Poštnina Leto LXTV\, št. $8 Ljubljana, četrtek 12. marca 19)1 Cena Din 1.- Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do SO petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—. večji tnserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CPBAVNISTVO LJUBLJANA, Knnfljeva ulica ftt. 5 Telefon st. 3122. 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8. *----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. St. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--. Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. NEVARNOST POPLAV MINILA V južnih krajih države so nastale večje poplave, pri nas se jih pa ni treba več bati Beograd, 12 marca. Letošnja zima Ima čudne muhe. Dočim je bil včeraj v Beogradu silen snežni metež in je zapadlo mnogo snega, sije danes zopet toplo spomladansko solnce, pod čegar učinki sneg zopet izginja. Iz poročil beograjskih listov je razvidno, da vladajo vremenske neprilike v mnogih krajih naše države. V Splitu je bila silna burja, ki je povzročila mnogo težkoč v prometu na kopnem in na morju. V Gorskem Kotaru je zapadlo ogromno snega. Tako je razsajal v Delnicah silen vihar, ki je nametel mnogo snega in sodre. Poročila iz krajev ob Savi povzročajo skrbi Sava je na mnogih mestih že prestopila strugo in povzročila precej škode. Zlasti pri Brodu narašča ra-pidno na slavonski strani. Obrežni nasipi sicer še zadržujejo narastlo vodo, preti pa nevarnost, da bo voda prestopila bregove, ker jo je že sedaj 7-30 m nad normalo. V minuli noči je tudi Morava pričela naglo naraščati. Pri Ćupriji meri že 3-70 m nad normalo ter je poplavila banovinsko posestvo Ada. Mesto samo je že poplavljeno do parka. Iz južne Srbije poročajo, da se sneg v gorah naglo taja in da povzročajo hudourniki mnogo škode po vaseh. Železniški promet normalen Ljubljana, 12. marca, čeprav so se včeraj in tudi danes ponoči v raznih krajih a a Gorenjskem s hribov trgali plazovi, kd so ponekod pridrveli na železniško progo, je bil davi ves železniški promet normalen. Vsi vlaki z Gorenjske pa tudi iz drugih krajev so prihajali popolnoma normalno v Ljubljano. Položaj v dravski banovini Ljubljana, 12. marca. Nevarnost poplav v Ljubljani in menda ■ploh v Sloveniji je zaenkrat minila Iz vseh krajev poročajo, da so pričele roke in potoki padati. V Ljubljani sami je bil včeraj opoldne položaj najbolj kritičen. Do takrat sta namreč rapidno naraščali Ljubljanica in OradaŠčica pa tudi vsi njuni prl-toki. Na Barju je Ljubljanica prestopila bregove in začela zalivati nižje ležeče dele. Hiše nekaterih posestnikov so bile že v nevarnosti, k sredi je pa zadek) proti poldnevu snežiti; sneg je skoraj sproti zmrzovai in preprečil nadaljno naraščanje vod. Popoldne se je položaj že znatno zboljšai, se bolj pa proti večeru, ko je začelo zmrzo-vati. Danes je vsaka nevarnost poplave minila. Skoraj vse vode tako naglo padajo, kakor hitro so naraščale- Vevče, 12. marca Položaj v Vevčah je bil včeraj prav kritičen. Že opoldne je bila Ljubljanica 2.2 m nad normalo, popoldne je pa Še stalno naraščala. Proti večeru je voda segala že do mostu, ki so ga morali orožniki zastražiii in preprečiti vsak prehod preko njega. V sporazumu z železniško upravo, ki je dovolila prehod preko železniškega mostu, so nato pešci pod nadzorstvom orožnikov lahko hodili čez most. Davi so javili iz Vevč, da je Ljubljanica že znatno padla, je pa še vedno nad normalo. Nevarnost poplav je zaenkrat minila, ker je tudi Sava začeja padati. Včeraj je namreč narasla Sava zadrževala odtok Ljubljanice. Vrli vevški orožniki so vso noč stražili pri železniškem ter lesenem mostu. Medvode, 12. marca. Kakor je poročalo že današnje >Jutro«, je včerad najbolj divjala Sora, ki je prestopila bregove tn v Medvodah tudi odnesla provizoricni leseni most. Sora je ves dan naglo naraščala, šele proti vežem je pričela polagoma padati. Darvi nam poročajo iz Medvod, da je Sora padla za 2.50 m in da je vsaka nadaljnja nevarnost poplav minula. Most na glavni cesti čez Soro, ki je bil včeraj zelo ogrožen In za promet deloma zatvorjen, zlasti za avtomobile, je danes zopet odprt In se vrsi ves promet normalno. Kakor poročajo, je Sora napravila precej škode, ker je nekaterim odplavila mnogo lesa, ponekod je pa tudi odtrgala precej rodovitnega sveta. Tudi Sava naglo pada. Jezica, 12. marca. Sava, ki je včeraj narastla za 3.50 m nad normalo, je začela danes naglo padati. Ida Jezici sama Sav« ni povzročila poseb- . ne škode. Pri drla je do zidu stirnovega kopališča, vendar je zid vzdržal pritisk vodnih mas. Večjo Škodo Ima edino posestnik Pust, ki mu je Sava precej poškodovala tn deloma uničila ribnik. Mnogo škode je pa napravila Sava med Črnučami in Tomačevem, kjer se je razlila v širini več sto metrov in odnesla mnogo sveta, potrgala vse grmovje m deloma tudi drevje. Zima na pomlad Čudne izpremembe se kažejo zadnja leta v atmosferi. Nepričakovano kruti predlanski zimi je sledila lani izredno mila zima in tudi letos nismo imeli v zimskem Sašu skoraj nobenega mraza- Že je kazalo, da bomo srečno prejadrali v pomlad, ne da bi nas zeblo, pa se je naenkrat vreme temeljito izpremenilo. Pri nas le ni tako hudo, drugod po svetu je pa pritisnil zadnje dni hud mraz, kakor sredi zime. Pa tudi v naših krajih je temperatura nepričakovano močno padla. Namesto pomladi smo dobili novo zimo, ki sicer ne bo imela nobenih težjih posledic, saj ni mogoče misliti, da bi bila temperatura ob tem času dolgo pod ničlo. Predvčerajšnjim je bilo še toplo, nalivom je pa sledil nenaden vremenski preokret in občuten padec temperature zlasti v dravski banovini. Padavine so dosegle v dravski banovini okrog 30 cm. Po nekaterih krajih je zapadlo toliko snega, po drugih pa manj, ker je vmes deževalo. V Ljubljani smo imeli davi skoraj 7 stopinj pod ničlo, v Mariboru pa celo i2. V Mariboru včeraj temperatura ves dan ni prekoračila ničle. Celo v opoldanskih urah so imeli skoraj 4 stopinje pod ničlo tako, aa lahko rečemo, da jih je zeblo, čeprav smo sredi marca. Lani ob tem času je bilo pa tako toplo, da so mnogi hodili že brez sukenj. Čez noč se je zjasnilo, pritisnil je občuten mraz, v prvdh dopoldanskih urah je pa posijalo solnce In dobili smo krasno vreme. Le da bi ga ne bilo prekmalu konec. Polarna noč pri belem dnevu Ljubljana, 12. marca. Neodložljiva pot me je včeraj vodila na Gorenjsko. Bal sem se, da zaradi silnega meteža mestni avtobus ne bo vozil skozi Trzin—Komendo v Kranj. Vendar je ob 13. uri motor zabrnel in odrinili smo. Do črnuškega mostu si nismo delali posebnih skrbi, a tu smo videli, kako močno je Sava narasla. Obrežni kozolec je bil v vodi. Obšel nas je stran, kako bo z našim potovanjem, kajti od Trzina dalje smo se bali preplavljenja ceste. Medtem pa je medlo huje in huje. Tik pred Trzinom smo videli ob obeh straneh ceste samo vodo in zopet vodo, kamor so segle oči. Vendar pa smo srečno prešli skozi Trzin. Naenkrat je metež postal tako hud, da smo kakor v hipu bili v nekaki polarni noči. Zdelo se je, da v zraku nič več ne miglja, nasprotno, da je vse mirno. Imel sem naenkrat v tej mlečni svetlobi čudne vtise. Zdelo se mi je, da skozi navidezno mirni zrak vidim daleč, daleč v neznane daljave, a istočasno da ne vidim dalj kot na dolžino iztegnjene roke. Ceste pred seboj nismo več razločevali. Kamor je seglo oko — sama mlečna svetloba in zopet mlečna svetloba. Nismo opazili niti sihuete kakega drevesa, niti kozolca, ki jih je tu dovolj ob cestah. šofer je vozil z zmanjšano brzino (povprečno komaj 14 km) in je le z največjim naporom sledil zamedeni poti. Tako osamljeni smo se naenkrat zdeli kakor da bi ure in dneve daleč ne bilo nobenega selišča, nobenega drevesa. Med tem pa vedno oni čudni občutek, da vidimo silno daleč in obenem, da ne vidimo nikamor. Vse tiho. Samo motor je brnel. Izgubili smo vsak občutek, da se premikamo naprej. Zdelo se je, da voz stoji in da je sploh vse zastalo razen monotone pesmi motorja, kar vse je pri nekaterih potnikih zares povzročilo najprvo zaklopljenje oči (radi Čudne svetlobe) in kmalu na to tudi že spanje. In vendar smo hiteli naprej. Dospe vsi v Mengeš smo hiše ■pMMM kot nekake mračne silhuete šele neposredno, ko smo se pomikali mimo niih. Nikjer pa ni bilo človeka. Vse se je poskrilo. Od Mengša dalje smo še enkrat prišli v tako polarno noč sredi zgodnjega popoldneva. Ko smo se motali skozi Moste, smo mahoma bili v vodi. Na precejšnjo razdaljo je cesta bila poplavljena Voda je drla po jarkih z neznansko hitrostjo in tudi po cesti je bil tak tok, da je bilo težko ugibati kod cesta vodi. Samo globoko v vodi stoječe ograje so nam mogle kazati smer. Vendar pa smo vsak hip pričakovali, da zagazimo, se nagnemo ali pa da obtičimo, če motor zalije voda. Z nekako 70% zamudo sem končno dospel do cilja, še nikoli se mi nobena vožnja ni zdela tako dolga kot to popoldne v polarni noči. Zdelo se ml je, da so potekli dnevi. Povratek je bil boljši. Vode so padle že blizu za pol metra, vendar pa so tokovi bili še zelo divji. Bali pa smo se, da v Trzinu pridemo do morja, preko katerega ne bo prehoda. No, dotlej so tudi tu vode upadle in šlo je v redu naprej. Le številne luči, plavajoče po deroči vodi, so nas za hip vzburile in si jih nismo mogli prav razložiti ter smo mislili, da nas varajo oči. Pa je bilo hitro pojasnjeno. Ljudstvo ima tod navado za sv. Gregorja spuščati po vodi goreče barčice. Samomor dveh orožnikov Samomor orožniškega kaplara v ustrelil včeraj orožniški Užice, 12. marca. Včeraj popoldne se je pripetil tukaj redek primer samomora Orožniški kaplar Milenko Pešič, ki je v službi v Osijeku, je prišel te dnd na dopust k svoji rodbini. Včeraj okoli 4. popoldne je odšel z doma v cerkev, kjer je nadel samo cerkovnik. Ko se je cerkovnik za čas odstranil, je prižgal pred oltarjem štiri velike sveče, stopil nato na sredo cerkve, izvlekel iz žepa velik službeni revolver ter si pognal tri krogle v glavo. Ko se je vrnil cerkovnik v cerkev, se mu je nudil strašen prizor sredi cerkve. Našel je Pešič a na tleh v mlaki krvi nezavestnega užIšH cerkvi — V Zemunu se je narednik, Slovenec Mfkel Pozval je takoj policijo, vendar pa pri preiskavi samomorilca niso našli ničesar, kar bi dokazovalo, kaj ga je privedlo do obupnega derjanja Pešiča so težko ranjenega prepeljali v bolnico, vendar pa je malo upanja, da bi ostal pri življenju. Beograd, 12. marca Včeraj je izvršil v Zemunu samomor Slovenec orožniški narednik Pavel Mikel, ki se je ustrelil v svo-jd postelji iz karabinke. Star je bil 38 let ter je zapustil ženo in pet nepreskrbljenih otrok. Domnevajo, da je izvršil samomor, ker ni mogel poravnati nekih dolgov. Novi potresi v Južni Srbiji Beograd, 12. marca. Po vesteh iz južne Srbije so se včeraj popoldne pojavili novi potresni sunki, ki so imeli značaj poneha« vanja potresnega gibanja Ob 5. pppoldne so začutili v Udovu močan potres, ki je trajal nekoliko sekund m ki so mu sledili nekoliko slabši potresi. Ta potres so čutili na vsej črti do Skopija Mnog« poslopja v Udovu, ki so bila od prejšnjega potresa močno poškodovana, so se včeraj popolno* ma pomnila. ^love§kih žrtev k sreči ni bilo. Kralj Zogn v Benetkah Rim, 12. marca. Albanski kralj Ahcned Zogu je smoci ob 11. prispel z dunajskim brzovlakoro v spremstvu osmih oseb v Be* netke. Na kolodvoru so ga sprejeli prefekt, tajnik fašistične stranke, župan in drugi predstavniki oblasti. Kralj Zogu bo ostal dva dni v Benetkah, da si ogleda razne znamenitosti, nato pa bo odpotoval z ita* 1 i jamskim parnilcom v Albanijo. . . Pristopajte k Vodnikovi dražbi Komentarji pomorskega sporazuma Pomorski sporazum med Italijo, Francijo in Anglijo se splošno tolmači kot korak k zboljšanju mednarodnih razmer Pariz, 12. marca. Francoski listi pripisujejo pomorskemu sporazumu Italije, Anglije in Francije ne samo tehaičen, temveč tudi političen pomen za nadaljnji razvoj francosko-italijanskih odnošajev in v zvezi s tem za splošno olajšanje mednarodnih razmer. Pariz, 12. marca Po podatkih, objavljenih od mornariškega ministrstva določa francosko-italijamska pomorska pogodba za 31. december 1. 1936 naslednjo tonažo: Dočim bo francoska mronarica dosegla 670.723 ton, od česar odpade 81.989 ton na podmornice, vštevši 136.438 ton novo zgrajenih ladirj, bo znašala tonaža vojne mornarice Italije 441.256 ton, od tega 52.700 ton podmornic, vštevši 129.615 ton novo zgrajenih ladij. Pariz, 12. marca. AA. Briand je Izjavil v zunanjih odborih parlamenta, da priznava pomorski sporazum z Italijo Franciji približno tolikšno tonažo, da po mnenju tehnikov zadošča za varnost francoskega imperija. Hkratu pa je ta pogodba važen sporazum na mednarodnem polju, ki bo olajšal delo bodoče razorožitvene konference. Mornariški minister Dnimmond je nato najprej pojasnil, kolikšne so potrebe francoske mornarice, nato pa je dokazal, da bo nova pogodiba v skladu s temi potrebami. Odbora sta vzela pojasnila obeh ministrov s priznanjem na znanje. Tokio, 12. marca. AA. List i žugaj« ugotavlja, da je bila z novo pomorsko pogodbo med Italijo, Francijo in Anglijo Franciji priznana ogromna tonaža podmornic, čeprav so Japonsko na londonski konferenci prepričevali, naj odstopi od svojih zahtev glede na tonažo podmornic. Navzlic temu je po mnenju tega lista nova pogodba važen korak k mednarodnemu miru. V tej oceni se zrcali obče stališče japonske politike k svetovnim vprašanjem. London, 12 .marca. AA. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je prvi lord admirali-tete Alexander izjavil, da bo Anglija zgradila dve križarki tipa »Leander« po 5000 ton, enega voditelja rušilcev, osem rušilcev, štiri korvete in tri podmornice. Te ladje bodo zgradili na temelju londonske pomorske pogodbe. Razen tega bo bodoča svetovna razor oži tvena konferenca omogočila angleški vladi, da odloži ali celo črta gradnjo nekaterih novih vojnih ladij. Atene, 12. marca AA. Listi posvečajo posebne uvodnike pomorski pogodbi, ki je bila sklejena med Sovjetsko Rusijo in Turčijo in predlagajo, naj bi tudi Grčija okrepila svoje stike z Rusijo, ker bi trgovske zveze med obema državama v veliki meri koristile predvsem Grčiji. Milijonar obtožen zvodništva Lastnik gledališča, ki si je s »sejmom ljubezni« pridobil milijone — Velik nravnostni škandal kalifornijske boljše družbe Newyork, 12. marca. V Kaliforniji so prišli na sled velikemu nravnost-nemu škandalu, ki je izzval veliko pozornost, ker je med drugimi zapleten vanj tudi eden izmed zelo znanih kalifornijskih gledaliških lastnikov in milijonar Alexander Pantages. Proti njemu in petim drugim znanim osebnostim kolifornijskega gledališkega sveta so vložene ovadbe zaradi zlorabe mladoletnih deklic in zvodništva. Obtoženi Pantages je pod imenom >sejem ljubeznic vzdrževal podjetje, ki je privajalo zrelim moškim mlado- letna dekleta. V svojem uradu je imel Pantages kartoteko 125 deklic v starosti od 16 do 18 let, ki so bile v njegovi službi. Značilno je, da je bil Pantages že pred nekako desetimi leti zaradi sličnoga nravnostnega prestopka z neko mladoletno plesalko obsojen na zaporno kazen. Podjetje je vrglo Pantagesu milijonsko premoženje, 9 katerim je kril celo pasiva svojega zakonitega pridobivanja v nekem majhnem gledališču. Razorožitev Danske Kopenhagen, 12. marca. Danska je po* dala lep vzgled na polju razorožitve. Pred* log socialnih demokratov za popolno raz* orožitev Danske je brl sprejet v parlamen* tu s 77 glasovi proti 64. Danska vojska m mornarica bosta popolnoma demobilizirani in bo imela Danska odslej samo še močno zmanjšane obmejne in obalne straže, ka* kor tudi kontrolne čete za ribarstvo. Briandovi rekordi Pariz, 12. marca A A. »Excelsior« opozarja da bo Briand 14. marca praznoval 2Setnico, odkar je zavzel visoke politične položaje. Od 14. marca 1906. je bil Briand član 25 kabinetov. 11 krat je bil predsed* nik ministrskega sveta, 2 krat minister prosvete, 3 krat minister za pravosodje, 16 krat minister za zunanje zadeve. Skup* no je vodM v 25 kabinetih X reso rov. No* ben drug francoski aH inozemski državnik v preteklosti ni toliko sodeloval v vladi in upravi države. Schober poseti Prago Dunaj, 12. marca. Že davano nameta* vani obisk zunanjega ministra dr. Schobra v Pragi je sedaj določen za sredo aprila Obisk je v zvezi z že uvedenimi trgovin* skhni pogajanji s Češkoslovaško, ki pa do» slej še niso prišla preko začetnega stadija. Kakor se zatrjuje, se bodo pogajanja pri* čela dne 16. t m. Berlin nori za Chaplmom Berlin, 12. marca AA. Charlie Chapiin je neprestano obdan od svojih oboževate* ljev. Pred hotelom »Adlon« se zbirajo tisoči, ki čakajo nanj in mu slede, čim za* pusti hotel. PoKcija je morala na mnogih krajih izprazniti ceste in prehode. Chapiin se zanima za gledališča in za revnejša predmestja Berlina, kjer stoje stoletja sta* re stavbe. Listi posvečajo dolge stolpce vseh svojih izdanj ameriškemu gostu in ob» javljajo njegove dolge ki številne m ter* ▼juve. V torek je bil Chaplhi na večerji pri angleškem poslaniku. Po večerji ie prisost* voval opereti, kjer so mu priredili navdu* ione ovacije. Novi prekooceanski poleti Newyork, 12. marca. Sezona preko« oceanskih poletov se bo bržkone zopet kmalu pričela. Ameriški letalec Frank Hawkes sporoča, da je pravkar končal pri* prave za prvi prekooceanski polet, za ka* terega namerava startati dne 1. aprila. Kam bo Hav/kes letel, še ni znano. Hawkes je eden najznamenitejših ameriških letal* cev m brani številne letalske rekorde. Velika tatvina strupov Berlin, 12. marca V Berlinu s Rumels* bergu je bil snoči izvršen vlom v neko le* kamo, iz katere so tatova odnesli velike množine arzena, morfija, veronala in dru* gfh narkotičnih strupov. Po podatkih last* nika so tatovi dobili v roke take množine arzena, da bi z njrimi lahko zastrupili ves Berlin. Vlom sp izvršili najbrže člani med* narodne tolpe, ki so postopali zelo previd* no, ker niso zapustili nobenih sledov. Papež bo zopet govoril Rim, 12. marca. Iz dobrp poučenih kro* gov poročajo, da bo papež Pij X^ za veli* konodne praznike bržkone na veliko sobo* to, ko bodo ocizvoniK A ve Marijo, govoril po radiju novo poslanico katoličanom vsega sveta Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA Device: Amsterdam 22.835, Berlin 13.545 do 13.575 (13.56), Bruselj 7.9376, Budimpešta 9.9288, Curih 1094.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 8.0066, London 276.73, Newyork 56.845, Pariz 222.88. Praga 168.37—169.17 INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1260, Pariz 20.3375, London 25.25. Newyork 519.70, Bruselj 72.43, Milan 27.225, Madrid 56.85. Amster* dam 208.35, Berlin 123.725, Dunaj 73.06, Praga 15.40, Varšava 58.20, Budimpešta 90,60, Bukarešta iOfl, Ideja dr* Ivana Oražna je zmagala LuiMfanski Sokol ob 10-letnlci smrti staroste Slovenske sokolske zveze in Sokolskega saveza SHS Ljubljana. 12. marca V svoji sejni dvorani v Narodnem domu se je Ljubljanski Sokol snoči na skromen, a dostojen način spominjal desetletnice, odkar je umrl eden največjih njegovih delavcev, veliki rodoljub, pobornik za jusmslovensko idejo in dobrotnik svojega naroda, starosta dr. Ivan Oražen. Dvorano so za ta večer, ki je bil zamišljen samo za članstvo, okrasili z mnogimi spominki na pokojnikovo življenje in delovanje. Ob sprednji steni je stala na črnem odru med zelenjem njeprova podoba, pod njo bronast! odlitek njegovega obraza na mrtvaški postelji, a na levi in desni od odra so visele številne fotografije s prizori iz balkanske vojne, ki jih je posnel pokojni kot slovenski zdravnik v srbski armadi. Grobna tišina je zavladala med navzočimi, ko je društveni prosvetar br. Markič kmalu po S. otvoril večer in pozdravil navzoče članstvo, posebno še odlična sokolska «9elavoa. zveznega podstarosto Engelberta Gangla in tajnika ljubljanske sokolske župe br. Fle^erja. ter zastopnike tiska. Sledilo je obširno zelo zanimivo predavanje staroste B. Kajzelja. Iz predavanja posnemamo : 28. junija 1908 se je vršil v Narodnem domu občni zbor Slovenske sokolske zveze, ki ga je vodil takratni prvi namestnik •staroste dr. Otokar Rvtoaf. Na njegov predlog je bil ob viharnem pritrjevanju članstva izvoljen za starosto dr. Ivan Oražen. T>r. Gv.idon Semec kot II. podatarosta in sedanji starosta Ljubljanskega Sokola br. Bogomil Kajzelj kot zvezni tatfnik sta bila naprošena. da odideta na Oražnov dom in sporočita odličnemu sokolskemu delavcu, da je bil soglasno izvoljen za starosto. Dr. Oražen je izvolitev z veseljem sprejel, z odposlancema je odšel v Narodni dom in se iskreno zahvalil zborovalcem za izkazano zaupanje. Dejal je, da se veseli tega zaupanja, obenem pa zaveda, da prevzema važno in odgovorno sokolsko delo. Programa ni hotel razvijati, češ, saj ga sokol-stvo že itak ima. Delo in napredek bodi naše geslo tudi v bodoče. In tej svoji izjavi je ostal zvest do zadnje ure. Ko je leta 1912 .izbruhnila balkanska vojna in se je srbski RK obrnil s prošnjo za pomoč na slovenske zdravnike, se je prvi odzival dr. Oražen, čeprav je zapustil doma na smrt bolno ženo. Težko mu je bilo slovo, toda klicala ga je dolžnost. Tudi žena mu je velela, naj gre. Svojega prijatelja Kajzelja je prosil, nao jo včasih obišče, da ne bo tako zapuščena. S tem plemenitim činom je jasno dokazal, kako iekreno je ljubil Srbe. Njemu so sledili iz Ljubljanskega Sokola na pomoč srbskim junakom še dr. Edo šlajmer, dr. Jernej "Demšar, dr. Otmar Kraje ter starosta Sokola v Litiji dr. Premrov in starosta Sokola na Vrhniki dr. £abec. Dr. Oražen (Je Jsdal v spomin na svoje bivanje med brat! Srhi zanimivo brošuro >Med ranjenimi arbskimi brati«, ki tudi jasno priča, kako globoka Je bila njegova ljubezen do Srbov. Starost« br. Kajzelj brani med drugim tudi nekaj slik, ki jih je prinesel dr. Oraien s srbskih bojiftč in ki jasno kažejo veliiko junaštvo srbskega vojak a, Po povratku v Ljubljano se je dr. Oražen zopet z vso vnemo In vztrajnostjo lotil sokolskega dela. Pokrenil je akoljo, da bi se takratni Hrvatski sokolski savez, Srbska fruškogorska sokolska župa in Slovenska sokolska zveza združili. Pogajanja so se pričela leta 1912 v Ljubljani in nadaljevala prihodnje leto v Zagrebu, kjer sta zastopala SSZ pokojni starosta in pokojni br. Vilko Bukovndk, bivši načelnik Ljubljanskega Sokola Srbsko sokolstvo sta zastopala dr. Laza Popović in dr. Srdjan Budisavlgević. hrvatsko delegacijo je pa vodil dr. Lazar Car. Do ustanovitve skupne zveze seveda ni prišlo, ker Je storila avstrijska vlada vse, da to prepreči. Udeležencem morata biti še v živem spominu govora pok. dr. Oražna in dr. V. M urnika na komerzu v Zagrebu po telovadni akademiji Ljubljanskega Sokola in pariške tekmovalne vrste SSZ. Takrat se je prvič govorilo o juJugoslovenski sokolski savez«. S tem je ideja dr. Ivana Oražna zmagala. Zborovalci so z velikim zanimanjem poslušali predavanje br. staroste, kd je pokazalo pokojnega dr. Oražna v najlepši Inči sokolskega delavca. Ko je br. starosta zaključil svoje temeljito predavanje, so z-borovalci vstali in počastili dr. Oražnov spomin. Br. prosvetar se je zahvalil za udeležbo in zaključil lepo spominsko svečanost, članstvo, zlasti telovadeče, se Je udeležilo spominske svečanosti v častnem številu, dočim članice našo storile svoje dolžnosti. Vse«, ker se liže vseh! Tovarna »Pekaietec Je aaCela izdelovati novo vrelo testen« z obilno iajčio primesjo. 'Dem testeninam je date ime »Jalti "ne«, »Jajnine« so iz bornega okusa in bodo teknfle vsakemu celo razvajaoca. Prodajajo se samo ▼ prozornih vredicah po Vk JCC. 4132 Za povzdigo tujskega prometa v Ljubljani Nacrt tujsko-prometnega odseka občinske uprave za L 1931 Ljubljana, 12. marca Na predzadnji seji tega odseka občinske uprave v Ljubljani so bili sprejeti sledeči predlogi za tekoče leto: Na več krajih po mestu (zlasti na kolodvorih, na Marijinem trgu, pred Mestnim domom, pred Evropo, na Gradu itd.) se razobesijo pod steklom pregledni, povečani načrti mesta Ljubljane. Načrti služijo v orijentacijo tujcev in bodo izdelani v primerno živih bar vab. TPS bo izkušal letos izdati lep prospekt mesta Ljubljane v propagandne namene. V prospekrtu bodo poleg prvovrstnih »lik in .preglednega naorta mesta Ljubljane najvažnejši podatki, ki jih potrebuje tujec ob prihodu v mesto: Hoteli, železniške zveze, promet električne cestne železnice, informacije o avtobusnem prometu, o znamenitostih mesta, izprebodih, izletih itd., itd. TPS razpiše konkurenco za fotografe, ki naj predlože ob&in iljubljanske motive. Iz posnetkov TPS izbere najlepše ter jih odkupi. Služili bodo za klišeje, prospekte, reklamne notice itd. Tujsko - prometni svet v sporazumu z gostilničarsko zadrugo opredeli ljubljanske hotele in gostilne, ki se pečajo z nastanje-vanjem tujcev, v dve do tri kategorije po ugodnostih, ki jih nudijo tujcem. Ta razdelitev se potem stalno uporablja pri vodnikih, prospektih in podobnih spisih. Tujsko - prometni svet razmišlja o tem, ali se ne bi dalo v zvezi z Zvezo za tujski promete v Ljubljani (event. s podporo Putnika« v Beogradu) izdati vsaj po eno zimsko Ln eno letno številko propagandne revije, ki bi z dovršenimi slikami an članki širila tujsko prometno propagando za Slovenijo in Ljubljano. Tujsko - prometni svet razobesi pove čane slike Ljubljane (fotografske posnetke ali tudi barvaste plakate) na večjih kolodvorih v naš« državi (Beograd, Zagreb, Jesenice, Boh. Bistrica, Sušak itd.). Markacije m orijentacijske table v Ljubljani in bližnji okolici so zanemarjene ter jih ie treba obnoviti in deloma nanovo napraviti. Napravi se načrt vseh is-prenodov, Id se markirajo in označijo z orijenticijskimi tablicami. Poleg markaciji in orientacijskih tablic se pregledajo klopi in nanovo nameste, kjer so potrebne. Na Golovcu se izseka par razgledov in se na nekateri* mestih nsgnnsfi kk*k Potrebno je, da se tovezbajo vodnMci za tujce, enako je potrebno pouerti avtoizvo-ščke o znamenitostih mesta. G. obe. sveto valeč Hribar Rado sestavi načrt ss okrožno vožnjo za Ljubljano, g. dr. Štele pa preskrbi seznam umetnostno zgodovinskih spomenikov v Ljubljani. Tujsko - prometni svet sestavi okrožne vožnje po Ljubljani, ki bi se vršile dnevno v časih največjega tujskega prometa, to Je za časa velesejma, Izletov, kongresov Itd. Stopiti je v zvezo z Maloželesnlsko družbo ali drugimi avtobusnimi podjetji radi organizacije takih voženj. Tudi se razmotriva vprašanje, aLi ne bi kazalo ob podobnih prilikah prirejati iz Ljubljane kot izhodišča večje eno- ali dvodnevne krožne izlete (n. pr. Ljubluana-Bled, Bohinjska, Kranjska gora, Cerkniško jezro itd.)- Tujsko-prometni svet skušaj v sporazumu z avtobusnimi podjetji namestiti na stajališcih avtobusov kazala v obliki ar, ki označujejo čas odhoda prihodnjega avtobusa za vsako posamezno progo. Dokler se Ljubljana ne uredi tako, da se bo lahko kosala z inozemskimi tujsko-prometnimi centri, ne more računati na večji obisk razvajene inozemske publike. Pač pa se poskusi za enkrat vršiti propagando v južnih krajih naie drihsve, za katere prihaja Ljubljana zaradi svojega hladnega poletja In razmeroma nizkih cen kot letovišče v poste v. Občinski svetnik g. Hribar Rado je predložil sledeče predloge: Avtobusni promet; V zvezi s sprejetim predlogom glede rešitve raznih vprašanj, ki se tičejo avtobusnega prometa, tako glede dimenzij avtobusno* vozil, njih teže, opreme in načina konstrukcije, dalje glede stajališč in označenja istih, bd bilo vsekakor umestno počakati z isdarto odnosno predpisov do razglašenja novega pravilnika za avtobusni promet Akoravno je rešitev nekaterih vprašanj, ki so bodisi v direktni bodisi indirektni zvezi z avtobusnim prometom radi čedalje bolj razvijajočega se prometa nujna, je umestne je počakati na enotni in za vso državo veljavni pravilnik, ki izide itak v kratkem. Sicer je nevarnost, da bo treba izdane predpise zopet preklicati ter jih prilagoditi določilom pravilnika. Posebne table ob dovoznih cestah v mesto: Sprejet je bil predlog, da je pozvati Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije, fckaiete (Sesectc mtcife vo vs _ - a* • Sekcija Ljubljana, naj izdela projekt za postavitev posebnih tabel, na katerih naj bi bilo z velikimi črkami označeno ime »Ljubljana, označba visa ne nad morjem, najbližja pošta, telfanska postaja, hotel, garaža, bencinska postaja itd.« Obveščen sem, da izdeluje Banska uprava enotno oznamenovanje krajev za vso banovino ln je tudi v tem vprašanju počakati, da izidejo odredbe Banske uprafve. Postavitev opozorilnih tabel. Neobhodno potrebno je, da izvede občina označenje vseh prometnih omejitev s posebnimi tablami, kakor to določa ravnokar izdani mednarodni kodeks za avtomobilske znake, sestavljen in sprejet po Mednarodni federaciji Avtomobilskih klubov, odseku za promet in turizem pri Društvu Darodov v ženevi ter po Mednarodni zvez-i mest. V Ljubljani so taka mesta s prometnimi omejitvami označena po večini le z znatnimi tablami v zeleni barvi in z besedilom v dokaj drobnih, belih črkah. Teh opozo-nitvenih tabel, že itak malo vidnih, ne vidimo niti domači upora bij alci cest, kaj šele tujo!, ki ne razumejo besedila. Zato b i bilo uvesti vidnejše znake, ki niso raz-u m 10 ivi samo domačinom, temveč predvsem tujcem-iiiozemcem. Ravnokar izdani signalni kodeks zahteva, da so znaki enostavni in razumljivi vsem vozačem. Radi tega, poudarja kodeks, mora odpasti na samem znaku vsak tekst. Pomen znaka mora biti torej 7.3*^^1» le iz njegove geometrične oblike, barve in simbola, ki je na tabli narisan. Odstraniti je torej tekst, ki samo moti in ima k večjemu le vzgojni pomen za domačo publiko, če je že potreben tekst, naj se ga napiše na posebni tablici pod samim znakom. Vzlic napisom ob vbodih v TivoM se je ponovno dogodilo, da so tujci sa voz ili t nepoznavanju predpisov v Tivolske drevo rede in bili potem vmne njihovi nekrivdi v dokaj neprimernem tonu ustavljeni od tamkajšnjih stražnikov. To gotovo ni napravilo na tujca dobrega vtisa. Tujsko -prometni svet se zavzame pri mostnem na-čslstvu za primeren pouk nižjih nadzorstvenih organov, tako tudi mitničarjev In voznikov m izprevodnikov ns cestni železnici, o potrebi čim največje isstrožJJi vesti in vljudnosti nasproti tujcem. Taka navodila Jo Ind sls tudi državna oblast svojim organom Ob meJL Seznam veeh prometnih omejitev v LJubljani. Ob priliki tedaje novega cestno poMcitfSkega reda za mesto Ljubljana je zbrati in pregledati vse dosedanje prometne omejitve, zlasti v kolikor več ne odgovarjajo današnjim prilikam bi potrebam prometa. Dalje je obč. svetnik g. Hribar Rado priporočal, naj TPS posreduje pri mestni občini, da se ta z vsem Interesom loti vprašanja ljubljanskega aerodroma. Posebna komisiua, v kateri bodo zastopniki voj. uprave, banovine, mestne občane, Trgovske in obrtniške zbornice se bo morala v kratkem pričeti temeljito baviti s to zadevo, ki postaja za LJubljano vedno bolj pereča. Nakupiti bo treba svet (event. ga pridobiti potom eksproprisoije); kot primeren prostor pride ediuole vojaško vežbališče v poštev. TPS ukrene, da bo mestna občina se letos določila primerno vsoto za aerodrom, ker bo treba žrtvovati večje zneske in jih bo mestna občina mogla zmagati le v večletnih zaporednih obrokih. Računa se, da bo občina prispevala v to svrho letno z 300.000 Din. G. dr. Pless je priporočal ■ akcijo radi namestitve javnih telefonskih govorilnic. TPS se obrne na mestno elektrarno, da bo po znatnih znižanih cenah dovoljevala tok za svetlobne reklame. Ljubljana je ponoči klaverno razsvetljena in svetlobne reklame bi mesto zelo noži vele. REPERTOAR DRAMA Začetek ob 20. Četrtek, 12. marca, zaprto. Petek, 13. marca. Glavni dobitek. Red C. Sobota, 14. marca. Gospi ministrica. Ljud* ska predstava po globoko znižanih cc* nah. Izven. Nedelja, 15. marca ob 15. Princeska in pa; stirček. Ljudska predstava po znižanih cenah. Iven. Ob 21). Gospa Glembajcs vi. Ljudska predstava po znižanih ce* nah. Izven. Ponedeljek, 15. marca, zaprto. OPERA. Začetek ob 20 Četrtek, 12. m a res, zaprto. Petek, ■ 13. marca, Cavaleria rust kana, Glumači. Gostuje tenorist Masak iz Prage. Izven. Sobota, 14. marca, Dijak prosjak. Red D. Nedelja, 15. marca ob 15. Car in tesar. Ljudska predstava po znižanih cenah.. Izven. Ob 20. Svsnda dudsic. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 16. marca Gostovanje j*pon* skega teatra. Izven. Gledališki upravi Kot dolgoletni abonent se obraćam na cenj. gledališko upravo z vprašanjem, kdo .je kriv večnim napakam, ki se pojavljajo pri naznanju predstav za ab;>nmaje? Ne* razumljivo se mi zdi, da se zoper ta do-sedaj vladajoči nered ni nič ukrenilo. Opišem naj samo včerajšnji primer. Moj oborima je red D; v nedeljskih časopisih, in zaporedoma med tednom so dnevniki naznanjali, da se vrši v sredo za ofoonma D premiera »Dom osamelih žena«. Prvič je izgledal-i malo verjetno, da bo vobče dodeljena igra kot premiera nekemu abon; maju in to še celo D abonmaju, ki je me* nim, najbolj zapostavljan, kar se tiče re* pertoarnega reda, ker se po navadi zanj ne dodeli ves mesec nobena predstava, potom pa kar po tri zapored. Se manj ver* j etno pa se nam je zdelo, da pridemo res na vrsto, ker so nas že čestokrat v zadnjih urah obvestili s plakatnimi listi, na kate* rib se je svetil sveži natisnjeni: »Izven«. Za ta primer so me skoroda že prepri* čali, da bomo res abonenti reda D gledali premiero, ker so do same srede pisali dnevniki, da je naš red na vrsti. Vozim se iz večjega trga (torej z deže* le) v takem primeru v mesto in preno* čujem v hotelu, ker ni nočne prometne zveze. Ravnotakp sem ta dan odpotoval, v našem društvu odpovedal sejo, se pripeljal v Ljubljano in večerjal v restavracija Zamislite si moje začudenje in jezo, sveže nalepljen in naznanilo premiere »Dom osamelih žena« izven. Kaj na i počnem, ali naj še vedno verujem časopisnim na* znamilom, ali se vsak popoldne vozim v Ljubljano gledat nt lepake, dali nocpj igrajo za abonma reda D? Pomislite pa rudfl, da ni to edinstven primer, temveč še mnogo, mnogo sličnih in morda še bolj zmešamčh, ki nam jemljejo dragocen čas, povzTOJo nepotrebne stroške in pota v slabem vremenu, poleg tega pa spodbuja* jo voljo za bodoče aboniranje, tako se vprašujem, ima gleda;! išče preveč refleks tantov in dobrih afconenitov m bi se rado drugih na ta način otreslo, ali pa je ren* tabilnejše, če si odižene vse dobre, stalne in naprej plačujoče abonente? Da se vrnem k stvari Torej včeraj sem vseeno ostal v Ljubljani in si kupil vstopnico pri blagajni; sem pa zvedel, da Koledar. Danes: Četrtek, 12. marca 1931. katoli* časni: Gregor, pravoslavni: 27. februarja, Božana. Današnje prireditve. Drama in opera zaprti. Slavnostni koncert v proslavo 80.1 ctniče H'Ugolioa Sattnerja. Kina Matica: Dijak prosjak. Kino Ideal: Otmica v Maroku. Kino ljubljanski dvor: Kovarstvo n lju* bežen. Film ZKD. Dežurne lekarne. Danes: Bahovec, Kongresni trg. Ustar, Sv. Petra cesta, Hočevar. Sp. Š4«ka. _ Dom osamelih žena V tem nežnem, tihem, čisto ženskem igrokazu odlične poljske avtorice smo v našem listu že govorili. Snocnja premiera je privabila zlasti mnogo ženskega sveta ter je bilo gledališče prav dobro zasedeno. Pisateljica uporablja takorekoc same pastelne barve, se izogiblje zunanjih efektov, polaga vso dramatičnost v duše in izvrstno slika razne ženske, različne po značajih in temperamentih, a končno slične v svoji usodi in dobro tn ost i. Le dvoje troje močneje in glasneje razgibanih prizorov ima igrokaz, kl pa zna s svojo psihološko umetnostjo, globokimi dialogi, polnimi bridkih življenskib resnic, vklepati gledalce v napetem zanimanju do zaključka predstave. Napetost dejanja narašča in je vladala v m. činu v gledališču tišina, ki je dokazovala, da je tragedija Janina trdo grabila po dušah. Predstava je bila odlična. Režiserki ge. Mariji Veri gre vse priznanje za poglobljeno igranje in veleokusno inscenacijo. Dejanje se odigrava zjutraj, opoldne in zvečer istega dne ter je bilo različno dnevno pomladansko občutje prav dobro izraženo z različno razsvetljavo in z glasovi v šumi, puhajajočimi s cvetočega vrta pod vedrim nebom. Režiserka je tudi poskrbela, da so bile vse nastopajoče dame po kretnjah, maskah in oblekah dobro premišljeno diferencirane. Babico, življensko modrijanko, je izvrstno poosebila sama ga. M a r i a Vera, ki je dala ž njo zopet krasen tip blagorodne žene. Njeni hčeri sta bili ga. J u v a-nova, prav dobra kot nehote komična, plemenita starka, ki misli neprestano na svoj želodec in ljubi naravo, Marijo pa ga. Medvedova, ginljiv tip matere in gospodinje. Marijini hčerki sta bili ga. Mira Danilova, ki igra resignirano ločenko s prav lepim in dojmljivim čustvom, in ga. S a r ič e v a, ki je s svojo tragično skesan-ko Jano podala zopet pretresljiv tip v svojem idealu kruto razočarane žene. Imela je velik umetniški uspeh. V svoji nesreči ostro in neusmiljeno kritično vdovo Teklo je igrala ga. Gabrijelčičeva prav naravno in iznova doprinesla dokaz, da se razvija za uporabno karakterno igralko Ostro in temperamentno je podajala ga Vida J a n o v a 18-letno nezakonsko Evo ter se s svojima dvema nastopoma prav odlično uveljavila. Kuharico Zofijo je ime- je bila igra vpri/orjena vendar za abonente reda D. — Sedaj prav res ne razumem kako naj odslej vem, kdaj bomo mi na vrstnem redu, katera poročila so \ eroJ, stojna. na katere vesti na i se zanesem -ali naj vedno kupujem ustopoioc pri blagajni zato, ker sem obonent! Zvedel sem od starejših abonentov. da se to že nekaj let sem dogaja. Če je temu res tako in se gledališka uprava ne hi« po* brigala za odpravo teea nereda, bo potrebi no nekje drugje doseči preureditev in \r.-. bol i sanje. Kot dolgoletni, vestni abonenti vljodtlC naprošamo cenj. gledališko upravo, da nam blagovoli pojasniti to vprašanje in svetu rucLno dati neko garancijsk.o izjavo, da bo nekje obiavlianje reportoaria ven »do* stojno. Abonent z dežele. Gradbenemu uradu mestne občine Vendar se je oni dan oglasil nftkdo. ki rad gre na izprehod po tistem tako Imenovanem > trotoar ju« od dolenjskega mosta ne samo do mitnice, k>er imajo pr! Maren-četu dober cviček, temveč ne naprej no tistem »trotoarju« do mestne meje proti Rudniiku mimo Jelačnna, ki tudi ne zaostaja za Maren-ftetovltn eviAkom; ta no *e!e gJetial, kako se tam bodi. Polno kotsaarjav po ozkem »trotoarju« tako, rla so pasanti vedno v nevarnosti, da jih ne porierejo, rajši gredo po sredi ceste že zaradi velikih luž in blata, ki tam leži. A ne samo sprehajalci, mnogo Ijndl, moških in Sensk^h, hodi tam vsaik dan t mesto v sVniho in nazaj. Ravno ob čas«, ko je Sk>v. Naroda t^ skai apel na gradbeni urad, so že hitro posuli z drobnim peskom to pot od do'enj-slkega mostu do mitnice. Radove-ln! smo, kako se bo nadaljevalo. bani smo ee tudd že trikrat v >.Siov. Narodu« pritoževaki, zakaj ne odstranido tiare prometne ovire pred vhodom v Babioevo hišo pri dolenjskem mostu. Tajni sta na oskem,l.€0 Širokem trotoarju, nameščena dva nepotrebna kamna, ki zožita trotoar na 0.90 m. Zakaj se ta prometna ovira ne odstrani? Cas bi že bil. Tudi meščan. la gdč. Rakarjeva in je potno ustrezala. Gs>. režiserka in ga. ftaričeva sta prejele prav zaslužene šopke. Fr. G. Družabni večer »Merkurja" Na družabnem večeru Trgovskega društva >Merkur« v Zvezdi je imel v rikhi predavanj >Ljudska univerza' sinoči bon. univ. profesor dr. Lud. Bfihm aktualno m zanimivo predavanje: tO organizaciji pomorstva <. Večer je otvoril neumorni predalnik dr. Fran Windiseher, ki je uvodoma pozdravil vse navzoče, zlasti pa pri znan oca javnega delavca, predavatelja dr. Boh ni a, ki se cesto tako nesebično žrtvuje za javne interese. Po uvodnih besedah je podal be*«sJo predavatelju, ki je po kratkem uvodu prešel na jedro predavanja samega. Človek je od nekdaj stremel za tem, da osvoji ki premaga gigantski fenomen, silni element, ki mu pravimo morje. V njeni je slutil ogromno bogastvo, skušal ie ploviti po njem, da najde tuje zemlje. Spočetka fie je držal obale in šele po 1. 130u, ko je bil izumljen kompas, se je pričela prava plovba. Treba je bilo silne in smiselne organizacije, predno je človek zavojevai morje, o katerem je znano, da pokriva 71 odstotkov zemlje. Predavatelj je podal vt*s historijat borbe človeka za osvojitev morja in predavanje spretno porazdelil na nadaljna poglavja. Govoril je o znanosti oceanografije ln pomorske meteorologije, o pomorskih potih, o pomenu ladij in njihovih vrstah, o zavarovanju ladij, prekomorski trgovini in človeku-mornarju samem. Tudi nasa država je premostila začetne težkoče in posveča čedalje večjo pažnjo pomorskim vprašanjem. Treba ps je, da zajame to vprašanje tudi ves nas narod, ki mora gledati na morje kot na široka vrata, ki mu odpirajo daljni in Širni svet. Za vseskozi zanimivo in napeto predavanje se je zahvalil predavatelju zop*At predsednik dr. Windischer. povdarjajoČ hvaležnost članov in prijateljev društva >Merkur< za trud, ki sza je imel s predavanjem. Iz gledališke pisarne V soboto se ponovi priljubljena opereta Dijak prosjak z g. Gost^čem v naslovn partiji. Sodelujejo gg. Ribičeva. Kogejeva, gg. Zupan. Drenovec. Peček, Sekula, J.Te* rornova itd. Dirigent 5 Neffat. Predstava se vrni za ahpftma D. Gostovanje j aponskega gledališča. Opozarjamo, da se zaone v petek dne 13. t. m. predprodaja vstopnic /4 enkratno gostovanje japonskega gledališča v nasi i open". Gostovanje bo 16. t. m. Ljubljanska drama vprizon v petek i dne 13. t. m. Lipahovo izvirno komedijo i Glavni dobitek za red C. Lipahova kome* i dija je polna izvrstnih in komičnih za* , pletljajev, vesele in zabavne komike ter v vsakem pogledu zadovoli; poslušalce Spominjajte se slepih! Dnevne vesti — Proslava Maaarvkovega Jubilej« v jugoslovanskem dijaškem kolegija ▼ Pragi. Sivolasega prezidenta Masaryka so se spomnili ob 81-letnici tudi jugoalovenski dijaki v Pragi. Jugoslovanski dijaški kolegij je priredil 5. t. m. v svojih prostorih skromno svečanost, katere so se ude-ležili naš poslanik dr. Albert Kramer, sek-cijski šef našega prosvetnega ministrstva Momčilo Milosević ter zastopniki češkoslovaškega prosvetnega ministrstva in češkoslovaško-jugoslovenske lige. O prezi-dentu Masarvku je predaval študent Drago Gjajić. — Raspisana zdravniška služba. OUZD v Zagrebu razpisuje mesto sekundarnega zdravnika v sanatoriju za pljučne bolezni na Brestovcu. Prošnje je treba vložiti do 10- aprila. — Podkovski tečaj t Splitu. Uprava podkovske Šole primorske banovine v Splitu razpisuje natečaj za sprejem gojen cev. Tečaj se prične 15. aprila in bo trajal € mesecev. 30. septembra bodo zaključni iz piti. V tečaj se sprejemajo vsi kovači, na ii državljani, ki dokažejo, da so dovršili osnovno 5olo in se izučili kovaške obrti ter da so najmanj leto dni delali kot pomočniki pri kovaškem mojstru Priglasiti se ie treba pri upravi šole do 5. aprila. — Razpisane slnibe. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Zemunu razpisuje eno mesto uradnika kategorije C položaja VI., eno mesto uradnika kategorije C po loža VII., 1 mesto služitelja kategorije D položaja X. in eno mesto služitelja bolni carja, kategorije D položaja X- Prošnje je treba vložiti do 1. t. m. — Sokolski dom v Zagrebu. Uprava so kolske župe v Zagrebu je sklenila razpisati splošni natečaj ja idejne osnutke za Sokolski dom v Zagrebu ter za parcelacijo zemljišča, kjer bo dom zgrajen. Natečaj se prične 15. t. m. in traja do 1. junija. Na »rade so prva 40.000, druga 30.000. tretja 20.000, odkupljena bosta pa rudi dva osmi t ka pa 10.000 Din. — Razpisana služba banoviii&kega cestarja. Kr. banska uprava dravske banovi ne razpisuje na osnovi § 31. zakona o ban »ki upravi v območju sreskega cestnega odbora v Čabru službeno mesto banovin skega cestarja in sicer: na banovinski cesti Fiabinopolje-Prezid-Oabar-Plešče-Gadpar-ri in sicer cestna proga Babinopolje-Kozji vrh. Prosilci ne smejo biti mlajši od 23 in ne starejši od 30 let. Prošnje je predložiti najkasneje do 10. aprila sreskemu cestnemu odboru v Čabru. — Iz ^Službenega lista«. >Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 18. z dne 12. t. m. objavlja zakon o zdravnikih, zakon o sprejemanju v službo zdravnikov kakor tudi o pridobitvi pravice do osebne pokojnine, upokojevanju, premeščanju in odpuščanju uslužbencev in zdravnikov, uradnikov Osrednjega urada za zavarovanje delavcev in njegovih krajevnih organov, odredbo o osrednji šoli za policijske izvršilne uslužbence, odredbo za veleposestnike in objave glede pobiranja občinske trošarine v 48 občinah v tekočem letu — Likovnim n ni etnikom sporočamo, da priredi društvo Cvijeta Zuzorič tudi letos umetnostno razstavo jugoslovenskih umetnikov slikarjev, kiparjev in grafikov v svojem novem razstavnem paviljonu v Beogradu. Cvijeta Zuzorič vabi slovenske umetnike, da se razstave, ki bo otvor jena 3. maja in bo trajala do konca maja, udeleže in je za njihova dela na razpolago 46 dolžinskih metrov prostora, (kar omgočuje namestitev cca. 4 slik). Prevoz iz Ljubljane v Beograd in nazaj je brezplačen. Umetniki, ki se nameravajo te razstave udeležiti, naj to javijo g. upravniku J. Zormanu v Narodno galerijo. Transport mora biti odposlan iz Ljubljane 16. aprila. — Sokolsko gledalište v Radovljici ponovi v nedeljo, dne 15. t. m. ob pol 16. Go-vekarjevo ljudsko igro -Gnintarji«, ki so jo naši igralci pretečeno nedeljo prav izvrstno igrali. Priporočamo posebno okoliškemu kmečkemu ljudstvu, da si ta komad ogleda, ker je v njem poleg zabave polno poučne resnice. 149-n — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo prehodno zboljšanje, v splošnem pa še nestanovitno vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih nase države oblačno, večinoma s padavinami. Najvišja temperatura je znašala v Beogradu in Skoplju 18, v Splitu 14, v Zagrebu IS, v Sarajevu 12, v Ljubljani 9.4, v Mariboru —3.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 760.8 mm, temperatura je znašala —6.4. — Drava pri Ptuju naplavila moško truplo. Blizu Slovence vasi pri Ptuju je te dnj Drava naplavila truplo 50—601etnega moškega. Truplo je ležalo v vodi že najmanj 10 do 14 dni. Neznanca so pokopali v Hajdini. — Šahovski mojster Spielmann bo gostoval v Karlovcu, šahovski klub v Karlovcu je sprejel ponudbo znanega Šahovskega mojstra Splelmanna glede gostovanja v aprilu. Spielmann bo i«gral simultan ko proti najboljšim šahistom. — Epilog družinske tragedije. Pred osi-jršklm sodiščem se je včeraj vršila rasprava proti 231etnemu kmetu Marku Blaže v i ću iz vasi Korito, ki je lani 3. decembra s sekiro ubil svojega očeta živka, žlv-ko Blaževič je bil velik nasilnež in pijanec. Usodnega dne je prišel pijan domov in začel pretepati svojega očeta Andrijo. Za deda se je potegnil Marko, nakar je živko pograbil vile in hotel sina nabosti. Ta je naglo zagrabil sekiro in oplazil očeta tako moćno po glavd, da je bil takoj mrtev.. Sodišče se je na podlagi zaslišanja prič prepričalo, da je Marko ravnal v silo-branu in ga je oprostilo. — Roditelji umorili hčerko? V torek zvečer so našli kmetico K a to Boksi 6 iz Zavajana pri Čapljin«! pred njeno hišo ustreljeno. O rejniki so v zvezi z zločinom aretirali njene starše Mata in Ružo Boksić. — 14 let ječe zaradi premišljenega umora, Včeraj smo poročali, da se je pred sodiščem v Šibeniku vršila razprava proti 49letnomu Stjepanu Baždari ću is Parjnve, kd je lani o božiču ustrelil Josipa Đačića. Sodišče ga, je zaradi premišljenega umora obsodilo na 14 let težke ječe. — Samomor v Zagrebu. V torek zvečer se je v Zagrebu v Zlatarski ulici 4 obesil delavec Ivan Zadravec, doma iz Preloga. Obešenega je našla njegova gospodinja, ki je obvsetila policijo. Zađravec je bil noto-ričen pijanec; nedavno ga je zapustila žena. Vzrok samomora ni znan, zdi se pa, da se je Zadravcu zmešalo. Iz Liubliane —lj Proces Plemelj-Pustoelemšek. Ob- isvnava, ki je bila dne S. t. m. prekinjena, se bo nadaljevala jutri ob 9. v razpravi)i dvorani dež. sodišč« v I. nadstropju. Toženca Pustoslemšek in Kenda sta vložila predlog za zaslišanje 7 novih prič. V celem bo jutri zaslišanih še nad 20 prič. med temi uačelnik kmetijskega oddelka v p. s. Ivo Sanein, referent za lovstvo šum. svet. g. A nt ftivie. induetr. g. Fr. Hajnrihar. pravni refemt za ribarstvo g. dr. Dolinar, drž. pravobranitelj g. dr. Sonvan. namestnik drž. tož. g. dr. G Munda, ured- g. Vlad. Kapus. poštni upr. v p. g. Fr. Zagorjan. hotelir g. Janez Babic, velepos. g. Jo*. Zupan tn drugi. —lj Seja magistralnega gremija. Jutri ob 17. se bo vršila v mestni posvetovalnici seja magistratnega gremija. Na dnevnem redu so poročila mestnega obrtnega oddelka, ekonom a ta mestnega načelstva. mestnega gradbenega urada in mestnega ^radbe-no-pravnega referenta. — Na Vrazovem trgu, na nekdanjem vojaškem vežbališču pred fcentpetersko vojašnico, napravijo nov park. Zdaj je navo-ženega že obilo materijala. Svet se bo v bližnji bodočnosti — ne mudi se itak ne! — zravnal in pa po primernem načrtu nasadil. Menda bo šla ob Ljubljanici proti bolnišnici tudi cesta. —lj Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk v LJubljani ima svoj redni letni občni zbor v soboto dne 21. t. m. ob 20. v gostimi »Pod skalco«, Mestni trg, ter vabi vse člane in ljubitelje ptic pevk, da se ga v čim večjem številu udeleže. —lj Veseloigra ^Rerna kot cerkvena mige se ponavlja na splošno željo občinstva v nedeljo 15. marca. Neprisiljena komika in krasna vsebina zabavata poeetnike vso igro. Naslovno vlogo igra gdč. Baranova, v drugih vlogah pa nastopijo gdč. Pirčfva, tur gg. Košak, Lavrič. Moser in Škerlj. Cenjeno občinstvo prosimo, da si že v predprodaji zasigura svoje prostore. Vstopnice se dobe v trgovini gosp. „Miloša Karničnika na Starem trgu —lj »Kovar^tv« in ljubezenc je naslov krasnemu filmu, ki ga predvaja se danes in jutri ob 16., pol 20. hi -1. Zveza kulturnih društev v Ljubljani v kinu Ljubljanski Dvor. Vsi, ki žele doživljati s pesnikom vred opojna leta mladosti naj ne zamude prilike in si film na vsak način oglodajo. —lj Gospodinje! Udeležite se v petek 13. marca občnega zbora Spi. ž. dr, na katerem se bo osnoval že dobro pripravljeni odsek »Zveza gospodinj«. Začetek ob 17-uri v društvenih prostorih na Rimski c. 9, Železniški vpokojenci in vozne olajšave Kar se ie Že dolgo časa pripravljalo, se je zgodilo. Železniškim vpokojencem m odvzeli neomejeno režijsko vožnjo. To ugodnost so si železniški vpokojenH v težki tn zelo odgovorni službi prislužili, to je bil del njihove plače in prisluzene pravice. Dokler so bili v službi, jim ta ugodnost ittik ni bila potrebna, ker niso imeli ča>a, da bi se vozili. Mislili so ko pojdem v pokoj, se bomo pa lahko kam peljali, da pozabimo na stara leta na svojo težko službo, ki smo jo vestno opravljali Kar naenkrat pa tako razočaranje, vpokojencem je nlvze-ta neomejena režijska vožnja- Kdo je zakrivil, da se je železniškim vpokojencem odvzela prislužena pravica? Oni krogi, katerim so ravno železniški uslužbenci ob vsakem vremenu čuvali nii- Avstrijski in rajhovski Nemci med vojno Nimra o cilju svetovne vojne — Trmasta ignoranca Nemcev pred prevratom V zanimivo iskreni knjigi >Batterie 4<. o kateii smo poročali, je nekaj izpovedi in razkritij, ki nas potrjujejo v naM sodbi o nemštvu v bivši avstro-ogrski državi in o razmerju avstrijskih in rajhovskih Nemcev. Tudi današnje geslo »Ansehluest« — za popolno združitev male Avstrije z Nemčijo — nam Nimra pojasnjuje v zanimivi luči. Dasi se široki avstrijski krogi fanatično poganjajo za združenje vseh Nemcev v skupno, enotno republiko, misli pač večina avstrijskih Nemcev še danes, da ie najhujši sovražnik Avstrijcev — >der Preiss . . .c Ko so Rusi avstrijsko armado v Galiciji že domala zdrobili in uničili, se je v odločilnem trenutku pojavila nemška (rajhoveka) infanterija in odbila Ruse. >Prav v usodnem trenutku, v najtežji stiski!« piše Nimra. >In če bi Nemci ne bili prišli? Tega si ne morem niti predstavljati, kaj bi se bilo potem zgodilo Pot v Homono, v ogrske planjave bi biln ruskim masam odprta. A potem ?< — Na ra Veliki petek so torej Nemci rešili Avstrijce in za-okvenili kolo sreče tako. da se ni k Rii^om zavrtelo nikdar več. Tn Nimra piše: >V tej uri sem spoznal prvič, za kaj prav za prav gre v rej vojni: za naše nemštvo . .. Tn v mojem srcu je nastal prevrat, ki je ostal trajen, čutil sem se nemškega vojaka, čeprav v c. in kr. u ni Formi. Ali je bila veleizdaja*? Ne vem. Ali srečen sem. da so smem bojevati za domovino svojega srca, za Nemčijo. Taka je bila iz-pi omemba nemškega avstrijstva med svetovno vojno.< Za nemštvo. za skupno Nemčijo so V spomin na 50-letnico smrti velikega ruskega genija - romanopisca FEDORJA DOSTOJEVSKEGA premiera graridioznega govorečega filma, izdelanega po nesmrtnem njegovem romanu »Bratje Karamazovi« Dimitrije Karamazov v glavnih vlogah FRITZ KORTNER in ANA STEN Režija: F. OZEP Jutri premiera! —lj železniški upokojenci in provirio- | n nisti, ki spadajo pod okoliš postaje Ljub« ■ « Ijana gor. kol., naj nujno predlože ustrezajoče slike v formatu 6X9 na mehkem papirju. Predložiti je tudi zadnji odrezek pokojnine in odlok o odmeri pokojnine, provizije ali rente. Za otroke je prinesti ista potrdila, kakor ob priliki prolongaci-je. Isto velja seveda tudi za vse ostale žel. upokojence in provizionlste v dravski banovini, ki na jse zglase na bližnji postaji. —lj Državni konservatorij ? Ljubijaiii. 1. javna produkcija .gojencev bo v nedeljo 15. marca t. 1. Začetek ob pol 11 uri doo , konec ob 12. uri. Kot najzanimivejša tockn sporeda bo izvajanje celotne Havdnove simfonije v d-duru Izvaja jo konservatorij-ski orkester s sodelovanjem 7 članov ooer-nega orkestra. Dirigirali bodo gospo j je Lipovšek Marijan, Sivie Pavel. Mtiller Gustav in Šušteršiš Vinko. Pred izvajanjem simfonije govori o llavdnu in njegovih simfonijah g. prof. dr. Josip Mantuani. Vstopnice so že v predprodaji v Matični knjigami po 4, 6 in 10 Din. Istotam se dobi tudi spored, ki stane 2 Din. Ravnateljstvo vabi občinstvo na po9et te prve javne produkcije. —Ij Slavnostni koncert \ proslavo 80-letnice P. HugoJiua Sattnerja. Vse popotnike nocojšnjega koncerta vljudno prosimo, da pridejo malo pred 8. uro v koncertno dvorano. Naval bo velik, garderoba posluje v zadnjem trenutku navadno bolj počasi, zalo prosimo vsaj 10 minut pred začetkom, ki bo točno ob 20- uri. Sedeži so vsi razprodani, na razpolago je le Še par stojišč. Posebno še opozarjamo na tiskano besedilo in razlago, ki se dobi tekom dneva v Matični knjigarni, zvečer pa pri vseh bile-ter j i a. —lj Pe?*ki zbsr »Mariborc v Ljubljani. Slovensko pevsko društvo ^ Maribor c iz Maribora koncertira prvič v Ljubljani v sredo, dne 18. t. m. v Unionski dvorani. Izvajalo bo Sattnerjev oratorij >Vnebovzetja^ v proslavo skladateljeve 80-letnice. Vstopnice so od danes naprej v predprodaji v Matični knjigarni po običajnih koncertnih cenah. Maribor je agilno pevsko društvo, ki je z vsem svojim dosedanjim delom poka zalo veliko umetniško ambicijo in imelo tudi lepe uspehe. —lj O plinu v gospodinovu priredi plinarna predavanje in poskusno kuhanje v petek, dne 18. t m. ob 8. uri zvečer v ftt. Jokobski Soli (vhod iz Florijanske ulice). Vabimo vse gospodinje, ki se zanimajo za sodobno kuhinjo. Vstop prosti mvo blago, so pričeli pošiljati na razna mesta pritožbe, da železniški vpokojenci /..'orabljajo režijske vožnje v kupciJske svrhe m pri tem škodujejo trgovini. Recimo, da je to deloma res, niso pa ti krogi pomislili, da so pri tem zadeli 99% nedolžnih. Če bi ne iumničil vseh vpokojencev, temveč bi zahtevali, da se krivce kaznuje, bi jim nedolžni tega ne zamerili. Da >e pa sumniči vse vpokojenee in morajo biti kaznovani vsi brez izjeme in so pri tem kaznovani tudi nedolžni, to se pa ne da od pustiti, dokler se ta krivica nedolžnim ne popravi. Apeliramo na one kroge, ki io povzro čili. da se je nedolžne železniške vpokojenee tako občutno kaznovalo, da poskušajo ua merodajnib mestih ukreniti vse potrebno, da se jim ta krivica popravi, kaznovani naj bodo samo oni, ki v resnici režijske vožnje zlorabljajo. Društvo železniških vpokojencev za dravsko banovino v Ljubljani. Ljudje so ogibali kaj neki pomeni beseda »Jajnine«, ki je trna bres drugega pristavka priobeena pred nekaj dnevi v našem listu. Večina naših čita-teljev je te v duhu videla nov film, a se t« motila, ker naslednje dni je že čitala, da no »Jajnine« nov izdelek tovarne Pekatetec Kakor pravijo oni, ki so jih že pokusili. so »Jajnine« res nekaj nedoseženega. 4151 Diskretna služkinja. — Marička, ali ste že odnesli pismo na pošto? — Da, gospa. — In niste opazili, da sem pozabila napisati naslov? — Opazila sem že. toda mislila sem, da milostliva noče. da bi jaz vedela, komu piše. Elitni kino Matica se torej bojevale avstrijske armade! To priznava Nimra. Le da je bila v teh avstrijskih armadah večina vojaštva slovanska, ki se ni marala, a se je mo-! rala bojevati za nemštvo. za skupno Nemčijo, ie Nimra pozabil. Slovani so se morali bojevati za zmago svojih tisočletnih sovražnikov, za lastni svoj nacionalni in socialni pogin! To je bila najstrašnejša tragedija v svetovni vojni . . Ivo je Nitma prisegel novemu avstrijskemu cesarju, je čutil, da ga je prvotno >vojno navdušenje že davno minilo in da je stopila, rojena iz stiske in bede. na mesto navdušenja zavest trde dolžnosti in odgovornosti*:. Nimia je molil, >naj bi novi vojni glavar uvedel =trog red in naj hi po ogromnih žrtvah nemškega avstrijstva tudi nemško vladal. Da so žrtve Slovanov še večje in da avstrijski cesar torej ne sme vladati nemško slovanski večini, tega se Nimra ni zavedal Čudno, da je celo najbolj trezni nemški Avstrijec tako zabito fanatičen in slep! Nimra pripoveduje, da so se Nemci vedno bahali; »VVir vcerden es schaf-fenjc Ta »wir« (mi) so brez potrebe na glasali pri vsaki priliki, kakor bi hoteli reči: >Vi Avstrijci seveda tega niste sposobni.« Nimra piše: > Nemci imajo tudi res dovolj vzroka, da nastopajo samozavestno. Da. celo omahljive značaje poteza jo za seboj In vendar bi bilo koristno naši skupni stvari, ako bi z neprestanim naglašanjem osebnega mi nekoliko odnehali. Cesto niti ne vedo, kako na« s tem žalijo . , . Zmerom in zmerom jim razlagamo naše brezupne politične in nacionalne razmere. A zaman! Nikakega razumevanja nimajo za velikanske težkoče. ki se postavljajo proti naši armadi. Ne vedo, kako nas nemško avstrijske vojake boli, nko gledajo Nemci na nas le kot na Avstrijce, a ne tudi kot na Nemce. Niti mislite si ne morejo, kako pogosto nam je težko, ko jih moramo braniti proti sovražnim opazkam naših slovanskih kameradov! Ne vedo. kako često nam je težko, da jim ohranimo svoje srčno nagnjenje. Prav ker nemško čutimo in mislimo, bi radi videli, da bi nam kot močnejši odpirali ne le pomočno roko. nego tudi svoje srce . . Kako hvaležen sem bil nemškemu bataljonskemu poveljniku. stotniku VVinterstettenu. ki je neki večer dvignil svojo čašo in napil na blagor nemškemu bratskemu rodu v Avstriji in na blagor celokupnega nemškega naroda! Oo je spoznal bistvo naše skupne, splošnoneraske usode. A takih Winterstettenov je le malo v nemški armadi Žal! Poznajo le Pru-se, Bavarce, Švabe, Saše. O Tirnici h. Salzburžanih, Štajercih, sudetskih Nemcih so pač slišali včasih, toda to ~o končno Avstrijci. Ničesar ne vedo o njih junaški borbi za celokupno nemštvo pred vojno, prav malo vedo o njih junaških polkih med vojno. Prezirajo jih še nadalje in se prav nič ne trudijo, da hi jih bliže spoznali. Kajti: saj so tudi ti vedno die gemiitlichcn. lappschwanzigen Oesterreioher . . .< Vedno le mi, mi, mi! Mi sroo pač mi! — Nemci znajo mojstrski tisto malo prijateljev, kar jih še imajo, odbijati. Saj priznavamo, da ima Nemčija najboljšo armado in smo celo ponosni na to armado, saj so naši krvni bratje. Ali seveda bratje, ki ne vedo o nas ničesar, ki ne priznavajo niti naše ljubezni niti naših nezaslišanih žrtev, bratje, ki na-s vedno iznovega za v racajo v naše r. in kr. avstrijanstvo. Čudno! Nam popolnoma neumljivo!« Avstrijski nemški vojaki so čutili bridkost, ker jih Nemci iz rajha niso priznavali za polnovredne, ker so jih bagatelizirali, se jim posmehoval i, jim ne priznavali zaslug in žrtev. In rudno, popolnoma neumljivo se jim je zdelo, da se rajhovski Nemci niti nočejo dali poučiti o avstrijskih Nemcih. Ali Nimra je pozabil, da so se vtMlli prav tako avstrijski Nemci nasproti slovanskim narodom, s katerimi so živeli v iati državi. Avstrijski Nemci . Ljubila sem ga, Tom. Ljubila sem ga boJj nego kateregakoli imošikega, bolj nego kateregakoli človeka na svetu. Tudi on me je ljubil. Počasi in jecljaje mu je povedala zgodbo svojega življenja, beseda za besedo se ji je izztrgala iz prsi, nobene podrobnosti ni zamolčala. Pripovedovala je o Mihaelu, o Boylstonu in z zaprtimi očmi celo o času, ko je delila svojo naklonjenost med obema. Potem je prišel Mihaelov odhod m njen beg pred zdravnikom, zakonca Meserve, George — de žrtvovanja njenega otroka, mučni prizor ob zadnjem prepiru med njo in Georgom in njena nevarna bolezen. — Pogreznila sem se bila globoko, zelo globoko, in ko sem se počasi zopet dvignila, sem bila prerojena. Takrat se morda nisem zavedala, ko sem pa ležala v oni grozni bolnici, sem spoznala, da moram začeti drugačno življenje, da sem postala tudi sama drugačna. Zdelo se mi je, da sem prinašala nesrečo vsem ljudem, ki sem z njimi občevala. In še zdaj prinašam samo bridkosti ali pa trpim sama. Ko sem vstala z bolniške postelje, sem hotela začeti novo, svoje življenje, v katerem bi ne smeli igrati moški nobene vloge; hotela sem biti sama, ljubezni ne zahtevati, ne deliti. — Biti sama. Obmolknila je m nekaj časa se je razlegalo samo žabje regljanje skozi nočno tišmo. Tom je sedel nagnjen naprej, obraz si je zakrival z rokami in ni se ganil. Zelda je nadaljevala. — Vidiš, ljubi Tom, nemogoče je, da bi se vzela, iz tega bi ne bilo nič dobrega. Prinesla bi ti samo nesrečo, če bi uslišala tvojo prošnjo. Pod nobenim pogojem ne morem postati tvoja žena, Tom. Rada te imam, — ljubim te — mojemu srcu si zelo blizu. Glas ji je naenkrat zamrl v grlu in v naslednjem trenutku je klečal pred njo in jo objemal. — Ne trdi, da me ljubiš, — je za-klical, in da navzlic temu nočeš postati moja. Kaj me briga, kaj si bila, kakšno je bilo tvoje življenje! Saj ne ljubim žene, kakršna si bila, temveč tako, kakršna si zdaj. — Psst, molči — ne, ne. — Mislila je, da jo bo ubogal, pa se je zmotila. — Noben človek ni svetnik, Zelda. Tudi jaz sem živel svoje življenje, tudi jaz sem počel marsikaj, kar ne zasluži pohvale; čemu naj bi torej baš jaz vrgel kamen vate? Hrepenim po tebi, ljubim te--- — Tom! Molči — poslušaj me-- — Ne, dovolj dolgo sem poslušal. Zdaj me pa poslušaj ti. Zmešana, zmedena si, vidiš stvari, ki jih ni. — Moraš me poslušati, — je zahtevala odločno. — Ne! — je ugovarjal trdovratno. — Sreče, ki se mi je komaj nasmehnila, si ne dam vzeti. Vse, kar si mi pravila, je nesmisel, saj to ni v nobeni zvezi z vprašanjem, ali se vzameva ali ne. Ljubiš me, si dejala in to si mi tudi dokazal. To je edino, kar me zanima. Ljubim te, Zelda, kaj ni to dovolj? Povedala si mi vse o sebi, jaz ti pa pravim na to, da te hočem imeti za ženo. Zatisnila mu je usta z rokami, da je moral hočeš nočeš umolkniti. Čitajte ilustrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« jega moža. čez pičlo uro je ravnatelj sporočil presenečemu očetu, da je sklenil popraviti, kar je zakrivil njegov bratranec. Lahko si mislimo, kako je tovarnar ostrmel, ko je stopil ravnatelj preden in zasnubil njegovo hčerko. Treba je bilo samo pojasniti mladi ženi zgodbo njene dvojne možitve Tedaj je pa prišlo še tretje presenečenje. Iz Pariza je namreč prišlo pismo rav-nateljevega bratranca, ki je zagrozil s škandalom, če mu tovarnarjeva hči, odnosno njen oče ne pošlje večje vsote denarja. Šlo je torej za izsiljevanje. Ravnatelj je prečital pismo in posledica je bila, da se je hotel ustreliti. Zdaj leži tudi on v sanatoriju. Izjavil je pa. da se hoče s tovarnarjevo hčerko poročiti, čim bosta oba okrevala. Žrtev podivjanega Poroka z dvojnikom Čudna, skoraj neverjetna zgodba — Kaj vse se lahko pripeti, če sta si dva zelo podobna V Budimpešti imajo senzacijo s pravcatim filmskim romanom iz resničnega življenja, v katerem nastopajo kot glavni junaki ravnatelj neke tovarne, njegova mlada, lepa žena, ki je bila sicer z njim poročena, pa vendar po zakonu ni njegova žena, in njen oče, bogat tovarnar v mestecu Tolna-tamasu. Roman se je začel na Lidu. Lani poleti se je seznanila tam 18-let-na tovarnarjeva hči Ilona z ravnateljem tovarne, ki se je kmalu zaljubil v njo. Ker ga je imela tudi ona rada, sta se vzela. Ravnatelj je priženil težke tisočake in mlada zakonca sta jo mahnila na ženitovanjsko potovanje. Prispela sta v Budimpešto, kjer je hotel mož pred odhodom pogledati še v tovarno, kako kaj delajo v njegovi odsotnosti. Žena ga je čakala na kolodvoru. Minilo je več ur, toda moža ni bilo od nikoder. Ženo je začelo skrbeti, bala se je, da se ni možu kaj pripetilo. Ker ga le ni bilo na kolodvor, se je odpeljala v tovarno. Iskati ji ga ni bilo treba dolgo. Kmalu ga je našla, sedel je v svojem kabinetu in kadil. Vsa srečna ga je objela in s tem se je začela čudna zgodba, ki spominja na fantastične filmske romane. Ravnatelj je začudeno pogledal lepo ženo in jo vprašal: — Kaj pa to pomeni? Presenečena in ozlovoljena mu je Ilona odgovorila, da je njen mož in da se ji zdi, da ima pravico objeti ga. Ravnatelj je pa planil pokonci in odločno protestiral proti trditvi, da je njen mož. Izjavil je, da Ilone sploh ne pozna in da ji torej ne more priznati pravice, da bi ga kar tako na lepem objemala. Vsa ogorčena je planila Ilona iz ravnateljevega kabineta. Po glavi so ji rojile čudne misli. Razmišljala in razmišljala je, pa ni mogla* razumeti, kaj pomeni čudno moževo vedenje. Napotila se je v mesto, kjer je kupila revolver in v hotelu se je hotela ustreliti. Policija je obvestila o tem njenega očeta, ki je prispel drugi dan v Budimpešto. Njegova prva pot je bila k postelji ranjene hčerke, potem je pa poiskal svojega dozdevnega zeta in mu zabrusil v obraz, da je slepar in falot. Toda polagoma se je razjarjenemu očetu posvetilo v glavi. Izkazalo se je, da ima ravnatelj tovarne bratranca, ki mu je na las podoben. In ta se je pod njegovim imenom oženil s tovarnarjevo hčerko, ko je pa dobil bogato doto, je spravil denar v žep in izginil. Oče je prosil ravnatelja, naj poseti njegovo težko ranjeno hčer in igra vlogo njenega moža vsaj dokler ne ozdravi. Ravnatelj je bil pripravljen storiti tovarnarju to uslugo, toda zopet se je pripetilo nekaj nepričakovanega. Z blaženim smehljajem je sprejela težko ranjena žena ravnatelja, v katerem je seveda še vedno videla svo- moza V Pesterszebetu na Madžarskem je 38-letni policijski stražnik Raffais vpričo svojih treh otrok na barbarski način mučil svojo ženo, ker mu je očitala lahkomiselno življenje. Raffais je prihajal zadnje čase domov šele proti jutru, čeprav je bila njegova služba končana navadno že zvečer. Zato je žena mislila, da popiva, ali pa preživlja nori v družbi prostitutk. Ko mu je te dni očitala, da prekroka vse noči in zapravlja denar, se je tako razjezil, da jo je začel vpričo otrok neusmiljeno pretepati, končno je pa treščil vanjo petrolejko, ki se je razbila in razliti petrolej se je na nesrečni ženi vnel tako, da je bila hipoma v plamenih. Nasilni mož se za gorečo ženo ni zmenil, obrnil se je in odšel mirno v sosedno sobo spat. Prestrašeni otroci so začeli klicati na pomoč, prihiteli so sosedje in rešili ženo, da ni zgorela. Prepeljali so jo v bolnico, toda njene opekline so tako težke, da je malo upanja, da bi ostala pri življenju. Podivjanega moža so pa aretirali in zaprli. Rast otrok Skandinavski zdravnik dr. Gustav Nilin je objavil zanimivo razpravo, v kateri skuša dognati zakone za rast otrok. Na podlagi bogatih izkušenj je bilo namreč že dolgo znano, da otroci ne rasto v vseh letnih časih enako hitro. So celo tedni in meseci v letu, ko otroci sploh ne rasto. Dr. Nilin je opazoval več otrok nad leto dni in svoja opazovanja je skrbno beležil. Otroke je meril in tehtal dan za dnem ob istem času. Izkazalo se je, da rasto otroci zelo močno v dveh letnih časih in sicer od marca do maja in od novembra do januarja. Od septembra do novembra in od januarja do marca rasto zelo počasi, v juniju, juliju in avgustu pa sploh ne rasto. Pridobivanje na teži je pa v obratnem razmerju z rastjo. V mesecih, ko pridobiva otrok največ na teži, se rast ustavi in narobe. Dr. Nilin je tudi ugotovil, da obsevanje z ultra-vijoletnimi žarki zelo močno podpira rast otrok. Učenjak je pa mnenja, da obsevanje navzlic temu ni priporočljivo, ker lahko sicer škodljivo vpliva na otroški organizem Razstava biserov V Londonu se pridno pripravljajo na prvo svetovno razstavo biserov, ki jo priredi zveza trgovcev z biseri. Namen razstave je opozoriti bogate ljudi na te dragulje, ki zadnje čase ne gredo nič kaj v promet. Pristne bisere so začele izpodrivati imitacije. Prirediti razstavo biserov pa ni tako lahko, kakor bi človek mislil. Težko je namreč pregovoriti lastnike in lastnice dragocenih nakitov, da bi jih zaupali za nekaj časa londonskim vitrinam. Največ biserov, nad 70 pošlje na razstavo Amerika. V ta namen se pripeljejo skoraj vse lastnice dragocenih nakitov iz Amerike v London, da se osebno udeleže tekme v zvezi z razstavo, ki naj pokaže, katera biserna ogrlica na svetu je najlepša. Razstava bo torej tem bolj zanimiva, ker se zbe-ro na nji najlepši biseri in pa najlepše in najbogatejše žene sveta. Seveda bo pa treba poskrbeti tudi za varnost tolikih zakladov. Odgovornost prirediteljev razstave bo velika, kajti jasno je, da se zbero v Londonu med razstavo najspretnejši vlomilci iz vseh delov sveta. Seveda bodo vse razstavljene dragocenosti zavarovane, toda v mnogih primerih pojde za rodbinske nakite, ki so nenadomestljivi in ki jih z denarjem sploh ni mogoče plačati. Zato je razumljivo, da bo imela londonska policija med razstavo dela čez glavo. Vsi iz Amerike prihajajoči parniki bodo skrbno zastraženi, ker je zelo verjetno, da se bodo skušali pripeljati z njimi ameriški banditi. Ameriška in angleška policija bosta poslovali sporazumno. Dragocenosti bodo stražili detektivi, da jih ne bo mogel nihče zamenjati z imitacijami. Razstava biserov je sprožila misel prirediti tudi razstavo briljantov, ki se bo vršila prihodnje leto v Newyorku ali pa v znanem ameriškem morskem letovišču Miami. V šoti. — Trije kosci so pokosili travnik v dveh urah. Kdo mi pove, koliko časa bi rabil en kosec, da bi pokosil isti travnik? — Saj ga spiloh ne more —, se oglasi Janezek. — Zakaj pa ne? — Ker je že pokošen, gospod učitelj. Kdor oglašuje, ta napredme! Za sport. Vrsta 4625-76 Model, brez katerega ni mogoče dandanes prihajati na sportske priredbe. Okusna perforacija in nizek podpetnik dajeta temu čevlju izrazit sportski tip. ZA PRVE Za izprehode Vrsta 2625-10 Zadnji model izrezanega čevlja s kombinacijo krokodilove imitacije in okusno spono. Zaradi izredno dobre priležnosti priljubljen čevelj. je treba vsaki dami elegantnih čevljev z iisnjatini podpetnikom. Po rimskih čevljih in snežkah je prijetno priti na izprehod v čevljih, ki so s kombinacijo barv v skladu s prirodo. Naši modeli bodo popolnoma zadovoljili VaS okus. Vrsta 2345-77 Svetli nubuk s temnorjavim boksom je v skladu s spomladanskimi prirodnimi barvami. To je čevelj za podvečerne izprehode, ki brez njega ni moči prebiti. Vrsta 2645-80 Čeveljček iz temnorjavega boksa ali semiša kombiniran. Model za dame finega okusa, ponos naše spomladanske zbirke. 124.-J. ima tjtsjssjstj»^tj»cj*tjssjstj»tj»^j»^jt^|t ^^*Jt^j»tJ»*j»tj»*J» mo VA **vo nogavic ! PRIHRANITE denar, čas in jezo, ako izolirate zoper vlago in rjo Vaše strehe, temeljne zidove, železne kostrukcije, vodne nabiralnike, terase, balkone In napeljave iz cevi s svetovno priznanimi „CONCO" amerikanskim! azbestno nitka-stirni izolacijskimi produkti. The Continental Products Co. Euclid, Ohio TJ. S. A. Razpečavanje za Jugoslavijo: Mirko Marmolja, Maribor, Cankarjeva ollca 26. Vsa dela s »Conco« preparati izvršuje tvrdka PETER ŽITNIK, splošno klepamtvo tn Instalacija strelovodov LJUBLJANA, Ambrožev trg 9 Telefon št. 3146. _26/L > mM ali o£fasf< Vsaka beseda SO par. Plača me lahka tuđi w znamkah, Za odgovor znamko I - Na mprašanje brez znamka me 11 odGovariama - Najmanjši o&tnm Wm ŽIVO APNO prodaja Maks Uršič, Dolenjska c. 6. 3011 Deske. trame, letve raznih dimenzij za stavbe, ograje in pode — dobavi po najnižji ceni Ilirija44, d. z o. z«, LJUBLJANA, Dunajska cesta 46, tel. 28—20, Miklošičeva cesta 6» tel. 25—95 I »RESNA 100« V soboto nisem mogel. Dvignite pismo v podružnici »Slovenskega Naroda« v Celju. »Mir 31«. 1017 POSESTVO lepo, dobičkanosno, naprodaj t bližini Konjic. Prevzame se lahko ves živi in mrtvi inventar. Ker je vsega zadosti, bo kupcu gospodarstvo lahko. — Potreben kapital Din 250.000. Pojasnila daje Vrhovšek Čiru, trgovec, Konjice. 1014 OSKRBNIKA sposobnega, sprejmem takoj za posestvo z mHnom, žago in gostimo. Ponudbe s spričevali na naslov: Posestvo Mlinše pri Zagorju ob Savi. 1016 DVA ZRKBCA lepa, močno rejena m krotka, norveške pasme, primerna za težko uprego, ugodno naprodaj. Ponudbe na: Vinta Anton, posestnik, Oslusevci št. 6, pošta Sv. Lenart pri VeL Nedelji, Slov. Gorice. 1015 DRVA, PREMOG, mizarski, stavbni les in ladijska tla prodaja Ivan Bohinc, Ljubljana, Linhartova ulica 3. Naročila se sprejemajo tudi ▼ židovski ulici l/L 32/L 5 minut od kolodvora, 20.000 dvadratnih m, veliko, pripravno za večjo tovarno, prodam. Cena Din 11.— za m*. Poizve se v gostilni pri »Raku«, Domžale. 956 Zaradi pozne sezone prodamo po reklamnih cenah 2000 KOMADOV DEŽNIH PLAŠČEV (PELERIN) zajamčeno nepremočljivih br. R. (samo 15 dkg težke iz umetne ruske celuloze, imitacija ribje kože) da se nalahno zložiti in nositi v žepu v škatlici, zelo pripravna za gospode, gospe in otroke. 1 komad s kapuco in škatlico samo 48.— Din (2 komada 94.— Din). Nadalje iz impregni-ranega sukna (oljnega batista) samo Ia vrsta v raznih barvah. 1 dežni plašč (pelerina) Din 150.—. Pošilja se franko ocarinjeno po povzetju. ,*Lineria - Export" PRAGA. Vinohradv, Gregrova 18 Neodgovarjajoče se lahko zamenja. ^as^av POLNE GRUDI, NAPETA MEČA jMBsFL oblikovno lepe, napete, očarljive dražesti razvija K^t^ pri damah vsake starosti po zdravnikih priporo-^e\Jf\ čena »IDEAL« mikstura. Nerazvite, suhe grudi y^ V privede naglo do krasnega razvitja in trdnosti y \ že po 4 tednih uporabe se pokaže — kot izpri-f I čujejo številne zahvalnice — očividna napetost in \ ] j zaokroženost. Mršave partije vratu dobe kmalu mamece mehke linije. Ven moleče kosti izginejo. Suha bedra se z »IDEAL« naglo okrepe. Jamstvo: denar nazaj, če ni uspeha. — Cena 12 Din, 3 steklenice 24 Din. Dr. Nic Kemenv, Košiće B, poštni predal 12/B 26, CSK. Lovske puške floberte, browning pištole, pištole za strašenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISEP oulkar. Lfobliana Koncresnf **•«* Stev. 4 HOTELSKA RESTAVRACIJA V SPLITU se daje v zakup Ima dve dvorani z vsemi drugimi potrebnimi prostori ~er dvoriščem in vrtom za mize, v sredini mesta, jako dobro obiskana. Eventualno tudi hotel z 20 in več sobami. Lastnik oddaja, ker potrebuje počitka. Za informacije se obrnite na hotel »Jadran«, Split. 094 Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezersek. — Za upravo m lnseratni del Usta: Oton Chrtatof. — Vel v LJubljani. 71096304