Med drugim preberite Glasilo delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, Ljubljana, 22. decembra 1980 - št. 20 - letnik XXXI • V DELEGATSKI VLOGI, str- *■ • ZLATI ZNAK NAJBOLJŠIM, str. 2 • URESNIČEVANJE DELITVE PO DELU, str. 3 • JUGOSLOVANSKI IZOBRAŽEVALNI SISTEM V OČEH MEDNARODNE JAVNOSTI, str. 5 • KO NAZDRAVLJAMO NOVEMU LETU..., str. 6, 7 Učiteljevo poslanstvo Kadar govorimo o sistemu vzgoje in izobraževanja, vse pre-radi posegamo v suhoparni politični slovar in na dolgo in široko premlevamo o subjektih in »objektih« vzgojno-izobraževalnega procesa, o načelih in vsebinah takšnega dela. Skratka, najraje govorimo o sistemu nasploh. Morda tudi zato, ker se sicer zavedamo, da vse te besede posredno ali neposredno zadevajo učitelja kot organizatorja in izvajalca vzgojno-izobraževalnega procesa, nam je pa precej težje takrat, ko naj bi o njegovih nalogah in vlogi konkretneje spregovorili. Spregovorili torej kot o strokovnjaku, družbenem delavcu — o človeku... Ko sem nekoč na nekem predavanju govoril tudi o liku učitelja, je na koncu nekdo dejal: »Takšen ne bom mogel biti nikoli...« Zavedati se torej moramo, da zgolj pridige ne' spreminjajo stvari, čeprav nek smoter, nek cilj, h kateremu so usmerjena naša prizadevanja in hotenja, moramo imeti —• pa čeprav morda v prvem trenutku ne zveni vedno najbolj stvarno. Učitelj je predvsem človek v vseh razsežnostih tega pojma. Potemtakem je tudi on produkt časa in okolja, ki ni imun do težav in protislovij, ki mu z eno besedo povedano nikakor ni lahko. Pri tem ne mislim na takšne stvari, kot so osebni dohodki, stanovanjske razmere (čeprav niso nepomembne ali pa so bolj ali manj vzročno povezane s problemi tega poklica ali vsaj s kadrovskimi težavami na šolah); mislim na naloge, ki jih ima učitelj, saj ima opraviti ne samo z ljudmi, temveč z otroki, ki jim največkrat šele šolsko obdobje zariše prve jasnejše poteze osebnosti. Pred učiteljem so resda vplivali na otroka starši, domače okolje, toda to, kakšna bo njegova osebnost, kako se bosta razvijali njegova ustvarjalnost in kritičnost, je veliko odvisno od učitelja. Bo znal v otroku zbuditi vse naravne zmogljivosti in sposobnosti ali pa bodo te za vekomaj zaspale? Če kritično analiziramo vzgoj-no-izobraževalni proces v naših šolah, potem moramo odkrito priznati, da nima dovolj prvin dela in ustvarjanja. Učenec je v našem sistemu še vedno podrejen, pasiven, sprejema podatke in si jih mora zapomniti,^torej bolj objekt kot pa subjekt tega procesa. V takih odnosih se seveda ne morejo ustvarjati delovne navade, niti ne smisel za organizacijo dela, kot tudi ne kritičnost, samostojnost in prava odgovornost za svoje delo in dosežke. Rezultate učenja še vedno ocenjujejo pretežno na podlagi količine zapomnjenega gradiva, ne pa glede na razumevanje snovi in sposobnosti, da se nekaj ustvari, reši, spremeni in upora- bi. Zato ni čudno, da pogosto bolje shajajo tisti učenci, ki so se sposobni verbalno izražati, zapostavljeni pa so tisti, ki znajo delati. Dovolj zgovorna ilustracija teh trditev je recimo podatek, ki ga navaja dr. Bariča Marentič-Požarnikova, češ da je 98 do 99 odstotkov vseh vprašanj, ki se pojavljajo v razredu, ponavadi učiteljevih! Tudi v srednjih šolah in ponekod celo na fakultetah mnogi učitelji le neradi vidijo, če jih učenci in študentje prekinjajo in »motijo« z vprašanji... Mi pa ob koncu šolanja pričakujemo samostojno mislečega, kritičnega samouprav-Ijalca in vse prerado se dogaja, da smo pri tem razočarani. V marsičem je doslej na učiteljevo delo in seveda tudi na napake, ki smo jih naštevali, vplival sam šolski sistem. Že z uvajanjem celodnevne šole se je učiteljeva vloga začela spreminjati, še koreniteje pa naj bi se Grafike, objavljene v tej številki, so izbrana dela učencev slovenskih in jugoslovanskih osnovnih šol s 6. grafičnega bienala jugoslovanskih otrok v Kostanjevici na Krki, novembra in decembra letos. To je bil že šesti grafični bienale jugoslovanskih otrok. V enajstih letih se je nabralo že več kot 1.100 izbranih grafičnih listov, ki so nastali v različnih jugoslovanskih osnovnih šolah. Tako je v Kostanjevici nastala zbirka, kije primerna osnova za sistematično pedagoško raziskovalno delo. Z njim bi bilo mogoče oblikovati trdnejšo teoretično zasnovo likovnega pouka. Grafični bienale jugoslovanskih otrok je vreden še posebne pozornosti, saj to niso le ponavljajoče se razstave otroških izbranih del in pedagoških uspehov odraslih. Bienale je postal del trdno zasnovane in vodene kulturne politike. spremenila v usmerjenem izobraževanju; pri tem pa bo reforma sistema zopet le ena plat, ki ji mora slediti tudi reforma mišljenja in odnosa do učno-vzgojnega dela. Bolj kot doslej bo treba posegati po dosežkih in spoznanjih pedagoške in psihološke znanosti. Nikakor ne slepo in nekritično, tako kot ponekod, recimo, uporabljajo teste znanja, ki so pri marsikaterem predmetu postali glavno ali celo edino sredstvo preverjanja (faktografskega) znanja, temveč ustvarjalno in kritično, prilagojeno razmeram in potrebam. »Naš šolski sistem je obrnjen predvsem v preteklost,« mi je rekel gimnazijec. »Učimo se o stvareh, ki so jih odkrili drugi, o dogodkih, ki so se že zgodili, o tem, kaj so storili rodovi pred nami. Skoraj nič pa ne govorimo o tem, kako bi tudi mi kaj novega ustvarili, domislili, naredili.« Premalo pozornosti namenjamo ustvarjalnosti. — Ne le reševanje problemov, pomembnejše (in težje) je odkrivanje novih problemov... je zapisal dr. Zoran Bujas. V naši šoli sta bili doslej vsekakor najbolj zanemarjeni de-lovno-tehnična vzgoja učencev kot tudi etična stran dela. Bolj moramo podpreti sedanjo usmeritev, da se uveljavi delo kot dejavnik vzgoje. Odločneje se moramo spopasti tudi z miselnostjo mnogih staršev, da študirajo svoje otroke zato, da jim ne bo treba »delati v proizvodnji«. Prihodnost Slovenije gotovo ni v težnji, da bi se vital-nejši del družbe spreminjal v administratorje, namesto da bi se vključeval v visoko produktivno, sodobno organizirano proizvodnjo. To je sedaj imperativ naše dolgoročne stabilizacije, s tem pa tudi našega razvoja v prihodnosti. Zato mora delo postati nezamenljiva sestavina sleherne smeri ali sleherne stopnje izobraževanja. Za doseganje novih vzgojno-izobraževalnih ciljev sta zgolj znanje in strokovna usposobljenost premalo. Strokovnjak, ki se ukvarja z računalniki, mora predvsem veliko znati, učitelj pa vzgaja tudi s svojo osebnostjo, z avtoriteto, ki temelji na sposobnostih, z zgledi ter s spoštovanjem učenčeve osebnosti. Vsaka dvoličnost ali nedoslednost lahko poruši še tako skrbno grajene odnose med učenci in učiteljem. FRANC ŠETINC Za učinkovito družbeno-politično izobraževanje Pri družbeno-političnem izobraževanju smo zadnja leta sicer precej napredovali, vendar z dosežki še ne moremo biti povsem zadovoljni. Katere slabosti je treba premagati, kje so vzroki zanje, kako jih odpraviti? O tem so razpravljali na posvetu s predsedniki koordinacijskih odborov za družbeno-politično izobraževanje pri občinskih konferencah SZDL, ki ga je 26. novembra 1980 vodU predsednik koordinacijskega odbora za družbeno-politično izobraževanje pri predsedstvu republiške konference SZDL Marjan Jelen. Programi se v različnih druž-beno-političnih organizacijah in skupnostih pogosto ponavljajo, zato je motivacija za izobraževanje premajhna. Posameznik kar nekajkrat posluša isto vsebino, zdaj kot delegat v krajevni skupnosti, kot član ZK, kot član Zveze borcev ali ZSMS kot član sveta delovne organizacije ali odbora sindikata, zdaj, spet kot občan pri predavanjih o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. V marsikateri delovni organizaciji in krajevni skupnosti imajo že »poklicne seminariste«, ki jih pošiljajo na vse oblike izobraževanja. Z načrtnim kadrovanjem v izobraževanje moramo to preprečiti in si prizadevati, da zajamemo čim širši krog udeležencev. Razpravljale! so na posvetu iskali rešitve za boljše programiranje v smeri, ki jo je nakazal v svojem izvajanju o pomenu družbeno-političnega izobraževanja v usmerjenem izobraževanju Jože Miklavc, pomočnik predsednika Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Poudaril je, da je treba tudi na tem področju ustvariti nek red ali sistem, da moramo programe oblikovati skladno s potrebnimi znanji glede na vrsto in stopnjo zahtevnosti nalog na posameznem področju družbeno-političnega in samoupravnega delovanja, da tudi pri družbeno-političnem izobraževanju ne smemo zanemarjati prejšnjih znanj in izkušenj udeležencev. Programi morajo biti javni, da se lahko posameznik opredeli za ustrezno izobraževanje. Posebno pozornost je treba nameniti samoizobraže vanju. Nekatere temeljne vsebine, kot jih npr. zajema enotni program za usposabljanje delegatov, so pomebne za vse delavce in občane, zato je prav, da so pripravljeni okvirni republiški programi, vendar jih morajo posamezne družbeno-politične organizacije in skupnosti, samoupravni organi ter drugi dejavniki približati družbeno-politični stvarnosti, v kateri delujejo. Kot je v svoji uvodni kritični analizi družbeno-političnega izobraževanja poudaril predstavnik politične šole CK ZKS, Ivan Justinek je vsebina premalo približana interesom delavcev in občanov. Posamezna vprašanja je treba obravnavati problemsko in interdisciplinarno. Ker spoznavamo probleme le enostransko, jih tudi premalo učinkovito rešujemo. Z družbeno-političnim izobraževanjem moramo delavce in občane spodbujati k odkrivanju problemov v samoupravni praksi ter jih usposabljati za spreminjanje družbenih odnosov. Zlasti pomanjkljivo je akcijsko usposabljanje udeležencev; obravnave so pogosto preveč normativne, splošne in opisne, premalo pa je nakazan kon- kreten odnos do posameznih vprašanj. Tudi oblike in metode ne ustrezajo ciljem, saj v večini primerov prevladuje metoda predavanja, premalo pa je aktivnih oblik in metod, zlasti skupinskega dela in razprav, ki bi omogočile ustvarjalno sodelovanje ter izmenjavo mnenj in stališč med udeleženci. Za premagovanje teh slabosti je potrebno načrtno, vsebinsko in metodično usposabljati predavatelje. Udeleženci so poudarili, da se mora družbeno-politično izobraževanje vrniti v osnovne celice, v OZD in krajevno skupnost, tja, kjer nastajajo problemi in jih lahko razčlenimo. Le tako bomo bolj motivirali udeležence in dosegli večjo učinkovitost. DELITEV DELA Pomembno vlogo pri usklajevanju programov, usmerjanju izobraževanja in neposredni organizaciji akcij morajo odigrati koordinacijski odbori ter občinski svet SZDL za vzgojo in izobraževanje. Združiti bi morali vse ljudi v občini, ki se kakorkoli ukvarjajo z družbeno-političnim izobraževanjem. Klubi samoupravljalcev naj ugotavljajo potrebe po izobraževanju, zagotovijo denar in spremljajo uresničevanje programov. Izvajanje programov naj prevzamejo tiste ustanove, ki imajo za to ustrezne kadre. To so predvsem delavske univerze, ki so že doslej izvajale večino tega izobraževanja. Predsednik koordinacijskega odbora Marjan Jelen je opozoril na soodvisnost med kakovostjo in obsegom izobraževanja v posamezni občini ter usposobljenostjo delavske univerze. Vsaka delavska univerza bi morala imeti delavca, ki bi se ukvarjal posebej z družbeno-političnim izobraževanjem, za to pa bi morala imeti tudi zagotovljen denar. V razpravi so udeleženci opozorili na neurejeno financiranje družbeno-političnega izobraževanja. Uveljaviti je treba svobodno menjavo dela v območju občinskih izobraževalnih skupnosti pa tudi vse druge samoupravne interesne skupnosti v občini bi morale predvideti denar za izobraževanje svojih delegatov. V sklepih so se dogovorili, da bodo do februarja 1981 v vsakem koordinacijskem odboru kritično ocenili družbeno-politično izobraževanje v občini, oceno pa obravnavali na občinski konferenci SZDL ali v drugem organu, kjer bodo zbrani vsi družbeno-politični dejavniki in jo posredovali tudi koordinacijskemu odboru za družbeno-politično izobraževanje pri republiški konferenci SZDL. Pri svojem nadaljnjem delu pa bodo upoštevali ugotovitve in smernice s posveta. MILENA MALOVRH V delegatski vlogi S skupščine Posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev je na svoji drugi redni skupščini dne 15.12.1980 obravnavala predvsem predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana te skupnosti za obdobje 1981—85, pa tudi predlog enotnih osnov, standardov in normativov za opravljanje vzgojno-izobraževalne dejavnosti ter predlog meril za vrednotenje programa, ki se zagotavlja po načelu solidarnosti. Skupščina je sprejela z dopolnitvami predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana, druga dva predloga pa le pogojno — kot začasne osnove in merila, ki pač morajo biti v določenem roku sprejetijvendar jih bo treba v marsičem še temeljito izpopolniti. Med temeljnimi vprašanji, ki se urejajo s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti za pedagoško usmeritev, sta zlasti obseg vpisa v programe srednjega in visokošolskega izobraževanja v prihodnjih letih in mreža vzgojno-izobraževalnih organizacij, ki bodo izvajale te programe. V razpravi so se delegati znašli pred mnogimi vprašanji. Ali je na primer predlagano število učencev in študentov — novin-cev(vletu 19811210vsrednjem izobraževanju in 890 na visokih šolah) res v skladu s stvarnimi potrebami po pedagoških delavcih različnih izobrazbenih ravni in smeri? Predlagani obseg vpisa je bil vsekakor pretehtan, usklajen z drugimi posebnimi izobraževalnimi skupnostmi, s sprejetimi načeli usmerjanja vpisa in s splošnim razmerjem med proizvodnimi in neproizvodnimi usmeritvami. Vendar ostajajo kadrovske potrebe le približno opredeljene; še se bo treba poglobiti vanje in morda tudi spremeniti sprejete načrte. Poskrbeti bomo morali, da ne bo posameznih vrst- pedagoških delavcev preveč, drugih pa premalo. To odgovornost prevzemajo odslej uporabniki in izvajalci v posebni izobraževalni skupnosti za pedagoško usmeritev. Tudi razprava o vzgojno-izobraževalnih organizacijah, ki bodo izvajale programe pedagoške usmeritve, je ugotovila, da nekatera vprašanja še niso rešena. Javna razprava o razmestitvi programov usmerjenega izobraževanja, ki je več mesecev burila duhove, je zajela tudi to področje. Vendar tudi s sedanjim predlogom vsi še ne soglašajo. Na nekaterih območjih bo treba še uskladiti interese in med drugim odločiti, kdaj so dislocirani oddelki za mladino utemeljeni, kdaj pa bi pomenili gospodarsko breme, ne da bi lahko v njih pričakovali kakovostno pedagoško delo. O nekaterih profilih pedagoških in andragoških delavcev bo treba še odločiti, ali sodijo v to izobraževalno skupnost ali ne (npr. organizator izobraževanja, organizator športne rekreacije). Tudi sedanja določila o študiju ob delu, zapisana v predlogu samoupravnega sporazuma še niso jasna. Iz njih bi lahko sklepali, da bodo morale same vzgojno-izo-braževane organizacije in udeleženci kriti stroške šolanja ob del u. To pa bi poslabšalo po loža j podeželskih šol, ki jim uhajajo kadri v večja središča, prosvetnih delavcev pa ne bi spodbujalo Zlati znak najboljšim V skupščini SR Slovenije so se na slovenosti, ki so se je udeležili najvišji predstavniki političnega in kulturnega življenja republike in fede-racije, 11. decembra srečali najbopi sindikata! delavci Slovenije. Prejeli so najvišje priznanje ta hkrati zahvalo — zlati znak Zveze sindikatov Slovenije v letu 1980. Za večletno zgledno ta učinkovito politično delovanje pri uresničevanju neposrednih interesov delavskega razreda je prejelo to visoko odličje S osnovnih organizacij Zveze sindikatov ta 40 sindikalnih delavcev. Potem ko so izzveneli zvoki Internacionale, je odlikovancem spregovoril predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner. Govoril je o pomembnih nalogah sindikata v povojnem obdobju, še posebej pa je poudaril njegovo vlogo v sedanjem družbenem trenutku, ko si prizadevamo za gospodarsko ustalitev in sprejemamo srednjeročne načrte. Opozoril je na zaostren mednarodni gospodarski in politični položaj in poudaril, da si moramo prav zdaj še bolj prizadevati, da utrdimo in zagotovimo uspešen razvoj našemu samoupravljanju. Pripravljamo se na kongres samoupravljalcev, ki bo julija prihodnjega leta, na prihodnji 2. konferenci Zveze sindikatov Slovenije pa bomo razpravljali o vlogi sindikata pri uveljavljanju načela delitve po delu in delovnih dosežkih. »Uresničevanje tega načela je eden izmed pogojev za razvoj samoupravljanja, za večjo učinkovitost dela in gospodarstva,« je poudaril Vinko Hafner. Ugotovil je, da smo na področju družbenoekonomskih odnosov napredovali, saj delavci v temeljnih organizacijah združenega dela odločajo o osebnih dohodkih in skupni porabi, doseči pa moramo, da bodo bolj odločali tudi o skupnih družbenih potrebah o razširjeni reprodukciji. Slednje pa je, je poudaril Vinko Hafner, odločilnega pomena za uveljavljanje samoupravljanja. Ko bomo to dosegli, bo docela uveljavljeno Titovo geslo, ki gaje izrekel pred 30 leti: »Tovarne delavcem!« Vinko Hafner je ob prisrčnih čestitkah podelil zlato odličje petim osnovnim organizacijam ZSS. Med odlikovanimi sta tudi dve vzgojno-izobraževalni organizaciji in sindikalni delavki, ki delata na področj u vzgoje in izobraževanja. Iz obrazložitev o odlikovanih povzemamo: — osnovna organizacija ZSS v TOZD IZOBRAŽEVALNI CENTER LITOSTROJ IZ LJUBLJANE, ki je pomemben družbeno-politični dejavnik v delovni organizaciji. Organizacija je zelo veliko prispevala k povezavi izobraževanja z združenim delom že od leta 1974. Že od takrat je postopno uveljavljala načelo svobodne menjave dela. Nenehno zavzeto sodeluje pri oblikovanju pristnih samoupravnih odnosov v delovni organizaciji Litostroj. V izobraževalnem centru so že zelo zgodaj uveljavili načelo nagrajevanja po delu. O uspešnosti centra zgovorno priča veliko absolventov te poklicne šole, ki so zdaj v tovarni temeljni delovni kader, so aktivni samoupravljale! in družbeno-politični delavci. Center, ki je zgledna in napredna delovna organizacija, radi obiskujejo strokovnjaki, s tega izobraževalnega področja iz domovine in tujine. — Osnovna organizacija ZSS v VIZ, TOZD VVZ JANKO HERMAN iz ŽALCA je bila odlikovana zaradi doseženih uspehov, ki se vrstijo še posebej v zadnjih petih letih. Njeni člani so zelo aktivni, saj se nič ne zgodi brez sindikata. Zelo dejavni so na strokovnem področj u vzgoje in varstva, gospodarjenja, kulture in športa. Že leta 1970 so se povezali s krajevnimi skup- (Nadaljevanje m tretji strani) k izobraževanju ob delu. V razpravi o revijah, časopisih in strokovnih društvih, ki jih bo posebna izobraževalna skupnost gmotno podpirala, so delegati poudarili, da so za vzgojno-izq-braževalne organizacije prednostni in nepogrešljivi: Prosvetni delavec, Sodobna pedagogika ter Vzgoja in izobraževanje. Strokovnim društvom naj bi dali pomoč na temelju vsakoletnega programa in poročila dela, nikakor pa ne vnaprej in ne glede na delo. Precej razprav je bilo tudi o predvidenih naložbah, ki bodo namenjene predvsem razširitvi zmogljivosti posameznih organizacij in premestitvam in obnavljanju šol. Skupščina je obravnavala še druga vprašanja, saj bo morala postopno izoblikovati svoja stališča do mnogih predlogov in pojavov, za katere še ni podrobnih utemeljitev in razčlemb. Očitno bo treba tudi okrepiti vezi med to skupnostjo in uporabniki tega izobraževanja, sicer se bo skupščina še kdaj znašla v podobni zadregi kot tokrat: medtem ko so bili delegati izvajalcev polnoštf vilno zastopani in so vztrajali11 seji do konca, je bil zbor up0 rabnikov že na začetku se) komaj sklepčen, proti koflcf seje pa sklepčnosti ni bilo ve( Skupščina se je morala odloči'1 ali naj nadaljuje sejo samo zborom izvajalcev, zbor up'1' | rabnikov pa ponovno skliče radi »ubežnikov«, ki so sej11 predčasno • zapustili. Tok^1 bodo te delegate izjemno zap^ sili, da pisno sporočijo svoje sra’ zaostajamo pri uresničenju , P; nalog, je ugotovil, da je treba ko’ vlogo in vsebino samoupravnega nd sporazumevanja razčleniti in sv konkretizirati, da bi laže v skup-, nih komisijah in sindikatih opredelili sestavo in vsebino -a« sporazumov. Pri pripravi skup-nih osnov in meril za oblikova-os' nje in delitev osebnih dohodkov 3If! so namreč manjkale strokovne Podlage za ugotavljanje zahtev-vt nosti in uspešnosti dela. Priprava strokovnih podlag in ii®0 njihovo preverjanje v praksi sta ^ Jcrjali znatno več časa, kot je k|f mio predvideno. Priprava teh Podlag je bila vsekakor potreb-na, saj šole nimajo za tako delo L usposobljenih strokovnih služb, strokovne organizacije pa niso odgovorile na nekatera odprta strokovna vprašanja o vrednotenju vzgojno-izobraževalnega dela. 2e v letu 1976 je družbeni pravobranilec samoupravljanja predlagal Republiškemu komiteju za vzgojo in izobraževanje in Zavodu SRS za šolstvo, naj oblikujeta ustrezen organ ali delovno skupino za izdelavo strokovnih osnov za delitev osebnih dohodkov, ker so za pripravo le-teh potrebna posebna strokovna znanja in utemeljitve. Žal to ni bilo storjeno. Zato so samoupravni sporazumi, sprejeti in dopolnjeni od izida zakona o združenem delu do leta 1979, le okvirni in načelni in povzemajo, delno ali v celoti, metodologijo za vrednotenje zahtevnosti del, ki je prilagojena gospodarstvu. Brez izdelanih meril pa tudi ni bilo mogoče dopolnjevati in izpopolnjevati pravilnikov o delitvi dohodka. Zaradi pomanjkanja skupnih meril se v pravilnikih o delitvi osebnih dohodkov kažejo neutemeljene razlike pri vrednotenju zahtevnosti in uspešnosti dela, narašča pa tudi število sporov pred sodišči združenega dela. Tudi informacija družbenega pravobranilca samoupravi jnja o nekaterih problemih v osnovnem šolstvu navaja, da se zaradi neenotnega in pogosto spornega vrednotenja učiteljevega dela, zaradi različne organizacije in delitve dela v posameznih šolah, v učiteljskih kolektivih povečuje nezadovoljstvo, ki negativno vpliva na vzgojno-izobraževalno delo. Skupna merila za vrednotenje dela v osnovni šoli Po enoletnem deluje delovna skupina republiškega odbora sindikata in Pedagoškega inštituta Univerze v Ljubljani izdelala predlog za oblikovanje skupnih meril za vrednotenje vzgojno-izobraževalnega in drugega dela v osnovni šoli. Predlog za oblikovanje skupnih meril je Pedagoški inštitut natisnil v 4.000 jzvodih, poslali pa smo ga vsem osnovnim’ šolam v razpravo. Voktobruinvzačetku novembra je republiški odbor sindikata v sodelovanju z občinskimi odbori organiziral 13 posvetov za osnovne šole, na katerih so avtorji predloga podrobneje prikazali predlagani sistem in merila. Teh posvetov se je udeležilo okoli 1200 delavcev osnovnih šol, med njimi predsedniki osnovnih organizacij sindikata, predsedniki komisij za delitev osebnih dohodkov, ravnatelji šol, predsedniki občinskih odborov sindikata in predstavniki organizacijskih enot Zavoda SRS za šolstvo. Na vseh posvetih je bil predlog pozitivno ocenjen kot potrebna in kakovostna strokovna podlaga za načrtovanje in organizacijo dela v osnovni šoli in za oblikovanje skupnih meril pa tudi pravilnikov za delitev osebnih dohodkov. V novembru je delovna skupina že pripravila delovno zasnovo sporazuma dejavnosti, ki jo bo skupna komisija še v de- cembru obravnavala in poslala nato osnutek sporazuma vsem osnovnim šolam. Pospešeno tudi na drugih področjih Priprava za vrednotenje dela in samoupravnih sporazumov poteka pospešeno tudi na drugih področjih vzgoje, izobraževanja in znanosti. Srednje šolstvo je sprejelo sporazum dejavnosti lansko leto. Delovna skupina pripravlja skupna merila,, v katerih bodo smiselno uporabili načela, metodologijo in rešitve iz predloga za osnovno šolstvo. Skupna komisija vzgojno-varstvenih organizacij je že lani izdelala prvi osnutek sporazuma, vendar se je ponovno lotila njegove izdelave. Tudi glasbene šole pripravljajo skupna merila za oblikovanje in delitev osebnih dohodkov in metodologijo za pripravo razvida del in nalog. Raziskovalne organizacije so pri pridobivanju dohodka v posebnem položaju. V pripravah za dopolnjevanje sporazuma so razčlenile pogoje gospodarjenja. Skupna komisija pri tem ugotavlja, da je zaradi velikih razlik izbrati značilne kazalnike in merila poslovanja. boljši izrabi delovnega časa. Uresničevanje teh določil bo nedvomno prispevalo k urejevanju dohodkovnih odnosov v celotnem združenem delu. V sindikatih ocenjujemo, da je pospešeno urejanje samoupravnih družbenogospodarskih odnosov in nagrajevanja po delu v sedanjem trenutku najpomembnejša naloga. Ta ocena temelji na dejstvu, da je materialna spodbuda močan dejavnik za dosego boljših delovnih uspehov, večje delovne storilnosti, večje materialne blaginje in višje življenjske ravni. Pri tem ne gre samo za višino osebnih dohodkov, pač pa tudi za čimbolj pravično nagrajevanje. Odstopanje od takega nagrajevanja, ki nastaja, kadar ni ustreznih družbeno dogovorjenih meril, povzroča nezadovoljstvo. Ta pojav smo ugotavljali tudi v vzgojno-izobraževalni dejavnosti, kjer je motiviranost za kakovostno delo izredno pomembna. Čeprav z vzgojno-izobraže-valnim delom neposredno ne ustvarjamo nove vrednosti in materialnih dobrin, je družbeno ustrezno, spodbudno in pravično nagrajevanje dela prav tako pomembno kot na drugih področjih družbenega dela. Dosedanji uspehi za pravičnejši in Skupna komisija samoupravnega sporazuma visokega šolstva je najprej zbrala pravilnike vseh visokošolskih temeljnih in delovnih organizacij, primerjala je delovne obveznosti pedagoških delavcev, merila za količino in kakovost dela ter vrednotenje zahtevnosti dela pedagoških in drugih delavcev. Primerjava je pokazala velike razlike med organizacijami pa tudi to, kaj je treba urediti v skupnih osnovah in merilih. Skupna komisija delavskih univerz pripravlja dopolnitve in spremembe sporazuma na izhodiščih iz družbenega dogovora. Po sprejemu družbenega dogovora bo svoje delo tudi končala. Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti je usklajeval delo navedenih dejavnikov in posredoval stališča in pripombe republiškega sveta Zveze sindikatov. Stališča sindikata do nekaterih odprtih vsebinskih vprašanj glede sporazumevanja v naši dejavnosti je prikazal še posebej na posvetu v oktobru. Z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo bodo podana trdna izhodišča za nadaljnje delo. Skupne komisije bodo tako lahko pospešeno pripravile zasnove skupnih meril za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke. ZA PRAVIČNO IN SPODBUDNO NAGRAJEVANJE (Uvodna beseda Geze Čahuka na seji republiškega odbora) Zakon o združenem delu pripisuje poseben pomen uresničevanju načela delitve po delu in rezultatih dela, ki mora prispevati k večji kakovosti dela in spodbundejši način nagrajevanja so bili le delni in se niso povsod uveljavili. Razlike in nedoslednosti so zbujale nezadovoljstvo. Uresničevanje delitve po delu in krepitev družbenogospodarskega položaja delavcev v združenem delu v času gospodarske ustalitve sta zahtevali pripravo družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. S tem družbenim dogovorm želimo utrditi podlago za samoupravno urejanje odnosov pri oblikovanju in delitvi sredstev za osebne dohodke ter uveljaviti načelo: za približno enako delo in enake delovne rezultate enak osebni dohodek. Družbeni dogovor smo že začeli uresničevati Posamezne določbe družbenega dogovora nam v sindikatih nalagajo konkretne naloge, saj moramo na primer skupaj z Izvršnim svetom skupščine SRS in ustreznim komitejem poskrbeti za strokovne podlage, ki bodo rabile za pripravo osnov in meril za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. V republiškem odboru Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti smo doslej že pripravili strokovne osnove in merila za osnovno šolo, ki jih bomo ustrezno prilagojene lahko uporabili'tudi pri drugih vzgojno-izobraževalnih organizacijah. Predlog za oblikovanje skupnih meril za vrednotenje vzgojno-izobraževalnega dela v osnovni šoli smo obravnavali na regijskih posvetih in je bil povsod sprejet kot dobra podlaga za enotno nagrajevanje po delu in delovnih rezultatih. V tem predlogu je tudi enotna metodologija za programiranje dela, vključena pa so tudi izhodišča za opredelitev razvida del in nalog, ki je podlaga za smotrno delitev dela. Ustrezna delitev del in nalog omogoča smotrno izrabo delovnega časa, enakomernejšo obremenitev delavcev in boljšo razporeditev dela glede na strokovno sposobnost delavcev. Po družbenem dogovoru mora biti delavec udležen pri osebnem dohodku v skladu z vloženim delom. Delo smo opredelili glede na zahtevnost, obseg in čas, ki je potreben za opravljanje določenih nalog. Tudi za kakovost smo pripravili merila, ki temeljijo na oceni dela in ne na kakih meritvah. Z oblikovanjem skupnih meril za vrednotenje vzgojno-izobraževalnega dela smo se v vzgojno-izobraževalnih dejavnostih vključili v uresničevanje družbenega dogovora, čeprav nam ni uspelo rešiti vseh vprašanj, saj tudi družbeni dogovor ni mogel rešiti vseh problemov, zlasti ne v družbenih dejavnostih. Nekatera odprta vprašanja Eno izmed pomembnih vprašanj, ki ostane nerešeno tako v družbenem dogovoru kakor v predlogu skupnih meril, je minulo delo. V vzgojno-izobraževalni dejavnosti nikoli nismo razpolagali s sredstvi družbene reprodukcije, zato ne moremo govoriti o tem, kako smo s temi sredstvi gospodarili in da bi iz tega delavec lahko pridobil svoj delež minulega dela. Kljub željam se nam ni posrečilo dokopati se do novih metod za ugotavljanje deleža delavcev iz minulega dela, zato smo ostali pri službenih letih. Za dosledno nagrajevanje po delu je pomembno, kako se ^oblikuje dohodek vzgojno-izo-braževalne organizacije. V materialni proizvodnji se rezultati večjega obsega dela in bolj kakovostnih storitev zrcalijo v večjem dohodku, kar omogoča spodbujanje posameznika za večje in boljše delo. V vzgojno-izobraževalni dejavnosti temu ni tako. Udeleženci v svobodni menjavi dela še ne vrednotijo dela izvajalcev in njihovega prispevka k ustvarjanju nove vrednosti, k povečanju storilnosti in napredku družbe. Sedanje izračunavanje potrebnih sredstev za uresničenje programa dela šole na temelju standardov in normativov ter števila oddelkov še zdaleč ne pomeni stvarnega vrednotenja delovnega programa določene vzgojno-izobraževalne organizacije. Če so dohodek šole in z njim tudi sredstva za osebne dohodke enaki ne glede na programirane naloge in dosežene rezultate, ni prave spodbude za večje in boljše delo. Včasih so gmotno na boljšem celo tisti, ki si ne nalagajo prevelikega obsega dela, saj dobivajo za manj dela enako denarja. Zato vztrajamo, da je treba vrednotiti konkretne programe dela in zagotoviti zanje ustezen denar. V izobraževalnih skupnostih pa naj izdelajo merila, s katerimi bo mogoče ugotoviti obseg in ovrednotiti kakovost pri izvajanju delovnega programa posamezne vzgojno-izo-braževalne organizacije. Družbeni dogovor nam nalaga, da moramo tudi v prihodnje ostati pobudniki samoupravnega sporazumevanja v naši dejavnosti. Poleg meril za vrednotenje vzgojno-izobraževalnega dela se moramo torej lotiti tudi priprave samoupravnih sporazumov o skupnih osnovah in merilih. Skupna komisija bo morala pripraviti take samoupravne sporazume, na temelje katerih bomo lahko enako zahtevna in enako obsežna dela in naloge tudi enako ovrednotili. V razpravi o družbenem dogovoru in pri uresničenju njegove vsebine moramo zato iskati konkretne rešitve, ki jih bomo zapisali v samoupravne sporazume in z njimi zagotovili enotnost sitema nagrajevanja po delu in rezultatih dela. SOGLASNI V STALIŠČIH Razprava, ki se je razvila na seji republiškega odbora na temelju poročila o dosedanjem delu pri uveljavljanju delitve po delu in po uvodni besedi predsednika tega odbora, je razčlenila posamezna vprašanja in dopolnila prikaz sedanjih prizadevanj in prihodnjih nalog na tem področju. Člani republiškega odbora so soglašali z rešitvami, ki jih zajema predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebno in skupno porabo, pa tudi s predlogi stališč in sklepov druge konference zveze sindikatov Slovenije o vlogi in nalogah sindikatov pri uveljavljanju nagrajevanja po delu. Tako bo delegacija delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti lahko predstavila konferenci prizadevanja, probleme in načrte delavcev te dejavnosti, ki si — tako kot delavci drugih področij — prizadevajo za uresničenje sprejetih družbenih nalog. J. V. Zlati znak najboljšim (Nadaljevanje z druge strani) nostmi in delovnimi organizacijami, zato se je njihova dejavnost več kot štirikrat povečala: v rednih oddelkih združujejo zdaj 1170 otrok iz 13 krajevnih skupnosti. Značilnost te osnovne organizacije — njene posebne delovne enote zavoda so precej oddaljene —je njena odprtost in povezanost z družbeno-politič-nimi organizacijami v delovni organizaciji in v občini. — Predmetna učiteljica ZOFIJA GROMAN, ki dela na Osnovni šoli Lenart v Slovenskih goricah. Svoje delo je začela kot mlada aktivistka že v letu 1944, od tedaj pa vse do zdaj je prizadevna družbe-no-politična delavka, ki se uveljavlja na vseh področjih, kjer ima številne funkcije in odgovornosti. Največji delež je vložila v svoje petindvajsetletno sindikalno delo — ves ta čas spodbuja in organizira raznovrstne akcije, ki pripomorejo k učinkovitemu reševanju pomembnih sindikalnih nalog. — Ortopedagoginja MARIJA PRELOG, ravnateljica Osnovne šole Cvetko Golar iz Ljutomera. V občini deluje kot prosvetna delavka že od leta 1958. Uveljavila se je kot ugledna delavka z mladino, pri kulturnoumetniškem društvu, pri društvu prijateljev mladine in drugod. Vedno si je prizadevala za ustrezno izobrazbo učiteljev na šoli, s pomočjo krajanov in družbenopolitični organizaciji je nova šola pripomogla, da je bila zgrajena za usposabljanje duševno prizadetih otrok. Delavka ima veliko funkcij in odgovornosti v kraju in v občini. Več kot dvajset let prizadevno dela v sindikatu, poleg tega razvija in uveljavlja delegatske odnose v šoli in kraju. Prevzela je še odgovornost za družbeno načrtovanje v treh krajevnih skupnostih in dveh osnovnih šolah. T. D. ^ S i' 20 let Delavske univerze Postojna Ob jubileju Visoke šole za telesno kulturo Te dni praznuje svojo 20-let-nico Visoka šola za telesno kulturo v Ljubljani, ki je osrednja tovrstna pedagoška in znanstveno-raziskovalna organizacija pri nas. Šola ni nastala naenkrat, temveč je morala preiti pisano pot razvoja. Misel na ustanovitev takšne šole se pojavi že leta 1926, ko so prvi Slovenci odšli študirat telesno vzgojo v Berlin. Leta 1937 zahteva ljubljanska akademska mladina od tedanjega ministrstva za telesno vzgojo v Beogradu, da se pri Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ustanovi katedra za telesno vzgojo. Zaradi takratne centralistične državne ureditve se predlogi in zahteve niso mogli uresničiti, nato pa zavrla nadaljnje prizadevanje še vojna. Po osvoboditvi se je dejavnost nadaljevala, vendar ozračje še vedno ni bilo naklonjeno visokošolski ustanovi, pojavljalo pa se je tudi vprašanje, kje dobiti ustrezno osebje, ki bi delovalo na takšni ustanovi. Tako je bil najprej ustanovljen enoletni Zavod za fizkult uro (1946), ki je dve leti kasneje prerasel v štiriletno Srednjo fizkultumo šolo,. Pet let kasneje (1953) je bil ustanovljen Inštitut za telesno vzgojo, ki se je čez tri leta preimenoval v Višjo šolo za telesno kulturo. Še štiri leta je bilo potrebno, da je izšel zakon o ustanovitvi Visoke šole za telesno kulturo (VŠTK). Od prvih zamisli do uresničitve smo torej Slovenci potrebovali skoraj 35 let. V prvem letu obstoja je bilo na VŠTK vpisanih samo 39 študentov. Število seje nenehno večalo. V jubilejnem letu -je na vseh oblikah študija vpisanih 513 študentov. Šola ima organiziran višješolski, visokošolski in podiplomski študij, slušatelji pa lahko svoj študij usmerijo v pedagoško, trenersko ali športno-rekreacij-sko smer. Potrebe po raziskovalnem delu so narekovale usta- novitev Inštituta za kineziologi-jo, ki se z najmodernejšo računalniško opremo smotrno vključuje v raziskovanje temeljnih in uporabnih vprašanj na obsežnem področju telesne kulture. Knjižnica visoke šole za telesno kulturo, ki je na voljo tudi zunanjim uporabnikom, ima več kot 12.000 knjižničnih enot in obsežno izbirno bibliografijo strokovne literature. Večji del svojih prizadevanj je šola v preteklem obdobju usmerjala v vzgojo pedagoškega kadra za vse vrste šol. S končanim dveletnim višješolskim študijem si je mogoče pridobiti naziv predmetni učitelj telesne vzgoje, s štiriletnim visokošolskim študijem pa naziv profesor telesne vzgoje. V okviru stalnega usposabljanja in študija po diplomi šola skupno z Zavodom SR Slovenije za šolstvo sodeluje pri strokovnem izpopolnjevanju razrednih in predmetnih učiteljev ter profesorjev telesne vzgoje. Posebno skrb namenja študentom ob delu, saj je bilo v obdobju 1960-1980 vpisanih ■ kar 1925 takihštudentov. Šola si je posebej prizadevala, da bi študirali ob delu pedagoški delavci, ker imajo na področju vzgoje in izobraževanje že nekaj izkušenj. Ob jubileju so šolo obiskali številni telesnokultumi in druž-beno-politični delavci, ki so se pohvalno izražali o dosedanjem delu šole in bodočih načrtih, ki jih je šola predstavila na svoji razstavi. Ob tem ne moremo mimo besed, ki jih je izrekel predsednik F1K SZDL Mitja Ribičič: »Visoka šola je postala dostojen in spoštovan člen Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, s svojimi doktoranti pa se bo povsem enakovredno postavila ob stran drugih pedagoško-znanstvenih inštitucij naše univerze.« SILVO KRISTAN Darko Kovač, 6. razr.: Družina, likovni pedagog: Tonka Taci Osnovna šob Brezovica pri Ljubljani Med delavskimi univerzami, ki praznujejo letos dvajset let delovanja, zavzema postojnska delavska univerza vidno in častno mesto. O tem priča njena dvajsetletna bogata dejavnost na področju družbeno-političnega, strokovnega in splošnega izobraževanja odraslih in še posebej pri organizaciji študija ob delu. O tem govori svečana listina, ki jo je lani podelil postojnski delavski univerzi svet univerze v Mariboru »za izjemno skrb pri organiziranju študija ob delu, za ustvarjalno sodelovanje z združenim delom in za velik prispevek k reševanju kadrovske problematike na območju kraško-notranjske in primorske regije«. Te dni pa je republiški svet Zveze sindikatov Šlovenije podelil direktorju delavske univerze Stanetu Murkoviču zlati znak Zveze sindikatov Slovenije. Slavnostna seja skupščine delavske univerze, ki je bila 24. 1L 1980, povezana z razstavo o njenem 20-letnem delovanju, je potrdila njen ugled te organizacije in njeno povezanost z združenim delom, z delavci in občani. O tem, koliko je prispevala delavska univerza k višji izobrazbeni ravni in boljši usposobljenosti delavcev in občanov za delo in samoupravljanje, povedo tile podatki: v teh dvajsetih letih je nabiralno znanje na njenih seminarjih, tečajih in v drugih oblikah dopolnilnega izobraževanja več kot 162 tisoč udeležencev, od tega 126 tisoč pri družbeno-poli- Učitelj gospodinjstva - organizator življenja »velike družine« Društvo strokovnih in predmetnih učiteljev gospodinjstva SR Slovenije je organizirala letošnjega novembra na Otočcu ob Krki seminar z naslovom Slovenske ljudske jedi v družbeno organizirani prehrani. Srečanja se je udeležilo približno 230 ptedmetnih učiteljev gospodinjstva. Seminar je poleg strokovnega dela obsegal tudi idejni del, v katerem je imela tovarišica Vida Tomšič referat Družina — gospodinjstvo — krajevna skupnost. V svojem govoru je povedala misli, ki so bile hkrati potrdilo prizadevanj vseh, ki delamo v vzgoji in izobraževanju na področju gospodinjstva, njene misli pa so bile hkrati motivacija in smernice za nadaljnje delo. Smo v času velikih reform, ki so prav gotovo tudi dokaz in posledica stopnje razvoja naše družbe. Le-ta postavlja zahteve po novih in kakovostnejših dosežkih v gospodarstvu, v družbenopolitičnem in kulturnem življenju. Posledica teh novih zahtev in potreb pa so tudi velike reforme v našem šolstvu. Smernice tov. Tomšičeve so bile za nas še posebno dragocene, zato ker je treba odgovoriti še na veliko vprašanj; ne gre le za vprašanja o vzgojno izobraževalnih vsebinah, metodah in oblikah dela pri predmetu gospodinjstva, temveč tudi za vprašanja mesta učitelja gospodinjstva v reformirani šoli pa tudi za ustrezen profil učitelja gospodinjstva. Učitelj gospodinjstva naj bi bil, kot je poudarila tov. Tomšič, pobudnik novega načina življenja, v katerem bo postala šola »velika družina«. To pa seveda pomeni, da mora odpreti vrata učilnice ter svoje znanje in sposobnosti posredovati ne le med šolsko uro, temveč vedno in povsod, kjer jih je mogoče in potrebno. Te možnosti in potreb pa v novi reformirani šoli prav gotovo ne manjka. S tem ko se odpro vrata učilnice, lahko učitelj gospodinjstva omogoči, da učence bolje razume tisti tolikokrat ponovljeni stavek: Ne uči se za ocene, uči se za življenje. IZ UČILNICE V ŽIVLJENJE Ta stavek je za učenca abstrakten, dokler mu ne damo možnosti, da svoje znanje, pridobljeno v učilnici, uporabi zunaj nje v novih razmerah, v novem okolju. Uporabljanje znanja pa je največja motivacija za nadaljnje učenje; ta motivacija je veliko vredna zato, ker se kaže v učenčevi želji po novem znanju, v njegovih novih interesih, potrebah, ki izhajajo iz njega samega in ne iz njegovega zunanjega okolja, kar se danes še vedno vse pogosteje dogaja. Ko se pouk razširi iz učilnice v življenje na šoli in zunaj nje, se tudi vlogi učitelja in učenca lažje izmenjavata. Učenec lahko postane tudi učitelj svojemu sošolcu ali svojemu učitelju, ki tako stopi v vlogo učenca. Le tako lahko postane pouk proces skupnega (učiteljevega in učenčevega) odkrivanja novih spoznanj in resnic, učencu pa damo možnost uporabe predznanj in izkušenj, ki jih že ima. Tako mu resnično omogočimo vlogo subjekta v vzgojnoizobraževalnih procesih. S tem ko učitelj gospodinjstva odpira vrata učilnice in razširja svoje delo zunaj učne ure, pa tudi področja gospodinjske vzgoje hitreje in lažje dobiva tisto mesto, ki mu pripada. Vsebina vzgojno-izobraževalnega področja gospodinjstva obsegajo in povezujejo znanja in spretnosti s področij ekonomike, organizacije in tehnologije ter sociologije gospodinjstva in s področja prehrane človeka. Vse te vsebine so učencem predstavljene v štirih tematskih sklopih: — ekonomika in sociologija gospodinjstva — tekstil in oblačenje, obutev, osebna higiena in vzdrževanje tekstila — urejanje bivalnega okolja — osnove prehrane in dietetike. Predmetno področje gospodinjstva prispeva torej k intelik-tualni, moralni, delovni, estetski, higiensko-zdravstveni in sko-nomski, obrambni vzgoji. Temeljno znanje, spretnosti in privajenosti gospodinjskega področja pomenijo sestavni del splošne izobrazbe in vzgoje, saj nam to omogoča hitrejše po-družbljanje gospodinjstev. Po-družbljanje gospodinjstev pa po- staja vse večja nujnost, saj gre v bistvu za družbeno pomoč družinam, ki zaradi zaposlenosti obeh staršev in spričo vse hitrejšega življenjskega utripa ne morejo opravljati vseh nalog, ki so bile nekdaj izključno stvar individualnega gospodinjstva. POBUDNIK NOVEGA Misli tovarišice Tomšičeve, da mora postati vsak učitelj gospodinjstva pobudnik novega načina življenja, pa skrivajo še eno pomembno zahtevo. No način življenja pomeni med drugim tudi spremeniti odnose med ljudmi; v mislih imam zlasti odnose med žensko in moškim. Stari patriarhalni družinski odnosi so preživeti. Ženska, katere poslanstvo so videli v rojevanju otrok in v skrbi za družino, postaja povsem enakovredna moškemu. Je zaposlena, sodeluje v družbenopolitičnem življenju. To pa lahko tudi negativno vpliva na odnose v družini, če si delo v njenem gospodinjstvu člani ne delijo in si med seboj ne pomagajo. Žal se še vedno srečujemo s tradicionalnimi pogledi, da je delo v gospodinjstvu zadeva žensk. Zato ni čudno, kot je dejala tovarišica Tomšič, da še srečamo tudi ženine težnje, da bi šle nazaj v družino in gospodinjstvo. »To pa je anahronizem, ki pomeni pot nazaj.« Posledice takih zmotnih prepričanj so lahko za družino krute in ponavadi so žrtve otroci. Mi pa vemo, da so otroci največja vrednota družbe in da jim moramo zagotoviti srečno otroštvo, ki je pogoj za razvoj srečne in zdrave osebnosti. Zato ob tem problemu ne govorimo o pomoči ženski oziroma ženski in materi, temveč gre za pomoč celotni družbi. Pomembna naloga učitelja gospodinjstva je, da načrtno razvija humane in tovariške odnose med spoloma — ne le pri pouku, temveč na vsakem koraku življenja in dela. Samo zakonska svetovalnica ne more rešiti te naloge, kajti humanih odnosov med spoloma ne moremo razviti s predavanji, učbeniki in drugo literaturo. Razvijemo jih lahko predvsem v življenju in ob delu. To pa je spet vzrok več, da mora učitelj gospodinjstva ak- iil V| ti tičnem izobraževanju. V oddelkih za odrasle, ki jih J' organizirala s sodelovanji ustreznih matičnih šol, je 434 d£ ? lavcev končalo osnovno šol® 390 poklicno šolo (poklicni vo(' niki motornih vozil, natakarji ^ kuharji, varuhinje), 212 tehn1' J ško šolo (ekonomski, stroj®1’ prometni in drugi tehniki), 2‘j' delovodsko in poslovodsko šol’ (delovodje avtomehaniške, ele| j{ tro, lesne in strojne smeri, trgo'' ski in gostinski poslovodje), 2> pa je doseglo višjo izobrazbo prvo stopnjo visoke šole (pr®' niki, ekonomisti, gradbeni elektro inženirji, agronomi učitelji razrednega pouka). Kf^ ško-notranjska regija večine “ šol nima; z dislociranimi oddeli® cl in središči za študij ob delu je d® lavska univerza približala štu zaposlenim in jim omogočila, so ti pridobili strokovno izobf-zbo. Uspehi in prizadevnost, ki f bila potrebna za njihovo ures®1 v čenje, zaslužijo priznanje, p® ^ stojnska delavska univerza P' tudi v prihodnje podporo vsd družbenih dejavnikov na svoj®111 območju, ki se zavzemajo za g® C1 spodarski in splošni napred®1 kraja. st ,1 vi din st ei sel Žf i* jv: tivno nastopati ne le v šoli. Nji govo pomembno mesto je tudi1 krajevni skupnosti. Krajevne skupnosti manjše urbanistično bolj z®® krožene enote dajejo več nn nosti za javno in skupno odloči ^ nje ljudi o pomembnih prob!f ^ mih in težavah, med katere g( tovo sodi tudi problem družb’ prehrane in prehrane v druži® skih gospodinjstvih. Lokal1® zaokrožene krajevne skupno® lahko tudi pomagajo družin®1* pri vzgoji otrok, saj jih lahk® vseh starostih zaposlijo pri Ut® ta janju okolja, zbiranju drago®’ nih odpadnih surovin, s pomoč) ostarelim v gospodinjstvih, Z01 ganizacijo proslav in priredi1® in podobnim. Za vse te akcij®! lahko učitelj gospodinjstva ®f c. ganizator, pobudnik ali vsaj ^ tivni sodelavec, saj mu njego’! strokovno znanje to omogoča * takimi akcijami bi lahko energij mladine (zlasti še pubertet®* usmerjali v širši socialni prost® ^ in tako reševali mnoge obli' J deviantnega vedenja mlad®1 njihove zaposlitve v prost®1 času, probleme poklicn®! usmerjanja in nenazadnje t®1 probleme humanih odnosov m® spoloma. Hkrati pa damo dim s takimi akcijami priložn®5' da uporabijo svoje teoretik znanje v praksi in da ob delu sa®' začutijo potrebe po novem z®*’ gj nju. Organizirano življenj® (Ji krajevni skupnosti lahko prep^ ta čuje odtujevanje med ljud®’ Krajevne skupnosti naj bi P? stale »velike družine«, v kat®1) ne bo osamljenih, nemočnih1 odtujenih. . V vsem tem razmišljanju seJ govorila predvsem o nalogah, jih imamo učitelji gospodinjst''1 Seveda se ob tem postavi vpra** nje kadrovske šole, ki oblik®! |0 učitelja gospodinjstva in tega ®* ganizatorja življenja »velik1* u| družin«. Verjetno bo v prihod®! zaradi vse večjih zahtev, ki ^ nam postavljajo, treba razmis®. ali smo učitelji gospodinjstva ^ koncu formalnega šolanja s(^ k; sobni prevzeti te naloge. Kosr ti; bomo le tedaj, če bomo im®® j hi le široko strokovno znanje, t®^ več tudi široko razgledano«11 družbeno-političnega in pedar V| ško-psihološkega področja, j di JUDITA POČKAJ Jugoslovanski izobraževalni sistem v očeh mednarodne javnosti fo 18 letih se je Jugoslavija spet odločila, da predloži svoj izobraže-h f '^ sistem v presojo komiteju za izobraževanje pri OECD — organi-^ciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj, ki združuje 24 gospodar-r° najbolj razvitih dežel zahodnega sveta in v kateri se Jugoslavija, ^Prav le kot opazovalka udeležuje vseh tistih akcij, za katere meni, da D| i'h lahko koristile v njenem razvoju. OECD se kljub svojemu nazivu ne posveča le ozko ekonomskim vprašanjem, saj se razvite dežele zavedajo teshe in usodne povezanosti ^ugih družbenih področij, zlasti izobraževanja, z ekonomskim razvojen. V svojem Komiteju za izobraževanje kot tudi v Centru za razi-^vanje in novosti v vzgoji (CERI) prireja OECD veliko posvetov, do takih na mmistrski ravni, usklaja raziskovalno-razvojne pro-j*j»te in izdaja veliko publikacij s področja vzgoje in izobraževanja. , ed vsakoletne akcije sodi tudi podrobna obravnava izobraževalnega ^tema v dveh deželah članicah; letos sta bili na vrsti Grčija in Jugo- ;del Razprava, ki je potekala no-Vembra 1980 na sedežu OECD v t£ ja rižu, je bila le sklepni akt ve-sl letnih priprav; skupina naših st.rokovnjakov je najprej pripra-u“: v,la obsežno poročilo o položaju i, 'n problemih izobraževalnega si-bf- Jlenia v Jugoslaviji — od predelske vzgoje do izobraževanja d f °draslih. Glede na velike razlike sin v urejanju šolstva med republi-f° 'ami in glede na pomanjkanje P' potnih statističnih podatkov je e’ e samo to poročilo, ki so ga v jjef ^ngleškem prevodu prejele vse g Prvi trenutek smo imeli pomi-)blf °b enostransko »anglosaški« sestavi ekspertne skupine Po en strokovnjak iz ZDA, Ve-jjke Britanije in Avstralije); izkazalo se je, da so ti pomisleki odveč, saj je šlo za znanstvenike urokih, dokaj naprednih pogledov, ki so se dobronamerno in z veliko vztrajnostjo poglobili v 'ančine našega samoupravnega šitema v celoti in kakor se kaže da področju izobraževanja. »Razburljivost jugoslovanskega sijema ni le v problemih, od kate-bh so mnogi skupni vsem člani-jj’ dam, temveč v Socialni strategiji, 0,< ^ jo predlagajo za njihovo reše-^a,š Vanje. Pri tem neomajno zaupajo 'rfif V sv°j kažipot prihodnosti.« ,ta(! Ko sem kot predvidena članica jStof delegacije dobila v roke osnutek 0 djihovega poročila, ga nisem jjj, diogla odložiti, dokler ga nisem teD ^ubrala od prve do zadnje stra-di, tako zanimivo je bilo napisano — ne kot suhoparen dolž-dostni protokol, ampak kot živ 5ppj, posejan z osebnimi opaža-dji, vtisi in vrednotenji. Prizna-dju za ogromen napredek, ki smo §a dosegli v zadnjih desetletjih, 56 pridružuje rahla skepsa, npr. §|ede tega, kakšne bodo posledice tolikšne decentralizacije ko v načrtovanju kot tudi v fi-pj danciranju šolstva na vseh raviol deh; ali se ne bodo razlike, zlasti died revnimi in bogatimi (obči-dami pa tudi republikami in posel* krajinami) tako zelo povečale, da bodo ogrozile temeljne cilje dašega razvoja; ali ni v izredno ^Pletenem, včasih nepregled-dd® sistemu samoupravnega odganja nevarno, da se pojavijo dovi viri moči, zlasti v (samo) nef tu* rtil* [tO«1 ■0, zn*’ ie S« panje, da bomo kot »narod junakov« premagali tudi vse tovrstne težave. »Glavni tok jugoslovanskega šolstva teče močno in jasno. Uspešno sprejema mnoge pritoke geografskih in etničnih skupnosti in končno predstavlja kot Donava, mogočno reko jugoslovanstva. Dobili smo splošen vtis trdnih, neomajnih ciljev.« V rahli zaskrbljenosti, kako bo potekala celodnevna razprava, ki je zrežirana skofaj kot nekakšen tribunal (skupina ekspertov kot »tožiteljev« najprej zastavi vprašanja, člani delegacije odgovarjamo, nato se, kot mednarodna porota, vključijo v razpravo še predstavniki vseh drugih dežel), smo člani delegacije oblikovali odgovore na vprašanja v glavnem že doma. Ne moreš pa se pripraviti na vprašanja, ki »jih postavljajo« sproti. ležnih več kot 90 % otrok npr. v Sloveniji in Vojvodini in le 5 % na Kosovem in v Črni gori? — Kako bomo reševali problem prenatrpanosti osnovnošolskega predmetnika in načrtov? (Dosežki osemletne obvezne šole so bili deležni nedeljenega priznanja, a tudi tu niso mogli eksperti mimo dejstva, da so izdatki na glavo osnovnošolca v Sloveniji dvakrat višji kot na Kosovem — ob sicer šestkratni razliki v nacionalnem dohodku.) Največ vprašanj je bilo o sred-njemšolstvu.Sam prehodnaeno-ten sistem usmerjenega izobraževanja so sprejeli z odobravanjem, saj je to preces, ki poteka z večjimi ali manjšimi zastoji v vseh deželah članicah. Resno in odločno pa so opozarjali, da je treba potek in prve sadove reforme natančno in sistematično spremljati in ovrednostiti ter vgraditi korekturne mehanizme, če bi se rezultati preveč odklanjali od ciljev (npr. glede izobraževalne poti in zaposlovanja mladih, glede nivoja znanja, ki ga dosegajo). POMEMBNA UVELJAVITEV NAŠIH ZAMISLI Kako smo že usposobili in kako še nameravamo pripraviti učitelje na zahtevne reformne naloge s strokovnim pa tudi pedagoškimi znanji? Ali smo predvideli primerjalno spremljanje ustreznosti različnih modelov usmerjenega izobraževanja, zla- Marjetka Zupančič: 7. razr.: Postali bova dobri kuharici, likovni pedagog: Rozika Cerovšek, Osnovna šola Jurij Dahnatin Krško j(jt , v_____y nj( .'•Pravni birokraciji, ki bodo sku-■ uveljaviti svoje; kako bomo navajeni stalne ekspanzije v l „ s°lstvu — opredelili nove pred-po- L°vstne naloge ob manjši ali nika-; jiitt . n> gospodarski rasti (vprašali ft' ^e’ k* je že pereče v večini za-;eIrr “°dnoevropskih držav)? lSt | . Skoraj 100 strani dolgo poro-ag(? ^°> ki mu je priključenih 30 Prašanj, preveva spoštovanje j 00 naše svojevrstne poti in zau- Nekakšna generalka je bilo prisostvovanje obravnavi grškega izobraževalnega sistema prejšnjega dne. Ob tem nam je postalo jasno, da nima smisla vztrajati na nekakšnem obrambnem stališču, ki bi skušalo zanikati vsakršne dileme, ampak da lahko le v odprtem pogovoru prepričljivo razjasnimo bistvo naše poti in dobimo od drugih ideje in pobude, kar je navsezadnje tudi namen. Težko je na kratko povzeti bistvo sedemurne zelo žive razprave. Naj nanizam nekatera od številnih vprašanj: — Kaj načrtujemo v zvezi z zgodnejšim vstopom v šolo? (glede tega se razlikujemo od vseh drugih dežel). Ali mislimo s tem v zvezi razširiti načrtno pripravo na šolo in kako je v skladu z našim pojmovanjem enakih možnosti, če je take priprave de- sti različnih sorazmerij med deležem strokovne in splošne izobrazbe, kijih uveljavljamo v raznih delih države? Ali sistematično razčlenjujemo izkušnje v drugih državah — ne zaradi slepega posnemanja, ampak v pomoč pri lastnih odločitvah. (Na Švedskem so npr. v splošno srednjo šolo vključili usposabljanje za 37 poklicnih smeri; dežele, ki so imele veliko raznolikost v srednjem izobraževanju, si prizadevajo v glavnem za poenotenje; prej enotni sistemi pa se postopno diferencirajo. Optimalno stopnjo »enotnosti v različnosti« pa še iščejo.) Kako nameravamo poskrbeti za mladino, ki je posebno nadarjena, npr. za matematiko, da bomo dobili tudi vrhunske raziskovalce? Kako premostiti pretirano vezanost izobraževalnih centrov v manjših krajih na mož- nosti in potrebe krajevne industrije? Kako se bodo sploh kul-tumoumetniške in podobne usmeritve odrezale v »tekmi« za sredstva in položaj s proizvodnimi usmeritvami? Kaj smo naredili, da bi zmanjšali stereotipno usmerjanje v »ženske« in »moške« poklice? Kako bomo usklajali poklicne in izobrazbene želje mladih s potrebami gospodarstva (skoraj vse dežele OECD se otepajo z naraščajočo nezaposlenostjo med mladimi)? Razpravljalce je zanimala tudi prihodnja usoda delavskih univerz (glede na nujno preusmeritev) in višjih šol pa kaj nameravamo ukreniti, da bi zvišali učinkovitost visokega šolstva; koliko nameravamo in želimo nadzoro- vati vsebino množičnih občil, zlasti televizije, in kolikšna je v resnici moč ZK pri vplivanju na odločitve v šolstvu. Že ta kratki izsek kaže na raznolikost vprašanj, ki so kar deževala; baje vtem komiteju že leta ne pomnijo tako žive razprave ob sistemu kakšne države članice. Skoraj vse prisotne države so se vključile v sedemurno razpravo, ki se je potem nadaljevala pogosto še na hodnikih. Mnogi so seveda spraševali stvari, ki jih najbolj »žulijo« tudi doma pa tudi nam se je včasih zazdelo, da sedimo na kakšni domači razpravi o vprašanjih reforme. Iz nekaterih vprašnj so sicer zazvenela drugačna družbena izhodišča, druga pa so pokazala na identičnost mnogih problemov. Tu se je reforma že zdavnaj začela Pri uresničevanju nove podobe usmerjenega izobraževanja, ki je nastala kot sinteza naprednih stališč in načelnih odločitev, bi se lahko še bolj naslonili na izkušnje tistih izobraževalnih organizacij, ki so s svojim delom že dolgo predhodnice usmerjenega izobraževanja. Bolj bi lahko zaupali zakonu marksistične dialektike, ki pravi, da moramo iskati kali nove dobe zmeraj že v prejšnji, saj vsak kakovostni premik postopno dozoreva že znotraj prejšnje družbene stvarnosti. Ta misel me spremlja, ko urejam vtise in zapiske o Železarskem izobraževalnem centru Jesenice (tam mu pravijo kar ŽIC), enemu izmed veteranov med tistimi izobraževalnimi centri, ki so zrasli ob tovarnah in ostali z njimi povezani vse do danes. Tu se že dolgo uresničujejo nekatera načela, ki so temeljna za usmerjeno izobraževanje: skladnost izobraževanja s potrebami združenega dela, povezanost izobraževanja, usposabljanja in izpopolnjevanja v enovito celoto. Več kot štiri desetletja je minilo, odkar je Kranjska industrijska družba ustanovila Železarsko strokovno nadaljevalno šolo, ki naj bi usposabljala mladino za železarske poklice. Iz nje je v povojnih letih postopno zrasel močan izobraževalni center, ki je v šestdesetih letih združil vse izobraževanje za potrebe železarne. Center ima zdaj šolo za metalurške delavce, poklicno šolo kovinarske in elektro smeri, tehniško metalurško in strojno šolo ter delovodsko šolo istih smeri. V sestavu centra je poseben oddelek za funkcionalno izobraževanje. Nekatere šole imajo tudi zunanje enote (Ravne na Koroškem, Črnomelj). V ŽIC se je izšolalo kar polovica jeseniških železarjev. Če prištejemo tiste, ki so se tu usposabljali na tečajih in v drugih ne-šolskih oblikah, skorajda ni delavca v železarni, ki ne dolguje centru svoje strokovne izobrazbe ali usposobljenosti. Tu so kadrovski temelji železarne, ki nikdar ni odrekla svojemu izobraževalnemu središču dodatnih sredstev, da se je lahko razvijalo in posodabljalo ter delovalo v skladu z njenimi potrebami. OD METALURŠKEGA DELAVCA DO INŽENIRJA IN PROFESORJA Zamisel usmerjenega izobraževanja, naj bi se mladi po pridobitvi strokovne izobrazbe zaposlili in se iz dela vračali v izobraževanje, je tu že dolgo stvarnost. Mnogi učenci ŽIC so nadaljevali izobraževanje ob delu, neredki med njimi so prehodili vso dolgo pot od kvalificiranega že-lezarja do inženirja pa vse do akademskih naslovov. Tako pot izobraževanja in dela ima za seboj tudi direktor ŽIC, Severin GOLMAJER, letošnji Žagarjev nagrajenec. Izučil se je najprej za strojnega ključavničarja, nato še za tehničnega risarja. Želja po strokovnem znanju gaje vodila naprej na metalurško tehniško šolo. Zahteve pedagoškega dela, v katerega se je vključil kot učitelj praktičnega pouka, so ga spodbudile, da je nadaljeval šolanje na Visoki in-dustrijsko-pedagoški šoli na Reki in dosegel diplomo profesorja industrijske pedagogike. Vzporedno s šolanjem ob delu je prevzemal čedalje zahtevnejša dela in naloge v ŽIC. Sprva učitelj praktičnega pouka je postal nato vodja delavnic, kasneje ravnatelj poklicne šole, nato ravnatelj vseh strokovnih šol in nazadnje direktor železarskega izobraževalnega centra. Ustvarjalno delo in izobraževanje sta izklesala v njem značilne osebnostne poteze: prednost delu, stvarnost in prodornost mišljenja, človeško toplino ter preprostost in neposrednost. V ŽIC je začela svojo izobrazbeno pot tudi večina njenih zdajšnjih učiteljev. Medtem ko na nekaterih šolah učitelji, ki nadaljujejo študij ob delu, nimajo opore v kolektivu, so bili tu izobraževanju ob delu zmeraj naklonjeni. Povezovanje strokovne in pedagoške izobrazbe, učenja in dela, izkušenj in dopolnilnega izobraževanja je izoblikovalo učiteljski zbor, ki je kos zahtevnim nalogam usmerjenega izobraževanja. Tu ni bojazni, da bi učni proces ostal v mejah šolske učenosti, da bi učitelji zaostajali za tehnološkim razvojem. Stalen neposreden stik z železarno in njenimi strokovnimi delavci tega ne dovoljuje. Sicer pa precej strokovnjakov železarne dodatno poučuje tudi v ŽIC določeno število ur imajo po dogovoru z železarno tudi med delovnim časom. V tem okolju so tudi medsebojni odnosi med učitelji in učenci daleč od vsake odtujenosti in šolskega formalizma. Skupno delo in delovna vzgoja v industrijskem obratu oblikujeta delovne, tovariške in pristno človeške odnose, v katerih pa je poudarjena odgovornost za delo in učenje. SKRB ZA SODOBEN UČNI PROCES Povezanost centra z železarno in drugimi delovnimi organizacijami (npr. z Verigo v dogodki n.. Razpravljala so se z odgovori, v katerih nismo skušali umetno olepševati položaja, v celoti zadovoljili, velikokrat so bili tudi prijetno presenečni (npr. ob prikazu šolstva narodnosti). Razprava je izzvenela kot pomembna uveljavitev naših zamisli v tem delu mednarodne javnosti, ki se enako podrobno posveča le še prikazom ekonomskega stanja članic. Ob vsem zmagoslavju pa smo člani naše delegacije nesli domov, vsak v svoje delovno področje, še veliko vprašanj, pri reševanju katerih lahko sicer dobimo od zunaj pomembne vpoglede in podporo, a rešiti jih ne more nihče, razen nas samih. DR. B. MARENTIČ POŽARNIK Lescah) je zgled, kako naj bi bila v usmerjenem izobraževanju šola povezana z združenim delom. Skupaj z uporabniki ugotavljajo potrebe po temeljnem in dopolnilnem izobraževanju, načrtujejo njun obseg, se dogovarjajo o prilagajanju programov, ocenjujejo uspešnost izobraževanja. V ŽIC so se dodatno usposobili delavci za novo valjamo, za tehnološko uporabo plina kot goriva v zadnjem času. Narčti za novo jeklarno vsebujejo tudi načrt, kako usposobiti, dokvalificirati in prekvalificirati potrebne delavce. Ob denarni pomoči železarne je center sproti posodabljal delavnice z novimi stroji in učilnice s sodobno izobraževalno tehnologijo. Zdaj ima center interno televizijo, multimedijsko učilnico, svojo tiskamo. Vsaka učilnica ima grafoskop, televizijo, diaprojektor, možnost za faz-množevanje in fotokopiranje. Skrb za sodoben in učinkovit učni proces vklj učuje tudi skrb za učitelje. Med njimi ni nikogar več, ki ne bi imel zadovoljivo rešenega stanovanjskega vprašanja. Skrbijo pa tudi za učence, še zlasti tiste, ki prihajajo od daleč. Njim je namenjen dijaški dom, ki je v sestavu centra. V železarni je že od nekdaj veliko delavcev iz drugih republik in pokrajin. Zdaj se šolajo v centru že njihovi otroci. Mladi, ki živijo v domu, dobivajo kadrovske štipendije, doplačilo k stroškom doma in druge ugodnosti. Tako se hitreje vživijo v okolje in vključijo v izobraževanje. ZADOŠČENJE, KI GA DAJE PEDAGOŠKO DELO Kaj spodbuja pedagoške delavce centra k vztrajnemu in požrtvovalnemu, zaradi nenehnih sprememb in novosti tudi nemirnemu poklicnemu delu? »Naše delo je hvaležno«, pravi Severin Golmajer. »Tu vidiš njegove sadove . Najbolj prijetno pa ti je pri srcu, ko jih gledaš, kadar na koncu šolanja odhajajo, zreli in izoblikovani. Kako v nekaj kratkih letih vzgoja, izobraževanje in delo iz temeljev spremenijo mladega človeka! To zadoščenje, ki ga daje pedagoško delo, daje tudi moč za nadaljnje delo.« Ko se spomnim na ta pogovor ob obisku v železarskem izobraževalnem centru, ne dvomim, da so uresničljivi cilji, ki smo si jih postavili z usmerjenim izobraževanjem — seveda če bomo šli po taki poti, kakršno je prehodil ta center. Ne čez noč, ker to preprosto ni mogoče, ampak z leti vztrajnih prizadevanj, ki morajo povezovati tako kot na Jesenicah šolo in tiste, za katere izobražuje in usposablja. JOŽE VALENTINČIČ Srečno 1981 Navada je, da siob novem letu voščimo in zaželimo, da bi bili dnevi, ki jih čakamo, še lepši. Kaj si želijo tisti, ki se ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem? Koliko je na njihovem delovnem področju že doseženega in kaj pričakujejo v novem letu 1981? O vsem tem smo spraševali naše družbeno-politične in pedagoške delavce. Objavljamo njihove odgovore in dodajamo še našo željo: Da bi se večina njihovih pričakovanj uresničila, da bi novo leto kljub težavam prineslo uspehe in zadoščenje pri delu. DR. EMIL ROJC, IZVRŠNI SEKRETAR CK ZKS Leto, ki mineva, bo v zgodovini slovenske prosvete upravičeno zaznamovano kot čas najbolj burnih in dinamičnih sprememb v vsebini, odnosih in sistemu vzgoje in izobraževanja. V tem letu so se utrdila spoznanja, da sedanja reforma vzgoje in izobraževanja ni enkratno, administrativno, zgolj sistemsko dejanje, temveč zahteven, širok, često zelo zapleten družbeni proces. V njem gre za aktiviranje stotih front, za vstopanje v desetine bitk in spopadov novega s starim, s stvarno ali namerno nevednostjo ter protislovnimi interesi in pogosto tudi , z neugodnimi družbenoekonomskimi okoliščinami. To je bilo tudi leto okrepljene za vesti o tem, da so nujne ko ren ite spremembe v našem šolstvu in v odnosih celotnega združenega dela do vgrajevanja izobraževalne funkcije kot neločljive sestavine celotne reprodukcijske politike delavcev v združenem delu, O nujnosti novih odnosov med izobraževalnimi dejavnostmi in drugimi področji združenega dela ne govorijo več samo politične utemeljitve naših sprejetih resolucij in zakonov. Sama razvojna stopnja in srednjeročno-struktualne spremembe v združenem delu, prednostne proizvodne usmeritve, prestrukturiranje proizvodnje, višja tehnološka raven, uporaba znanosti in znanja kot neposredne produktivne sile sile dela, večje merjenje naših ustvarjalnih' sil in sposobnosti z okrepitvijo našega izvoza in drugi vidiki dolgoročnih stabilizacijskih usmeritev, zdaj že sami ostrijo in krepijo klic po reformi, zlasti po uveljavitvi usmerjenega izobraževanja. Resnici na ljubo pa moramo tudi zapisati, da kljub takemu spoznanju še ni vedno in povsod primerne odzivnosti in delovne zavzetosti. Premalo smo kritični do tistih, ki pasivno čakajo, s tihim upanjem, da morda še tudi tokrat ne bo šlo zares. Ob takšnem gledanju in našemu včasih premalo zavzetem:, odnosu do reforme moramo poudariti, da so pogoji za uveljavitev nadaljnjih novih prvin vsebinskih, programskih, samoupravnih in sistemsko organizacijskih sprememb v vzgoji in izobraževanju poslej resnično v samih organizacijah združenega dela in odvisni od nas, delavcev. Sistemske zakone imamo, programi in učbeniki bodo pravočasno, dogovorili se bomo o razmestitvi vzgojno-izo-braževalnih programov, uporabniki in izvajalci pa so na novo samoupravno organizirani v posebnih izobraževalnih skupnostih. Nastopa torej čas intenzivnejše samoupravne, strokovne in politične dejavnosti v samih organizacijah združenega dela na vseh ravneh združevanja dela in sredstev, za uveljavitev reformnih nalog. In leto 1981 bo leto velike preskus nje za nov ustvarjalen neposreden dialog uporabnikov in iz vajalce v vzgojno-izobraže val-nih dejavnosti. Vkorakajmo vanj zoptimizmom in soodgovornostjo! MAJDA PO I JANŠ E K, PREDSEDNICA REPUBLIŠKEGA KOMITEJA ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE TER TELESNO KULTURO Letošnje leto se izteka in z njim tudi zavzeto delo pri samoupravnem oblikovanju načrtov za naslednje srednjeročno obdobje. Na področju vzgoje in izobraževanja smo pri snovanju srednjeročnih programov razvoja močneje in tenkočutneje prisluhnili potrebam združenega dela za jutri. Graditev našega nadaljnjega razvoja na domačem znanju in tehnologiji, na dosežkih našega raziskovanja, na bolje usposobljenih ljudeh, ki bodo sposobni obvladovati proizvodne procese, so bile naše poglavitne razvojne sestavine. Zato smo naporom za ekonomsko stabilizacijo in uveljavljanju samoupravnih poti na področju vzgoje in izobraževanja sledili z odločnimi koraki za no vo samoupravno zasnovanost vzgoje in izobraževanja in za novo vsebino, ki bo zagotovila možnosti, da postane znanje kakovostnejši dejavnik razvoja. Ko smo sprejeli novo normativno osnovo za preobrazbo vzgoje in izobraževanja od predšolske vzgoje do usmerjenega izobraževanja in za uveljavitev novih družbenoekonomskih odnosov na vzgojno-izobraževal- Vm$& E meči, 5. razr., likovni pedagog: Anka Krajnc, Osnovna šola lato Glazer Roše Ko nazdravljamo novemu letu... Naša novoletna anketa ževalnih centrih. Od vsakodnevnega pedagoškega dela v učilnicah, igriščih, v delavnicah in tam, kjer bodo prosvetni delavci in učenci skupaj z drugimi sodelavci gradili novo šolo, nove humanejše odnose med ljudmi, povezovali teorijo s praktičnim delom in se vključevali v dejavnost krajevne skupnosti, od tega, kako bodo mladi usposobljeni za delo in življenje, bo odvisno, ali bomo v letu 1981 bogatejši. Z zvrhano mero optimizma, ljubezni do pedagoškega dela in pripravljenostjo živeti za jutri nazdravimo novemu letu! odnose z odgovornostjo, tovarištvom, z delovno zavzetostjo, z ljubeznijo in spoštovanjem. Zaželeli si bomo, da kar najhitreje skupno z vsemi otroki dorastemo v polne in srečne osebnosti, da vsakdo s svojim osebnim delom obogati družbeno skrb za otroka, da spodbudi tudi v svojem okolju nove dejavnosti, s katerimi bomo reševali stiske otrok in njihovih staršev, da najde razumsko in srečno vez z vsakim otrokom in nove odgovore na nova vprašanja, ki vznikajo v našem družbenem razvoju. Prosvetni delavci povezujemo svoje želje pred'/? Z rastjo novih rodov, ker se ^ delo opredmeti šele v njihod Življenju in sreči: Zato bodi ? temeljna misel voščilnice Pr‘ svetnim delavcem povezan11, mladimi rodovi, z njihov upi, s hrepenenji, hotenji in I' beznijo in zato tudi vsa žlahtnf bogata z zaupanjem v jutri1'' dan. Srečno, zdravo in usp^. polno novo leto želim vsem, boste ustvarjalno in zaskrbijo 1 popeljali v novo leto zopet n» ■ rodove mladih! 1 dračja ob upoštevanju stvar možnosti združenega dela. Želim si, da bi v skupščini I sebne izobraževalne skupnosti 1 pedagoško usmeritev uspe! uresničevali samoupravno dol varjanje in sporazumevanje 1 usklajevali predloge in inted’ hkrati pa se tesno po vezo vali Z drugimi posebnimi izobm-valnimi skupnostmi in ust* jalno sodelovali pri delu Izo^ Ževalne skupnosti Slovenije. Za uspešno delo naše izov Ževalne skupnosti v prihoda? obdobju se mi zdi pomembno, bi se za njeno delo zanimali prosvetni delavci in s svojimi1, legati pomagali reševati vsa t' aktualna vprašanja s podro vzgoje in izobraževanja, o kak bo morala odločati skupšl naše izobraževalne skupnosti nem področju, smo vedeli, da začenjamo novo poglavje v razvoju slovenskega šolstva. Zato o novem letu ne bomo govorili kot o letu iskanj rešitev in poti za preobrazbo. Tudi ne bomo več le zavzeto razpravljali o poteh in možnostih za reformo naše šole. Novo leto bo leto uresničevanja dogovorjenih in sprejetih odločitev. Praktično uresničevanje bo prav gotovo zahtevalo veliko naporov vseh, delavcev v združenem delu in še zlasti delavcev, ki delajo v šolah, delavskih univerzah, vzgojno-varstvenih organizacijah, domovih, izobra- Aljaž Majcen, 8. razr.: Rudarjeva družina, likovni pedagog: Jože Majcen, Osnovna šola Primož Trubar Laško JADRAN MAČEK, PREDSEDNIK SKUPŠČINE POSEBNE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI ZA PEDAGOŠKO USMERITEV Posebna izobraževalna skupnost za pedagoško usmeritev, ki je začela delati letos, združuje srednje, višje in visoke šole — izvajalce pedagoškega izobraževanja in uporabnike kadrov, ki seuspo-sobijo na teh šolah — vzgojno-varstvene in vzgojno-izobraže-valne organizacije. Zdi se mi pomembno, da bi v prihodnjem letu naša izobraževalna skupnost zaživela v skladu s pričakovanji in uspešno pripomogla k uresničevanju sprejete zasnove usmerjenega izobraževanja. Planski dokumenti, ki jih zdaj sprejmemo, naj odsevajo resnične potrebe vzeoino-izobraževalneea vo- BORIS LIPUŽIČ, ČLAN SEKRETARIATA PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENCE Leto 1981 bo nedvomno za vzgojno-izobraževalno dejavnost najpomembnejše v vsem obdobju po osvoboditvi. Po večletnih družbenopolitičnih in strokovnih pripravah na celotno preobrazbo vzgojno-izobraževalnega sistema vstopamo v šolsko leto 1981-82, ko bomo začeli frontalno uresničevati vzgojno-izobraže valne programe srednjega usmerjenega izobraževanja^ in novo organiziranost šol. Če je bilo težišče dosedanjega poteka preobrazbe na snovanju novega vzgojno-izobraževalnega sistema, izgrajevanju modela celodnevne osnovne šole ter usmerjenega izobraževanja in njune programske zgradbe, bo odslej potrebno precej naših prizadevanj usmeriti v reformno vzgojno-izobraževalnega procesa, v vsebino, oblike in metode dela v šolah usmerjenega izobraževanja, da bi dosegli tudi večjo učinkovitost in kakovost. V novih družbenoekonomskih odnosih na temelju svobodne menjave dela bomo morali posvetiti pozornost tudi samoupravni organiziranosti šol. V letu 1981 nas torej čaka še veliko zahtevnih nalog. Naj omenim samo našo skupno odgovornost za to, da bosta dobro organizirana in vsebinsko ustrezno zasnovana proizvodno delo in delovna praksa učencev v usmerjenem izobraževanju. To bo pomembna sestavina povezovanja izobraževanja z delom in teorije s prakso. Vsebina vzgojno-izobraževalnih programov pa bo morala biti tako v zasnovi kot v izvedbi usmerjena k cilju —oblikovanju celostne ustvarjalne osebnosti, ne zgolj za uresničevanje nalog, ki temeljijo na zdajšnjih spoznanjih o potrebah združenega dela, marveč tudi za razvojne potrebe naše družbe v prihodnosti, ki jih je spričo naglega razvoja znanosti in tehnologije v svetu pa tudi družbenih odnosov, v vseh podrobnostih težko predvideti. Prihodnje srednjeročno obdobje bo stabilizacijsko; to pa bo zlasti vplivalo na obseg naložb tudi v šolstvo. To seveda ne pomeni, da bo mogoče uresničevati zahtevne naloge pri preobrazbi šolstva na račun sedanje materialne osnove in osebnih dohodkov učiteljev. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je sprejel stališče, da je treba v družbenih dejavnostih zagotoviti rast sredstev za osebne dohodke skladno s samoupravnimi sporazumi o svobodni menjavi dela. Moje želje za napredek vzgoje in izobraževanja v prihodnjem letu so še posebej namenjene uspešnemu povezovanju vzgoj-no-izobraževalne dejavnosti z vsemi drugimi področji združe-negadela, zlasti s proizvodnimi in drugimi _ gospodarskimi dejavnostmi. Žal je spričo nakopičenih problemov v gospodarstvu v marsikateri delovni organizaciji še premalo posluha za lastne kadrovske in izobraževalne potrebe. Načrtovanje strokovnih kadrov in izobraževanja je v njihovih razvojnih načrtih pogosto še zapostavljeno. Želim, da bi konec prihodnjega leta lahko ugotovili, da se je spremenilo na boljše. Vsem delavcem v vzgojno-izo-braževalni dejavnosti pa voščim srečno novo leto in želim uspešno delo! VIDA RUDOLF, PREDSEDNICA IZVRŠNEGA ODBORA ZVEZE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA SRS Ob časovnih premikih ponavadi globlje pogledamo v svoje skrite kamrice in se vestno izprašamo, da bi svoje misli, želje in hotenja načrtno usmerili vnaprej. Saj v zdravici ob natočenem čistem vinu povežemo ponavadi uresničljive želje. To bomo storili tudi letos morda malo bolj za- skrbljeno, zato pa tem bolj trezno in odločno pri načrtovanju svojih osebnih in družbenih nalog. Kljub nemirnemu svetu in vsakodnevnim težavam pri usmerjanju navad svojega življenja po svojih in družbenih možnostih — bomo vstopili v novo leto sicer z žalostnim spominom na veliko izgubo, a s titovsko upornostjo, zavzetostjo in z zaupanjem v uspehe našega dela in tvornosti. Brez bleščave prazničnih sveč bomo osvetlili svoje medčloveške BRANKO BOŽIČ, DEKAN PEDAGOŠKE AKADEMIJE V LJUBLJANI Prva želja vseh delavcev Pedagoške akademije v Ljubljani je, da bi začeli čimprej delati v novem in sodobnem poslopju. Kljub mnogim težavam, ki spremljajo gradnjo pedagoškega centra, smo trdno prepričani, da bo nova stavba zgrajena in pripravljena za vselitev že v letu 1981. Vse naše misli, hotenja in želje se prilagajajo viziji lepšega in boljšega, da ne rečem normalnega pedagoškega dela. Dosedanje, pogosto nemogoče razmere so nam preprečevale, da bi dosegli še boljše uspehe v učno-vzgojnem procesu z rednimi študenti, s študenti ob delu in vseh drugih oblikah pedagoškega dela, ki ga terjajo od nas potrebe osnovnega in tudi usmerjenega izobraževanja. Zato želimo, da bi bila vrata Pedagoške akademije odf vsak dan ne le za redne študef temveč za vse učitelje in vzgO) Ije, ki želijo dopolniti in poglo' svoje znanje. Ob številnih željah, ki 1 imamo na posameznih odded ^ in skupinah pa tudi kot delo' kolektiv, naj omenim le štiri? — Želimo, da bi se tudi stvu bolj uveljavila svobo* 1 menjava dela z ustrezn im vred 1 tenjem učiteljevega pedagog 1 dela. — Želimo, da bi skupaj Z ‘ 1 vodom SRS zašolstvo in Post' l izobraževalno skupnostjo Zt>l [ dogoško usmeritev našli p01 s možnost, da zmanjšamo štl' c tistih pedagoških delavcev, k c majo ustrezne izobrazbe, P1 J več let^ učijo v osnovnih s0' 4 — Želimo, da bi s šob' 1 letom 1981-1982 organi? S študij za vzgojiteljice na 1 <■ stopnji. r' Iztok Maselj, 6. razr.: Družina, likovni pedagog: Pavla Pe v Osnovna šola Edvard Kardelj Ljubljana Polje s Ko nazdravljamo novemu letu... m M tt» p'1 0 .vi1 isti ,hi 'jd nc] if sli oS ! 1 n" itt* rO' n'1' ,t' ib< nf o, H ii» li rO' iti i'0 ti it let '0) •lo< — Želimo, da bi poenotili in Posodobili študijske programe v skladu z zakonom o usmerjenem izobraževanju tako, da bi ti študijski programi omogočili štu- dentom — prihodnjim učiteljem čimboljšo pripravo za delo, ki jih čaka po končanem študiju na Pedagoški akademiji. IVAN KEJŽAR, PROFESOR na visoki šoli za organizacijo DELA KRANJ Za napredek izobraževanja v organizacijah združenega dela si Želim, da bi vodilni in vodstveni delavci sprejeli izobraževanje kot Pomembno sestavino združenega dela, da bi vsi delavci podpirali razvoj izobraževanja in se zavzemali za to, da bi bilo izobraževanje vključeno v celotno sestavo vsake organizacije združenega dela. Za napredek izobraževanja v OZD bi bilo zelo pomembno, da bi vsi strokovni delavci, ki se z njim ukvarjajo — organizatorji izobraževanja, inštruktorji praktičnega dela in predavatelji — pridobili več pedagoškega in andragoškega znanja, ki jim je nujno potrebno, še zlasti zdaj, ko prevzemajo organizacije združenega dela v usmerjenem izobra-Ževanjuše bolj zahtevne in odgovorne naloge. eli ■lo' i: D ;et ul >oi tč ki /st iti Toni Nemanič, 6. razr.: Ata, mama, brat in jaz, likovni pedagog: Mladenka Brancelj, Osnovna šola Metlika drago bratina, ravna-teu šolskega centra Ajdovščina Prihodnje leto bomo prešli na usmerjeno izobraževanje in uvedli v srednje šole nove vzgoj-Uo-izobraževalne programe. Na šolah si zato želimo, da bi čim prej dobili celotno programsko podobo usmerjenega izobraževanja ^ posameznih usmeritvah, da bi bili pravočasno na voljo vsi potrebni učbeniki in da bi se pedagoški delavci šol ter inštruktorji OZD pravočasno usposobili za nove naloge. Stiki med šolami in združenim delom naj bi bili čim boljši, saj bomo le z medsebojnim sodelovanjem lahko uspešno usposabljali delavce, kakršne potrebuje združeno delo. Uvajanje usmerjenega izobraževanja bo zahtevalo od učiteljev in vodstev šol temeljite priprave ter skrbno in odgovorno delo. Reforma bo terjala od delavcev v srednjih šolah izredne napore. Prav je, da bi to upoštevali vsi, tudi tistj ki včasih nalagajo učiteljem in ravnateljem še veliko dodatnih nalog. stane murkovič, DIREKTOR DELAVSKE UNIVERZE POSTOJNA Za novo leto si želim, da bi se izobraževanje ob delu širilo in da bi se njegova družbena vloga še bolj utrdila. Izobraževanje odraslih naj ne bi bilo prepuščeno tržnim zakonitostim in naključnemu povpraševanju, ki vodi v tej dejavnosti posebnega družbenega Pomena k nestabilnosti in zbuja pri andragoških delavcih negotovost. Če hočemo doseči višjo delovno storilnost, razvitejše socialistične samoupravne odnose in hitrejši napredek celotne družbe, moramo načrtno skrbeti za usposabljanje delavcev in občanov, za njihovo nenehno strokovno, družbeno-politično in splošno izobraževanje. Delavske univerze so za to že veliko storile. Želim si, da bi naša družba z njim bolje ravnala in jih bolj spodbujala. MomČELO JANKOVIČ, PEDAGOŠKI SVETOVALEC DOMOVE UČENCEV, UUBLJANA izenačil položaj vzgojiteljev in učiteljev v usmerjenem izobraževanju, tako po vsebinski kot po materialni plati. Novoletne želje? Tako kot v Minulem srednjeročnem obdobju n so brali svoje pesmi in prozo Vo' jislav Vulanovič,'Husein Bašič-Fedja Šehovič, Miroslav Slavke Madjer, Hadži Bokši, Miraš Martinovič, Eftim Kletnikov Peter Božič, Zlatko Zajc, Ras! Perič, Oto Tolnai, Mihal Djuga-Štefan Hudak, Felicia Muntea-nu, Slobodan Blagojevič, Ned-žad Ibrišimovič in Ivan Kodrič Kot trajna vrednost in dosežek te razstave bo kmalu izšla knjig* z enakim naslovom: Pismenost' Bosni in Hercegovini do let* 1918. MILAN R. MARKOVIČ san faz •jat Tv( Slo' ske nm tiči val za: sta dri šk, tu bil Ve: ški nji je ko nu m- del naj obravnava spomenike kulture in njihovo varstvo. Pobuda SR Hrvaške o estetskem urejanju šole in okolja naj se razširi na vse republike in pokrajine. Šolanje in izpopolnjevanje likovnih pedagogov mora biti zagotovljeno s posebnim sistemom in s posebnim programom, po katerem se bo oblikoval tudi profil strokovnjakov. Le na temelju takega študija se bo lahko razvijala likovna pedagogika kot znanost na vseh ravneh. Predavateljem, ki so dokončali dveletni študij, je treba omogočiti vpis v tretji letnik. Uvesti moramo stalno strokovno izpopolnjevanje. Mednarodno sodelovanje naj temelji na medsebojnih interesih; biti mora tako, da bo pripomoglo k razvoju likovne pedagogike. Okrepiti moramo sodelovanje z neuvrščenimi deželami in udeležbo v mednarodni organizaciji likovnih pedagogov IN SE A. Med drugim je bilo sklenjeno tudi to, naj se ustanovi društvo likovnih pedagogov Kosova. Sedež Zveze likovnih pedagogov pa se prenese ^Beograd. Zago-ttovki je treba ustrezne kadrovske možnosti in denar za nemoteno delo. Kongres je Dri strokovno in organizacijsko dobro pripravljen. Iz referatov, razprav in gradiv je bilo razvidno, da nekatera območja Jugoslavije prav izstopajo s svojim prispevkom in željami po napredku likovne vzgoje (Hrvaška, Srbija, Vojvodina). Društvo likovnih pedagogov Čme gore ki je sprejelo organizacijo kongresa, je delo odlično opravilo. Dogovorjeno pa je bilo, da bo kongres v Sloveniji. Toda Slovenija tega ni bila sposobna narediti. Čeprav v sklepih to ni zapisano, je vendarle res, da bi morali tudi pri nas ustanoviti društvo likovnih pedagogov. Videti pa je, da smo s položajem, kakršen je, zadovoljni. Premalo si prizadevamo, da bi se karkoli premaknilo, ker bi nam to naložilo novo delo, nove odgovornosti. Verjetno smo edina republika, ki še dvomi o tem, da potrebujemo tudi likovnega pedagoga z visoko izobrazbo. Neusklajena stališča, ki hromijo našo organiziranost, bi morala biti pobuda za medsebojno dogovarjanje in iskanje naprednih poti, ne pa Srečanje mladih filmskih ustvarjalcev vzrok za še večja razhajanja. MILENA STEFAN znaj a ČIC Srečanje mladih filmskih ustvarjalcev Slovenije, je prireditev, ki zdaj že tradicionalno uvaja celjski teden domačega filma. Mladim do devetnajstega leta ponuja priložnost, da predvajajo vrstnikom svoje filme ter se z njimi in mentorji pogovore o vsebinskih in organizacijskih problemih svojega dela. Letošnja prireditev je pokazala, da je filmov vse manj, pa tudi to, da vzrok tega zmanjševanja ni le trenutno pomanjkanje filmskega traku na tržišču. Letos je predvajalo svoje filme le 18 klubov in krožkov, pa tudi manj filmov je bilo prijavljenih. Srečanje je potekalo v treh delih: projekcija pionirskih in projekcija mladinskih filmov ter pogovor o delovnih dosežkih. Letos pa je žirija v posebnem programu predstavila filme Davorina Marca, ki jih je bilo največ in so bili med najboljšimi. Merilo za izbor najboljših pionirskih filmov je bila čista otroška ustvarjalnost, ki se kaže v izboru in obravnavi teme ter uporabi filmskih izraznih sredstev. V programu mladih filmarjev iz osnovnih šol je bil viden razvoj in vzpon filmskih krožkov Prve osnovne šole iz Celja in Osnovne šole Bičevje iz Ljubljane. Celjani so se lotevali zanimivih tem, ki kažejo v filmih kot so Po tretji (mišljena je tretja svetovna vojna), Antireklama, Rdeči mlin in Drevo, že angažiran odnos do pojavov v okolju. Posebno zahvalo zasluži avtor filma Rdeči mlin, ki se je izognil aktivističnemu glorificiranju preteklosti. Ljubljančani pa so v svojih filmih s preprosto in čisto filmsko govorico v filmih Memento mori, Krog, Med oblakom in betonom obravnavali nekatera čustvena stanja svojih vrstnikov. Po kakovosti sta še vedno med najboljšimi filmska krožka Zarja iz Izole in krožek Osnovne šole Janez Levec iz Ljubljane. Označujeta ju vztrajnost in korektnost pripovedi in filmskega zapisa. Iz Izole je prišel animirani film Spomini. Odlikuje se po dobri in zanimivi animaciji, ki uporablja tudi prvine stripa. Ljubljančani iz osnovne šole Janez Levec so opazovali urbano okolico ter nelagodnost, ki jo doživlja otrok v bližini gradbišča. Film je pripo vedno razgiban in zrcali otro- * kovo pridobljeno sposobno*1 j filmskega zapažanja. Odlikujet* ■ ga skrbna montaža in posebni pozorno izbran zvok. 1 V filmih mladincev sta vidtf ' dve smeri. Nekateri raziskujej' -možnosti medija in hkrati sebe ’ okolju ter se ne podrejajo usta Ijenim vzorcem. Med njimi iZ' z stopajo predvsem Davorin Mari v Tomi Gračanin, Andrej Brecelj' ti nik, Zdravko Pečenko in Jož* p Markič. Zdravko Pečenko i* s Jože Markič oblikujeta svoj£ iskanje v okviru klasičnega poj' movanja filmskega izraza, v k3' terem je čutiti posebno senzibil' nost v načinu opažanja in zapise vanja resničnosti, drugi pa iščej0 pot k nekim svojim filmskim pe j skusom. Taki poskusi so tudi * filmih Gimnazije iz Noveg* mesta in Šole za oblikovanje ij Ljubljane. Drugi vse preveč rad1 posnemajo poklicni film in se za' tekajo k nedomiselnim reporta' žam. Pokazalo se je, da je največj1 problem filmske ustvarjalnost najmlajšiH vlog in pomen meff torja. V osnovni šoli le-ta poge sto preveč posega v otroški filt1 in tako otroke odvaja od njihovi prirojene sposobnosti, s kateri spontano izražajo tisto, za kar s" se odločili v svojem zaznavneri čustvenem in miselnem svetu Njihov poseg pa vpliva na izbo1 teme in na način upodobitve, ^ pogosto naredi film nezanimiv Pri mladincih pa je pogosto čuti' ti, da niso imeli mentorja ali p* da se ta slabo pozna na filmsk0 umetnost. Na tej stopnji j( takšno delo zavora, ne pa spod" buda. Tako nas 16. srečanje najmlaj' ših filmskih ustvarjalcev vedno opozarja na začetne tf žave gibanja, na slabo pomoč ti' stih, ki bi jo lahko dali mentof' jem v šolah ali mladinskih orga' nizacijah. Ta pomoč je bolj nri' todološka kot pa tehnična ali m*' terialna. Združenje filmskovt' gojnih delavcev se je zato obvf' zalo, da bo razčlenilo vse težav* gibanja ter pripravilo in izpeljali takšen program dela, ki bi mlad* filmarje spodbudil k delu, meU'j torje pa spet tesneje povezal. ČIČ MIRJANA BOR< uu, me*' n ^ANCE PETEK )Sti Spomini ^ovenska matica v Ljubljani 1979 Spomini dr. Franca Petka U885—1965) vsekakor sodijo ®ed temeljna dela za spoznavale položaja koroških Slovencev v času med obema svetovnima v?jnama^ Pritisk nemškega na-c’onalizma po 10. oktobru 1920, dnevu plebiscita, je dr. Petka v°dil na pot politike, saj je uvidel, da je od koroških Slovencev Ertlih odvisno, ali bodo v novih Cmerah dosegli svoje držav-Jianske in narodnostne pravice, dvorno je sodeloval pri obnovi slovenske politične in gospodarske organizacije ter vplival nanjo, da je razširila svojo politično zasnovo. Ko se je izobliko-jj Val predlogo kulturni avtonomiji koroške Slovence, je kot predstavnik Političnega in k uit urnega društva za Slovence na Koroškem veliko prispeval k spora-?umu o avtonomiji. Dolga leta je k'1 predsednik te osrednje slovenske organizacije na Koroškem, od leta 1923 do 1934 pa Šj njen deželni poslanec. Sodeloval je na mednarodnih manjšinskih kongresih tudi potem, ko se je tooral začasno umakniti iz do-•tiače politike. Na političnem področju je *ačel spet sodelovati po zlomu nacizma, ko je bil izvoljen za Predsednika Pokrajinskega na-todno-osvobodilnega odbora za Slovensko Koroško. Pozneje je Postal predsednik OF za Slovensko Koroško ter Demokratične fronte delovnega ljudstva. Poleg tega je bil vse do leta 1964 izdajatelj, lastnik in založnik naprednega slovenskega koroškega glasila Slovenski vestnik. Dr. Petek opisuje v svojih spominih boj za pravice slovenskega življa na Koroškem povezano s svojo življenjsko usodo. V prvih poglavjih prikaže leta do koroškega plebiscita, razprere ob plebiscitu, prvi čas v avstrijski republiki ter obnovo slovenskega političnega življenja in vprašanje napredne usmeritve. Potem govori o času, ko je bil občinski odbornik v Velikovcu in o težavah, ki jih je pri tem premagoval. Hkrati podaja širšo podobo družbenopolitičnega življenja na Koroškem v prvih desetletjih po plebiscitu: slovenske privatne šole na Koroškem, slovensko zadružništvo v novih razmerah, o veleposesti in velikih kmetih v slovenskem delu Koroške, o pogajanjih za kulturno avtonomijo koroških Slovencev in pomenu takšne avtonomije ter o stikih z drugimi narodnimi manjšinami. Zadnja poglavja so posvečena usmerjenosti slovenske politične organizacije leta 1930, položaju Slovencev v času, ko je bila likvidirana demokracija, političnemu razvoju koroških Slovencev v prvi avstrijski republiki in razmeram po priključitvi Avstrije Hitlerjevi Nemčiji, ko so koroški Slovenci bili še posebno izpostavljeni nasilju in so jim prepovedali vsakršno obliko nacionalnega življenja. Besedilo je za tisk — po smrti dr. Petka — pripravil dr. Janko Pleterski. Njegove so tudi zelo obširne (nad 60 strani) zgodovinske opombe, ki izčrpno komentirajo in dopolnjujejo Petkove spomine. Pri opombah je sodeloval tudi dr. Tone Zorn. JOŽE CIPERLE -1 po- :ro- ios1 ietf Za filmsko vzgojo Mladinska knjiga je pripravila tiste, ki se ukvarjajo s filmsko vzgojo, dve knjigi, ki bosta upo-fabni tedaj, ko bomo pripravljali Pogovor o filmu, in za delo v ifl snemalnih krožkih. Tone Frelih: fUM — MED SANJAMI IN RESNICO Mladmska knjiga, Ljubljana, 1980 Knjiga odgovarja na številna vprašanja, ki se pojavljajo pri vseh oblikah filmskovzgojnega dela. V njej je objavilo svoje prispevke več avtorjev iz jugoslo-vanskih filmskih središč.Franček Rudolf obravnava v svojem prispevku film kot umetnost in raz-vedrilo ter vso zapletenost te dvojnosti, ki pripomore, da je film hkrati popularen in pomemben. Dr. Milan Rankpvič je obširno spregovoril o estetski posebnosti filma, ki ga je opredelil v razmerju do gledališča, književ-aosti, glasbe in slikarstva. O evoluciji filmskih oblik na prehodu 12 neme v zvočno dobo filma razpravlja Georgi Vasilevski. Vladimir Kocjančič razmišlja o filmskih vrstah in zvrsteh. O filmski animaciji piše obširno Ranko Munitič, Rudolf Sremec Pa razčlenjuje dokumentarni film zadnjih desetletij, ko le-ta ^radi dokumentaričnosti televi-rjje doživlja zanimivo preobra- Za praktika bodo verjetno najbolj zanimivi prispevki Toneta Freliha, Aleša Erjavca in Mire Boglič o filmski kritiki. Preidi opredeljuje namen, interesna Področja filmske kritike in njen Pomen za razvoj filmske umetnost^ Erjavec družbeno vlogo kritike, Mira Boglič pa skuša v Svojih desetih tezah o filmski kri-dki določiti resnično vlogo kri-tike in njen vpliv na ustvarjalnost 'n občinstvo. " nke m c Drago Kocjančič: FOTOGRAFIRAJMO-SNE- MAJMO! Mladinska knjiga, Ljubljana, 1980 Avtor knjige na samosvoj in nenavaden način obravnava snemanje s fotografskim aparatom in snemalno kamero. Svojo dolgoletno fotoamatersko in fo-toreportersko izkušnjo je povezal z izkušnjami poklicnega filmskega snemalca in televizijskega novinarja. Zato tudi ni svojega dela — tako kot je to v navadi — razdelil na fotografski, filmski in televizijski del. Zanj so ta sredstva le različne oblike vidne komunikacije. To je tudi cilj in izhodišče njegovega pisanja. Vzporednice se odkrivajo na teoretičnem in tudi na obširnejšem praktičnem področju. Priročnik je pisan predvsem s stališča poklicne izkušnje dopolnjene s poznavanjem amaterske tehnike. Za razumevanje knjige so pomembna zlasti prva tri poglavja, ki dajejo potrebne informacije za razumevanje optičnih, mehaničnih in kemičnih dogajanj pri snemanju, v drugih pa so v prijetnem slogu napisani napotki za pridobivanje veščine snemanja. V tem priročniku se nam tudi prvič predstavljata skupaj poklicna ter amaterska tehnika. Knjiga upošteva naše razmere in zmogljivosti. V knjigi je tudi seznam vseh strokovnih pojmov, ki jih najdemo v filmu, zato bo posebno zanimivo za bralca, ki se šele seznanja s fotografsko-filmsko-te-levizijsko tehniko ter tehniko, snemanja. Če pri tem upoštevamo tudi to, da od leta 1938 tega besednjaka na Slovenskem nismo obnavljali in prepravljali, vemo kakšno veliko delo je na tem področju s pomočjo Marjana Richterja opravil avtor. MIRJANA BORČIČ Priročnik za družboslovje Dr. Vlado Sruk, Filozofsko izrazje in repertorij, Pomurska založba Murska Sobota Pri Pomurski založbi v Murski Soboti je izšla knjiga dr. Vlada Sruka Filozofsko izrazje in repertorij. Za vzgojno-izobraže-valno delo, predvsem za učitelje družboslovja na srednjih šolah, je knjiga prijetno presenečenje. Priročnik je dosežek avtorjevih dolgoletnih pedagoških in strokovnih izkušenj. Dr. Vlado Sruk v zajetnem slovarju pojasnjuje poglavitne pojme, pojmovne zveze in kopico drugih izrazov, povezanih z različnimi filozofskimi strokami. Povedano natančneje: ob posameznih pojmih so poleg filozofije obravnavana še druga področja od psihologije do politike in filologije. V zgradbi novega priročnika prevladuje racionalno obvladovanje velikega miselnega bogastva, posebno pedagoško-didaktično vrednost pa mu daje njegova notranja vsebinska zasnova. V kritičnem razmerju do celotne filozofske tradicije (obravnavani so tudi nekateri temeljni pojmi azijskih filozofij) in drugih meščanskih doktrin se izkaže marksistična misel v ustvarjalni revolucionarni premoči. Raziskujoč in kritičen odnos do razlage filozofskih problmov kaže, da se avtor ni zatekal k definicij- skim zapisom. V besedilu so marsikje podana stališča jugoslovanskih avtorjev. Dobili smo delo, ki usmerja k poglobljenemu pridobivanju filozofske miselne kulture, h kritičnemu branju filozofskih del. Prav letos smo ob različnih analizah spoznali, da se je treba lotiti marksističnega izobraževanja še bolj strokovno; to velja zlasti za samoupravljanje s temelji marksizma v srednjem usmerjenem izobraževanju. Med temeljnimi sestavinami tega procesa je treba db akcijski in vzgojni usmeritvi nameniti kar največ pozornosti vsebinskim prvinam. Bolj bi si morali prizadevati, da bi ustvarjalno razčlenjeval tiste družbene resnice, ki so v marksizmu pogoj za razlago in spremembo razmer in sveta. Dr. Vlado Sruk pa si v svoji knjigi prizadeva preseči shematičen učbeniški način obravnave, ki je značilen za marsikatero tovrstno delo na področju družboslovja na naših šolah. Knjigo lahko koristno uporabljajo učitelji filozofije, sociologije in samoupravljanja s temelji marksizma. j. IVAN SERNEC Naš malček »Z vami se veselimo in delimo srečo. Najdragocenejša popotnica otroku za življenjsko pot je srečno in varno fttroštvo. »Tako je med drugim zapisano v čestitki predsednika občine, ki bo priložena darilu — knjigi Naš malček. Knjigi bodo od 1. januarja 1981 dobili vsi starši v Sloveniji ob rojstvu svojega prvega otroka. Estetsko opremljeno in bogato ilustrirano, strokovno napisano knjiga Naš malček, ki obravnava nego, vzgojo in razvoj otroka do rojstva do tretjega leta starosti, je pripravila in izdala s svojimi družbenimi in strokovnimi sodelavci Zveza prijateljev mladine Slovenije na pobudo Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije. Knjiga je pravkar izšla v nakladi 32.000 izvodov; toliko otrok se približno rodi v Sloveniji na leto. Izdaja knjig pomeni brez dvoma pomemben družbeno-politični dogodek, hkrati pa logično nadaljevanje pred štirimi leti izdane knjige Vajino skupno življenje, ki jo je prav tako izdala Zveza prijateljev mladine Slovenije, in jo v naši republiki prejmejo ob sklenjeni zakonski zvezi vsi no-voporočenci. Knjiga je izraz posebne družbene skrbi za otroke in družino. Poudarja pomen otrokovega rojstva, ki ni le srečen dogodek za starše, temveč tudi za družbo. Slovenski starši bodo tako ob prisrčni, skromni slovesnosti, ko jim bodo darovali knjigo, skupaj s čestitko in izpiskom iz rojstne matične knjige, začutili neposredno družbeno skrb že takoj ob rojstvu otroka, skupno veselje in skupno odgovornost za njegovo otroštvo. Priročnik Naš malček so pripravili številni strokovnjaki, je prva knjiga, ki je nastala iz naših razmer za naše razmere. Celotno obravnava skrb za otroka od rojstva dalje — iz zdravstvenega, psihološko-pedagoškega in pravnega vidika. Obogatena je z več kot sto čmo-belimi in barvnimi fotografijami. Na 250 straneh obravnava: vlogo staršev in družbene skupnosti do otroka, nego otroka, novorojenčka, dojenčka, malčka, do tretjega leta, njegovo vzgojo in razvoj. V njej lahko najdemo pravne predpise, ki obravnavajo pravice in dolžnosti otrok ter mali dnevnik, kamor bodo starši lahko zapisovali pomembne datume in opažanja o otrokovem zdravju, zdravniške preglede in spremembe v njegovem razvoju. Za občine stane knjiga 140 din, v prosti prodaji pa bo stala 280 din. Zveza prijateljev mladine Slovenije , Zveza skupnosti Otroškega varstva, Zdravstvena skupnost Slovenije in nenazadnje tudi Republiški sekretariat za notranje zadeve si prizadevajo, da bi knjiga Naš malček dosegla vsako družino v Sloveniji, pri tem pa naj bi pomagale vse občine v naši republiki. Doslej sodeluje v tej akciji že 16 občin pričakujemo pa, da se bodo do novega leta pridružile še vse druge! Knjigo Naš malček priporočamo vsem šolskim knjižnicam, še posebej vzgojiteljicam za njihovo delo in vsem staršem predšolskih otrok. T. D. nove knjige Nova zbirka Kurirčkove zgodovinske slikanice Založba Borec v Ljubljani Nova kurirčkova slikanica 1980, ki je pravkar izšla pri Založbi Borec, zajema pet velikih zgodovinskih barvnih slikanic, kjer so natisnjene bogato ilustrirane zgodbe iz naše novejše zgodovine in iz naše daljne preteklosti. Dostopne so vsakemu otroku pa tudi mladina in odrasli jih bodo včasih radi prelistali. Sčasoma se rparsikaj na novo ovrednoti pa tudi pozabi — enostavnost in neposrednost pa vsakomur približata prvine naše preteklosti, ki v slikanicah znova zaživi. Zato bi bilo prav, da bi te slikanice našle prostor v vsaki domači knjižnici, saj pomenijo trajno vrednost. Predstavimo jih na kratko: vedno žive teme, ujete v jedrnata besedila in razkošje barv, nam nevsiljivo pričarajo prostor in čas, v katerem so živeli junaki, ki jih slikanice predstavljajo. Ilustracije so izvirno, enakovredno dopolnilo zgodbam. Naj povemo, da je to že tretja zbirka petih knjig Kurirčkove zgodovinske slikanice, ki jo je izdala Založba Borec; kar pomeni v številkah: 15 naslovov, vsaka slikanica je izšla vnakladi 10.000 izvodov — to je kar 225.000 zgodovinskih slikanic prišlo do mladih bralcev! Naj jih naštejemo: — TISKARNA GRŠKA 14, napisal in ilustriral Ive Šubic, ki je v slikanici vemo in doživeto predstavil delo v nekdanji partizanski tiskarni sredi gozdov kočevskega Roga, kjer je sam živel in delal. — PADALA SO ZATEMNILA SONCE: besedilo napisal Miha Mate, domiselno ilustriral Marjan Amalietti. Slikanica nam osveži znan zgodovinski dogodek — desant na Drvar, kjer je dramatičnost trenutka tesno povezana z našim Titom. — SLAVA KLAVORA: zgodbo je zapisal France Filipič, z izvirnimi barvnimi skicami dopolnil Matjaž Schmidt. Pred nami oživi podoba dekleta, ki se je s svojim junaštvom za vedno zapisala v zgodovino našega narodnoosvobodilnega boja. — VELIKA STAVKA, ki jo je napisal Anton Ingolič in likovno dopolnil Aco Mavec s svojimi množičnimi kompozicijami, nam razgrne preteklost — predvojno gibanje v veliki tekstilni stavki avgusta 1936. — ŠTIRJE SRČNI MOŽJE, napisal Janez Kajzer in učinkovito dopolnil z barvo Matjaž Schmidt, nam odkriva zgodbo pogumnih razsikovalcev planinstva pred 200 leti, ki so stopili na vrh Triglava, _ Zgodovinskeftfikanice priporočamo vsem šolam, knjižnicam in staršenTza njihove otroke? Vseh pet zgodovinskih slikanic je trdo vezanih; zbirka je kar poceni za današnji čas, saj stane le 390 din, posamezna slikanica pa 78 din. Vsem naročnikom, ki bodo kupili celotno zbirko, je založba namenila posebno darilo; Veliko barvno umetniško reprodukcijo Triglava, ki je izvirno delo Matjaža Schmidta. T. D. Naslovnica ene izmed Kurirčkovih zgodovinskih slikanic OPREMLJENOST štiri grafoskope, televizorje, Z AVDIOVIZGALNIMI 8mm kinoprojektorje, gramo-SREDSTVI fone in magnetofone, po sedem Po novih francoskih normali- diaprojektorjev, tri kasetne vih mora imeti vsaka srednja šola magnetofone in dva radioapara-s 600 do 1000 učenci najmanj po ta. Ob akcijah za uspešnejši začetek izvajanja zakona o usmerjenem izobraževanju potekajo tudi priprave za to, da bi se pravočasno usposobili inštruktorji za izvajanje proizvodnega dela in delovne prakse, zaposleni v delovnih organizacijah. Te naloge se je lotila Gospodarska zbornica Slovenije in jo skušala uresničiti v skladu s predvidenimi roki. Posebna delovna skupina se je glede na merila in gradivo odločila za skrčen (30-urni) študijski program, po katerem naj bi usposobili ustrezne strokovnjake za inštruktorske in mentorske naloge. Upoštevanja vredno je to, da želimo v začetku s takim programom pospešiti množično pripravo kadrov. Problem pa je metodika poučevanja praktičnega dela, ki je še vedno zasnovana (kot je iz gradiva zbornice razvidno) na metodi štirih stopenj: — priprava na poučevanje — demonstracija dela z razlago — opravljanje dela — utrjevanje in urejanje. V bistvu je to nemška REFA metoda štirih stopenj za poučevanje dela, ki zahteva, da moramo učenca pripraviti na delo, mu razložiti nalogo ali pokazati postopek, ga pustiti, da izvaja nalogo in potem končati pouk. Metoda REFA je nastala v povezanosti z industrijsko organizacijo dela, v kapitalističnih proizvodnih odnosih. To metodo smo nekritično prevzeli pred kakimi dvajsetimi leti in jo začeli uporabljati pri usposabljanju v delovnih organizacijah. V skladu z dialektično metodo pa bi jo morali kritično preveriti, povezati z razvojem naše družbe in jo glede na to izpopolniti. Vsakemu dialektiku je jasno, da ni za vse večne čase danih in veljavnih-metod, in to velja tudi za poučevanje praktičnega dela. Kako dolgo še po metodi štirih stopenj? Več ustvarjalnosti pri poučevanju praktičnega dela ZAKAJ DRUGAČE V čem so torej pri nas razlogi, ki terjajo novosti v metodologiji poučevanja dela? Gre predvsem za dve bistveni razliki v primer- ročnih delavcev razredne družbe zgolj za mehanična opravila. Industrijska organizacija dela s pripravo dela, ki je v kapitalističnih proizvodnih odnosih raz- javi z družbami, predvsem na zahodu, pa tudi na vzhodu. Prva temeljna razlika je v tem, da ima vsak delavec pri nas dve temeljni nalogi: izvajanje dela in upravljanje. Ti povezani nalogi pa zahtevata, daje šiiše usposobljen. Druga razlika, ki je povezana s prvo, pa je spremenjeni položaj ročnega delavca, ki ga ne bi smeli več obravnavati zgolj kot dodatek k stroju, saj je pri tem njegovo delo skrčeno predvsem na mehanično strežbo. Nasprotno, morali bi ga usposobiti za krmiljenje strojev, naprav in orodja. Metoda štirih stopenj pa je povezana z usposabljanjem delila dela na umsko in fizično, ter ga s tem popolnoma »razčlovečila«, mora v samoupravnih proizvodnih odnosih začeti s ponovno integracijo obeh človeku po naravi danih ustvarjalnih sestavin. To pa je mogoče uresničiti s tako preosnovano pripravo dela, ki bo z operacijskim postopkom zagotavljala tehnološko skladnost izdelka in varnost pri delu. Delavec z ustreznim znanjem si bo sam organiziral in izoblikoval potek dela na svojem delovnem mestu. Uvesti bo treba takšno izobraževanje za dela in naloge v delovnih organizacijah, za katera ni ustreznih šol (takih ni malo), da bo znanje temeljilo na razumevanju tehnoloških postopkov, povezovanju gradiv in upravljanja s sredstvi za delo. Gre za zavestno in moralno obvezujočo akcijo: odpraviti reprodukcijo nekvalificiranih (neusposobljenih) in polkvalifi-ciranih (polusposobljenih) »poneumljenih« delavcev (za to pa seveda niso sami krivi). Vsak dan prihaja na delo stotisoče delavcev za ročna dela, pri katerih (zaradi naše brezbrižnosti) pričakujemo le to, kaj bodo ustvarili z rokami. Ob tem pozabljamo na neslutene možne delovne dosežke, ki bi jih delavci lahko dosegli z uporabo svoje »pameti«. SPOZNATI IN PREVERITI In ne nazadnje: ni namen proizvodnega dela učencev srednjeročnega usmerjenega izobraževanja v skupni vzgojno-izobra-zbeni osnovi, da jih izurimo le za mehanično izvajanje določenih operacij. Z znanjem, pridobljenim v osnovni šoli in z osnovami tehnike in proizvodnje; predvsem pa z znanjem iz tehnologije, ki bi jim ga posredovali inštruktorji v delovnih organizacijah, naj bi učenci prepoznali zakonitosti temeljnih tehnoloških procesov. Z neposrednim delom naj bi tehnologijo temeljito spoznali in jo preverjali v praksi. Zato bi morali uveljaviti za izbor del in nalog proizvodnega dela učencev usmerjenega izobraževanja tale merila: — posamezno delo mora biti povezano z enim izmed temeljnih tehnoloških postopkov; — izvajanje dela naj bo povezano s krmiljenjem stroja, naprav, orodja; — delovna organizacija naj ne zahteva samo mehaničnega izvajanja dela, temveč so zanj potrebne tudi človekove miselne funkcije; Danilo Makuc, 6. razr.: V mizarski delavnici, likovni pedagog: Bogo Maver, Osnovna šola Solkan — delo ne sme biti nevaro® — izvajanje dela naj ne & “glavnega toka proizvodnje. , Tako organizirano proizvod^ delo z osnovami tehnike in pf®' zvodnje je enakovredna vina splošne izobrazoe. rri fr zasnovanem pridobivanju Pj® zvodnega ali kateregakoli gega praktičnega znanja ^ ramo metodiko tega pouka fn diti po načelu vpogleda v del®’ zahteva tele postopke: — Na podlagi opredeljen®?! in didaktično razčlenjenega d®J (naloge) organizirano Posrej jemo učencem tisto programi rano znanje iz tehnologije tj sredstvih za delo, o materij dokumentaciji in varnosti), povezano z izbranimi deli, na' j gami. — V povezanosti z opreš Ijenim delom (nalogo) uče^ razčlenijo prejeto tehnično delovno dokumentacijo. — Na temelju prej navefljj nega znanja ter razčlembe t®1 nološke in delovne dokument rije zahtevamo, da učenci ^ razmislijo, kako bi delo ali ^ logo opravili. -— Inštruktorjev prikaz d®'®] ki temelji na didaktični r^j 'člembi delovne operacije in P®! prave za izvajanje predviden®;! postopka, je le eden izmed n®’ nov, ki kaže, kako lahko op® vimo delo. Učenec si lahko so soma sam izoblikuje, kako ^ najustrezneje opravljal delo P načelu: »Ni dela, da ne bi mož1 biti še bolje opravljeno.« — Vaje v urjenju so zas®01 vane na nenehni povratni inf®1 mariji. Ta pa je usmerjena tal da morajo učenci sproti preg!'* dati delo. Če primerjamo navedeno P snovo z rutinsko metodo šti® stopenj poučevanja praktičn®.® dela, ugotovimo bistvene razlil v vsebini in posredovanju z®! nja, potrebnega za delo. j Mag. BRANIMIR LORENCI1 ZVEZNI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO — PERSONALNA UPRAVA — razpisuje NATEČAJ za sprejem kandidatov za učence splošnih srednjih vojaških šol in gojence srednjih vojaških šol rodov in služb v letu 1981 KATERE SO SREDNJE VOJAŠKE ŠOLE? — Letalska splošna srednja vojaška šola »Maršal Tito« v Mostarju —- Splošna srednja vojaška šola »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani (vpis samo z območja SR Slovenije). V navedeni šoli se je mogoče vpisati v 1., 2. in 3. razred. Srednja vojaška šola kopenske vojske v Sarajevu, naslednjih smeri: — pehotna — artilerija — artilerijsko-raketne enote protizračne obrambe — oklepne enote — inženirstvo — zveze — atomska, biološka in kemična obramba. Tehniška srednja vojaška šola kopenske vojske v Zagrebu naslednjih smeri: — strojna — elektrotehniška — raketna — kemijskotehnološka — prometna. Letalskotehniška srednja vojaška šola v Rajlovcu naslednjih smeri: — strojnotehniška — elektrotehniška — elektronskotehniška — telekomunikacijska. Momariškotehniška srednja vojaška šola v Splitu. Intendantska srednja vojaška šola v Sarajevu. Sanitetna srednja vojaška šola v Novem Sadu naslednjih smeri: — medicinska — farmacevtska (smer sprejema samo v 3. razred). KAKO SE PRIJAVITE? Kandidati, ki se žele javiti na ta razpis, naj se zglasijo f>ri občinske upravnem organu za ljudsko obrambo v občini, kjer stalno prebivaj Tam bodo dobili vsa pojasnila. V navedene šole se je mogoče vpisati v 1. m 3. razred. KAKŠNI SO POGOJI ZA SPREJEM? Na natečaj se lahko priglasijo fantje, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo tele zahteve: a) splošni pogoji: — da so zdravi in sposobni, kar bo ugotovila pristojna vojaška zdravniška komisija; — da niso bili sodno kaznovani in da proti njim ni uveden kazenski postopek; — da imajo priporočilo o moralnopolitičnih lastnostih za šolanje in službovanje v oboroženih silah; — da imajo soglasje staršev — skrbnikov. b) posebni pogoji: 1. kandidati za 1. razred: — da so rojeni leta 1965 ali kasneje; — učenci, ki obiskujejo 8. razred osemletke, morajo 7. razred končati z najmanj dobrim uspehom, tisti, ki so osemletko že končali, pa so morali v 8. razredu doseči najmanj dober uspeh; — učenci, ki so imeli v 7. oziroma 8. razredu, dober uspeh, morajo imeti vtem razredu najmanj dobro oceno iz matematike, fizike in kemije; 2. kandidati za 2. razred: — da so rojeni leta 1964 ali kasneje; — učenci, ki obiskujejo 1. razred šole srednjega usmerjenega izobraževanja, so morali 8. razred osemletke končati z najmanj dobrim uspehom; — učenci, ki imajo v 8. razredu osemletke dober uspeh, morajo imeti iz matematike, fizike in kemije oceno najmanj dobro; 3. kandidati za 3. razred: — da so rojeni leta 1963 ali kasneje; — učenci, ki obiskujejo 2. razred šole srednjega usmerjenega izobraževanja, so morali 1. razred končati z najmanj dobrim uspehom, tisti,ki so 2. razred končali, pa morajo imeti v tem razredu najmanj dober uspeh; — učenci, ki imajo v 1. in 2. razredu dober uspeh, morajo imeti v tem razredu iz matematike, fizike in kemije najmanj oceno dobro. ŠOLANJE, PRAVICE IN OBVEZNOSTI UČENCEV IN G«1 JENCEV . Šolanje v spl. srednjih vojaških šolah in srednjih vojaških šol3, rodov in služb se začne 1. septembra 1981 in traja štiri ali tri leta®® roma dve leti. Učenci in gojenci stanujejo med šolanjem v internatu in imajo11 stroške Zveznega sekretariata za ljudsko obrambo pravico do: sta®®, vanja, hrane, oblačil in obutve, šolskega pribora, učbenikov, zdra predavatelji in izpraševalci. N3 ta pogovor so vableni tudi tisti, k jih informacije o načinu pridobi' tve pedagoške izobrazbe zani; majo, pa se ne bi mogli udeležiti celotnega seminarja. Prijave za seminar pošljite de 7. 1. 1981 na Center za pedagO' ško usposabljanje, Filozofsk3 fakulteta, Ljubljana, Aškerčev® 12. Obvestilo o seminarju bo v kratkem prišlo tudi na vse srednje šole in domove. B. M. P Minke Pahor pa tudi ne v ciklostirani bibliografiji, ki jo hrani Narodna in študijska knjižnica v Trstu. Iz vsebine domnevam, da bi utegnili biti sestavljavci pokojni Venceslav Winkler, Josip Ribičič ali Jože Pahor, vendar njihovi svojci domneve niso potrdili. To je edina slnvnnaka »četnica, ki bibliografsko ni do gnan «• zato prosim zlasti elementarke Primorskega in pedagoga, da bi se za to pozanimali. Morda je v Ajdovščini arhiv Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje, mogoče je kakšna sled v tiskarni Primorskega dnevnika, morebiti bi kaj vedelo učiteljstvo, ki je tedaj poučevalo v coni A. Za slovensko bibliografijo je to izredno pomembno. Kdor karkoli ve o tej zadevi, naj sporoči podatke na naslov. Ivan Andolj' šek, Ljubljana, Mariborska 22, telefon. 344-625. IVAN ANDOLJŠEK Da bo dovolj krvi, tega nenadomestljivega zdravila, ki ga ne mor® izdelati nobena tovarna, vabi Rdeči križ Slovenije vse občane in delovne ljudi, da se v čim večjem številu udeleže krvodajalske akcije-Prijave sprejema občinski odbor Rdečega križa, v delovnih organizacij ah pa aktivist RK, odgovoren za krvodajalstvo. Darujte kri, dokler ste zdravi. Dajanje kni je dokaz človečnosti i* zato tudi eno izmed meril naše solidarnosti do sebe bi drugih. DECEMBER 1980 LJUBLJANA-ŠIŠKA 23. LJUBLJANA-MOSTE-POLJE 24. LJUBLJANA-CENTER 25. LJUBLJANA-VIČ-RUDNIK 26. LJUBLJANA-BEŽIGRAD 30. LJUBLJANA-MESTO 31. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE LOUIS ADAMIČ GROSUPLJE razpisuje prosta dela in naloge: — učitelja telesne vzgoje, ki bo dopolnjeval učno obveznost s poukom likovne vzgoje na podružnični šoli Šmarje, PRU. Delo $e združuje za določen čas, in sicer od 5. 1. 1980 do 12. 10. 1981- — učitelja slovenskega jezika na centralni šoli Grosuplje, PRU. Del® se združuje za določen čas, in sicer od 26.1.1981 do 27.10.1981- ŠOLSKI CENTER SEVNICA, TOZD OSNOVNA ŠOLA BOŠ' TANJ r aa z p i s u j e za nedoločen čas s polnim delovnim časom prosta dela in opravila — učitelja zgodovine in zemljepisa Pogoj: PRU Začetek dela: 26. 1. 1981 Kandidati naj se prijavijo na razpis v 15 dneh od dneva objave. “--------- — “ ‘ |