142. številka. Ljubljana, četrtek 25. junija. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vaak dan, izvzemsi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejeman, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. 2a četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman z.i četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čotiri-stopne petit-vrste 6 kr., če bo oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če Be dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški ceBti v Tavčarjevi hiši „llotel Evro vropa Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t, j. r d ninistrativne reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši Poziv na naročbo. Vse gg. dosedanje naročnike, katerim naročnina poteče konec junija in druge narodnjake vabimo na novo naročbo „Slov. Naroda". „§lov. HTftiro€l" velja: Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za pol leta.....O gld. 50 kr. Za četrt leta .... 3 „ 30 „ Za mesec julij .... 1 „ JO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za pol leta.....H gld. — kr. Za četrt leta .... -A „ — „ Za mesec julij .... 1 „ 4© „ Za gospode u<*it4kIJ4k na ljudskih š o 1 a h in za tlijiik«* velja seili-iu mi cena in sicer: Za Ljubljano za Četrt leta & gld. 5© kr. Po pošti sprejeman „ „ 3 n — „ Strah mej nemškimi ustavoverci. Tolikokrat smo v dunajskih ministerskih listih uže brali, da je zdaj, ko je volilna „reforma" (na korist Nemcem in na škodo Slovanom) dovršena in je državni zbor rešen svojega rojstvovanja iz deželnih zborov, — vse dobro, vse stalno, in da je neomahljiva podloga za ustavno življenje pridobljena. Narodna slovanska opozicija, katera je in bode, če je prav v sebi in med soboj v frakcije razdeljena, proti nemško-naeijonal-nim težnjam in naredbam vedno edina, — bila je v nemških novinah uže bog zna kolikokrat kakor onemogla in v sebi pop dnem razpala napovedana. Kako bi se morali torej denes začuditi, ko čujemo iz onih istih ustavovernih glasil nasprotno pesen peti, namreč da je vsa naša ustanovnostna zgradba vendar le še precej omahljiva. — Da je zavoljo tega omahljiva, ker je sestavljana na krivičnih, Slovanom narodno sovražnih premisah, tega še ne priznajo ; a znamenito je uže, ako po dosedanjih svojih vspehih proti nam straboma v bodočnost gledajo in se svojega dela vendar ne morejo veseliti. To se je videlo na shodu, ki ga je nemška ustavoverna stranka (t. j. nekateri njeni voditelji in agitatorji) imela 21. t. m. v Kremža. Kateri nemški list v roko vzameš, povsod bereš o tem shodu, kateri je bil od 490 ljudij obiskan in je štiri resolucije skon brez debate sklenil, namreč eno proti oger ski vladi, ki ogerske Sakse zatira (vendar ne tako kakor oni sami, namreč ustavoverna stranka nas Slovane), eno za strogo izvrše vanje in nadaljevanje konfesijonalnik postav, eno, ki pozdravlja vspehe nove ljudske šole, in eno ki priporoča štedljivost (varčnost) v državnem gospodarstvu. O vseh teh resolucijah nam nij govoriti, pač pa se nam važnejša vidi resolucija, stavljena po poslancu B ar e u tli e rji in od vseh navzočnih enoglasno sprejeta, o občnem političnem po-ložji. V očigled mnogih „8 u m 1 j i v i h" (nicht uubcdeuklic.li) dogodkov (namreč ime novanje Kollerjevo), kateri so „uedoločene strahove" zbudili, roti ta shod ministerstvo naj pazi na ustavo, da je kak „sovražnik svobode (kaj pak !) ali nemštva (!)'' ne ukrade. Ob enem žuga resolucija z nemškim „ljudstvom", da bo le-to branilo ustavo, ako bi jo kdo prenarejati hotel. „Nedoločeu strah" pred prihodnjostjo, ki je prevladal na nemškem shodu v Kremžu, polastil se je tudi srca „Neue freie Presse" od 23. jim., in milo zatoži v prvem članku v svet: „Kakor kaka slutnja protečih nevarnostij, katere pridejo, veje skozi duhove prijateljev ustave." Vidno torej, da naši narodni nasprotniki nikakor nemajo mirne duše v svojih zmagah nad Slovani. Upanje je tedaj za nas Slovane vendar veliko, da se ustava prenaredi, kakor zahteva pravičnost. Ustave sploh odpraviti, tega tudi Slovani ne bodemo nikdar pustili. V tem smo tudi mi ustavoverni; z absolutizmom in reakcijo nečemo nikdar ni najmanjše dotike imeti. A to bodemo vedno dosezali, da se ustava popravi tam, kjer je za nas uarodno krivična, in kjer se njene določbe v praksi ne izpolnujejo. Opravičeni strah nemških ustavovercev pred absolutisti, ultra-montani in pred vojuiško-kamerilsko stranko, naj bi jim oči odprl, da bi Slovanom pravični bili in dosezali le zvezo vseh svobod-u i h elementov. Politični razgled. V Ljubljani 24. junija. V zadnjem m t it is te t.* J.*'»it posvetu, h kateremu je bil tudi minister Horst prišel, se je baje govorilo o novem namestniku za Moravsko in Kranjsko. Kakor „W. Tgbl." poroča, se vendar iz Kranjskega iznebimo gospoda Metternicha. A novice rečenega lista ne verujemo še, da bi namreč generalni konzul Schvvegl (kakor se je sin gorenjskih kmetov iz Zveglja prekrstil) za mesto kranjskega dež. načelnika sploh v poštev jeman bil, dasi bi nič proti ne imeli, ker to je vsacemu gotovo, da pod tem minister-stvom ne dobimo nobenega rodoljuba na to mesto. fcistek. Časopis za srednje sole za Slovence in Hrvale zajedno. V zadnjem pa tudi poslednjem nVest-niku" je izrazil nekdo željo, da bi Slovenci ustanovili časopis za srednje šole: a pri-metne , da bi ta list „Slovenska Matica" podupirati imela. Ta domorodna Želja me je pobudila, da napišem nekaj vrstic v tem pogledu. Tacega lista nam je gotovo treba, čeravno nemarno za zdaj še nobene slovenske srednje šole, ali upamo, da jih bodemo sčasoma vsaj uckaj dobili, in za torej nam je treba na polji šolnke literature s posebno marljivostjo delati, kar nam naj bode za uzor g. prof. Jesenko v Trstu. Polje šolske literature je pri nas do zdaj še ledina ostala, in kaj bi nam bolje pospeševalo razvitek tacega podvzetja, nego baš list za srednje šole. Nemci se na nas niti naj manje ne ozirajo. Bečka „Gym. Z." je za nas samo tolike važnosti, ker so naše šole še nemške, in kar se tiče v obče pedagogike, literarnih naših del- se pa le malo spominja. Zuaustvenega lista nemarno nobenega, odkar nam je z<»pet „Vestnik" prenehal izhajati, kar ruorano vsi obžalovati. Kakor je pa od ene strani potrebu znanstvenega lista resničua, tako je pa tudi od druge istina, da se pri nas tak list vzdržati ne more, pa da ga tudi sama „Matica slov." podpira. Kaj pomaga, če ga na noge spravimo, čez eno let* pa zopet pokopljemo. Tukaj nam more samo vzajemnost z našimi južnimi brati pomagati. Ogledajmo se tedaj, kako je s to rečjo pri Hrvatih. Hrvatje imajo uže 14 let svoje narodne šole z nastavnim jezikom hrvatskim a ravno tako se mora v granici od 1871. predavati v srednjih šolah v hrvatskem jeziku. Ta vojniŠka in provincijalna Hrvatska ima blizu dva milijona duš; razen tega more računafi na Srbe v Banatu in na Hrvate v Medjumurju in Dalmaciji, Istri in Bosni, pa tudi na same Slovence koliko toliko. To je veliko število ! Pa vendar dosedaj nemajo Hrvati časopisa za .srednje šole, [in bodi ga li skoro imelo, to je še v krilu bodočnosti, akopram se uže v oktobru tega leta v Zagrebu otvarja vseučilišče, katerega profesorji bi mnogo za tak list delati mogli. Pa kako je to, dn, Hrvati nemajo tacega lista? To se mora tudi malo razjasniti, v kolikor mi je stvar poznata. 1'etar T o m i ć , profesor na velikej realci v Ka-kovcu, nagovarja, kakor mi je dobro znano uže več let, da bi s a izdaval poseben časopis za hrvatske sređuje šole. Ali njegov predlog so hrvatski literati vsakikrat hladno prejeli, in redaktori hrvatskih novin odbili, ali pa samo s teško n uko zaslišali tako „nepraktične" predloge ! Ali profesor Tomić, ki je ves vnet za J itunftfskft oficijelna „International« Correspondenz", An d rasa v-je v organ, strastno protestira proti kremžki resoluciji o zatiranji erdeljskih Saksov od strani Magjarov; ime naje to resolucijo breztaktnost, in vpraša, ali bi bilo nstavakom prav, če bi kak ogerski shod položaj čislajtanskih Sloranov preu d ar j al in resolucijo o ten naredil. Vpraša: ali so nstavoverci dovolj močni, da Magjare od sebe odbijajo ? Ali bo pozabili, da so jim Magjari pomogli Hohenwarta vreči? — Lepe duše! ..Tusti mi mojega jnda tepsti, jaz ti pustim tvojega!" To je! Mariborski Škof M. Stepišnik piše r Vaterl.", da nij res, da bi bil vladi pismeno obljubil, ne upirati se konfesijonalnim postavam, kakor so po Tagespošti vsi listi poročali. ViianJ«- «lri**ve. Bivši, 22. t. m. umrli srbski minister GaraSanin, je bil 1. 1807 rojen. L. 1844 je bil minister KaražorŽevičev, in 1. 1861 tudi Mibajlov. Sploh je bil on le domoroden Srb ne tolikanj Slovan, a je svoji domovini veliko uslug storil. francoska narodna skupščina je pretečeni teden glavne točke občinske postave zvršila. Važneje določbe so bile v osnovi: volilen je treba 25 let star biti, najvišji davkoplačevalci imajo prednost, določuje se kako se imajo manjšine varovati, in pravico župana (maire) imenovati si pridržuje vlada še za dve leti. Prvih določb skupščina nij potrdila, ker uničujejo občno volilno pravo, zadnja točka pa je bila sprejeta z 29 glasi veČine. Pape£ je 21. t. m. sprejel več depu-tacij. Izrazil je upanje, da se bodo zdanje njegovemu papeževanju naložene britkosti v veselja spremenila. Pruski škofje se bodo sedli v Fuldi na posvetovanje. Kakor „Kiiln. Ztg." poroča, mislijo o tem dogovoriti se, ali je, in kako je mogoče svoj boj proti državni oblasti ustaviti. nismarek je v kopeli Kissingen. Bavarski kralj mu je poslal svojo kočijo, konje in slug na razpolaganje, ter s tem demontiral vse one, ki menijo da v bavarskem kralji tiči še nemšk separatist. Dopisi. Iz Vipave 22. junija. [Izv. dopis.] (Nasledki slavljen j a 281etnice „sv. očeta") v našem št. Vidu nijso preveseli. V šoli (?) baje se je otrokom naročevalo, naj na ta „veseli dan", to je 21. t. m., krese napravljajo in naj streljaj o; kar so otroci, se ve da, ubogali, posebno ker je to duhovni g. „nunČek" ukazal. napredek naših šol je stopil dva tri korake dalje — do najvišje instancije, ter je lanskega leta predal hrvatskemu zboru peticijo, da opredeli 1000 gl. podpore za izdavanje hrvatskega časopisa za srednje šole tako, kakor je bečko ministerstvo „Gym. Z." skoz 22 let dajalo 2000 gl. državne podpore. Ta podprta peticija je predana peticijonaluemu odboru, in ta bode imel zdaj v bodočej sesiji odloČiti, dali je Hrvatom takov časopis za srednje in višje šole potreben, ali ne. Ta rešitev bode prav podučna ne samo za nrvate, nego tudi za Slovence. Slovenci pa naj počakajo s svojim časopisom, dokler se stvar ne reši ter bi svetoval, da tudi o pro-tivnem slučaji rešitve te peticije naj ne bi Bami izdavali tacega lista, nego s Hrvati skupaj, kajti naše gimnazije so tako ustrojene kakor slovenske, ter bi se članki protezali lahko na slovenske in hrvatske gimnazije. Kar se pa tiče jezika, moram pokazati samo na „Rad jugoslavenske akademije", Pri streljanji pa se nij botel en možnar užgati; fantič gre, da bode pregledal, kaj mora biti temu uzrok. Pridšedši z glavo nad možnar — poči! nesrečneža glavo raz krojiinkrvava daritev j• „sv. očetu" doprinesena! Malo kje tedaj se je v čast sv. očetu tak dar napravil, kakor tukaj. — Kakor so v paganskih časih rnalikoni ujete sovražnike, ljudi, klali in darovali na grmadah, tako so naši gosp. duhovni papežu na čast darovali življenje enega slovenskega SolarČka. Bog ve kdo zato tudi kak orden iz Rima pričakuje. Ali se je sv. nezmotnežu prilika dala, da kak čudež naredi? Nij ga! Kolikokrat se je zoper to bedasto streljanje uže svarilo, ker je nevarno posebno nepremišljeni mladini. Zastonj! tukaj je, kakor govore, celo sam vikar fante za to napravi jal. Kako bi vpili vi, ko bi se kaj tacega pri kaki necerkveni svečanosti prigodilo, da je vsega ,,liberalizem" kriv. Pameti Priporočati bi bilo tudi Št. Vidcem, naj prihodnjič raje kje na „starem gradu" in ne več na cesti, v sitnost in nevarnost mimovozečim, streljajo. Iz Notranjskega 22. junija. [Izv. dopis.] — I. M. — Bo pa uže zopet brez konca hvalisanj v farovškem lista in v pobožni, za nas „liberaluhe" potrebni (?) „Daniei", v katerih bodo razni kaplan je svojim tercijalom in trcijalkam opisovali, kako je tu ali tam brez potrebe, kup drv sv. nezmotnežu v čast gorel; kako se je ves slovenski svet veselil in od veselja plesal, da se sv. oča še dobro ima itd. — Tudi naši duhovniki o tej zadevi nijso hoteli za drugimi zaostati, kajti uže kakih štiruajst dnij poprej so ljudstvo v cerkvi in zunaj cerkve neusmiljeno obdelovali in ljudi skoro za božjo voljo prosili, da vendar naj na dan 28oblet-nice papeževe, gotovo vsak kak grosek poišče in ga „ujetemu" siromaku papeža v dar prinese, kajti to mu bode uže na tem in tudi na onem svetu stotero poplačano. A naše ljudstvo, ki ve toliko potrebni denar bolje obrniti, kakor da bi ga brez vse koristi v nenasitljivo italijansko žrelo metalo; mislilo si je: ne boš Jaka! — In res, na dan ko so na fajmošterske ukaze sv. očetu v čast zvonovi doneli, orgije Pijevo himno mogočno hrščale, nabralo se je v našej fari, ki nij baš najmanjša v Notranjskej, komaj dva gol-dinarčka za ubozega rimskega ujetnika (kaj- da so Hrvati v tem pogledu liberalni, kajti v „Radu" čitamo razprave v hrvatskem, srb skem in slovenskem jeziku, v latinici in cirilici; in ravno tako bi bilo tudi lahko v tem časopisu. Ako pa zbor za list podporo obljubi, ter bi se list izdavati začel, potem naj bi tudi „Slov. Matica" dala nekoliko podpore, da se težko podvzetje z zedinjenimi močmi razvijati more ter Slovencem in Hrvatom mnogo koristi prinese. Pri tej priliki pa se ne more dosta poudarjati in zopet preporočati vsem prijateljem Slovenstva in njegove bodočnosti, da se za Slovence, Hrvate in Srbe mora eden književni jezik priznati, sprejeti in negovati. A to je nam južnim Slovanom lažje, nego je Vlahom (Talijanom) bilo toskanski dijalekt poleg mletaČkega, lonibardežkega, piemom-težkega, rimskega, napuljskega in sicilijanskoga. Mi imamo tudi tu v prošlosti lep potokaz! Stanko Vraz, dr. Toman in dr. Razlag z mnogimi drugimi rodoljnbi so uže pak!) — „0 žajfa! to je le za tabak premalo", je rekel šaljiv kmet — Kres mora tudi biti, naj velja kar hoče, mislili so si naši Rimci in res, ker se soseščanov za to nobeden nič brigati nij hotel, zložilo se je ▼ farovži nekaj grošičev, za katere se je kupilo smodnika, šahih drv je pa mežnar v soseskinem gozdu dobil in potem med grmenjem (!?) možnarjev na bližnjem hriba popalil. Tako in enako se je godilo tudi drugod kakor čujem. Iz Reko 22. jun. [Izv. dopis.] Telesno in duševno najčilejši, najdejavnejši in narodno najznačajnejši Hrvatje so tu v hrvatskem Primorji. To so pokazali o volitvah za časa po vestnega Raucha, in to dokazujejo z marljivim delom tudi zdaj. V kratkem Časa so namreč hrvatski Primorci ustanovili „primorska štedionicu" (hranilnico), dalje narodno tiskarno, svoj Časopis „Primorac", in najnovejše narodno stvorjenje je „brodarsko društvo" na akcije, katero ima veliko bodočnost. N imen tega akcijskega društva je, „narejati, kupovati, prodajati velike morske ladije na jadra in par i dajati jih hrvatskim kapitanom v najem za društveni račun." Kdor ve, da tu na dolgi morski obali vse od pomorstva dobiček vleče, da je naš Hrvat naj-izvrstnejši mornar, da je število po vseh svetovnih morjih izkušenih hrvatskih kapitanov jako veliko : ta bode hitro mogel velik pomen društva pojmiti, ki si je zadačo postavilo, zbrati narodni kapital in 8 tem kapitalom hrvatsko pomorsko trgovino širiti ter tako materijalno blagostanje v hrvatskem Primorji množiti. Društvu na čelu sta narodna poslanca vitez Zmaji č in dr. D ere n čin; dva pomorska kapitana; trije bogati hrvatski lastniki brodov (ladij) in en trgovec. Ladije tega društva bodo nosile hrvatski grb in društvo mora ohraniti povse hrvatski značaj. Zato je v statutih, ki so potrjeni, posebno poskrbljeno, da društvo mora ostati v povse narodnem Bakru, a se ne sme preseliti v Reko, katero so Italijani in Magjari spačili in Hrvatom odtujili. 14. jun. so imeli delničarji ustanovni shod in so volili odbor, ki ima razen gori imenovanih dveh znanih narodnih zastopnikov same veščake med soboj, čegar imena in delazmožnost so porok, da bode društvo cvelo enemu delu Jugoslovan-stva na dobiček in slavo. Tedaj ne samo na Češkem in nekoliko pri vas na Sloven- pred 1848. letom pa tudi kasneje mnogo se trudili, da hrvatsko-srbski jezik tudi Slovenci poprimejo za literarni, da bode zvezana Ljubljana, Zagreb in Belgrad, kakor nus uči in veže priroda s Savo. Dr. Toman je kasneje tudi železnico projektiral na Belgrad, da „z železno žilo" zveže srca Jugoslavenov. V tem smislu je tudi slovenska učiteljska skupščina v Ljubljani 1. 1872 sklenila na predlog prof. P. Tomioa, da bi se na pre-parandijah slovenskih imel hrvatski jezik kot obligaten predmet predavati. In kakor je znano tudi celo ministerstvo Thunovo b početka nij bilo protivno temu, da imajo Hrvatje, Srbi in Slovenci en jezik kot nastavni jezik; se ve da je ves ta up na ze-dinjenje Blana germanizacija čisto poparila in da se moramo zdaj za to, kar bi bili takrat dosegli, hudo boriti kljubu §. 19 drž. osn. postave. Prof. J. S teki as a. flkem, tndi v Hrvatih 8« začenja misliti na razne asocijacije, ki bi narodni blagostan vzvisile. Domače stvari. _ (Vandalizem na 1 jnbljanskem pokopaliSČi.) Drogi narodi česte one prostore, kjer počivajo možje, ki so za narod kaj velicega storili. Gorje mn, kdor bi se upal grobe teh mož skruniti, spomenike, katere jim je hvaležnost postavila, vandalično podirati. Le oskrbniki ljubljanskega pokopališča, duhovni gospodje, škandalozno in nezaslišano delajo — pokopališČno simonijo, vse za denar! Komaj je dve leti kar bo prodali prostor, kjer je bil slavni kranJRki zgodovinar Linhart pokopan, in so bili njegov kameniti spomenik oškodovali in proč vrgli, ter stoprv potem ko se je ljubljanski „Tagblatt" zoper to Bkrumbo vzdignil, spominek tam nekje blizu groba udelali, in popravili kar bo razbili. Zdaj pa so dražega za slovenski narod mnogozasluženega moža dcpoHedirali j izdrli in proč vrgli so nam spomenik Koritkov (umrl 1. 1839), nabiratelja in izdatelja slovenskih narodnih pesni, katere po Anastasius Grltnovi prestavi ves nemški svet pozna. Nek ljubljansk bogat filister se je izmislil, da hočo uprav na tem mestu imeti svoje obsknrne familije rakev. Ker je menda po mošnji udaril, da je zažvenkljalo, tist far, ki ima oskrbovati te reči, nij nič vprašal po spodobnosti in pieteti do zaslužnih pokojnih narodnjakov, nego demoliran na tleh leži Koritkov spominek in ga bodo morda celo proč vrgli, ako ne iz milosti vsa-dili kam tjc, kjer Koritko — nij pokopan, Koritko, prijatelj Preši r nov (ki je tudi napis na ta spomenik naredil), Čopov, Kopitarjev, Kastelčev, RudeŽev itd., mož ki je, da-si Poljak, med našim narodom živeč rešil mu tak zaklad kakor so naše narodne pesni! Torej upamo, da bode vse ljubljansko občinstvo protestiralo proti brezpie-tetnemu, brezobzirnemu in surovemu ravnanju onih (narodnih??) duhovnov ki žalibog imajo tu odločevati. Da je res kakor pravimo, se lehko vsak prepriča, kdor gre na pokopališče. — (Iz Mokronoga) se nam piše: 22. t. m. je tu umrl Fr. Vašnicijus, zdravnik, na tnberkolozi, v 39 letu svoje starosti. Kot zdravnik je bil daleč okrog na glasu, jako požrtovalen in dobrotnik ubogim. Rodi mu zemljica lahka. — (Kresi.) Na kresni večer so vreli Ljubljančanje na zgornji Rožnik in sosednji Drenikov vrh, krese gledat, ki se zažigajo po Dolenjskem in Gorenjskem. Videlo se je letos posebno na Dolenjski strani jako mnogo kresov. Na Drenikovem vrhu je bila pred zažiganjem kresa ljudska veselica; streljalo se je, rakete so spuščali, bengaličen ogenj se je prižigal iu po zažganem kresu so peli slovenski pevci precej dolgo v noč. — (V Post o j n i) bode — kakor se nam piše — v četrtek 2. julija učiteljski zbor. Prav bi bilo, da bi se pri tej priliki tudi posvetovalo in se načrt sestavil, kako bi se v prihodnje od zraka živelo, kajti drugače učitelji poginejo, ker ne dobivajo nobene plače. — To je škandal non plus ultra kar se godi s kranjskim učitelj stvoru. — (Veselo p r ičakovanj e.) Slovenske nČitelje bode zanimalo izvedeti, da slovenski farovški list od 23. jan. prinaša uvoden članek, v katerem na koncu izreka svoje pričakovanje, da se bode „senčna stran novih šolskih postav" kmalu pokazala nin učitelji si bodo stari stan nazaj želeli, kakor Izraelci v puščavi egipčanske lonce, v katerih se je zanje vendar-le meso kuhalo." V tem je izrečen veB program naše klerikalne, ali kakor se rajši imenuje „staroslo-venske" stranke glede šolskega vprašanja. „Stari stan nazaj" to je povsod geslo reakcije, a nikjer ne za napredek svojega naroda vnetih rodoljubov. — (Iz Rakeka) se nam piše: V Planini se je osnovalo strelno društvo (Schlltzeu-verein), pri katerem je vsa planinska inteligencija zastopana. Strelišče s kegliščem vred je v krasno-romantični dolini pod starim gradom baš pred jamo, ker pride reka Unca po svojem podzemeljskem teku na dan SloveBno otvorjenje bode menda dan sv. Petra in Pavla. — (Ljutomerska kmetijska podružnica) vabi svoje družabnike in prijatelje kmetijstva k svoji skupščini 28. t. m. ob 2. uri popoldne v pivarni v Ljutomeru. Na dnevnem redu je med drugim: govori o konjarstvu in čebelarstvu v nemškem in slo venskem jeziku, razdelitev društvenih svetinj in nagrad za zasluge v vinarstvu, sadjerej-stvu in konjarstvu in praktično razkazovanje v čebelarstvu od radgonskega čebelarskega društva. — Ker je društvo tudi slovenske govornike k zborn pozvalo, je želeti obilne udeležbe od strani naših slovenskih kmetovalcev. — (Palackv) je izdal v nemškem jeziku knjigo pod naslovom „G ed enkbl ilt-ter", iz katerih je tudi naš list bil nekoliko iz „doslova" prinesel. Cena je tej knjigi 2 gl. 40 kr. in priporočujemo jo vsem rodoljubom, da se prepričajo, kolik razloček je med „StaroČehi" in našimi „starimi", kar zadeva cerkvenih in svobodnostnih vprašanj, zastran katerih zahtevajo pri nas po škofovskem absolutizmu tlačeni nižji duhovniki v svojih pastirskih listih , katere pod obliko političnih časnikarskih člankov razglašajo, naj bi sc njihovemu menenja tudi v političnih rečeh popolnem podvrgli vsi posvetni ljudje. To goBpodstvaželjnost podpirajo naši „stari" na vse kriplje, akoravno I je med slovenskim narodom uže starodavna pravljica, da bode najslabše na svetu, kadar bodo ženske in duhovniki gospodarili. — (Pobožni plesi.) V tridentinski in drugih škofijah prepovedujejo duhovniki razen družili veselic tudi plese; pobožni pisatelji najklerikalnejŠega „GlaBa" v Gorici pa pišejo v svojem listu od zadnjega petka od besede do besede tako-le: »Neusmiljena burja je češnje tako otolkla, da je samo na njih v naši srenji (»Škrbini) više tisoč gold. škode naredila. To je tem britkeje, ker je uže tako obupno slaba letina. Kljubu temu pa se škrbinski fantje in dekleta dobro na-pravljajo za p 1 es, katerega bodo imeli na spomin cerkvenega blagoslov-1 jenja, to je prihodnjo nedeljo." — Ako bode tako naprej šlo, še bodo zeloti toliko sovražene liberalce prekosili, kateri plesi ne prištevajo cerkvenim obhajilom, teniuč samo posvetnim veselicam. — (Farovški list), ki pravi, da je „Slovenec", imenuje privrženike stranke, katere glasilo ima čaBt biti naš list, kar meni nič tebi nič „sleparje." Zmerjati in surova biti zna vsaka stara baba na ulicah, torej naj še organ slovenskih duhovnikov to krščansko (?) rednost goji, ker pozitivnega tako nema, ali ne zna kaj reči. — Mimogrede bodi še povedano, da zadnji „Slovenec" pre-serškemu učitelju V. očita mej drugim, da je bil obsojen na 3 dni zapora ali 15 gld. kazni zarad razžaljen ja fajmoštrove česti. No, v farovškem listu, čegar glavni urednik, duhovni gospod kaplan KI u n je bil sam uže pred ljubljansko in graško s od ni jo tudi obsojen zarad svojega strupenega jezika, je tako očitanje, mehko rečeno, precej brez-t akt no, če ne več. f*«»«3ttito. Vse« bolnim mor in zdravje brez Ieka in brez stroškov po izvrstni Revalesciere k Barry 1? JKJOFVf/otaM. Izvrstna zdravilna brana Revalesciere du Barry odstrani vBe bolezni; namreč bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pijačah, jetrah, žlezah, na sliznici, v dušnjaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, Blabost, zlati* žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, šumenje v ušesih, medlico in bljevanje krvi tudi ob času nosečoati, scalno silo, otožnost, sušenje, revmatizera, protin, bledico. — lz-pisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki .so vsem tekom kljubovale. Spričevalo St. 73.621. Na Dunaji, 1. februarja 1871. Neskončna hvaležnost do Vas mi daje povod. Vam te vrstice pisati. Bil sem skozi štiri mesece ou Btrašne naduhe trpinčim; nikdo mi nij mogel olajšanja dati, dokler nijsera na svet prijatelja Vaše izvrstne Revalesciere vzel, ki me je od tega zlega temeljito ozdravila. Feliks baron pl, Clarov. Spričevalo št. 65.715. Pariš, 11. aprila 1866. Moj gospod! Moja hči, ki je izredno trpela, nij mogla probavljati niti spati; nespečnost, slabost in nervozna razburjenost jo je prevladovala. Ona se nahaja celo dobro po čokoladi Revalesciere, ki jo Je popolnem ozdravila, ima dober tek, dobro prebavljivost, pomirjene živce, zdravo spanje in trdno meso ter jo zopet dobre volje. H. do Montlouis. Spričevalo št. 78,800. Mohač, 'JO. decembra 1871. Tri mesece sem Vašo slavnoznano „Revalesciere" užival in po tem od večletne zlate žile ozdravel, ter sem to izvrstno sredstvo enemu svojih prijateljev v rabo pripočil. Prosim torej, da blagovolite takoj poslati 2 rastno škatlico za mojega prijatelja pod mojim Vam že znanim napisom po poštnem podvzetji. Z vsem spoštovanjem Jož. U lic in stavitelj. Tečnejši kot meso, prihrani Revalesciere pri >drasčenih in pri otrocih 50krat svojo ceno za zdravila. V plehautih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., I funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Rovalescioro-Biscuiton v pušicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — Revalesciero-Chocolatee v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. ;i0 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold. — Prodaje: BarryduBarry & Comp. na Dn< nuji, W»llt!t»eliKttNNe št. 8, v LJubljani Ed. Mahr, v <*rndef bratje Oboranzmoyr. v Ina-hrultu Diechtl & Frank, v Olovci P. Birn-bachor, v Louel Ludvig MUllor, v Maribora F. Koletnik * M. Morio, v Merana J. B. 31 o c k h a u s e n, kakor v vsoh mestih pri dobrih lo-Karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na vse krajo po poštnih nakaznicah ali povzetjih. Tujci. 23. junija: Evropa: Dr. Sehrott iz Trsta. — Wetzol z Dunaja. Pri Slonu: Gorup z družino iz Trsta. — Bzveteneg, oberst z Dunaja. — gr. Liohtenberg iz Prapreč, — Guldenprein z'gospo iz Vrhnike. — gr. Rasini z gr olinjo iz Rima. Pri Brauchbar, Tenz, Breitsching, knez Liohtenstein, Raach, Voltava, Koretz, i lotiman iz Dunaja. — lir. Schinidbtirg iz Novega mesta, — Schmit/.hausen Kma iz Gorico. Pri /itiiMMti Masclmer z Dunaja. — Pihlor iz Aleksandrije. Dunajska borza 24. junija. (Izvirno telografično poročilo.) 69 gld. 35 74 „ 80 10H „ 75 Enotni drž. dolg v bankovcih Enotni dri. dolg v srebru 1860 drž. posojilo .... kr. Akcije nArodne banke . . 995 • — Kreditne akcije .... 221 „ 25 London........111 „ W Napol..........8 „ 94 C. k. cekini.......— „ — Srebro.........105 . rtO Razpis dražbe. Za c. kr. višjo realko v Ljubljani v novem hranilničnem poslopji se ima napraviti sledeče popisano liiNiio in šolsko oro«IJ«s namreč: '£'£'2 solskili klopi z dvema sedežema, z ravnim hrbtom, z nagnjeno zgornjo klopnico, sedež iz sparjenega smrekovega lena, z oljnato barvo hrantovo-marogasto pobarvane in lakirane............... tmfiU-at raliciir Klopi za 110 učencev, iz enacega lesa, kakor klopi pod štev. L........................ 11 preiiiic'iiili poti vojnih mo I altih talicl iz suhega smrekovega lesa, brez grč, table tcmno-Črno barvane, stajala pa z oljuato barvo hrastovo-marogasto pobarvana in lakirana............... 1 koImKc talile a.i ri«anjc z ogljem. 2 tabli iz suhega smrekovega lesa brez grč, temno-črno pobarvani, stajala hrastovo-marogasto pobarvaua in lakirana, dve tabli pa iz belega slikarskega platoa....... II podov iz suhega mehkega lesa............... OO miz /.a risanje brez miznic in predalcev s premičnimi stajali za risarske naloge, iz sparjenega smrekovega lesa, z oljnato barvo hrastovo-marogasto pobarvane in lakirane, z železnimi precepi (đarniri), da drže predloge . . ISO atolov s hrbtom, noge iz trdega lesa, hrastovo-marogaste barve . . . 4 omare za spravljanje risarskih desk s tremi predali, drug vrh drnzega v vsakem po 8 pregraj za postavljanje desk, hrastovo-marogasto pobarvane in lakirane...................... omari s steklenimi vrati za modele b 4 policami, iz mehkega lesa, hrastovo-marogasto pobarvani in lakirani............... 58 omari za risarske predloge z lesenimi vrati in se petimi predali .... 2 omari za risarska dela in teke dijakov, z lesenimi vrati, sč petimi prestav- ljava i m i policami na zarezanih laštah............. 480 okvirov (romov) iz mehkega lesa se šipami za risarska dela, barve poprej navedene .................... Skupnu izklicna mm in isako rrsto ormlja polil. i. f. 2491 1200 170 3G 198 1080 450 240 120 100 72 860 Zarad naprave popisanega orodja sprejema podpisani deželni odbor ponudbe za dražbeno obravnavo. Podvzetniki naj pošljejo svoje dotične na kolek za 50 kr. pisane ponudbe zapečatene in z zunanjim zaznamkom „ponudba zarad naprave orodja za šolske sobe za realko" do *iO. Junija 1974 do 12. ure, ter naj v ponudbah svoje krstno ime in rodbinski priimek, stanovaličče in stan natanko navedejo, ter naj tudi ponuđeni znesek za vsako vrsto orodja, ali pa odjenjane odstotke izklicne cene s številkami in z besedami zapiSejo. Vsaki ponudbi se ima priložiti 10% jemčevina in pristaviti izrečenje, da ponudnik predmet dela in pogoje izpeljave dobro pozna, ter da se tem pogojem podvrže. V delo prevzeti predmeti se morajo najpozneje do Sl.V septembra 1*74 popolnem rabljivi in za potrjilni ogled pripravni oddati in v one prostore postaviti, za katere so namenjeni. — Natančni pogoji za to delo in dotični proračuni, črteži in obrisi se morejo vsak dan v uradnih urah pri deželnem stavbenem uradu pregledati in vse še bolj na drobno izvesti. (163—1) Deželni odbor kranjski v Ljubljani, 20. junija 1874. Prva občna zavarovalna banka „Slovenija v Ljubljani. Dovoljujemo si naznanjati p. n. gg. duhovnikom, županom in drugim prijateljem našega zavoda, da potuje sedaj naš gospod ravnateljski nadzornik po Dolenjskem in Notranjskem, da nabira oglase za banko ..Slovenijo". ter prosimo, da se mu pri nabiranji oglasov pomaga kolikor mogoče. V Ljubljani, dne 24. junija 1874. Ravnateljstvo. Opiraje se ua zgornje oznanilo, si dovoljujem p. n. gg. duhovnike, župane in druge prijatelje našega zavoda prositi, da blagovolijo zavarovati se hoteČe občinstvo na moj prihod pripravljati. V Ljubljani, dne 24. junija 1874. Franjo Virk, (162—1) ravnateljski nadzornik banke „Slovenije". Tržne cene v Ljubljani 24. junija t. 1. Pšenica 7 gl. 20 kr.; — rež 4 gl. 80 kr.; — ječmen 4 gld. 60 kr.; — oves 3 g!. 40 kr.; — ajda B gl. — kr.; — prosrt 5 gl. 40 kr.; — koruza 5 gl. 30 kr.; — krompir — gl. — kr.; — fižol 7 gl. 20 kr. — masla fant — g-. 51 kr.; — inaat — gi. 4 > kr.; — speh friien — gi. 44 kr.; — Speh povojen — gl. 41 kr.; — jaice po Vjt kr.; — unoka bokal 10 kr.; govedine funt 30 kr.; — toletiuo faat 26 kr.; — svinjsko inoao, funt 36 kr.; — aona cent 1 gld. — kr.; — blauie cent — gl. 70 kr.; — drva trda 6 gld. 40 kr.; — mehka 4 gl. £0 kr. V Mežuifti je en Mlijard J z vsemi pripravami precej, pa najdalje šo v X tem mesecu za prodati. e> Natančneje se poizvo pri l.i/.i Wolil- ♦ KiMiiutH v s«'/.itiii. (150—2) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Pollak-ova na novo odprta 27 kraje. Univerzalna dvorana»blago MPuwštšj9 Ma ria h i I fe vsi r asse 1. Tam bo pod najstrogejšo garancijo za najboljšo in pravo blago on gros ct en detail oddaja: Blago iz ovčje volne, najfinejše in najmodernejše v vseh barvah, gladko, progasto ali aitotko, in sicor: liiNter, l»»r£jce, Hren ud In, uu/iers, rii»N, 1110*11 iilbique, Jaco-iiitfs, koMiuiinoHki porcuil, butiftt, Inilliinfiue enobarven ali uništran (prava barva garantirana), creton (turšk za spalno suknje), ruinburško, holand-sko ali nepripravljeno sileško platno, cicasti ali Čipkasti zastori, atlas-gradl, posteljna priprava, plat-neno-damastasto brisalko in servioto, gradi za zimnice in sofe, cliift'on 5/4 in širok, nanking, zidane zavratnico, nogovieo, žakeljčki za nogo, rokovico, platneno in batistaato ruto in šo veliko tisoč drugih predmetov. (158—2) Vse le po 27 kraje. vatel, Kos ali par. Pošiljatvo po povzetnici urno in vestno. — Zapiski o muštrih in blagu gratis in franko. Samo za (157—2) 27 kraje. vatel, kos uli pur no pod najstrogejšo garancijo za naj boljšo in pravo blago en gros ot on detail oildaja: Blago iz ovčje volne, najfinejše in najmodernejšo v vseh barvah, gladko, progasto ali ikotko, in sicer: IukUt, l>ai*£gt», l;r« ililOill. gUzitTN, lip«.. I)i4»/.illtllli«|ll«-, jueo-11:11>, kOKlllUUO»kl prn ail. hlfcllNt, In i 1 lan i in«' enobarven ali inuštrau (prava barva garantirana), creton (turšk za Bpalne suknje), rumlmrško, holand-sko ali nepripravljeno sileško platno, cicasti ali čipkasti zastori, atlas-gradl, postoijna priprava, plat-neno-damastasto brisalko in serviete, gradi za zimnico in sofe, chilVon , in ' , širok, nanking, zidano zavratnice, nogovieo, žakeljčki za nogo, rokovice, platneno in baiistasto ruto in še veliko tisoč drugih predmetov edino in samo v kot solidni in reelno znani pni iii iftnjvei'ji Dunaj, Kiinitnersfrasse štev. 34, (poslopje meščanskega špitala). 1'ošiljatve po povzotniei urno in vestno. — Zapiski o mnštrih in blagu gratis in franko._ Lastnina m tisk „Narodne tiskarne".