•o Ano (Leto) XVI (11) No. (Štev.) 14. “ESLOVENIA LIBRE” BUENOS AIRES, 3. APRILA (ABRIL) 1958 '¥ VERA V VSTAJENJE Žalostne so bile velike noči doma med vojno in žalostne so ostale prav tako v naslednjih letih in so še^ danes pod ko¬ munisti. Ječe so bile polne in smrt je prišla v marsikateri slovenski dom ve¬ liko prezgodaj. Po slovenski zemlji je bilo razlito brezmejno gorje. Nič več se niso vile velikonočne procesije po ros¬ nih poljih in belih cestah in nič več ni¬ so vihrala bandera v pomladanskem ve¬ likonočnem vetru. Vse tb je pod komu¬ nisti prepovedano še danes in velikonoč¬ na himna vere v lepše življenje “Zveli¬ čar naš je vstal iz groba” še danes ne sme odmevati v velikonedeljsko s jutro. Samo za zidove je vtisnjena. Toda kljub nasilju, kljub prepovedi, se razlega ta mogočni spev po vsej slovenski domovi¬ ni, od srca do srca, in potrjujejo vero pri vseh v zmago ljubezni nad sovra¬ štvom, pravice nad krivico, svobode nad nasiljem. V svetem pričakovanju je ta¬ ko narod iz leta v leto obnavljal to ve¬ ro in z nje črpal moč, da je v morju krivic, ponižanj in preganjanj sploh še obstati mogel. Slovenski izseljenci, raztreseni po vseh delih sveta, so v teh letih ostali živi udje slovenskega narodnega obče¬ stva. Čutijo z narodom in z njegovo nesrečo. Mislijo nanj. Te misli pa ožive v vsej silnosti in lepoti zlasti o Božiču, Veliki noči in drugih velikih praznikih, ki so jih spremljali tako pristno sloven¬ ski narodni običaji in načini njihovega obhajanja v cerkvi in doma. Tako tudi te dni znova romajo domov IlItUŠČEV NA VRHI Na zasedanju sovjetskega parlamen¬ ta je predsednik ZSSR maršal Vorošilov tople misli po svetu raztresenih sloven- v veliko začudenje tujih diplomatov, ki skih sinov in hčera. V domovino prina¬ šajo pozdrave iz svobodnega sveta. Vse te dni bqdo ostale, tam. Tako bodo vsi Slovenci še tesneje povezani v eno sa¬ mo veliko slov^psko družino. Vsa slo¬ venska grča bodo ubrana v en sam mo¬ gočen velikonočni ,ystajenski spev, ki se bo razlil čez vso slovensko zemljo in bo vsem še bolj potrdil vero tako v od smrti vstalega Kristusa, kakor tudi v vstajenje slovenskega naroda. Za samoodločbo srednjeevropskih narodov 12. januarja t, 1. je predsednik Ame¬ riških Združenih Držav Dwight Eisen- hower pisal svoj odgovor biv. predsed¬ niku sovjetske vlade Bulganinu. V tem pismu je predsednik zopet enkrat jasno povedal stališče Ameriških Združenih Držav glede narodov in dežel v central¬ ni Evropi, ki so sedaj pod komunistič¬ nimi diktaturami. Takole je napisano v tem pismu: “Druga točka, ki jo hočem omeniti, je stanje dežel v srednji Evropi. Poglavar¬ ja vlad naših dveh držav sta skupno s predsednikom britanske vlade leta 1945 določila, da naj ti narodi imajo pravico izbrati svoje vlade, naj izbero vlade kakršne hočejo in da imajo naše tri dr¬ žave v tem oziru in glede tega nekaj besede. Mi trije smo se sporazumeli, da bomo pospeševali in podpirali take raz¬ mere, ki bodo omogočile, da bodo ti na¬ rodi lahko izvedli svoje pravice svobod¬ nega sveta. Ta sporazum se ni še izvršil. Vem, da je Vaša vlada sedaj proti te¬ mu, da bi se o tem vprašanju razprav¬ ljalo, oziroma, da bi o njem govorili kot stvareh mednarodnega značaja. Toda predsedniki vlad so se vendarle spora¬ zumeli v Jalti leta 1945, da so te zade¬ ve stvari mednarodnega interesa in še posebej smo se dogovorili, da naj bi se o teh stvareh razgovarjali ob primer¬ nem času, kadar bo mednarodno posve¬ tovanje primerno. O tej točki smo se ponovno razgovar¬ jali tudi v Ženevi leta 1955. Vi ste te¬ daj zavzeli stališče, da ni razlogov, da bi sedaj spravili to vprašanje v razpra¬ vo. Rekli ste da ne smemo govoriti o tem kadar bi se nam zdelo, češ, da bi to bilo vmešavanje v notranje zadeve vzhodno evropskih držav. Toda ali niso kasnejši dogodki poka¬ zali, da sem imel prav, ko sem apeliral na Vas, da bi sprejeli razpravo o teh stvareh. Dogodki na Madžarskem in skoro enodušen nastop Obče Skupščine Združenih Narodov s tem v zvezi, kaže¬ jo — in ves svet to tako razume — da ne gre tam le za stvari domačega zna¬ čaja. Predlagam, da obnovimo razgovore o tem vprašanju. Zdi se, da moramo to storiti, da je to nujno potrebno storiti, zaradi miru in pravice.” Tako se glasi dotični odstavek pisma predsednika Eisenhowerja. Predsednik izvršnega odbora Zveze Krščansko demokratskih strank Srednje Evrope se mu je takole zahvalil: Kr¬ ščanski demokrati iz Češko-Slovaške, Madžarske, Latvije, Litvanije, Poljske in Jugoslavije v emigraciji, ki smo or¬ ganizirani v tej zvezi, smo Vam zelo hvaležni, da ste v svojem odgovoru predsedniku Bulganinu z dne 12. januar¬ ja žigosali sovjetsko vmešavanje v živ¬ ljenje srednje in vzhodno evropskih na¬ rodov. To vmešavanje je povzročilo, da so ti narodi izgubili demokratične svo¬ boščine in narodno neodvisnost. Prepričani smo, da je naše narode, ki so vedno najboljši prijatelji Ameriških Združenih Držav, silno opogumila in jih duhovno okrepila Vaša zahteva, da je treba spraviti v razpravo njihovo usodo na sestanku državnih poglavarjev veli¬ kih sil. 3 tem so naši narodi zopet do¬ bili zaupanje v moč in voditeljsko vlo¬ go Ameriških Združenih Držav. Vprašanje osvobojenja zasužnjenih narodov je neizogibno povezano z dru¬ gimi vprašanji, ki dandanes dele in tla¬ čijo Evropo, med tem tudi vprašanje zopetnega zedinjenja Nemčije, ki naj bi se izvedlo potom svobodnih volitev, odn so sedeli v galerijah, naznanil sovjet¬ skim poslancem, da bo odslej naprej Hruščev tudi predsednik sovjetske vla¬ de, namesto maršala Bulganina. S to objavo je Hruščev dobil v roke skoro ta¬ ko oblast, kakor jo je imel pred njim v Sovjetski zvezi samo Stalin. Hruščev je sedaj glavni tajnik sovjetske KP ih predsednik sovjetske vlade. Ima torej vso oblast i nad stranko i nad vlado. Po¬ stal je neke vrste Stalin II. Hruščev je s tem napravil velikanski korak naprej. V mnogih ozirih se je po¬ vzpel do višin, ki jih je mogoče primer¬ jati s tistimi, na katerih je sedel Sta¬ lin. Toda v innogih važnih zadevah pa se od Stalina korenito razlikuje polo¬ žaj Hruščeva. In na teh razlikah more Hruščevu še spodrsniti, če ne bo dovolj previdno meril svojih korakov. Doslej je dokazal, da je sposoben tudi za vrto¬ glave višine. Rdeči imperij, ki mu Hruščev sedaj hoče sam vladati, je drugačen od tiste¬ ga, nad katerim je vladal Stalin več deset let. Komunisti v današnjem rde¬ čem imperiju so verjetno vznemirjeni zaradi razvoja v Kremlju, prvič zaradi drznosti Hruščeva in drugič zaradi nje¬ gove brezobzirne kršitve načel, ki jih je bil postavil, zanje. Hruščev, ki je ukazal delitev oblasti med stranko in vlado, je sedaj vzel obe oblasti v svoje roke. V satelitih je prisi¬ lil tiste, ki so imeli ti dve oblasti v svo¬ jih rokah ali na prepustitev ene dru¬ gemu tekmecu ali na odstop. Stalinov način vladanja, jim je sporočil, ni več dovoljen v komunističnem imperiju. Hruščev pa je sedaj znova zavladal na Stalinov način. Vsak komunist, ki je na vrhu, ve, da je biti vodja stranke danes velika in težka naloga. Biti predsednik vlade pa je tudi. težka in odgovorna služba, šte¬ vilni vodilni komunisti so večkrat izjav¬ ljali, da je skoro nemogoče v sedanjih zapletenih časih enemu človeku izvrše¬ vati obe nalogi. Hruščev bo 17. aprila star 64 let. Kljub vsej njegovi vihravosti in zdrav¬ ju mnogi dvomijo, če bo mogel vzdržati breme, ki si ga je naložil. Stalin še ni imel 50 let, ko je dosegel totalno oblast, mnogo totalnejšo, kakor jo ima Hruščev danes. Hruščev je uporabljal Stalinove pre¬ izkušene metode za dosego svojega ci¬ lja. Oba sta uporabila stranko za zgra¬ ditev široko razpredene osebne mreže. Oba sta svoje ljudi postavljala na od¬ ločilne položaje v stranki in potem v vladi, Stalin se je povezal z ljudmi, ki svobodnega glasovanja. Naši narodi so i mnogo upali od zadnje konference veli- ; i e P ozne i e likvidiral. Združil se je kih v Ženevi, pa še več bodo upali in ' z Zinovjevim in Kamenevom v pričakovali od vsake bodoče konference najvišjih zastopnikov velikih sil. Sedaj trenotno čutijo, da so brez moči. Če bi pa sile svobodnega sveta opustile to vprašanje, tako, da ne bi prišlo na dnevni red pogajanj in reševanj, bi ti narodi čutili, da so poraženi, da so zo¬ pet izgubili bitko v svojem vsakodnev¬ nem bojevanju proti nasilnikom in za¬ tiralcem. To bi pomenilo, da bi bili ti narodi končno izgubljeni za svobodni svet. Seveda pa zaupajo, da se kaj ta¬ kega ne bo zgodilo.” V predsednikovem imenu je prejem tega pis;ma potrdil njegov prvi pomoč¬ nik in sodelavec v Beli Hiši g. Sherman Adam,s, takole: “Predsednik je sprejel Vaše pismo in je z zanimanjem čital Vaše pripombe k njegovi sedanji akciji. Želi, da Vam spo¬ ročim njegov odločen namen, da bo vztrajno, neumorno delal in se prizade val, da bi dosegel trajen mir in pravič¬ ne razmere za vse narode na svetu. Po njegovem naročilu smo poslali Va¬ še pismo tajniku za zunanje zadeve, da bo tudi on vedel za Vaše odobravanje. Gen. tajnik UNO Hammarskjold je ob obisku v Moskvi imel razgovore tudi s Hruščovim. Na zahodu sklepajo, da sta govorila predvsem o razorožitvi in taj¬ nikovem predlogu Hruščovu, naj bi ZSSR sama najprej objavila, da je pre- nehela s produkcijo atomskih bomb in njih preizkušnjami. borbi proti svojemu nevarnemu nasprotniku Trockiju. Ko je zmagal, se je spoprijel s svojimi zavezniki in jih ugonobil. Hruščev se je tudi povezal s svojimi pristaši. Združil se je z Malenkovom. prvim Stalinovim naslednikom, in z dru¬ gimi, da je mogel ugonobiti — s stre¬ lom — tekmeca za oblast, policijskega šefa Berijo. Pozneje je Hruščev svoje¬ ga pomagača Malenkova izgnal v odda ljeni Kazakstan. Hruščev se je nato po gnal tudi proti drugim sopotnikom: Kaganoviču, Molotovu in maršalu žuko,- vu, vojaku, ki ga je nekaj mesecev prej ( visoko povzdigoval, ko je obtoževai ( mrtvega Stalina zločinov. Staljin je dajal koncesije v svoji bor¬ bi za oblast — delavcem in zlasti kme¬ tom. Ko je bil že na varnem, se je obrnil proti njim ter jim vsilil kolek¬ tivizacijo z najbrutalnejšimi metodami Hruščev daje koncesije delavcem in potrošnikom. Snubi kmete. Izjavlja, da ga ne brigajo opozorila doktrinarskih komunistov ter dovoljuje kmetom, da kupujejo poljedelske stroje iz kolekti¬ vov. Toda za-Vsemi temi koncesijami se skrivajo nevarnosti, da bodo kmetje iz¬ gubili še tiste koščke lastne zemlje, ki so jih doslej morda še mogli obdržati Kljub vsemu vrenju in trenju znotraj ZSSR za časa Stalina, je njegova no¬ tranja politika izkazovala izredno kon¬ tinuiteto. Usmerjena je bila vsa v težko industrijo, pustivši potrošniku upanje, da se bo nekega dne tudi nanj Stalin ozrl in mu dal vsakdanjih življenjskih potrebščin. Ta želja se mu za Sta¬ linovega vladanja ni izpolnila. Stalinova zunanja politika je prav tako bila pre¬ močrtna. Sledile so si mirovne ofenzive, pozivi za ljudske fronte in vrsta drugih trikov, danes še vedno v rabi v Krem¬ lju. Hruščev se krčevito drži filozofije težke industrije in fanatično vzdržuje idejo o končni zmagi komunizma pod vodstvom ZSSR. Toda Stalin je bil previden, Hruščev pa veliko tvega. Stalin je bil zaprt sam vase in nedostopen, Hruščev pa je zgo¬ voren in rad potuje. Stalin je imel o- gromen aparat tajne policije in široko mrežo vojaške policije. Policijski sistem Hruščeva je samo bled odsev Stalinove¬ ga. Ko je odpravljal osebnostni kult Stalina, je Hruščev moral, ne glede na posledice, čistiti policijo in močno ome¬ jiti njeno oblast. Zato izgleda skoro ne¬ mogoče, da bi mogel obnoviti tako mo- nolitsko oblast, kakor je bila Stalinova. Toda najvažnejša razlika med obema karierama je naslednja: Stalin se je dvignil na vrh s totalnim terorjem nad ljudstvom, ki je bilo še ze¬ lo zaostalo. Danes vlada v ZSSR vse¬ splošna vzgoja in prebivalstvo uživa mnogo višjo življenjsko raven, kakor pod Stalinom. Komunistična stranka znotraj ZSSR ni več revolucionarna, na¬ silna organizacija, pač pa konservativ¬ na vladajoča klika, ki ji gre za to, da položaj ostane tak kakršen je. Biti da¬ nes komunist v ZSSR pomeni doseči u- godnosti po vzorcu zapada. Logični za¬ ključek more biti naslednji: Hruščev ne more več postati totalen vlastodržec. Začel je prepozno. Za njim raste v vrstah stranke množica mladih tehnokratov, ki so navajeni žeti sadove svoje prilagodljivosti. “Mi vsi smo stalinisti”, je Hruščev izjavil še ne eno leto potem, ko je Sta¬ lina ožigosal za morilca. Toda Hruščev se moti. V ZSSR je danes ostalo še zelo malo pravih stalinistov. UN HOMENAJE A LOS MANDATA- RIOS DE LA ARGENTINA Segun noticias recibidas desde Mon¬ tevideo las delegaciones de los paises democraticos americanos concurrentes a los actos de transmision del mando en la Republica Argentina el proximo l s de mayo, aprovecharan su estada en Buenos Aires para realizar aparte un programa oficial de significativo home- naje al presidente y vicepresidente sa- lientes, como reconocimiento de los hombres libres de America a la accion restauradora de la democracia argenti- na, los comicios libres y la entrega del poder al gobierno constitucional. La iniciativa habria correspondido al gobierno uruguayo, habiendose ini- clado por la via diplomatica conversa- ciones para la preparacion del homena- je, que se llevaria a efecto apenas el ge¬ neral Aramburu y el contraalmirante Rojas entregasen el mando a Arturo Frondizi y Alejandro Gomez. No han trascendido los detalles de la demostra- cion. POČASTITEV ARGENTINSKEGA PREDSEDNIKA IN POD¬ PREDSEDNIKA Po poročilih, ki so prispela sem iz Montevidea, pripravljajo zastopstva ameriških demokratskih držav na prvo¬ majskih slavnost’h ob nastopu novega argentinskega predsednika, še posebno slavnost, ki bo namenjena sedanjemu predsedniku generalu Aramburu-ju in podpredsedniku kontraadmiralu Rojasu. Ta počastitev bo potem, ko bo general Aramburu že predal predsedstvo nove¬ mu predsedniku. Slavnost naj bi bila obema sedanjima argentinskima držav¬ nima funkcionarjema priznanje svobod¬ nih ljudi Amerike za obnovitev demo¬ kracije v Argentini z izvedbo svobodnih volitev ter s predajo oblasti ustavni vladi. Iniciativa za to počastitev gen. Aram- buruja in kontraadmirala Rojasa izhaja od uruguayske vlade. Pripravlja se pa. po diplomatski poti. Bo pa —kot ome¬ njeno— takoj zatem, kakor hitro bosta general Aramburu in kontraadmiral Rojas predala vodstvo argentinske re¬ publike novemu predsedniku dr. Artur¬ ju Frondiziju, odnosno podpredsedniku Aleksandru Gomezu. IZ TEDNA V TEDEN FLRJ vlada je preko svojega rimske¬ ga poslanika dr. Darka čemeja prote¬ stirala pri ital. vladi zaradi nameravane namestitve baz za odmet raket na ital. področju. Na protest je zun. min. Pella odgovoril, da je ta zadeva notranji pro¬ blem Italije. Vzporedno s to akcijo je jug. vlada objavila, da bo pri UNO vlo¬ žilo protest zaradi sklepa nemškega parlamenta o opremi nemške vojske z atomskim orožjem. — Pri obeh prote¬ stih so vsi listi in javno mnenje bili so¬ glasni v tem, da je takšna zun. politika spet popolnoma v skladu s politiko ZSSR. V zvezi s predlogom Costa Rice, naj bi se tudi v deželah Amerik izvedlo zmanjšanje oborožitve, je pred amer. kongresom odgovarjal Dulles na vpraša¬ nje, ali je umestno, da se voj. pomoč USA ameriškim deželam zmanjša odn. ukine. Med drugim je dejal, da na sploš- no obstoja povsod nagnjenje k oborože¬ vanju, “ni pa to tendenca, ki bi jo mo¬ gli kontrolirati, in če bi jo hoteli, bi nam bilo žal”. Poudaril je, da je v “dru¬ gih državah” na razpolago tako ladjevje kakor avioni in vse vrste orožja, ni pa omenil poimensko nobene države. “Zdi se nam, da se v mnogih predelih sveta precej s ponosom govori o vojni opremi. Narodi imajo radi reakcijska letala, če¬ prav pogosto samo zato, da z njimi po¬ udarijo narodni ponos,’ je dejal Dulles, “in kar nam v takih primerih ostaja, je samo obžalovanje takšne miselnosti, ne moremo pa je zavreči.” Na področju Bližnjega vzhoda se je s sklepom Ibn Sauda, kralja Arabije, da prepusti bistvene drž. posle svojemu bratu Feisalu, podoba precej spremeni¬ la. Medtem ko je bil Ibn Saud strogo v zah. taboru in se je nagibal bolj za zve¬ zo z Irakom in Jordanijo, je njegov brat bolj nevtralec in mu je ljubša zveza z Nasserjevo arabsko republiko Egipta in Sirije. Feisal bo vodil odslej zun. in notr. politiko in je že tudi prevzel po¬ veljstvo nad vojsko. V Kairu so njegov nastop pozdravili kot zmago Nasserjeve politike; na zahodu se še niso izrekli. Nasser sam pa gre sredi aprila na obisk v Moskvo. Adenauerjeva vlada je proti opoziciji socialistov dosegla v parlamentu odobri¬ tev za oborožitev nemške vojske z atom¬ skim orožjem. Istočasno sta nemška in angl. vlada objavili, da bosta vskladili svoje načrte in izdelavo orožja; k temu dogovoru naj bi se v kratkem pridružile še ostale zahodnoevropske dežele. — Nemški socialisti poskušajo sedaj orga¬ nizirati vse sindikate, da bi z gen. štraj- kom dosegli odpravo atomske oboroži¬ tve. j. Amer. vlada je dovolila tudi sovj. znanstvenikom, da lahko prisostvujejo pri njenih poizkusih z atomskim orož¬ jem. Sovj. znanstveniki so pognali 1500 kg raketo v višino 470 km in jo od tamkaj dobili nazaj. Na vsem področju Kube je po odsto¬ pu vlade spet zavladal strožji režim polk-. Batiste, ki je najprej dal odloži¬ ti volitve od junija na november. Vo¬ dja upornikov Fidel Castro pa napove¬ duje vsak čas izbruh splošne stavke, ki naj bi se končala s propadom Batiste. Cerkev je po svojih predstavnikih po¬ novno poskušala pomiriti oba tabora in je v ta namen poslala na uporniško o- zemlje pom. škofa iz La Habane. V debati za odobritev gosp. in voj. pomoči demokratičnim državam s stra¬ ni USA je Truman dejal tudi tole: “Če demokratski poslanci ne bodo hoteli pri¬ stati na takšne izdatke, kakršne pred¬ laga trenutno vlada; nam tega narod nikoli ne bo odpustil. Narod nam ne bo zameril, ako bomo potrošili preveč v skrbi za ohranitev miru, zameril pa bo, ako ne bomo izdali dovolj.” Na te be¬ sede je Eisenhower navezal svoj poziv republikanskim poslancem, češ ali se žele predstaviti pred volilci z milijard¬ nimi številkami za oborožitev in brez vsakega centava za ohranitev miru. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 3. IV. 1958 Gallusov koncert Med slovenskimi emigrantskimi dru¬ štvi v Argentini jih je več, ki letos pra¬ znujejo desetletnico svojega obstoja. Med temi brez dvoma zavzema častno mesto Slov. pevski zbor Ga.lus. Njego¬ vo delo za slovensko skupnost, za goji¬ tev in poglobitev pevske kulture med Slovenci, za širjenje lepote slovenske narodne in umetne pesmi med druge na¬ rode, je tako veliko in pomembno, da zasluži priznanje in zahvalo ne samb slovenskih emigrantov v Argentini, ampak vsega slovenskega naroda. Kaj¬ ti končni cilj vsega tega dela, vseh teh velikih osebnih žrtev in požrtvovanja vseh članov zbora in pevovodje, je bil služiti trpečemu narodu. O tem pleme-, nitem Gallusovem delu bomo letos mo¬ rali še pisati, ne da bi pri tem količkaj omalovaževali prav tako velike napore in žrtve, ter zasluge vseh ostalih sloven¬ skih emigrantskih pevskih zborov v Argentini, ki vsak na svojem področju in po svojih močeh vrši slovensko kul¬ turno poslanstvo. Za prosiavo svoje desetletnice pri¬ pravlja Gallus več prireditev. Prva je bila v nedeljo 30. marca t. 1. Izvedbo ne¬ deljskega koncertnega programa je zbor poklonil vsej slovenski skupnosti v Ar¬ gentini “v zahvalo za naklonjenost, s katero so rojaki vsa ta leta zbor sprem¬ ljali pri njegovih prizadevanjih”; čisti dobiček tega koncerta so GaTusovci do¬ ločili za podporo “prizadevanj za uredi¬ tev slovenskih domov, kjer se zbiramo, da v materinem jeziku in ob slovenski pesmi vztrajamo v svojem slovenstvu in ohranjamo svoja narodna izročila”. Zato so tudi vse priprave za koncert vodili predstavniki Slovenske hiše na Ramon Falconu v Buenos Airesu, Slo¬ venskega kluba — Pristave — v Moro- nu, Slovenske vasi v Lanusu in Našega doma v San Justo. Koncert je bil v dvorani kolegija El SaVador, Callao 540 v Buenos Airesu. Udeležba rojakov na njem bi bila lahko mnogo večja že iz hvaležnosti in priznanja zboru in njegovim požrtvo¬ valnim članom za vse žrtve, ki jih sko¬ zi deset let vsak teden doprinašajo za skupno slovensko stvar, še bolj pa za¬ radi namena nedeljske koncertne prire¬ ditve. Gallusovci so tokrat v glavnem izva¬ jali koncertni program, ki so ga faink naštudirali za novembrsko tekmovanje: pod okriljem “Collegium Musicum”. Te^ daj je, kot znano, Gallus prišel v tekmo¬ vanju z nad 30 tukajšnjimi pevskimi zbori v vrsto 7 finalistov. V prvem delu koncertnega sporeda so bila dela petih tu¬ jih avtorjev: Palestrina z motetom O vos omnes —izvedbo te točke je zbor po¬ svetil svojemu pok. članu J. Musarju —-, De Victoria z motetom Vere Languores, J. S. Bach Wie schoen leuchtet der Mor- genstem, O Vechi z madrigalom Marga- rita dai corai in argent. skladatelj J. de Dios Filibert Clavel del aire, Pete- lin-Gallus je bil zastopan s Kyrie in Sanctus iz štiriglasne maše Un gay berger. Drugi del je obsegal izključno dela slovenskih skladateljev. Tako so Gallusovci izvajali J. Ravnikovo ženji- co, U. Vrabčev Veter, M. Tomčeve Na¬ rodne motive in Vlahe. Adamčičevo U- spavanko in Kresovale tri devojke, Foer- sterjeve Naše gore, Dolinarjev venček Slovenskih narodnih in Lajovčevo Na¬ pitnico. Koncert so zaključili z mogoč¬ nim Flajšmanovim Triglavom. Razen Dolinarjevega Venčka narodnih, Adami¬ čeve Kresovale tri devojke, Foersterje- _ _ ■".o _ " »••»•••••"•••••••••••‘•••••••"••••••t**** * Vsem naročnikom , oglaševalcem in podpornim članom ter vsem Slovencem v Argentini, po svetu in doma želi blagoslov¬ ljene praznike Kristusovega vstajenja SVOBODNA SLOVENIJA vih Naših gor in Flajšmanovega "Trigla¬ va, je zbor Gallus vse ostale pesmi pel že na omenjenem lanskem tekmovanju odn. na prejšnjih koncertih. Zapeli so jih pa z velikim občutjem in doživetjem. Zato sp zbrani rojaki Gallusove pevce po vsaki odpeti pesmi, čeprav so jo že ponovno slišali, nagradili s toplim a- ^plavzom. Val navdušenja v dvorani, kjer te bilo. navzočih tudi več starih slov. na¬ seljencev, so zlasti vzbudile Dolinarjev Venček narodnih, Tomčevi Vlahi ter Flajšmanov Triglav. Po odpetem prvem delu koncertnega sporeda, je stopil na oder predsednik Društva Slovencev g. ing. Albin Moze¬ tič. V imenu Društva Slovencev, pred¬ stavnikov Slovenskih domov na področ¬ ju Vel. Buenos Airesa ter na tem pro¬ storu delujočih slovenskih društev in organizacij je izrekel pevskemu zboru Gallus tople čestitke k njegovi 10 let- n:ci. Dejal je, da je eden y največjih za- kladov, ki so jih slovenski emigrantje ponesli s seboj v svet slovenska pesem. To je tista pesem, ki je spremljala sle¬ hernega od zibelke naprej v otroški do¬ bi, . v letih mladeništva 'in fantovskega vasovanja, pesem, ki je spremljala tudi naše borce V boj. To pesem goji naprej v emigraciji zbor Gallus in njeno lepo¬ to posreduje tudi drugim narodom. S tem svojim delom je Gallus veliko pri¬ pomogel, da domačini danes že dobro poznajo Slovence in lepoto njihove na¬ rodne tur umetne pesmi. Zboru se je za¬ hvalil tudi z.a vse sodelovanje pri števil¬ nih s'ovenskih prireditvah, čestital mu je k dosedanjim uspehom in mu želel še veliko novih. Pri teh besedah je krepko stisnil roko pevovodji g. dr. Juliju Sa¬ velliju. Na oder sta tedaj stopila fant in dekle v narodnih nošah. Dirigentu g. dr. J. Savelliju sta izročila šopek na¬ geljnov ter častno diplomo, ki so jo pev¬ skemu zboru Gallus poklonili slovenski domovi s področja. Vel. Buenos Airesa, t. j. Slovenska hiša na Ramon Falconu, Slovenski kulturni, socialni in športni klub v Castelarju-Pristava, Slovenska vas v Lanusu in Naš dom v San Justu v zahvalo in priznanje ob 10. letnici njegovega požrtvovalnega delovanja na slovenskem ku turnem polju v zamej¬ stvu. . Izročitev diplome je spremljalo na¬ vdušeno ploskanje in odobravanje zbra¬ nih rojakov. Nedeljskemu koncertu je med drugim prisostvoval v prvem delu tudi argen¬ tinski skladatelj Alberto Schiuma, av¬ tor več oper. Med odmoroijp je pevovod¬ ji g..dr. Juliju Savelliju čestital nad ta¬ ko lepim izvajanjem del znanih glasbe¬ nih klasikov. Povedal je, da je bila Gallusova izvedba teh pesmi zanj velik umetniški už'tek. Zelo laskavo se je o koncertu izražal tudi ramoški župnik Rev. M. Bazan, ki je tudi sam skladatelj ter je uglasbi^ že več pesmi. Je velik ljubite’j slovenske pesmi, ki jo pozna iz izvajanj ramoškega slovenskega cerkve¬ nega pevskega zbora. Vsi, ki so bili na nedeljskem koncer¬ tu, so bili Gallusovcem iskreno hvalež¬ ni, da so jim pripravili tako lep popol¬ dan ob uživanju: lepote slovenske pesmi. Značilen obisk Koncem januarja je obiskal Ameriške Združene Države glavni tajnik in vodi¬ telj krščansko demokratske stranke Ve. nezuele dr. Rafael Galdera. Pod reži¬ mom generala Pereza Jimeneza je bil dr. Caldera ponovno v ječi, češ da je nasprotoval vladi in motil javni red, ker se je dosledno izražal proti diktaturi in 'zahteval svobodne volitve.' Dr. Caldera je v času svojega bivanja v Združenih Državah bil v neprestani zvezi z vodi¬ telji krščansko demokratskih strank Srednje Evrope. Tajništvo zveze v Nev Yorku je bilo tudi za dr. Caldero nje¬ gov glavni stan. Tam se je sestal z vse¬ mi krščansko demokratičnimi politiki, kar jih je bilo trenotno v New Yorku. Z zastopniki Krščansko demokratske zveze za Srednjo Evropo je imel dr. Caldera pogosta in temeljita posvetova¬ nja. Pri tej priložnosti se je dr. Calde¬ ra ponovno zahvaljeval, da je zveza ta¬ ko dosledno pri vseh mednarodnih kon¬ gresih, pa tudi sicer zastavljala svoj vpliv in se trudila za njegovo svobodo in osvoboditev vseh tistih, ki so prišli v ječe kot nasprotniki diktature, ki je pro¬ padla v začetku letošnjega leta. Soli¬ darnost krščansko demokratičnih poli¬ tičnih moči je bila krepko podčtana ob tem obisku. Ko še je venezuelski po¬ litik lirnil domov, je poslal Zvezi Kr¬ ščanskih demokratov za Srednjo Evropo, v roke direktorja urada v New Yorku dr. Pušu tale brzojav: “Ponovna hvala za izraze plemenite solidarnosti. Hvala za vso pomoč, ki ste jo dali meni in kr¬ ščansko demokratski stranki Venezuele v najtemnejših dneh. Sedaj je doba po¬ litičnega preganjanja srečno za nami vsaj v naši državi. Krščansko demokra¬ tična stranka Venezuele in jaz ne bomo nikdar pozabili Vaše plemenite podpore in pomoči. Upamo, da bomo v bodočno¬ sti vzajemno delali in utrjevali krščan¬ sko demokratične moči, uveljavljali kr¬ ščansko demokratične ideale v latinski Ameriki in zlasti tudi v ljubljeni Evro¬ pi, ki že tako dolgo trpi.” Knjižna in slikarska razstava Slovenske kulturne akcije Slovenska kulturna akcija je prejšnjo Ruda Jurčec. Prikazal je dosedanje de- soboto., 29. marca t. 1. povabila svoje u- . lo Slov. kult. akcije. Omenjal težave, ki stvarjalne in redne člane, pa njih svoj- j so spremljale to (jelo, izražal pa tudi ve- ce in prijatelje na zaključno prireditev poletnega programa, ki je bil združen s knjižno ter slikarsko razstavo. Zbrane goste je na vrtu restavracije Ilirija pozdravil priedsednik_ SKA g. INDONEZIJA V OGNJU Nekaj Pad tri tedne trajajoča držav¬ ljanska vojna v Indoneziji prehaja, po « ; (T. J iV' mnenju opazovalcev, ta teden v odlpčil- na fazo. Vladne sile se pripravljajo na splošen napad na glavni stan revolucio¬ narnih sil v Padangu v srednji Suma¬ tri. _ . Napad nameravajo izvesti nad \Pa- dang, ki šteje 120.000 prebivalcev, z morja, po. suhem in iz zraka. Istočasno bodo vladne čete ( izvedle napad proti uporniški postojanki Bukitingi, 65 km severno od Padanga. V Djakarti, glavnem mestu indonezij¬ ske republike, napovedujejo hiter konec državljanske vojne: Optimistične napo¬ vedi utemeljujejo ž vrsto hitrih in lah¬ kih zmag, ki so jih vladne , sile dosegle nad uporniki,- odkar so zavzele tri važ¬ ne otoke v skupini Riau na vzhodni oba¬ li Sumatre. S padalci in suhozemsko vojsko so vladne site zavzele-'judi sever¬ noameriška petrolejska ležišča pri Pa- kanbaru, severnoameriške petrolejske naprave pri Liriku ter se združile na strateškem križišču cest pri Sunga- langsat koncem preteklega tedna. S temi hitrimi udarci, ki so jih pod¬ prli še s pomorsko blokado vzhodne in zahodne pihale Sumatre, je djakartska vlada stisnila gospodarski obroč okoli uporniškega področja. Ker je upornikom presekala pomorsko zvezo s Singapur¬ jem, s katerim so uporniki nemoteno SKA pri izdanju knjig drži nače¬ la, ,da. “hoče izdajati v prvi vrsti izvir¬ na zamejska dela, ki naj dokazujejo, da književnost Slovencev v svetu noče bi¬ ti nazadnjaška, temveč skuša po svojih močeh držati korak s svetovno Sodob¬ nostjo, sredi katere živi” in to “v spro¬ stitvi v svobodi in duhu svobode v u- metniškem ustvarjanju, v iskanju moti¬ vov in osebnostnih slogov, tako v smi¬ slu sodobnosti, kakor tradicije, le da izven diletantizma”. O mladih slovenskih slikarjih gdč. Metki Žirovnikovi in Ivanu Bukovcu je pa spregovoril tajnik Slovenske kult. akcije g. Marijan Marolt tople besede priznanja in pohvale obema. Povedal je, da sta oba mlada slikarja svoje počit¬ nice izkoristila za resno umetniško de¬ lo. Gdč. Metka Žirovnikova je bila v Mar del Plata in sad njenega bivanja v tem mestu so lepe slike s pristaniškega dela v tamošnjem mestu. G. Ivan Buko¬ vec je pa naslikal lepe gorske motive iz Bariloč. V svojem govoru je g. Marolt naglašal, da je silno težko napraviti le¬ po planinsko sliko ali pa sliko morja. Taki poskusi se kaj radi sprevržejo v kič. Pri gdč. Žirovnikovi in g. Bukov¬ cu se to ni zgodilo. Obema je ponovno čestital k najnovejšim njunim ustvari¬ tvam ter jima želel še več uspehov v službi umetnosti. Navzoči rojaki so si zatem ogledova¬ li razstavljene knjige in umetniška sli¬ ke, nato so se pa podali na vrt, kjer je I Slov. kulturni akciji izrekel čestitjce k njenemu dosedanjemu opravljenemu de¬ lu g. ing. Albin Mozetič, tako v, ime¬ nu Društva Slovencev, kakor tudi v ime¬ nu ostalih slovenskih društev in organi¬ zacij. ___J_ Trliakov koledar Za Beneške Slovence so izdali Rev. Val. Reven in delavci Beneške Sloveni¬ je v Belgiji Trinkov žepni koledar, za leto 1958. Knjižica žepnega formata ima 119 strani. Na teh so poleg koledarske¬ ga dela slike: Msgr. Ivan Trinko,; Na Trinkovem grobu, Cerkev M.D. v D re¬ kah, Kmetska hiša v Lozeh iz 17 stolet- ja, Gorska obmejna vas Platišča, pes¬ mi: Hrepenenje po domu — Ivan Trin- ko. hjf^grobu zamejskega in “Mersinski sodni dan” ter izbrani r sestavki iz Bene- nečije in njenega življenja ter o Sloven¬ ski Benečiji. Trajno vrednost bo tej knji¬ žici dal sestavek: Krajevna imena in statistika Beneške Slovenije. Kdor se ko ičkaj z ljubeznijo zanima za naše ljudstvo na tej narodnostni meji, pa knjižice ne more odložiti dokler je ne povžije vse. Značaj, navade, usoda : Be-i neških Slovencev, vsa njihova podoba je podana, tako lepo povedanaov njiho¬ vi govorici, da ima vsak stavek,Ovsaka misel svojo posebno mikavnoste itUred- nik je najlepše povedal kaj je bil njegov namen: -i Vam vsem, ki ste ostali zvesti sebi jn svoji zemlji, bodisi, da ste doma ali pe ubadate po svetu, Vam vsem poši¬ ljamo naš skupni pozdrav. že par let Vam oko’i novega leta prihaja v roke naš Trinkov koledar. Ve- pio, da ga zvesto (Jn z zanimanjem pre¬ birate. Ob njem se vsakikrat zamislite V tegobe naše zemlje in rtaših ljudi. Iz koledarčka pa zveste tudi marsikaj, 'kar Vas navda s ponesom in ljubeznijo do naše male domačije, čeprav smo naj¬ manjši med brati, najbolj na zapad po- t snjeni, vendar imamo marsikaj poka¬ zati iz svoje preteklosti in sedanjosti. Ko obračate skromne strani Trinkove- ga koledarja, vas bo navdala tudi za¬ ARGENTINA V Buenos Airesu je na posledicah dveh operacij umrl minister za vojsko general Victor Jaime Majo. Pok. gene¬ ral Majo je v vojaških vrstah zaradi evojega strokovnega znanja ter visokih moralnih kvalitet užival velik ugled. Pogreba so se udeležile visoke državne osebnosti s sedanjim in bodočim pred¬ sednikom gen. Aramburujem in dr. Frondizijem na čelu. V imenu vlade je umrlemu vojnemu ministru govoril v slovo podpredsednik kontraadmiral Ro- jas, v imenu vojske se je- pa -od njega poslovil vrhovni poveljnik general Osso- rio Arana. Novoizvoljeni predsednik dr. Frondizi se bo po obisku sosednji republiki čile dne 14. aprila podal na enodnevni o- bisk v Peru. Dne I. aprila je prenehal obstojati in delovati posvetovakni odbor, ki ga je ■revolucionarna vlada ustanovila 28. oktobpa 1955. Zaradi prenosa koncesije za eksploa¬ tacijo rudnika Farallon Negro v prov. Catamarca na univerzo v Tucumanu je v mestu Catamarca prišlo do izgredov. Delavstvo rudnika se je uprlo ter za¬ sedlo za nekaj ur vladho palačo in ra¬ dijsko' postajo LW 7. Nezadovoljni de¬ lavci so zahtevali odstop zveznega ko¬ misarja v provinci. Nastopila je vojska ter je provincij-sko vlado prevzel povelj¬ nik 17. pehotnega polka, zvezni komi¬ sar pa je odstopil. Predsednik gen. Aramburu bo 14. a- prila obiskal Tucuman. Udeležil se bo zaključne slavnosti ob “tednu svobod¬ nega tiska”. Ob tej priložnosti bodo položili tudi temeljni kamen za 14 nad¬ stropno palačo dnevnika “Libertad”, ki je prej pripadal ted. režimu, sedaj ga je pa kupila posebna tiskovna družba. Biv. šef odseka za Južno Ameriko v severnoam. zun. ministerstvu Henry Holland je bil nekaj dni v Buenos Aire¬ su. Obiskal je predsednika gen. Aram- buru-ja, časnikarjem pa je izjavil, da se je tokrat mudil v argent. prestolni¬ ci v privatnih zadevah kot odvetnik. • Poslanci in senatorji intransigentnih radikalov so imeli štiridnevno posveto¬ vanje za določitev osebnosti za pred¬ sedstvo v obeh zakonodajnih zbornicah. Za začasnega predsednika senata je bil končno določen senator dr. Jose M. Gui- do, za predsednika poslanske zbornice pa prof. Monjardin. Proračun buenosaireške univerze zna¬ ša $ 978.970.000. Argentinski predsednik ima tako kot severnoam. razmeroma zelo majhno plačo. Mesečni dohodki zanj so določe¬ ni na 8.000 pesov. K plači dobi še dra- ginjsko doklado 2.100 pesov, doklada za reprezentacijo pa znaša 2.500 pesov. Skupno torej znašajo mesečni dohodki argent. predsednika 12.600 pesov. V tem pogledu je na boljšem vsak šef odseka v kakem inozemskem podjetju, pa ne samo ti, ampak tudi boljši nogometni igra'ci v raznih buenosaireških športnih klubih, ki mesečno zaslužijo nad 30.000 pesov. vest skupnosti, čutili se boste povezane med sabo, pa naj nas ločijo tisoči kilo¬ metrov. In ta je tudi glavni namen Trinkove- ga koledarja, da se v njegovem duhu vsi naši rojaki pod Matajurjem, ob Na¬ diži in Teru čutijo eno z vsemi, ki so razkropljeni daleč po svetu”. Trinlibv koledar je literarna redkost takoj ko izide in bo ohranil posebno mesto v naših knjižnicah. 1 ■!■ u ir V BORBI ZA SVOBODO ■ a Prejeli smo reviji WoHd Liberalism (Svetovni liberalizem) in Jeunesse Li¬ bre (Svobodna mladina), ki sta obe gla¬ sili liberalno usmerjenih -politikov. V o- beh revijah sodelujejo tudi slov. rojaki. Tako v World liberalism poleg filozofa Madariage in grofa Coudenhove-Kaler- gie-ja sodeluje tudi F. Lovrenc s član¬ kom Moderne ekonomske ideje, V Jeu¬ nesse Libre pa Borut Žerjav s člhnkom . Ali so študentje reakcionarji ? in Z. Marn s polemiko: Iluzionistična politika. Seznam umorjenih duhovnikov ljub- .janske škofije, seznam bogoslovcev l ub- ljanskega semenišča, ki so jih pobili ko¬ munisti, dokazi, o preganjanju kat. Cerkve v Jugoslaviji so 1 posamezna za- glavja^v knjigi msgr. Škerbca Krivda rdeče fronte. NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO Buenos Aires, 3. IV. 1958 Stran 3. SVOBODNA SLOVENIJA Olmvce ia, Stiovetu^a^ Na Vrhniki je umrla v 96. letu sta- sti ga. Ana Lenarčič 1 , roj Kotnik. Bila je hči veleposestnika, tovarnarja in de¬ želnega poslanca Franca Kotnika (ob katerem že nastopa v Maroltovem ro¬ manu “Zori, noč vesčla”), žena in zdaj vdova po deželnem 'poslancu in pred¬ sedniku Zbornice TOI Josipu Lenarčiču. Po zgodnji smrti očetovih sinov, svojih bratov, Franca ml. in Karla Kotnika, ki sta med največjimi slovenskimi me¬ ceni, zlasti Družbe sv. Cirila in Metoda, je z možem prevzela Kotnikovo velepo¬ sestvo in poskrbela, da so se bratova mecenska volila v redu izplačala. Kot lastnica tudi dolenjske turnske grašči¬ ne je prenesla v Verd mnoge dragocene starine, tako prvo izdajo Valvasorja, številne umetnine in pohištvo, Sama je živela skromno in pač zato je dosegla tudi tolikšno starost., Pred komunisti ni hotela bežati. Ker je bila že osemdeset¬ letna starka, se je niso upali likvidira¬ ti, pač pa so ji vse premoženje “podrža¬ vili” in so se na njem potem šopirili razni delompžneži. Iz rodnega doma v I Verdu so jo na parizarju prepeljali na njeno manjše posestvo v češirku v rov¬ tarski občini in ji dovolili vzeti s seboj le najrevnejše predmete. Nad tem spre¬ vodom so se zgražali vsi Vrhničani in tudi številni njeni bivši uslužbenci in žernadniki. Nazadnje se je posrečilo hčeri Zori Lovrenčič, ženi predsednika Slovenskega lovskega društva, ki je imel v sorodstvu nekaj ofarjev, da jo je sme¬ la vzeti k sebi, kjer je v revščini obde¬ lovala vrtiček, ki so ga smeli še uživati. Sin ing. Milan je kot begunec tragično preminul v begunstvu pri Trevisu. Na vprašanje, kako je mogla v tako viso¬ kih letih prenesti vsa ta ponižanja, je odgovorila: “Tako kot drugi ljudje". Le¬ tos 2. januarja so ji sorodniki in znanci priredili skromno slovesnost za njen 95. rojstni dan. Razvedrila se je ob tej po¬ zornosti in ostala do desetih zvečer v družbi prijateljev, štirinajst dni pozne¬ je jo je zadela možganska kap in po daljši agoniji se je preselila v boljše življenje. — Približno v istem času je umrl na Vrhniki mali posestnik p. d. “Gašpur”, skrbni oče našega slovenske¬ ga slovenskega župnika na Angleškem, g. Ignacija Kunstlja, tudi že v častitlji¬ vi starosti. Naj jima sveti večna luč! V Visokem v Poljanski dolini so od¬ krili spomenik pisatelju dr. Ivanu Tav¬ čarju. Goste je v imenu Tavčarjevih pozdravil dr. Ivo Tavčar. O pisatelju Ivanu Tavčarju in njegovem pomenu v slovenski leterarni zgodovini je govoril predsednik Slovenske akademije znano¬ sti m umetnosti Josip Vidmar, ki je tu¬ di odkril spomenik. Govorilo je še več govornikov. Med drugimi dr. Ljuba Prerier v imenu odvetnikov. V Moravčah je začela Keramično-ke- mična industrija v Kamniku graditi pralnico kremenčevega peska, ki ga u- porabljajo predvsem livarji. Umrli so. V Ljubljani. Anton Čop, uslužbenec podjetja Jugoinspekt, Eliza¬ beta Kocijančič, Martin Snoj, upok. Tob. tovarne, Valentin Keržan, upoko¬ jeni vlakovodja, Antonija Jageh, vdova po mesarju, Marija Onič, učiteljica v p., Marija Kovač, roj. Trebar, vdova po Žel. uradniku, Anton Lavrič, organist, Lea Knez, roj. Rankel, Rudolf Marn. upok., Leopold Klanjšček, žel. vlakovo¬ dja v p., Frančiška Avser, roj. Ropret, vdova po poštnem oficialu in Stane Dor¬ nik, poveljnik postaje ljudske milice Dpvje-Mojstrana, Amalija Videčnik v Celju, Jože Marinč, posestnik v Prebol¬ du, Marija Pavlin v Podbrezjah, Fran¬ čiška Jenko v Slov. Javorniku, Frane Ilc, uslužbenec splošne bolnišnice v No¬ vem mestu, Jernej Robar, posestnik v Dragji vasi, Nuša Zorko, roj. Kersnik na Brdu pri Lukovici, Franc Košar v Piuju, Franc Žlebnik, žel. uradnik v p. v^Vojniku, Franc Kranjc, lesni manipu¬ lant v Škofljici, Minka Oven-s. Amanci- ja, usmiljenka in biv. voditeljica kuhi¬ nje v Leonišču, na Rakeku, Tomaž Ra¬ be na Vrhniki, Rudolf Mehle v Perovem in prof. Jože Žagar, akademski slikar v Mariboru. SLOVENCI V 'A R G E N T I N I BUENOS AIRES Naši slovenski skavti v Bariločah Z večurno zamudo so se v petek 14. fe¬ bruarja odpeljali skavti pod vodstvom svojega načelnika g. Marijana Trtnika z osebnim vlakom v 2. razredu na tabo- renje v dalnje, lahko rečemo tudi, slo¬ venske Bariloče. Po poskusu članov Mladinskega doma je bil to drugi “mno¬ žični” izlet 12 mladih mož iz Buenos Airesu bratom na jugu. Ob vsej skrom- Mošii in varčnosti je bilo podjetje le tu¬ di finančno tvegano in proračun najbrž ne bi vzdržal ravnotežja, če ne bi bari- loški Slovenci naših dečkov in mlade¬ ničev tako gostoljubno sprejeli. Na pustno nedeljo so jih čakali kar s tremi katnioni na kolodvoru in jih odpeljali v žanje brezplačni slovenski planincki stkn, kjer so dva dneva jedli in počiva¬ li 1 od dolge, pa brez nesreč prestane vožnje. Potem so jih odpeljali pod vznožje Catedrala. Otovorjeni s težkimi __ SLOVENSKI ŠPORTNI DNEVI V soboto popoldne so v Mladinskem domu v Don Bosco odigrali še zadnje tekme v namiznem tenisu. Mladinci Na¬ šega doma so premagali moštvo SFZ Moron s 4:1; — Skvarča : Mežnar 2:0 (21:12, 21:19), Modic : Tomazin 1:2 <22:20, 9:21, 17:21), Kovač-Oven : Mež- nar-Benedičič 2:1 (16:21, 21:18, 21:17), Kovač : Grabnar 2:0 (21:8,. 21:13), Oven : Benedičič 2:0 (21:10, 21:15). Nato so se pomerili v preostalih tek¬ mah člani Našega doma in Mladinskega doma. Prekinjeno tekmo dvojic sta Rusr Padovan proti Fajfarju-Pibru gdločila v svojo korist z 22:20. Tako sta .prva dva zmagala z 2:1. Krištof (N. d.), je izgu¬ bil s, Tomaževičem (M. d.) 1:2 (20:22, 22:20, 17:21); dočim je Padovan pre¬ magal Fajfarja 2:1 <16:21 v 21:19 21:14). Z zmago nad moštvom Mladim skega si je Naš dom osvojil prvo mesu v namiznem tenisu. Zvečer pa se je. v Našem domu do končal šahovski moštveni turnir. Naj¬ prej sta končala prekinjeno partijo Dei bevec; (SFZ Moron) In Poštajner (N. 1 d.), točko je odnesel Debevec.pSFZ La- nus je premagal SFZ Moron 4:0 — Berčič : Debevec 1:0,J Draksler : štan- car 1:0, Kunc : Vodhik 1:0, Burja : Urbančič 1:0. Naš dom pa je zmagal Mladipski dom 2%:1 Vi. — Poštajner : Filipič 1:0, Bujas : Šinkovec L;0„ Kri-j štof : Volovšek %:%, Golmajer : Ma¬ rolt 0:1. S tem si je moštvo : Našega doma osvojilo prvo irifesto s 5' točkami (po partijah pa 7 točk), sledi Mladinski dom s 4 točkami (9 točk), SFZ Lanus 2 (5%), SFZ Moron pl (2%). Nogomet: V nedeljb dopoldhe J bi se morali odigrati zadnji dve tekmi v no¬ gometu. Pa so s^bo vreme, pomanjka¬ nje discipline in netočnost razočarali maloštevilne gledalce. Naš doM ni mo- gpl postaviti moštva zaradi odsotnosti nahrbtniki so se 12,-l"3-letni dečki v ta¬ ko kratkem času pbvzpeli po strmi pla¬ ninski poti do “Skalce”, da so jih sta¬ rejši spremljevalci komaj dohajali, če¬ prav ta mladež p’anin še nikoli videla ni, kaj šele, da bi po jih lazila. Na¬ slednji dan so opravili lepo pietetno de¬ janje: povzpeli so.se k poldrugo uro oddaljenemu jezeru “Tonček”, kjer so položili sveže spleten venec k temu na¬ ravnemu spomeniku slovenskega planin¬ ca. Nekateri so se dvignili še do Schmo- lovega jezerca. Nato šele se je pričelo pravo tabore- nje po vseh skavtskih pravilih pod go¬ ro Lopez. Enkrat jp prišla vsa družba do Lopezove koče, nekateri še dalje kvišku. Drugič so pod noč povabili ba- riloške Slovence k tabornemu ognju in skavtskim igram. Krajše izlete so pa vedno delali. .Škoda samo, da niso za¬ radi prometnih težav dosegli tudi lede¬ nika in vznožja Tronadorja, kjer biva¬ jo Frenk Jerman in njegova družina. Ves izlet je bil preračunan na tri ted¬ ne. železničarski štrajk je pa skupino še za skoraj cel teden zadržal v Bari¬ ločah, zdaj spet v slovenskem stanu, kjer so čakali na prvi vlak v Buenos Ai¬ res. V družbi gostoljubnih Bariločanov jih ni motilo niti to’ da so se v presto- lici meiSem že šole pričele. Nekateri so izkoristili to čakanje za nove izlete, tako je, postavim, Primež Marolt pre¬ plezal z dr. Arkom Pico Principal na Lopezu, sprenfjajoči jih slikar Ivan Bukovec pa še kaj novega naslikal. Dru¬ gi spet so se navadili tarokirati. Nazadnje je vendar vlak zapiskal. Vsi so se zredili, nekateri tudi zrastli, kar ni nemala zasluga kuharjeva, in se pol¬ ni najlepših spominov na dotlej nepo¬ znane krajevne lepote in dobrosrčnost svojih rojakov vrnili po štirih tednih v pusto glavno mesto, pa v objem mamic, očkov, bratcev in sestric. Na zadnjem občnem zboru Slovenske¬ ga keglaškega kluba na Pristavi-Moron je bil po odobrenih poročilih odborni¬ kov o delu društva v minuli poslovni dobi ter o bilanci in računu izgub in dobička izvoljen naslednji odbor: Pred¬ sednik, Albin Pete’in, tajnik Ciril Gol¬ majer, blagajnik Jernej Vrhovec, go¬ spodar Mirko Kopač. Preglednika raču¬ nov sta ga Štefka Mikuž in Jože Jon¬ ke. V nedeljo po prazniku Sv. Jožefa je bilo proščenje v fari Transito de San Jose v Buenos Airesu. Pri glavni ma¬ ši, ki jo je daroval pomožni škof In generalni vikar msgr. dr. Bolatti, je pel zbor “Gallus”. Pri vhodu v cerkev je zbor cerkvenemu dostojanstveniku v pozdrav zapel Pogačarjev Ecce sacer- dos magnuc, med sv. mašo pa je poleg nekaterih delov latinske maše izvajal k'asične motete za postni čas. Po sv. maši so se pevci podali na dom družine g. Jožeta Repovža, kjer so v prijetnem razpoloženju in ob ljubeznivi peztrežbi njegove gospe proslavili go¬ stiteljev god. PISMO KATEREMUKOLI SLOVENCU Kdorkoli si, kjerkoli, karkoli: Slove¬ nec si. In pišem Ti, da spet skupno po¬ kramljava. Ni važno, ali Te poznam ali ne. Tudi ne, ali poznaš mene. To so ma¬ lenkosti. Važno pa je tole: Slovenec si! V tujini! V Buenos Airesu. Jaz tudi. Zato: Brata sva-Slovenca. Svobodna brata. Govoriva! Glej, naš dan se bliža. Naš slovenski dan. Veliki tabor svobodnega sloven¬ stva v Buenos Airesu. Mislim na to. In Ti? Misliš? Vem: To je narodni praznik svobodnih Slovencev. In Ti? Veš to? Brat moj, ne bom Te učil. Iz iste dru¬ žine sva. Iz družine slovenstva. Zato: Ne, učil Te ne bom. Kajti trošiti na le¬ vo in desno lepe nauke, plemenita' ge¬ sla, je bila poceni stvar. Zato: Učil Te ne bom. Samo govoril bom s Teboj, ker vem, 'da vse, kar se dogaja v Tebi, se dogaja v nas vseh. V meni prav tako. Vem, da vzdihuješ: Časi so slabi, pasji: cene naraščajo, živeti je vsak dan dražji šport; treba bo opustiti vse zabave, treba se bo odpovedati vsem priredi¬ tvam, treba bo pričeti sistematično varčevanje in tako naprej. Prijatelj moj, brat moj, vse te Tvoje misli vem in po¬ znam. Ker niso samo Tvoje. So moje tudi. Saj sva iz iste slovenske družine. Vsak teden ena DOBRO JUTRO, ZLATO JUTRO ... Dobro jutro, zlato jutro, dober dan, ti beli dan! Z Bogom, ti devojka moja, daleč pot je prek poljan. Očka, mamka me sprašuje: “Kje pa si tak dolgo bil?" Kje? Tak dolgo sem popival, da sem še klobuk zapil. Očka, mamka, le verujta, dobro sem vas nalagal, saj le z mosta od radosti v vodo sem klobuk zagnal. nekaterih igralcev in je prepustil brez boja zmago SFZ Moronu. Moštvo SFZ Lanusa je — kakor vedno prišlo točno ob določeni uri, toda domačine je bilo treba čakati. Tako se je tekma začela z že običajno enourno zamudo, a se ni končala. Moštvo SFZ Lanusa je zapu¬ stilo igrišče iz protesta — po sodnikovi ižjavi — 15 m pred koncem, po mnenju gledalcev pa z svemi podaljški vred le 7 minut. V trenutku, ko so Lanuščani zapustili igrišče, je bil rezultat' ! 2:2. Za SFZ Lanus so igrali : GcljevŠč^k, čer- nak J. Urbanija; Strah, T. Nabergoj, Gerkman; Berčič Mehle, Šmalc, Naber¬ goj F., Černak L.; za Mladinski dom pa Zupanc, Avguštin, Fajfar; Gril, Ta- šner J., Tašner L.; Mehle, Piber R. Štajdober, Piber J, Teršič. Igra sama je bila dosti zanimiva, v prvem polča¬ su je SFZ Lanus vodil 2:0, v drugem polčasu pa je Mladinski dom izenačil. Sodnik, Argentinec, je v začetku dobro sodil, včeprav je prvi polčas raztegnil na 50,'dn. Imel pa je težko stališče, ker sotigraJci skušali vplivati Panj. Tako je bilo videti, r i - ■■ ' A nečesa Ti najbrže ne veš: V teh sla¬ bili in pasjih časih sem jaz sklenil to-le: Marsičemu se bom odpovedal, toda: slo¬ venski dan; naš dan je samb enkrat na leto! Tam bom vedno zraven! To je moj dan. In Tvoj. In nas vseh, ki smo bratje in sestre. Čim slabši so časi, tem večja je potreba tega našega dne. Kajti s tem dnem pomagamo slovenskim revežem! če je zate, če je zame življenje vsak dan težje, kako težko mora biti šele za tiste, ki so že dosedaj živeli od tuje po¬ moči: Za bolne, za ostarele, za invalide, za vdove z otroci? Misliš na to? Jaz mislim. In mislim nate in Te prosim: na slovenski dan ne pozabi! Kajti to je dan slovenskega bratstva in slovenske do¬ brodelnosti. Si pristaš te ali one stranke. Kaj me briga! Svoboden si. Svoboden Slovenec! Moj brat si. Karkoli si, kakorkoli mi¬ sliš: vem: V svoje ideje dostikrat po¬ dvomiš, za svoje ideje bi se rad dosti¬ krat stepel. Kot jaz. Smo pač bratje- Slovenci. V to pa ne Ti, ne jaz ne dvo¬ miva, zato sva se in se bova še v istih vrstah tepla: za slovenstvo. Dokler pa do teh front za slovensko svobodo ne pride, je naša obrambna linija v vseh naših srcih: V Tvojem in mojem in nas vseh; je naš vrhovni štab, naš paradni marš: Na slovenski dan v Moron! Da ostanemo močni: Slovenci. Da ostane¬ mo bratje: Slovenci! Da ostanemo svo¬ bodni in združeni: Slovenci! Ti in jaz, ki si lahko sama služiva in se preživ¬ ljava, a da po naših močeh ostanejo močni, svobodni: Slovenci -tudi tisti na¬ ši bratje in sestre, ki med nami trpe po¬ manjkanje in revščino. Oba: Ti in jaz! Vsi, ki moremo, moramo pomagati one moglim Slovencem. Kajti samo v tem ostajamo Slovenci. Kaj si, kako misliš o naši politiki, kako presojaš naša društva, to me ne briga! Moj brat si. Pridi na slovenski dan. Kot brat Te vabim, kot Tvoj slo¬ venski brat Te pričakujem in Te po¬ zdravljam SL A. SLOVENCI USA V slovenski župniji Sv. Vida v Cleve¬ landu je nastopil kaplansko službo Jošt Martelanc, ki je do pred kratkim delo¬ val v dušnem pastirstvu v sanluiški škofiji v Argentini. KANADA Slovenska župnija v Torontu je tudi letos posvetila zadnjo nedeljo v januar¬ ju Baragi. V cerkvi je bil pri mašah govor o Baragi ter nabirka za Baragov sklad, popoldne molitvena ura za Bara¬ govo beatifikacijo, ' nato pa Baragova proslava, ki jo je pripravil Baragov mi¬ sijonski. krožek pod vodstvom predšed- P O SVETU i. Vsem članom in članicam ter vsem Sloveiicem v Argentini • “ želi ' ,‘-'f 'J ■ ' *. ■ • •• -, ' ' . V V ' • blagoslovljeno Veliko noč Društvo Slovencev nika Otmarja Mauserja. Govor o Ba¬ ragovi osebnosti je imel dr. Srečko Pre¬ gelj. Na sporedu je bila zborna dekla¬ macija Karla Hauserja “Za duše” ter otroški prizor “M&le modrujejo”. Katoliška ženska liga je ha svečnico priredila družaben popoldan. Namenjen je bil zlasti družinam z dtroki. m' “Gospodom sem odgovorila na vsa vprašanja, “je adVrnila deklica s plaš- rib hitrico. “Upam, da s tem ne bom imela več opravka.” ’ “O, Bernardka,” je vzdihnil Peyra- male. “Ne delaj se nevedne 1 . Izredno bi¬ stroumna glavica si, bolj kot so ženske sicer po večini. Gospa te je izvolila med vsemi otroki. Gospa ti je ukazala, da si priklicala studenec iz zemlje. Stude¬ nec je milostni studenec, čudežni stude¬ nec, ki ozdravlja vsak dan. Gospa ti je marsikaj povedala. Zaupala ti je skriv¬ nosti. Povedala ti je celo ime. Njene besede si pred komisijo pod prisego po¬ novila. Ti si središče zgodbe, ki je v našem času še ni bilo. Misliš, da je to nekaj vsakodnevnega in da moreš reči: storila sem svoje, zdaj me pusti, da ži¬ vim svoje življenje...” “Toda jaz sem vendar svoje napravi¬ la,” reče Bernardka in kri ji je izginila z ustnic. Dekan je s kazalcem zabodel v praz¬ nino. “Ti si kakor izstreljena krogla, Bernardka. Nihče več ne more spreme¬ niti tvoje poti. Dobro pazi sedaj. Komi¬ sija je o tebi, da, o tebi, otrok moj, na¬ pravila zelo veliko in zelo važno poro¬ čilo. To poročilo daje veliko možnost, da si ti odlikovanka nebeških moči in da je Samo tvoja roka tista, ki je priklicala studenec in toliko potrjenih čudežev. Ali razumeš natančno? To je sporočilo, podpisano od našega škofa, ki bo posla¬ no v Rim na Svetega Očeta in najmo- drejši možje Cerkve bodo gledali nate, leta in desetletja, in potem...” Tu se je petdesetletnik ustavil, zakaj razbrazdani obraz mu je zardel prav do sivih las. “Težko mi je, ma petite, jemati v usta take besede,” je hripavo nadaljeval. Ne bi si mogel misliti, da me bo Gospod Bog določil za nekaj takega. Toda ni iz¬ ključeno, da bo ta Bernardka Soubirous, ki sedi pred menoj, hčerka Francoisa Soubirousa, deklica, ki sem jo nekoč z metlo hotel napoditi iz svoje hiše —- Je. zus Marija, jezik mi otrdeva — ni iz¬ ključeno, da to nevedno bitje, ki je bilo najslabše v katekizmu. . . le kako naj povem, da ti še dolgo, dolgo po naši smrti, ne boš pozabljena, kakor mi dru¬ gi, temveč...”