Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. S, na dvorišču, L nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * i^ist izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * \ Anonimni dopisi se ne uva-žnjejo. NARODNI DNEVNIK Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. S. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K 6"30 mesečno ... K 2"10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 89. Telefonska številka 65. Celje, v sredo, dne 21. aprila 1909. Čekovni račun 48.817. Leto I. Hrvatska ljudska napredna stranka. Dr. Lorkovič, predsednik hrv. ljudske napr. stranke. II. Notranja istinitost jednostavnih in naravnih resnic, katere je širila in učila hrvfitsko-srbska omladina, je bila vendar premočna, da bi se ji mogel boljši del hrvatske družbe stalno upirati. Mlada generacija je poudarjala potrebo dejanske in delavne opozicije proti pogubonosnemu vladnemn režimu in potrebo take opozicije je vsakdo razumel. Srbska mladina, ki igra veliko vlogo v naprednem gibanju na Hrvatskem, je popolnoma opustila metodo stare srbske generacije, ki je obstojala v tem, da je podpirala vlado ter je nastopivši z vso odločnostjo in ognjevitostjo proti vladuemu režimu, izjavila, da so nje srbske koristi istovetne z zahtevami popolne državljanske svobode in neodvisnosti kraljevine Hrvatske. Siromašenje in ginevanje vpliva domačega prebivalstva je bilo t«ko občutno. da je postajala potreba posvetiti gospodarskim vprašanjem največjo pozornost, kar najbolj pereča. Z ozirom na to stanje je začel en del naše drnžbe polagoma prejemati vodilne misli nove smeri. Vse to pa ni moglo omejiti proti-srbskih hujskarij, katere so 1902. leta dosegle v Zagrebu svoj vrhunec v pravem pravcatem šovinistiškem besnenju. Hrvatska zagrebška družba je tu skoro brez izjeme nastopila proti Srbom. Celo oni, kateri so čutili, da ne smeju podpirati in odobravati pustošenja srbskih hiš, trgovin itd., so iskali izgovor v tem, da baje Srbi skoro enoglasno podpirajo vlado Khuen - Hedervaryja. Toda kmalu so nove okolnosti demen-tirale to trditev. Uredništvo srbskega glasila „Srbobrana" je prešlo po sep-temberskih dogodkih 1902. leta v roke mladih Srbov, nekdanjih članov zedinjene hrv a t s k o - srbsk e o m ladine. Novi uredniki so prinesli s seboj dnh narodne misli in kmalu nato je postal „Srbobran" eden najvažnejših opozicijonalnih listov na Hrvatskem. Od tega trenotka zgublja spor med Hrvati in Srbi malo po malo svojo ostrost in začenja prevladovati v politiki nova smer. L. 1903. so ustvarili vsi opozicijonalni življi tesno koncentracijo, katera je imela nalogo bojevati odločni boj proti režimu Khuen-Heder-varyja. Hrvatska politika vstopa v novo realno dobo. To premeno opazujemo najlepše na tem. da je bil tudi državno-pravni program, kateri so z združenimi močmi sestavile narodna stranka in pravaške frakcije, spopolnjen z nekaterimi zahtevami ustavnega življenja ter z zahtevami narodno-trospodarskega značaja. Premenjeni, ali bolje rečeno spopolnjeni program zahteva: reformo volilne pravice na demokratičnem temelju, svobodo tiska, združevanja in sestojanja, osebno prostost in svetost domače pravice, tajnost pisem. Hrvatska omladina, katera je pristopila k tej koncentraciji s pogojem, da bodo te zahteve postavljene na čelo praktičnega programa, začenja kmalu polniti uredništva najvplivnejših listov ter uveljavljati svoje nazore. Leto 1903. je zapisano z velikimi črkami v zgodovino političnega razvoja na Hrvatskem. Ko so žandarji v Za-prešiču ustrelili kmeta, ki si je prizadeval sneti madžarsko zastavo, ki je bila razobešena na železniški postaji, je navstala v celi deželi silna razburjenost. Ta razburjenost je dosegla vrhunec, ko je bil postavljen na železniški urad v Zagrebu samo madžarski napis. Tu je navstal vihar. V kratkem času je bila vsa Hrvatska v ognju, cele mesece so trajali izgredi, ki so zahtevali tudi krvavih žrtev. V nekoliko mestih je bil proglašen nagli sod z vsemi posledicami. Svoboda tiska je bila popolnoma odpravljena, urednike, večinoma napredne, so zapirali. Na sto in sto državljanov najrazličnejših poklicev, posebno pa kmetov, je polnilo ječe. Gibanje je zaseglo v najširše sloje ter je bilo prav jasno socialno-političnega značaja. Bil je to viharen protest, ki je naenkrat izbruhnil proti dolgoletni madžarizujoči politiki kakor tudi proti svojevoljnosti vlade in proti gospodarski bedi, v kateri je stokal hrvatsko-srbski narod. Glavna ostrina je bila uamerjena proti vladni ma-džaronski stranki, katera je to stanje podpirala in vzdrževala. Ko se je vihar nekoliko polegel, je bil imenovan ban Khuen-Hedervary za ogrskega ministra-predsednika ter je zapustil Hrvatsko. Madžaronska stranka je bila vsled teh viharjev tako decimirana, da je bilo pričakovati, da pri prihodnjih volitvah popolnoma propade. Hkratu z njo bi bil propadel dosedanji politični red in bi bila navstala nujnost politične razmere v deželi na novo preurediti. Vlada novega bana grofa Pejačeviča je sprevidela. da je najboljše sredstvo za po-mirjenje misli in za omejitev nadaljnih viharjev, ako malo popusti ter je dovolila prostost ustavnega življenja. Jeseni 1903 je začelo na Hrvatskem cvesti taborsko gibanje s tako močjo, kakeršne naše novodobno ustavno življenje ni poznalo. Na stotine taborov in ljudskih shodov se je vršilo po celi deželi. Življenje je vrelo in kipelo tndi tam, kjer se ni nikdar pred o shodih niti govorilo. Znamenito je to, da so se tega gibanja udeleževali posebno kmetje, katerih je prihajalo na tisoče na tabore. Vabljivi predmeti so mikali vse, razpravljalo se je o novi smeri, o novi obliki političnega življenja. Zru-šenje dosedanjega vladnega režima, uveljavljenje ustavnih zakonov, ustanovitev parlamentarne vlade, izvedba finančne samostojnosti Hrvatske kot neizogibnega predpogoja njenega gospodarskega razvoja — to so bila načela, katera so se ljudstvu pojasnjevala na taborih. Samo po sebi se razume, da so se naprednjaki tega gibanja udeleževali kar najintenzivnejše. Konec prih. Politično kroniko. v Bivši minister dr. Foft o češki politiki. Na shodu v Slanem dne 18. tm. je govoril dr. Foft o češki razcepljenosti ter je z vso odločnostjo obsojal radikalizem. Foft je dejal, da ni res, da j« pozitivna politika napravila fiasko. Neuspehe češke politike v zadnjem časn je zakrivilo to, da niso stali Čehi v odločilnih trenotkih na moralni in umstveni višini, ki bi bila potrebna, da bi razumeli svoje najbližje naloge ter da bi dokazali, da so za plodno, pozitivno politiko v resnici zreli. „Poleg naše stare podedovane prepirljivo-sti, zavidnosti in osebne škodoželjnosti je b 1 brezobzirni radikalizem in demagogija, katera nam je prav za prav napravila največje težave." Rešitev iz sedanjih stisk vidi dr. Foft v tem, da bi narod poučevali o potrebi konkretne politike, katera je v danih razmerah edina mogoča. — Kar se jezikovnih predlog tiče, pravi dr. Foft, da ne verjame, da bi bilo mogoče v odseku ali v polni zbornici odstraniti najhujše krivice proti Čehom, z druge strani pa tudi ni verjetno, da bi obe zbornici ta Čehom tako krivični zakon odobrili. v Ogrska kriza se je zadnje dni poostrila. Avstrijska vlada vstraja tr^no na svoji zahtevi, da se banka ne sme deliti, Madžari s svoje strani prav tako odločno zahtevajo kartelno banko ter menijo, da bo o tem vprašanju moral cesar osebno odločiti. Cesar pa stoji na stališču avst/ijske vlade, zato je odstop koalicijske vlade neizogiben. Ministra Wekerle in Kossuth konferirata na Dunaju z avstrijskimi in skupnimi ministri, a vse to ne bo pomagalo, novi guverner banke Popovics je izjavil, da ni upanja, da bi ogrske zahteve glede kartelne ali samostojne ogrske banke prodrle. Pogajanja strokovnih referentov so bila 20 tm. zaključena. v Ententni zapisnik o avstro-turški poravnavi glede Bosne in Hercegovine je baje že sankcioniran, v pondeljek bodo obe vladi izmenjali potrdilne listine. — L! STE K. Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 53 Öefiki spisal Svatoplnk Cech. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalja Njegovo razkladanje je prekinil krik stare prodajalke sadja, kateri je gospod Brouček nevede razmet 1 s svojo sulico kopico najlepših letnih jabolk, na kar se je vlila nanj takoj precejšnja ploha staročeške nevljudnosti: „Ha, ti grdoba grda, kako pa opletaš s svojim čepom! Ali nimaš oči, pritlikavec trebušati, ali ne znaš nositi sulice, nadloga nadložna! Prav gotovo dočakam, ko boš visel na vešalih, šema razbojniška! Beee! Bee!" In ljuta babura, v svojih pisanih cunjah strašilu podobna, je vprla roke v boke, in je s skrčenim, naprej sklo- njenim životom obkladala gospoda Broučka z nesramnimi priimki. „Ali mi boš molčala, pokveka stara!"1 je zakričal Domšik in je vzpodbudil tovariša: Pojdi dalje! Pri teh ne bodeš dosegel časti. Resnico sem slišal v neki študentovski igri, kjer se pravi da je zla baba hujša od vraga: „Lahko človek se odkriža vraga, Pred zlo babo naj nam Bog pomaga!" Še precej časa st,a slišala za seboj zadirljivi glas prodajalk in vpitje otrok, ki so skakali v svojih pisanih, srednjeveških oblekah še nekaj časa za Brouč-kom, kakor roj spakov. Naš junak je pomislil, da se praške branjevke niso dosti spremenile v petsto letih in se je znova začel jeziti: „Vrag vzemi to druhal!" „Posebno branjevke imajo nabru-šene jezike", je menil Domšik, „in trg, kjer prodajajo ženske, je redkokedaj brez hrupa, čeprav imamo za nje strogo kazen. Ako se namreč dve branjevki ali prodajalki skregata, mora za kazen prva nositi težek kamen od ječe do sramotnega odra, dočim jo mora druga medtem tepsti, potem pa zopet druga dela od sramotnega odra do ječe isto kot prva." Staročeh je peljal gospoda Broučka dalje na Sv. Lenarta trg, kjer so prodajali tedaj kokoši, in mu je pokazal cerkev sv, Lenarta s pokopališčem, kjer so stale prodajalne sedlarjev. Opozoril ga je tudi na bližnjo cerkev Matere božje na Luži, ki je stala na oglu ulice od Lenartovega trga do sedanjega Marijinega trga. Iz Lenartovega trga je peljal gosta k cerkvi svetega Nikolaja. Na poti ga je pozdravilo iz najbližje, dolge ulice res glušeče brnenje in klepanje ; tovariš je razjasnil gospodu Broučku, da je to Ostrožua ali Kleparska ulica, nazivana tako po izdelovalcih ostrog in oklepov, ki trgujejo tu z uzdarji in drugimi podobnimi obrtniki. Na levo, pri vhodu na Nikolajev trg, ki ga je Domšik imenoval stari kokošji trg, je gospoda Broučka nemalo presenetila hiša z znamenjem zelene žabe. Velika cerkev sv>Nikolaja je imela popolnoma drugo podobo, kakor poznejša stavba Dienzenhofrova, kjer se opravlja sedaj pravoslavna služba božja. Poleg nje je bilo pokopališče in žup-nišče. Na zapadni strani trga je opozoril Domšik gosta na kolegij Vseh Svetnikov in dalje na polnočni strani za ulico sv. Valentina, v kateri je gospod Brouček po legi spoznal sedanjo Ka-provo, na prvotni sedež praških šol, na bivšo hišo Žida Lazarja, ki jo je cesar Karol podaril univerzi. Dalje prih. Prevrat na Turškem, v Sultan Abdul Hamidovi zadnji dnevi. Vse ga je že zapustilo, celo du-hovstvo, ki je še pred par dnevi tako strastno agitiralo zanj in za neomeje-nost njegove vladarske moči in za svete „šeriatske postave", mu je obrnilo hrbet, ko se je raznesla po Carigradu vest, da je bilo na sultanove povelje umorjenih mnogo častnikov. Reakcionarna vlada je tudi sprevidela, da bode najbolje, ako se vda v nov položaj. Mla-doturške čete se zbirajo v okolici Ca-rigrajski in ko jih bode 30 tisoč zbranih. jih bode ta reakcionarna vlada sama pozvala, naj pridejo v Carigrad. To bodo čete tudi storile, razorožile bodo nporne polke, ki so sedaj brez častnikov ter je v malih oddelkih razposlale v razne garnizije po celi državi, da jim bode tako vsako nadaljnje pnntanje nemogoče. Vse to se bo zvr-šilo mirno, brez prelivanja krvi. ker so tndi „uporniki" že sprevideli, da so šli nekim zaslepljenim fanatikom na led. Ako snltan Abad Hamid ne zbeži, pade Mladoturkom v roke in ti ga bodo sodili in za vse njegove grehe, katerih ima neizmerno mnogo na svoji vesti tudi obsodili. Sultan to ve in živi v groznem strahu, ker se te sodbe boji. Njegov brat Rešad, ki bode njegov naslednik, !je že v mladoturškem taboru v Čataldži. v Svarilo bankam. Mladoturški konntet je poslal vsem bankam svarilo, naj sedanji vladi ne dajejo nikakih posojil, ker bi jih narod ne priznal in tudi ne plačal. v Proklamacija mladoturške armade «ta prebivalstvo. Predstraže so dospele že v Öerkesköi blizo Carigrada. Poveljstvo je izdalo proglas na prebivalstvo, v katerem pravi, da je cilj in namen proti Carigradu se pomikajoče mladotnrške armade ustavno vlado tako utrditi, da je ne bo mogla več nobena moč omajati ter da z izdajalci obračuna, ki niso bili zadovoljni z npeljavo ustavnosti, katero je tudi šerijat sam priznal. Prebivalstvo in one vojake, kateri so ostali nepristranski, bo vzela armada v varstvo, hujskači in puntarji bodo pa kaznovani. v Proklamacija na puntarje pravi, da bodo vsi špijoni ter vsi oni, ki so zakrivili dogodke od 13. t. m. strogo kaznovani. Vsi šiloma odstavljeni častniki bodo z vso častjo slovesno zopet postavljeni v svoje službe. v Sultan ne more ostopiti, ker je kot kalif glavar turške cerkve in se po šeriatskem zakonu kot tak ne more odpovedati. To bi bilo samo mogoče, ako bi ustavo postavili nad šeriatski zakon, ali ako bi sultana kratko malo odstavili. To se bode tudi bržkone zgodilo. Dnevno kronihn. o Nizozemski socialisti so izključili takozvane marksiste (autoritarce) iz svoje stranke. Pripomnimo, da so avstrijski socialisti vsi povprek marksisti. o Umrl je v Požunn 19. t. m. biv. avstrijski poslanik v Belemgradu tajni svetnik Boris baron Czikann. o Sedemdesetletnico rojstva romunskega kralja so včeraj 20. t. m. slovensko obhajali na Rumunskem. o Ruske trdnjave. Ruska vlada namerava vse trdnjave na Ruskem Poljskem podreti, ker strategično ne zadostujejo več. o Kaznovana lahkovernost. Neki nižji uradnik v Ujezdu na Češkem je pred tedni, ko se je širila vest, da bo država v slučaju vojske pobrala ves denar iz hranilnic, vzel svoj prihranek 8500 kron iz hranilnice in ga hranil doma. Pred par dnevi pa so otroci stikali po predalih, našli bankovce in jih — nevede, kaj delajo — zažgali. o Blažena Jeanne d'Are. Iz zgodovine poznana devica orleanska, Ivana d'Ark. je bila v nedeljo 18. t. m. v Petrovi cerkvi v Rimu proglašena za blaženo. Iz Francoskega je baje prišlo v Rim 30.000 romarjev. o Tudi reparji na Moravskem („fepafi" se imenujejo kmetje, ki sade sladkorno peso) so sklenili stopiti v stavko, t. j. saaili bodo pese kolikor najmanj, nekateri celo nič. To pa zato, ker sladkorni tovarnarji nočejo niti najmanj privoliti glede cen, ki jih kmetje zahtevajo. V okraju Tišnovica so kmetje celo sklenili osnovati lastno kmečko sladkorno tovarno. o Madžarsko kulturno društvo za južno Ogrsko in Slavonijo je imelo 18. t. m. v Novem Sadu občni zbor. Na ta zbor so prišli tudi srbski radikalci (srbski madžaroni!!), ki sta jih vodila Ante Hadžič, predsednik „Srbske Matice", in dr. Vladimir Demetrovič. — Madžarski listi to z zadovoljstvom kon-štatirajo kot zmago madžarske državne ideje in madžarske kulture. o Klerikalci na Hrvatskem so zopet doživeli polom. „Jutro", organ „Pius-vereina", kojega so začeli s tolikim pompom izdajati, je prenehalo. Imelo je nalogo: koncentrirati klerikalne elemente vseh mogočih strank kot remelj bodoče avstrofilske klerikalne stranke. To se je ponesrečilo. Klerikalni dnevnik „Hrvatstvo" je sedaj rešen konkurenta, a tudi on bo s svojimi 591 naročniki kmalu zaspal. o Krvava zborovanja se vrše zopet na Hrvatskem. Frankovci so začeli divjati zoper vse, kar se jim ne pokori. V Dugemselu so sklicali Starče-vičanci, ki so izstopili iz Frankove stranke, shod. Frankovi „legijonaši" so prišli na shod, da bi ga razbili. Ker se jim to ni posrečilo, so pozneje na kolodvoru napadli Starčevičance s koli in revolverji. Več je lahko ranjenih. Volitve v sabor se bližajo, z njimi pa tudi najbrezobzirnejši terorizem Frankove stranke. o Nečuveno madžarsko nasilje. Rumun8ki občini Koštelj in Hossozuszo v temešvarski županiji sta vložili svoje gotovine v romunsko hranilnico „Lu-cefarul" v Veršecu. Minister grof An-drassy pa je ukazal občinama, da morata svoje vložke dvigniti in jih naložiti v kaki madžarski banki. Ker se temu nasilju, ki nima zakonske podlage, občini nista pokorili, je Andrassy oba obč. zastopa razpustil in imenoval vladinega zastopnika — Madžara. Prav madžarsko-viteško ! Štajerske novice. d V kmečki zvezi nekaj smrdi. Ivan Roškar, predsednik kmečke zveze, v „Straži" priznava, da je on ravno-isti Ivan Roškar, ki je bil 1880. leta hlapeč v Wagnitzu in ki je ustrelil Johano Haramerl. Pravi pa, da je bila nesreča. Ljubi prijatelj, če bi bilo dokazano, da ste Vi svojo gospodinjo namenoma ustrelili, bi seveda danes ne bili kandidat kmečke zveze, ampak bi bili prišli na vislice. Toda če je bila nesreča, pojasnite nam, zakaj sta se, ko ste sedeli kot oDtože-nec uboja na zatožni klopi edini dejanski priči mož in sin ustreljene Johane Hammerl odpovedali pričevanju? Kazenski pravdni red dovoli priči odkloniti pričevanje, če bi svoje bližnje sorodnike s pričevanjem v sramoto pripravila. Kako je to? Ali je stvar z Johano Hammerl ta, da bi mogla kaka sramota na dan priti glede nje? Ali glede g. Roškar ja? Če je bila nesreča, bi bilo pričevanje edinih dejanskih prič za Ivana Roška r j a v e n d a r k o r i s t n o ! Tu nekaj smrdi! Če kmečka zveza na svojo čast kaj drži, mora se to pojasniti, kajti Roškar je danes predsednik kmečke zveze! d Dr. Vrstovšek in poštenost! Članek dr. Brumna o dr. Vrstovšku, ki smo ga v pondeljek objavili, vzbuja velikansko senzacijo. Dr. Vrstovšek je pisal članek, zaradi katerega je bil dr. Brumen po nedolžnem tožen in bi bil gotovo tudi pred poroto obsojen, če bi se bilo sodilo v Mariborn. Dr. Brumen bi bil uničen, dr. Vrstovšek pa bi bil lepo tih in bi pustil zaradi svoje krivde obsoditi nedolžnega človeka! In zdaj. ko je hotel dr. Brumen, da naj „Straža", dr. Vrstovškov list, razžalitev dr. Brumna z nedolžnim pojasnilom popravi, se izgovarja urednik tega lista, češ, dr. Brumen ni pristaš „Straže", da tor