Poštnina plačana v go*ovtaL
Uto IX Stev. 236.
0 Ljubljani, v torek 18. oktobra 19Z).
Cena Din r
Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemši nedelje In praznike. — Inseratl do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inseratl petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Ioseratni davek posebej
•Slovenski Narode velja  letno Y JntTOslaviJi 240,— Din, za Inozemstvo 420.— Din.
tTpravništvo: Knaflova ulica št 5, pritličje. — Telefon 2304
Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, 1. nadstropje. — Telefon 2034.
Gospod Bodrero se pritožuje nad
našim časopisjem
Dobil je od g. Marinkovića edino pravilen odgovor, da je naš tisk svoboden. — Praški listi očitajo Italiji kar naravnost, da
je sokriva praškega umora.
— Beograd, 17. oktobra. Splošno ogorčenje v političnih krogih je vzbudila vest, da je italijanski poslanik povodom svojega včerajšnjega poseta ori zunanjem ministru protestiral radi pisave jugoslovenskega tiska ob priliki atentata na albanskega poslanika Cena bega. Zatrjuje se, da je dobil general Bodrero iz Rima nalog, naj vloži pri jugoslovenski vladi protestno noto. General Bodrero te note sicer ni izročil, vendar pa je v razgovoru izrazil nezadovoljstvo italijanske vlade radi proti-italiianske kampanje, ki jo vodi skoraj ves jugoslovenski tisk. Dr. Marinković je v odgovoru obžaloval, da položaj ni tak, da bi mogla biti Italija s pisavo naših listov zadovoljna, pristavil pa je. da v Jugoslaviji doslej ni bil običaj, da bi vlada zapovedovala tisku in javnemu mnenju in da tudi nima sredstev, da bi to storila.
Ta korak italijanske vlade je tem bolj nerazumljiv, ker je znano, da italijanski tisk ob vsaki priliki napada Jugoslavijo in da tudi ob priliki atentata na Cena bega ni noben italijanski list zamudil prilike, da ne bi udaril po Jugoslaviji.
— Fraga, 17. oktobra. Vsi praški listi se obširno bavijo z atentatom na albanskega poslanika Cena bega in soglasno ugotavljajo, da je atentat izrazito političnega značaja; pri tem skoro odkrito namigavajo, da stoje v ozadju gotovi italijanski krogi in da je praški urnor v neposredni zvezi z umorom generala Kovačeviča. »Večerni Listy« pišejo med drugim: »Italija išče na vsak način konflikta z Jugoslavijo. Iz Rima pošiljajo teroriste, da izvrše atentate na one po-
litike, ki nočejo poslušati Italije. Tudi prihod atentatorja Bebija je bil že par dni prej aviziran v Pragi. Gotovi krogi so že pred tednom dni bili obveščeni, da pride iz Rima neki terorist z nalogom, da ubije Cena bega. O tem je bila obveščena tudi policija, ki je ukrenila vse potrebno za osebno varnost albanskega poslanika. Zalibog pa je Cena beg usodnega dne odklonil spremstvo detektivov in odšel sam v kavarno. — Preiskava je tudi ugotovila, da je atentator takoj po svojem prihodu v Prago posetil poslaništvo države, ki ni v prijateljskih od-nošajih z Jugoslavijo. Že drugi dan svojega bivanja v Pragi je atentator vedel, kod hodi Cena beg. Vsekakor je značilno, da je imel tujec, ki je bil prvič v Pragi, v tako kratkem času popolnoma točne in zanesljive informacije. Kot posebno značilno se podčrtava tudi dejstvo, da so se vsi inozemski zastopniki v Pragi takoj drugi dan po umoru Cena bega informirali pri zunanjem ministrstvu o atentatu in o poteku preiskave. Ie italijanski poslanik doslej tega ni storil.«
Po informacijah »Večernih Listov« je bil atentator slepo orožje v rokah Rima. Na potu iz Rima se je atentator ustavil na Dunaju, kjer je dobil vse potrebne informacije. V ostalem pa naglasa list. ki razpolaga z zelo zanesljivimi informacijami, da to ni zadnji atentat, marveč da je pripravljenih še cela vrsta ter da so atentatorji že dospeli v Prago. »Narodni Osvobodzeni« doznava, da so med drugimi na potu v Prago še trije odposlanci makedonskega odbora, ki naj izvedejo še par političnih atentatov.
Nadaljnje podrobnosti o monlcu
Šest let je študiral v Rimu. — Kakor zatrjuje, je atentat izvršil na lastno inicijativo. — Cena bega je poskušal umoriti že v Beogradu, a se mu ni posrečilo. - Pred poroto pride že v decembru.
Praga, 17. oktobra.  Atentator AlcibijaJ Bebi, kakor je vendarle njegovo pravo ime, je bil po zaključenem zaslišaniu na policij ski direkciji v soboto popoldne  izročen v zapore dež sodišča v Pragi. Bebi je študiral šest let na rimski gimnaziji   ^Colleggio di Monte Mario«, ki  jo vzdržuje italijanska vlada predvsem za dijake iz Albanije in Ma kedonije. Poteka iz siromašne rodbine in je vžival razen tega štipendijo albanske vlade.
Atentator zatrjuje, da je v zadnjem času mnogo premišljeval o usodi in položaju svo je domovine. Glavnega krivca za to, da uži va Albanija v širokem svetu tako dvomljiv ugled, je smatral Cena bega in je zato skle nil, da ga odstrani. Najprvo je nameraval iz vršiti svoje dejanje v Beogradu, in se je že pred par tedni v to svrho mudil več dni v jugoslovenski prestolici. Ko pa je med tem odpotoval Cena beg v Prago, je odšel tudi on za njim. Nastanil se je v mali predmest-
ni gostilni v Smichovu in je živel popolnoma za sebe. Najprej se je skušal približati Cena begu na ta način, da je prosil pri njem za sprejem, kar pa je Cena beg odklonil. Zato ga je pričakoval v kavarni hotela >Pas-sagec, kamor je vedel, da poslanik redno zahaja. Ustrelil ga je s samokresom starejšega tipa, ki si ga je nabavil že pred tremi leti, ko je nameraval izvršiti samomor.
Truplo umorjenega poslanika Cena bega je bilo prepeljano v sodno - medicinski institut in bo danes popoldne obducirano. Včeraj je dospel semkaj albanski odpravnik poslov v Beogradu g. Stila in brat umorjenega, ki bosta ukrenila vse potrebno glede prevoza telesnih ostankov v domovino.
Praga, 17. oktobra. Kakor zatrjujejo dobro informirani krogi, pride morilec albanskega poslanika pred poroto že v decembru, ker je umor priznal in ker so tudi vse dru-ge okolnosti pojasnjene.
Bolgarijo hoče zopet zavlačevati
Izvršila je le del svojih obljub, naprej pa ali noče, ali pa si ne upa. — Obiski diplomatov pri dr« Marinkoviću. — Zagoneten
požar v zaporih v Skoplju.
— Beograd, 17. oktobra. V političnih in diplomatskih krogih se mnogo komentira postopanje bolgarske vlade v konfliktu radi komitskih napadov na jugoslovensko ozemlje. D oči m je bolgarska vlada pod pritiskom evropske diplomacije po predaji ju-goslo venske note proglasila obsedno stanje v bolgarskem delu Makedonije, ne kaže sedaj nikake volje, da izpolni tudi ostale zahteve, ki jih je stavila naša vlada. Že odlaganje proglasitve obsednega stanja je izzvalo v nekaterih krogih utis, da hoče bolgarska vlada zadevo zavleči in se ponovno zateči k politiki zavlačevanja; naglašalo pa se je, da mora bolgarska vlada počakati na odobritev svojih ukrepov po Sobranju. Ker pa vlada odlaga sedaj tudi s sklicanjem Sobranja, postaja vedno boli utemeljen sum, da noče ali pa si ne upa izpeljati napovedanih ukrepov proti makedonstvuju-ščim.
Značilno je. da skušajo Bolgari za sebe izkoristiti tudi umor Cena bega v Pragi. Očivrd-no računajo gotovi bolgarski krogi, da bo pozornost jugoslovanske javnosti obrnjena sedaj v največji meri le na ta umor ki je v tesni zvezi z odnosa ji med Jugoslavijo in Albanijo. V tem smislu se komentira tudi dejstvo, da le taikoj nasled-
nji dan po praškem umoru skušala nova bolgarska komitsika trojka prekoračiti našo mejo pri Carevem selu. Nakana se je sicer ponesrečila, vendar pa se tolmači splošno kot dokaz, da je pomirie<nje na bolgarsko-jugoslovenski meji le navidezno in da pripravlja makedonski odbor slejko-prej nadaljne teroristične akcije. V diplomatskih krogih le opažati radi teh dogodkov in takega postopanja bolgarske vlade precejšnje vznemirjenje. V zvezi s tem se tolmačijo tudi v^erajSnfii poseti madžarskega, avstrijskega, Italijanskega, francoskega m angleškega poslanika pri zunanjem ministru dT. Marinkoviću. Vladni krogi presojajo položaj povsem mirno in trezno ter naglašalo, da je treba počakati, dokler bolgarska vlada ne zavzame končnega stališča
— Skoplje, 17. oktobra. Snoči ob 18.40 je nenadoma izbruhnil požar v jetnisnici tukajšnjega sodišča, kjer so zaprti aretirani bolgarski študenti in drugi osumljenci, ki so v zvezi z kotnitskimi napadi na naše ozemlje. Gasilcem se je s pomočjo vojaštva posrečilo, da so požaT pogasili. Splošno vlada prepričanje, da je bil ogenj podtek-njen v nameri, da bi se aretlraocem v zmedi potrečfl pobeg.
Oster JionfliM v radikalnem klubu IKveri,ikaciiidr-i™«*«*
Nastas Petrovič je ogorčen zapustil klubovo sejo in napovedal svojo akcijo v parlamentu« — Tudi centrumaši so baje ž njim. — Obnovljena borba za predsedstvo skupščine.
mandata
— Beograd, 17. oktobra. Danes dopoldne ob 10. se je sestal radikalski poslanski klub k svoji seji. Seja ob 12.30 še traja. Ocivid.no pa je zelo viharna. Znani prvak pašičevcev Nast. Petrovič je ob pol 11. demonstrativno zapustil sejo in izjavil novinarjem, da je podal na seji daljšo izjavo, v kateri je obtožil volilni teror, ki ga je izvajala vlada ne le nad opozicijo, marveč tudi nad radikali samimi. Kot star radikal in pravi demokrat bo nastopil proti temu tudi v plenumu Narodne skupščine, da tako zaščiti radikalno stranko pred očitjci, da odobrava tako početje sedanega režima. Končno je naglasil, da odobrava ta korak večina radikalskega kluba in da ga bodo podprli tudi vsi centrumaši.
V političnih krogih je izzval ta incident živahne komentarje in se z veliko napetostjo pričakuje konec seje, ko bo mogoče izvedeti podrobnosti o debati. Na dnevnem redu je namreč vprašanje kandidature za definitivnega predsedni-
ka Narodne skupščine. Znano je, da vlada v tem oziru v radikalnem klubu velika razcepljenost. G. Vukičević propagira sedanjega začasnega ministrskega predsednika dr. Perica, dočim se večina radikalskega kluba s to kandidaturo ne strinja.
Za popoldne so sklicane seje klubov DS, SDS in HSS. ki bodo razpravljale o istem vprašanju. V demokratskih krogih se naglasa, da namerava demokratska stranka postaviti kandidaturo Pera Markoviča, za katero bi glasovale tudi vse opozicijske stranke. G. Vukičevič skuša sicer vplivati na demokratsko stranko, da bi io pridobil za kandidatu* ro dr. Perica, dočim naj bi demokrati dobili prvega podpredsednika, vendar pa demokrati baje to odklanjajo. Tudi tekom dopoldneva je rmel g. Vukičevič tozadevno več konfernc s poedinimi demokratskimi ministri. Odločitev pa bo očividno padla šele tekom današnjega popoldneva.
Energičen odSo or obrtništva s. Jeločinu
Kaj vse je g. Jelačin zagrešil proti organiziranemu trgovstvu in obrtništvu. — Izjava, s katero so organizirani privrednik! odklonili posredovanje g. Jelačina.
V prostorih Zbornice se je včeraj dopoldne vršil sestanek zastopnikov trgovskih in obrtniških korpo racij z g. Ivanom Jelačinom, ki je v soboto povabil predstavnike trgovine in obrti, naj se zbero v nedeljo dopoldne v Zbornici v svrho sporazuma za enotne kandidatne liste. Sestanka so se udeležili gg. Elsbacher iz Laškega, S t e r g a r iz Kamnika in Ivan Kavčič iz Ljubljane kot predstavnike trgovine, Josip R e b e k in Fr. KavČio iz Ljubljane pa kot zastopnika obrti.
Na sestanku je najprej skušal g. Jelačin opravičiti svoje dosedanje postopanje in poslovanje v Zbornici, češ, da se ni vmešaval v zadevo razpusta lani izvoljene Zbornice in da tudi ni interveniral za sedanji zbornični volilni red. Priznal je, da je predel od trgovinskega ministra novo interpretacijo volilnega reda glede volilne pravice zadrug, to interpretacijo pa tolmači tako, da imajo vse zadruge polno volilno pravico, tudi če ne plačujejo nobene pridobnine.
G. Josip R e b e k je v imenu Vrhovnega obrtniškega sveta podal nato sledečo izjavo:
>Stanovsko organizirano obrtništvo je dobre volje prožilo roko sprave za skopni in složni nastop pri volitvah ▼ Zbornico TOI kljub temu, da ste Vi, g. predsednik, opetovano kršili integriteto naše zvišene gospodarske institucije, da ste Vi s svojim posredovanjem pomagali do razveljavljenja stanovskega zastopstva trgovcev, obrtnikov in indnstrijcev t pravilno izvoljeni Zbornici, da ste Vi v teku pogajanj gosledno zastopali stališče, ki ga zavzema SLS.
Vrhovni obrtniški svet Vas je kot zastopnik organiziranega obrtništva ponovno prosil, da mu izročite izvod volilnega imenika. Prosil sem Vas tudi osebno. Vaša izjava, ki ste mi jo pri tej priliki dali, in dejstvo, da Vrhovni obrtniški svet volilnega imenika še do danes nima, sta zadosten dokaz Vaše naklonjenosti do naših organizacij, s katerimi se hočete danes pagajati.
G. predsednik! Postopanje volilne komisije, katere član ste tudi Vi, ni bilo povsem objektivno. Ali morete zagovarjati, da volijo ljudje, ki s obrtništvom in našim trgov-stvom, nimajo ničesar skupnega? Reklamacije, ki smo jih vložili proti zadrugam, so bile dosledno odklonjene kljub temu, da ste od ministra prejeli interpretacijo tozadevnega člena volilne uredbe, škandal je, da je volilna komisija odklonila celo reklama-eijo g. Zadravca kot najvnetejSega borca za obrtništvo na Štajerskem.
Vi ste bili, g. predsednik, tisti, ki niste v Zborničnih prostorih pustili niti prepi-savanja volilnih imenikov. Ponoven dokaz Vaše ljubezni do organiziranega obrtništva!
Postopanje volilne komisije in Zbornice, katere predsednik ste, je pokazalo odkrito nasprotstvo proti našim organizacijam. In danes, ko ste mnenja, da je vaše postopanje onemogočilo nam vsako volilno akcijo, m mislite, da ste podrli odporno silo naših organizacij In da sce nas že dovolj izmoz-gall, prihajate ponovno z neiskreno željo po kompromisu. S kom naj se pogajamo? Nadstrankarstvo naših organizacij nam ne dopušča razgovorov s kakršnokoli politično stranko. Da pa v vaših vrstah Igrajo odločilno vlogo politične koristi SLS, je danes brezdvomno. Menda ne morete smatrati kandidatne liste, na kateri boste baje kancBdirafi, za stanovsko Osco. Saazf are a*
opredelili in s tem dokumentirali svoje postopanje.
G. predsednik! Povedali smo vam odkrito naše organizacije z vami ne morejo raz-za osebo, ki bi mogla spojiti dve nasprotni si sKupini, ker ste že sami opredeljeni. Zato naše organizacije z vam Ine morejo razpravljati. Čudimo se le, da ste nas sploh pozvali. Organizirano obrtništvo nI stan, s katerim bi se kdo igral, kadar bi mu bilo po voiliji, in zato z obžalovanjem izjavlja, da razgovorov ne bo več vodilo in da je že spregovorilo zadnjo besedo. Zato v imenu Vrhovnega obrtniškega sveta zapuščamo ta prostor.«
Nato sta oba delegata organiziranega obrtoštva odšla. Brezuspešna pa so ostala tudi pogajanja za enotno listo v trgovski skupini ker so klerikalci in g. Jelačin stavili tudi v tej skupini zahteve, ki so za stanovsko organizirano trgovstvo nesprejemljive. Zato so se tudi trgovci solidarizirali z obrtniki.
Protestno zborovanje najemnikov v Zagrebu
— Zagreb, 17. oktobra. Včeraj se je vršilo v Olimp - kino veliko protestno zborovanje stanovanjskih najemnikov. Govorili so zastopniki Zveze društev stanovanjskih najemnikov, ki so poročali o borbi za podaljšanje stanovanjske zaščite. Govorniki so zlasti povdarjali, da je povišanje najemnine na zlato pariteto za najemnike vse dotlej nesprejemljivo, dokler ne bodo tudi plače in delavske mezde valorizirane. Zagrebški občinski svetnik Kradelj je v svojem govoru celo trdil, da so hišni lastniki žrtvovali za ukinitev stanovanjske zaščite en milijon dinarjev za propagando.
ŠUMARSKI KONGRES
— Beograd, 17. oktobra. Včeraj dopoldne je bil v vseučiliščni dvorani otvorjen kongres Jugoslovenskega šumarskega udruženja. Kongresa se udeležujejo razun delegatov iz cele države tudi zastopniki češkoslovaškega šumarskega udruženja. Po svečani otvoritvi so bile izvoljene poedine sekcije, ki so tekom popoldneva pripravile gradivo za današnjo plenarno sejo.
NEURJE V HERCEGOVINI
— Mostar, 17. oktobra. Včeraj popoldne J£, divjala v okolici Mostarja strahovita nevihta. Nalhr je bil tako silen da so vsi potoki prestopili bregove in poplavili vso okolico. V neko kmetsko hišo je udrla voda s tako naghco, da ie odnesla otroka z zibelko vred. Neurje je povzročilo precejšnjo škodo.
SMOLA FRANCOSKIH LETALCEV
— Rio de Janeiro, 17. oktobra. Francoska letalca Costes in Brix sta morala pristati pri Bahll radi pregoste megle. Letita v Rk» de Janeiro.
CAPABLANCA : ALJEHIN
— Buenos Aires, 17. oktobra. Petnajsto partijo sta tekmovalca za svetovno šahovsko prvenstvo, Capablanca in Aljehin zo-jpjajt rjefoatatai
«Slovenec» je poročal, da je bil v veri-fikacijskem odboru mandat dr. Kramerja verificiran z 11 proti 10 glasovom. Ugotavljamo, da je to poročilo povsem netočno. Za predlog dr. Hohnjeca, po katerem naj bi posebna ainketa šele ugotovila točnost klerikalne pritožbe, sta glasovala 2 klerikalca (dr. Kohnjec in dr. Hodžar) ter 4 radikali. Proti je glasovalo 11 Članov odseka in sicer demokrati, sam. demokrati ter radičevci. Nekateri radikali so se pred glasovanjem odstranili.
Sploh je nemogoče, da bi glasovalo 11-f" 10 članov, ker bi v tem slučaju moral glasovati za verifikacijo tudi radikalni predsednik verifikacijskega odseka, ki šteje C njim vred le 21 članov. Resnica je torej, da ie bil dr. Kramerjerv mandat verificiran z 11 glasovi proti 6 in da je bilo «Sloven-čevo» poročilo neK>čno.
Sestanek med gg, Davidovićem
in Pribičevićem
t Beograd, 17. oktobra. Danes dopoldne je posetil šef SDS g. Pribičevič predsednika demokratske zajednice g. Ljubo Davidoviča ter ostal pri njem nad eno uro. Po tej konferenci je izjavil novinarjem, da sta razpravljala o vseh aktualnih političnih vprašanjih, zlasti pa tudi o ujedinjenju obeh strank, o osnovanju demokratskega bloka ter o volitvah skupščinskega predsedstva. Ugotovila sta. da soglašata o vseh treh vprašanjih.
OBRTNIŠKA LOTERIJA
— Beograd. 17. oktobra. Minister za poljedelstvo je dovolil Zvezi obrtnih zadrug \ Ljubljani priredi lev loterije.
Pretepi na deželi
Na deželi je v nekaterih krajih deloval nož. V javno bolnico v Ljubljano so danes pripeljali dve žrtvi noža. Pri radiopostaji v Domžalah zaposleni delavec, 32-letni Janez Boltar, je včeraj okoli 18. zapuščal neko gostilno ter se vračal domov. Na cesti pa ga je nenadoma zahrbtno napadel posestnikov sin Anton Dimic ter ga z velikim nožem sunil v prsa. Prizadejal mu je težko rano. Ves krvaveč se je napadeni zgrudil na tla. V Domžalah so mu rano za silo obvezali, nakar so ga z avtomobilom danes zjutraj prepeljali v bolnico. Napadalca Antona Dimica so orožniki danes aretirali ter odvedli v kamniške sodne zapore. — drug napad z nožem se je zgodil v Gozdu pri Kamniku. Posestnikov sin, 22-letni Janez Hanžic, je s svojimi tovariši in prijatelji popival. Ko se je proti večeru vračal domovt ga je zahrbtno od zadaj brez vsakega povoda napadel posestnikov sin France Špruk ter ga sunil z nožem v hrbet. Ko se je Hanžič obrnil proti napadalcu, ga je se v drugič sunil v trebuh tako, da mu je izstopilo črevo. Težko ranjenega so prepeljali v ljubljansko javno bolnico. V kamniškem okraju se je zadnji Čas sila razpaslo pijančevanje ob nedeljah, ki povzroča potem mnoge pretepe. Srezki poglavar je nedavno izdal najstrožje odredbe proti pijancem in gostilničarjem, toda zaman.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Berlin 13.393 _ 13.56<W (13.56), Curih 1094 — 1097 (1095.5), Dunai S — 8.03 (8.015), London 276 — 277.1 (276.0) Newyork 56.65 — 56.85 (.^6.75), Praga 108 -168.80* (1G8.0), Milan 309.5 — 311.5 (310.5).
Efekti: Celjska 164, Ljubi, kreditna 138, Praštediona 850, Kreditni zavod 160, Vevče 135, Ru5e 260 — 270, Stavbna 56, Šešir 104, Invest. pos. 84.5 — 84.5 (84.5).
Lesni trg: Tendenca Živahnejša. Zaključeno 9 vagonov in sicer 1 vagon smrekovih desk, 25, 30, 40, 50 mm, 4 m, od 16 cm dalje, prima, sekunda, več prima, franco vagon meja po 630, 4 vag. desk smreka, jelka, tercia, od 16 cm dalje, franco vagon nakladna postaja po 430, 2 vagona desk smreka, jelka, 13 mm, do 4 m, na notranji strani obrobljeno franco namembna postaja, 1000 kg po 60, 1 vagon tramov, merkantilnih 3/4, 4/4, 4'5, 6 7, franco vagon nakladna postaja, po 250. En vagon hrastovih hlodov, okroglih, od 8 do 12 cm, franco vagon meja, po 21.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize: 276.3—277.1, Newyork 56.64 do 56.84, Milan 309.75—311.75, Curih 1094 do 1097, Amsterdam 2383—2289, Berlin 1354.5—1357.5, Dunaj 800—803, Praga 167.99-_168.7S.
Efekti: Investicij, posojilo 84—84 in četrt. Vojna škoda 402 in pol do 403, Agrarna 54 In pol,   Hipotekama banka 55—56,
INOZEMSKE BORZE. —   Curih.   London 25.2525. Newyork 518.50,   Pariz 30.356,   MHan 2834, Berlin
Za svobodno besedo išib trgovcev in obrtnikov
Razpošiljanje volilnih listin* — Volilni boj med stanovskimi organizacijami ter klerikalnimi eksponenti. — Proti klerikalnemu kimovstvu.
Te dm bo razposlala zbornica 2a trgovino, obrt In industrijo volilnim upravičencem glasovalne listine/ Razposlane bodo vse do 20. t. m., ker se morajo po čl. 21 volilnega reda razposlati najkasneje deset dni pred pričetkom glasovanja.
Vsak voHlni.upravičene prejme glasovnico, izkaznico in dve kuverti- Glasovnica se lahko izpolni z roko, na mehaničen način ali pa tako, da se na njo prilepi natisnjena lista. Glasovati se sme samo za kandidatno listo, ki ie bila potrjena cd volilne komisije. Razen kandidatne liste ne sme biti na glasovnici ničesar drugega napisanega. Izpolnjena glasovnica se vtakne v manjšo kuverto, ki se zalepi, nato pa se ta kuverta z izkaznico vred vtakne v večjo kuverto ter odpošlje priporočeno po pošti volilni komisiji najkasneje do 4. popoldne dne 30. oktobra. Kar bo komisija prijela po tem roku* ne neveljavno.
Z razpošiljanjem glasovnih listin, se dejansko pričenja vililni boj za zbornico. Kakor znano, je nositelj klerikalne kandidatne liste v obrti g. Ogrin, nositelj klerikalne kandidatne liste v trgovini pa g. Jelačin. Oba sta bila postavljena za nosilca od vodstva SLS ter ne stoji za njimi nobena stanovska ali strokovna organizacija naših trgovcev in obrtnikov. Njuna kandidatura je politična, ne pa stanovska. Gg. Ogrin in Jelačin nastopata kot strankarska eksponenta, kot zastopnika klerikalne gospodarske politike in ne kot predstavnika splošnih obrtniških in trgovskih interesov.
Naši trgovci in obrtniki razen tega gotovo tudi ne bodo pozabHi dejstva, da sta nosilca klerikalne strankarske politike v zbornici obenem tudi nosilca komisarijata v naši oficijelni gospodarski korporaciji, predstavnika tiste politike- k) je zatrla svobodno besedo naših gospodarskih krogov v njihovi lastn] korporaciji.
Niti pod Avstrijo se ni nikoli zgodilo, da bi vlada postavljala trgovinskim zbornicam komisarilate, vsaj ljubljanske zbornice ni nikdar prej doletela ta čast, šele klerikalnim intrigam se ie posrečilo to doseči.
Klerikalna stranka gotovo ne postavlja zato lastnih kandidatur, da bi hotela pomagati našim gospodarskim krogom. Če bi imela ta namen, potem bi nastopala sporazumno z organizacijami gospodarskih krogov ter bi se ne posluževala za svoje namene posameznih oseb, ki jim je le za osebno korist, ne pa za splošne koristi naših pridobitnih krogov.
Kdo ie bolj poklican zastopati interese naših trgovcev, aH g. Jelačin ali Zveza trgovskih gremijev? In naše obrtništvo? Ali je g. Ogrin več kakor razne obrtniške zadruge in njihov vrhovni svet? In končno, ali bo n. pr. »Slovenec« znal bolje ščititi interese naše industrije kakor Zveza indu-srrijcev sama?
Novi volilni red zbornice je bil uveljavil an proti protestom stanovskih organizacij, katerih ni nihče vprašal, ali se stri-
njajo ž 110 i m. 2e samo to briskiranje mnenja naših gospodarskih krogov dokazuje, da je klerikalcem prav malo mar pospeševanje koristi naših gospodarskih krogov in da bi se Tadi polastili zbornice predvsem zato, da bi služila njihovim strankarskim namenom. Gre jim v prvi vrsti za to, da bi prisilili s svojimi eksponenti in plačanci zbornico k molku, kadar bi bilo potrebno* da povzdigne svoj glas v zaščito skupnih gospodarskih koristi pred klerikalno gospodarsko politiko.
G. Jelačin iu g. Ogrin sta že debila plačilo za svojo pomoč pri uresničevanju tega klerikalnega načrta — g. Jelačin je postal član upravnega odbora Narodne banke, g. Ogrim pa je vžival nemoteno dobrote nadzorstva nad renoviranjem zbornične palače, vsi ostali trgovci in obrtniki pa so ostali praznih rok. Nasprotno jim je klerikalna gospodarska politika prinesla samo novo škodo, s fin. zakonom za leto 1927/28 so bili občutno prizadeti tudi naši pridobitni krogi. Naj omenimo samo povišana e davka privatnih nameščencev, ki je prizadel gospodarjem morebiti še večjo škodo kakor pa nameščencim samim, kajti znano je, da mnoga podjetja sama plačujejo davke svojih uslužbencev.
Odveč br bilo navajati vse škodljive posledice te gospodarske politike, naši trgovci in obrtniki jih sami dovol-j dobro poznajo. Takrat, ko je bilo najbolj potrebno, da dvigne zbornica svoj glas v zaščito interesov naših gospodarskih krogov, je bila obsojena po kelrikalni krivdi na molk.
Sedaj bi kerikalci radi s pomočjo izumetničenega in našim gospodarskim krogom vsiljenega volilnega reda dobili zbornico v roke. da bi bila še nadalje obsojena k molku, ker bi klerikalni kiraovcl smeli v njej samo to govoriti In zahtevati, kar bi dovolilo vodstvo SLS, ne pa tega, kar bi bilo potrebno zaradi splošnih gospodarskih in stanovskih interesov.
To je tudi glavni vzrok, zakaj ni došlo zaradi volitev do sporazuma med SLS in Zvezo trgovskih gremijev ter vrhovnim svetom obrtniških zvez. Klerikalci bi v nobenem primeru ne pristali na depolitizacijo Zbornice TOI. ker bi ne izključevala možnosti da zastopniki naših gospodarskih krogov v svoji političmi nevtralnosti in v cbrambi splošnih gospodarskih in skupnih stanovskih interesov ne obsodili klerikalne gospodarske politike.
Zato se vrši boj za zbornico med stanovskimi organizacijami naših gospodarskih krogov na eni strani ter klerikalnimi eksponenti na drugi strani. Gre za boj med stanovsko zavednimi trgovci in obrtniki ter klerikalnimi klmovcl.
Zavedal emu trgovcu in obrtniku se ne bo težko odločiti v boju za Zbornico TOI. Kdor želi, da bo ta zbornica res forum svobodne besede naših neodvisnih trgovcev In obrtnikov, bo volil proti komisarijatu gg. Jelačina in Ogrina ter proti kleriKalnemu kimovstvu.
ni. Ženi je bilo jasno, da je žrtev podle spletke. Odšla je k svoji prija« teljici in ji povedala vse od konca do kraja. Bolje je umreti, kakor pa doživ« ljati take stvari, ji je rekla. Kljub paž» nji si je prevarana žena olajšala muke z dozo morfija, a so ji pravočasno re» šili življenje.
*
Poštna uprava v Karavukovcu je opazila nekaj ponarejenih poštnih de*-narnih nakaznic za vsoto 1500 Din. Po* licija je takoj izvedla strogo preiskas vo, a ji ni uspelo najti krivca. Falsifi* ciranje je bilo zelo spretno izvršeno. Menda bi falsifikatorjev sploh ne od* krili, če bi neki uradnik slučajno ne osumil pripravnice Ružice Grujičičeve, ki je bila na pošti zaposlena pri oddel* ku za denarne nakaznice. Sum o njeni krivdi se je še povečal, ko je priprav* niča nekega dne zapustila Karavuko* vec in odšla v Beograd, ne da bi obve* stila svoje predstojnike. Policija je bi* la uverjena, da so Ružici falzifikatorji znani in je takoj obvestila beograjsko policijo. Dolgo so Ružico iskali in kon* čno so jo našli v nekem hotelu, kjer se je vpisala pod napačnim imenom. Ovedli so jo v Sombor, kjer so jo ta* koj aretirali. Naslednji dan so jo za* slišali. Sumi se tudi da je pripravnica sodelovala pri veliki tatvini, ki je bila izvršena 22. avgusta v Somboru.
Stolar Viktor Količ iz Zagreba se je hotel oženiti. Naveličal se je samo* tarenja in zahotelo se mu je zakonske* ga jarma. Našel je gospodično Jagico M., ki je bila voljna vzeti ga za moža. Folagoma sta se pripravljala na poro* ko. Zaročenka je stolar ju posodila ne* kaj denarja in vse je bilo pripravljeno, le še oglašena v cerkvi nista bila. Kon* čno je prišel tudi dan poroke. Nevesta je nestrpno čakala ženina. Čas je hitel, a ženina ni bilo. Lepe sanje mlade go* spodične je razpršila slutnja, da jo je stolar prevaril. Ta je res od strahu pred izpolnjevanjem težkih zakonskih dolžnosti pobegnil. Ko se mu je zdele, da je čas zabrisal prevaro, se je vrnil v Zagreb. Nesreča pa je hotela, da je srečal na ulici gospodično Jagico. Ni bila sentimentalna in spominov na ro* mantično preteklost ni obujala. Zato jc bil sestanek precej buren in tragi* Čen ter je končal s tem, da je Jagica izročila Viktorja redarju, ki gaje od* vedel na stražnico. Mož je priznal in izjavil, da je vdovec. Zdi se, da ni več sposoben za zakonsko življenje. Tiha najbrž težke izkušnje iz prvega zako* na. Zato se je premislil in šel raje v zapor kakor v zakonski jarem.
TABOR 5. XI ?
Sport
Športne prireditve v korist olimpijskega dne
Kakor moralno, tako je bil tudi mate* rijalni uspeh včerajšnjega olimpijskega dne prav zadovoljiv. Vršilo se je več športnih prireditev, čijih prebitek je bil določen za olimpijski fond. Dopoldne so se vršile
KOLESARSKE DIRKE na progi Ljubljana*Vrhnika*Ljubljana. Dir* ka je bila prav zanimiva in izredno napeta. Proti cilju je po ostri borbi privozUa sku* pina dirkačev, od katerih pa se je odtrgal Zanoškar (Primorje), ki je prvi privozil na cilj, drugi je bil Gjordjević (Sava), tretji Šolar (Ilirija). Vozna proga je bila radi dežja precej slaba in blatna. Popoldne se je vršila na igrišču Ilirije hazenska tekma med dvema družinam* Ilirije, ki je končala neodločena v razmerju 1 : 1; za hazensko tekmo pač redek rezultat.
Ilirija - Primorje 2 :11 (0 : 0)
Nezaslužen poraz Primorja.
Največje zanimanje je vladalo za po* novno srečanje med Ilirijo in Primorjem. Na igrišču Ilirije se je zbralo okoli 1500 gledalcev, na tribuni sami pa so se zbrali odlični predstavnik in funkcijonarji športnih u dru žen j ter konzularni zbor.
Tekma sama se je končala t zmago IU* rije v razmerju 2 : 1, vendar ta rezultat ne odgovarja poteku igre, kajti Primorje je bilo tehnično boljše moštvo, ki je imelo svoj phis v napadalnem triu, žal da ta ni
znaj izkoristiti mnogih, naravnost idealnih pozicij. Del prvega polčasa je bilo Primorje precej v premoči, dočtm je bila v drugem halftkmi deloma izenačen« igra, a proti koncu je bik> opažati precejšnjo premoč Ilirije.
Tekmo je odločil v korist Ilirije njen obrambni triov ki je bil ekvivalent nevar» ne mu   napadalnemu   triu  Primorja. Mnogo
je pripomogla tudi krilska vrsta, ki se je zdela nrtmtranejša od primorske. Edino forward j igral jadno. Videti je bilo, da manjkata Oman in Cirović (slednji se je vrnil v svoj matični klub Slovan). Gabe in Neli nista nadomestila obeh. Ves napad jc igral neenotno brez sistema in samo na predore. Edino izjemo je tvorila desna stran, ki je pokazala nekaj lepih akcij.
Primorje je, kot že omenjeno, igralo v prem polčasu precej dobro in tudi za oko lep nogomet. Napadalcem je samo manj* kalo potrebne energije pred golom. Izvrsten je bil trio ter levo krilo, med krilci neumo* ren Slamič, vendar naj opusti nepotrebno prerekanje. Ugajal je tudi Zemljak. Oba beka imata z vratarjem vred drugi gol, ki jc bil nepotreben, na vestu Tekmo je za* dovoljivo sodil g. Schneller iz Beograda. Tekmo je radi teme predčasno prekinil.
V predtekmi je Hermes v boioi za točk© zmagal nad Slavijo 3 3 : 1.
— Olimpijski dan v Zagrebu. Olimpij* ski dan v Zagrebu je potekel tudi v Za* grebu s precejšnjim materijalnim in moral* nim uspehom. Dopoldne je bila povorka po mestu, popoldne je Hašk zmagal nad Grada janskim s 5 : 1, v kolesarski dirki Zagreb —Jaška—Zagreb je zmagal Kranjc Orao, hazenski B*team pa je porazil A*team s 8:4.
Druge tekme.
NOVO MESTO: Prvenstvo: Elan — Disk (Domžale) 4 : 3.
ZAGREB: Tekme za olimpijski fond: Hašk — Gradjanski 5:1.
BEOGRAD: Tekme za olimpijski fond: Jugoslavija : Sokol 3 : 2, BSK — Busk 10 : 2.
SUBO^ICA: Sand — Bačka 2 : 1. Pr©* teni na igrišču.
DUNAJ* Prvenstvo: Adinira — Rapid 3 : 1, Hertha — Austria 3 : 2, \Vacker — Floridsdorf 3 : 2, Vienna — Hakoah 4 . 0; BAC — olovan 2 : 2.
PRAGA: Prvenstvo: Viktorija Žižkov — Sp.vta 5 : 3: Slavija — Kladno 2:1, Vršovice — ČAFC 1 : 1.
BUDIMPEŠTA: FTC — Hungaria 3 : 2.
Pr os ve ta
Ljubljanska opera: Faust
Debut gdč. Vere Majdičeve iz Kranja*
Sobotna operna predstava je bil zanimiv dogodek za kranjsko in ljubljansko družbo: debitala je v partiji Margarete hči veleugl-edne slovenske obitelji s prav resnim namenom, da se docela posveti operni karijeri. Zato je bilo gledališče izredno polno in je vladala med publiko prav posebna napetost. 2e pred začetkom predstave ie1 Ibilo slišati izraze popolnega zaupanja v znanje In sposobnosti debitantke, znane že z nekaterih njenih srečnih koncertnih nastopov v intimni zagrebški in ljubljanski družbi. In ponavljalo se ie ime njenega -mojstra, moža, ki je kot umetnik prvak in učitelj praktik sposoben predstaviti učenko neoporečnega talenta takoj v glavni, zelo težki operni partiji. «G. Betetto se ni še nikoli blamiral in se ne blamira niti nocoj s svojo gojenko!:* smo si dejali. Slišati pa je bilo tudi skeptične opazke, hude dvome v serijozjioist pevkiine volje in pa povdar-janje. da je naša opera že previsoko in za abonente preveč draso umetniško podjetje, da bi se smelo zadovoljevati z začetniki.
Na našo radost sta zmagala debitantka in Betetto tako častno, da brez pomisleka priporočam, naj se gdč. Vera Majdi-č e v a sprejme v ansambl naših opernih solistov. Razume se, da ne bo peJa takoj samih Margaret in enakih velikih ter težkih partij, nego se bo morala zadovoljiti z manjšimi. Kar pa je podala v soboto, je bilo visoko nad nivojem sploh prvega nastopa na opernem odru: bil ie uspeh, ki nam zbuja najboljše nade. Gdč. Majdičeva ima zelo simpatičen materijal, njen prijetni glas zveni ob vsi liričnosti že danes dovolj zmagovito, je prožen in sposoben izraznosti ter prinaša nekatera mesta s pristnim čustvom ter nedelanim pevskim temperamentom. Gotovo je. da je obdarjena z večjim glasom, kakor ga je v soboto mogla pokazati; brez trebe pač ni nobenega debuta niti sploh večiega nastopa. Tudi je igralski prav nadarjena in kar nič ne dvomim, da se v par sezonah razvije v dobro opeimo igralko. Ker je resna dovolj zrela mladenka, se zaveda sama. da se ji ie treba še učiti; ob pevcu Betettu in igralki Medvedovi pa nam Vera Majdičeva lahko postane kmalu prav vrla domača mladodramatska umetnica.
Predstava ie bila vobče dosti boljša od premi jer sike. ker je tekla živeje in glaje. G. Bal a tka je bil nedvomno zadovolji-verši in mi ž njim. Gg. Holodkov, Rurapeaj. Banovec in Medvedova so bili deležni toplega pri znani a. Moćno sta zopet ugajala £dč. VVisiakove in g. VKek. Tisri stebri pa so odveč in le motijo. *Cari» na Mar-Karetmem vrtu so smešni. Zelo okusen pa je novi zaklhiček opere s simbolskim križem. Korenite poprave Je potreben tekst.
f. a
Cankar - Skrbtnšek: Hlapec Jernei in njegova pravica. V soboto je bila v ljubljanski drami premiera M. Skrbinškcve dramatizacije Iv. Cankarjeve slavne povesti o hlapcu Jerneju, ki išče zaman svoje pravice. SkrbinŠek Je postavil povest v deveterih slikah natainko po tekstu Cankarjevem in brez svojih dodatkov. Tako je vsa igra pravzaprav velik monolcg Jernejev, ki ga prekinjajo le epizodniki: edino potepulki mladenič ima važnejša dva nastopa. Vsekakor ie dramatizacija zanimiva in je žela dosti priznanja. G. Skrbin-š e k v naslovni ulogi, gg. Kralj, Lipah in Cesar v epizodah so zelo ugajali. Več po reprizi.__
žBetežnica
KOLEDAR. Danes: Ponedeljek, 17. oktobra 1927; ka* toKčani: Hedvika; pravoslavni: 4. oktobra. St. Spilia.
Jutri: Torek, 18. oktobra 1927; katoličani: Luka; pravoslavni: 5. oktobra, Hn* stina.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: «Pat in Patachon kot mor* narja».
Kino Dvor: «Pomlad ljubezni*. DEŽURNE LEKARNE.
Danes.- Bahovec, Kongresni trg; Ustar, Sv. Petra cesta; Hočevar, Spodnja Šiška.
Jutri: Sušnik, Marijin trg; Kuralt, Go* sposvetska cesta.
Nedeljski dogodki
Včeraj okoli poldneva so mimoidoči zapazili pri železniškem mostu dolenjske proge v bližani meslne klavnice v vodi ob bregu Grubarjevega kanala truplo nekega utopljenca. Truplo je bilo deloma že razjedeno. O tem je bila obveščena policijska stražnica na Poljanah, ki je takoj naprosila policijsko ravnateljstvo, naj odpoS-Ije tja policijsko komisijo. Med tem, ko je prišla tja komisija, so potegnili utopljenca na suho. Policijski zdravnik je ugotovil, da je moral biti utopljenec najmanj 14 dni v vodi, ter je odredil, da so truplo z mrtvaškim vozom prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Pozneje je policija ugotovila utop-Ijenčevo identiteto. Bil je 36-letni mestni delavec Ivan Štefe, rodom škofjeločan, oženjen in stanujoč v baraki pri mestni klavnici. Stefeta so že pogrešali od dneva občinskih volitev v Ljubljani 2. oktobra. Na dan volitev proti večeru je Štefe, ki je bil drugače prav miren, marljiv in pošten delavec, odnosno skrben družinski oče, doma izjavil, da gre na četrtinko vina v Štepanjo vas k Novaku. Drugi dan so domaČi policiji prijavili, da pogrešajo svojega očeta in so izrazili bojazen, da se mu je morda med potjo kaj pripetilo.
Policijski zdravnik dr. Avramovič je ugotovil, da na utopljenčevem truplu ni najti ni kaki h znakov nasilja. Domnevajo, da je domov se vračajoči Ivan štefe najbrže po nesreči padel pri železniškem mostu v vodo in se ni mogel več rešiti. Ni pa izključen tudi zločin.
*
Včerajšnja nedelja je bila nedelja vinskih trgatev in velike zabave v Unionu. Svengali se je v veliki dvorani zopet producirah Svoj obsežni program pa je moral znatno omejiti na intervencijo policijskih organov. V dvorano je bil velikanski naval in lahko rečemo, da nobena druga resnejša prireditev še ni privabila tako ogromne mase občinstva. Vstopnice so bile že eno uro poprej že popolnoma razprodane. Po končani seansi so ljudje z mešanimi občutki zapuščali dvorano. Neki dobrosrčni humoristi pa go pripominjali; > Izboren telepat je Svengali, ki zna panati ljudi. Čudno pa je, da ne more panati svoje žene!«
Včeraj je bilo v Ljubljani mnogo vinskih trgatev. Vladalo je povsod veselo razpolože nje. Na neki vinski trgatvi je prišlo do neljubega incidenta. Med dvema mladima gospodoma je prišlo namreč do hudega konflikta. Delovale so pesti in padale so zaušnice. Ko je stražnik prišel v dvorano delat mir, je eden mladih gospodov dejal: »To je moja legitimacija.« Pomolil mu je pod nos trdo pest. Mladi gospod bo imel opravka 9 sodnijo.
življenjem sodobnega človeštva in da se prilagodite našim razmeram.
Z jutrišnjim dnem vstopite v Institut socijalnih ved v Parizu. V tem zavodu izveste vse, kar morate vedeti o socijalni, politični in vojaški organizaciji novega človeštva. Vsak mesec boste morali polagati pred profesorji izpit. Ce se čez leto dni prepričajo, da znate že dovolj in da lahko postanete koristen Član nove družbe, vam ponudijo začasno ali trajno službo, kjer se boste lahko uveljavili. Ni treba posebej omenjati, da vas pri najmanjšem odporu znova vtaknejo v ječo in da vas čaka v tem primeru smrtna kazen. Skratkta, ako iskreno želite postati koristen član nove družbe, lahko dosežete slavo, bogastvo in morda tudi srečo. Če pa ostanete v duši prejšnji Človek, vas bo človeška družba z mojo pomočjo kot škodljivca ugonobila.
D* Albaniaca je predlog francoskih ministrov razočaral. Ministrski svet francoske države očividno ni imel posebno bogate fantazije. Poraz bivših ljudi se je zdel ministrom nekaj navadnega. D* Albaniac je sklenil počakati z odgovorom, dokler ne Izve. taaj bi se zgodilo, če sprejme ali odkloni ta predlog.
Pisane zgodbe iz naših krajev
Žrtev podle spletke. — Ponarejene poštne nakaznice. — Raje
v zapor kakor pred oltar.
Pred dnevi so prinesli v beograjsko občinsko ambulanto neko mlado ženo v zelo kritičnem stanju. Njena sprem? Ijevalka je izjavila dežurnemu zdrav* niku, da je njena prijateljica postala žrtev intrig in so jo namenoma upro* pastili. Zdravnik je dognal zastruplje* nje z morfijem in hotel nezavestno že? no odpraviti v bolnico. Spremljevalka je pa prosila, naj bi bolno ženo pustili v domači oskrbi, v kar je zdravnik pri* volil. Pozneje se je raznesla vest o dra= mi mlade žene, ki je bivala v provinci s svojim soprogom in je prišla v Beo* grad na nedovoljen način. V domačem kraju je bila vzorna soproga, dokler se ni v mestu pojavil neki bogat in lep Beograjčan, kateremu je bilo žal. da žene ni spoznal, ko je bila še devojka.
Dvoril ji je nekaj časa in potem zopet odšel v Beograd. Mlada žena je sma* trala vse mladeničeve fraze za resno
priznanje ljubezni in ker svojega so« proga nikoli ni ljubila, se je zaljubila v Beograjčana. Nekaj dni po mladeni* cevem odhodu je mlada žena dobila p i* smo, v katerem ji mladenič piše, da je vse res, kar ji je razodel, da hrepeni po njej itd. Zapusti naj moža in pride v Beograd, da pobegneta v Francijo, kjer bi se poročila. Pismo je bilo na* tipkano in prinesla ga je oseba, ki je izjavila, da ve za vse soprogine ljubav* ne tajne in jih bo čuvala. Na četrto pismo iste vsebine je zaljubljena so* proga pobrala najnujnejše stvari in pobegnila od doma v Beograd. V pre* stolici je slučajno naletela na bogatega mladeniča, ki jo je sprejel zelo hladno. 2ena je bila razočarana. Tako hladno me sprejemaš ti, ki si mi toliko oblju* bil in obetal? Pokazala mu je pisma. Mladenič je dokazal, da on ni pisal teh pisem in o ljubezni do žene še sanjal
Jean de la Hyre:
37
500
Roman.
— Izvolite se potruditi za menoj!
D'Albaniac se je molče udal v svojo usodo in odšel z redarjem iz celice. Na hodniku sta se jima pridružila še dva redarja in šla za njima z revolverji v rokah.
Straža je privedla arestanta v prostrano dvorano. Izza velike mize se je pokazala kratko ostrižena glava.
— Dobro, general čaka.
V ozadju dvorane so se odprla vrata
— Pojdite skozi ona vrata! — je zapoved al redar.
D* Albaniac je prestopil prag. Vrata so se takoj zaprla za njim. Bil je v veliki sobi, kjer je sedel za mizo mož kratko ostriženih sivih las, zgubanega čela in srepih, zelenih oči.
— Gospod! — je spregovoril starec suhoparno, — jaz sem policijski prefekt general Enone. Izvolite sesti.
Pokazal je z roko na naslonjač za mizo.
D'Albaniac je mirno sedel. I
— Vi, gospod, — je nadaljeval general Enone in mu gledal naravnost v oči, — ste Jean d' Albaniac in začetkom 20. stoletja ste bili znamenit letalec. S pomočjo izrednega talenta in naobraženosti moža, ki mu pravite Neznanec, se je vam posrečilo prekoračiti meje stoletij in te dni ste v spremstvu dveh gospodov in neke dame prileteli iz beneškega zaliva v Pariz. Dama in eden vaših spremljevalcev sta na varnem. Gre samo za d'Albaniaca in Fortclusa, ki ju je aretirala moja policija, in za Neznanca z njegovimi pod-ložniki, ki se skriva v trdnjavi pod beneškim zalivom.
Po teh jasno in osorno izgovorjenih besedah d' Albaniac ni več dvomil o Faultonovem izdajstvu. Gnev, prezir, bojazeni in ljubosumnost je zadivjala v njem talfo silno, da mu je zastala beseda v grlu. General je nekaj časa molčal, po tem pa nadaljeval:
— V imenu Evropske konfederacije je oddano francoski in italijanski državi povelje, poslati v beneški zaliv del zračne flotilje in vojne mornarice, ki naj pod nadzorstvom hidrotehnikov umetno osuši zaliv.
D' Albaniac je presenečeno vzkliknil:
— Osušiti beneški zaliv?... Toda... -—Vem, — se je nasmehnil general,
— ljudje 20. stoletja so bili zelo ponosni na svoje uspehe v znanosti in če smemo verjeti zgodovinarjem, je bila znanost in tehnika v onih časih res na visoki stopnji razvoja. Toda iz našega vidika je bila vaša znanost domača naloga za ljudsko šolo. Vi se čudite, da se bodo naši inženjeri i pri tem pomu-dili samo nekaj ur. Kanale, ki vežejo zaliv z Jadranskim morjem, nazvanim zdaj Evropsko jezero, za jeze inženjerji z ogromnim železnim jezom. K vsakemu jezu bo postavljena močna avtomatična sesalka, ki bo izsesala v enem dopoldnevu vso vodo iz zaliva. Popoldne bo zaliv suh in vojska navali na NeznaroČevo trdnjavo. Večina bivših ljudi bo v bitki najbrž poginila. One, k4 jim prizanese smrt, privedo v Pariz kot ujetnike. Tu jim ponudimo isto, kar mi je naročeno ponuditi danes vam in vašemu tovarišu Fortclusu.
General je umolknil.
D*Albaniac je mirno spregovoril:
— Nadaljujte, prosim.
— O! v mojem predlogu ni nič posebnega. Poleg tega pa jaz ne igram tu nobene vloge. Izpolnjujem samo povelje ministrskega sveta francoske države.
Znova je umolknil in opazoval d* Al-baniaca.
Je-li čakal odgovora? Toda d' Albaniac ni razmišljal o predlogu francoskih ministrov. Njegove misli so bile pri Le-ticiji in Faultonu. Z največjo težavo jc premagoval v sebi gnev in vse sile je moral napeti, da se je obvladal. Tolažila ga je vera v silo in iznajdljivost ljubljene Leticije. Nobena poteza na njegovem obrazu ni izdajala notranje borbe.
General je zaman čakal odgovora. Slednjič je spregovoril sam:
— Evo mojega predloga. Opozoriti vas moram, da ga lahko sprejmete ali pa odklonite ne glede na to, kaj stori vaš tovariš Morice Fortclus. Predlogi so namenjeni vam vsem in vsakemu posebej. Vsak mora odgovoriti zase.
— Ako vas prav razumem. — je vprašal d'Albaniac, — ne zahtevate medsebojnega poroštva in vsak se lahko odloči po svoji uvidevnosti, kajne?
— Prav pravite.
General je prikimal z glavo in v njegovem glasu je zazvenelo razočaranje nad arestantom, H se je tako malo zmenil za svojo usodo.
— Vrniva se torej k predlogu: vi morate pozabiti, da spadate med ljudi, ki so živeli v 20. stoletju. Storiti mo-
1 rate vse, da se čim prej seznanite z
0964
Dnevne vesti.
Vj Ljubljani, dne 17. oktobra 1927.
— Kralj v Topoli. V soboto dopoldne je kralj Aleksander I. odpotoval iz Beograda v Topolo, kjer ostane delj časa. V Topoli se nahajata Še vodno kraljica Marija in prestolonaslednik Peter. •
— Važne izpremembe v naši vojni mornarici. Kralj je na predlog ministra vojske in mornarice podpisal tri velike ukaze, ki se nanašajo v prvj vrsti na važne izpremembe in premestitve, odnosno imenovanja v naši vojni mornarici. Minister vojne in mornarice je premestil veliko število naših monariških oficirjev na razna druga službena mesta, med njimi tudi mnogo Slovencev. Premeščeni so na kr. brod »Jastreb« korvetni por. Kazimir I. Renčelj, doslej pri komandi rečne plovbe, na bojni čoln »Uskok Bč 1« korvetni por. Stanislav F. Cvirn, doslej pri komandi orožja, k mornariški komandi poročnik bojnega broda I. razreda Vladimir A n d o 1 š e k, k pomorski obalni komandi poročnik bojnega broda I. razreda Vladimr M. K o s t a n j e v e c, sedaj na bojnem brodu »Dalmacija«:, v strojno podoficirsko Šolo korvetni poročnik Josip F. S a k s i d a, doslej na kr. brodu »Kobac«, v pomorski arzenal mornariškotehni-čni poročnik Josip J. Supančič, doslej na brodu »Kobac«, k gradbeni upravi vojne mornarice začasni poslovodja 4. razreda Dragotin A. V r b i n š e k, k III. pomorsko-začnoplovni komandi poročnik bojnega broda I. razreda Miroslav A. O o g o 1 a, doslej pri mornariškem oddelku v Divuljah, za Šefa kirurgičnega oddelka stalne mornariške bolnice ie imenovan san. por. dr. Ivan K o p r i v n i k, na kr. torpedovko »T 1« je premeščen korvetni  poročnik   FTanjo F. Podboj, doslej na brodu »Dalmacija«* na brod   »Dalmacija« pa korvetni poročnik Franjo A. Flego, dođe j na torpedo vki »T 2*, k pomorski vojni akademiji san. poročnik dr. Anton Štor, doslej   v stalni mornariški bolnici, za knjigovodjo pomorskega arzenala administrativni podporočnik Anton J. Š p a r o v e c ter za konrisaTja stalne mornariške bolnice administrativni podporočnik Janko F. S e d e j, doslej blagajnik maritimnega odseka pomorskega arzenala.
— Izpremembe in Imenovanja v vojski.
Za pripravnike za generalštabno službo so sprejeti: konjiški kapetan Rade J. Avšič, artiljerijski kapetan France M. Stropnik, pešadijski poročniki: Vjekoslav Križa n i ć, Štefan Š. Kos, Anton J. S a b at I, Josip J. Hočevar in Viktor A. B a č, artiljerijski poročnik Vekoslav K o I b in inženjerski poročnik Štefan A. Neuberger.
— Redukcija carinskih uradnikov. Generalna carinska direkcija se je odločila, da izvrši radikalno redukcijo carinskih uradnikov z ozirom na to, da so mnoge manjše carinarnice ukinjene in bo njih poslovanje tekom enega meseca popolnoma likvidirano. Reduciranih bo okoli 200 carinikov.
— Pomočnik prometnega ministra vpoko-len. Pomočnik prometnega ministra inž. Bora Popovič je stalno vpokojen. Njegove posle bo začasno vodil generalni direktor državnih železnic Borivoje Gju-r i č i č. Vpokojeni pomočnik prometnega ministra ie bil po poklicu strojni inženjer ter strokovnjak v prometni službi. Zavzemal se je zlasti za poenostavljenje celokupne prometne službe in organizacije prometnih uradov. Na strojnotehničnem polju je bil strokovnjak.
— Dunajska medicinska fakulteta dr. Jo-vanović - Barutu. Povodom proslave 80Iet-nice rojstva je univ. prof. dr. M. Jovanovič-Batut prejel od dekanata dunajske medicinske fakultete iskrene čestitke. Dunajska medicinska fakulteta mu je podelila častni doktorat.
— Slušatelji nižjega tečaia konjeniške
šole. Kot slušatelji nižje konjeniške Šole so sprejeti poročniki: Vladimir J. Rogoz, Vladimr J. Gradnik ter podporočniki: Juri I. Remenar, Viktor V. Kramari Č in Božidar M. B 1 a Ž i č.
— Francoski novinar v Beogradu. Kakor javljajo beograjski listi, je v soboto prispel s potovanja po Grški v Beograd londonski dopisnik pariškega »Echo de Pariš« in prijatelj našega naroda Rajmund la C o s t e, ki ostane v naši državi nad 15 dni ter pose ti vsa večja mesta.
— Rektor višje pedagoške šole v Beogradu. Za rektorja višje pedagoške šole v Beogradu je imenom dosedanji rektorjev namestnik prof. Jeremija 2 iva nović, ki je že prevzel rektorske posle.
— Kongres »Jadranske Straže«. Dne 30. oktobra in 1. novembra se vrši v Splitu prvi kongres »Jadranske Straže«, katerega se udeleže delegati iz cele države. Kongres bo v prvi vrsti razpravljal o sistematični In enotni propagandi za naš Jadran.
— Razpisane shižbe. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu razpisuje mesto uradnika knjigovodstvene stroke. Prošnje je treba vložiti do 28. t. m. Direkcija šum v Ljubljani razpisuje službo začasne tipkarice z zvaničnimi službeniškimi prejemki. Prošnje je treba vložiti do 26. t. m. — Pri prosvetnih referatih srezkih poglavarjev v Celju, Dolnji Lendavi* Mariboru, desni breg, Mariboru, levi breg, Murski Soboti, Ptu]u in Šmarju pri Jelšah je razpisano po eno mesto služitelja dnevni-čaria za dobo do 31. marca 1928. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 25. t. m.
— V naše državljanstvo je sprejet dosedanji češkoslovaški državljan Anton Flaši g, puškaT 40. pešpolka v Ljubljani.
— Iz državne službe. Računovodja poštne hranilnice v Ljubljani Zmagoslav Pore k a r je premeščen k poštni hranilnici v Beograd.
— Iz »Uradne«a lfeia«. »Uradni list« št. 106 z dne 17. t. m. objavlja naredbo ministra za socijalno politiko, s katero se izpre-minjajo tabele za izračunavanje za zavarovanje delavcev iz zavarovanja zoper nezgode.
— Politični emigranti se z odlokom ministra za narodno zdravje oproščajo plače, vanja bolniških stroškov v vseh državnih samoupravnih in drugih javnifc bolnicah.
Živalske kužne bolezni v tftfbHanskl in mariborski oblasti. V ljubljanski oblasti je bilo od 3. do 9. t. ni. 14 slučajev svinjske kuge, 11 svinjske rdečice in 1 stekline. V mariborski oblasti je bilo 10. t. m. 7 slučajev svinjske kuge, 15 svinjske rdečice, 3 vraničnega prisada, 3 konjskih garij, 2 če-belne gnilobe, 1 stekline, I perutninske kolere.
— Društvo jugoslovanskih književnikov v Zagrebu je razpravljalo na svoji sedi dne 8. t. m. o položaju, v katerem se nahajajo naši starejši in bolehrri književniki. Sklenjeno k bilo, da se skliče posebna anketa, ki naj bi poskrbela, da se položaj starejših in bolehnih književnikov zboljša. Društvo prosi vse one, ki se zanimajo za ta problem, naj pošljejo pismene predloge kako bi se dalo priskočiti siromašnim književnikom na pomoč.
— Kupujte novinarske srečke! S tem podprete človekoljubno akcijo JNU za ustanovitev podpo.nnega fonda in lahko dobite za 10 Din glavni dobitek v znesku 250.000 Din ali vilo v vrednosti 150.000 Din. Manjši dobitki so po 50.000, 10.000 Din, avto, pianino in še 13.870 dobitkov. Žrebanje bo od 15. do 28. januarja 1928. Srečke se dobivajo pri JNU, dobrodelna loterija Sarajevo, ter v LJubljani v trafiki Sever v Še-lenburgovi ter v trafiki poleg Tiskovne zadruge.
Dame
priznavajo enodušno, d« nudi tvrdka
F. LUKIČ, Ljubljana
najkrasnejše modele v elegantnih plaščih, oblekah in kostumih. Dunaj in Pariz ne moreta nuditi bajnejših modelov. — Tvrd>» ka vabi najvljudneje ves naš damski svet na brezob vezen ogled teh krasot.
Iz Ljubljane
—lj V počastitev spomina blagopokojne-ga profesorja Ivana Franketa, slovenskega slikarja in njenega večletnega odbornika je darovala Naredna galerija v Fond za Akademijo znanosti in umetnosti Din 500.
—lj Peta maša zadušnica za pokojnim Iv. Franke se vrši v torek 18. t m. ob 8. zjutraj v župni cerkvi v Trnovem.
—lj Esperantski tečaj za začetnike otvori klub esperantistov v Ljubljani v torek, dne 18. t m. v šentjakobski šoli. Kdor se želi naučiti v nekaj mesecih, tega velevaž-nega mednarodnega pomožnega jezika, naj se zglasi v torek ob pol 8. zvečer v navedeni Šoli. UČnraa mesečno 15 Din, za dijake 10 Din.
—lj Jahalna šola Kota jahačev In vozačev se je otvorila z današnjim dnem v znani jahalnici na Bleiweisovi cesti. Učitelj jahanja bo članom na razpolago vsak dan od pol 6. do 18. Poleg tega bo dana članom možnost, da se uče jahati tudi dopoldne in sicer od 8. do 11. Podrobne informacide se dobe v jahalnici na Blehveisovi cesti.
-4j Grafologija m hiromantlja. G. Sven-gali nam sporoča, da ostane v Ljubljani še nekaj dni ter bo sprejemal v tem času privatne stranke v svrho konzultacij iz gra-fologije in hiromantiie na popolnoma znanstveni podlagi. Stranke bo sprejemaj v hotelu «Slonu», soba št. 15 od 3. pop. do 7. zvečer.
—lj Vreme. Po približno 20 dni trajajočem lepem jesenskem vremenu je nastalo deževno in oblačno. V enem tednu je barometer padel za 20 mm. Danes ob 7. zjutrad je kazal barometer 758.5, termometer -f-10* C, opoldne barometer 759, termometer +11°C.
—lij Nezgoda. V bližini policijske stražnice na Celovški cesti pred hišo posestnika Petra Burje se je snoči okoli 18., ko je nastopal mrak, zgodila težja avtomobilska nesreča. Proti Št. Vidu sta vozila dva avtomobila in sicer šentviška avtobus in za njim neki osebni avto. Nasproti je vozil še ne dobro izurjeni kolesar Jakob Dežman, cerkovnik pri frančiškanih v Spcdnji Šiški. Močna svetloba reflektorjev obeh avtomobilov je Dežman u zastrla pogled tako, da se je z vso sflo zaletel v avtobus. Poškodoval si je kolo, a obenem je nezavesten obležal na cesti. Z rešilnim avtomobilom so ga pozneje prepeljali v javno bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima težke notranje poškodbe.
—Ij Beg od doma. V Kladezni ulici stanujoči kigučavničar Avgust Hribar je policiji naznanil, da je že 13. t m. odšel od doma neznano kam njegov sin Avgust Hribar, zlatarski pomočnik, ki je bH že delj časa brez posla. Hribar je rojen 1. 1909 v Ljubljani, srednje velikosti, suhega obraza, blond in oblečen v primemo čedno obleko. Včeraj je od doma pobegnil 16-letni Igor Zupan. Pri bratu si je izposodil nekaj perila In fotoaparat
—tfj Zgubila se je usnoena ročna torbica z denarnico ki ključi po Nunski ulici in Gradišču do ffilšerjev* ulice. Najditelj naj jo izroči proti primerna nagradi v upravi našega lista.
—i] Drobiž policijske kronike. Policija od sobote do danes ni prijela nobenega nevarnega zlikovca, pač pa snoči dve mladi elegantni potepuhinjd, Micko in Francko, pristni Uiibljančanki, ki hočeta veselo bi razkošno živeti, a Jim smrdi vsako delo. Od nedelje do danes so tatovi splošno mirovali, ni bila prijavljena nobena tatvina. Veselo razpoloženje Je vladalo po javnih lokalih in gostilnah, kfier so se vršile razne vinske trgatve. Zato je 10 vinopivoev prijavljenih radi pijanosti, kaljenja nočnega miru in izgredov na ulici. Tudi plesali so ponekod brez policijskega dovoljenja. Prijavljeni so končno 4 vozniki radi prestopka cestnopolicijskega reda,
— lj Angleško sukno sa moške obleke najfinejše kvalitete, dobite po solidnih cenah pri Franc Pavlin. Gradišče 3.     106/L
OBLAČILA Iflttt 1. Maček
Ljubljana, Aleksandrova 12 •o najboljla lw m|C«wH«u
bližja
—c Celjska nedelja. Včerajšnja nedelja ni štedjla s prireditvami. V soboto zvečer je priredilo Celjsko godbeno društvo svojim članom in prijateljem lep družabni večer v mali dvorani Celjskega doma. Godbeno društvo je pridno sviralo in ob zvokih godbe se Je razvila prijetna zabava, da se udeleženci kar niso mogli ločiti od prijetnega večera. Tako prijetnih in zabavnih večerov bi si želeli še večkrat — V nedeljo dopoldne je priredil Sanrinov trk) v mali dvorani Celjskega doma koncert. Izvajale so se skladbe L. v. Beethovna, W. A. Mozarta in ruskega skladatelja Pavla Jouna. Obiskovalcem se je nudil lep umetniški užitek. — Na igrišču pri «Ska*ni Kleti* se je popoldne med SK Celje in Atletiki vršila nogometna tekma v prid olimpilske-ga fonda. — Klub slov. kortesarev Je imel na Lavi vinsko trgatev. Po ra-znih gostilnah je bilo več vinskih trgatev. — V obeh kinih so se predvajali prvovrstni filmi. — Vse prireditve so več ali manj dobro uspele. Za zabavo je bilo torej minulo nedeljo dobro poskrbljeno. Z izleti ni bik) nič, ker je bil dan prav neprijetno Jesensko oblačen tn pust.
'—c Celjski carinarnici je podaljšano poštovanje do 31. oktobra. Izgleda, da se bo merodajnim činiteljem'Hendarle posrečilo ohraniti celjsko carinarnico ter s tem obvarovalo gospodarske in trgovske kroge občutne škode.
—c Mestno gledališče, V četrtek ob 20. uri priredi Dramatično društvo igro z godbo in petjem « Mogočni prstan*. Igra se bo igrala štirikrat.
Iz Maribora
m— Strah pred občinskimi volitvami je
klerikalcem že popolnoma zmešal glave. V zadnjem »Slovencuc slišijo že travo rasti in fantazirajo o »pogodbu med demokrati in socijalisti. Lahko jim povemo, da pogodbe sicer ni, da pa bo kljub temu 18. decembra konec klerikalne vsegamogočnosti na mariborskem magistratu, ker jim noben mariborski volilec* ki še kaj da na politično poštenost, ne bo več nasedel, pa če še tako operirajo po receptu ljubljanskega Gabrovška z lažmi In natolcevanjem. Da bodo imeli socijalisti po novem volilnem redu v občinskem svetu najmočnejšo delegacijo, o tem pa tudi klerikalci sami ne dvomijo. Potolažijo se pa lahko tudi glede demokratov, ki jim bo klerikalna gonja prinesla še več glasov, ker se z gnusom odvračajo od klerikalcev oni, ki so jih razni tudi naprednjak!, natiraH v klerikalni objem.
—m Kakor je bilo pričakovati, si vtikajo klerikalci sedaj vse delo, ki ga je opravil v občinskem svetu Narodni blok, za svoj klobuk in slikajo vse, kar je dobrega, kot uspeh in zasluge klerikalcev. Posebno reklamo si skušajo delati z novimi stanovanjskimi hišami kot da sta jih pozidala dr. Leskov^r in dr. JerovŠek iz lastnega žepa. Nikjer ne povedo, da je to bil eden glatvnih pogojev s strani demokratov pri snovanju Narodnega bloka in da je Ie Narodni blok kot celota odobril in omogočil najetje potrebnega posojila. To slepomišenje pa jim ne bo pamagalo, ker Mariborčani Itak dobro vedo, kaki so.
—m Rekfamacijsko postopanje za občinske volitve je zaključeno. Volilni imeniki so bili tudi to krat zelo malomarno sestavljeni in je bilo izpuščenih cela vrsta naprednih volMcev, ki so že desetletja v Mariboru. Naše tajništvo je vložilo nad 200 reklamacij in tako prekrižalo klerikalne račune, vendar pa se Je naknadno Izkazalo, da manjka še mnogo naših volilcev, ki pa so to zakrivili sami, ker se kljub ponovnim pozivom niso brigali za svoj vpis.
Novice iz Splita
Split dne 14. oktobra 1927.
t II« Jovlčlć. V sanatoriju Ortman
pri Dunaju je preminul vetfiki rodoljub m neumorni nacrjonalni delavec g. lle Jovičič iz Knina, odlikovan z redom Karadjordjeve zvezde, bivši dobrovoljce in bojevnik predvojne organizacije cnacijonalne omladine*. Samostojna demokratska stranica izgubi v njem velikega borca in odličnega moža. Bil Je nedosegljiv organizator zadrugarll ev in strokovno visoko naobražen agronom. Gimnazijo je študiral v Sremskih Karlovem, nato pa se je posvetil agronomiji. Svoje študije je nadaljeval v Italiji, dovršil pa na Češkem. Posvetil se Je kulturi zemlje in delu med narodom najbližje okoHoe. Umrl je vsled vojnih naporov in muk, ki jih jc prestal v bojih kot dobrovoljce za osvobojen je naše do^novine. Z ndhn je legel v grob eden najčistejših in najplemenitejših mož, ki ni nikdar iskal plačila časti od svoje domovine, pač pa je skromno, neznan deflal za blagor in napredek naše mlade države. Zemeljski ostanki pokojnega se prepeljejo te dni z Dunaja v njegov rojstni kraj Knin.
Izkooine Iz 7. stoletja v Južni Dalmaciji. Dalmacija je v resnici zemlja fe-kopin in starin. Za njene starine se zanimajo domači in tuji svetovno znani učenjaki. Dočim se v našem bližnjem Solinu, bivši Saloni izkopavajo važne rimske in poganske starine, so te dni končali v Dubrovniku izkopavanje cerkve sv. Štefana na dvorišču katoliškega semenišča. Najdeni so fundamenti cerkve iz 7. stoletja. Leta 945. je posetil to cerkev hrvatski kralj »Krešimir I. s soprogo kraljico Margareto. Ta naddba ie dala povod, da se bo izkopavanje nadaljevalo posebno, ker se stroškovni aki nadejajo, da se najde grob kraljice Margarete.
Izletniki. V Spfit je prispela skupina 57 dijakov učiteljišča iz SkopJja. Z dijaki potuje direktor g, Zamfirevič in dva pro-
fesorja. Da si ogledajo Split in njega znamenitosti   ostanejo tukaj pet dni.
Ogromni sodi, Na dveh vagonih so pripeljali danes iz Zagreba ogromne sode za vino. Vsak od njih drži 130 hektolitrov. V njih je prostora za celo obite«. Sodi so se morali razstaviti, ko so jih odpravili iz delavnice, na prostem so pa jih zopet montirati. Ckipremijerd so v Dubrovnik, kjer jih napolnijo z zlato dubrovoiško kapljico. Treba bo požirkov. da se izpraznijo.
Konec trgatve. Po trgatvi vlada v splitski lukl živ promet z vinom. Na obali carinarnic ie vsak dan polno jadrnic, ki oovažajo novo vmo za eksport. S sesalka-rrrl se pretaka vino skozi tiltrtrni čeber. od tam pa v vagooske sobe, montirane v vagonu. Plemeniti gosti mošt se v par minutah spremeni v čisto novo vino. ki za odpeljejo dalje v notranjost naše države. Mošt se prodaja po 4 Din.
Praznik športnikov v Ljubljani
Včeraj je bila Ljubljana v znamenju sporta« — Impozantna povorka po mestu, — Zaključek prireditve pred opernim gledališčem.
Dasi se je v soboto vreme kisalo, se je vendar Jupiter Pluvius včeraj usmilil naših športnikov in jim privoščil dan brez dežja. Zato ie bfla včerajšnja vsesportna manifestacija v Ljubljani, prirejena v korist našim športnikom, da se jim omogoči udeležba na 9. olimpijadi v Amsterdamu, krasna revija naših športnikov, ki so s svojim strumnim nastopom navdušeno demonstrirali za plemenite cilje sporta, a obenem znova dokazali, da Je športna ideja med nami že pognala globoke korenine. Naši športniki, ki so bili doslej vedno v nekaki rezervi, so s svojo manifestacijo apelirali na državo, mesto in prebivalstvo. Njih apel je izzvenel v klic: Podpirajte naše prizadevanje, omogočite našim športnikom, da se lahko udeleže olimpijade v Amsterdamu* kjer naj pokažejo sadove svojega dela in znanja! Dajte mladini, ki je cvet naroda, dovolj športnih prostorov, dajte ji in sami sebi priliko k fizičnemu udejstvo-vanju in vajam, da si utrdi telo in učvrsti duha! Pomagajte našim oblastim in zdravnikom pri pobijanju bolezni, zlasti tuberkuloze, pomagajte fn krepčajte šibke in ohranite močne pri zdravju čvrste in čile! Rane, ki jih ie zapustila svetovna vojna, ie treba zaceliti. Mens sana in corpore sano, zdrav duh v zdravem telesu!
Povorka po mestu.
Druga propagandna manifestacija športnikov je bila impozantna. 2e v zgodnjih jutranjih urah so se pojavljale na ulicah gruče in skupine športnikov vseh panog, skavtov in gozdovnikov ter odhajale na velesejem, kjer je bilo zbirališče vseh skupin. Pestre skupine so se formirale v oddelke in točno ob 11. se je pričel pomikati sprevod. Otvorila ga ie železničarska godba, njej je sledil oltmjonik - Kosmatin, ki je nosil olimpijski prapor, na njegovi desni in levi strani pa sta dva športnika nosila državne zastave. Takoj za njimi ie sledila skupina jezdecev, članov Kola jahačev. ki je prvič nastopilo na športni proslavi. Elegantni jahači in jahačice so na svojih čilih konjičih vzbujali splošno pozornost in baš ta skupina je dajala sprevodu najlepše obeležje. Za jezdeci so se razvrstili funkcijonarji in Člani olimpijskega odbora ter raznih drugih vrhovnih športnih instanc.
Nato so sledile pestre skupine nogometašev v dresih in s standartami. V sprevodu so bili klubi Hermes, Ilirija, Primorje, Sla-vija, Slovan in Krakovo, dočim so se nekateri klubi iz povsem neznanega vzroka absentirali. Za njimi so stopale lahkoatlet-ske garde Ilirije in Primorja z odboroma obeh klubov vred, nato naraščaj Atene, težkoatletske skupine in skupine plavačev v civilu.
Za godbo Sokola L, ki je tako kakor železničarska, ves čas svirala vesele koračnice, so stopali v dveh vrstah veslači Ljubljanskega SK. teniska sekcija Atene, ljubke deklice v dresih In raketi, a za njimi smučarji v polni opremi. Presenetilo pa je njih neznatno število, čeprav ie znano, da je pri nas smučarstvo poleg nogometa najbolj razvit sport in šteje največ članstva. To dokazuje, da se nekateri športniki niso svesti velikega pomena športne ideje in da ne znajo ceniti propagande, ki je sportu nadvse potrebna. Zelo močno in častno pa so bili v sprevodu zastopani skavti m gozdovniki. Tri pestre skupine skavtov in gozdovnikov, opremljene z vsemi potrebnimi rekviziti, sankami, »sekiramic in smuči. Mišičaste in zagorele postave mladih skavtov so napravile zelo ugoden vtis, njih lepo število Pa priča, da je i skavtizem v Sloveniji našel plodna tla. Za njimi so sledili kolesarji, katere je vodil kolesar na »predpotopnem kolesu«. Kolesarski sprevod je otvorila skupina kolesarjev Ilirije s svojim prvakom Josipom Šolarjem na čelu. Številna odlikovanja, ki so dičila prsa kolesarjev, so pričala o velikih uspehih našega kolesarskega sporta. Za alegoričnimi skupinami kolesarske Ilirije, med katerimi so presenetili štirje ljubki fantiči na malih kolesih, so se razvrstile kolesarske skupine ASK Primorja, Save, Ljubljanice Itd.
Sprevod so zaključili motocildisti in av-tomobilisti. Nad 50 motorjev, motorjev s priklopnim vozom, avtomobilov vseh znamk in firm ter elegantnih limuzin — -i- večinoma okrašenih s svežim cvetjem — }e tvorilo efekten zaključek sprevoda in podčrtalo resnost te manifestacije. Splošno pozornost so vzbujali s cvetjem okrašeni avtomobili, med njimi zlasti avtomobil trgovca g. Vršiča, ki ga je okrasila tvrdka Korsika. Novinarji se sledili sprevodu v avtomobilu »Tatra«, ki ga je g. Caraernik Iju-beznjivo stavil na razpolago.
Povorka se je pomikala izpred velesej-ma po Gosposvetski, Dunajski, Masarykovi in Miklošičevi cesti, preko Marijinega trga, čez Frančiškanski most. po Stritarjevi uHci, čez Mestni trg in Stari i# Sv. Jakoba trg, po Cojzovi in Emonski cesti, Vegovi ulici in Kongresnem trgu, Šelenburgovi in Knaf-bevi ulici pred operno gledališče. Povsod, Tcjer se ie ponrfkal sprevod, Je bila zbrana ogromna množica ljudi, ki je tvorila gost špalir. Videti je bilo, da ljubljansko prebivalstvo s ^simpatijami spremlja športni pokret.
Pred opero.
Povorka se je strnila pred opero, na čije balkonu so se zbrn'* zastopniki velikega župana dr. Andrcjka, predsednfk oblastne skupščine dr. Natlačen, divizijski general K a 1 a f a* o vi ć, brigadni general Vuk ovi č, zastopnik mestne občine dr. Zamik, dalje ves tukajšnji konzularni zbor. predsednik avtomobilskega kiuba g. Praprotnik ter razne odlične osebnosti in predstavniki našega javnega sveta.
Z balkona, kjer se je nudil krasen pogled na pestro množico, je zbrane športnike nagovoril predsednik olimpijskega odbora dr. Zupane. Izvajal je približno ta-ko-le:
Soortn&i!
Iskrena hvala vsem. ki ste tukaj in ki ste manifestirali za olimpijsko idejo. Mi ne ljubimo parad, mi hočemo manifestirati za našo voljo, da se uveljavi načelo mens sano in corpore sano, da se goji kult telesa In kult duše na isti višini, To je bila deviza, ki je vodila antiko. Športna odgoja naj jači narod, naj krepi mišice, naj vodi narod v prirodo, naj mu vlije v dušo estetiko in čut za lepoto. Olimpijada je strogi izpit kulture in civilizacije vsakega naroda. Afirmacija naroda na Olimpijadi pa ne more uspeti, ako jo ne spremljajo najširši sloji. Uspeh Olimpijade je uspeh podrobnega dela. Toda brez sodelovanja, požrtvovalnosti In pomoči nas vseh ne more uspeti naš nastop- na Olimpijadi. Naše sodelovanje v Amsterdamu pa je potreba in dolžnost naše nacije. V prvi vrsti pa smo mi spoTt-niki dolžni, da pokažemo svojo resno sportsko zavest in skrb za zdravje, a ljudstvo mora pokazati s stvarnim delom svojo skrb za mladino in naraščaj naše rase. Apeliram na vas in vas obenem pozivam, da zakličete Njeg. Vel. kralju, ki je protektor olimpijskega odbora: 2ivio!c
Množica športnikov je zaklicala kralju tiikratni živio, zadonele so hupe in sirene motorjev in avtomobilov, a nato so se športniki mimo in disciplinirano razšli. Sprevod je trajal nad poldrugo uto.
? Tabor 5. XI. ?
Ustanovni občni zbor
^Organizacije praktičnih elektro^i-n strojnih tehnikov* se je vršil v nedeljo 2. t. m. na tehnični srednji šoli v Ljubljani- OPEST je •nastala potom združenja organizacije absolventov elektrotehniške z org. absolv. strojne d-elovodske šole v Ljubljani, katere so se razšle v svrho skupnega smotrenega delovanja. Društvo, ki predstavlja torej času .primerno stanovsko organizacijo, šteje že sedaj 130 članov iz raznih krajev države, ima tudi garancijo, da bo odbor lahko deloval z mnogo boljšim efektom za zboljšanje splošnega položaja na gospodarskem kakor na prosvetnem polju.
Izdajati hoče čimprej svoj tehnični list, kateri bi vodil člane vzporedno z napredujočo elektro m strojno tehniko; prirejala se bodo predavanja in diskuzijski večeri. Prav tako bo tudi na razpolago precejšnja knjižnica, ki je že v polnem razvoju. V doglednem času bo odbor ustanovil posamezne krajevne odseke, kjer se nahaja vsaj 5 članov; n. pr. v Mariboru, Zagrebu, Beogradu. Jesenice itd. Zaradi tega je vabljeno vse tehnično uradništvo, poslovodje in delovodje s primerno pred izobrazb o, ki imajo smisel za napredek, naj pristopijo k organizaciji. Isto velja tovarišem, ki imajo te predpogoje, a še nimajo taka' mesta.
Raznim industrijskim podjetjem, zasebnim kakor državnim pa bo potom te organizacije omogočeno dobiti svoje tehnično osobje iz naših vrst. Vsekakor bo odbor, ki pozna svoje tovariše, gleda! na to, da se bode željam podjetnikov popolnoma ugodilo ter priporočal eventualno vsaj primer-mega mlajšega tovariša absolventa kot praktikanta. Le tak se bo najlažje uvedel v določeno stroko ter se tem potom vzgoji v kratkem času domače vodilno tehnično osobje.
Odbor se ge konstituiral sledeče:
M. Dobovišek, predsednik, A. Varšek, podpredsednik, J. Gabrovšek, tajnik, V. DoHnar. blagajnik: A. Eckert, M. Doberlet; J. VVeibl. O. Rajnar, A. Kuštrm. Nadzorstvo A. Brinovec A. Makovec, Fr. A<mer-šek.
Dopisi in prijave se naj naslove na tajništvo OPEST, Ljubljana VII, Fraukopan-ska ul. 21.
Žrebanje loterije trgovske akademije v Ljubi lani
nepreklicno 31. oktobra. Srečka Din
10. Dobitkov 885 od 50 do 100.000 dinarjev. — Poskusite srečo. Naročite takoi srečke.
To in ono
Kaj pripoveduje Rutn Elderjeva
Junaška letalka Ruth Elderjeva, ki je skušala kot prva ženska preleteti Atlantski ocean, je prispela včeraj s holandskim parnikom v glavno mesto A zor, Horty. Z Azor se odpelje s par* nikom «Lima» v Lizbono, od tod pa v Pariz. Sobotni pariški listi priobcujejo prvo izjavo Miss Elderjeve. Letalka pripoveduje, da je vladalo v noči od torka na sredo in v sredo ves dan nad oceanom zelo ugodno vreme. Proti ve* čeru so pa prileteli letalci v viharno ozračje in so se morali  dvigniti nad 3000 m nad morjem. V sredo ob 21. jih je presenetil silen vihar, s katerim so se borili vso noč. Vihar je bil tako močan, da so bili prepričani, da je nji* hova usoda zapečatena. V četrtek zju=> traj so spremenili smer poleta in opa* žili, da jim je zmanjkalo bencina. Bili so prisiljeni spustiti se na morje. LVC* talo je, kakor znano, na morju zgorelo. Polet je trajal 35 ur.
Ravnatelji pariških revialnih gledaš lišč in filmskih/družb so poslali junaški letalki radiobrzojavke. v katerih ji predlagajo ogromno nagrado za nastop v nekaterih revijah ali filmih. Letalka na ponudbe še ni odgovorila.
Svatbe na morju
Zadnje čase se vedno bolj uveljav* lja med vožnjo iz Amerike v Evropo moda porok na morju. Zaročenci, ki so se navadno poročili v Ameriki in odpotovali na ženitovanjsko potovanje v Evropo, se odpeljajo zdaj kot žaro* čenči in se poroče šele na parniku. Ba* je je na morju sklenjen zakon bolj srečen in trden kakor oni na suhem. Pravi vzrok, da se vedno bolj množe poroke na parnikih, bo pa najbrž ro* mantičnost in novotarija. Nekateri za* ročenci se poroče na morju tudi zato, ker so jim na suhem branili roditelji ali sorodniki. Svatba na morju ne za* hteva nobenih formalnosti. Ako ni na parniku duhovnika, ga nadomestuje kapitan, ki je pravzaprav kralj v ma* lem plavajočem kraljestvu. Čim je par* nik tri milje od obale, je kapitan na njem vladar in diktator. On lahko po* roči zaročence, krsti otroke, opravlja službo božjo in kaznuje potnike, ki zagreše kak prestopek ali zločin.
Kapitan parnika «Leviathan» pri* poveduje iz svoje prakse zanimive pri* gode. Lani je potovala v Nevvvork ne* ka mlada Angležinja, ki jo je ženin ca* kal že tri leta. Zaljubljenca sta si sko* raj vsak dan pisala in čas ni mogel orna* jati njune ljubezni. Slednjič se je že* ninu posrečilo izposlovati dovoljenje ameriških oblasti, da je smela nevesta v Ameriko. Štel je dneve in ure, ki so ga ločile od trenutka, ko stopi njegova izvoljenka na ameriška tla in postane njegova žena. Končno je parnik pri* spel in ko je zaljubljeni ženin zagle* dal svojo nevesto, je skočil na krov, da bi jo objel. Toda neki elegantni potnik ga ^je pahnil nazaj, češ da je dotična dama njegova žena. Seznani! se je z njo med vožnjo in nekaj roman* tičnih večerov na širnem morju je za* dostovalo, da je lepa Angležinja poza* bila na svojo zvestobo in na ženina, ki jo je nestrpno pričakoval. Dan pred prihodom v Nevvvork se ie poročila z mladim gizdalinom.
Med neko drugo vožnjo je dobil kapitan iz Newyorka radio=brzojavko, da potuje z njegovim parnikom hčerka ameriškega milijonarja, ki je s svojim ljubčkom pobegnila. Zaljubljenca sta se hotela poročiti v Parizu. Nevestin
oče ie brzojavil kapitanu, naj Hčerko takoj pri prihodu v Evropo pošlje na« za j v Ameriko, njenega zapeljivca pa ovadi policiji Kapitan je poklical mla* da zaljubljenca k sebi in ko se je pre* pričal, da je mladenič pošten in da ga je prisilila k pobegu samo trdovratnost ženinega očeta, je brzojavil milijonar« ju, da je prišla njegova brzojavka pre* pozno.
Zelo pogosto se poroče na parnikih tujci, naseljeni v Angliji. To so veči* noma Skandinavci. Angleški /akon je namreč zelo strog in zahteva za poro* ko mnogo formalnosti, ki jih tujci tež* ko izpolnijo. Zato se raje poroče na morju. Najamejo manjŠ* parnik, ki pluje pod zastavo njihove države, in se odpeljejo z duhovnikom ali pa kar s svojim konzulom tri milje od angle* ške obale. Na tej razdalji od obale ni* so več podvrženi angleškim zakonom, marveč zakonom one države, pod čije zastavo parnik pluje. V pristarršče se vrnejo kot zakonci in oblasti ne more» jo izpodbijati veljavnosti zakona.
Gora se je porušila
Blizu norveškega pristanišča Aale* sunda se je porušila v soboto nad vas* jo Marstein 1200 m visoko gora. JV višini 900 m so se utrgale ogromne skale, ki so drvele kakor lavina v do* lino in rušile vse, kar so dosegle. Del starega brezovega gozda so skale od« nesle v dolino. Več sto hektarjev go* zda je strašna lavina popolnoma raz* dejala. Ogromne skale so zasule ceste in ogrožale hiše, ki so se tresle kakor med potresom. Nekatere skale tehtajo najmanj 50 ton. Prebivalci bližnjih hiš so morali bežati, ker je bila nevarnost, da se hiše podro. Norveška še ne pom* ni premikanja zemeljskih plasti v tako velikem obsegu. Skale so drvele v do* lino s tako silo, da se je čulo močno bobnenje več kilometrov naokrog.
Novi francoski Landru
Te dni se bo vršil v Nancvju sen* zacijonalen proces proti večkratnemu morilcu Jeanu Vermandeju, ki je osumljen, da je ubil več žensk, med njimi tudi lastno ženo. Trupla umorje* nih je morilec sežgal. Vermande se je oženil pred letom dni s krasno Angelo Selubijevo in že svatba se je vršila v znamenju umora, ki ga je izvršil ženin. Zakon ni bil srečen. Mož je bil surov in je mladi ženi očital nezvestobo, da* si je sam lazil za tujimi ženskami. Ope* tovano jo je neusmiljeno pretepal, ta* ko da je bila vsa črna. Sosedje so sli* šali iz stanovanja mladih zakoncev obupne klice na pomoč in nekega dne so opozorili na to policijo.
Pred šestimi meseci je ga. Verman* de nenadoma izginila. Sosedom in so* rodnikom je mož izjavil, da je odpo* to vala v Voges, kjer ima starega, bo* lehnega sorodnika. Ko je pa dolgo ni bilo nazaj, je Vermande izjavil, da mu ie žena pobegnila z ljubčkom in mu odnesla vse prihranke Na razna vpra* sanja, kaj misli sedaj početi, je odgo* voril, da odpotuje v Pariz ali pa na Kitajsko iskat novo srečo. Ženi je pri* voščil ljubčka in izjavil, da zaljubljen* cev v njuni sreči ne bo oviral.
Ta čas je Vermande že pregovarjal lastno ljubico, go. Calais, naj pobegne ž njim v Pariz, kar je ona energično odklonila. Da jo prisili pobegniti ž njim, je napisal njenemu možu pismo, v katerem pravi, da mu je žena že dve leti nezvesta in da zadnje dete ni nje* govo. Mož je pognal ženo na cesto in sirota je morala pristati na Verman*
dej evo zahtevo, da pobegne ž njim v Pariz ali pa na Kitajsko. Toda predno sta odpotovala, je bil Vermande are ti* ran. Izkazalo se je, da njegova žena ni nikamor odpotovala, marveč da jo je mož ubil in sežgal njeno truplo. V sta* novanju so našli obžgane kosti in ostanke njenega steznika. Morilec je svoj zločin priznal.
Poljski papež v Ameriki
Pater Anton Oraszewski je že tri leta najpopularnejša osebnost na Polj* skem. Mož je izvrsten govornik in ima vsako leto več sto številno obiskanih pridig. Nekoč je bil fanatičen nacijo* nalist, od lanskega prevrata je pa po* stal navdušen pristaš maršala Pilsud* skega. Nedavno je odpotoval v Ame* riko, kjer hoče ustanoviti novo cerkev. Sam se označuje za poljskega papeža. Nadel si je^ime Adam II. in njegova cerkev se naziva splošna sveta cerkev. Nova cerkev je ohranila v bistvu rim* sko katoliške dogme. Papež Adam II. je odpravil samo celibat in prepovedal vse meniške rede. Glede cerkvene hie* rarhije je zelo širokogruden. Vsi du* hovniki postanejo takoj po posveče* nju škofje in nosijo odgovarjajočo ob* leko. Po desetih letih postanejo knezo* škofje, po 20 letih pa kardinali. Čez nadaljnih deset let smejo nositi belo obleko z rdečim pasom in nastopati pod imenom apostoli. Papeža volijo apostoli. Poljski papež v Ameriki nosi bela oblačila brez pasu. V beli obleki se je dal papež Oraszewski v Ameriki fotografirati in je poslal fotografije s propagandistično brošuro vsem polj* skim listom,  da bi priporočali novo cerkev.
Zdi se pa, da podjetnemu patru ne gre toliko za novo cerkev, kolikor za dolarje. Papež Adam II. namreč pripo* roča vernikom zbrati v Ameriki 100 miljonov dolarjev, da bi kupil 50.000 hektarjev zemljišča blizu Washingtona in ustanovil neodvisno papeževo dr* žavo z izhodom na morje. Ta država bi bila pod protektoratom Zedinjenih držav. Poljski papež namerava zgra* diti blizu Washingtona novi Vatikan s cerkvijo sv. Petra. Gradbeni stroški so preračunani na 25 milijonov dolar* jev. Papež Adam II. namerava v Ame* riki organizirati to, kar so nekoč imeli rimski papeži. Vprašanje je seveda, če se mu bo posrečilo zbrati potrebna de* narna sredstva.
Blaznež ustrelil tri ženske
V  soboto  dopoldne  je pretresla
grebivalce vasi Strilke in Zdounek na eškem vest o groznem zločinu blaz* nega kmeta Josefa Pečina. Pecinova žena Filomena je odšla zgodaj zjutraj na polje. Kmalu za njo je prišel tudi njen mož. V trenutku duševne zmede* nosti je napadel nič hudega slutečo kmetico Ševčikovo, ki je delala na so* sedni njivi, in oddal iz revolverja na njo tri strele. Zadel je nesrečno kme* tico v prsa. Prizor je videla Pecinova žena. Videč, kaj se je zgodilo, je hite* la k sosedi, ki je pulila v neposredni bližini krvavega dogodka repo. Šele potem je Pečina opazil, da je zbežala žena na sosedno njivo. Planil je k nji in ustrelil najprej sosedo Vavrovo, ki jo je zadel v vrat, nato pa še ženo, ka* teri je pognal kroglo v hrbet.
Videč vse tri žrtve v mlaki krvi na njivi, je Pečina pobegnil v bližnji gozd, kjer je še trikrat ustrelil. Orož* niki so odšli takoj iskat blaznega kme* ta, ki ga pa niso mogli najti. Ni izklju* ceno, da je pobegnil daleč v gozd in se ustrelil. Kako je prišlo do groznega čina, ni znano. Zadnje čase je hodil Pečina zelo zamišljen, izogibal se je
ljudi in prodajal svojo živino. Denar j c nalagal v hranilnico na ime otrok iz prvega zakona,
Gospodarstvo
Stanje Narodne banke
dne 8. oktobra 1927.
AKTIVA: Kovinska podlaga posojila
račun za odkup kronskih
novčanic račun začasne razmeri jave državni dolgovi vrednost državnih domen saldo raznih računov
Razlika v pri* meri s stanjem 30. septembra.
478.9 -1586.2 +
1102.6 320.1 2966.3 2138.3 1292.4
10.2 42.9
— 4.3
Skupaj 9885.2
PASIVA:
Od glavnice izplačano 30.0
rezervni fond 9.9
novčanice v obtoku 5913.7 -f 150.4 državni račun začasne raz*
menjave 320.1 državne terjatve po raznih
računih 170.0   — 31.7
razne obveznosti 1219.8 — 90.3 državne terjatve za zastav*
I jene domene 2138.3
ažijo za kupovanje zlata 83.0
ŽICOM
JI
C
Skupaj 9885.2 Obrestna mera ostane neizpremenjena. Obtok novčanic se je zvišal od zadnje* ga izkaza za 150,400.000 Din.
—g Veliko investicijsko posojilo. Beograjski listi poročado, da namerava naša država najeti v inozemstvu posojilo v znesku 30 milijonov šterlingov, (8 in pol milijarde Din) V ta namen šo se baje že vršila poga-janja z zastopniki londonskih in neuvorSkih bank. Posojilo bi se porabilo rzključno za gradnjo novih železnic.
—g Carinski dohodki od 20. do 30. septembra so znašali 41303.191 Din. Od tega odpade na carinarnico v Beogradu Din 13,704.042, v Zagrebu 17.563.263. v Novem Sadu 10,119.506, v LjubUmi 10.627.457, v Dubrovniku 4,441.792, v Skoplju 3,102.701 in v Splitu 2,744.430. Od 1. aprila do 30. septembra so znašali carinski dohodki Din 826, 697.151. V proračunu ie bilo določeno za to dobo 844.299.989 Din. Tako da znaša primanjkljaj 17,602.838 Din.
Najboljše.    aajtrpežnejše    cato najrenpj.r
—g Dobave. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 21 oktobra ponudbe glede droave karbida ter do 24. oktobra t. 1. glede dobave olja za pregreto paro. — Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Cel'ju sprejema do 21 oktobra ponudbe g'.ede dobave desk. štafljev in let ter glede dobave prodnega presejanega peska do 25. oktobra na glede dobave živega apna. — Ekonomsko odelenje direkcije državnih železnic v Lubljani sprejema do 21. oktobra porrudbe glede dobave trtne vrvice ter mavca; do 25. oktobra slede dobave vijakov: do 28 oktobra glede dobave acetilen-sk;h gorilcev ter žarnic, do 7. novembra t 1. glede dobave raznega orodda. (Pogoji na vpogled pri tem odelenju vsak delavnik od 10.—12. ure.) Dne 7 novembra se bo vršila pri barutani (smodnišnici) v Kamniku ofer-talna licitacija glede dobave raznega materijala (bombaževega platna, sukanca preje od jute. kartonskih škatljic. kemikalij itd.) — Predmetni ozlasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
—g Razstave in gospodarske prireditve v Turinu 1928. V T urinu (Italija) se bo priredila v toku 1 1928 vrsta razstav in gospodarskih revij. Tako bo tam od aprila d<> oktobra 1928 velika kemična razstava, na kateri bodo razstavili svoje proizvode tudi inozemske tvrdke. Nadalje se priredi tekom leta razstava svile in mod, poVjedel-ska in kolonijalna razstava. Prijavnice se dobijo tudi v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Darujte za spomenik kralju Petru L Osvoboditelju!
Pat in Patachon
Smeh! Smeh!
Rekordni obisk!
Pat in Patachon
Smeh! Smeh
Vse včerajšnje predstave razprodane!
Še nikoli ni bil noben komik tako izvrsten, tako kolosalen, kakor sta v
svoji najboljši šaloigri
„Pat in Patachon kot mornarja"
Navdušeno občinstvo je ploskalo brez kraja in konca. Od silnega smeha so se tresli zidovi. — Preskrbite si pravočasno vstopnice, ker je naval
vedno večji.
Predstave se vrše danes ob: 4., pol 6., pol S. in 9.
ELITNI KINO MATICA Smeh! Smeh!
Senzacija dneva!
Telefon 2124. Smeh! Smeh!
Senzacija dneva!
Mali ali jako dobro uvedeni
pension za strance
na otoku Krku prodaje se ušli* jed otputovanja. — Oferte nek se šalju: Br. 30, pošte restante, Aleksandrova na Krku. 2323.
~Svetovni patent .Zcphir*
Lesna trajno goreča peč z zračno kurjavo
m
z 10 kg drv ogreva sobo skozi 24 ur.
«ZEPHIR», tvornica peči, Su* botica. Zastopstvo v Ljubljani:
BREZNIK & FRITSCH
Prodajalka
dobra moč, z večletno prakso, izurjena v mešani stroki — že* li premeniti sedanje mesto. — Najraje gre v Ljubljano. Na* stopi lahko takoj. — Ponudbe pod «Prodajalka/2325» na upr. aSlov. Naroda».
Dvodružinska hiša
(novo zidana) z velikim vrtom, solnčna lega, 30 minut od glav* ne pošte — takoj ugodno na* prodaj. Vodovod v hišL — Po* nudbe pod «cLepa lega/2324» na upravo «SIov. Naroda».
Stanovanje
dveh sob in kuhinje 8 pritikli* nami — išče mirna uradniška stranka v mestu ali neposreds ni bližini mesta. — Ponudbe pod «November/2290» na upr. •Slov. Naroda«.
Učenka
se želi izučiti v trgovini z me* šanim blagom na deželi, da bi imela stanovanje in hrano v hiši. — Ponudbe pod «Trgovi* na/2304» na upravo «SIoven* skega Naroda*.
KLIŠORNA „JUGOGRAFIKA"
TISKOVNA IN ZALOŽNA DRUŽBA Z. O. Z.
Vse vrste klišejev, črtne in avtotipije, izdeluje po predloženih risbah, peropisih ali slikah za navaden tisk aH za finejšo izvedbo v eni ali več  barvah,  točno po naročila, v najkrajšem času in po konkurenčno nizkih cenah.
LJUBLJANA    V PETRA NASIP 23
ODHHĐEiTIEJEJĐ
Ne prezrite!
Pri meni vince se dobi iz dolenjskem štajerske dežele, ter dobro pivo, pristni mošt, ki bodo dame ga želele.
Vsi abstinentje brez skrbi
posetijo me lahko,
vsaj točim brezalkoholno vino,
malinovec, pijačo okrepčilno, sladko.
Sprejemam abonente rad na dobro hrano in tečno, vsakdo poskusi naj enkrat, vem, da bo zadovoljen z njol
«Pod lipo» abonentov sto se me spominja še gotovo, zdaj sem krčmar na «Taboru», kjer vse lepo je, dobro, novo.
Obiščite «Sokolski dom* in restavracijo priznano, kjer taborim na *Taboru», vas vabim na pijačo — hrano! Se priporoča bivši vodja ^Brezalkoholne restavraci* je» pod »Staro lipo»
Cepin Vid.
□□□HHElliiUiLiB
Din 20.000 posojila
iščem proti popolni garanciji. Obresti plačam dobro. — Po* nudbe pod *Obrt/2326» na upr. «Slov. Narodai>.
Kdo izmed trgovcev
bi bil tako dobrosrčen, da bi pomagal nesrečni ženi s tem do eksistence, da bi jej dal blago v komisijsko prodajo. — Imam lep lokal v sredini me* sta. — Cenj. ponudbe prosim pod *Eksistenca/2333» na upra^ vo »Slov. Naroda«.
Išče se za takot
konturni slikar
na steklo (jedkanje). Mla sa moč za dališo dobo.
R. Markovi ć, slikar
BEOGRAD, Balkanska ul.H
I
I
DRU2BA «1L1RIJA» Premog, drva, koks,
OGLJE. — Dunajska cesta 46 (poleg Iv. Zakotnika). — Telefon 2820. 108/L
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA. Prešernova ulica 50 (v lastnem poslopju).
Obrestovanja vlog, nakup in proda i • vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in in kaso menic ter nakazila v tu- in ino zemstvo, safe-deposits Itd. itd. Brzojavke: Kredit. Ljubljana. Telefon it. 2040, 2457, 2548; interurban: 270«. 28TM,
Urejuje; Joajg Zupanfifr ~ Za »Narodno tbkanio»; Fran Jezersek. — Za opravo in inaeratni del lista: Oton Caristof,     Vsi f Ljubljani