rogoznici in Grajenščaku (v celoti). Študija obravnava 47 ločenih kanalizacijskih območij (sistemov), ki so zaključena s svojo čistilno napravo. Predvidenih pa je tudi 148 hišnih čistilnih naprav. Ocenjena vrednost je 7.189.170 evrov. V MO Ptuj razmišljajo o sofinanciranju, vendar je vse odvisno od razpoložljivih proračunskih sredstev. V proračunu za leto 2015 je za pripravo projektov za male čistilne naprave predvidenih 6000 evrov. Ocenjujejo, da bo več sredstev za te namene mogoče zagotoviti v proračunu za leto 2016, saj se bodo zaključile nekatere velike investicije.
Mojca Vtič, Monika Levanič, Mojca Zemljarič, Majda Goznik, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Miha Šoštarič
6 Štajerski
Politika
petek • 12. decembra 2014
Podravje • Kolona pred vrati mariborske območne službe Zavoda za zaposlovanje
Zaradi težav z aplikacijo s kuvertami pred
Še nedolgo nazaj se je z oddajanjem vlog na razpis za evropska sredstva na Petrolovih bencinskih črpalkah, kjer je vsaka minuta, kaj šele ura, lahko pomenila zamujeno priložnost, odvijala prava farsa. Minuli petek se je zaradi tehničnih težav zgodilo podobno, le da so naročniki tokrat stali v vrsti pred območnimi službami Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ) za prijavo programov javnih del v prihodnjem letu.
Na spletni strani ZRSZ je bilo prvotno objavljeno, da bodo prijave programov javnih del v letu 2015 potekale od srede, 3. decembra. A ker je prišlo do nedelova-nja e-sistema, elektronska oddaja na javno povabilo za izbor programov javnih del na Portalu za delodajalce ni bila omogočena
Kot so nam pojasnili na ZRSZ, je namreč prišlo do nepredvidenih težav: »Pri veliki količini hkratnih do-
V	programe javnih del bodo vključili 4.000 brezposelnih
V	javnem povabilu, ki je bilo s strani Zavoda RS za zaposlovanje odprto petega decembra, je za izvajanje programov javnih del v letu 2015 na voljo skupaj okvirno 21,6 milijona evrov, od tega 1,3 milijona evrov za razvojne programe socialnega podjetništva. »Sredstva se bodo zagotavljala iz proračuna RS. V programe bomo vključili predvidoma 4.000 brezposelnih oseb. Povabilo je odprto od petega decembra do porabe sredstev, vendar najdlje do 7. oktobra 2015,« je zapisano na spletni strani zavoda.
Zavrč • Z druge seje občinskega sveta
Sprejeli predlog proračuna
Svetniki občine Zavrč so na drugi seji novega mandata potrdili predlog proračuna za prihodnje leto, vreden dobrih 1,5 milijona evrov, ter potrdili tudi kandidate za vseh devet občinskih odborov in komisij.
Kot je pojasnila računovod-kinja Darinka Ivančič, načrtujejo v predlogu proračuna za prihodnje leto okoli 1.569.310 prihodkov ter 1.556.160 evrov odhodkov. Za investicijske odhodke naj bi namenili okoli 410.000 evrov, med pomembnejšimi investicijami prihodnjega leta je zagotovo zaključek projekta Kulturni dom Zavrč - hiša festivala jabolk, ki naj bi veljal okoli 640.000 evrov, zanj pa so uspeli pridobiti sofinanciranje EU. Načrtujejo tudi modernizacijo odseka ceste Hrastovec-Plantek, sofinancirali naj bi pripadajoči del sredstev za izgradnjo OŠ Ljudevita Pivka, poleg tega pa načrtujejo še gradnjo zbirnega
Foto: M. Ozmec
Svetnica in svetniki občine Zavrč novega mandata so bili na drugi seji, skupaj z županom Miranom Vukom, delovni in konstruktivni.
centra za ravnanje z odpadki v Zavrču. V prihodnjem letu načrtujejo tudi sanacijo več plazov na območju celotne ob-
Ljutomer • Veseli december
Tudi z drsalkami
Z minulim ponedeljkom se je del ljutomerskega mestnega središča spremenil v ledeno ploskev in s tem poskrbel za dodatno športno-rekreativno ponudbo. Mobilno drsališče je v sodelovanju z občino in krajevno skupnostjo Ljutomer postavilo podjetje Lucky Luka. Uporaba ledene ploskve, ki obratuje od 10. do 22. ure je brezplačna, izposoja drsalk za dve uri pa znaša 1 evro.
čine, vendar bodo te investicije lahko realizirali le, če bodo zanje pridobili tudi sredstva iz državnega proračuna, za kar so se že prijavili na ustreznih javnih razpisih. Sicer pa je predlog proračuna 2015 v javni razpravi do 22. decembra, zato je razgrnjen v sejni sobi občine in objavljen na spletni strani občine Zavrč, tako da imajo možnosti za pripombe in predloge vsi občani.
Ob upoštevanju dodatnega predloga Slavka Pravdiča so potrdili tudi predloge za delovna telesa občine, oz. za vseh devet občinskih odborov in komisij. Direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik je svetnike seznanila, da je postopek sprejema občinskega prostorskega načrta tik pred koncem, saj čakajo le še na izdajo odločbe ministrstva, pristojnega za varstvo okolja. Na pobudo svetnice Valerije Spevan so sklenili, da bodo začeli akcijo zbiranja sredstev za nakup avtomatskega elektronskega defibrilatorja.
M. Ozmec
Foto: Črtomir Goznik
Fotografija je simbolična.
stopov se je namreč pokazala težava pri prijavi v e-Portal za delodajalce, in sicer v povezavah med aplikacijo in podatkovnim strežnikom. Naš masovni test ni pokazal
RADIOPTUJ
89,8 = 98.2-104,3 www. ra d i o-ptu j. si
takšnih odstopanj v delovanju. Od trenutka, ko so se tehnične težave pojavile, so se naši strokovnjaki trudili, da bi jih odpravili. Na čim hitrejši način so želeli usposobiti sistem do popolnega delovanja. Ker napaka ni bila pravočasno ugotovljena, smo se odločili razveljaviti javni razpis ter že nasle-
dnji dan objavili novega, na katerega smo začeli sprejemati prijave v petek, in sicer osebno v glavnih pisarnah Zavoda ali prek klasične pošte. Uradne ure smo v petek, 5. 12. 2014, v glavnih pisarnah našega Zavoda podaljšali od 8. do 17. ure,« je pojasnila Petra Mauer s Službe za odnose z javnostmi ZRSZ.
Videm • V občinskem svetu (še) ni sprave
Zakaj ne bi župan in
V torek so se videmski občinski svetniki sestali na tretji redni seji, da bi
Poleg svetnikov (vseh 17 je prišlo, čeprav je še minuto pred sejo kazalo, da ne bo nikogar iz vrst stranke SDS, a so ti prišli ravno v trenutku, ko bi kukavica - če bi v sejni dvorani imeli uro s kukavico - zakukala pet popoldne) je bil na seji predsednik nadzornega odbora Mirko Šimenko, videmskim političnim izbrancem pa je - poleg občinske
uprave, seveda - prisluhnil tudi občan Srečko Bedrač (spomnimo: bil je najresnejši nasprotnik izvoljenemu županu Frideriku Bračiču).
Ker se na prejšnji seji povzročeni zapleti niso razrešili (takrat je namreč vseh šest svetnikov SDS sejo zapustilo, ker se niso strinjali z načinom imenovanja članov in predsednikov odbor in komisij, ki
jih imenuje občinski svet), se je posledično zapletlo kar pri prvi točki tokratnega dnevnega reda -pri potrditvi zapisnika.
So šli svetniki SDS k Palu?
Svetniki, ki so s seje odšli, so namreč zahtevali, da se v
8.000.000,00 7.000.000,00 6.000.000,00 5.000.000,00 4.000.000,00 3.000.000,00 2.000.000,00 1.000.000,00 0,00
i Prihodki I Odhodki
2013
2014
2015
Vir: Občina Videm
Občinski proračun v letih 2013, 2014 in 2015
Foto: NS
petek • 12. decembra 2014
Politika
Štajerski	7
vrata Zavoda
Fras: »Prijavitelji stali v več kot 100-metrski koloni«
»Prvotno je bilo objavljeno, da bodo prijave potekale preko elektronske prijave, od ponedeljka od 8. ure zjutraj, nato da od srede, pa se jim je sistem porušil, preden je sploh pričel delovati. Nato so nas v četrtek popoldan po elektronski pošti obvestili, da bo prijava možna z oddajo vlog v fizični obliki od petka. Ker je zanimanje veliko in ker je sredstev manj in ker je objavljeno pravilo vrstnega reda, kot so vloge prijavljene, ne glede na kakovost in pomen programov, je bil naval velik. Menim, da bi ga morali pričakovati in se ustrezno organizirati na zavodu, ne pa da so prijavitelji stali v več kot sto metrski koloni na ulici cel dopoldan, da so lahko oddali vloge. Pri tem pa je v oči bodlo dejstvo, da je prvi, ki je zjutraj oddal vlogo, menda dobil številko 50, ker so očitno 49 vlog oddali po hitri pošti vlagatelji, ki so že prejšnjo popoldne vedeli, da bo rok za oddajo vlog drugo jutro od 8. ure naprej. Izgleda da so v naši državni upravi javni pozivi objavljeni čez noč in po sistemu, kdor prej pride melje, ostalim pa več sreče prihodnjič!!?! A res ne gre drugače? A smo res banana država ali pa se nekdo samo dela norca iz nas?« se je minuli petek spraševal župan Občine Sveta Trojica v Slov. goricah Darko Fras.
Kdor prej pride ...
Naročnikom tako ni preostalo nič drugega, kot da se postavijo v vrsto ali pa ponudbo pošljejo po pošti. A s pošiljanjem po pošti bodo najverjetneje imeli manj možnosti, saj se, kot je poudarila Mauerjeva, ponudbe v skladu z materialnimi predpisi obravnavajo po vrstnem redu prispetja. »Pri tem se ponudbe obravnavajo z vidika formalne in vsebinske popolnosti,« je še dodala.
Povprašali smo jo še za komentar takšnega načina oddajanja vlog. »Nikakor ni šlo za norčevanje. Zavod je aplikacijo razvil v sodobnih tehnologijah. Toda - kot že rečeno - kljub obsežnemu testiranju aplikacije se je pri veliki količini hkratnih dostopov pokazala težava v povezavah med aplikacijo in podatkovnim strežnikom. Namen elektronske prijave je bil vsekakor olajšati postopke, a zaradi že omenjenih tehničnih težav to žal ni bilo izvedljivo. Kljub temu zagotavljamo, da se bodo vključitve v javna dela v letu 2015 izvajale po predvidenem programu ter da bo omogočena kontinuirana in pravočasna izvedba vključevanja,« je še zaključila predstavnica Službe za odnose z javnostmi ZRSZ.
Monika Levanič
Ormož • Komunalni prispevek znova na tapeti
S spremembami do nižjega komunalnega prispevka
Štirje ormoški svetniki Stranke Mira Cerarja (SMC) Mojca Žnidarič, Monika Ivanuša, Davorin Kovačec in Miran Kuharič so minuli ponedeljek na sedež občinske uprave vložili Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje občine Ormož.
Omenjeni svetniki želijo od ormoškega župana Alojza Soka in njegovih sodelavcev v občinski upravi, da počakajo z izdajo odločb o odmeri komunalnega prispevka iz naslova kanalizacije do dokončne odločitve svetnikov, ki naj bi o omenjenih spremembah odloka odločali na seji 22. decembra 2014. Kot je dejala Žnidaričeva, so ob pogledu informativnih izračunov, ki so jih prejeli krajani Cvetkovcev in Osluševcev, videli, da občina Ormož v besedilu obstoječega odloka ni izkoristila zakonske možnosti, ki dopušča tudi drugačen in za prebivalce ugodnejši izračun velikosti parcel. »Ne vidimo razloga, zakaj ne bi spremenili omenjenega odloka in tako našim prebivalcem precej zmanjšali stroškov pri plačilu komunalnega prispevka. Če je res bila storjena napaka pri izračunu skupne vrednosti kanalizacijskega sistema, jo je treba priznati in popraviti. Iz dokumentov, ki so javno objavljeni tudi na spletni strani občine Ormož, tako izhaja,« je dodala Žnidaričeva.
Ormoški občinski svet, še v prejšnji sestavi, je v začetku
letošnjega leta sprejel Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje občine Ormož. In kot je dejal Kovačec, kljub temu da je 21. julija letos ormoški občinski svet sprejel spremembe omejenega odloka, »niso bile odpravljene pomanjkljivosti in nezakonitosti iz veljavnega občinskega splošnega akta, ki predpisuje način in višino odmere komunalnega prispevka in s svojimi neustreznimi rešitvami direktno prizadene lastnike nepremičnin oziroma investitorje«. Veljaven odlok je po mnenju svetnikov SMC pripravljen v nasprotju z Zakonom o prostorskem načrtovanju in Uredbo o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč.
Želijo odpravo nezakonitosti
Svetniki SMC si želijo odpravo nezakonitosti in nepravilnosti pri določanju skupnih in obračunskih stroškov za kanalizacijsko omrežje in opredelitev velikosti parcel za posame-
zne objekte v skladu z veljavnim občinskim prostorskim načrtom. »Obstoječi odlok ne rešuje pravično problema velikosti parcel za izračun komunalnega prispevka po uradni dolžnosti za zgradbe, za katere ne obstaja projektna dokumentacija oziroma zgradbe starejšega izvora. Zaradi tega so lastniki takih zgradb bistveno bolj obremenjeni kot lastniki enako velikih novejših zgradb. Zato je treba ustrezno dopolniti 9. člen odloka in velikost parcel vezati na določbe občinskega prostorskega načrta, ki predpisuje faktor zazidano-sti od 0,2 do 0,9. S predlagano dopolnitvijo 9. člena odloka se izenačujejo zavezanci zgradb ne glede na starost zgradbe in omejujejo velikosti parcel za izračun komunalnega prispevka v mejah od 1,1 x površina stav-bišča pa do največ 5 x površina stavbišča,« dodajajo ormoški svetniki SMC.
Na zahtevo ormoških svetnikov SMC se bo vodstvo ormoške občine odzvalo danes dopoldan na novinarski konferenci.
Miha Šoštarič
svetniki delali brezplačno?
v najpomembnejši, drugi točki dnevnega reda, odločali o sprejemu proračuna za leto 2015.
zapisnik vnese vzrok za njihov odhod. »Ker na stranišče ali k Palu na špricer najbrž nismo šli,« so se jezili svetniki SDS. »Naš protestni odhod je imel tehten razlog in zahtevamo, da je to v zapisniku zapisano.« Drugi svetniki z županom na čelu pa so nasprotovali njihovim tokratnim trditvam in zatrjevali, da ob odhodu pravzaprav sploh niso argumentirali, zakaj ne želijo več biti na seji.
Andrej Rožman je med drugim očital, da se v občinskem svetu gredo Teksasa in da so vsi na prejšnji seji občinskega sveta imenovani odbori in komisije nelegitimni, češ da ni bil upoštevan predlog, ki je bil usklajen na seji ustrezne mandatne komisije, saj je ta člane odborov predlagala. »Oh, pa saj ni prvič, da ni upoštevan predlog nekega odbora. Na naših občinskih sejah v veliki večini svetniki odločimo drugače, kot smo se prej dogovorili na odborih,« je Rožmana »potolažil« svetnik Janez Baniček. V SDS pa so ob tem menili, da
je bila storjena proceduralna napaka, saj bi morala koalicija, ki je prejšnjikrat zrušila celoten predlog mandatne komisije glede članov odborov, svoj drugačni pedlog najprej dati v presojo mandatni komisiji.
Besedni mnogoboj se je nadaljeval z zahtevo svetniške skupine SDS, da se v zapisnik zapiše, da so odšli zaradi nepravilnega izbora članov odborov in komisij , in mnenjem preostalih, da si argumente izmišljajo naknadno - dokler ni župan razprave prekinil in dal zapisnika na glasovanje. Rezultat: deset svetnikov je zapisnik potrdilo, šest pa ne (en glas se je nekam izgubil).
Lokalpatriotsko ali za blagor vseh?
Sejo so nadaljevali z razpravo in odločanju o proračunu za leto 2015. O njem so se svetniki že v veliki meri uskladili na sejah odborov, zato kakšnih
bistvenih pripomb ni bilo, le posamezni svetniki so se -»lokalpatriotsko«, kot so sami pojasnili - odločili, da ne glasujejo za predlagani proračun, saj v njem vidijo premalo investicij v okolju, ki jih je izvolilo. »Kot svetniki se moramo zavedati, da 'lokalpatriotizem' ni edino merilo, saj si moramo prizadevati za razvoj celotne občine, ne samo svojega najožjega okolja,« je kolege svetnike prepričeval Andrej Forstnerič.
Zakaj za obveščanje 50.000 in za Bistro 40.000 evrov letno
»Proračun je finančno usklajen - na prihodkovni in odhodkovni strani je okrog 4,8 milijona evrov,« je pojasnil župan Friderik Bračič in hkrati opozoril, da so v precejšnji meri odvisni tudi od odločitev vlade, saj če bo ta zmanjšala
sredstva za delovanje občin, se bodo morali temu prilagoditi z rebalansom. »Celo do 200.000 evrov manjši priliv iz države nam grozi,« je povedal župan.
Andrej Rožman je ob tem menil, da bi se dalo še kje kaj privarčevati: zakaj ne bi župan in podžupan delala brezplačno? Zakaj ne bi brezplačno delali člani občinskega sveta? Zakaj namenjajo 50.000 evrov za obveščanje občanov - dovolj bi bila polovica tega denarja. Zakaj je Bistri namenjenih 40.000 evrov? Od lanskoletnih projektov, ki jih je pripravila za videmsko občino, niso na razpisih dobili niti enega samega evra. »Vzemimo ji polovico predvidenega denarja -20 tisočakov. Je občinski proračun res za to, da si polnimo svoje žepe?« se je jezil Rožman.
Glasovanje je pokazalo, da je 12 svetnikov za predlagani proračun, pet jih je bilo proti.
O nadaljevanju seje (nič manj zanimivem) pa v torek ...
jš
Sv. Andraž • Z druge seje
Z rebalansom nižji prihodki in odhodki
V Sv. Andražu se volilne zgodbe še vedno niso končale.
Nazadnje naj bi namreč vsa gospodinjstva andraške občine prejela pismo z obtožbami na račun nove županje in njenih somišljenikov. Nepomirje-nih strasti pa nikakor ni bilo začutiti na drugi seji občinskega sveta, kjer so svetniki in svetnice tudi tokrat soglasno potrdili vse točke, med drugim tudi rebalans proračuna.
Predlog rebalansa proračuna znaša 1.246.411 evrov in je nižji od plana za 223.694 evrov. Po rebalansu se proračunski prihodki znižujejo za dobrih 15 %, za dobrih 13 % oz. 224.802 evrov pa so se na drugi strani zmanjšali tudi odhodki. Proračunski primanjkljaj z rebalansom tako znaša 221.730 evrov. V računu financiranja sprva ni bilo predvideno zadolževanje, z rebalansom pa je zadolževanje predvideno v znesku 157.399 evrov.
Znižujejo se tudi planirani prihodki občine; ker se je prodalo le eno stanovanje v Vitomarcih, se sredstva na tej postavki znižujejo za dobrih
135.000 evrov. Med prejetimi sredstvi iz državnega proračuna za investicije je bilo planiranih 59.752 evrov na podlagi 23. člena ZFO - 1, vendar je kasneje država ta sredstva znižala na 29.722 evrov. Z rebalansom se še odpravljajo planirana evropska sredstva v višini 59.000 evrov, ki so bila načrtovana pri obnovi stanovanjskega bloka. Proračun občine Sveti Andraž na prihodkovni strani znaša 1.246.411 evrov in na odhodkovni 1.468.141 evrov. Investicijski odhodki so predvideni v višini dobrih 713.834 evrov.
Svetniški zbor je v nadaljevanju soglasno imenoval delovna telesa in komisije ter potrdil predlog soglasja k poslanski pisarni poslanca Državnega zbora Andreja Čuša v občinski upravi občine Sv. Andraž, ki bo občanom na voljo predvidoma enkrat mesečno. Imenovan pa je bil tudi podžupan - Jani Druzovič.
Monika Levanič
8 Štajerski
Podjetništvo
petek • 12. decembra 2014
Slovenija, Podravje • Občutno višji stroški omrežnin
Poguben vpliv velikosti vodomerjev
Ko so na drugi seji sveta občine Hajdina razpravljali o sklepu njajo 50-odstotno subvencijo omrežnine za fizične osebe in o subvencijah nasploh, še posebej pa za gospodarstvo.
Kot so povedali, bi se o tem želeli pogovoriti s predstavniki Komunalnega podjetja Ptuj. Ivo Rajh, podjetnik in član sveta občine Hajdina ter predsednik odbora za finance, je to problematiko pojasnil na svojem primeru. »Te cene bo treba resnično spremeniti, imamo res najvišje," je poudaril. Za svoj gospodarski objekt v Dražencih je pred uveljavitvijo uredbe plačeval v povprečju mesečno od 120 do 140 evrov. Ugotavlja, da so bili na svetu glede gospodarstva zavedeni; če bi takrat vedeli, da bodo zneski tako visoki, bi zagotovo ukrepali. Po novem plačuje za vodo 380 evrov mesečno, pred dnevi pa je prejel še poračun za 500 evrov. V Celju npr. Rajhov prijatelj za podoben objekt za vodo plačuje 80 evrov mesečno. „To ni več normalno, res bomo morali poklicati predstavnike KP in te zneske zmanjšati." Za skupni pogovor s KP Ptuj se zavzema tudi župan Stanislav Glažar.
Za 30.0000 obrtnikov podjetnikov stroški omrežnin kar dvakrat višji
Kot so povedali na Obr-tno-podjetniški zbornici Slovenije, mora okrog 30.000 obrtnikov in podjetnikov po novi uredbi o metodologiji oz. uredbi plačevati omrežnino glede na obseg vodomera in ne glede na dejansko porabo vode. Tako so se stroški omrežnine za nekatere povečali za kar 200 odstotkov. OZS je zato ministrstvo za okolje in prostor ponovno pozval, da naj čim prej ukrepa in spremeni uredbo, ki nepravično bremeni obrtnike in podjetnike.
Po uveljavitvi predpisa v začetku tega leta so se predvsem mikro in mala podjetja pričela soočati z velikimi težavami zaradi višjih stroškov komunalnih storitev. Vodomerne priključke so namreč vgrajevali takrat, ko pravilnik in uredba
o ceni oskrbe s pitno vodo, s katerim ohra-negospodarstvo, so odprli perečo temo
Foto: Črtomir Goznik
Janko Širec, direktor Komunalnega podjetja Ptuj: „Način oblikovanja cen obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja določa uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki je določila, da je cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo sestavljena iz vodarine in omrežnine. Glede na enotnost in nedeljivost skupnega vodovodnega sistema je bila sprejeta odločitev občin širšega ptujskega območja in tudi Občine Hajdina, da pristopi k podpisu sporazuma o obračunu enotne omrežnine na celotnem vodooskrbnem sistemu. Cena omrežnine v občini Hajdina in v vseh ostalih občinah podpisnicah sporazuma vključuje: stroške amortizacije ali najema osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura, stroške zavarovanja infrastrukture, stroške obnove in vzdrževanja priključkov na javni vodovod ter stroške nadomestil za zmanjšanje odhodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima. Omrežnina se obračunava glede na zmogljivost priključkov, določenih s premerom vodomera. Če ne bi bil dosežen dogovor o enotni omrežnini, bi cena omrežnine v občini Hajdina znašala za DN<20 8,2489 evra na mesec brez DDV, sedaj znaša 3,9353 evra na mesec brez DDV. Skladno s sklepom o potrditvi cene storitve oskrbe s pitno vodo Občina Hajdina subvencionira omrežnino v višini 50 % za gospodinjstva in nepridobitne dejavnosti. Za ostale gospodarske dejavnosti pa subvencija v skladu z veljavnimi predpisi ni možna."
Ljutomer • Uspešno leto podjetja Teleing
Število naročnikov vseskozi narašča
Letos je telekomunikacijsko podjetje Teleing samo na območju MO Ptuja zgradilo več kot 25 kilometrov novih optičnih omrežij.
Že vrsto let ljutomersko podjetje Teleing posluje izjemno uspešno. Letos bodo zabeležili rast prihodkov od zagotavljanja njihovih storitev za več kot 10 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani, pa tudi skupni prihodki podjetja, ki so leta 2013 znašali štiri milijone evrov, bodo v letu 2014 višji. »Število naročnikov naših širokopasovnih storitev nenehno narašča, saj jih je vse več tistih, ki se odločajo za uporabo tovrstnega dostopa do interneta in cenovno ugodne IP-telefonije na svojem kabelskem priključku,« je na tiskovni konferenci povedal direktor Teleinga Janez Smolkovič, ki s 33 zaposlenimi delavci gradi razvoj podjetja na osnovi, da se podjetjem in občanom zagotovi dostop do cenovno ugodne vrhunske komunikacijske infrastrukture in širokega obsega storitev.
Podjetje Teleing ponuja sodobne telekomunikacijske storitve na območju petnajstih občin Pomurja in Spodnjega Podravja. »Letos bomo v gradnjo novih optičnih širokopasovnih omrežij in v nakup omrežne opreme vložili več
kot 1,2 milijona evrov, kar je 20 odstotkov več kot leto poprej, sicer pa višino investicij v novo optično omrežje in omrežno opremo povečujemo že od leta 2008, vsako leto vsaj za 15 odstotkov,« je poudaril Smolkovič. Letošnje leto bodo na območju občin Ljutomer,
Križevci, Veržej, Razkrižje, Beltinci, Lendava, Sv. Jurij ob Ščav-nici, Središče ob Dravi, Gori-šnica, Dornava, Markovci in Ptuj končali izgradnjo več kot 220 kilometrov novih optičnih omrežij, od tega največ na območju MO Ptuj. Pri tem večino novih optičnih omrežij gradi-
jo sočasno z izgradnjo druge komunalne infrastrukture v lokalnih skupnostih. Smolko-vič je izpostavil letošnjo zelo pomembno naložbo, ki na območju Ptuja zajema gradnjo poslovnega objekta v industrijski coni Novi jork v Markovcih, kjer bo ob sprejemni postaji za
Foto: Niko Sostaric
Direktor podjetja Teleing Janez Smolkovič (levo) bo tudi letos poskrbel za socialno ogrožene otroke preko Lions kluba Ljutomer. Predsedniku kluba Tomislavu Nemcu je izročil ček za 1500 evrov.
obdelavo in distribucijo televizijskih programov vgrajena centrala optičnega omrežja za območje občine Markovci in okolico ter prostori za zaposlene v ptujski enoti podjetja. Objekt je že pod streho, konec gradnje pa je predviden spomladi prihodnje leto. Veliko si v podjetju Teleing obetajo tudi v prihodnje. Leto 2015 bo zaznamovalo 20-letno delovanje, med večjo naložbeno dejavnost pa štejejo vgradnjo okoli 600 optičnih priključkov za naselje Grajena na območju MO Ptuj.
Podjetje Teleing vseskozi del sredstev namenja za donacije in sponzorstva, ki letos znašajo 1,3 odstotka vseh prihodkov. Janez Smolkovič se je tudi tokrat ob koncu leta, podobno kot tudi že prejšnja leta, odločil, da sredstva namesto za poslovna darila nameni pomoči potrebnim. Predsedniku Lions kluba Ljutomer Tomislavu Nemcu je predal ček v višini 1.500 evrov, Lions klub pa bo denar razdelil med pomoči potrebne otroke iz socialno ogroženih družin.
Niko Šoštarič
še nista veljala, nihče pa jih ni opozoril, da bo velikost vodomernih priključkov vplivala na višino fiksnega dela stroška omrežnine oz. kanalščine.
Samostojni podjetnik, ki opravlja dejavnost žagarstva in montaže in ima zaradi zahtev požarne zakonodaje hi-drantno mrežo, je pri mesečni porabi vode 47 m3 prej plačeval 220 evrov, po uveljavitvi uredbe pa ob približno enaki porabi vode kar 920 evrov! Podobnih primerov je v Sloveniji po oceni OZS še vsaj 30.000.
Obremenjeni predvsem manjši porabniki
„Iz izračunov OZS je razvidno, da so trenutno veljavni faktorji omrežnine neenakomerno porazdeljeni in obremenjujejo predvsem manjše porabnike, ki imajo vodomere v premeru od 50 do 200 mm," je povedal sekretar OOZ Ptuj Boris Repič. Na ta način se porabnikov vode gotovo ne spodbuja h gospodarnejši porabi vode, ki ni le tržni proizvod, ampak dobrina, s katero je treba nadvse skrbno ravnati. Zato OZS zahteva drugačno in pravičnejše obračunavanje stroškov omrežnine. Kot merilo naj se upošteva dejanske količine porabljene vode, ne pa zmogljivosti vodovodnega priključka in vrednosti infrastrukture v posamezni občini! OZS si je sicer že v času priprave nove uredbe v letu 2011 prizadeval za predpis, ki bi na pravičen način predpisal podlago za obračunavanje stroškov. Že takrat so namreč njeni izračuni pokazali, da bo uveljavitev nove uredbe zvišala cene komunalnih storitev za številne obrtnike in podjetnike, ki so v kriznih časih že tako ali tako primorani krčiti stroške poslovanja. Opozorila tedanjemu resornemu ministrstvu so bila žal ponovno preslišana," je povedal Boris Repič.
Novi obračun omrežnine je še en dokaz več, da država nima pravih spodbud za razvoj gospodarstva oz. obrti, ki je edino gonilo razvoja. Namesto da bi ta razvoj spodbujala, ga obremenjuje z vedno novimi obremenitvami oz. dajatvami, ki zagotovo ne predstavljajo poti iz krize in tudi ne vodijo k novemu zaposlovanju.
MG
petek • 12. decembra 2014
Podjetništvo
Štajerski	9
Slovenija • Negotove zaposlitve škodujejo zdravju ljudi
Že četrt milijona prekarnih delavcev
Tudi v Sloveniji število prekarnih delavcev hitro narašča, saj trend spodbuja predvsem stremljenje k fleksibilizaciji delovne sile. Ta se v praksi kaže v delovnih razmerjih, v katerih delavci nase prevzemajo popolno odgovornost za lastno socialno varnost, delodajalci pa imajo na voljo delavce, s katerimi zlahka prekinejo pogodbo o zaposlitvi, je dejala Uršula Lipovec Čebron z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
In prekarnih delavcev je v Sloveniji, po oceni Gibanja za dostojno delo, kar četrt milijona.
Na inštitutu ugotavljajo, da se odstotek redno zaposlenih še posebej niža med mladimi, uvajajo pa se oblike dela na podlagi različnih pogodb (študentske napotnice, avtorske in podjemne pogodbe idr.), pa tudi različni zaposlitveni statusi (samozaposleni kulturniki, novinarji, raziskovalci, podjetniki idr.), ki ne nudijo varnosti trajnejših delovnih razmerij in s tem povezanih pravic. Te oblike zaposlitev imajo vse značilnosti rednega delovnega razmerja: delavec delo opravlja osebno; delo se opravlja nepretrgano, kontinuirano; delavec za opravljeno delo prejema plačilo; dela-
vec delo opravlja po navodilih in pod nadzorom delodajalca. Prav tako se prekarno delo pojavlja pri posameznikih, ki sočasno ali zaporedno opravljajo delo za več različnih delodajalcev.
Prekomerno delo brez zadostnega počitka, stres, premalo rekreacije
Prekarni delavci imajo navadno nizke finančne prilive, zato pogosto nimajo dovolj sredstev za mesečno plačevanje zdravstvenega zavarovanja (osnovnega in dopolnilnega). Vse to ima pomembne
\
Fotografija je simbolična.
učinke na njihovo zdravje in ključno pogojuje vse bolj oviran dostop do zdravstvene oskrbe, menijo na inštitutu. In na podlagi raziskave, ki jo je inštitut opravil med osebami, ki torej nimajo zaposlitve za nedoločen čas, so raziskovalci ugotovili, da so dejavniki tveganja za zdravje prekomerno delo brez zadostnega počitka, premalo rekreacije, »nekakovostna« in neredna
prehrana, negotovi bivanjski pogoji ter na splošno, nezdrav življenjski slog ter stres. Je pa Uršula Lipovec Čebron priznala, da zaradi odsotnosti poglobljenih raziskav o zdravju prekarnih delavcev težko sklepajo o njihovih zdravstvenih težavah: »Zagotovo pa lahko predvidimo, da večletno življenje v negotovosti negativno vpliva na zdravje prekarnih oseb, zato lahko v
prihodnje pričakujemo porast zdravstvenih težav, ki ne bodo zadevale le mlajših prebivalcev, saj se obdobje tovrstnega dela širi na vse starejše osebe, kar ključno vpliva na načrtovanje prihodnosti (načrtovanje družine, ureditev samostojnega bivališča, skrb za varno starost itn.) ter na splošni občutek perspektivnosti in blaginje,« so dejali na inštitutu.«
Kljub bolezni si prekarni delavci ne privoščijo bolniškega
dopusta
Ob tem so na NIJZ tudi ugotovili, da zdravstveno zavarovanje za prekarne delavce predstavlja ključno oviro pri dostopu do zdravstvenih storitev. Njihovi intervjuvanci so namreč poudarili, da so (četudi imajo urejeno zdravstveno zavarovanje) pogosto v položaju, ko si ne morejo privoščiti bolniškega dopusta - ne zase ne za svoje bolne otroke. »Glede na to, da morajo prvih 30 delovnih dni sami plačevati stroške bolniškega dopusta, si kritja življenjskih stroškov za obdobja brez dela običajno ne morejo privoščiti, saj nimajo dovolj visokih prihrankov. Ta populacija si tako pogosto ne more privoščiti zdravljenja bolezni, kar pomeni kopičenje zdravstvenih težav ter zaplete tudi pri obolenjih, ki so drugače lažje ozdravljiva,« je še povedala Uršula Lipovec Čebron.
Mojca Vtič
Foto: MV
Nacionalni inštitut za javno zdravje je na podlagi raziskave ugotovil, da so prekarni delavci med ranlji-vejšimi prebivalci v Sloveniji. Netipične oblike zaposlitev in z njimi povezano življenje v negotovosti pogosto vodijo do negativnih vplivov na zdravje prekarnih delavcev, poleg tega ima ta skupina tudi težave, povezane z zdravstvenim sistemom, saj jim obstoječa ureditev zdravstvenega zavarovanja ne zagotavlja učinkovitega dostopa do zdravstvenih storitev.
Podravje • Poslovanje Perutnine Ptuj
O revizorjih bo odločalo sodišče
Perutnina Ptuj je v prvih devetih mesecih letošnjega leta ustvarila dobrih 250 milijonov evrov skupnega prihodka od prodaje. »To je za ta čas odličen rezultat,« so sporočili ptujski perutninarji.
Na ravni skupine se je od začetka leta do konca septembra ustvarilo za 11,8 milijona evrov dobička, sama delniška družba Perutnina Ptuj beleži 6,5 milijona evrov dobička iz poslovanja. V primerjavi z lanskim naj bi bil letošnji dobiček na ravni tričetrtletja višji. »Z doseženimi rezultati smo utrdili pozicijo najpomembnejšega prehranskega in živilskopredelovalnega poslovnega sistema. Pripravljeni na izzive recesije, ki kar ne pojenja, številne strateške spremembe v načinu prehrane ljudi ter nakupnem odločanju smo sprejemali prave poslovne odločitve. Zato se je število ljudi, ki vsak dan posegajo po živilih Perutnine Ptuj, povečalo na vseh strateških trgih. S tem smo okrepili vrednost in pomen vseh naših blagovnih znamk in hkrati povečali zanimanje za prisotnost naših živil na trgovskih policah mednaro-
dnih in lokalnih trgovcev,« je zadovoljen z dosedanjimi letos ustvarjenimi rezultati poslovanja izpostavil Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj.
Po besedah vodilnih v Perutnini Ptuj uspešno poslovanje beležijo tudi v zadnji četrtini leta, zato ob koncu leta v zaključnem računu pričakujejo dober poslovni izid.
Na sklep
skupščine
vložili
izpodbojno
tožbo
Sicer pa spomnimo, da so delničarji Perutnine Ptuj na avgustovskem zasedanju skupščine izglasovali sklep, na podlagi katerega bi se naj vnovič prevetrili nekateri posli iz preteklosti. Uprava Perutnine
Ptuj se s takšnim sklepom ne strinja, kot tudi ne s sklepom, sprejetim že na majski skupščini, da bi revizijo poslovanja za leto 2014 opravila revizij-
ska hiša Deloitte. Sklepa, ki ju navajamo, do danes nista bila realizirana, saj sta dva delničarja, PMP Holding in družba
Derma iz Čakovca, na ptujsko
okrožno sodišče vložila izpod-bojno tožbo. »Dejstvo je, da je posebna revizija v Perutnini Ptuj na osnovi prejšnjih sklepov skupščine že bila opravlje-
" Foto: Črtomir Goznik
Ptujski perutninarji so z letošnjo prodajo zadovoljni.
na. In to celo dvakrat; opravila jo je revizijska družba BDO Revizija, ki jo je tudi določila skupščina. Zaradi tega in predvsem zaradi neskladja z Zakonom o gospodarskih družbah (ZGD) namreč ta skupščinski sklep ne samo da posega v pristojnost uprave, ampak je tudi škodljiv za družbo. Narekuje namreč nekaj, kar je že bilo dvakrat opravljeno in bi tretje pregledovanje, ki ga ne bi opravila pooblaščena družba, ampak odvetniška pisarna, predstavljalo odvečen in nepotreben izdatek za Perutnino Ptuj. Predvsem pa tudi nekaj, kar je v neposrednem nasprotju z ZGD. Uprava se tega zaveda in v skladu s svojimi pristojnostmi ne sme podpisati škodljive pogodbe za družbo kakor tudi ne pogodbe, ki bi bila v nasprotju s korporacij-sko prakso in zakonodajo,« je poudaril Glaser.
Mojca Zemljarič
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • 12. decembra 2014
Majšperk • Dobrodelnost
Smoteater s predstavo uresničuje Teodorjeve sanje
Člani društva Smoteater so 6. decembra odigrali komedijo Pridi gola na večerjo in s smehom zbrali približno 900 evrov za uresničitev Teodorjevih sanj, da bi tekal kot njegov brat dvojček Aleksej.
Petletni Teodor ima cere-bralno paralizo 2. stopnje. To pomeni, da je s to boleznijo le stežka hodil, samostojno stal, oziroma mu je bilo nasploh zelo oteženo gibanje. Da bi se mu stanje izboljšalo, je s starši v aprilu odletel na operacijo v ZDA. To operacijo je malček iz Maribora uspešno prestal in po njej lahko prvič v življenju
skače, hodi brez težav, začel je tekati. Stvari, ki so mu bile do operacije odvzete. Da se mu stanje še izboljša, mu je ameriški kirurg določil triletni rehabilitacijski program, katerega manjši del (približno petino) financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ogromen, večji del pa starši. Teodor ima trenutno obveznih štiri
Naslov za donacije za uresničitev Teodorjevih sanj Teodor Mihaldinec Širec Staneta Severja 4, 2000 Maribor TRR pri NLB: SI56 0222 8695 5038 858
■
Foto: Klara Mihaldinec
ali pet terapij na teden. Najučinkovitejša pa je strnjena tritedenska intenzivna terapija petkrat na teden, 120 minut na dan. Cikel teh terapij stane 1200 evrov. En cikel je ravnokar Teodor končal, naslednji cikel sledi pred pomladjo.
In k uresničitvi Teodorjevih sanj o teku in drugih za večino najmlajših povsem vsakdanjih aktivnosti so že pomagali maj-šperški društveniki. Prav tako lahko Teodorju pri uresničitvi sanj pomagate posamezniki s svojo donacijo.
Mojca Vtič
Kidričevo • Praznično decembrsko dogajanje
Zgodbe v parku pod
■ I	V	I	I	■ ■	■
tisočerimi zvezdicami
V občini Kidričevo so tudi letos poskrbeli za pisan spored prazničnih prireditev za otroke vseh starosti, ki se dogajajo v pravljičnem Parku pod tisočerimi zvezdami, od 6. decembra letos do 1. januarja 2015.
Foto: M. Ozmec
Zgodba zvezdne vile se je začela v soboto, 6. decembra, popoldne, ko so se številni otroci skupaj s spremljevalci zbrali v dvorcu Sternthal, kjer so prisluhnili uri pravljice, nato pa so se z laternami v rokah skupaj z zvezdno vilo sprehodili do parka mladosti sredi Kidričevega, ki je v prazničnem decembru postal Park pod tisočerimi zvezdami. Ob odprtju parka so si ob zvokih lajne ogledali predstavo Babica zima, ki so jo pripravili otroci vrtca in šole Cirkovce, obiskal jih je tudi Miklavž s
parklji, zvezdna vila pa jim je predstavila svojo pravljično hišico in druge lepote Parka pod tisočerimi zvezdicami, ki so ga tudi letos obogatili s pokritim drsališčem, katerega uporaba je za vse brezplačna. V nedeljo popoldne je bil v restavraciji Pan praznični koncert moškega pevskega zbora Kidričevo pod vodstvom Oliverja Bučka, njihovi gostje pa so bili člani Tamburaškega orkestra Cir-kovce pod vodstvom Draga Kleina.
Tudi to soboto, 13. decembra, se bodo ob 16. uri zbrali v
dvorcu Sternthal na pravljični uri Zvezdne vile, ob 17. uri bo v parku pod tisočerimi zvezdami praznični božični koncert malčkov iz vrtca in šolarjev, nastopili bodo plesna skupina Mambo in Moreno, nato pa jih bo obiskal čarovnik Grega. Praznične prireditve se bodo vrstile tudi v naslednjih decembrskih dneh, pripravljajo tudi praznični sejem in glasbene nastope, najbolj veselo pa bo v času okoli božiča in po njem, ko bosta malčke obiskala tudi Božiček in dedek Mraz.
-OM
Ustvarite si čarobne praznike
Da vam bodo priprave na čarobne praznike minile čim mirneje, vas na poštah že čaka bogata ponudba božično-novoletnih voščilnic in razglednic, darilc za vaše najdražje in izdelkov za praznično okrasitev vašega doma.
Ogrejte srca vaših najdražjih z lepo mislijo in željo. Zapišite jo na voščilnico, na Pošti Slovenije pa bodo poskrbeli, da bo pravočasno prispela v prave roke. Zaradi povečanega
DARILNI PAPIR s TRAKOM,
razliki motivi, 3 pole 70 x 100 cm in darilni trak.	-j	£

MINNIE ALI MICKEY MOUSE,
z zvokom, 32 cm.	17,00€
prometa v decembru Pošta Slovenije priporoča pravočasno oddajo voščilnic - za na-
slovnikevSloveniji do 19. decembra 2014.
Tudi letos so izšle poštne znamke z božičnimi in novoletnimi motivi. Na vseh poštah so na voljo tudi zvežčki z 12 samolepilnimi znamkami, za naslovnike v Sloveniji z oznako A (motiv - mušnica) ali B (motiv - trije kralji) in za naslovnike v tujini z oznako C (motiv - dimnikar ali jaslice).
MUCE
KOLEDAR MUCE 2015
voljo fudi motivi Kužki " 'r
Gra,ske stavbe ,n Cvetje ' ' 4,60 €
OKENSKE NALEPKE,
različni motivi.
2,26 €
Op.: Igrače so v prodaji na izbranih poštah, ostali izdelki na vseh poštah. Seznam pošt si oglejte na www.posta.si.
iBv^ickova poMta j* poMvrn odpJdta!
Dragi otroci!
Ponovno je tukaj čas, ko lahko svoje želje in lepe misli zapišete v pismo ali narišete risbico, ki prikazuje božično-novoletno vzdušje, ter pismo pošljete na naslov:
BOŽIČEK
Za pravljičnimi vrati Poštarja Pavlija 7 2002 MARIBOR
Poštar Pavli se že veseli gore vaših pisem, ki jih bo prenesel Božičku, zato mu ne pozabite pisati do 19. decembra 2014.
Božiček bo z veseljem prebral vaša pisma in s Pavlijevo pomočjo odgovoril nanje. Sodelujete lahko posamezniki in skupine iz vrtcev in šol. Božiček bo zagotovo tudi letos za vse sodelujoče pripravil kakšno presenečenje, zato ne pozabite pripisati svojega naslova ter naziva vaše skupine ali razreda in števila otrok.
Rokomet
Dve gladki zmagi proti Italijanom
Stran 12
Tenis
Maruša v novo sezono z zmago na turnirju U-18 Stran 12
Kolesarstvo
Največja pridobitev bi bil velodrom
Stran 13
Judo
Številne medalje potrditev dobrega dela Stran 13
Atletika
Prstec in Sluga del veteranske elite
Stran 14
Nogomet
Tesno sodelovanje med Talumom in NK Aluminij Stran 14
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoiíuiajts naí na íüítovmm, ijitííu!
RADIOPTUJ
tut áfeietct www.radio-ptuj.si
Nogomet • 1. SNL
E-mail: sport@radio-tednik.si
Do 13. kroga odlično, v celoti solidno
Nogometaši v 1. ligi so že od nedelje na zasluženem dopustu, zadnji so se na počitek odpravili Mariborčani, ki so v sredo odigrali še zadnjo tekmo Lige prvakov (poraz s Schalkejem 0:1). Prav tekme Maribora v elitnem evropskem klubskem tekmovanju so tudi celotno slovensko ligo dvignile na višji nivo. To se morda ne vidi na vsaki tekmi, a vsak obračun z Mariborom je za vse preostale slovenske klube eden izmed vrhuncev sezone.
Uspešnejši v gosteh
To velja tudi za Zavrč, ki je vse »domače« tekme odigral na ptujskem Mestnem stadionu. To je bil za varovance Željka Orehovca zagotovo hendikep, še posebej glede na lansko sezono, ko so bili na domačem igrišču domala nepremagljivi. Letos ni bilo tako in so na koncu celo več točk osvojili v gosteh (15) kot na Ptuju (14).
Zavrčani so odlično začeli prvenstvo in v prvih petih krogih zabeležili kar štiri zmage. V dobrem tempu so nadaljevali vse do 13. kroga, ko so imeli na svojem računu že kar 26 točk in so bili ob Mariboru in Olimpiji v
skupini najbližjih zasledovalcev Domžal. A tega tempa v zadnjih sedmih krogih niso zadržali, voz je začel drseti navzdol. V 16. krogu so zabeležili še zadnjo zmago (z Radomljami v gosteh), zaključek se je obrnil v povsem napačno smer. Tedenske novice o predčasnih prekinitvah pogodb z določenimi igralci so negativno vplivale na vse preostale in visok poraz v Velenju je bil le vrh te krize.
Končni zbir točk je vendarle zelo soliden in Zavrča-ne uvršča v sredino lestvice. Domžale (44), Maribor (41) in Celje (40) nekoliko izstopajo, sledi Olimpija (35), ki je prav tako slabo zaključila jesen, nato pa so skupaj Za-vrč (29), Rudar (26) in Koper (25). Zadnji del lestvice zasedajo Gorica (18) in Krka (15), povsem na dnu so novinci iz Radomelj (8).
Jože Mohorič
Vse tekme Zavrča v jesenskem delu:
1.	krog:	Celje - Zavrč	0:1 točke 3
2.	krog:	Rudar Velenje - Zavrč	0:2	6
3.	krog:	Zavrč - Domžale	0:2	6
4.	krog:	Krka - Zavrč	2:3	9
5.	krog:	Zavrč - Luka Koper	1:0	12
6.	krog:	Maribor - Zavrč	3:0	12
7.	krog:	Zavrč - Kalcer Radomlje	2:1	15
8.	krog:	Olimpija - Zavrč	2:0	15
9.	krog:	Zavrč - Gorica	0:0	16
10.	krog:	Zavrč - Celje	0:0	17
11.	krog:	Zavrč - Rudar Velenje	1:0	20
12.	krog:	Domžale - Zavrč	1:3	23
13.	krog:	Zavrč - Krka	2:0	26
14.	krog:	Luka Koper - Zavrč	2:1	26
15.	krog:	Zavrč - Maribor	0:1	26
16.	krog:	Kalcer Radomlje - Zavrč	1:2	29
17.	krog:	Zavrč - Olimpija	0:2	29
18.	krog:	Gorica - Zavrč	1:0	29
19.	krog:	Celje - Zavrč	3:0	29
20.	krog:	Rudar Velenje - Zavrč	7:2	29
Športnik leta 2014 v Sloveniji
Ponovitev naslovov iz leta 2013: Tina Maze, Peter Prevc in hokejska reprezentanca
Najboljša športnika Slovenije v letu 2014 sta alpska smučarka Tina Maze in smučarski skakalec Peter Prevc, najboljša ekipa leta po izboru Društva športnih novinarjev Slovenije (DŠNS) pa je hokejska reprezentanca Slovenije. Tak je bil vrstni red tudi lani. Mazejeva je nagrado prejela petič, Prevc drugič, hokejisti pa četrtič. DŠNS je prireditev Športnik leta v samostojni Sloveniji pripravilo štiriin-dvajsetič, skupaj pa je bila to že 47. prireditev.
Dvakratna olimpijska zmagovalka Tina Maze je v glasovanju članov DŠNS dobila 386 točk, pri moških jih je Prevc prejel 318. Olimpijske igre v Sočiju so določile dobitnika tudi v ekipni konkurenci; hokejska reprezentanca je za uvrstitev v četrtfinale OI dobila 69 glasov, NK Maribor jih je prejel 55.
»Nagrada je zanesljivo potrditev dobrega dela. Je naloga, da se moram odrezati dobro v prihodnosti. Ne pomeni samo, da sem jaz dobro delal, tudi vsi, ki so me podpirali. V prvi vrsti so to starši, potem pa vsi trenerji, ki se jih v teh letih ni tako malo zamenjalo,« je povedal Prevc.
»Raven tekmovanja vpliva na to, kdo je najboljša ekipa. V Sloveniji je ogromno dobrih športnikov in kolektivov. Zmagati v taki konkurenci je še večji uspeh. Vem, da se ni bilo lahko odločiti. Sploh Mariborčani so izredni, slej ali
Tina Maze je športnica leta v Sloveniji postala petič; doslej je naslove osvojila v letih 2005, 2010, 2011, 2013 in 2014.
Športnica leta:	
1. Tina Maze (alpsko smučanje)	S8B točk
2. Teja Gregorin (biatlon)	191
3. Vesna Fabjan (smučarski tek)	155
Športnik leta:	
1. Peter Prevc (smučarski skoki)	S18
2. Anže Kopitar (hokej na ledu)	19B
3. Žan Košir (deskanje na snegu)	1B8
Ekipa leta:	
1. Hokejska reprezentanca Slovenije	B9
2. Nogometni klub Maribor	55
prej bodo to nagrado dobili. Normalno pa, da ti godi, da je ekipa, ki jo vodiš, uspešna. Upam, da bo tako čim dlje. Mi se bomo trudili. Vemo, kakšna je situacija v vseh špor-
Peter Prevc ja najboljši športnik Slovenije postal drugič zapored.
tih, ne samo hokeju. Upamo, da bo boljša in da bomo na osnovi tega imeli višje cilje in bodo ti cilji lažje dosegljivi,« je dejal selektor hokejistov Matjaž Kopitar.
Dobitnica nagrade za športnico leta Mazejeva pa se podelitve ni mogla udeležiti, zbranim v Cankarjevem domu in pred televizijskimi zasloni pa se je med potovanji na tekmah svetovnega pokala z zahvalo oglasila z video zapisom.
Nagrado za izstopajočo mlado športnico leta, ta nagrada je bila podeljena prvič in bo odslej tradicionalna, je prejela atletinja Maruša Mišmaš. Janez Kocijančič je ob koncu mandata na čelu slovenskega olimpijskega gibanja, kjer je bil od leta 1991, dobil posebno priznanje DŠNS.
sta
12 Štajerski
Šport, šport mladih
petek • 12. decembra 2014
Rokomet • Reprezentanca U-16
Dve gladki zmagi proti Italijanom
Reprezentanca Slovenije do 16 let (letniki 1998 in mlajši) je v sklopu priprav na Olimpijski festival evropske mladine (26. julij do 1. avgust 2015 v Gruziji) odigrala v Zre-čah dve pripravljalni tekmi proti vrstnikom iz Italije.
Varovanci trenerja Saša Pra-potnika so prvo tekmo dobili z izidom 31:23 (16:8), v drugi pa so slavili z izidom 31:26 (18:10). Barve izbrane vrste je branilo tudi sedem igralcev RK Jeruzalem Ormož, ki so skupaj prispevali deset zadetkov: Gašper Horvat (3), Žak Ciglar (2), Miha Kavčič (1), Boštjan Žižek Cvetko (1), Dominik Ozmec (1), Tilen Kosi (1), Tinek Hebar (1). Barve reprezentance je branil
Zak Ciglar (195 cm) - pomemben mož v obrambi slovenske reprezentance U-16
tudi bivši član ptujske Drave Saš Serdinšek Ekart, ki je na drugi tekmi dosegel sedem zadetkov. Od 26. do 30. decembra 2014 reprezentanco čakajo priprave v Ljubljani, kjer bo trener Prapotnik s svojimi pomočniki opravil osem treningov. Na reprezentančnem seznamu dvajsetih igralcev za priprave v Ljubljani so: Gašper Horvat, Žak Ciglar, Miha Kavčič, Dominik Ozmec, Tilen Kosi in Saš Serdinšek Ekart.
Na začetku januarja 2015 bo reprezentanca mlajših kadetov gostovala v Umagu, kjer bo odigrala dve pripravljalni tekmi proti Hrvaški. Na pot v Tibilisi v Gruziji bo odpotovalo petnajst mladih rokometašev, ki bodo branili zlato kolajno, ki so jo v Utre-chtu na Nizozemskem osvojili mladi slovenski rokometaši letnika 1996 in mlajši.
Uroš Krstič
Tenis • Turnirja U-18 in U-12
Maruša v novo sezono z zmago na turnirju U-18
Maruša Plank (levo, TK Terme Ptuj) se je veselila zmage v konkurenci U-18 (ob njej je Anja Trbežnik).
Nina Pliberšek (Galtena) je v Ljubljani osvojila A-finalni turnir v konkurenci U-12.
V Ljubljani je od 6. do 8. 12. potekal odprti turnir v kategoriji U-18. Turnir je imel oznako 3. kategorije, najvišje rangirana igralka je bila Tina Kristina Godec (AS Litija) - 5. na lestvici TZS U-18. Iz kluba Terme Ptuj je nastopila Maruša Plank (letnica 2000).
Maruša je bila 8. nosilka, v prvih treh dvobojih pa ni imela težkega dela (izgubila ni niti ene same igre!). V polfinalu je vodila proti letu starejši Primorki Stefany Grlj, ta pa je dvoboj predala. V ponedeljkovem finalu se je pomerila z vrstnico Anjo
Trbežnik, po dobrem dvoboju pa se je zmage veselila članica TK Terme Ptuj.
Šport plus U-18, rezultati:
1.	krog: Plank (8.) - Žaklin Bokan (Branik MB) 6:0, 1:0 -predaja:
2.	krog: Plank (8.) - Žana Burja (Radomlje) 6:0, 6:0;
četrtfinale: Plank (8.) - Kim Žižek (Mima) 6:0, 6:0;
polfinale: Plank (8.) - Ste-fany Grlj (Koper) 6:4, 1:0 - predaja;
finale: Plank (8.) - Anja Trbežnik (Šport plus, 5.) 7:6(2), 6:4.
TUrnir U-12: Popolna ptujska prevlada
V Ljubljani je na igriščih TK Olimpija potekal finalni A-turnir za igralke do 12. leta starosti. Turnir je imel močan ptujski pridih, saj je nastopilo kar pet igralk iz našega področja: Nika Strašek, Taja Lončarič, Eva Nina Magdalenc, Alana Ledinek (vse TK Terme Ptuj) in Nina Pliberšek (Galtena).
Eva Nina in Alana sta izgubili v 1. krogu, preostala trojica pa se je uvrstila v zaključne boje in med sabo odločila o končni zmagovalki.
Košarka • PARKL
Najuspešnejša je bila Nina, ki je v polfinalu ugnala Niko, v finalu pa še Tajo.
TK Olimpija, FIN A U-12, rezultati:
četrtfinale: Strašek (1.) -Annika Planinšek (ŽTK MB, 6.) 6:0, 6:0, Lončarič (3.) - Tara Tušek (ŽTK MB) 5:7, 6:2, 6:2, Pliberšek (4.) - Snežana Stje-panovič (Celje, 5.) 6:1, 4:6, 6:0;
polfinale: Strašek (1.) - Pliberšek (4.) 1:6, 3:6; Lončarič (3.) - Meta Marek (Medvode, 8.) 6:4, 6:3;
finale: Pliberšek (4.) - Lončarič (3.) 6:4, 6:4.
jm
REZULTATI 4. KROGA: KK
Črešnjevec - ŠD Ptujska Gora 56:47, KK Starše - Bar Kaučič 42:58, KK Lenart - ŠD Kidričevo 75:60, KK Pragersko - KK Rogaška rekreativci 72:87, KK Paloma - Adecco Oldstars 53:46.
1. liga:
1.	KK ADECCO MB
2.	MCAPRO - RAMS
3.	KK ČIRO STARŠE
4.	ŠD KIDRIČEVO
5.	VESELI OBLAČKI
6.	KK PTUJ
7.	KK AJDAS LENART
8.	KK RAČE
4 3 17 4 3 17 4 3 17 4 2 2 6 4 13 5 4 13 5 3 12 4 3 12 4
Ekipa Ciro Starše je doslej doživela en sam poraz.
2. liga sever
1.	KK PALOMA
2.	BAR KAUČIČ UTD.
3.	KK STARŠE
4.	KK ADECCO OLDSTARS 2 0 2 2
jm
2 2 0 4 2 1 1 3 2 1 1 3
Rokomet • 1. A SRL (m)
Zmaga v Krškem zagotavlja obstanek
V	tekmi 13. kroga NLB Leasing lige so Ormožani na gostovanju v Ribnici doživeli visok poraz (38:27). Največ težav trenerju Prapotniku v zaključku leta 2014 povzroča igra v obrambi, kar je posledica številnih poškodb in neuigranosti specialistov za obrambne naloge. Tudi na račun neizkušenosti mladih obrambnih igralcev ekipa Jeruzalema plačuje davek nekaterih izgubljenih točk, kar pa je še najmanjši problem, saj gre za vložek v prihodnost kluba, kar pa Matic Topolo-vec (17 let) in Miha Kavčič (16 let) zagotovo sta.
V	soboto, 13. decembra, je pred Ormožani gostovanje v Krškem. Zmaga Ormoža-nom zagotavlja obstanek v ligi in vse sile ta teden na treningih so usmerjene v to
tekmo. Krčani so pred kratkim zamenjali trenerja Ne-nada Stojakoviča, ki ga je na vroči trenerski klopi zamenjal mladi domačin Gašper Kovač. V zadnjem krogu so v Krškem zanesljivo slavili rokometaši Slovenj Gradca (24:31). Naslednji tekmec Jeruzalema ima mlado in neizkušeno ekipo, ki je sestavljena iz doma vzgojenih rokometašev. Tokrat bodo izkušnje na strani Ormo-žanov in upati je, da bodo Bojan Čudič & druščina bogate prvoligaške izkušnje unovčili na najboljši način - z dvema novima točkama. Te bi ekipi zagotovile želeni obstanek v ligi. Jeruzalem na tekmo odhaja v popolni zasedbi. Tekma v Krškem se začne ob 17. uri.
uk
Šah • DP srednjih šol
Dva mlada ptujska šahista ponovno uspešna
Murska Sobota je bila prizorišče 16. posamičnega srednješolskega državnega prvenstva v šahu. Nastopilo je 14 dijakinj in 57 dijakov, med njimi tudi dva člana ŠD Ptuj, ki sta tokrat zastopala vsak svojo šolo. MK Andraž Šuta II. gimnazijo Maribor, MK David Murko pa Srednjo elektro in računalniško šolo ŠC Ptuj.
Že iz uvoda je razvidno, da sta na omenjenem prvenstvu iz Ptuja nastopila le dva mlada šahista, medtem ko med šahistkami nismo imeli predstavnice. Med dijaki je nastopilo večino najboljših mladincev, članov slovenskih šahovskih društev in klubov, med njimi skoraj celotna slovenska reprezentanca, ki bo od 12. do 22. decembra nastopila na mladinski šahovski olimpijadi do 16 let na Madžarskem. Po začetnem ratingu je bil prvi favorit Boris Marko j a iz Gimnazije F. Miklošiča iz Ljutomera, ki je to vlogo ob koncu tudi upravičil. David Murko je pred začetkom zasedal 9., Andraž Šuta pa 13. mesto. Andraž je odlično začel, saj je v prvih petih kolih kar štirikrat zmagal in enkrat remiziral. Sledil je poraz v 6. kolu proti prve-
mu nosilcu Borisu Markoji ter še v 8. kolu proti šestemu nosilcu Shamu Bratkoviču. David je po zmagi v prvem kolu moral takoj v drugem priznati poraz proti tretjemu nosilcu Urbanu Čretniku, v nadaljevanju pa je še štirikrat zmagal, enkrat remiziral in dvakrat podpisal poraz, kar ga je uvrstilo na odlično 8. mesto. Morda še zanimiv podatek, da je pri dijakinjah za Gimnazijo Bežigrad Ljubljana nastopila tudi aktualna mladinska svetovna prvakinja do 16 let Laura Unuk, ki pa se je morala zadovoljiti šele s 3. mestom po porazu v četrtem kolu s kasnejšo zmagovalko.
Vrstni red, dijaki: 1. Boris Markoja (Gimnazija F. Miklošiča Ljutomer, 1.) 8,5 točke, 2. Peter Urbanč (ŠC Krško, 2.) 7, 3. Anže Žnidarič (Gimnazija Kranj, 11.) 7, 4. Sham Bratkovič (Gimnazija Ledina, 6.) 7, 5. Luka Skuhala (SPTŠ M. Sobota, 8.) 6,5, 6. Andraž Šuta (II. gimnazija Maribor, 13.) 6,5, 7. Urban Čre-tnik (I. gimnazija MB, 3.) 6, 8. David Murko (Srednja elektro in rač. šola ŠC Ptuj, 9.) 6, 9. Jernej Skuhala (SPTŠ M. Sobota, 4.) 6, 10. Gregor Gašparac (Gimnazija Kočevje, 12.) 6 itd.
Vrstni red, dijakinje: 1. Barbara Skuhala (ESŠ M. Sobota, 6.) 7 točk, 2. Lara Janželj (Gimnazija Ledine, 5.) 6,5, 3. Laura Unuk (Gimnazija Bežigrad, 1.) 6,5 itd.
(številke v oklepajih so začetne uvrstitve).
Silva Razlag
Foto: Črtomir Goznik
David Murko, Srednja elektro in računalniška šola Ptuj
petek • 12. decembra 2014
Šport, rekreacija
Štajrnhi	13
Bovling • Podjetniška liga
Gostišče Iršič najuspešnejše v troboju za 3. mesto
V zadnjem krogu sta vodilni ekipi lige, Saška bar in Slovenske gorice, pričakovano ubranili vodilni poziciji. Zato pa je toliko zanimivejši obračun potekal v ozadju, kjer so se za 3. mesto potegovale tri ekipe: MO Ptuj, VGP Drava in Gostišče Iršič. Na papirju je imela najlažje delo ekipa MO Ptuj, ki je igrala z ekipo Boxmarka. A so dekleta znova pokazala zobe in občinarjem zasluženo odščipnila kar tri točke. Razlogov za prešerno voljo v njihovi ekipi tako res ni manjkalo ... Spodrsljaj sta izkoristili ekipi Gostišče Iršič in VDP Drava ter se zavihteli pred MO Ptuj. V tej izjemno tesni končnici sta obe končali pri 61 točkah, za odtenek srečnejši pa so bili Iršiči, ki so osvojili 3. mesto zaradi boljšega povprečja na posamezno igro (170:167,1). V ozadju sta tesen dvoboj odigrali ekipi Bowling centra in Radia-Tednika, daljšo pa so v končnici potegnili gostitelji lige.
Saška se tako po polletnem premoru vrača na vrh, kjer je nadomestila ekipo VGP Drava, ki je slavila v spomladanski ligi. Saška je bila odlična v zaključku, kjer je nanizala nekaj visokih zmag. Pozitivno presenečenje so letos pripravili igralci Slovenskih goric in bili skoraj do konca v boju za sam vrh. Za zanimivost lige je pomembno, da se je boj za končni razpored na vrhu odvijal vse do zadnjega kroga. Pozitivno presenečenje predstavljata - kljub zadnjima mestoma - ekipi Boxmarka in Restavracija Pan. Novinci so zbrali 19 točk, še štiri več pa dekleta Boxmarka, ki so slavila tudi dve zmagi. Manj od pričakovanj sta letos pokazali ekipi Radio-Tednik in Elektro Maribor. Slednji so nastopili oslabljeni, za prvimi pa je celo najslabša sezona doslej.
Med posamezniki je v zadnjem krogu najboljši rezultat znova dosegel Črtomir Goznik (830), s čimer je le še povečal razliko pred zasledovalci. Končno povprečje njegovih podrtih kegljev je krepko pre-
Najboljši posamezniki 13. kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 830, 2. Janko Frešer (Gostišče Iršič) 813, 3. Milan Bergauh (BC Ptuj) 728, 4. Karli Kuzma (Slovenske gorice) 717, 5. Damijan Plajnšek (MO Ptuj) 713, 6. Grega Tuš (Slovenske gorice) 711, 7. Branko Kelenc (VGP Drava) 709, 8. Igor Gaber (MO Ptuj) 703, 9. Igor Vidovič (Tames) 695, 10. Gregor Miložič (Saška bar) 677.
ko 200 na posamezno igro (204,4) - drugouvrščeni Gregor Miložič ima povprečje 186,6. Je pa vrstni red omenjene dvojice zamenjan v točkovanju za MVP, kjer je Miložič osvojil 86,36 % vseh iger, Goznik pa 85,42 %. ..
Rezultati 13. kroga: Tames - VGP Drava 1:7, Slovenske gorice - Elektro Maribor 6:2, Boxmark Team - Mestna občina Ptuj 3:5, Talum - Gostišče Iršič 2:6, Saška bar - Restavracija PAN 6:2, Bowling center Ptuj -Radio-Tednik Ptuj 5:3. Prosta je bila ekipa SKEI Ptuj.
1.	SAŠKA BAR 12 2557 72 174,3
2.	SLOV. GORICE 12 2521 65 167,4
3.	GOSTIŠČE IRŠIČ 12 2777 61 170,0
4.	VGP DRAVA 12 2608 61 167,1
5.	MESTNA O. PTUJ 12 2691 59 170,2
6.	TALUM	12 2513 53 162,2
7.	TAMES	12 2212 52 163,1
8.	BOWLING CENTER 12 2540 49 158,9
9.	ELEKTRO MARIBOR 12 2460 44 154,3
10.	SKEI PTUJ 12 - 38 162,8
11.	RADIO-TEDNIK 12 2445 28 158,2
12.	BOXMARK TEAM 12 2336 23 143,6
13.	RESTAVRAC. PAN 12 2286 19 140,6
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 204,4, 2. Gregor Miložič (Saška bar) 186,6, 3. Janko Frešer (Gostišče Iršič) 184,2, 4. Sašo Vidovič (Saška bar) 183,2, 5. Branko Kelenc (VGP Drava) 182,7, 6. Igor Gaber (MO Ptuj) 182,3, 7. Karli Kuzma (Slovenske gorice) 178,8, 8. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 176,9, 9. Robert Šegula (Tames) 175,9, 10. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 175,7.
JM
Judo • DP U-10 in U-12
Do medalj vsa četverica
Mladi člani JK Gorišnica
so pod vodstvom trenerja Franca Naska na državnem prvenstvu v Mariboru nastopili v kategoriji U-10. Dosegli so lep uspeh, saj so vsi štirje nastopajoči osvo-
jili medalje. Prvo mesto je osvojila Katarina Bezjak, drugo mesto je zasedel Domen Bezjak, tretji pa sta bili Lara Bezjak in Nina Murk.
JM
Domen Bezjak, Katarina Bezjak, Lara Bezjak ter Nika Murk (JK Gorišnica)
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Največja pridobitev bi bil velodrom
Sezona 2014 iz rezultatske-ga vidika za mlade kolesarja Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj ni bila tako uspešna kot predhodne, kljub temu pa so še vedno pri vrhu najboljših slovenskih klubov. Že 14 let se z najmlajšimi v ptujskem kolesarskem kolektivu trudi Jernej Finšgar, ki je pred tem tudi vrtel pedale za ekipo Perutnine Ptuj. Svoje znanje z veseljem prenaša na mlajše rodove, že šest let pa skupaj z Marjanom Kel-nerjem zelo uspešno vodita kategorije dečkov, to so starostne skupine U-13, U-14 in U-15. Z Jernejem Finšgarjem smo opravili krajši pogovor o letu 2014, mladi ptujski trener pa je svoj pogled usmeril tudi v prihodnost.
Kako ste v klubu zadovoljni z letošnjo sezono?
J. Finšgar: »Letošnja sezona je bila solidna. Še vedno se uvrščamo na stopničke. Dokaz temu je tudi uvrstitev med tri najboljše v treh različnih kategorijah točkovanja Pokala Alpe Adria in Pokala Slovenije.«
Čemu pripisujete dejstvo, da letos niste posegali po tako številnih zmagah in uspehih kot pretekla leta?
J. Finšgar: »Zadnja tri leta je velik delež zmag nanizal Luka Sagadin, ki pa je to sezono prestopil v kategorijo mlajših mladincev - tukaj tekmuje s starejšimi in iz-kušenejšimi kolesarji. Kljub temu smo imeli uvrstitve na stopničke ter tudi nekaj
Foto: Marjan Kelner
Jernej Finšgar: »V tem športu dajemo prednost kakovosti in varnosti pred številčnostjo članov. Fantje se v klub vključujejo skozi celotno sezono.«
zmag. Res pa je, da so statistični podatki skromnejši od predhodne sezone.«
Ali imate že pripravljen načrt dela za novo sezono? Kako bodo v zimskih mesecih potekale priprave?
J. Finšgar: »Novo sezono smo začeli v sredini novembra. Člani mlajše kategorije so kolesa zamenjali s treningi v telovadnici ter na stadionu,
ob koncu tedna pa s tekom na Pohorje. Del priprav bo -kot vsako leto - opravljen na Primorskem, in sicer v času zimskih počitnic. Tedaj se bomo vrnili na kolesa in začeli z intenzivnejšimi treningi.«
Ali v klubu stremite k povečanju števila kolesarjev?
J. Finšgar: »V tem športu dajemo prednost kakovosti in varnosti pred številčnostjo
članov. Fantje se v klub vključujejo skozi celotno sezono. Prav tako po načrtu obiskujemo osnovne šole v mestni in primestni občini. Predstavitev poteka kot promocija cestnega kolesarstva, delovanje kluba in praktično vadbo vožnje kolesa na trenažerju.«
Kje vidite največje rezerve pri mladih kolesarjih v vašem klubu?
J. Finšgar: »Največja pridobitev za naš klub bi bil kolesarski poligon - t. i. kolesarski velodrom. Žal že več let ostaja izgradnja le-tega pri obljubah. Tovrstna pridobitev bi namreč omogočila boljšo kakovost treningov. Z velodromom bi prispevali h konkurenčnosti, saj bi tako imeli možnosti nadgradnje tudi tehnike, ki je bistveno drugačna od cestnih voženj. Tako bi imeli možnost kon-kurenčnejših uvrstitev tudi na tovrstnih dirkah.«
Kaj si želite ob koncu leta in kaj pričakujete od sezone 2015?
J. Finšgar: »V prihodnji sezoni si želimo, da fantje dosežejo pričakovane cilje, ki so si jih zadali. Mladincem želim uspešne nastope na Olimpijadi mladih v Gruziji. Želje kluba so tudi, da ostane tekmovalno kolesarstvo na vsaj takšnem nivoju, kot je sedaj. Zahvalo ob koncu leta naslavljamo na vodstvo kluba, predsedniku kluba, generalnemu sponzorju Perutnini Ptuj ter slehernemu simpati-zerju KK Perutnina Ptuj.«
tp
Judo • Državno prvenstvo U-10 in U-12
Številne medalje so potrditev dobrega dela
Judo klub Branik je v soboto izvedel državni prvenstvi za cicibane/cicibanke (U-10) in mlajše dečke/deklice (U-12). Prvenstva se je s tekmovalci udeležilo 35 klubov, ki so na tekmovanje pripeljali 330 mladih judoistov.
Iz JK Drava je nastopilo 22 tekmovalcev in tekmovalk, katerih trenerji so Silva Čuš, Urška Urek in Matjaž Matja-šič. Mladi ptujski judoisti so se za nastop v Mariboru dobro pripravili in so skupno osvojili sedem medalj.
V mlajši konkurenci U-10 je bila v kategoriji do 25 kg Eva Fajt druga, enako mesto
Ekipa JK Drava Ptuj U-12
Ekipa JK Drava Ptuj U-10
je pri dečkih v kategoriji do 42 kg osvojil Alen Adrien Plo-šinjak. Tretja mesta so si priborili Luka Horvat, Jaka Solina Petrovič in Ana Vidovič. Peti je bil Nejc Fuks, medtem ko so sedma mesta osvojili Lara Hercog, Neja Kelc, Bruno Bali, Tim Vinkler, Jure Petek in David Jurgec.
V konkurenci mlajših dečkov/deklic U-12 so člani JK Drava osvojili dve medalji. Srebrno je prejela Evelin Munda, bronasto pa Zoja Munda. Pri dečkih je bil peti Matija Krajnc, sedmi Simon Soršak, deveti mesti sta osvojila Andi Karameta in Marsel Rihtarič.
Uspeh Prlekov
V Mariboru so se v starostni skupini U-12 let odlično odrezali tudi mladi Prleki in osvojili osem medalj.
Uvrstitve članov TVD Partizan Ljutomer: 1. Sara Vrbančič (do 30 kg); 2. Hana Vozlič (do 30 kg) in Miha Rudolf (do 46 kg); 3. Nejc Vajda (do 66 kg) in Diana Šterman (do 36 kg).
Za ŠD Prleška judo šola je 1. mesto osvojil Nejc Mezna-rič (do 50 kg), druga pa sta bila Niko Kuzma (nad 66 kg) in Niki Zmazek (do 29 kg). Za JK Križevci je Kaja Čuk (do 40 kg) osvojila 4. mesto.
DB, NŠ
14 Štajerski
Šport, šport mladih
petek m 12. decembra 2Q14
Atletika • AK Ptuj
Prstec in Sluga del slovenske veteranske elite
December je čas različnih izborov najboljših športnikov v državi in nič drugače ni med slovenskimi atletskimi veterani. Maribor je pred kratkim gostil zaključno srečanje Združenja atletskih veteranov Slovenije (ZAVS), kjer so slovenski atletski veterani analizirali letošnje dosežke, predstavili načrte za prihodnje leto in izbrali najboljše v svojih vrstah.
Slovenski atletski veterani so aktivni na različnih tekmovanjih po vsem svetu, enako pa velja tudi za ptujske veterane, ki v slovenskem merilu igrajo vidno vlogo. Med slovenskimi veterani je letos izstopal nov svetovni rekord Dušana Prezlja. V skoku v višino je v starostni kategoriji od 65 do 70 let dosegel odličen rezultat 167 centimetrov, zato ne preseneča, da je bil Prezelj izbran za najboljšega veterana iztekajoče se sezone. Pri ženskah je slavila Marjeta Čad.
Najboljši ptujski veteran zadnjega obdobja Miki Prstec je bil izbran za najbolj vsestranskega veterana v Sloveniji. V tej razvrstitvi se upoštevajo najboljši rezultati v teku, skoku in metu. Prstec je lani 6-kilogramsko kroglo sunil 13,27 metra, v višino je skočil 160 cm, v teku na 60 metrov pa mu je celo uspelo postaviti državni rekord za kategorijo od 55 do 60 let. Najkrajšo razdaljo v atletskih disciplinah je pretekel v 8,23 sekunde. ZATS je nagradil tudi starosto ptujske veteranske atletike, Marka Slugo, ki je bil drugi v razvrstitvi najboljših veteranov v metalnih disciplinah. Poleg Prstca in Sluge sta se srečanja ZATS udeležila še Dušan Koren in Aleš Velikonja. Med veteranske rekorderje se je letos v metu kopja vpisal tudi Koren. Trojica je Slovenijo zastopala na četveroboju veteranskih reprezentanc Avstrije, Češke,
Miki Prstec, najbolj vsestranski slovenski atletski veteran, in Marko Sluga, drugi najboljši metalec med slovenskimi veterani, v družbi najboljše slovenske veteranke.
Hrvaške in Slovenije. Tekmovanje je na Ptuju organiziral
domači atletski klub.
UE
Nogomet • NŠ Poli Drava Ptuj
Dravi turnir v Wettmannstattnu
Selekcija U-8 NS Poli Drava je v nedeljo igrala na turnirju v avstrijskem Wettmannstattnu. Nastopilo je šest ekip, ki so odigrale po sistemu vsak z vsakim. Ptujčani so nanizali štiri zanesljive zmage in neodločen rezultat 0:0 z Gasv Polding Brunnom ter so z gol razliko 27:0 osvojili 1. mesto (Martin Marinkovič Bo-rovnik in Lukas Čeh sta dosegla po 9 zadetkov).
NŠ POLI DRAVA: Domen Ar-nuš, Aleks Repina, Lan Arnuš, Martin Marinkovič Borovnik, Rok Jovanovič, Bor Kaučič, Lukas Čeh, Urban Tetičkovič, Luka Jevtovič, Mai Modrič. Trenerja: David Tomažič Seruga in Marko Matič.
DB
Zanimivosti
Tesno sodelovanje med Talumom in NK Aluminij
Tovarna Talum in NK Aluminij vzorno sodelujeta že vrsto let, v soboto so temu dodali nov kamenček v mozaiku. Talumovci so namreč v goste povabili mlade nogometaše iz NŠ Aluminij (od U-14 do U-18), ti pa so se z veseljem odzvali.
»Ob izgradnji tovarne je ob njej zraslo naselje in pojavila se je potreba po kakovostnem preživljanju prostega časa -tako je bil ustanovljen nogometni klub. Tovarna ga je ves čas podpirala in to počne še danes,« je povedala Aleksandra Jelušič iz talumove Službe za odnose z javnostmi, ki je skupaj z Danico Hrnčič sprejela mlade nogometaše. »Prav je, da mladi spoznajo tovarno, po drugi strani pa se bo morda nekoč kdo izmed njih v njej tudi zaposlil.«
Predstavitev se je v avli upravne stavbe Taluma začela z lahkotnejšo temo o sodobnem mitu o Šumarjih in Jablani, sledila je predstavitev Ta-luma v veliki sejni sobi, nato pa so si mladi nadeli zaščitno opremo in se podali v proizvodni proces.
Foto: Črtomir Goznik
Mladi nogometaši so pred ogledom tovarne Talum v avli z zanimanjem prisluhnili uvodnemu nagovoru Aleksandre Jelušič.
»S tem obiskom smo se želeli zahvaliti sponzorju, ki nam dejansko omogoča delovanje na takšnem nivoju, kot ga v NK Aluminij izvajamo. Prav je tudi, da so mladi fantje spoznali, da imajo v njihovi okolici možnost
štipendiranja in kasnejše zaposlitve. Veseli smo bili njihovega spoštljivega odnosa do zaposlenih in celotne tovarne, saj v NK Aluminij vzgajamo mlade kot celostne osebe, ne samo kot nogometaše,« je povedal pred-
sednik NK Aluminij Zvonko Jevšovar.
Mlade je posebej navdušila izjemna urejenost tovarne, kar je lepo priznanje prizadevanjem talumovcev za čisto in zeleno delovno okolje.
JM
Športni napovednik
Rokomet • 1. DRL (m)
14. KROG: Krško - Jeruzalem Ormož (SOBOTA ob 17.00)
1. B DRL (m)
12. KROG: Škofljica Pekarna Pečjak - Drava Ptuj (SOBOTA ob 19.00), Moškanjci Gorišnica - Velika Nedelja Carrera Op-
tyl
1. B DRL (ž)
11. KROG: Škofja Loka - Tenzor DP Logik Ptuj (NEDELJA ob 18.00)
Odbojka • 2. DOL VZHOD (ž)
ŽOK GM Mobil Ptuj - Prevalje (SOBOTA ob 20.00)
Mali nogomet • ZLMN MNZ Ptuj
PARI 4. KROGA - SOBOTA 13.00: KMN Draženci - Bager-kom Pragersko; SOBOTA ob 13.40: FC Ptuj - ŠD Draženci; SOBOTA ob 14.20: ŠD Destrnik Kickers - Poetovio Plindom 080 73 00; SOBOTA 15.00: Hajdina Bar Kavalo - ŠD Skorba; SOBOTA 15.40: ŠD Rim - ŠD Ptujska Gora.
ZLMN ORMOŽ
Razpored tekem (nedelja, 14. 12., Športna dvorana Har-dek):
ČLANI: Mladost Miklavž - Trust (ob 11.30), Pristan Fran-kovci - Avtoprevozništvo Jerebič (12.10), Bar Ribnik Ormož -Inox ograje Majcen (12.50), FSM Hidus - NK Ormož (13.30), Gadi - Akord (14.10), Bar Gaja Lordi Ivanjkovci - KMN Tomaž (14.50).
VETERANI: Dizelaši - Bar Ajda Mihovci (15.30), Smoki Plin dom - Mladost Miklavž (16.10), Tara KMN Tomaž - Bresnica (16.50), Vičanci - Pušenci (17.30).
Šah • 1. članska liga
V hotelu Arena bodo od petka do nedelje odigrali 7., 8. in 9. kolo državne članske šahovske lige za leto 2014. V ligi igra Šahovsko društvo Ptuj.
DB, UK
Šolski šport • Strelstvo
Najuspešnejši mladi Kidričani in mlade Juršinčanke
Strelski klub Ptuj je v sodelovanju z Zavodom za šport Ptuj 2. 12. v dvorani Mladika na Ptuju organiziral medobčinsko tekmovanje osnovnih šol v streljanju s serijsko zračno puško.
Med učenci letnika 2000 in 2001 so se najbolj izkazali mladi strelci OŠ Borisa Kidriča iz Kidričevega, slavil je Ivo Cicmanovic Zimet. Pri učenkah istega letnika je bila
najuspešnejša Julija Lajh iz Juršincev.
Med učenci letnika 2002 in mlajšimi je slavil učenec OŠ Dornava Marsel Krajnc. V tej kategoriji je pri dekletih zmagala Sandra Kumer iz OŠ Juršinci.
V ekipni tekmi učencev letnika 2000 in 2001 so slavili mladi Kidričani v postavi Ivo Cicmanovic Zimet, Tilen Vuk in Filip Valenko. Med ekipami letnika 2002 in mlajšimi je slavila OŠ Juršinci v postavi Sandra Kumer, Nejc Horvat in Mitja Vučina.
tp
Karate • DP v Žalcu: Ljutomerčana Vrbnjakova in Pokrivač znova najboljša
Na mladinskem državnem prvenstvu v karateju je v Žalcu nastopilo 340 tekmovalcev iz 44 klubov. Z odličnimi nastopi so se odlikovali tudi štirje tekmovalci Karate sekcije TVD Partizan Ljutomer. Tanja Vrbnjak in Aleš Pokrivač sta ponovno postala državna prvaka, Sara Novak je bila druga, Rene Barber pa tretji.
NŠ
petek • 12. decembra 2014
Ljudje in dogodki
Štajerski	15
Grajena • Zbor občanov o izgradnji kanalizacije in pločnika
Še en preizkus strpnosti in potrpljenja občanov
V dvorani Doma krajanov v Grajeni je bil v torek zbor krajanov ČS Grajena za naselje Grajena in ČS Panorama za zaselek Štuki o izgradnji kanalizacije in pločnika na tem območju. Skupna vrednost projekta je okrog 1,1 milijona evrov.
Foto: Črtomir Goznik
Krajane naselja Grajene in zaselka Štuki so seznanili z gradnjo kanalizacije in pločnika na tem območju.
To je bil prvi zbor občanov, ki ga je v novem mandatu sklical novi ptujski župan Miran Senčar. Skupaj s strokovnimi delavci MO Ptuj, odgovornimi za izgradnjo komunalne in cestne infrastrukture, projektantom - podjetjem Lineal, ter izvajalcem del, CP Ptuj, je predstavil projekt izgradnje primarnega voda komunalne in cestne infrastrukture v naselju Grajena in zaselku Štuki, ki se bo izvajal v letu 2015 in naslednjih letih. Občani naselja Grajena in zaselka Štuki bodo kanalizacijo dobili kot zadnji.
„Trudili se bomo, da boste o vsem pravočasno obveščeni. Skupaj z izvajalci del in nadzorniki se bomo tudi trudili, da bomo dela izvedli čim prej, s čim manj problemi. Dela bodo potekala ob državni cesti in na njej, ki je prometno zelo obremenjena, zavedamo se, da nekaj težav bo. Prosimo za potrpljenje. Imenovali bomo tudi gradbeni odbor, v katerem bodo predstavniki krajanov iz Grajene in Štukov, da bodo vsi, ki bodo to želeli, dobili informacijo iz prve roke," je povedal župan.
Zaradi del bodo delne cestne zapore
Projekt izgradnje kanalizacije je predstavil odgovorni projektant podjetja Lineal Aljaž Vesenjak. Zgradilo se bo 1330 metrov pločnika, 1350 metrov meteorne kanalizaci-
je in 3200 m komunalne oz. fekalne kanalizacije ter vseh vodov, Telekoma, energetskih in drugih kablov. Dela se bodo po vsej verjetnosti izvajala s po dvema zaporama, zato pozivajo k razumevanju in strpnosti. Začetne zakoličbe so že izvedli, nekatera dela so že začeli, tam, kjer pa je bilo treba prestaviti vode, so jih začasno prekinili, kar je nekatere krajane že močno zmotilo, da dela potekajo s prekinitvami, sedaj potekajo neprekinjeno. Dušan Saga-din, vodja projekta (CP Ptuj), je izpostavil zahtevnost tega projekta, predvsem zaradi samega poteka ob cesti, kjer je povprečni dnevni promet tako visok, da povzroča dodatne težave pri zapori. Alternativnih obvozov na tem območju ni, zato ni druge možnosti kot polovična zapora. Na nekaterih območjih bo prihajalo do odmikov od predvidene tra-
se. Na teh mestih bodo zato morali s traso v vozišče, kar pa bo povzročilo dodatne težave pri izvajanju del. Pri trasi izven vozišča je zapora nekoliko lažja, postavljena bo samo v delovnem dnevu. Ker pa bodo dela ponekod potekala v vozišču, bo zapora morala biti 24-urna, kar pomeni, da bodo semaforji vključeni 24 ur na dan, s tem pa bo tudi oviran promet. Tudi izvajalec del je prosil za strpnost, ker bodo težave pri vključevanju na sama dvorišča. Razumeti pa je treba, da gre za izgradnjo kanalizacije in ostale infrastrukture, vse skupaj pa lahko dodatno oteži tudi snežna odeja. Dela bodo potekala sočasno na dveh lokacijah, več kot dve zapori na tako prometni cesti pa nista mogoči. V prvi fazi bo potekala zamenjava vodovoda. Na delu, ki ni naseljen, bo težav manj, ker trasa poteka zunaj vozišča.
Na povezavo Grajene s Ptujem bo treba še počakati
Ob izgradnji kanalizacije se bo začela tudi gradnja pločnika. Za pločnik od Štukov do Grajene je izdelana celotna projektna dokumentacija z vsemi komunalnimi vodi in javno razsvetljavo, v nadaljevanju je predvidena tudi povezava teh pločnikov, da se poveže Grajena z mestom. Predvidena širina pločnika je 1,60 metra.
Po pogodbi se mora projekt kanalizacije dokončati do 31. marca 2015, je povedal vodja
oddelka za gospodarske javne službe MO Ptuj Andrej Trunk. Krajani so v razpravi opozorili na prvotni projekt, ki je predvideval izgradnjo pločnika na celi trasi od Ptuja do Grajene. Gre za projekt iz leta 2009, ki ga bo mogoče realizirati v okviru naslednjih proračunov MO Ptuj, tako da se od projekta ne odstopa, le zamiki bodo. Prav tako pa krajane z območja gradnje primarne kanalizacije zanima, zakaj se ne bo zgradila tudi kolesarska steza, če se bo že gradil pločnik na trasi od Štukov do Grajene. Kot je povedal župan Senčar, ni izključeno, da za izgradnjo kolesarske steze v novi finančni perspektivi ne bi mogli pridobiti
evropskih sredstev, prvi razpisi bodo junija leta 2015, brez teh sredstev to ne bo mogoče.
Projekt izgradnje kanalizacije v naselju Grajena in zaselku Štuki sicer ne vključuje izgradnje sekundarne kanalizacije. V MO Ptuj se zavedajo, da bo v prihodnje treba zgraditi tudi sekundarno kanalizacijsko omrežje, ki bo vključilo tudi območje Štukov 20. Krajani naselja Grajena in zaselka Štu-ki so imeli tudi več vprašanj o višini komunalnega prispevka. Ta se v nobenem primeru ne sme zvišati, kvečjemu je lahko samo nižji, kar je bila tudi ena od predvolilnih obljub novega župana.
MG
Slovenija • Alergijske reakcije na hrano ima od 2 do 10 % ljudi
Od sobote obvezna označba alergenov v hrani
S 13. decembrom bodo ob jedeh na jedilnikih pripisane tudi alergene snovi.
Kot priloga k jedilnemu listu
Jedi	Podatki o alergenih, ki jih jed vsebuje
Špageti po bolonjsko	gluten, jajca
Francoska solata	jajca
Mesna lazanja	gluten, jajca, mlečni proizvod, ki vsebuje laktozo
Vir: Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin V tabeli so navedene samo jedi, ki vsebujejo alergene.	
Tako določa uredba, ki je izšla že leta 2011, sedaj pa se je izteklo prehodno obdobje. »Dovolj časa smo imeli za spremembe, vendar smo upali, da se bo zakonodaja spremenila, saj so te spremembe obsežnejše od dopisa alergenov na jedilnikih,« je povedal direktor PP Gostinstvo, d. o. o., Dušan Ris.
»Poseben izziv nam predstavlja označevanje alergenov pri keteringu in finger foodu (ka-napeji, hrana, ki se deli) ter pri jedeh po naročilu,« je povedal Ris. Sicer pa bo jedilnik opremljen s knjižico, v kateri bodo navedeni alergeni. Zakonodaja dopušča izbiro načina in mesta označevanja alergenov za živila. Vendar je pri tem treba upoštevati, da morajo biti ti podatki označeni na enem od mest, kjer je predstavljena ponudba jedi in na način, da so zlahka vidni (npr. jedilni list,
pano, ekran itd.), jasno čitljivi in neizbrisni. Kazen za neupoštevanje uredbe znaša od 6.000 do 30.000 evrov, za samostojnega podjetnika pa globa znaša od 3.000 do 6.000 evrov.
Bolniki s celiakijo naj se vseeno posvetujejo z gostinskim osebjem
Kot je povedala Urška Bla-znik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ima eno od
oblik alergijskih reakcij ali preobčutljivosti na hrano po dostopnih podatkih od 2 do 10 % prebivalcev razvitih držav. Pri otrocih so najpogostejše alergije na mleko, jajca in arašide, pri odraslih pa preobčutljivost na gluten, laktozo, alergije na oreščke in arašide: »Ker je izogibanje sestavinam v hrani, na katere je posameznik občutljiv ali alergičen, edina možna oblika obvladovanja teh bolezni, na inštitutu podpiramo označevanje alergenov pri ponudnikih prehrane izven doma. Glede
najprimernejšega načina označevanja menimo, da se bo najbrž še izkazalo, ko bo določba zakonodaje stopila v veljavo.« Označevanje alergenov v jedeh, ki jih ponujajo gostinci in tudi na izdelkih, ki jih prodajajo trgovci, pozdravljajo tudi v slovenskem društvu za celiaki-jo. »Če bodo oznake alergenov pravilne in verodostojne, bo to za bolnika s celiakijo predstavljalo večjo varnost pri nakupu hrane. Težave lahko nastanejo, če bodo jedi označene napačno ali pomanjkljivo. Zagotovo
pa bolnikom s celiakijo priporočamo previdnosti, naj se pred oddajo naročila v restavraciji vseeno posvetujejo z gostinskim osebjem o jedi, ki jo želijo naročiti,« je dejal Domen Fras, predsednik Slovenskega društva za celiakijo.
Z uredbo o zagotavljanju informacij o živilih se tako uveljavlja enotna zakonodaja za celotno EU. Ob tem pa od
sobote dalje tudi velja, da mora biti velikost črk na embalažah 1,2 milimetra, za zelo majhne embalaže pa 0,9 milimetra. Ime alergena se mora poudariti z vrsto pisave, ki se bo razlikovala od preostalega seznama snovi, je povedal Peter Pravst z Inštituta za nutricistiko. Kot je še povedal Pravst, je naslednja večja sprememba na področju označevanja živil predvidena za konec leta 2016, ko bo uvedeno obvezno označevanje hranilne vrednosti vseh predelanih predpakiranih živil, tudi vrednosti sladkorjev.
Mojca Vtič
Sabina Lešnik, vodja slaščičarne, Pomaranča
Zraven jedilnika bomo imeli tabelico, v kateri bodo napisane jedi in alergeni. Za nas ti podatki niso pomembni, za ljudi, ki imajo alergije, pa jim je v pomoč pri naročanju hrane. Dušan Ris, direktor PP Gostinstvo, d. o. o. Zraven jedilnikov bomo imeli knjižnico, v kateri bodo zapisani alergeni. Vendar je razsežnost te uredbe večja, kot se zdi na prvi pogled. Še posebej težavno bo uredbo spoštovati na področju keteringa in finger fooda (hrana, ki se deli), kjer bo treba ob pladnju dopisati, kateri alergeni so prisotni, ali nato ustno povedati. Enako velja za pijače v klubih, ki niso točene v embalaži, na kateri je sicer deklaracija. Ob vsem tem pa je bilo navadno tako, da tisti, ki so bili alergični na sestavine, so tako opozorili.
16 Štajerski
Nasveti
petek • 12. decembra 2014
Alternativna medicina
Tuina masaža
Po definiciji svetovne zdravstvene organizacije je tuina masaža manualna tehnika usmerjena v krepitev zdravja in zdravljenje različnih kliničnih stanj. Vključuje tehnike potiskanja (iz besede 'tui') in tehnike prijemanja (iz besede 'na') mehkih tkiv, ki so specifične za prakso tradicionalne kitajske medicine. Pri nas tuina masažo uvrščamo med zdravilske metode.
Literaturni podatki navajajo, da tuina masažo na Kitajskem uporabljajo že preko 2000 let. Glede na ta podatek so prvo uradno šolo vzpostavili zelo pozno, šele leta 1956 v Šangha-ju. Z vključitvijo tuina masaže v uradni šolski sistem so znatno prispevali na eni strani k razvoju izobrazbe in na drugi strani k raziskovanju tega področja. Pri nas, za razliko od Kitajske, tuina masaža ni vključena v uradni šolski sistem. Kljub temu obstajajo različne možnosti izobraževanja na tem področju, v glavnem v obliki nekajmesečnih tečajev.
Tuina masaža se ravna po načelih tradicionalne kitajske medicine, kar močno vpliva na odnos in način pristopa terapevta do obravnavanega. Svojstven način izvajanja tuina masaže to vrsto masaže izrazito razlikuje od drugih ročnih terapij. Z vidika tradicionalne kitajske medicine tuina masaža v skladu z naukom o petih elementih in načelom 'jin' in 'jang' deluje v smeri vzpostavljanja prostega pretoka vitalne življenjske energije vzdolž meri-dianov, tj. energetskih kanalov. Povedano z drugimi besedami:
masiranje, drgnjenje, ščipanje in gnetenje sproščajo tkivo, kar pospešuje prekrvavitev, zaradi česar nastane sproščujo-ča toplota. Na Kitajskem tuina masaža večinoma poteka preko obleke ali rjuhe, pri nas pa se je bolj uveljavila kot masaža z oljem.
Tuina masaža se lahko uporablja za simptomatsko lajšanje bolečine. Predvsem jo uporabljajo pri kroničnih bolečinah, kot so bolečine v križu, glavobol ali migrena. Uporabna je tudi pri težavah z nespečnostjo, utrujenostjo, pri slabi pre-
bavi, ob hujšanju in ob stresu. Pri tem je dobro vedeti, da je učinek tuina masaže znanstveno bolj malo raziskan. Kljub temu v nekaterih državah, vključno s Kitajsko, tuina masažo pogosto vključujejo v prakso drugih kliničnih ved, kot so interna medicina, ginekologija in pediatrija. Pri nas ni integrirana v uradni medicinski sistem, ampak jo povečini izvajajo v masažnih in kozmetičnih salonih, zdraviliščih, hotelih in fitnes centrih.
Tuina masaže nekateri pacienti ne občutijo kot prijetno
masažo, saj udarni gibi z robovi roke, stiskanje in pritiskanje bolečih točk s celo roko, zapestjem, komolci ali prsti lahko vzbujajo nelagodje. Prav zaradi specifičnih masažnih prijemov tuina masaže ne smemo uporabiti, če imamo težave s strjevanjem krvi. Prav tako se je ne smemo poslužiti, če imamo akutno poškodbo oziroma katero od kožnih ali nalezljivih bolezni.
S tuina masažo lahko spodbudimo pretok življenjske energije, ki po pojmovanju tradicionalne kitajske medicine lahko zastaja bodisi zaradi ekstremnih ali dolgotrajnih čustvenih stanj žalosti, strahu, skrbi in jeze, bodisi zaradi neprimerne, prekomerne ali nezadostne prehrane, neustrezne fizične aktivnosti in preobremenjenosti. Pomembno je predvsem, da poiščemo izkušenega terapevta, pri čemer se ne smemo bati povprašati po njegovi izobrazbi. Ta je ključna za varno in kakovostno izvedbo tuina masaže.
Piše: Lea Žnidarič, mag. farm., P3 Professional licencirana svetovalka, Lekarna TOPLEK
Tačke in repki
Težave z očmi pri muci
Gospod Jernej iz okolice Ptuja bi rad vedel, ali obstaja pri mačkah bolezen oči, kjer se očesna veka obrne navznoter in potem draži roženico.
Jernej navaja, da ima njegova 10 let stara perzijska muca levo oko že zelo dolgo vneto. Pojavlja se izcedek iz očesa in pogosto ima tudi zlepljene veke z rumeno lepljivo snovjo, za katero predpostavlja, da je gnoj. V zadnjih 14 dneh je opazil, da je postala roženica v očesu motna, belkaste barve in v središču te beline je kot krvav madež. Muco oko tudi skeli, ima zaprtega do polovice in ves dan mežika v svetlobo. Lastnik je opazil, da ima muca spodnjo očesno veko pogosto uvihano navznoter, zato ji jo večkrat popravi, vendar se po nekem času ponovno uviha. Gospod Jernej omenjeno težavo pozna pri psih in sprašuje, ali je možno, da imajo tudi muce težave z uvihanimi vekami.
Veke se morajo tesno prilegati zrklu očesa. Če pride do uvihanja očesnih vek, spodnje ali zgornje, navznoter, se to imenuje entropij, če pa navzven, pa ektropij. V obeh primerih gre za nepravilni položaj vek, ki privede do iri-tacije in vnetja očesa. Entropij ali uvihanje predvsem spodnje veke navznoter je lahko pridobljen ali prirojen. Prirojen
entropij začne delati težave že v mladosti. Pri muci gospoda Jerneja menim, da gre za pridobljen entropij kot posledico vnetja očesnih vek, oziroma ponavljajočih se vnetij. V takih primerih pride zaradi ponavljajočih se vnetij do oslabitve vezivnega tkiva najpogosteje v spodnji očesni veki in veka se začne uvihovati navznoter. Zgornji rob veke je pokrit z
dlačicami, ki pri uvihanju veke mehanično dražijo roženico, kar lahko privede do vnetnega procesa na sami roženici. Roženica postane v takem primeru motna, belkasta, vse skupaj je videti kakor mrena belo sive barve, ki lahko prekrije celotno roženico. Gre za vnetni edem, ki je znak, da je z očesom nekaj hudo narobe in da je treba nemudoma poiska-
Foto: Osebni arhiv
ti pomoč veterinarja. Na mestu draženja roženice pa lahko opazimo rdeč madež in v zasta-ranih nezdravljenih procesih tudi majhne krvne žile, ki se od žarišča širijo preko površine očesa. Proces najpogosteje spremlja tudi močna bolečina, žival postane žalostna, otožna, tudi neješča in s tačko se pogosto praska po prizadetem očesu. V nezdravljenih primerih lahko pride celo do čira na roženici in kasneje tudi do pre-drtja le-te.
Pri samem zdravljenju moramo seveda najprej odpraviti vzrok težavam. Tu lastniki najpogosteje grešijo in ne ravnajo pravilno, ker ne pripeljejo živali k veterinarju. Zdravijo sami in mažejo živali obolelo oko z najrazličnejšimi mazili za oči, ki so v uporabi pri ljudeh in so pogosto v domačih lekarnah. Seveda pride do relativnega trenutnega izboljšanja, vendar se vnetje takoj, ko prenehamo mazati, spet ponovi.
Gospodu Jerneju svetujem, da pelje svojo muco na pregled v ambulanto, kjer opravijo detajlni pregled oči in vek. Najverjetneje bo potreben kirurški poseg na spodnji veki, s
Foto: arhiv
Zdravstveni nasveti
Samokontrola sladkorne bolezni - kaj je in kako se izvaja
V	tej rubriki je pred dvema tednoma kolegica Alenka Žirovnik pisala o sladkorni bolezni. Zapisala je, kakšne so normalne vrednosti sladkorja v krvi in da pri vrednosti nad 6,9 mmol/liter na tešče ter 11 mmol/liter po obroku govorimo o sladkorni bolezni.
Nadzor nad nivojem glukoze (sladkorja) v krvi je pomemben iz dveh razlogov:
1.	da telo dobi potrebno količino energije,
2.	da se prepreči škodljivo učinkovanje zvišane ravni glukoze na organizem.
Škodljivo učinkovanje zvišane ravni glukoze vodi v akutne in kronične zaplete. Oboji so nevarni. Kronično povišana glukoza v krvi okvarja stene žil in živce, zato so zapleti sladkorne bolezni:
-	nevropatija ali okvara živcev
-	nefropatija ali okvara ledvic
-	retinopatija ali okvara oči
-	srčno-žilna obolenja
Akutni zapleti pa so:
-	hipoglikemija = znižan nivo glukoze v krvi
-	hiperglikemija = zvišan nivo glukoze v krvi
Da se sladkorni bolnik posledicam povišanega sladkorja v krvi izogne oz. doseže, da se ti zapleti pojavijo čim kasneje in v čim blažji obliki, je edina prava pot samokontrola urejenosti bolezni.
Samokontrola pomeni samomeritve sladkorja v krvi s pomočjo merilnika za osebno uporabo. Meritve glukoze v krvi torej izvaja bolnik sam. Možno je tudi meriti sladkor v urinu ali ketone v krvi, vendar imajo te meritve določene omejitve. Po drugi strani pa je merjenje glukoze v ka-pilarni krvi postalo tako enostavno, cenovno dostopno ter natančno in točno, da je to tisti priporočeni način samokontrole. Merilnikom glukoze rečemo tudi glukometri. Gre za majhne prenosne naprave, ki so enostavne za uporabo. Merjenje je izvedeno hitro in neboleče. Test bazira na encimski reakciji, ki ji sledi fotometrična in elektrometrična detekcija.
Slovensko tržišče je dobro založeno s kakovostnimi merilniki. Za bolnika, ki se zdravi z inzulinom, je samokontrola sladkorja osnovno orodje za pravilni odmerek inzulina. Tem bolnikom je merilnik s pripadajočimi lancetami in testnimi trakci na voljo brezplačno oz. v breme zdravstvenega zavarovanja.
Tudi za bolnike s sladkorno boleznijo tip 2 je priporočljivo, da poznajo vrednosti sladkorja, vendar si morajo glukometer in vse, kar sodi zraven, nabaviti sami. Naj poudarim, da so zdaj ti medicinski pripomočki res cenovno dostopni. Ker tem bolnikom ni treba meritev izvajati tako pogosto, kot to počnejo bolniki na inzulinu, bo strošek še toliko manjši. Govorim o kakovostnih proizvajalcih, ki zagotavljajo točnost in natančnost meritev po najstrožjih kriterijih. V lekarni lahko pacientu pripomoček predstavimo, natančno pokažemo pravilen način uporabe, opozorimo na dejavnike, ki vplivajo na izmerjene vrednosti, pomagamo nastaviti dnevnik meritev in pojasnimo vse drugo, kar ga zanima.
Kako bolnik izvede merjenje glukoze s prenosnim glukometrom za osebno uporabo?
V	kompletu so prožilna naprava, lancete, testni lističi in glukometer. Glukometer se avtomatsko aktivira s tem, ko vstavimo vanj testni listič. V prožilno napravo vstavimo lanceto. Prožilna naprava je oblikovana tako, da je lanceta skrita v njeni notranjosti. Preden se zbodemo, je treba roke umiti in osušiti. Že majhen ostanek vlage na prstu vpliva na rezultat meritve. Prožilno napravo prislonimo na prst in s pritiskom na gumb sprožimo vbod z lanceto. Po vbodu prvo kapljico krvi obrišemo. Drugi kapljici se približamo s testnim trakcem, vstavljenim v glukometer. Zadošča manj kot 1 ml krvi. Če na testnem trakcu ni dovolj krvi, se to na zaslonu glukometra izpiše. V nekaj sekundah se na zaslonu izpiše rezultat. Napredni glukometri omogočajo, da se določeno število rezultatov shrani, da si označimo, ali je bila meritev izvedena pred obrokom ali po njem. Še bolj napredni pa omogočajo prenos podatkov v računalnik.
Bolnikom na inzulinu so izmerjene vrednosti glukoze v krvi izhodišče za odmerjanje inzulina, bolnikom, ki se zdravijo z drugimi zdravili, pa so koristen podatek o urejenosti bolezni.
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., Lekarne Ptuj
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
katerim se zagotovi normalen, fiziološki kontakt veke z rože-nico. Istočasno se začne tudi intenzivno zdraviti prizadeto oko in verjamem, da uspeh ne bo izostal.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
petek • 12. decembra 2014
Zanimivosti
Štajerski	17
Brdo pri Kranju • Posebno priznanje OZS za Branka Goričana
„Posebno priznanje je priznanje vsem slikopleskarjem Slovenije ...!"
Ob svoji 45-letnici je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije s posebnim priznanjem nagradila Branka Goričana, obrtnika s Ptujskega, za njegov prispevek na področju humanitarnega dela na Ptujskem in v Sloveniji.
Obrtnik je že 28 let, predvsem pa je človek, ki je pripravljen pomagati soljudem tudi v prostem času. To svojo pripravljenost je doslej izkazal v številnih humanitarnih organizacijah, nekatere je tudi sam organiziral. Tako je pred 16 leti dal pobudo za izvedbo tekmovanja slikopleskarjev, predlagal je, da se tekmovanje izvede kot humanitarna prireditev v javni ustanovi. Prva je bila v ptujski bolnišnici leta 1999. V tem letu je tako postal idejni oče ene največjih humanitarnih akcij,
ki se izvaja ob pomoči OZS. Na čelu organizacijskega odbora tekmovanja slikopleskar-jev je še danes. V začetku je k sodelovanju najprej pritegnil Območno obrtno-podjetniško zbornico Ptuj, zatem še ključne slovenske proizvajalce barv, premazov, orodij in drugega gradbenega materiala. Pozneje je organizacijo te obsežne in izjemno odmevne humanitarne akcije prevzela OZS, ki je v okviru svoje strokovne sekcije v sodelovanje v tem projektu vključila še več slikopleskarjev
ter dodatno poskrbela za promocijo slikopleskarskega poklica med mladimi, med drugi izhaja iz obrazložitve posebnega priznanja. Branko Goričan je posebno priznanje prevzel v svojem in imenu vseh slikople-skarjev, ki že 16 let sodelujejo v tej izjemno srčni akciji, ki si prizadevajo za promocijo sli-kopleskarskega poklica, razvoj obrti in promocijo slovenske obrti in podjetništva. Hkrati pa je osebno zanj tudi velika obveznost za delo na humanitarnem področju v priho-
ker gre za ustanove, ki delajo v neurejenih razmerah in ki tudi nimajo denarja za ta nujno potrebna obnovitvena dela. Slikopleskarsko tekmovanje v letu 2015 naj bi izvedli v eni od ustanov v Prekmurju.
Ob novem letu si Branko Goričan želi, da bi kot podjetnik imel delo, s tem pa denar za plače svojih zaposlenih, da bi bili le-ti zadovoljni, skupaj z
njimi pa tudi stranke, ter da bi država poskrbela za vse otroke, da nobeden ne bi bil več lačen.
MG
dnje. Posebno priznanje ga je presenetilo, ni ga pričakoval, iz vabila za udeležbo na slovesnosti ob 45-letnici OZS tega ni bilo zaznati. Sprejel ga je z velikim veseljem in zadovoljstvom, obenem pa tudi z žalostjo v srcu zaradi vseh tistih, ki tega projekta humanosti ne sprejemajo, „ker obrtnikom slikopleskarjem odžira delo". Branko Goričan jim odgovarja, da ni tako, da slikopleskarskih del v teh javnih objektih, kot so vrtci, bolnišnice, zavodi, tako in tako ne bi mogli opravljati,
Foto: Črtomir Goznik
Branko Goričan je ob 45-letnici Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije prejel posebno priznanje za svoje delovanje na humanitarnem področju.
Prlekija • Koncert ob obletnici
Avsenikove viže v Ljutomeru
Pihalni orkester Kulturnega društva Ivana Kaučiča iz Ljutomera deluje že od leta 1922. Danes orkester, ki ga sedmo leto vodi Simon Novak, šteje okoli 50 članov.
Pred dvema letoma, ob 90-letnici obstoja, je orkester pripravil koncert, namenjen medgeneracijskemu povezovanju, lani pa še odmevni koncert z rokovsko priredbo. Znova so se člani orkestra izkazali
letos v začetku decembra, ko so prireditev domala v celoti namenili življenjskemu jubileju, 85-letnici Slavka Avsenika. Ljutomerčani so nastopili v kombinaciji s člani priznanega VIA Zupan. Izjemno zani-
miv in zabaven večer so popestrili folkloristi iz Osnovne šole Stročja vas in Kulturnega društva Razkrižje ter mlade baletke ljutomerske glasbene šole.
NŠ
Nagradno turistično vprašanje
Vabijo praznične prireditve in kulturna pot Po poti Ivana Potrča in Matija Murka
Tudi v občinah Spodnjega Podravja so se začele decembrske praznične prireditve.
Za ljubitelje drsanja sta na voljo tudi dve drsališči, v Kidričevem in na Ptuju. Petnajstega decembra se bodo začele tudi praznične prireditve za najmlajše v četrtnih skupnostih MO Ptuj, 17. decembra pa na ptujski tržnici tudi prireditve Veselega decembra z dedkom Mrazom in spremstvom tete Zime ter nastopi kulturnih skupin s Ptujskega. Vabil pa bo tudi božično-novoletni sejem, kot tudi božično-novoletne razstave; TD Ptuj jo bo v prostorih mino-ritskega samostana na Ptuju odprl 16. decembra.
V društvu Zreli vedež Ptuj, društvu za ohranjanje zdravja, naravne in kulturne dediščine Ptuj, ki deluje že 16. leto, pa so letos pohiteli s pripravami na že tradicionalni novoletni pohod Po poti Ivana Potrča in Matija Murka Ptuj-Štuki-Drstelja, ki bo 3. januarja 2015, ki vsako leto privabi več kot 300 pohodnikov od blizu in daleč. Zbor bo ob 9. uri pred Knjižnico Ivana Potrča Ptuj. Pohod bo ob vsakem vremenu, startnina je tri evre, primerna je pohodniška oprema. Kot v prejšnjih letih bodo tudi ta pohod
končali na turistični kmetiji Lacko na Drstelji.
„Pohiteli smo, ker sem želela Ptujčane čim prej opozoriti na to pot in jih obenem povabiti na ta že tradicionalni novoletni pohod, ki ima dve simboliki, srečanje s prijatelji ob novem letu in Potrčev rojstni dan, ki je 1. januar leta 1913. Zato smo ga tudi pripravili v času okrog novega leta. Želimo si, da bi čim več Ptujčanov spoznalo to pot, da bi poznali tudi
našega pisatelja Ivana Potrča, kajti z žalostjo opažamo, da se v drugih krajih veliko bolj zavedajo svoje nesnovne kulturne dediščine, to je tista dediščina, ki je zapisana z besedami. Ko sem si to pot zamislila, sem si želela, da bi pohodniki prej prebrali tudi kakšno zgodbo. Letos je založba Litera izdala zbirko Potrčevih del Prepovedano življenje, v kateri je zbrana problematika teh naših krajev, življenja pred vojno. Gre za problematiko, ki je
danes ponovno živa, propadanje kmečkega življa, težka borba za življenje, neenakost, za vse to je imel Potrč izreden smisel in je o tem tudi pisal. Bolele so ga krivice, najhuje je, če človeku napraviš krivico, je zapisal. V svojem delu Na kmetih in še v nekaterih drugih zgodbah je uporabil prekrasne domače izraze, ki se jih domačini pravzaprav niti ne zavedamo. On pravi, da je življenju tu nesmileč-no. Ob izdaji romana Na kmetih
je izdal tudi slovar neznanih besed, ki bi utegnile širšemu slovenskemu bralstvu delati težave. Uporabil jih je namenoma, ker takrat to ni še ni bila moda, ker smo slovenski knjižni jezik šteli za jezik vseh Slovencev in je bilo zelo malo primerov, v katerih bi se uporabljale narečne besede tudi v knjigi in tudi v slovenskem knjižnem jeziku. Danes je tega več, v narečju se tudi pišejo knjige. Zdi se mi, da je to prav, slovenska dežela je tudi po narečjih zelo raznolika. Vsaka vas poje po svoje, pravim, vsaka vas ima svoj glas, tako pravi tudi naš pregovor. To je še neraziskano bogastvo in tudi to je nesnovna dediščina. V društvu Zreli vedež Ptuj smo veseli, da so to kulturno pot vzeli za svojo tudi osnovnošolci in srednješolci v MO Ptuj. Za Marijo Kokol, ki je opravila izjemno delo s tem, ko je ohranila Potrčevino, rojstno hišo pisatelja Ivana Potrča, je včasih že problem na kmečkem dvorišču sprejeti nekaj sto otrok.
Ponosna je na opravljeno delo in nato, da so to ljudje opazili. Tudi Društvo slovenskih pisateljev je v svoji knjigi Slovenska pisateljska pot opisala Potrčevo pot in Sraka-čevo pot, kar je zelo razveseljivo," je povedala predsednica društva Zreli vedež Ptuj Viktorija Dabič, ki napoveduje, da se bo kulturna pot Po poti Ivana Potrča in Matija Murka po vsej verjetnosti podaljšala do Destrnika, ker je bil dr. Matija Murko doma na Destrni-ku in je hodil na Ptuj v šolo.
Nagrado za pravilen odgovor na predzadnje nagradno turistično vprašanje bo prejela Milena Majcen iz Maribora, ki je pravilno odgovorila, da je Hincejeva sekvoja visoka 43,5 metra. Danes sprašujemo, kateri po vrsti bo pohod Po poti Ivana Potrča in Matija Murka, ki bo 3. januarja leta 2015. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 20. decembra. Nagrada za pravilen odgovor je monografija o obrti na Ptujskem.

Nagradno turistično vprašanje
Kateri po vrsti bo januarski pohod Po poti Ivana Potrča in Matija Murka?

Ime in priimek: . Naslov:
Foto: Črtomir Goznik
Za ljubitelje drsanja sta na voljo dve drsališči, eno na Ptuju (na fotografiji), drugo v Kidričevem.

Davčna številka:


Foto: NS
18 Štajerski
Na sceni
petek • 12. decembra 2014
David Bedrač • Literarna pretresanja
Zemljevidi življenja
Ker se premalo govori o narečjih, se bom tokrat dotaknil izdaje narečnih pripovedk Gori, doli, sem in tja, ki prinaša vrsto zanimivih pripovedk. Iz prislovov sestavljen naslov zbirke folklornih pripovedi Zgornje Savinjske doline ne bi mogel biti prikladnejši.
Asociacija na gibanje in raznovrstnost se v nas sproži tako že na samem začetku in ne popusti vse do konca. Slednja trditev morda za koga zveni malo nenavadno, saj tovrstne monografije nudijo načeloma bolj študijsko, strokovno resno zastavljeno gradivo, torej ne služijo ravno bralnemu sproščanju ali pa celo zabavi.
A da ne bo pomote - gre za strukturno zelo dovršeno delo, strokovno in znanstveno zastavljeno, vendar pa njegova notranja vsebinska dinamika omogoča širši bralni spekter. Monografija ni namenjena le študentom folkloristike, dialek-tologije in ostalih slovenističnih študij, pač pa vsakomur, ki ga zanimajo zgodbe malega človeka iz preteklega časa.
Zbirka ima tako dvojno vrednost. Po eni strani je name-
njena ohranjanju, negovanju, analizi in preučevanju narečij s tega območja, po drugi je bogat dokument časa in prostora z motivi in temami iz preteklosti, ki je najbrž vznemirljiva za vsakogar. Vse to dosega z natančno izdelano notranjo formo, izhodiščnimi metodami, ter s člani ekipe, ki je monografijo ustvarila. Med njimi ne moremo mimo dveh: Marije Stanonik, sicer urednice zbirke Glasovi in ene največjih poznavalk folklo-ristike na Slovenskem, in Petra Weissa, dialektologa, podkovanega strokovnjaka, ki je bdel zlasti nad jezikovnimi p(l)astmi besedil. Ta so namreč zapisana v narečni obliki, torej z vsemi posebnostmi, ki so značilne za ta del slovenskega jezikovnega prostora. Weiss, ki je s svojimi študijami narečij, kot je razbrati
področja, skupaj s preostalimi sodelavci, je porodila svojevrsten rezultat. Svojevrsten, saj kljub dosledno zapisani narečni fonetiki, omogoča branje in vživlja-nje v najrazličnejše situacije človeških življenj, ki so uresničene skozi različne idejne koncepte. Tako najdemo primere čistega realizma, celo naturalizma, po
drugi strani je prisotna obilica mitoloških, fantastičnih in izrazito nadrealističnih vsebin. Na pestrost opozarjajo tudi posamezni sklopi: Pravljice, Bajčne, Razlagalne, Vraževerne, Vražlji-ve, Strašljive, Obsmrtne, Le-gendne, Zgodovinske, Socialne, Lovske, Živalske, Anekdote in Šaljive.
iz spremne besede, pričel že kot gimnazijec po letu 1975, je zbirki dodal pomemben komentar, ki mora biti v opozorilo in premislek vsakomur, ki ga narečja zanimajo tako ali drugače. Poudaril je, da v analizi te socialne zvrsti analitiki pogosto dajejo prevelik poudarek polnopomen-skim besednim vrstam, zlasti samostalnikom, pridevnikom in glagolom, vendar je narečna raznolikost opazna tudi na polju nepolnopomenskih, na primer med medmeti. Stanonikova pa je v spremnih mislih poudarila predvsem živost teh zgodb in njihovo aktualnost, tako v smislu človeških usod kot tudi vpliva na avtorsko literaturo, orisala pa je tudi posamezne sklope, po katerih so zgodbe razvrščene.
Združitev dveh tako zagnanih strokovnjakov, vsak s svojega
\\$aitiq(ic in cPeTerCffleUs
GORI, DOLI, SEM IN TJA
pripovediix^^or^Saoig^e cČoiiue^
Seveda pa je še zanimivejša nadgradnja te zbirke - kako se ji je uspelo izviti iz primeža čiste strokovnosti in znanstvene su-hoparnosti. Najprej je odgovor v natančno izbranih, vsebinsko zanimivih pripovedih, gotovo pritegnejo tudi ilustracije Špele Orešnik, ki odlično dopolnjujejo pripovedni del zbirke. Tudi z ilustracij veje jedro te knjige, ki bi ga lahko preprosto zajeli z besedo življenje. Čeprav je v središču človek kot nebogljeno bitje, ki si je v preteklosti dogajanje okrog sebe razlagal po svoje, so vidiki njegovega bivanja podobni današnjim.
Monografsko delo Gori, doli, sem in tja je obvezno gradivo za študente slovenistike, učitelje, ki se srečujejo z različnimi vrstami pripovedk, nadvse dobrodošlo čtivo pa je to lahko tudi za slehernega bralca, ki se želi potopiti v vznemirljive zgodbe in drobne usode iz preteklosti. Zapisov narečnih fonemov, ki so sicer sprva za nepoznavalce malo moteči, se pa vsakdo tudi hitro navadi, če je prisotne le malo volje, v pomoč pa je še kratka obravnava zgornjesavinjskega narečja in dodan slovarček narečnih ter manj znanih besed.
Filmski kotiček
Gozdovi so še vedno zeleni
Vsebina: na Soški fronti v 1. svetovni vojni visoko v gorah stoji opazovalna točka avstro-ogrske vojske. V razmajani kolibi živi trojica vojakov, ki opazujejo italijanske položaje v gorah in premike javljajo v štab s pomočjo terenskega telefona. Nekega dne med napadom prileti granata, ki ubije enega od njih, drugemu pa odtrga nogo, kar povzroči počasno in boleče umiranje. Tretji vojak, 19-letni Karl, mora kljub vsem težavam ostati na svojem mestu in še naprej poročati o premikih nasprotnika ...
Letos obeležujemo 100. obletnico začetka prve svetovne morije. Odhajajoči navdušeni vojaki
so ob njenem začetku govorili, da bodo doma že za božič 1914, toda resničnost vojne ni nikoli takšna, kot se zdi v pregretih glavah. Najnovejši Naberšnikov film je izrazito protivojen, čeprav dogajanja ne umesti na bojišče, ampak nasprotno, daleč od nje, v gore, kjer so travniki zeleni, nebo modro in gore bele. To protislovje toliko bolj poudari nesmiselnost vojne s stališča vojakov, ki so bili vanjo pahnjeni proti svoji volji in ki morajo za lastno preživetje početi točno to, kar vladajoča elita od njih želi: ubijati soljudi. A ko se znajdeš v takšnem gorskem raju, se vsi razlogi, ki so vodili do vojne in so te povedli vanjo nenadoma
zdijo točno takšni, kakršni so tudi v resnici: absurdne neumnosti. Ko se znajdeš v tišini neokrnjene narave, v tuzemskem raju, se ob
misli na vojno in vojskovanje vprašaš, ali se nadrejeni izživljajo nad tabo. Kdo bi se v tej lepoti mlatil z drugimi? Zakaj? Čemu?
V takšnem okolju se čas ustavi, ker miselno bežiš od vojne, zato ima film zelo počasno ritmiko, ki kakšnemu gledalcu najbrž ne bo sedla. Življenje na opazovalni točki je izločeno in sestavljeno iz
drobnih zgodbic, ki tvorijo preživetje v divjini, na vojno pa spominja le grozeče zvonjenje terenskega telefona in oddaljene eksplozije granat, ki občasno priletijo tudi do postojanke.
V luči takšnega pogleda na vojno od zunaj gledalec dobi občutek, da smo ljudje le bolane živali, ta občutek pa se še okrepi proti koncu filma, ko glavni junak stopi pred svojega nadrejenega. Pogovor in vrednote, ki sledijo, še bolj poudarijo, da je z družbo, ki drvi v vojno, pravzaprav narobe vse. A Naberšnik film konča z grenko zmago posameznika, ki se zave, da ima vsak človek v vsakem položaju vedno možnost izhoda. Vrata zapora, pa naj bo še tako strogo varovan, so vedno odprta, a posameznik noče videti, ker bi zaradi odhoda moral prevzeti odgovornost zase, kar pa je nekaj najtežjega na svetu. Lažje se je podrediti in izpolnjevati ukazu in
celo ubijati. Vendar film pokaže, da na srečo nekje le obstaja meja.
Film je, kot smo pri Naberšniku že navajeni, zelo lepo posnet, se pa v svojem moreče počasnem ritmu zdi dolg celo večnost, prav tako kot se je vojakom zdela dolga vojna.
Matej Frece
Die Wälder sind noch grün
Igrajo: Kristian Hodko, Michael Kristof, Clemens Aap Lindenberg, Simon Šerbinek
Režija: Marko Naberšnik Scenarij: Marko Naberšnik in Robert Hofferer
Žanr: vojna drama Dolžina: 107 minut Leto: 2014 Država: Avstrija, Slovenija
d
j
OVEN (21.3. - 20.4.)
Prihaja obdobje zaključkov in novosti. Napolnili se boste z dinamično energijo, zato boste zadevam v celoti kos in resnica je ta, da se bodo najmanjše stvari svetile kot zlato. Mnogi samski predstavniki tega znamenja se bodo zapletli v prijetno romanco. Vaš dan: sreda.
BIK i.
(21.4. - 20.5.) *
Pričakovati je kar nekaj novih ljudi in ugodnih priložnosti. Nakazano je, da boste življenje zajemali z veliko žlico in se odločili, kaj vas veseli in kaj vam je blizu.
h
TEHTNICA
(23.9. - 23.10.)
Sledili boste svojim notranjim smerokazom in pomembno bo, da pri vsem tem ne boste spregledali smerokazov, ki so sestavni del življenja. Če se boste odločili pravilno, boste našli priložnost in finančni uspeh. Tudi druga možnost ne bo slabša. Sledi čas, da spoznate, da ste ljubljeni.
V ljubezni se bodo stvari odvijale po scenariju prijetno s koristnim. Sledi tudi finančna priložnost.
k J
Srečno roko boste imeli v službi in na delovnem mestu tako prihaja vaših pet minut. Morda se bistveno ne bo spremenilo nič, ampak v svojem srcu občutite več elana in energije. Postali boste zelo razigrani in se veselili vsakega izziva. Če boste povabljeni na zabavo, boste blesteli.
RAK 'Zj W (21.6. - 22.7.)
Reka usode se bo vila tako, da boste imeli od vsega tudi sami koristi. Ob vas je nekdo, ki vas ljubi srčno. Če boste na življenjske probleme pogledali z ljubeznijo, boste našli v sebi moč in iskrico upanja. Ljudje, ki vam bodo prihajali nasproti, vam bodo pomagali. Kreativni boste doma in uspešni v službi.
Vi!
(24.10. - 22.11.)
Po razpotjih usode boste kar poskakovali, kajti čakajo vas sreča in ugodnosti. Najbolj srečni boste v komunikaciji, kajti našli boste način in razrešili tiste dejavnosti, ki vas že dalj časa motijo. Pravilno odločitev bo podprl vaš srčni izvoljenec. Tihi večeri bodo primerni za raziskovanje duhovnosti.
STRELEC T)\ (23.11. - 21.12.)
Kocke usode se bodo zasukale tako, da imate od vsega sami korist. Čepravje pred vami čas tišine in deloma osamitve, to ne bo negativno, ampak pozitivno. Tako boste spoznali, kaj vas veseli in kaj vam je blizu. Obeta se vam povečana mera energije in končno boste doživeli tako iskano priznanje.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.)
Odločili se boste, da je dobro stvari razmisliti. Plezanje po statusni lestvici bo tudi tokrat obrodilo sadove. Zanimivo je, da v določenih stvareh v pogledu službe dozorite in se boste tako lahko pravilno odločili. Pomembno je, da v partnerju najdete ne samo ljubimca, ampak tudi zaveznika.
LEV
(23.7. - 22.8.)
Teden, ki je pred vami, vam bo pisan na kožo, kajti pridobili boste vse tiste stvari, ki vas veselijo in so vam tako ali drugače blizu. Odgovorno greste naprej po svoji poti in našli boste v sebi tudi energijo, da zasijete s tistimi talenti, ki vam bodo dani. Imeli boste dovolj priložnost, da se veselite.
« DEVICA
(23.8. - 22.9.)
Močno bo izstopala komunikacija. Seveda v pozitivnem smislu. Točke usode se bodo končno zasukale tako, da imate od vsega lahko tudi sami koristi. Vaše ostro oko bo opazilo malenkosti in vendarle boste našli čas, da se sprostite in zaupate. V ljubezni se bosta cedila med in mleko.
VODNAR (21.1. -18.2.)
Obdobje, ki vas je morilo in motilo vaš spanec, je za vas preteklost. Prihaja čas ugodnosti, ko boste lahko vajeti usode vzeli v svoje roke. Pri tem pa vendarle ne gre hiteti, kajti le počasi se daleč pride. Lahko se dogodi, da se vam izpolni srčna želja. In koliko daleč ste s knjižnim prvencem?
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Na delovnem mestu sledijo novosti in ugodne priložnosti. Vsekakor boste morali, ali si tega želite, ali pa ne, zavihati rokave in se lotiti vseh nalog, ki vam bodo ponujene. Sreča je v tem, da boste pri tem zelo uspešni in da vas čaka neka posebna radost. Tudi v ljubezni bo veselo in razigrano.
petek • 12. decembra 2Q14
Za kratek čas
Štajerski	19
SESTAVIL
EDI KLASINC
DIM PRI SMODENJU, SMOD
VOKALNI INTERPRET
NAŠ PODOBAR (FRANC)
OP. PEVKA (ANITA)
EVA NOVŠAK
MILINA, MILOBA
VIGRED, POMLAD
MANJŠALNICA OD MESO
KULISA, POLZA
GORA V JULIJCIH
VITAMINSKI
SOK RADENSKE
SEDEŽ VLADARJA, PRESTOL
IZ
BESED LENTA + BOK
ODPRTA KOČIJA
NAGLAŠENA BESEDA
ODTENEK, NIANSA, SPREMEMBA
IZPITJE
NA DUŠEK
KORUZNI STORŽ
NEM. GLASB. REVIJA
KRAJ PRI KOČEVJU
OBLIKOVALEC
MANJŠI TRAM
DEJANJE, AKT
OBROBNI DEL
KRAJ PRI PETROVČAH
POLJSKI JAVOR
PODOBA
BIKOV GLAS
KRAJ V OBČINI SV. JURIJ
OBDELOVALEC KAMNA
NOVI SAD
VENO TAUFER
FRANCOSKI PISATELJ ZOLA
NADA
ČEŠKA POKRAJINA
ZDRAVILO
AVTOR KRIŽANKE
GRDO BITJE
RALKA PRI PLUGU
POŠKODBA KOSTI
OBILNOST PRSI
JADRNA VRV
VZMET. (STAR.)
SKRIVALIŠČE ZA LOVCA
ZNAMKA ORANŽADE
NAPLAVINA
ŠKOTSKO KRILO
LOJZE ŠUBIC
TALILNA SNOV
NAŠ DRAMATIK CANKAR
IZMEČEK, IZVRŽEK, SEKRET
RASTLINA S SULIČASTIMI LISTI
BRAZILSKI NOGOMETAŠ
ČEŠKI JEZIK
STRANSKI ZGORNJI DEL TRUPA
UGANKARSKI SLOVARČEK: JELENK = gora v Julijcih, visoka 2050 m, KASAZE = kraj pri Petrovčah, KRZ = koruzni storž, MALNA = kraj v občini Sveti Jurij, ODOLIN = rastlina s suličastimi listi, OKSITONA = naglašena beseda,
OVOZA = gledališka kulisa, polza.
'VN3IAIVd 'VNI3S33 'WIV» 'NI10Q0 '»3301ZI 'NVAI 'OHIVi
111» VAVIdVN 13IAIZ V10»S ISOIVSdd 103 »31 V»SAVdOI/\l dR SN Z3dONI/W» »11 »Id »3fVd»aO T30 OIIAIVdl OAVda Zd» VN3IAI3ddS 01NV»13a 3Z3IAI 310S0 33A3d VfOlAIS :ouABJopoA 3MNVZIHM 31 A3IIS3H
Plesna preobrazba	.
Plešemo sambo
Za nami je šesta vaja Plesne preobrazbe in tudi tokrat predstavljamo dva plesna para. Marjeta in Boris Rukav prihajata iz Dornave in sta starša dveh hčera.
Marjeta je medicinska sestra, ukvarja se z masažo telesa, peko slaščic in zelišči. Boris je mene-džer kakovosti in njegovo delo nemalokrat pomeni potovanje v različne konce sveta. Anja Pla-ninšek in Vlado Žnidarič družine še nimata. Anja je zaposlena v zdravstvu, Vlado v kovinarstvu.
Naslednjič se nam v oddaji pridružijo še zadnji trije pari: Brigita in Zlatko Bezjak, Sanda in Janko Kandrič ter Ivica in Alojz Ličen. Ostajata samo še dve srečanji Plesne preobrazbe. Pari so se doslej učili zelo različnih plesov: blues, fokstrot, čačača, disco swing, angleški in dunajski
V času Plesne preobrazbe lahko glasujete za pare. V živo po telefonu v oddajo samo še prihodnji torek, z glasovnico iz Štajerskega tednika pa do 23. decembra, ko bodo plesalci imeli zadnjo vajo. Glasovalci si lahko prislužite nagrado. Lahko se tudi pridružite kot opazovalec še v torek, 16. ali 23. decembra, med 17.30 in 19.30 v Primusovem klubu Gemina XIII.
valček, polka. Tokrat je na vrsti samba, tipičen brazilski ples, ki so ga včasih plesali ob obredih, ki so služili zaklinjanju bogov. Na takih slovesnostih so plesali tudi po več dni skupaj. Samba se je kot družabni ples prvič pojavila v Evropi leta 1924, prodrla pa šele po letu 1948 s poenostavljeno obliko. Danes je v Braziliji narodni ples, ki ga plešejo v mnogih oblikah. Samba je radosten, vesel, razigran ples, kjer prihaja do izraza gibanje z boki. Ima značilno gibanje bounce (zib), ki ima izvor v medenici, ter gibanju stopal in kolen.
NŠ
Jernej Brenhotc
poučevanje ptei
Grand H0iel Primus
Terme Ptuj
NAJ PLESNI PAR PLESNE PREOBRAZBE
Glasujem za plesni par:
Ime in priimek plesalca:_
Ime in priimek plesalke:_
Ime in priimek glasovalca: _
Naslov:_
Tel. številka:_
Izrezani kupon (ne fotokopiran) prilepite na dopisnico in ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj
Foto: Črtomir Goznik
i
Prlekija • Božična Prlekija
Od jaslic do Božične vasi
Večletni skupni projekt Božična Prlekija bodo v občinah Veržej in Razkrižje nadaljevali tudi v letošnjih prazničnih decembrskih dneh.
Pripravljeni bodo tradicionalni dogodki - razstava jaslic v Veržeju, Božična vas v Banov-cih in Božična noč na Razkriž-ju. Vse do 3. februarja 2015 pa si bodo lahko obiskovalci v Centru domače in umetnostne obrti v Veržeju ogledali že sedmo razstavo slovenskih jaslic, na kateri bo udeleženih 28 slovenskih rokodelcev. V petek, 19. decembra, se bo dogajanje preselilo v bližnje Banovce, kjer bo že petnajsto
leto zapovrstjo zaživela Božična vas, s praznično okrasitvijo in postavljenimi unikatnimi jaslicami pri domala vsaki domačiji. Obiskovalci bodo tudi tokrat ocenili in nagradili najlepše urejene jaslice. Božična noč na Razkrižju se bo predstavljala že sedemnajstič, ob domačem Ivanovem izviru pa jo pripravlja razkriško turistično narodopisno društvo.
NŠ
Foto: NS
20 Štajerski
Doma in po svetu
petek • 12. decembra 2014
Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (43.)
Po poteh zgodovine
V Evropi ne vemo veliko o zgodovini krajev, kjer sem pravkar potoval. Zgodovino Južne Amerike prevečkrat enačimo zgolj z Inki, ki so jih premagali Španci in nato skupaj s Portugalci osvojili celotno celino.
Če gremo naprej v zgodovino, lahko na različnih območjih najdemo različna plemena s svojimi posebnostmi, na območju Ekvadorja pa je še pred Inki živelo zelo napredno in izobraženo ljudstvo, ki se je imenovalo Canardi.
Gre za 'predkolumbijsko' ljudstvo, kot se imenuje čas pred obdobjem teženj po 'Veliki Kolumbiji', njihova era pa je trajala približno tisoč let - nekje od leta 500 pa vse do leta 1533, ko so jih dokončno pregnali Inki. V bližini Cuence so osnovali svetišče Ingapirca, ki so ga kasneje prevzeli Inki, zato še danes rečejo, da gre za največje inkovske ruševine v Ekvadorju. Te ruševine so seveda veliko manjše od kultne-
ga mesta Machu Picchu v Peruju, vseeno pa po svoji postavitvi odsevajo izjemno naprednost glede astronomije in opazovanja narave tistega časa. Če smo mi imeli Grke, Rimljane in Egipčane, so v Ekvadorju še pred Inki imeli Canarde in druge. Še dandanes naj bi živeli njihovi potomci, čeprav njihov originalni jezik ni več poznan.
Obetal se mi je z zgodovinske plati sila zanimiv izlet - če že nisem mogel iti na Machu Picchu, sem lahko tu užival še v starejši najdbi. Na tem mestu se je za območje ruševin plačala vstopnina, moral pa si tudi počakati na vodnika. Na izbiro smo imeli vodnika v angleščini ali španščini, vendar je 'an-
glež' tako ubogo žlobudral in lomil sam vase, da sem se raje odločil za vodnico v španskem jeziku. Nastopila je kar v lokalni noši, brez neke oznake, še najbolj pa me je spominjala na tradicionalne 'cholite' iz Bolivije, ki so z moškimi čevlji in klobučki mahedrale po planinah.
Naša skupina je bila zelo zanimiva. Še najbolj zanimiv se mi je zdel starejši Francoz, ki je potoval sam, imel pa je zanimiv hobi. Bil je bivši profesor v penziji, sebi v zabavo pa je raziskoval družinske vezi ameriških predsednikov. Ugotovil je, da je večina njih v daljnem sorodstvu, pravkar pa se je polotil izdelave družinskega drevesa nekaj stoletij nazaj. No, pri nas bi verjetno lah-
Foto: Dani Zorko
Pogled na del ruševin predkolumbijske dobe
Foto: Dani Zorko
Naša vodnica v narodni noši
Foto: Dani Zorko
Svetišče sončnega mesta in njegova zapletena ureditev
ko pogledal zgolj seznam poštarjev in bi ugotovil, da smo itak vsi v žlahti. Poleg nekaj normalnih popotnikov je pozornost pritegnila predvsem skupina Italijanov, ki so že s samo svojo pojavnostjo precej izstopali. Ne samo, da se je eden ves čas spotikal čez kamenje in da so bili otročje zvedavi - s sabo so imeli tudi dve nuni, ki sta služili kot prevajalki. Ne vem, kje so ju staknili, vendar Bog jima pomagaj, s temi gumpci sta imeli res nehvaležno delo. Španščina spada med romanske jezike in je kot taka zelo podobna italijanščini; tako kot je recimo slovenščina podobna češči-ni ali ruščini. V glavnem, jaz sem z mojo ubogo španščino razumel večino, kar nam je naše ženšče razlagalo, Italijani pa kljub dvojni razlagi niso razumeli nič. Ker sta nuni govorili izjemno počasi, sem
veliko razumel tudi sam, če sem vedel, za kaj gre. Italijani pa so samo drug drugemu po svoje razlagali, kar so mislili, da so pač razumeli. Na svojih potovanjih res še nisem srečal normalnega človeka, ki bi bil Italijan. Prav vsi smo se zabavali ob njihovih nerodnostih, posledica pa je bila, da smo za ogled porabili dvakrat več časa kot običajno.
Ingapirca je predstavljala mesto sonca, kot so Inki radi poimenovali naselbine s svetišči in observatorijem. Canardi so častili predvsem luno in sonce, zato vsa naselbina ponuja okroglo obliko, kjer pa imajo tudi polmeseci svoj pomen. Že daleč nazaj so poznali astronomske pojave, tempelj sonca pa je bil zgrajen tako, da je ob solstici-ju sončna svetloba ob določeni uri padala na točno določeno točko. Kljub vsemu pa je bila naselbina
zgrajena kot trdnjava, pod naselbino pa so imeli tudi svoj sistem napajanja z vodo. Fascinantno je, kako se velike kamnite gmote tesno prilegajo druga na drugo.
Vodnica se proti koncu niti ni več trudila razlagati podrobnosti, saj so jo Italijani preveč zamudili. Da bi bila mera še polna, se je najbolj neroden izmed njihove družbe še skotalil po stopnicah in si zvil gleženj. Bližnja vasica ni imela zdravnika, tako da so se napotili nekam naprej, a kaj, ko jim jo je zagodel še avto. Prav takrat ni hotel vžgati in naši sosedje ne bi bili Italijani, če se ne bi udobno posedli v avto, nune in še nekaj domačinov pa so morali riniti avto. Prizor za film. Iz spoštovanja do božjih služabnic si nisem upal fotografirati, da bi tudi pri nas lahko občudovali čudežni prizor ...
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI IZBERITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačne nagrade. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili	x .
naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da CilujerSKl boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev.	lit RADIOPTUJ
89,8*98,2*10473
Novi naročniki bodo o prevzemu nagrade pisno obveščeni po pošti v začetku meseca februarja 2015.
NAROČILNICA ZA Štajerski
POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - vsi, ki se boste na Štajerski tednik naročili v času od 12. 12. 2014 do 31. 1. 2015, lahko izbirate med dvema nagradama:
1.
ötaiersm
TEDNIK
Ime in priimek:.
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:.
Telefon:_
Podpis:_
Datum naročila:
Želena nagrada: [T{ Moški
(ustrezno označi)	Ženska
Bela Modra
§
Velikost |MŽ1 [U)ft] [2XL]
tU Moški @ Siva Bela
Ženska |T{ Rdeča Bela
Velikost QO [m] [T][x[]|¡|
S podpisom potijujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potijujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačevai/-a mesečno po položnici.
KOPALNI PLAŠČ; - prosimo označite v okvirčku katero barvo želite, modro ali belo, prav tako označite izbrano konfekcijsko številko, S/M, L/XL, 2XL
JAKNA SOFTSHELL; izbirate lahko med dvema barvama - prosimo, označite v okvirčku. Katero barvo želite - MOŠKI siva ali bela, ŽENSKA rdeča ali bela, prav tako označite izbrano konfekcijsko številko. S, M, L, XL, 2XL
RADIO TEDNIK Ptiy, Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIK PTUJ IN KORISTITE UGODNOSTI:
■	20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanju okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ...
■	TV-priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma
■	20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov
•	ogled brezplačne gledališke predstave
•	Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejši ceni)
•	praktična darila za nove in obstoječe naročnike
•	vstopnice za prireditve in gledališke predstave
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA!
petek • 12. decembra 2014
Poslovna in druga sporočila
ŠtajerskiTEVHlK 21
Promocijsko sporočilo
Kraljica Donave v prazničnem pridihu
Kraljica Donave v prazničnem pridihu, obdana z vonjem po čaju, cimetu, v soju bleščečih lučk, ki objemajo drevorede in krasijo ulice, polne mimoidočih, ki se za trenutek ali dva ustavijo pred prazničnimi izložbami... V predprazničnem času smo se tudi mi v družbi potovalne agencije Turistagent podali v čudovito prestolnico Budimpešto. Njena veličastnost te pozdravi že ob prvem stiku, ki ga s ptičje perspektive doživiš s Citadele, trdnjave na hribu, ki so jo leta 1851 zgradili Habsburžani in na katerem stoji veličasten spomenik svobode. Prekrasnega razgleda na mesto nista pokvarila niti droben dež in megla, ki je v daljavi objemala parlament. V gneči turistov, ki jih v teh dneh ne manjka, smo se podali v njeno srce: ulice, uličice in številne mogočne zgradbe. Budim in Pešta. Dva dela velikega mesta, ki ju je čas združil v Budimpešto. Vsak na svoji strani Donave ponujata dele zgodovine, ki so se prepletali prek številnih ljudstev. Od Tatarov, Turkov, Habsburža-nov... Tako smo si v Budimu ogledali Ribiško trdnjavo, znamenito Matijevo cerkev, Kraljevo palačo, katere del danes uporabljajo v
11)% i ¡Jiiumii i h i i J
■ u II II
, «M
iHt m m- r,
protokolarne namene, v njej pa je tudi Narodna knjižnica. Pešta pa navdušuje z mogočno Štefanovo baziliko, zgrajeno v čast prvemu madžarskemu kralju, ki je v notranjosti obdana s prekrasnim italijanskim marmorjem, v zvoniku skriva najtežji zvon, ki tehta kar 9 ton, svojo svetost pa utrjuje tudi z relikvijo - desno roko svetnika Štefana. Trg junakov, toplice, pa tudi živalsko botanični vrt, v katerem imajo več kot 500 vrst različnih živali in 500 rastlinskih vrst. Bližnji cirkus, ki je odprt vse leto, stadion, mogočna kolonialna železniška postaja, Elizabetin most, Margaretin most, Parlament, drevoredi, lučke, vonj decembra...

•	DEDEK MRAZ bo razdelil bombončke in sladkarije
■	ČAROVNIK AVGUSTINO	14
■	LUCIJA VAUPOTIC in LIZA KLAJNŠEK © U)
- iz glasbene šole VOX ARSANA
-	BLAZ VIDOVIČ
-	ZMAGOVALCI PRIREDITVE OTROCI POJEJO OTROŠKE PESMI IN SE VESELIJO
•	PLESNA ŠOLA MAMBO	^ ,
-BOXMARK ■ PIKAPOLONICA
Voditeljici:
Mateja Tomašič in Manja Kokol
IT
Štajersi
www.radio-tednik.si
M
zetpA u-
NEDELJA, 14. DECEMBER 2014 [( OD 9. D016. URE
V NAŠI NOVI POSLOVALNICI NA HRVAŠKEM - M.SCHLENGERA 5, G.KNEGINEC, 42204 TURČIN VARAŽDIN

Seveda nismo obiskali le mogočnih zgradb, ustavili smo se tudi na tržnici, kjer diši po čudovitih mestnih izdelkih, sušenih paprikah, tradicionalnih jedeh, ki sijih tukaj lahko privoščite. Morda kupite kak spominček, prt, šal, majhne madžarske punčke v narodnih nošah ... Človek se v tej pisanosti kar izgubi...
Ko se počutiš, kot da bi obiskal mesto iz pravljice. Toliko lepot, zanimivih zgodb, prijaznih ljudi in doživetje omamnosti adventnega časa. Vse to in še več je lepo doživeti tudi v družbi prijetnih ljudi. In to smo mi vsekakor bili. In Budim je poljubil Pešto. Nasvidenje naslednjič, Budimpešta!
ALP^b
S SIPMA
I W m» I vjr®sififiififf
I
**m*9, W /¡MrterMtcc KMK »	S.Akplas <jg>	(hauer
Kontakt ^Inueniia: Primož Krabonja, +386 40 973 800 krabonja@grapak.com
OCR A PA K
GRAPAK d.o.o., M.S< Wengera 5, G.Kneginec, 42204 Turiin 1*11*11*1 nranal/ h P f
Tel.: +38542 209 236, prodaja@grapak.com WWW'5rdpaK.lir T
KUHARIJE RADIA PTUJ
POŠLJI NAJ PRAZNIČNI RECEPT IN OSVOJI LEPO NAGRADO
V okviru Kuharij Radia Ptuj vse do 21. decembra 2014 zbiramo praznične recepte. Pošljete jih lahko na elektronski naslov kuharije@radio-tednik.si ali prinesete v tajništvo družbe Radio Tednik Ptuj. Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj. ^ Med vsemi prispelimi recepti bomo izžrebali tri srečneže. ^^fggg gs g 1043 ki bodo prejeli praktične nagrade Prodajaln Žerak.	' J. „ .'.
^ ' ^	'	www.radio-ptuj.si
Družba Radio Tednik Ptuj in občine, Dornava, Ormož, Sv. Tomaž, Markovci, Juršinci, Destrnik, Cirkulane, Zavrč, Hajdina, Gorišnica, Sv. Andraž, Trnovska vas, Središče ob Dravi, Podlehnik ter Mestna občina Ptuj vabijo na
Generalni pokrovitelj
nz
Perutnina Ptuj
^jp ^jp #	gj
V€LIKn BOŽIČNO-NOVOICTNfl PMR€DIT€V	^
C
fj^j^ f^^^ fj^j^ fj^j^ fj^j^ fj^j^ f^^^ #	"PN
»Zfi MfllC IN VCLIKC«	i
v soboto, 27. decembra, ob 14. ur! ^	X
v športni dvorani 0.$. Ljudski vrt Ptuj	j2
Osrednji gost je </3	^
MARJAN MALI BU	|
glasbeno plesna zabava za otroke ^^^^
1ornava),
SLAKA »NE PRIŽIGA) LUČI«
Šil
www.tednik.si
FINALNO PRIREDITEV
Otroci pojejo slovenske! r pesmi in se veselijo.
Nastopili bodo;
1.	Metod Munda, pesem Tanje Ribič »!
2.	Tjaša, Tia in Tilen Golob Šimenko,
(OŠ Grajena),
3.	Minea Tkavc, pesem Alenke Gotar »CVET Z JUGA (OŠSv. Tomaž),
4.	Matevž Volaj, Janez Lukman, Jaka Pere, Maja Vizjak, Ana Luci, Lucija Fekonja in Aneja Bohinec, pesem Lojzeta Slaka »V DOLINI TIHI« (OŠ Miklavž pri Ormožu),
5.	Jerca Feguš, Aljaž Kampuš, Vida Glatz /Vito Levstik, pesem Tinkare Kovač »SPET« (OŠ Ljudski vrt),
6.	Zala Šešerko s soplesalkama, pesem Alye »MOJA PESEM« (OŠ Ljudski vrt),
7.	Maja Čuš, pesem Alenke Godec »ŽIVLJENJE JE LEPO (OŠ Markovci),
8.	Lea Majcen, pesem Alye »MOJA PESEM (OŠJuršinci),
9.	Nuša Bezjak, pesem Maje Oderlap »VEM JOKALA BOM« (OŠ Dornava),
10.	Luka in Špela Anžel, pesem Adija Smolar »PUNČKE MAMINE« (OŠ Destrnik),
11.	Nejc Kralj, pesem Borisa Kovačiča »TRI PLANIKE (OŠ Cirkulane),
12.	Minea Gabrovec, pesem Saše Lendero »Levinja« (OŠ Zavrč),
13.	Lana Varžič, pesem Tanje Žagar »HVALA KER SI OB MENI TI« (OŠ Hajdina),
14.	Emma Sartor, pesem Hajdi »Naš Kuža« (OŠ Olge Meglic),
15.	Kaja Rutar, pesem Maje Oderlap »Vem jokala bom« (OŠ Olge Meglic),
16.	Ela Herga, pesem Alenke Godec »ŽIVLJENJE JE LEPO« (OŠ Dornava),
17.	Ana Prešeren, s spremljavo Laro Sakelšek in Nežo Feguš s pesmijo Tinkare Kovač »SPET« (OŠ Podlehnik).
Vabljeni v ŠPORTNO DVORANO OSNOVNE ŠOLE LJUDSKI VRT na Ptuju, dne 23.12.2014 ob 18.00 uri.
VSTOPNINA 3 € za odrasle. Celoten izkupiček od vstopnine bo namenjen za pomoč pri izvedbi zimske šole otrok v naravi.
Veselimo se ponovnega srečanja z vami! >JGP PROJECTING @ AR R IVA
^^	www.radio-tednik.si
i fL
22 Štajerski"TEDNIK
Poslovna in druga sporočila
torek • 9. decembra 2014
O OMiklavž o.t
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL. UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	BARVA	
AlfA R0ME0159 SPORTWAGON 2,0	2011	10.490,00	KOV.	SREBRNA
AUDI A4 AVANT 2,0 TBI	2011	17.880,00	KOV.	SIVA
BMW SERIJA 3:316D TOURING	2011	12.980.00	KOV.	T. SIVA
CITROEN C4 GRAND PICASS01.6 E-HDI	2012	10.980,00	KOV.	SIVA
FIAT FREEMONT 2,0 MULTTJET URBAN	2012	16.880,00	BELA	
FORD FIESTA 1,416V	2010	6.500,00	KOV.	ČRNA
HYUNDAI C0JPE 1,6 COMFORT	2009	6.950,00	KOV.	ČRNA
OPEL ASTRA TWIN TOP 1,816V	2009	9.600,00	KOV.	SIVA
OPEL CORSA COSM01,216V	2006	3.580,00	KOV.	SIVA
OPEL INSIGNIA SP0RTST0URER 2,0 CDTI	2011	11.980,00	BELA	
PEUGEOT 5008 BUSINESS 1,6 HDI	2011	10.870.00	KOV.	SV. MODRA
SEAT ALTEAXL 1,6 TBI CR STYLE	2011	9.980.00	BELA	
SUBARU LEGACY STATION WAGON 4WD 2,00	2010	13.490,00	KOV.	ČRNA
VW GOLF C0MF0RTLINE 1,6 TDI	2010	10.980,00	KOV.	SREBRNA
VW PASSAT VARIANT 2,0 TBI	2011	13.980,00	KOV.	SREBRNA
VW PASSAT VARIANT 1,6 TDI	2012	12.880,00	KOV.	ČRNA
VW SHARAN 2,0 TDI BLJEM0T10N	2010	16.980,00	KOV.	SIVA
avtohlsa petovia avto
ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si
ODKUP,PRODAJA, MENJAVA
UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA.
LETNIK CENA BARVA OPREMA
AiMMT2J)I ■IC314Í1EXCUE ■ENMIMPI FORD CNAX 1,6 THCIT1TANILM
02/200!
FORD RANGER 2,5 TDC1 DC 4*4 PEUGECFT 3008 ACCES 1.6 HDI PEUGEOT 5008 PREMIUM 2,0 HDI PEUEE0T5D081,6 HDI PEUGEOT508SW1.6HDI 111 2,01111 USNJE VW PASSAT VARIANT 1,6 IDI RENAULT CU01.2 EXPRESSION REHT MEŠANE GRANDIR 1,5 Dfl VW TOURAN 1,6 TTDI
06/2007
4.799 6.999 9.999 4.999 10.999 9.999 10.999 9.999 10.499 14.999 13.199 3,500 6.999 10.999
SREBRNA IM, NAR. SERVIS, SVETLO MODRA 1MJB. SERVIS, « 1M,NAR. SERVIS, T. MODRA IMMNISI RDEČA IM.,NAB. SERVIS, SVETLO MODRA IM, NAR. SERVIS, TEMNO MODRA IM, NAR. SERVIS, BELA 1M,NAR.SEHv ČRNA 1M,NAR. SERVIS, ¡1A IM, NAR. SERVIS, « 1M,NAR. SERVIS,' T. Si 1M,NAR. SERVIS, SV. RDEČA 1M,NAR. SERVIS, SV. Si 1M,NAR. SERVIS,' H 1MNAR.SERVIS,
SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA, KUP. V SLO SERV. KNJIGA ÜS, SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA, KUP V SLO SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA
'AVTOMOBILI
VOZILA Z GARANCIJO^
Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
ODKUP VOZIL V ENI URI
GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA D01. LETA JAMSTVA (GARANCIJE).
M sIaI m I d 511S I HtTI 9 M WT5T
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
	LETNIK CENAc		OPR.	BARVA
AUDI A31.6 TDI NAVIGACUA	2012	13.990	1.LAST., VSA OPREMA	BISERNO ČRNA
AUDI A31.6 TDI SPORTBACK 5 VRAT	2010	12.490	1 .LAST., VL. KLJUKA	KOV. ČRNA
AUDI M AVANT 1.9 TD1101 KM	2002	4.990	ODUČEN	KOV. SIVA
AUDI A4 AVANT 2.0 "TOI AMBITION XENON	2011	15.990	1.LAST., ODLIČEN	VEČ BARV
AUDI A4 AVANT 2.0TDI XENON MMI	2008	12.990	1.LAST, ODUČEN	BISERNO ČRNA
BMW 320 DTOURING LUXE USNJE	2010	13.990	VSA OPREMA, ODUČEN	BISERNO ČRNA
BMW 320 D X-DRIVE 4X4 KARAVAN	2011	15.990	1. LAST, ODUČEN	BELA
CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 HDI AVT	2011	9.990	1.LAST,VSA OPREMA	VEČ BARV
CITROEN C5 TOURER 1.6 DIESEL HDI	2011	9.990	1.LASIJ0P OPREMA	VEČ BARV
FORD C MAX 1.6 TDCI DIESEL	2010	8.490	1 .LAST, KLIMA	KOV. SREBRNA
HYUNDAI ¡201.4 MALO KM SLO	2009	5.490	1 .LAST., MALO KM	KOV. MODRA
MERCDESC 220 CDI NÄVI XENON	2005	7.890	2.LAST, AVTOM.	KOV. SREBRNA
MERCEDES ML 270 DCI4X4 KOT NOV	2001	6.990	2.LAST, USNJE	KOV. ČRNA
PEUGEOT 508 2.0 HDI SW	2011	12.490	1.LAST, ODUČEN	VEČ BARV
VW PASSAT 1.9 TDI VARIANT NÄVI	2005	4.790	ODUČEN,AVT.KUMA	K0V.ČRNA
VWTRANSPORTER 1.9TDI 8+1	2004	7.490	1.LAST, ODUČEN	BELA
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si				
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL			- IZPLAČILO TAKOJ	
"3
STAJERSKI TEDNIK dostopen tudi na internetu.
Registrirajte se na wwmföi^mfeofJ
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
Štajerski
TEDNIK
ZA PETKOVO IZDAJO
do Četrtka zjutraj do s. ure
TORKOVO IZDAJO
do ponedeljka zjutraj do s. ure
PVC okna, vrata, senčila
ABA
RADIOPTUJ
KO. ¿filetee www.radio-ptuj.si
PTUJ
GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com
ZA NAROČILA DO 15.1.2015 GOTOVINSKI POPUST dO -25%
TEDNIK
POIDVBUWBGEnCUB	J
Mestece Steyr si v božičnem času nadene snežno belo, romantično tančico, ki jo je vredno odgrniti ter pokukati v zakulisje praznično okrašenih ulic in bogato založenih stojnic. V božičkovi vasici Christkindl bomo na papir prenesli svoja božična voščila.
V zgodnjih jutranjih urah 20. decembra (predvidoma ob 5.30 uri iz avtobusne postaje Ptuj), se bomo z vstopnih postaj odpravili na pot mimo Gradca do božičkove vasice Christkindl, ki v predbožičnem času zaživi v polnem sijaju. Tam si bomo ogledali slovito romarsko cerkev. Z »božične pošte«, ki deluje že od leta 1950, pa boste lahko poslali najlepše želje svojim najdražjim. Ogled bomo nadaljevali pri mehanskih in Pottmesserjevih jaslicah, največjih jaslicah na svetu, ki se razprostirajo na površini 58 m2. Občudovali bomo lahko kar 778 lesenih figur, ki so velike do 30 cm. Po skupnem ogledu bo na voljo še nekaj prostega časa. Po prostem času bo sledila vožnja do Steyera, mesta ob sotočju rek Steyr in Enns. V božičnem času mesto v celoti zaživi v pravljičnem božičnem vzdušju, na vsakem koraku je začutiti toplo in prijetno vzdušje ter vonj po božičnih specialitetah. Za začetek si bomo ogledali glavne znamenitosti, kot so Mihaelova cerkev, mestni trg, taborski stolp in grad Lamberg. Nato bo čas
www.radio-tednil
za obisk božičnega sejma, ki je ob mestni promenadi, kjer je postavljenihiprekoi50ibožičnihistojnic,ikiiseišibijoipoiraznimiido-brotami in izdelki lokalnih mojstrov. Božičnemu vzdušju se bomo lahko predali tudi pred Mestno hišo, kjer bomo lahko prisluhnili božičnemu petju ali kateremu od adventnih koncertov. Sledil bo povratek proti domu, kamor bomo prispeli v večernih urah.
Cena: 38EUR 32 EUR (akcijska cena
po osebi za poslušalce Radia Ptuj in bralce Štajerskega tednika)
Cena vključuje: prevoz s sodobnim turističnim avtobusom po programu, cestne pristojbine in parkirnine, obisk mehanskih in Pottmesserjevih jaslic, zunanje oglede po programu, osnovno nezgodno zavarovanje potnikov, odlično slovensko vodenje, DDV in organizacijo potovanja.
Opomba: Potrebni dokumenti: osebna izkaznica ali potni list.
Informacije in rezervacije: Ptuj, Miklošičeva ulica 2, tel.: 02 748 1880, info@turistagent.si; Maribor, Mlinska ulica 28, tel.: 02 2350 204, 206, infomb@turistagent.si
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA, UGODNI LEASINGI DO 7 LET.
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cen£>	Oprema	Barva
NISSAN QASHQAI 2.016VTEKNA	2009	8.990,00«	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
OPEL CORSA 1.216V ENJOY	2008	5.450,00 f	SERV. KNJIGA	K0V.CRNA
FORD C-MAX 1.6 TREND POLAR ED.	2005	3.990,00«	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
FORD M0NDE01.8 TDCI ECONETIC	2010	8.900,00«	SERV. KNJIGA	BELA
VOLKSWAGEN BORA 1.416VC0MF0R.	2000	2.190,00«	KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI SKY	2007	5.690,00«	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
CHEVROLET LACEni 1.416VSTAR+	2008	3.300,00«	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
TOYOTA YARIS 1.0 WT-i TERRA	2008	5.450,00«	76.000 PREV.	KOV. SREBRNA
AUDI A4 2.5 TDI	2005	5.990,00«	AVT.KUMA	KOV. SREBRNA
ŠKODA 0CTAVIA1.416V AMBIENTE	2009	7.850,00«	PRVI LAST.	BELA
RENAULT MEGANE 1.616V DYNAMIQUE CC	2011	9.990,00«	AVT. DELI. KLIMA	KOV. BELA
RENAULT MEGANE 1.616V SP0RTWAY	2002	1.640,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
MERCEDES- BENZ A140 AVANTGARDE	2000	2.250,00«	KLIMA	KOV. ČRNA
RENAULT CLIO 1.216V AVT.	2009	5.390,00«	KLIMA	KOV. B0RD0
RENAULT MEGANE 1.616V COUPE DYNAMIUQE	2009	6.500,00«	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1.616V EXPRESSION	2006	4.200,00«	SERV. KNJIGA	BELA
RENAULT ESPACE 2.2 DCI PRIVILEGE AVT.	2006	5.900,00«	SERV. KNJIGA	K0V.CRNA
OPEL MERIVA 1.7 CDTI ENYQJ	2007	4.950,00«	KLIMA	BELA
FORDS-MAX 2.0 TDCI TREND	2006	7.700,00«	PRVI LAST.	K0V.CRNA
BMW 3201 LIMUZINA	2005	8.400,00«	PRVI LAST.	kov. Črna
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
www.tednik.si
petek • 12. decembra 2014
Oglasi in objave
Štajerski	23
Prireditvenik
Petek, 12. december
8:45 Ptuj, Stara steklarska delavnica: lutkovna predstava Ah, te princese - ah, ti
princi, ob 10.00 in ob 11.00 za OŠ Ljudski vrt 15:30 Ormož, Grajska pristava: simpozij ob 100-letnici začetka 1. svetovne vojne, kulturni program: učenci OŠ Miklavž pri Ormožu in Miklavški oktet, razstava 16:00 Lenart, Trg osvoboditve: Božično-novoletni sejem, do 20. ure, ob 17.00 gledališka predstava Težave dedka Mraza, otroška gledališka skupina OŠ Gornja Radgona, prihod Božička, 18.00 koncert Klapovuhi 17:00 Cirkovce, trg: koledovanje, FS Vinko Korže, AFS Študent Maribor 18:00 Ptuj, Narodni dom: tradicionalni društveni večer DPD Svoboda Ptuj ob 95-le-
tnici delovanja in prednovoletna zabava za aktualne in nekdanje člane 19:00 Dornava, vaško-kulturna dvorana: adventni koncert, Pihalne godbe občine Dornava
19:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: božično-novoletni koncert vokalnega tria Serafine
19:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Roka Vilčnika, Mali priročnik biznisa, od
pizdeka do tajkuna, igra Nešo Tokalič, za izven 20:00 Ptuj, DomKulture, Muzikafe: koncert ženske vokalne skupine Katice
Sobota, 13. december
08:00
09:00 10:00
10:00
10:00
10:00 10:00
11:00
16:00
17:00 18:00
18:00
18:00
19:00
19:30
Ormož, izpred hotela: KOŠ-ev predbožični izlet v Zagreb, advent v srcu Zagreba
Kebelj, knjižnica: praznična ustvarjalna delavnica
Lenart, Dom kulture: prireditev ob 110-letnici čebelarskega društva Sv. Troji-
ca-Lenart
Maribor, Umetnostna galerija: sobotne ustvarjalnice, ogled razstave Svetloba kot barva: obarvana in barvna fotografija na Slovenskem in delavnica Ptuj, grad: Muzejska delavnica Zvezdni prah, izdelava zvezdnih okraskov za novoletno jelko, do 16.00
Ptuj, grand hotel Primus, klub Gemina XIII.: otroška predstava Vrtca Ptuj Ptuj, Mestni kino: Kino vrtiček, film Božičkov vajenec in delavnica izdelovanja okraskov
Slovenska Bistrica: pravljični center, lutkovna predstava Ptice izpod rokava čarodeja
Lenart, Trg osvoboditve: božično-novoletni sejem, ponudba dobrot na stojnicah do 20.00, ob 17.00 lutkovna predstava Ježkov veliki strahec, lutkovne skupine vzgojiteljic vrtca Sv. Ana in prihod Božička, ob 18.00 Nejc Kurbus, Plesna dimenzija, Jurovski oktet, vokalna skupina Fantje izpod Vurberga Slovenska Bistrica, Dom Svobode: kino predstava Hobit: bitka petih vojska Hajdoše, gasilski dom: kulturni večer Moškega pevskega zbora PGD Hajdoše, v spomin na prvega zborovodjo Valentina Žumra, z gosti Stoperce, Dom krajanov: razvedrilna in praznična prireditev Praznična TV potica, KPD Stoperce
Zg. Polskava, Kulturni dom: gledališka predstava Učna ura v izvedbi KUD Černeče, KUD Gaj
Kulturna hiša tete Malčke: Festival idej, potopisno predavanje Davorina Uriha Južnoafriška republika
Ptuj, Mestno gledališče: predstava Roka Vilčnika, Mali priročnik biznisa, od pizdeka do tajkuna, igra Nešo Tokalič, za izven
Nedelja, 14. december
8:00 10:00 16:00
16:00
16:00
19:00 19:30
Cirkovce, trg: razstava likovnih del In the Middle, v središču, KD Idila Studenice, pri cerkvi sv. Lucije: Lucijin sejem, TD Samostan Studenice Kidričevo, park pod tisočerimi zvezdami: drsanje, pravljična hiška Zvezdne vile, ob 17.00 obešanje lampijonov ali latern na drevo želja, pravljična hiška, tombola za srečkote
Ormož, izpred gradu: ogled baletne predstave Hrestač in ogled božične Ljubljane, MCO
Voličina, kulturni dom: lutkovna predstava Zaljubljeni žabec, LG Pika in obdaritev otrok
Sv. Tomaž, Kulturni dom: Adventni koncert Pihalne godbe občine Dornava Ptuj, Stara steklarska delavnica: predstava Milana Jesiha Grenki sadeži pravice, DPD Svoboda Ptuj, Teater III
Ponedeljek, 15. december
9:30 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Mahmud, za šole in izven 18:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: pravljični večer za odrasle in zaključek bralne značke za odrasle
Torek, 16. december
9:00
16:00
Ptuj, pritličje minoritskega samostana: odprtje razstave ob božiču, TD Ptuj, Biotehnična šola Ptuj in Minoriti Ptuj
Slovenska Bistrica, grad: Veseli december, grajska tržnica, Božičkov nabiralnik, vrtiljak in božična glasba, ob 17.00 delavnica: okraski in aranžmaji iz naravnih materialov
Mali oglasi
Mestni kino Ptuj
Petek, 12., sobota, 13., in nedelja, 14. december: 16:00 Gašper in Petra, najboljša prijatelja; 18:00 Ženska, ki si je otrla solze; 20:00 Hobit: bitka petih vojska. Sobota, 13. december: 10:00 Kino vrtiček: Božičkov vajenec in filmska ustvarjalnica, izdelovanje okraskov.
2. DOBRODELNI TEK ZA PTUJ
Društvo ZA Ptuj vas vabi na 2. dobrodelni tek ZA Ptuj, ki bo v soboto 20. 12. 2014, ob 11. uri. Dobimo se na Mestnem stadionu na Ptuju, od koder bo dobrodelna tekaška trasa tekla za vse tipe športnih navdušencev. Štartnina je 10 EUR. Zbrana sredstva bomo v celoti namenili za nakup osnovne stanovanjske opreme in pomagali zunanji uporabnici storitev VDC Dornava.
™U)	Mnlna nhilna
Reklamni
Mesta obilna Ptuj
Za zbiranje sredstev je odprt poseben transakcijski račun DRUŠTVO ZA PTUJ ZA PETRO KAMPL: SI56 6100 0000 9320 398. Hvala.
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933.
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170.
OKNA, ROLETE, ŽALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com.
IZOLACIJA vlažnih zidov s strojnim prerezom zidov, ravnih streh, teras, balkonov, kletnih prostorov, ki jih zaliva voda. Izdelamo drenaže okoli hiše in vsa druga gradbena dela z 10-letno garancijo. HAK PLUS, d. o. o., Dobrovnik 13. Tel. 02 579 91 66, 041 675 039. Email: hakplus.grad.izolacije@ gmail.com.
RAČUNOVODSKI SERVIS DARI-JA Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
POPRAVILO elektronskih naprav, bele tehnike, elektroinštalacij, peletnih gorilnikov, prodaja pe-letov, storitve na domu. Jurič, s. p., 041 631 571.
IS3S2E
VUZEM,,,
Prersct4B.I!S7Polenist
Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
STROKOVNJAKI za ECO sanacijo vlage in zidne plesni. HIŠNI SERVIS, Tomaž Šerbec s.p., tel. 031 621 594, www.ecodry.de
roletarstvo ARNUS
PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj
02 788 54 17 041 390 576
www.roletarstvo-arnus.si
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
ODKUPUJEMO debele krave in telice za zakol. Plačilo takoj!!! Tel. 040 179 780.
08:00 Gorišnica - Iz naših krajev
1D:00Benedlkl - Kultura na vasi
12:00 Utrip iz Ormoža
13:00 Polka In Majolka
14:00 Ujemi sanje
15:30 Vldeo slrani
18:00 Praznik Občine Lenart
SIP
20:00 Gorlšnica 21:00 Utrip iz Ormoža PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV
08:00 Otroški program 09:00 Predstavitev knjige Ivana Sivca 11:00 Oddaja Iz občine Videm 13:00 Miklavžev koncert v Dornavl 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Koncert Godbe Dornava 18:30 Praznik Občine Lenart 20:00 Miklavževanje v Trničah 21:00 Otroci pojejo slovenske pesmi
08:00 Operativno-taktlčna gasilska vaja 09:00 Užlvajmo 10:00 Praznik Občine Lenart 11:30 Ptujska kronika 1B:00 V Majšperku pojemo in Igramo 13:45 Ptujska Kronika 20:00 Koncert_ Rože ljubezni 21:10 Ujemi sanje, Polka In Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Oddaje iz občin Spodnjega Podravja
123:00 Video strani
Uredništvo: www.slptv.si 02 754 00 30; lnfo@siptv.sl Marketing: 02 749 34 27;
031 627 340
08:00 V jesenski noči 2014 09:25 ŠKL
09:50 Polka in majolka
10:50 Ptujska kronika
18:00 Oddaja iz občine Videm
20:00 Koncert_ Rože ljubezni
21:30 Operatlvno-taktična gasilska vaja
23:00 Video strani
Bolezen te objela je in poslednjo moč ti vzela je. Bolečine težke si prestal in zdaj boš v grobu mirno spal, a spomin na tebe vedno bo ostal.
SPOMIN
Minevata žalostni dve leti, odkar naju je zapustil dragi
Alojz Slavko Kralj
IZ MIHOVC 54
Hvala vsem, ki se spomnite nanj.
Žena Danica s sinom Dadom iz Avstrije
KUPIM vse vrste kmetijskih strojev, ki-per prikolice in traktorje v kakršnem koli stanju. Telefon 041 358 960.
PRODAM prašiče v teži 100-120 kg, mesnati tip, cena 1,80 €\kg. Možnost dostave. 041 670 766 Ptuj
DRVA mešana kratka 20-30 cm, suha, za štedilnik in podkuriti. Cena za 3,5 m3 drv je 140 EUR z dostavo. Tel. 031 208 904.
NESNICE rjave, grahaste, črne, stare 13 tednov, prodam 4,50 €, dostava na dom. Anton Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71.
PRODAMO ladijski pod, brune, deske, štafle in kamen škrilavec. Tel. 051 890 761.
PRODAMO dva prašiča domače reje, težka okrog 200 kg, cena 1,80 €/kg. Tel. 02 751 34 61.
PRODAM svinjo domače reje, težko okrog 250 kg. Tel. 051 221 780.
PRODAM telico simentalko, pašno, tik pred telitvijo, in bikca simentalca, težkega 160 kg. Tel. 031 788 502.
PRODAM 200-kg prašiča, domače reje. Tel. 031 724 649.
PRODAM bikca simentalca, starega 11 tednov. Telefon 768 42 81.
PRODAM tri prašiče, težke 200 kg, cena po dogovoru. Tel. 041 818 286.
KUPIM bikce simentalce. Tel. 041 825 057.
PRODAM odojke, težka cca. 30 kg, možna dostava na dom. Tel. 031 420 891.
PRODAM zajklje za pripust, stare 8 mesecev, pasme nemški lisec. Tel. 070 826 546.
PRODAM prašiča, domače reje, težkega cca. 200 kg. Tel. 070 40 49 71.
PRODAMO odojke. Stojnci 130, tel. 031 845 522 ali 766 90 01.
Eno leto že v grobu spiš, a v srcih naših še živiš. Ni dneva, ne noči, da te z nami ni, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš, kjer tihi dom le rože ti krasijo in sveče v spomin gorijo.
V SPOMIN
13. decembra mineva eno leto, ko se je od nas poslovil mož, oče, dedek, pradedek, brat in svak
Jožef Kurnik
IZ KICARJA 42 A
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu ter prižgete svečo.
Vsi tvoji, ki te imamo radi
Vsi bomo enkrat zaspali, v hišo očetovo šli; delo za zmeraj končali, v miru počivali vsi.
(Slomšek)
ZAHVALA
V 88. letu nas je zapustil dragi oče, tast, brat, dedek in pradedek
Franc Murko
S POBREŽJA 59
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli sožalje. Zahvala duhovnikoma za opravljen cerkveni obred, pevcem Feguš, govorniku g. Gojkošku za besede slovesa, gospe Vidi Pignar za molitev ter podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve.
Vsi njegovi
SVEŽA bukova drva z našo dostavo prodamo po 42 € za meter ter akacije-va po 36 € za meter. Pokličite na telefon 031 444 154. Mariotrans, d. o. o., Novi Bošnjani 24, Križevci.
NEPREMIČNE
ISTRA - NOVIGRAD, prodam novo stanovanje v pritličju z atrijem, parkirno mesto na dvorišču, blizu centra, mirna lokacija. Tel. 040 840 290.
NA VOLKMERJEVI cesti v najem oddajo gasonjero, delno opremljeno. Informacije na telefon 031 503 142.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
ŽELEZNIŠKE pragove (švelerje - rabljene) prodam. Tel. 041 893 305.
GARAŽO, montažno, 4,5 x 6 m, z dvižnimi vrati, s kovinsko streho, prodam. Tel. 041 397 364.
PRODAM samostoječo litoželezno kaminsko peč s pripadajočo dimno cevjo premera 15 cm. Tel. 031 723 419.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Prižig lučk v praznični december; 15 let Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju; Poslanka DZ RS Klavdija Markež odprla poslansko pisarno; Označene varne šolske poti v Mestni občini Ptuj; Uresničitev programa varnosti v cestnem prometu MO Ptuj v letu 2014; Ptujski župan sprejel najzaslužnejše prostovoljce MO Ptuj; Razstava likovne sekcije dr. Štefke Cobelj DPD Svoboda Ptuj; Žveglin sejem; Razstava likovnih del slikarja Benjamina Kumpreja; Pravljični večer za odrasle v ptujski knjižnici; Obrtna zbornica Slovenije podelila priznanje obrtniku Branku Goričanu; Optika Clarus na Ptuju; Prireditev ob dnevu šole OŠ Olge Meglič; Z glasbo v sobotno noč.
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije:
Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10
Gruškovje • Marihuano tihotapil kot potnik na avtobusu
V nahrbtniku za 50.000 evrov »robe
«
Za slovenskimi in hrvaškimi policisti je uspešno izvedena policijska akcija. S skupnim delom in sodelovanjem so na začetku tega tedna zasegli večjo količino prepovedane droge marihuane.
Klopčič okrog organizirane mreže gojiteljev indijske konoplje in preprodajalcev marihuane se je začel odvijati v ponedeljek zjutraj, ko so slovenski policisti na mejnem prehodu Gruškovje prijeli 54-letnega hrvaškega državljana. Ta je na avtobusu potoval iz Zagreba proti Dunaju, policisti so mu na meji med Hrvaško in Slovenijo zasegli deset kilogramov ma-rihuane. 54-letnik je drogo tihotapil kar v nahrbtniku.
Slovenski policisti so o dogodku in o vseh zbranih informacijah obvestili hrvaške kolege, ki so potem prijeli 43-letnega Zagrebčana.
V njegovem stanovanju in avtomobilu so našli približno pet kilogramov marihuane in za dobrih 12.000 evrov gotovine (v hrvaških kunah in evrih). Policisti sumijo, da je 43-letnik denar zaslužil s preprodajo droge. Pravo presenečenje za policiste pa je šele sledilo. Izvedeli so namreč, da je ta isti 43-letnik sredi Zagreba najel hišo in v njej uredil laboratorij za gojenje marihuane. Tam so našli še šest kilogramov marihuane, 263 stebel, višine od 60 do 110 centimetrov, 157 sadik indijske konoplje, strojček za vakumiranje, digitalno tehtnico in strojček za
Zagrebški »pridelek« je proti Avstriji potoval z avtobusom.
rezanje konopljinih vršičkov. Ob izhodu iz hiše pa so ujeli še tretjega člana hudodelske združbe, lastnika hiše, 46-le-tnega državljana Hrvaške. Policisti so ugotovili, da sta 43- in 46-letnik s skupnimi močmi stanovanjsko hišo spremenila v laboratorij za gojenje indijske konoplje, »proizvodnjo« sta začela v začetku letošnjega leta. 46-letni lastnik hiše je uporabljal tudi nezakonit priključek za elektriko. Vsak mesec naj bi javno elektrogospodarstvo oškodoval za približno 3.950 evrov, predvsem zaradi velikih luči za gojenje rasdin. V Zagrebu pridelano drogo je trojica ti-
hotapila v Avstrijo. Ta del posla je opravljal 54-letnik, ki so ga slovenski policisti ujeli na mejnem prehodu Gruškovje. V Avstriji naj bi drogo prodajali za ceno od 5.000 evrov navzgor za kilogram.
Zagrebški policisti so izračunali, da je vrednost zaseženih mamil okoli 39.500 evrov. Glede na to, da so marihuano prodajali v Avstriji, bi vrednost zasežene droge lahko dosegla dobrih 105.000 evrov. Če bi združbi uspelo vzgojiti vse sadike, ki so jih policisti odkrili, pa bi s prodajo pridelka lahko zaslužili krepkih 260.000 evrov.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Nov primer nerazumljivega mučenja živali
Psičko skušal pokončati s svinjsko pištolo
Prejšnjo soboto je higienik ob praznjenju kontejnerjev s kadavri ob Ormoški cesti na Ptuju, kjer se zbirajo vsi kadavri živali, ki poginejo, onemel. Ko je odprl drugi kontejner, je med kadavri našel živo psičko, ki se je trudila priti ven. Nevestni lastnik jo je, potem ko jo je ustrelil s svinjsko pištolo, odvrgel v kontejner.
Ko jo je najditelj vzel ven in jo rešil strašnih muk, ki jih je preživljala med kadavri, mu je pobegnila. Veliko ljudi jo je iskalo. V torek zjutraj pa so jo k sebi vzeli delavci Elektra Ptuj, nahranili in jo začasno dali v garažo. Poklicali so predsednico Društva proti mučenju živali Ptuj Kristino Pšajd, psičko so tudi nemudoma sprejeli v Veterinarski bolnici na Ptuju. Bila je v katastrofalnem stanju z rano na glavi. Imela je prebito lobanjo, možganska opna je ostala cela, in tudi sicer je bila psička že v slabem stanju.
„Najprej nismo ničesar posumili, šele rentgen je pokazal, da je lobanja prebita. Ni druge razlage, kot ta, da jo je nekdo želel ubiti, po vsej verjetnosti je uporabil svinjsko pištolo. Možnosti sta samo
dve, ali jo je udaril z res ozkim predmetom, recimo s kladivom z ostro ostjo, ali pa ustrelil s svinjsko pištolo. Psička je ob uporabi svinjske pištole od udarca padla v nezavest. Ker je mislil, da je mrtva, jo je naložil v avto in odvrgel v kontejner. Psička se je ponoči zbudila in želela iz kontejnerja, po tačkah se vidi, da se je trudila priti ven. Zdaj, po veterinarski oskrbi, je psička v redu. Stabilizirali smo jo, možgani niso prizadeti, tudi njeno nevrološko stanje je dobro. Zelo hvaležna je, prijazna, z njo ne bo nobenih težav. To, kar je morala prestati, pa je grozljivo. Če bi šlo za kakršen koli drugi udarec po glavi, bi bile kosti zlomljene, tudi ni šlo za udarec avtomobila. V tem primeru bi bile poškodbe
Pomaranča Ptuj
Ob Dravi 3a, tel.: 02 788 00 28
(posodobljen in povečan kavarniški prostor
iprijeten ambient s pogledom na ptujski grad
ipestrejša ponudba sladic in sladoleda iz lastne slaščičarne
(torte po naročilu in sladice tudi za domov

Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Mala mešanka z daljšo dlako rumeno rjave barve dobro okreva, nekomu bo lahko najboljša prijateljica. Morda pa jo bo nekdo le prepoznal, da bodo odgovorni lahko poiskali nevestnega lastnika.
Emil Senčar, dr. vet. med., Veterinarska bolnica Ptuj
povsem drugačne. Ne moreš narediti luknjice in samo na enem segmentu predreti možganske kosti," je povedal veterinar Emil Senčar.
Kot še pove veterinar Emil Senčar, bo pri njih ostala še
najmanj teden dni, v sodelovanju z Društvom proti učenju živali Ptuj ji bodo skušali čim prej poiskati novega lastnika. Primer brezvestne poškodbe so prijavili policiji in veterinarski inšpekciji. Upajo, da bodo po objavi njene fotografije na spletu uspeli odkriti brezvestnega lastnika in zoper njega uvesti postopek (denarna kazen, možen pa je tudi zapor do enega leta), ker nima čipa. Po veterinarjevi presoji je stara eno ali dve leti. Če jo kdo prepozna, lahko prijavo poda tudi anonimno.
Kljub grdemu in nepojmljivemu ravnanju ima psička še vedno rada ljudi, rada se dobrika, kot da bi se dobrim ljudem zahvaljevala za novo priložnost.
MG
Napoved vremena za Slovenijo
Dnevi od Lucije do božičnega dne (13.12. - 25.12.)r vreme vseh mesecev za drugo leto povedo.
Vabljeni.
Danes bo pretežno jasno. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah megla. Čez dan bo v severovzhodni Sloveniji in v višjih legah zapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do -6, najvišje dnevne od 2 do 8, na Primorskem do 12 stopinj C.
Obeti
V soboto bo v severovzhodni Sloveniji še delno jasno, drugod pa bo pretežno oblačno. V zahodni in deloma v osrednji Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo zmeren jugozahodni veter. V nedeljo bo oblačno, občasno bo rahlo deževalo.
Foto: MZ