PuStnfm paTiadrana Leto V., štev. f4 Ljufclfana, sreda, 16. Januarja 1924 Cena 2 Din >zh")a ob 4 zjutraj. Stane mesečno 20-— Din za inozemstvo 30-— , neobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št 16/L T-jlefon št. 72- Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnlštvoi LJnbljana. Prešernov* ul. it M. Telet. It 86. Podružolcl: Maribor. Barvarska nI. 1. Celje. Aleksandrova e. Račun pri postn. čekor. zavodu štev. 11.812 Ljubljana, 15. januarja. Dva dni že čakamo, da gosp. Ninčič nflgrne nekaj več tajnosti, ki bi v mo-ferni državi ne smela biti tajnost. Povedal je nekaj, drugo pa oči vi dno iz baja iz njegove okolice. Iz Rima je ijobil rahlo grajo, češ, da so v Beogra-iln zagrešili indiskrecijo, ko eo poročali o defenzivni zvezi Jugoslavijo in Italije. Ml tlimo protivnikl likvidacije šport z Italijo. Nasprotno, izjavili smo že, la bi morali obe državi doprinesti žrtve, da se to vprašanje skine z dnev-npga roda. Treba pa žrtev res z obeh strani. Po vsem tam, kar se danes v6 o načelnem sporazumu, ki ga tako slavita ;osp. Ninčič in radikal.sk! tisk, je edino sigurno to, da Italija dobi suvoreni-teto nad Reko. Ali bo naša sniverenite-ta nad luko Baroš z Delto noograniče-fmia, to ni jasno. Nasprotno izgleda, la se pripravlja nekak aranžma gledo pristaniščnega režima na Reki, ki bi bistveno omejil naše razpolaganje z Rarošem. Na reški t. j. odslej Italijan ■ki strani ima v skupni režim biti potegnjena luka do takozv. Molo Ro-lolfo, Italijanski listi poročajo, da je Italiia pristala na to, češ, da so Jugo-■laviji potem ne bo izplačalo izgraditi RaroSa. zlasti pa ostalih Ink vzhodno -tiša-ka kot konkurenco Reki. Lansirala se je tudi vest, da Je Italija pristala na to. da ie pripravljena razpravljati o zagotovitvi reciproeite-te v ravnaniu z jnsoslovensko manjšino na podlagi načel takozv. m.nrgho-''t<-kcgn sporazuma. O tem ni ni rluha ni sluha v nadaljnjih pojasnilih tu ln onstran naše graniee. Izgleda, da je ta ■fvar namenoma nejasna, da potem Iz nje nič ne bo. Pač na se potrjuje™ poročila o nekaki defenzivni pogodbi v varstvo statusa ouo v srednji Evropi. Potem ko je vlada spustila v javnost dvoumne ve=ti. da v naprej zajeti val razočaranja in ogorčenia, se jintlka v taiinstvenost, da bi lažje za-klitifila nogodho. ki je zanki novižutoč pnraz. V stvari ni gosp. Ninčič dosesel nič drugega. nego ono. kar jo Italija ponniala že leto poprej. Usodni sporazum, ki ga odobrava (lomrKreni režim, je sklenjen za hrb-tom in brez vednosti p-'-—-naroda. Radikalni mislijo, da je vseeno. a v>*nk pameten človek ve, da nI vseeno, ako pri odločitvi ni sodeloval noben Slovenec in noben Hrvat. o osti Rvhara. ki je uradnik v zunaniem ministrstvu. seveda ne more nikdo smatrati kot kakega zastopnika. Ne najdemo dovolj ostrih besed, da obsodimo vladin manever, da se javnost varljivo informira o nekakem sporazumu, ki erarantira našim bratom v Primorju enake pravice, kakršne si je Italija izgovorila v s. margheritskl pogodbi za Italijane v Primorki. In da se IziTrava nedotakljiva oseha Nj. Vt-ličanstva kralia. kakor da ima on kaj »praviti z nastankom natnoveišen-n «snorazuma». proti temu moramo kot državljani ugovarjati naiodločneiv Naša vlada ima dolžnost, da z jasno izjavo izloči kralievo oseho iz celega vnrašauia. pa naj so te vesti nastale v Rimu al! v Beogradu. Kajti nai se radikalska gospoda ne vara: Rnnnllska pogodba je vsled ob-ttšan.ia Italije bPn eunia pamrja, santa-ra.irnrhTitska istotako. Uemove-e«'" proti Italiii je tako globoko, da vidi povsod žitnike in skrite nrenade in n!k-tlo ne veruje, da bi bila usoda najnovejšega sporazuma drucu nego rapall-skegp Aneksiia naše nara-no Inke ol strani Ttaliie je taka kr />„t, da v na-"m narodu ne bo nikdar pozabljena. Zahtevamo, da vlada svojih name-sov ne prikriva, ampak gte z jasno tipf-edo pred sodišče iavnn.it). Vedno jasnejše se kaže. da je vU h Reko izučila brez resne kompenz i"-'i9 in da le opustila edini ugodni trenutek, da »gotovi humano ravntnja z našimi ro-'-iki v Julijski Knuini. , Bodrero - Ninčičeva nogodba so tnora izjasniti, spopolniti in popravili. Sfl ne bo pač samo nov donos k t-tal-a^mu zastruoHeniu odnošijev med Jn posloveni in Italijani. Podpis sporazuma z Italijo SESTANEK PAŠIČA ALI NINČIČA Z MUSSOLINIJEM. — NADALJE-VANJE POGAJANJ O PODROBNOSTIH. — NOVE INFORMACIJE- ral Bodrero, t našo strani pa dr. Ninčič, naš poslanik r Pragi Ljuba Neši« in pu Beograd, 15. januarja, p. Po dosedanjih dogovorili bi se imela koncem januarja ali začetkom februarja sestati v Benetkah Pašlč in Mussolinj, da podpišeta protokole o sporazumu. Izgleda pa, da Pašlč radi slabega zdravja ln tudi Iz političnih razlogov ne bo šel na pot. Za ta slučaj je vlada sinoči odredila ministra Ninčiča, k! se poda ali v Milan ali v Rim ua konTerenco z Mussollnljem, po kateri bo sporazum podpisan. Prvi protokol vsohuje takozvanl prijateljski pakt med Italijo ln Jugoslavijo ter predvideva posebne koncesije za bodoče gospodarske odnošaje. DrugI protokol 6« tiče Izprememb člena 4. rapallske pogodbe. Po vesteh iz Rima pritiska laška vlada, da bi se izvršil podpis protokolov še pred 28. januarjem. Beogrud, 15. januarja, r. Težišče razgovorov za končno likvidacijo reškega vprašanja je prenešeno v Beograd. S strani Angleški prestolni govor London, 15. januarja. J. Danes dopolni, . . —o. ______— ,- dne Je kralj v spremstvu kraljice ln šel naše bivše delegacije v paritetni kg- j dvora odšel iz Buklngham palače v misiji dr. Bvba.f. Posvetovanja trajajo ie j Westmlnster, da otvori parlament. Po nekaj dni iu bodo po izjavi dr. Ninčiča cestah, kjer se ie vozila kraljevska dvo- SLOVESNA OTVORITEV PARLAMENTA. — MACDONALDOVA OFENZIVA PROTI VLADL zdravlja omenltev zonanje-političnlh zadev v prestolnem govoru. Toda položaj postaja vedno resnejši, vsled česar Je t kratkem zaključena. Sporazum med obema vladama jo v glavnem dosežen. Beograd, 15. januarju, r. Iz dobro poučenih virov se doznava, da »e na podlagi sporazuma med Jugoslavijo in Italijo že rešujejo podrobna razmejitvena vprašanja. Jugoslavija dobi nekaj hrvatskih se-la na severu Reke iu nekatere otoko, med njimi Lastovo iu SuJac. O obmejuih korekturah v Sloveniji ni izvedeti še nič pozitivnega. Beograd, 15. Januarja, n. Francoski poslanik Clemens Simon je danes poselil ministra zunanjih poslov dr. Ninčiča, pri katerem so je informiral o podrobnostih konference zastopnikov Male antante. — Zlasti ee je zanimal za sporazum med Jugoslavijo in Italijo, ki je po njegovi Izjavi Jica, Je bila zbrana velikanska množica občinstva. Prihod kralja v zgornjo zbornico Je naznanilo 41 topovskih strelov. Po običajni otvoritveni formalnosti le kralj nato-prečltal prestolni govor. London, 15. Januaria. s. Kralj ie danes otvortl novo Izvoljeno spodnjo zbornico s prestolnlm govorom, ki veli med drugim: »Moji odnošajl do drugih držav so slejkopre) prijateljski. Veselim se, da sem mogel ugotoviti končnoveljavni napredek pri rešitvi gotovih vprašanj, ki so doseda) bila zapreke na potu medsebojnega sporazuma in ki so zadržavala obnovo sveta.« Prestolni govor omenja nato imenovanje obeli strokovnjakih odborov ter naznanja, da se bo stavil predlog, po ka italijanske vlade so udeležujem raziovo- j napravil ugoden vtis v francoskih polilič-, terem na) sc ratificira v l.ausanni sTur- Davidovio objasnil vladarju položaj, ki pootoja vsled enostranskega pleraonske-a režima vedno teZavnejšI, razpršil pa vidoviča jo povzročila v Boogradu mnogo senzacijo ter jo dala povod za razno kombinacijo. Kot znak nestalnega položaja vlado se smatra tudi dejstvo, da jo vojni mi- rov odpravnik poslov 8nnimontc in gene- < nih krogih. Mučen vtis vesti o sporazumu v Beogradu USODEPOLNA ODGOVORNOST VLADE. - GREH PLEMENSKEGA REŽIMA. - KAKO SI SKUŠA VLADA OLAJŠATI POLOŽAJ. - AV-DIJENCA LJ. DAVIDOVIČA. - SESTANEK NARODNE SKUPŠČINE Beograd, 15. jaDuarja. rp. Z ozirom ua situacijo, ustvarjeno vsled zadnjih dogodkov so predvideva, da bo vlada sklicala narodno skupščino šelo 28. ali 25. januarja. Podrobnosti, ki prihajajo o sporazumu z Italijo na dan, povzročajo v političnih krogih vznemirjenje. Vlada ofieielno molči, na drugI strani pa so lansirajo podrobnosti, ki očividtto niso točne, pa naj služijo varanju javuosti in ustvarjanju razpoloženja. Ostro so graja v resnih političnih krogih tudi to, da se z vladno strani dopušča vlačenjo kraljevo osebo v politični aranžman, za katerega morda usodne posledice nosi odgovornost edino le vlada. Vlada jo pod pozo splošnega ogorčenja in potem, ko jo bil danes min. predsednik PaSič pri kralju, vendarle izdala o tem poseben ltomunikč. Vodno bolj prihaja na dan, da jo odgovornost, ki jo jo vlada z italijanskim aranžmanom prevzela, naravnost katastrofalna. PoTOodl sc poudarja usode-polna napaka, da jo v nove ogromne žrtve privolil režim, ki ima čisto plemenski značaj in ki jo žo od nekdaj kazal, da ne razumeva teženj celokupnega naroda. Vlada poskuša sedaj prevaliti del odgovornosti na ramo vseh strank na ta način, da bo Nin-Sič po nalogu ministrskega sveta povabil voditelje opozicijo tor jim razloži! načela sporazuma z Italijo. Ce se voditelji opozicije odzovejo vabilu, bodo vsekakor z vso rezervira-nostjo vzeli informacije ministra na znanje. Gotovo je, da se bo v parlamentu vršila o tem javna debata. Veliko pozornost jo vzbudila napoved 'Politike-", da se pripravlja notranje-po-litična preorientacija. 2e veg dni so jo govorilo, da bo kralj sprejel v avdijenco predsednika Dem. kluba g. Davldoviča. Ta avdljenca so jo dnne3 vršila ter jo trajala zelo dolgo. Kakor so čujo, je g. čijo sklenjena pogodba. V vprašanju alkoholne prepovedi sc ho v kratkem sklenil dogovor z Združenimi državami, ki bo še bolj utrdil srečne odnošaje med tema dvema državama in narodoma. Prestolni govor nadaljuje, da sc bo vpliv Zveze narodov z vsemi možnimi sredstvi tudi nadalje povečavah Glede notranjo-politlčnlh težkoč pravi prestolu! govor: »Z zadovoljstvom ugotavljam, da prizadevanja za ustvaritev j« tudi vso Intrigo, ki so so zadnji čas i dela ln za zmanšanje števila brczposel-aiovale proti demokratom, češ da pakti-; nih niso ostala brezuspešna. Vendar pa rato z Radiecm in favorizirajo republi- še vedno gotovo število delavcev nemo-kance. 0. Davidovi«! je kralju tudi pojas ! rc dobiti dela. To ml dela velike skrb nll nazoro demokratske stranke o oblast- Moji ministri so pred kratkim stavil! nih samoupravah tor poudarjal, da se predloge glede zaščitne carine, ki bi po Ua načela povsem krijejo s flrokogrud- uiihovem mnenju bistveno doprinesle k ni ml predpis! ustave. Avdijenca g. Da- rešitvi tesa problema, n sicer z uspeš- irinvtfji L novzrnč.iln, v Ueo-rndn mno- tlim :>dc)stvovan!em Industrije na doma- •čem trgu in z boljšimi pogoji za Izvoz v dominljonc in v inozemstvo. Teh predlogov pa država še nI sprejela. Pod temi okoliščinami se pričakuje šc vaša nister Pešič svojo komisijo" na prošnjo ! odobritev za razširjenje ^lišanje tr-•r. Pašiča začasno umaknil. i ^vinskih možnosti in Izvoznih načrtov. _ _ . - « ......_ 1 _ u \ mpnll ii VLADA SK KONONO LE OGLASA. London, 15. ianuaria. h. V spodnji zbornici je že danes pričela razprava o ZaSeita franka Pariz, 15. Januarja, h. Danes dopo!-Jttc se Je vršil pod predsedstvom Mille-"-mda ministrski svet, ki je razpvavljil Beograd, 15. januarja, r. Povodom vesli Ugovoru na kraljev prestolni govor. Po nekegn beograjskega večernega lista, ki govor|h poslancev konservativne Stranje aktualno vprašanje sporazuma med na- Banksa Iu lorda Apsleya, se Je ogla-šo državo in Italijo na netakten način sjj iK |,CSC(]i vodja delavske stranke Rain-spravljul v zvezo s kraljevo osebo, je po- i say Donald, ki ie izjavil, da po- oblaščen oddelek za tisk ministrstva zunanjih poslov, da kategorično Izjavi, da je kralj svojčas odpotoval v Pariz samo iz razlogov, ki so bili že Javljeni. Oddelek za tisk ostro obsoja, da so osebnost kralja spravlja v politična vprašanja, ki potrebnejša ln učinkovitejša politika brit-skesa Imperija. 2e samo Izgledi ua !/-premembo vladnega kurza v Angliji so pri državnikih na kontinentu bolj osve-žili vpliv Velike Britanije, kakor zadnjih' 12 mesecev sedanicga režima. Sedanja vlada nikakor ni vredna zaupania. Mac Donald Je opozarjal za tem, d» so zadnje volitve spravile zbornico v Izredno težaven položaj, ker nima nobena stranka večine, vladna stranka sama pa se ie vrnila v novo zbornico z izgubo sto mandatov. Novi parlament mora rešiti jako važna vprašanja, predvsem starostno pokojnino, k! JI ni odrekala nobena vlada. Ako sc moramo ba-vltl s predvojnimi pokojninami In drugimi posameznostmi kraljevega govora, potem moramo poskusiti najti bazo, na kateri nai se doseže splošen sporazum. Kaj sc more zgoditi, to Jc v božjih rokah. Toda, kdorkoli bo vodil vlado ob sedanjih razmerah, ta bo moral biti zelo previden. Vsebina odgovora delavske stranke na kraljev prestolni govor je že znana In se glasi: .Naša dolžnost Je sporočiti Vašemu Veličanstvu z rešnek-tom, da dosedanji svetovalci Vašega Veličanstva ne vživajo zaupanja zbornice.* Llovd Oeorgc je imenom liberalne strauke Izjavil nado, da si bo nova vlada znala pridobiti ono avtoriteto In vpliv, ki bo odgovarjal moči britanske vlast!. Adresna debata v lordski zbornlcL London. 15. januarja. J. V gornji zbornici je hita adresna debata ostro poin-tirana med lord Curzonom in lord Grc-yem. Lord Orev je poudarjal. d.i obstoji le malo upanja v politično sanncilo Evrope. Rcparacljsko vprašanje se more rešiti le s sporazumom med Anglilo in Francijo. Izgledi v Evropi so zelo temni. Macdonald ne pride takoj na vlado? Pariz, 15. januarja, s. Po poročilu .Matina. bo angleški kralj, ko sc stT-moglavi Baldvvinova vlada, smatral za svojo dolžnost poklicati najprej osebnost, ki bi si mogla dobiti v spodnji zbornici trajno večino. Sc lc, ako to ne uspe, bo poveriena sestava vlade delavski stranki. Poljski fašisti Pur.nj, 15. januarja, s. Senzacijo dneva o tvorilo vesti o velikih aretacijah č!a-spndajo edino lo v deloknog odgovorne nov fašisiovske organizacije v Varšavi, vlade. | Kakor so govori, je bila prejšnja vlada lik pred svojim padcem pripravljena pri-" i znati fašistovsko organizacijo. Kolikor je I dojedaj znano, jc bilo aretirano celo vod-" c-tvo fašistovsko organizacije, sestoječe iz SKLICANJE FINANČNEGA IN ZAKONO DAJNKGA ODBORA. Beograd, 15. januarja, p. Danes |o pred sednišvo narodne skupščine razposlalo . ,. . j generala Galickega, enega polkovnika, pozive članom finančnega hi zakonodajne- j ° knt,ltanili enega policijskega komi- nn n,t),ftrn nn i ni-trtni/, Stmni"oin ,, Ttcn. . ° .. . . . - . , gn odbora, naj pridejo čimprejo v Beograd, Prva seja finančnega odbora se bo vršila 17. t m., zakonodajna pa 21. t m. Zakonodajni odbor še nima določenoga duevnega reda. Verjetno je, da bo najprej pretresal zakon o ceutralnl upravi, ker je to edini zakon, ki ga le vlada že pripravila. Likvidacija v Zagreb« tnS (cT^ spodje, ki so sestavljali ta demanti očk Beograd, 15. januarja, p. Na podlagi siriočnjega vladnega sklepa jc danos minister notranjih poslov Vujičie poslal pokrajinskemu namestniku v Zagrebu odredbo o izvršitvi likvidacije pokrajinske upravo za Hrvatsko m Slavonijo. Najprej so Ima likvidirati oddelek za notranjo posle. Njegov načelnik Gojko-vič se upokoji. Potem eo izvrši likvidacija vseh ostalih oddelkov, tako, da bo do konca meseca februarja izvršena vsa razdelitev namestniških poslov, Beograd, 15. januarja, r. Danes dopol-dno jo odpotoval v Beograd zagrebški pokrajinski namestnik Cinik', ki jo najprej posetil predsednika vlade Nikolo Pašiča, nato pa ministra zunanjih in notranjih del. Gro za vprašanje likvidacijo in redukcije na Hrvatskom. KUR1J0ZEN DEMANTI, Beograd, 15. januarja, p. — Nocoj jc ukrepi!) proti padanju franka. Poincare vlada izdala nastopni komunike: V Slo« ic najprej poročal o zunanjem položaju, "kar je bilo sklenjeno, predložiti zbornici v četrtek sledeče zakonske osnutke: U Energične odredbe proti zavlačevanju 'lačevanja davkov. 2.) Omejitev državnih Izdatkov. 3.) Umaknltcv vseli znko veniji sc širijo vesti, da sc jc kraljev« ska vlada dogovorila z italijansko vlado da se Slovenija gospodarsko za vedno izroči v roke italijanskega Trsta in da co radi tega ne bo gradila železniška proga Podzcmcljf?)—Črnomelj. Poobla« nov o Izrednih Izdatkih. 4.) Povlšanic Sčonl smo Izjaviti, da je širjenje takih >•>.>. i..«.M ..cnrninn intf>,Mnni H f/fl VtV Ker davkov vidno ne vejo, k.ie jc Podzemelj. Misli se očividno na obe železniški vezi S!o< venije z Reko t. j. preko Kočevja in preko Črnomlja, ki sta sc imeli graditi javlja iz Aten: Ministrski predsednik Venizelos jo posetil angleškega oprnvnikn poslov tor z njim dalj časa konferlral. iz dolarskega posojila.). BENEŠ V PARIZU. Pariz, 15. januarja. h. Dr. Beneš je v torek zjutraj dospel s simplon^ksprc. t vpg pre6tolic na Balkanu ter Pariz in som v Patiz tor je takoj ob 9. dopoldne , jj0,,^0n n.idaljeval potovanje, v London, kjer sc ' udeleži pogajanj odbora Zveze narodov za finančno obnovo Madžarske ! Nov potres na Japonskem ! Washjngton, 15. Januarja, d. — Na '.Japonskem je divjal nov potres, ki sicer v svojih posledicah nI tako strahovit, kakor je bil prvi, a je vendar že zalite vul velike žrtve. Podrobnosti še ni. London, 15. januarja, s. — Reuterje» urad javlja iz Osake: Brzojavne in te. tefonske zveze med Tokljo in Osako so bile davi ob 5.45 vsled potreba prekt. njene. Železniški promet med Tokijo in Vokohamo je ustavljen. Tudi cestna že. leznica v Toki ju ne obratuje. V pred« mestjih Tokija so izbruhnili požari. — Potniški vlak se jc prevrnil v reko, šest drugih vlakov je bilo prevrnjenih na progi. V Toklju so bili štirje mrtvi, v Yokohami pa šest oseb. V Yokohnml je bilo uničenih 600 hiš. Inozemske borie 15. januarja: CURIH: Beograd 6.55, Now-Yorli 578.50, London 24.50, Pariz 25.80, Milan 25.60. Praga 16.80, Budimpešta 0.0207, Bukarešta 2.00, Sofija 4.10, Dunaj 0.008125. TRST: Beograd 26.15 do 26.85, Panj 100.50 du 101.50, London 96.30 do »6.60, Pred ljudskim glasovanjem glede ^, K^-VorU 2«Ct do 2,85, Ctirih ^do vladavine namerava Venizelos posetitj rfWD' 1 r''«" V" ^.. ..... . „„ .„ sarja in mnogih inženjerjev, fabrikanlov iu dijakov. llnriin, 15. januarja, s. /Vossischo Zel-lung» javlja iz Varšave: Policijsko hišno preiskavo pri članih fašistovske zveze •Pripravljenost poljskih patriotov-,* »o dognale, da je bila zveza popolnoma vojaško organizirana ln da ja linela svoj letni generalni štab. Ta je razdelil Varšavo v 26 con, ki bi se v slučaju potrebe zasedle. Pričakujejo še več senzacionalnih aretacij. Venizelos na krmilu London, 15. januarja, s. olom. V Trstu sta na ponesrečenih deviznih špekulacijah in eni lih posojilih vrgla večkrat po deset J milijonov skozi okno. Delničarji so ogromno izgubili. Namesto do konkur-' za, došlo je do zloglasne zamenjave I dolriie. Ali naj se to kar mirno gleda? Mod tem ko je »Slovenec« priobčeval plačane članke v korist »Jadranski banki«. jo vse ljudsko časopisje na Primorskem istotako. kakor mi, žigosalo sleparsko akcijo, ki je pripravila kmetijske zadruge ob odškodnina Pa tudi v Jugoslaviji jo nesrečna «*oka dr. Ažmana in Kamenaroviča uničila na hitro ogromno premoženje. Vse nacionalizacije so propadle, velikanske špekulacije s tereni ponesrečene. blazno zidanje dragih in nepraktičnih zgradb, izgube "pri nesolidnih transakcijah — vse to vodi naravnost v- smrt. Ali na i molče motrimo. ka.kn je vsa nacijonafiziraiia industrija padla nazaj v tuje roke? Kdor ie pazljivo čifa] nn*n kritiko. Jo takoj spoznal, da z žalostjo zasledujemo rakovo pot »Jadranske banke*. Tisočkrat smo opominjali in rotili upravni svet, nadzorstvo, naj vendar storita konce nesrečnemu razdiralnemu delu dr. Ažmana in Kame.naro-viia. Nam ni bilo treba nič dodati, moža sta, podirala hitro i.ri temeljito. Tako kakor mi. misli ves pametni gospodarski svpt. Bitka Kamenaroviča z mlini na veter jo bila. odločena tia dan, ko je stopil v dnevno politiko, Ir ko se je kakor utopljence, oklenil še -onov in plačancev. V; ve« iias iSiVjo pesdir v našem oSotr. r niso hoteli videti bruca v očeh cvlokuone tiurave »Jailranske banke«. Vm, ki so ta nesrečni političnobančni režim držali, so sokrivi. Raka treba operativno izreza ti. Popravek Jadranske Z ozirom na članek, objavljen v St. 2. Vašega lista z dno 2. januarja 1924 pod naslovom »Kriza v Jadranski bati ki«. Vas pozivamo, da v smislu § 10. tiskovnega zakona priobčite ta-le popravek: Ni res, da jo »ob novem vplačilu delnic Trst »Jadranska« Beograd vzela 18.000 komadov, kar je znašalo 6,123.000 lir in ne samo 5 milijonov« — ros pa jo, da je Jadranska banka Beograd od na novo emitiranega akcijskega zavoda Banea Adriatlca Trst vplačala skupno znesek 5 milijonov lir za 25.000 delnic po 200 lir nomina-le za komad. Ni res, da jo Jadranska banka prevzela le '/, delnic nove Adri atisehe Bank — res pa je, da je »Jadranska banka« a. d. Beograd podpisala in popolnoma vplačala cel akcijski kapital novo Adriatische Bank \Yien v iznosu 500 milijonov avstrij skih kron, razdeljen na 1.250.000 delnic in da je od teh odstopila le 400.000 komadov nekemu dunajskemu finančniku, tako da jo Jadranska banka a. d. Beograd v posesti od preko V, vseh delnic nove Adriatische, Bank Wien. Ni n*. da ie Jadranska banka »zagrozila s proglasitvijo insolvence, če so ,fi »sezonski« kredit no podaljša« — res pa je, da je glavni ravnatelj Jadranske banke g. Kamenarovič v imenn zavoda zaprosil Narodno banko Kra-Ije.vine SHS za podaljšanje plačilnega roka dovoljenega sezonskega kredita z motivacijo, da ima Jadranska banka tačas večja izplačila kot posledico kampanje proti zavodu, vodene poseb-no s svoječasno donuncijacijo pri Italijanskih oblastih in potom neresničnih vesti o Jadranski banki v časopisju. Ni res, da obstoje trije veleakeijonarji »Jadranske banke«, ki svojih delnic niso vplačali — ros pa je, da je cel akcijski kapital Jadranske banke a. d. Beograd v iznosu 60 milijonov dinarjev nominale popolnoma vplačan. Ni res, da je v stavbah »imobiliziranih ne 56, ampak 70 milijonov dinarjev« — res pa je, da je v stavbah Jadranske banke, in sicer v zgradbi nove pa-lačo v Beogradu, v hišah v Celju, v Dubrovniku, na Jesenicah, v Ljubljani (bančno poslopje in tri stanovanjske hiše), v Metkovičn, v Sarajevu, v Splitu, v Sibeniku in v Zagrebu (bančna palača in dve stanovanjski hiši) vsega skupaj investirano glasom knjig k okroglo 5G milijonov dinarjev. — Jadranska banka a. d. Beograd. 4- Letna skupščina zagrebške de-mekratske stranke. Prošlo nedeljo sc je v tajništvu DS v Zagrebu vršila pela letna skupščina mestne organizacije. Predsedoval jc njen načelnik dr. Ljubo Tomašič, ki jc v daljšem govoru podal tudi pregled neumornega delovanja ln plodnih organizacijskih uspehov v prošlem letu. Tajnlkovo In blagajnikovo poročilo Izkazujeta napredek v vsakem oziru, kar jo z ozirom na to, da ie Zagreb najsilnejši center separatizma in obenem radlkalsklh eksperimentov, najboljši ometi za splošno napredovanjt demokratske misli na Hrvatskem. Pri volitvah novega odbora je bila izvedena razdelitev na dva zagrebška mestna okraja, vzhodni in zapadni, vsak s svojim odborom, ki ju bo v četrtek določil centralni eksekutlvnl odbor za mesto Zagreb. + Afora Triller. Spori v zvezi z vprašanjem ljubljanskega mandata se razvijajo za advokatsko dvojico Trlller & Ra vnili ar mučno. Skrajno nerodno sta moža vodila odiozno nasprotje glede troškov. Misleč, da se da častna obveza za plačilo prihraniti, sta moža tailla znani sporazum glede troškov. O. Trlller pa se je celo spozabil tako daleč, da je s posebno Izjavo enostavno proglasil za laž vsako trditev, da je NNS morala poskrbeti k plačilu stroškov in da je čuteč svojo obveznost sam sc trudil nabrati denar. O. Trlller je žo dobil prvi zaslužni odgovor na to. Sicer pa njegovi lastni pristaši, če se sme ?c koga v Ljubljani razven Ravniharja tako Imenovati, vsi dobro vedo lil so pošteni dovolj, da priznajo, da sc ni brez vzroka proračun odobril v skiti>n'h sejah pari-tetično sestavljenega posebnega skupne- ga odboru NNS lil JDS, da Je NNS postavila svojega blagajnika za likvidatorja ln revizorja. Danes g. Trlllerju vse ta-jenje no pomaga nič več. Iz denarne zadeve je postala častna zadeva dr. Karla Trlller ja. Gospod jc včasih pozabljlv, a drugi imajo boljši spomin. Resnica pa se niti z zavijanjem niti z drznim tajc-njem ne da Iz sveta spraviti. NNS je začela razpravo o besodolomcih. Izkazalo pa se je, da je JDS hotela striktno Izpolnitev pogodbe, besedoloince pa smo vjeli drugod. G. Trlller tega slučaja ne bo rešil ne s sofistih« ln ne z umetnimi paradami. Lastna stranka ga je v stvari že desavuirala, ko je ponudila plačilo stroškov, ki jih po TrillerJevI trditvi ne dolguje. S tem je v sporu submitira-la tudi moralno. G. Trlller ne čuti, da bi lz tega moral izvajat! konsekvence. A vsa ostala Javnost ima svoje mnenje o njem. In tudi onih par redkih izjem, ki so danes še pri NNS, priznava, da jih je vodstvo zapeljalo radi 21.000 dinarjev v sramoto, ki ji ni para v naši politični zgodovini. + Tudi klerikalci so jim dobri. Narodni enodnevnlčarjl vedo, da njihovega glasila nikdo ne čita. Zato so se v nedeljo zatekli na pomoč k »Slovencu«, ki Je prinesel njihovo kukavičje jajce kot uvodni pamflct proti demokratom. Ni prvič, da katoliško časopisje prinaša od bank plačane članke; sai je v bistvu In v sistemu klerikalizma delati vsako-jake kupčije na račun zaslepljenih ln zapeljanih katolikov. To pa ni najbolj zanimivo pri najnovejši ofenzivi klerikalcev proti JDS, marveč to, da so se klerikalci ln enodnevničarskl narodnjaki tako lepo našli v skupnem boju proti na-predniakom. Ta nečedna in neznačajna družba piše v »Slovencu« nesramnost, da pomeni demokratska stranka v življenju našega naroda »bobri absces«. »To Je Izrastek« — piše škofovski list od banke mastno plačan — »Iz katerega se strupeni sokovi izlivajo po celem organizmu, ako se vsi pošteni elementi ne združijo, da ga radikalno (radlkalsko?) izrežejo. To bi bila koncentracija vseh poštenih sil proti nemoralnemu demo-kratarstvu.« Ker se klerikalci, dr. Ravnihar In dr. Trlller prištevajo med poštene ljudi, bi sledilo Iz tega, da se v »Slovencu« pripravlja koncentracija dr. Trlller Ja In dr. Ravniharja s klerikalci. Nas tudi ta koncentracija ne bi presenetila: saj nam Je še dobro v spominu 1. 1908., ko je bil dr. Vladimir Ravnihar deželnozborski kandidat klerikalcev In Nemcev. Veliko ljudi je, ki so prepričani, da bo končno karijero zaključil dr. Ravnihar tam, kjer jo je 1. 1908 pričel.. + Rodoljubno akcijo nekaterih dosedanjih pristašev NNS o kateri smo poročali v nedeljo, jc proglasil Ravnikarjev dnevnik za izdajalsko delo in lep poziv napredni javnosti za »sramoten dokument«. Dr. Triller In dr. Ravnihar smatrata, da je grd zločin, če se drznejo trezni možje izreči misel, da je narodna in napredna stvar več nego osebe in da je treba preko vseh sporov do sloge naprednih ljudi. Zato ni čudno, da Izrekata nad to akcijo svoje ogorčenje in obžalovanje tor jo povrh še razglašata kot demokratsko intrigo. Njun ponos je očivldno zelo zrastel, odkar se je posrečilo v beograjskem revolveržurna-lu »Balkanu« tako znamenito predstaviti srbski javnosti spor za ljubljanski mandat Ravniharjev list s ponosom citira moralično sodbo »Balkana«, samo je pozabil citirati glavno navedbo tega odličnega kolege, da namreč posl. Relsner zahteva od drja Ravniharja 50.000 Din kot odkupnino za mandat! Kje so avtorji te lopovščine, o tem ni treba mnogo premišljati. • -r Se že bližajo volitve! Iz meščanskih krogov nam pišejo: Kadar odfrče lastavlce z naših zvonikov, vemo, da kmalu nastopi mrzla jesen. Ob mraku začno frfotati okoli vaških zvonikov netopirji ali pilpogače. Kadar se pa zbudita iz političnega spanja gg. dr. Ravni har in dr. Trlller, takrat zanesljivo lahko pričakujemo v kratkem — volitev. Tako Je tudi sedaj, ko se nam obetajo volitve v oblastne in srezke odbore. Dr. Ravnihar In dr. Triller sta že na poli tičnem odru. Od zadnjih volitev naprej jih nihče nikjer ni videl politično nastopati, še manj seveda delati. Ne ene organizacije, ne enega shoda, ne enega sestanka s svojimi somišljeniki nista ta dva gospoda Imela. «Castiti somišljeniki« so bili prepuščeni samim sebi ter so se tudi nrouiptno porazgubili. Zopet enkrat (kolikokrat že prejf) so se Ljubljančani uverili, da jih tkzv. prvaška gospoda ignorira In prezira dokler Jih ne rabL In navzlic temu si dr. Triller in dr. Ravnihar dondšljujeta, da sla silno priljubljena in da treba le migniti, pa skoči napredna Ljubljana v boj za njune »svete Ideale«. Ej, gospoda, Ljubljana bo že skočila, toda čisto drugače nego si mislita Vidva. Skočila bo, da pohodi tiste, ki jo hočejo prepeljati v radikalsko natezalnico! 4- Mtissollnl kot dober prerok. Beograjska »Politika« priobčil)c članek o sporazumu z Italijo, ki ga končuje takole: »Rapallska pogodba je omrla v cvetu svoje mladosti. Tu je bil g. Mus-solini dober prerok. Vprašan o pogodbi povodom svojega prihoda na vlado, je Izrekel proroške besede: »Pogcčbe niso večne«. Ves naš narod podpisuje danes te besede g. Mussollnlja. In nc dvomimo, da ho tudi naš narod dober prer"k, enako dober kot g. Mussollnl. In do takrat? Do takrat ho naš narod čr.kal In pel, kakor jc včasih pel iu čakal... Po svetu — Draginja v Avstriji naraSča kljub stabilnosti avstrijske krone. V času od 15. decembra do 14. januarja se je povečal uradno ugotovljeni indeks za 4 odstotke. Katastrofa angleške podmornice. Zunaj pristanišča Portland ua Angleškem jo 18. jan. vojna ladja »Risoiution« zadela v podmornik »L. 24«, ki se jo takoj potopil. Na lice mesta je odplula posebna ladja za dviganje podmomikov; toda zaradi goste megle ni bilo mogoče ugotoviti mesta, kjer eo ja podmornik potopil. Posadka je Stola '13 mož. Delo za rešitev posadko se je nadaljevalo cel dan. Končno so jo voudar posrečilo za-sloditi podmornik, ki leži 60 metrov pod morjem. Seveda ni več nlkakega upanja, da bi bili mornarji še živi. Poleg tega pa jo morje že več dni tako razburjeno, da je izključeno, da bi imela rešilna akcija kak uspeh. Otvoritev izvedeniške komisije Pariz, 14. januarja, h. Odbor strokov« njakov rcparacijske komisije je imel danes dopoldne prvo sejo. V navzoč, nosti vseh zastopnikov in strokovnja« kov je imel predsednik reparacijske ko« misije Barthou govor, v katerem je re> kel, da sta ravnotežje v nemškem dri. gospodarstvu in stabilitet* nemške va« lute dva med seboj zvezana problema, ki spadata med prve pogoje in glavne momente, da se Nemčija odzove ob« veznostim v mirovnih pogodbah. «2eli» mo v splošnem interesu«, je naglasil govornik, »da nemška vlada in uprava podpreta težko in komplicirano nalogo svojih mož.« Odgovarjal Je predsedniku gen. D, wcs, ki je med drugim povdaril, da i®, odbor začrtano delo in ne želi, da b| ^ izrekala sodba o upravičenosti ruhrsk, zasedbo ali političnem rezultatu te a| one akcije. Naloga reparacijske komisj je in nc komiteja strokovnjakov je, di so bavi s političnimi posledicami poro čila, ki ga bo dal slednji o stabilizacij r.cmške valute in uredbi ravnotežja dr žavnega gospodarstva. Odločiti bo mo, rala dalje tudi, v koliki meri bo mog|a Nemčija, potem ko bo njena valuh stabilna in budžet urejen, plačevati svo. jc obveznosti. Odbor mora študirati si, mo sistem za stabilizacijo nemške v«, lute. Nemčija pred lakoto Pariz, 14. januarja, s. Kakor poroči »Chicago Tribune«, je češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš včeraj Uj(, vil, da je lakota v Nemčiji vsled go, spodarske kaatstrofe tako neizogibni, da bodo morale države Male antaate storiti energične korake, da zasigunjo prehrano nemškega prebivalstva. Dr Beneš je naklonjen Franciji in je muc nja, da bo Nemčija, ko bo mogla, p|(, čevala primerne reparacije. Nemčiji je treba dati Izgledov, di si ▼ gospodar, skem oziru opomore. Minister je do. pisniku lista izrecno zanikal trditev, di ima Nemčija dovolj živil in ji nI trebi tuje pomoči. PORAZ SOCIJALISTOV NA SAŠKEM. Leipzig, 14. januarja, s. Pri včerajšnji občinskih volitev na Saškem so do. segle meščanske stranke popoten uspeh. Občinski sveti v Draždanih in Lipskcm imajo sedaj meščansko večino. Tudi v Chemnitzu je zmagala meščanska listi nad socijalno«demokratsko. Nove sodne takse lo s hvalevredno vnemo višje deželno sodišče in oddelek ministrstva pravde v Ljubljani, ki Je sklicalo anketo glede uporabe novega taksnega zakona za sodno postopanje. Ta anketa, pri kateri sodelujeta tudi odvetniška In notarska zbornica po svojih odposlancih, pretresa že več dni določbe taksnega zakona glede njegove uporabe v sodnih zadevah, da se po mnenju naših praktičnih pravnikov izlušči nekaka stalna praksa, katere bi se držala sodišča, odvetniki in notarji v Sloveniji. Podatki te ankete seveda ne morejo Imeti vrednosti kake avtentične interpretacije zakona oz. pravilnika In tudi nc kakega avtoritativnega navodila sodiščem. Vendar bodo gotovo ti podatki tvorili podlago za ustaljenje enotne prakse. Da ustrežemo svojim čitateljem Iz prav nlšklh In drugih interesiranih krogov, bomo v našem listu prlobčevall podatk« ankete, v kolikor so nam dostopni. Do sedaj so se obravnavale sodne takse za kazensko In clvllnopravdno postopanje. Danes priobčujemo rezultat ankete glede taks v kazenskem postopanju. Novi zakon o taksah je v mnogih svojih določbah tako nejasen, da so postavljeni praktiki pri njegovi uporabi včasih pred nerazrešljive probleme. Posebno velja to glede taks, ki se pobirajo v sodnem postopanju. Vprašanje Je tembolj zamotano, ker temelji zakon o taksah na starem srbi-Janskem taksnem zakonu, ki pozna seveda Izključno le materljelne In procesne zakone nekdanje Srbije. Sestavljalcl novega taksnega zakona so se ob njega proširjenju na celo ozemlje naše kraljevine prav malo potrudili, da bi spravili njegovo besedilo v sklad z matcrielniml in procesnimi zakoni pre-čansklh pokrajin. Dasl Je zakon v veljavi že od 15. novembra t 1, vlada glede njegove uporabe še danes popolna neorlcntlranost Sodniki in odvetniki si belijo glave, kako bi se orientirali v nastalem kaosu. V sodnih zadevah velja ne le pri vsakem sodišču, ampak tudi pri vsakem sodnem referentu v tem pogledu drugačna praksa. Zbeganost je tem večja, ker tudi pravilnik ni prinesel v tem pogledu skoro nobenih pojasnil glede meritorne uporabe. V to splošno neorlentlranost Je poseg-Vloge: a) za predloge zasebnega obtožitelja, da se uvede kazensko posto- panje radi pregreškov ali prestopkov Be plačuje taksa, kakor in v kolikor je določeua v sledečem: A. Za papir, naloge, odločbe in razsodbe so plačuje kot taksa pri hudodelstvih in pregreških, ki ee preiskujejo in sodijo uradoma po odmerjeni zaporni kazni B. Za papir, naloge, odločbe ln razsodbe o pregreških, ki se pre- iskujejo ln sodijo ua privatno tožbo, plača obtožitelj v naprej C. za preiskavo vsakega preslopka se plačuje taksa 1.) na privatno tožbo v uaprej po številu 1.) na privatno tožbo v naprej po številu prestopkov 2.) uradno po sodbi in ne krivcev C. za zahtevo vnovičnega sojenja se plačuje taksa v naprej in na prošnji 1.) če so odloči o njej brez predhodno preiskave 2.) če se pred odločbo izvrši preiskava D. za prošnjo, da bi 6e izpuBtU obdolženec, ki Je v zaporu, proti jamstvu ua svobodo, se plačuje: 1.) pri preiskovalnih oblastvih (preiskovalni in poizvedovalni sodniki 2.) pri sodiščih (svetovalslvena zbornica, zborno sodišče) za pregrešite 3.) pri sodiščih (svetovalstvena zbornica, zborno sodišče) za hudodelstva E. za zahtevo, da bi so izločil preiskovalni ali vsak drug sodnik v kazenskem postopanju po F. za poizvedbe in obsodbe o zaščiti patentov, vzorcev, modelov, tvornlšklh in trgovskih žigov po obsodbi b) ničnostne in druge pritožbe in vzkltel zoper razsodbe: 1.) ničnoslne pritožbe radi hudodelstev in pregreškov 2.) za Bamo vzklico zoper razsodbe zbornih sodiič 3.) za vse ostale prigovore in pritožbe zoper sodbe in odločbe glede kaznjlvili dejanj razen priložb zoper odločbe preiskovalnih obls.stev glede hudodelstev ln pregreškov (tar. post. 88), če gredo na a) na apelacljsko (v"ije deželno) sodišče b) na kasndjsko sodišče (stol sedmorice) 4.) za pritožbe zoper odločbe preiskovalnih oblastev (preiskovalni in polz-^dov' lnl sodniki pri zbornih ln okrajnih sodiščih) glede pitgrcšl.ev in hudodelstev 5.) vzkllci zoper razsodbe in pritožbe zoper sklepe okrajnih sodišč 6.) za vso pritožbe v stvareh pod t. F. c) druge vloge strank, ki niso zgoraj navedene n. pr. ugovori zoper kazenske nfil-^?-;. zamudne razBodbe in obtožnice, prošnje za priznanje odškodnine za preiskovalni zapor ali neopravičeno obsodbo itd. Zapisniki: n) zapisniki, ki nadomeščajo vloge, kakor vloge po številu predlagateljev b) zapisniki o razpravah Priloge vlog ln zapisnikov Razsodbo zgoraj pod A. B. C. in F. Potcrnioo za obdolžencem in za tiskunie uradnih razglasov v uradnih lislih po dognani stvari H 11 W a »S S. £ 00 *a Din 60-5(10 194 50 82 82 20 20 195 50 195 100 197 50 197 100 197 800 198 50 200 60 196 50 106 50 108 196 88 S3 201 50 100 BO 20 60 Strašen požar v Splitu Del mesta zgorel. — škoda neprecenljiva, — Stara Skollja uničena. Ponosni Split jo zadela v noči od nedelje na pondeljek težka katastrofa. Skoro dva dni je namreč divjal strahovit požar, ki je uničil cel del mesta. Požar je nastal v takozvanl Stari Škofiji, radi katero se vrši že več let polemika, ali naj se poruši, ali pa še obdrži. Ognjeni vali so se razširjali t bliskovito naglico, objeli Hrvatsko knjigarno, Leonovo tiskamo, Katoliški narodni prosvetni savez in Katoliško štedionico in popolnoma uničili vse te objekto. Požar je pogoltnil isto-lako skladišče pohištva tvrdke Lin & Makarovio. kakor tudi skladišče in re-.tavracijo Vurešič, ki so je nahajala ra nasprotni strani ulico. Prebivalstva se je polotila silna r.a-(ilia. kajti obstojala jo nevarnost, da •o Ogenj razširi tudi na ostale delo mesta, posebno, ker sega pogorišče tik do stolne cerkve, ki je v sredini mc-fta. Ognjogasci, žandarmerija iu vojaštvo so po skoro SOurnem napornem delu preprečili odločilno katastrofo in »jezili pot ognjenemu morju. Mavzolej cesarja Dioklocijana, najdragocenejša zgodovinska stavba Splita in Dalmacije, je bila komaj rešena. Ker jc bila v veliki nevarnosti tudi stolna rerkev, so prenesli monštranco v cerkev sv. Dominika. So včeraj zvečer ogenj ni bil popolnoma zadušen. škoda je. ogromna in se ceni dose-liaj na večkrat po deset milijonov di-:arjev. Res prava sreča je, da požar nI objel katedralo, peristila in mavzoleja cesarja Dioklecijana, ki spadajo med svetovne znamenitosti nekdanje rimske arhitekture in dajejo Splitu njegovo karakteristično obiležje. no torbico, v kateri je imela 8H0 Din i jo obsojen na 18 let težke ječe. Batik in zbežal z njo. Jolnikarjeva so je močno prestrašila, vendar pa ee jo hr-zo zavedla in pričela na vso moč vpiti. Skozi ulie.o je šlo takrat več pasantov. Nožna neo se je nenadomn obrnil in od- j prli, ni prišel več blizu. Medtem sc je šel proti njej. Jelnikarjova jo zahte- Manda lepo razvila in postala vaška iz principa« ni ubijal temveč le »hudo Slledala in oropal vsako primerno žrtev. Čai-uga je prejšnja leta večkrat zaha« ial k Batiku. odkar pa so slednjega za. vala od njega denar. Razjarjeni lopov, ki je uvide! svojo sramoto, pa jo jo nato udaril z vso silo dvakrat po glavi in se spustil zor>et v beg. Nekega lcpotica. Nekega dne lanskega poletja pa jo Caruga bil v samotni koči pro« sjaka Rupčiča, ko mimo pride lepa Manda. Zagledal sc jc vanjo, jo narjo. moškega, ki mu jc hotel "preprečili j voril in sc. od;,loj dnevno sestajal z njo bog, je sit,i! še krepko v hrbet in jo j pred protjakovo kočo v Donavi. Ca Roparski napad sredi Ljubljane Ljubljana, 16. januarja. Kov špecijaJist je hotel včeraj prileti v Ljubljani izvajati svojo prakso, vendar pa se mu jo žo prvi poizkus ponesrečil in bo imelo t.0 najbrže zanj »e jako usodepolne posledice. V pondeljek dopoldne jo prispela v Ljubljano posestnica Marija Jelnikar s Dolenjskega. Prcdno je opravila svoje posle, je odšla na malo okrepčilo v jostilno »Pri belem volku«, kjer je precej časa posedela. V gostilni so bili večinoma stalni gostje, ki jih jo gostil ničarka dobro poznala. V onem kotu na je ždel okoli 30 let star neznanec d je ves čas pazno motril prihajajoče in odhajajoče goste. Zanima! se jo posebno za ženske, še bolj pa za denar. katerim so pred odhodom plačevali, Ponovno je menjal svoj sedež, se v?! ljoval strankam in poskušal priti ž njimi v sosedščino in v pogovor. Jolnikarjeva je bila čedno oblečena in se zato za njo še prav posebno zanimal. Približal se ji je previdno in jo oprezno izpraševal, kako in kaj, v kakih razmerah živi itd. Jelnikarjova pa ga ni hotela poslušati in ga je kljub njegovi sladki vsiljivosti kratko zavrnila. Okoli 6. zvečer se je Jelnikarjeva dvignila, da stopi še v neko trgovino. Odšla je proti frančiškanski cerkvi, tik ta njo pa je sledil takoj neznanec iz ?ostilnq. Ko pa je zavila v temno spomenikom pvestrig pot. in poklicali stražnika. Tat pa so jo hotel za vsako ceno izviti. Videč, da jo zašel v past, jo postal nasilen in se jo pričel ruvati z ljudmi, ki pa so na njegove neotesanosti krepko odgovarjali s pestmi in dali kar javuo ua trgu duška svojemu ogorčenju nad njegovim zločinskim postopanjem. V splošni zmešnjavi je skušal tat ukradeno ročno torbico t nogami neopaženo zakopati v sneg, kar pa so mu ni itosro-čilo. Stražnik ju nasilneža odvedel s seboj ua policijo, denarnico pa vrnil takoj lastnici. Pri zasliševanju so spoznali v napadalcu 301otnega Filipa Kinoseja, zidarja, baj-.- doma. nekje iz tržaške okolice. Policija pa domneva, da mora imeti možakar šo več drugih zločinov na vesti in ga jo zato pridržala v zaporu. Ni izključeno, da jo Ki-nese izvršil tudi ostalo slične napad o. ki so se -/.godili zadnje čase. v Ljublia-ni. Včeraj je bila aretirana tudi neka delavka, s katero je imel Kineše 1 juha vn o razmerje. POPRAVEK JADRANSKE BANKE. Z ozirom na članek, objavljen v št. 8 od 9. januarja 1924 Vašoga Usta pod naslovom »Plačilna kriza v Jadranski banki« Vas pozivamo, da v smislu § 19. tiskovnega zakona priobčite ta le popravek: Ni res, da je vsled nečuvtr-nih zlorab g. Čira Kamenarovičji in dr. Ažmana bila povzročena izplačilna kriza »Jadranske banko« — res j«, jo. da gg. Kamenarovič in dr. Ažman nista vršila v Jadranski banki nikakih zlorab in da ima Jadranska banka večja izplačila vsled kampanje, ki se vodi proti njej. Ni res, da je bil dr. Roman Ravnihar »nedavno brez strokovne kvalifikacije imenovan za podrav-nate-Ija zavoda« — res pa jo, da je bil pro-kurist Jadranske banke g. dr. Roman Ravnihar nedavno imenovan za pod-ravnatelja zavoda vsled svoje izvrstne strokovne kvalifikaeije. Ni res, da »to dni se zopet likvidirajo novi zneski in to v zveai z najnovejšo politično situacijo v Ljubljani« — res pa je, da Jadranska banka ni likvidirala nikakih zneskov v zvezi z najnovejšo politično situacijo v Ljubljani. — Jadranska banka a. d. Beograd. Hajduk Caruga Njegov ljubezenski roman. — Koča v samoti — Požar. — Usodno pismo in izsleditev. Ljubezenski roman Jovana Caruge, ki liferant Nikola Drezgič«. pismom«, naslovljenim na Mando Smol« čič. Pismo jc prijela stara Smolčička, ki je tudi krščena za Mando. Ker je analfabetka in njen mož istotako, hčer, kc Mande pa ni bilo doma, jc mož nesel pismo občinskemu tajniku, da mu ga prečita. Ko je tajnik odprl pismo in v njem čital, da sc »liferant Drezgič« in« formira, ali ie požar uničil gospodarsko poslopje in še nekaj podrobnosti o zla« tih dukatih, ga jo nemudoma izročil o« rožništvu. Šo isto noč je posebna patrulja pri« jela prosjaka Rupčiča, ki je v najlepših letih, ter obitelj Smolčiecvo. Vjela je na kolodvoru tudi starejšo hčerko Ka» ! to, ki so je hotela odpraviti v Vinkovce, da Drczgiča opozori na nevarnost. S tem je tudi njemu bila sodba pisana. — Patrulja je zjutraj dospela v Vinkovce in presenetila sumljivega liferanta Drez« ijlča v prvem spanju po prekrokani noči, kakor smo to že popisali. Istočasno je Razložil jc pač na kratko, da pot-e, j prijela tudi »brata« Marka Drczgiea in bujo dvojo imen, kot vojni liferant m j njegovega mesarskega pomočnika Mat, kot naročnik. V ostalem pa, kakor iz* ka Krmpotiča. Vsa navedena kompanija kazujc najnovejši potek preiskave, jo | in še vrsta osumljencev, ki jih je orož« bila tako Smolčičcva kakor Rupčičeva hiša njegovo zatočišče, kar ni ostalo o» rožništvu prikrito. Povodom tolovajstev In pljačk, mno« ?cčih se zadnje dve leti v tamošnjih okrajih, je orožniško poveljstvo v Osi« jeku p odvzelo široke mere. Poleg nc« prestano putruljiraiočih »letečih kolon« je orožniško poveljstvo postavilo pod nadzorstvo vse sumljive koče po selih in v samoti. Posebno pažnjo je takoj spočetka posvetilo sumljivi koči pro« sjaka Rupčiča, ki se nahaja v samotni dobravi izven sol« Retkovci. 2e leta 1918. je orožni-tvo blizu nje ustrelilo štiri hajduke, Im.i 1921. je zopet v njej zajelo razbojniško tolpo, ki jo izvršila 23 razbojstev. Starka, ki je vzdtžcvula razbojnike, se jo obesila, nakar se je v kočo vselil berač Rupčlč s svojo ženo. Streljaj od Rupčičcve koče, ob robu dobrave se nahaja Smolčičcva hiša, v kateri so živeli stari Filip Smolčič z že/ uo in dvema hčerkama, Kato ln Mando. Katu je bila poročena z Batikom, ki sedi v jea. Ljudstvo je tekom časa začelo opa« Zittl, da se v Rupčičcvi in Smolčičevi hiši zopet shajajo sumljivi elementi. — Orožništvo je neko noč nenadno obko« lilo Rupčičevo bajto, toda zateklo ni nobenega tujca, Rupčič je le priznal, da k njemu prihaja vojni liferant Drezgič, ki sc sestaja s sosedovo hčerko Mando. Vaščanom se je »liferant Drezgič« zdel vedno bolj sumljiv, ker je zahajal samo v Rupčičevo in Smolčičcvo hišo in še tja le po ovinkih. Slutili so va« ščani, da sc tam nekaj kuha. In res je neke noči sredi novembra lanskega leta nenadno izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Be« načiča, par streljajev izven sela. VaSča« ni so sc takoj zavedli, da gre za razboj« niški požig. Nihče ni šel gasit, temveč je vsak čuval svojo hišo, kajti razboj« niški načrt je bil prozoren: med tem ko bi vaščani gasili požar izven vasi, bi razbojniška četa opljačkala njihove do« move... Tolpi se je torej tokrat naklep izjalovil. Opazili pa so vaščani, da je v temi hitel skozi vas »liferant Nikola Drezgič«, ki je na strele iz samokresov skočil preko plota in v tomi izginil proti Rupčičcvi koči v dobravo. Naslednje jutro se je po vasi raz« neslo splošno mnenje, da je liferant Drezgič v zvezi z požarom. Dognalo se je tudi, da so se neznani tujci zvečer ništvo v nadaljnjem eruiruio, se naha« jajo v osijeških zaporih. S tem je prilično osvetljen sam akt izsleditve in zagonetne aretacije Jovana Čuruge. Ljublj. bolnica v 1.1923 V ljubljansko bolnico jo bilo v letu 1923 sprejetih 12.'«3 oseb ln sicer: 7671 moškili in 5122 žensk. V letu 1923 -e bilo odpuščenih z bol« nico 12.360 oseb in sicer: 7392 moških iu 4968 žensk, umrlo pa Jc skupno 406 oseb in siccr: 264 moških In 160 žensk. Odpuščeni oziroma umrli bolniki so bili zdravljeni z« • sledečimi boleznimi: kozo 1, trebušni l'j^ar 46 (umrlo 7), škr> latica 100 (umrlo *T), davica 46 (umrlo 7), šen 32 (umrla 2), puerpcralna intek« cijo 2 (umrl 1), griža 116 (umrlo 7), trachom 76, maianu 69, lues 157, kapa« vica 150, očesna hieuorcja 23, pljučni.-a 25 (umrlo 13), pljučna jetika 378 (umrlo 63), tuberkuloza in šk'c,fuloza 637 (um" Io 17), alkoholizem 3, rak 192 (umrlo 16), nooplasma 152 (umrlo 4), golša 54, akutne bolezni dihal in želodca 147 (u» k klone pod težkimi materijelniml razme^ rami, v katerih mora dandanes živeti duševni delavec, temveč nai dalje ustvar ja uarodu kulturo In jača njegov odpor proti poplavi tnamonizma. Usoda pesnika Aleksa Šantlča. Srbski nacionalni pesnik Aleksa Sa«-tič, ki Je v prošlem letu .pretrpel hudo bolezen, živi sedaj v Mosjtarju v veliki bedi. Država mu jc siccr lani nakazala nekako penzijo, toda uiu Jo že dolgo časa ne Izplačuje. Tako se godi najboljšim jugoslovanskim delavcenv ki so delali vse življenje za narodno in državno ujc-dinjenje. Sedanja vlada ima pač sredstva za vse, samo ne za kulturne in ci-vllizatorne naprave Iu .-jvrlic. Pašič ln novinarji Predsednik novinarskega udružen.ia jo te dni obiskal ministrskega predsednika Pašiča In sta se pogovarjala o ustroju organizacije. Tedaj ie vprašal g. Pašlč: «Pa so v vašem jugoslovenskcm udru-' ženju tudi velikosrbskl in radičevski novinarji?« — »Da, gospod predsednik«, odgovarja predsednik udruženja, »organizirani so novinarji vseh strank.« Na, to meni g. Pašič: »E, tedaj ste vi, ovaj, najprej raztrgali ves uarod v stranke, nato pa se sami najprej ujedlnili.?!«; -j- Zakaj smo izgubili Reko? O tem razpravljajo zagrebške »Novosti« s prilično duhovito argumentacijo. Izgubili smo jo, ker ie nismo imeli, ker je tilsino znali napraviti narodno. Faktično je nismo mogli Izgubiti, ker faktično nI bila v naših rokah. Izgubili pa smo jo moralno, ker je nismo znali osvojiti uacional-no, ker nismo znali pridobiti niene duše za Hrvatstvo In za Jugoslovcu-stvo. Ampak če smo Reko »izgubili« mi, država z armado in silo, kaj vse bi šele zapravila .mlrotvorna človečanska republika brez vojske. Zato jc ravno za Hrvate ln zn federalistične Slovence nič manj — poučna usoda Reke, da je treba storiti vse, da se država ojača. Kajti ako tudi sedaj nismo mogli »izgubiti. Rtfr.c, ki !« nismo Imeli, to no pomeni, da je ne bi m/igll dobiti, kadar pride čas. Poaetite mrl 1), appendicitis 84 (umrl 1), psy« j j __ _ . ■ v hosis 613 (umrlo 24), rachitis 17, jjarje , JY> J>l0VailSKI VCCCl" 231 ln za meningitis ccrebri (umrlo 6* j oseb. Poškodovanih ie bilo v obrtnih je zanj bil usoden kakor Je to običajno | v vsaki roparski storiji, je zdaj tudi že 1 pred požigom zbrali v Rupeičevi koči. razkrit Caruga je svojo zaročenko Man-- . kjer so za večerjo pojedli 3 kg mesa. do poznal še iz otročjih let — Manda i Zjutraj so izginili in ni bilo sledu za Smolčič Je svakinja zloglasnega slavon« | njimi. Frančiškansko ulico", je zasledovalec' skega napadovalca Ivana Batika, ki Je j Vsemu temu se je čez paj_ dni pri« obratih 654 oseb, med niimi so 4 umrlo. Pretepov in drugih poškodb te bilo 1097, za katerimi je 26 oseb umrlo. Za vsemi drugimi bolezni so »e 7654 oseb, med ujimi jih te 190 tirailo. V ambulatoriju za «p«lse ln kotne bolezni Ijubljansck poslovalo:"* Ohrož« nega urada za zavarovanje delavcev ie bilo v preteklem letu 4106 ordinocli in sicer 3274 moških, 832 pa pri ženskih članih, oziroma svojcih. Spalnih obolenj sc je zdravilo 839 (724 m., 115 ž.), kož« nih obolenj pa 1143 (819 m., 324 ž.). Od spolnih obolenj jo bilo 301 (287 m., 14 ž.), akutne kapavice 250 (234 m., 16 ž.)« kronično kapavice ter 288 (203 m., 85 ž.) sifiiitičnih obolenj. Največ spolnih oho«" lenj (91) je bilo prijavljenih mescca ju« nija, najmanj (61) meseca marca, največ kožnih obolenj (141) mescca oktobra, najmanj (75) pa meseca februarja. 19. januarja 1924 JNAD »Jadran* Dopisi LITIJA. Dno 14. januarja se ja vršil r Boriškovi gostilni v svrho določitve kandidatov v cenilno dohodninsko komisijo sestanek pridobitnih slojev. Po daljšem razmotrivanju je bilo sporazumno z zastopniki davčnega okraja Višnja gora so glasno sklenjono, kandidirati pri volitvah, v cet.iluo komisijo sledočo gospode: Hin-ko Lebinger. trgovec in župan v Litiji, za davčni okraj Litija: Boršujak Anton, posestnik. Hudo pri Stični, za davčni okraj Višnja gora. Namostnika: Vojko Sribar, posestnik in gostilničar, Gradec pri Litiji, za davčni okraj Litija; Anton Lampret, posestnik v Muljavi, za davčni Narodni dar pisatelja okraj Višnja gora. V interesu vseh do- Dlnku šlmunovlču. 'hodnini zavezanih davkoplačevalcev je, Dalmatinski pisatelj Dlnko Simunovič, | da v nedeljo dne 20. januarja pri dav-znan tudi med Slovenci po svojem ro- karijah v Litiji in Višnji gori volijo ponvami »Tudjinac« je lani praznoval 30! stavljeno gosjmdarsko listo. letnico svojega literarnega dela. Prlja telil njegove knjige so sklenili, da zbere jo večjo vsoto, katero poklonijo pisatelju v znak spoštovanja njegovega dela In res so H Ali ste že poslali na-H I rnfainn n Jntrrt" ! hipoma priskočil k njej, P odvzel roč-' pred dvema leti bil pred osješko sodni«1 družila usodna pomota s »Caruginim | nar Izročili Žlciunovlču z željo, da nc . : spoštovanja njegovega dela f T^tn/v nabrali 17.968 Din, ter so de ■ [00111110 Za ..UUliO II Almnnnvlfti t. želio. da ne " Kulturni pregled Antonin Dvorak (0 priliki jutrišnjega izvajanja njegove »Suabat mater« v Ljubljani). Dvofako -o Ime jo danes znano vsakemu koncertnemu obiskovalcu — saj je njegova glasba tako izvirna, pestro — melodiozma in lahko umljiva, da si jo vsak ljubitelj glasbo po enkratnem po-flušanju ueizbrisno vtisne v spomin. Antonin Dvofak Je bil rojen dne 2. sep fembra 18ti. v kraju Milevsko na Južnem Češkem. Njegov oče je bil krčmar in ga je nameraval izučiti za mesarja. Mladi Antonin pa je raje godei za ples po gostilnah ln jo ja nekoč pobrisal v Prago, kjer je vstopil v orglarsko šolo, ti jo je vodil resnobni K. F. Pitsch (1789 Jo 1858). Tam se Je z vso vnemo posvetil glasbenim študijam. Ker pa materiel-no tudi po dokončanem šolanju ni bil zasigur&n, je živel od dohodkov kot goslač, in organist. Leta 1871. je zložil him-to za zbor in orkester »Dediči bele gore«, ki je iirela precejšen uspeh. Tudi opere (Kralj In ogljar, Prebrisani kmetič, Trdoglav) so uspele; dobil je državno podporo in je odsloj živel le komponira-njn. Nemški skladatelj Johannes Brahms ;iB88. do 1897.) ga je priporočil založniku Simrocku. ki je izdal skoro vse Dvo-inkovo Bkladbe. Do leta 1892. je živel Dvofak v Pragi ter deloval kot profesor praškega kon-fervatorija, odkoder je bil pozvan v Nevv Vork, kjer je prevzel vodstvo tamošnje-?a glasbenega zavoda. Ostal pa jo v Ameriki le tri leta; Iz te dobe datira vega sveta«, kjor je mestoma uporabil zamorske motive in ritme. Vrnivši se iz Newyorka Je prevzel lota 1901. vodstvo praškega konservatorija. Kruta smrt je iztrgala pero njegovi neumorni roki dno 1. maja 1904. Sprva klasicist (sinfonije, komorna glasba), s^ jo Dvofak kasneje zavzel za poetično • programatično glasbeno smer isinfonične pesnitve »Povodnji mož, Zlati kolovrat, Divji golob« itd.). Njegove imjdovršenejše skladbe so sveže, nckom-plicirane, z lepo, spevno melodično linijo in izrazito ritmiko, naravne ter formel-no dovršere in dihajo vonj rodno grude (komorni kvarteti, kvinteti itd.). Zložil jo tudi mnogo oper (Kralj in ogljar, Trdoglav, Prebrisani kmetič, Vanda, Dimitrij, Jakobin, Vrag ln Katra, Rusalka, Armlda itd.), katerih večina se jo uspešno obdržala na odru. »Stabat mater« jo komponiral Dvofak v letih 1876.—77. Prvikrat se ja izvajala v Pragi od »Društva prijateljev gla«bo», glavni uspeh pa je doživela v Londonu leta 1883. Tamošnja uprizoritev je bila nad vse veličastna: okrog 300 izvajalcev! Od tedaj je romala impozantna skladba z vedno naraščajočim uspehom preko vseh koncertnih odrov. V Ljubljani je bila prvič izvajana dne 24. in 27. marca 1893. v sledeči zasedbi: Dirigent g. M. Hubad. Sopran-solo g. Luiza Danešuva (oporna pevka), alt-solo gdč. Franja Vrhuncev® (znamenita slovenska operna pevka za Wagnerjevo skladbe), tenor- član Glasbene Matice), bas-solo g. Marcel Fedvczko-vvski (operni pevec), zbor Glasbene Matice, šolski zbor ter vojaška godba pp. št. 17. Skladba je napravila veličasten in nepozaben vtis. Besedilo kantata pripisujejo Jacopu de Todiju, ki je živel v 13. stoletju. Slika nam trpljenje Matere božjo pod križem. Skladba sestoji iz 10 delov. Uvod or-kostra predočuje pretresljivo sliko Kri-žanega. Polagoma se melodija povzpne v solnčnejše višave. Vstop zbora. Kvartet solistov v fugi slika Marijino bolest in Kristusovo smrt,. Mračen motiv v basih vodi do bas-sola, ki mu odgovarja ženski zbor — angeijski zbor. Slcdo od-povanja zbora z solisti in orkestrom, ki se razvije do viška v 7. dolu. Nato nastopi duet. sopran-tenor, alt-solo in končni zbor s kvartetom. Delo zaključuje sila težavno izvedljiv »Amen« — fugato. njegova svetovnoznana sinfoniia »Iz no-1 eolo c. Anton Raiinger (mestni učitelj. Kdo je bil Georg Miheuz? Glasbena Matica v Ljubljani hrani v arhivu, katerega je prejela od Filharm. društva, tri orkestralne skladbe, kojih avtor jc g. Mihove. P. Radics omenja v svoji knjigi »Frau Muslca in Krain« te« ga skladatelja le v par besedah. Zvedel sem pa, da se je Mihove rodil v Ljub« Ijani okrog leta 1810; da je študiral na Dunaju, pozeje pa jc šel v Pariz, kjer je živel kot glasbenik, ln Je v Parizu umrl, — Na simfon. koncertu 21. t. m. se bo Izvajala Mihcvčeva uvertura »Vi« lino dete« (Das Feenkind), Življenje njegovo in skladbe bo pa popolnoma neznane. Obračam f.J tedaj do p. t. či« tateljev tega lista s prošnjo, da ml pri« jazno sporoče, kar Je komu o Mihevec« vem življenju ali o njegovih skladbah znano. Kapelnlk dr. Josip Čcrin. Dijaška predstava v ljubljanski drami. Danes, v četrtek se vrši v dramskem gledališču dijaška predstava pri znižanih cenah. Uprizori se Shakespea'-jeva veseloigra »Kar bočete«. Predstava jo namenjena v prvi vrsti dijaštvu. vendar jo lahko pofietl tudi drug" občimtvo. Dr. Rigov drugI koncert. Ugodna kritika o prvem koncertu dr. Riga in jk>-hvalna sodba takratnih poslušakov sta v pondeljek zvečer privabili v dvorano Filhannonične družbo dokaj več za glasbo vnetega občinstva. Intimnih večerov pesmi s spremljovanjom klavirja itak pogrešamo, in g. dr. Itigo jo zadel p-avo, ko si jo za svoje koncertno nast.opo izbral znnčilno pesmi iz svetovne samo-spevske literature. Z sporedi obeh koncertov je dokazal, da jo dobro pozna Pondeljkov konoert, na katerem so bili zastopani Bcetbovon, Schubert, Strauss, Marka, Wolf, Dvorak ln Novak v tujih, Lajovir, in Ravnik pa od domačih skladateljev, jo g., dr. Rigo absolvlral z rutino veieinteligcntnega pevca, ki podaja vsa ko pesem čustveno m i vsebini primernim izrazom, "jegova zasluga jo, da jo bil končno vendar tev.ijan Ravnikov ciklus »SequidiUe« na Zupančičevo besedilo, zlasti po svoji apartni harmoniki zanimivo glasbeno dolo. Poleg drugih biserov v posmi so Mussorgskcga. »Plesi smrti« v - dr. Rigu našli dobrega, fino čutečega interprota. Njegova izgovarjava besedila pa ic žal. vrav malo razumljiva. Koncer'",ta ja mojstrsko spremljal g. prof. Ravnik na strašno prehlajenem klavirju, ki je vos večer povzročal njemu in tudi poslušalcem muke! Koncertno poslovalnico prosimo, da instrument dostojno nadomesti. Wedekind v Zagrebu. V nedeljo dne 13. januarja so v Zagrebu uprizor:,i VVe-< dokindov komad »Poml.nl aa hitdi>. (Frtlhlingserwachen). Zagrebška kritika ne soglaša popolnoma gledo uprizoritve tega dela. Glavno žensko vlogo v komadu je igrala naša rojakinja gdč. Podgor-ska, ki je bila po Sodbi clodališke kritike najsvetlejša točka v drami. IL slnlonlčni koncert muzlke Dravske divlzljske oblasti pod vodstvom dr. lošipa Cerina so vrši v pondeljek dne V. januarja ob 8. uri zvečer v Unionski dvorani. Pri koncertu sodeluje svotov-noznani celist Gjuro Tkalčič iz Zagreba, ki igra Sains Saensov koncert za čelo s spremljcvanjem celotncga orkestra. N* tem koncertu so izvaja med drugim Mozartova g-mol sinfonija. Kakor znano, je napisal Mozart 3 veliko sinfonij-^;_ eno v O-duru, drugo v Es-duru in tretjo v g-molu. Sinfonija v C-duru so jo izvajala, pred 2 letoma, tinfonijo v g-molu pa ie napisal Mozart dvakrat in so na. tem koncertu izvaja sinfonija po druf.i Moiartovi prodolavi, v kateri so upori'>-'jeni tudi klarineti. Koncert, se odlikuje po zoio zanimivi kontrapunktioui in tema! ični obliki. Vstopnice od danes ra-proj v Matični knjigarni. Jubilej češkega pesnika Macharja. Pesnik del 'Strup iz Judeje«, »Rim«, V zarji brionskega solnca« in mnogih drugih* knjig literarno in polemično vsebine, Ob J. S. Machar praznuje lotos svojn 60-ietnleo. Maehar ja odličen borce r.i svobodomiselno svetovno naz.iranje. i*'e-ška mlajša inteligenca jo zraila večinoma jvod vplivom njegovih literarnih dol. 60-lctnica Macharjeva. so zato proslavi na posebno svečan način. 7.0 konenm februarja se bodo vršile v Pragi veliko svečanosti, za katero so pripravlja tudi in-soenlran ciklus pesmi iz knjig »Strup U Judeje« in zarji helenskega solnca . ii Mnrhnriu bomo pisali podrobneje v dneh njego^h iubilcinlh svečanosti. C€ VCSll -1* Opozorilu za zamudnike. 10. t. m., da>, Maribor, 250 Din; Anica Kanaver, (Jo začela uprava ustavljati \ oMljanje i Žirovnica, 25 Din; J. T. pri 1'tuju, 500 ♦Jutra« onim¥ ki niso plačali naročni dinarjev; Josip Drabovzal, 60 Din; šol-Do za tekoS mesec. Ustavljanje se vrši' sko vodstvo v Zalogu prt Komendi, 40.25 vsak dan in Utegne biti do 23. t. m. I dinarjev; F. K. Skala, 354.50 Din; Edo gotovo, tako, da bo do tedaj list Delnk, 25 Din; Marija Prevc, Kranj, ,ic(!1,i)iiu, »čl 'T •> im ■ i.lit/ r»,tt fl^n,'!.. tO/1 ltt>. n----- .., -------, ---- - — — ----« ustavljen vseoi zamudnikom. Opozarjamo cenjene naročniki ua to ter jib prosimo, da nam takoj nakažejo naročnino, da no- bo potem nepotrebnih 100 Din. • Averčenko v Beogradu. Znnnl ruski pisatelj Arkadij Averfenko jo prispel v Beograd, Iger priredi literaren večer, na «v,.,,,«,,., i«., u«. cv (.v.i- u, nv|'.ii i . uliti, ucujjiau, ivjtri jiiijcui luviiuru ut pritožb in reklamacij. Noben vpeljan katerem bo čital nekatero svojo najuovej-list, ki uinu panična izhajati lo par; So spiso v prozi. Nastopil bo tudi v beo-luf.-ecev, no mrve i/.liiljuti brez naroč-, grajskem gledališču. Averčenko jo v zad- ujili letih prepotoval Nemčijo- Češkoslovaško, PoJj»ko tn Rumu ni jo. Priredil jc nad 200 podobuih literarnih večerov z velikim uspehom. * Tiskovna pumota se je vrinila včeraj v našo notico z naslovom: Ustavitev e in dojiolnitvo o pravilniku za izvrševanje o državni trošarini, taksah iu pri-htojbinah. i-----—- ' , i i.i... im .n v. i.. , 11 ij i v: 11 jih ji l u, - * Železniški promet zopet normalen, kov dobivamo od raznih strani vprašanja Po celi noši državi so prenehali snežni in izjavo, da ravno ti popravki povsem viharji in je tudi promet na železniških : potrjujejo vse naše trditve v zavoženem progah zopet normalen; lo ua progi Boo- gospodarstvu C. Kamenaroviča, ki je pač jjrad-Gjevgjelija Imajo vlaki še znatne j zamenjal Slovenijo z Albanijo. Dr. Ravni-Enmude. j har, ki je postal čez noč podravnntelj cJa- * Poroka. Poročil se je notarski k.indi- tiranske banke«, jo po trditvi tega nesreč-ilat Tone Meja', sin deželnosodnega nad- nega zuvoda dzvrsluo strokovno(l) kvall-Kvetnika Mejača iz Ribnice z gdč. Elči ficirau>. To jo pač krvavo norčevanje iz Krajnčevo iz Ljubljane. Bilo srečno 1 j celokupnega strokovno res izšolanega ln * Smrtna ko-a. Due 13. t. m. je umrl v dolgoletnem izkustvu izvežbanegn na-v lglavl na Moravskem v starosti 07 let " j-«.— ~ -- Karel IVerzak, železniški uradnik, iz šega uredništva. Dr. Ažman — ravnatelj, dr. Ravnihar — podravnatelj, ali je kaj Čudnega, ako gre vse uarobe? En dan predno jo NNS. (položila* 45.1100 Din pri -Kmečki posojilnici* kot kupnino za ljubljanski mandat, smo pisali, da Je cJadran-fka» likvidirala nove zneske v zvezi z uovo politično situacijo v Ljubljani. To se znane ljubljanske rodbino, brat gospoda Leopolda \Verzaka. Blag mu spomini * Posreb juri?ta Oskarju Florauinija. Ob lepi udeležbi trboveljskega občinstva iu zastopnikov domačih društev se je vršil v ponedeljek popoldne v Trbovljah po-----•—< =..u«.uiju » ujuuijaui. i o se greb jurista Oskarja Floreuinija. Zasto- 7/l'nJ e 8 l"- taji. Mi poživljamo blngajnl-pan je bil pri sprevodu trboveljski Pokol j ,ia NNS. luij javno pove, kdo ja dal ta de-x zastavo, trboveljski športni klub, ljub- nar- Drzne laži, s kojimi si hoče slepiti Ijanski iu zagrebški akademiki, ljubljan-; javnost, nas izzivajo, Ha gremo fe globlje: ski teluiiki-srednješolci in več dru jilt; Povejte pg. Triller, Ravnihar in g. bla-drušlov ter korporacij. Pred hišo žalosti' rajnik NNS., kojega Ime nam žal ni znala na pokopališču je zapelo društvo (Zvona ^do -i" lla' ,ph 45.000 Din? O. Triller Tepl žalostinki, rudarska godba pa je svi- j dHl nič, to vemo. g. Ravnihar nič, zbirala tudi v sprevodu žalne koračnice. Ob j 8e ni- T« rej kdo? Z besedo na dan, odprtem grobu sta se poslovila od pokoj-' , puško in skozi okenco ustrelil v ku županstvo Jesenice, 20 Diu; Ad. Lorant, hlnJO. Smrtno je zadel 18letno hčerko in Ljubljana, 100 Din; Martinovi®, Hotel nevarno obstrelil tudi ženo. Druci dan se Tjuion, Celje, 200 Din; Soštar, Sv. Pavel, Je sam javil sodišču. Hčerko so oreDelhlt 2o Din; Fried. Hettenberger, 80 Din- Ne u 1J leznlški vagon pritisnil čez trebuh in ga težko poškodoval. — Grošelj Matevž, delavec v tvornic! Bahovee, si je pri delu I »oškodoval desno roko. — Zibretu Leopoldu, rudarju v Hrastniku, se je zavalil velik kamen na nogo ter mu jo močno ranil. — šketelj Franc, delavec pri Kajfežu, i jo padel raz sani in prišel pod nje, ki so uiu težko poškodovale desno nogo. — Jo-, lovčanu Janezu, delavcu pri Hajuriharju j v Skofji Loki, se je zvalil težak hlod na j desno nogo ln jo mu močno poškodoval, j — Vse ponesrečence so prepeljali v bol-i aico. * Lonce vrelega Icropa je (/revrnila po j lastni neprevidnosti uase 231otna hči cestarja iz Unca, Marija Mlinar in so moč-| :io opekla po vsem životu in jo vsled ■ Istih morala iskati zdravniško pomoč v i bolnici. I • Nesreča s patrono. Križaj Štefan, 13-ictni sin posestnika, jo iztaknfl vojaško Vatrooo, e katero se je toliko časa igral, ila je eksplodiraln. Kosci patrone so mu udlotell v obraz ta ga tudi poškodovali po obeh rokah. Prepeljan je bil v bolnico. * Mož umoril evojo ženo. V Senti je bila, kakor smo svoječasno poročali, pred tamkajšnjim sodiščem oproščena Elizabeta Patof, ki je bila obtožena poskusnega umora. Med njenim očetom ta materjo pa so unstali potem vedno hujši prepiri, ker je oče trdil, da je bila pred sodiščem razžaljena njegova čast in da Jellsava sploh ni njegov otrok. V ponovnem prepiru je mož predvčerajšnjim pograbil nož ter vpričo svojih otrok zabodel ženo, ki je kmalu nato izdihnila. Morilec se je hotel nato obesiti, kar pa bo sosedi preprečili. Orožniki so ga izročili sodišču. Iz Ljubljane n— Podružnic« Kola Jugoslovensklh sester v Mostah pri Ljubljani je 6. t. m. razdelila ined revne otroke 23 toplih oblek In 9 parov čevljev, kakor tudi ne. kaj nogavic. Kolo se nnjprisrčncje za» hvaljuje vsem dobrotnikom, kateri so prispevali v ta človekoljubni namen. — Iskrena hvala tudi vsem, ki bo s šiva, njem pripomogli, da se je mogla obda« ritev izvršiti v tako kratkem času. Go« spe Kruharjevi Iz Ljubljane pa za njeno požrtvovalnost Bog plačaj! u— Jadranska Straža jo priredila v vseh prostorih hotela Uuiona svoj 1. ples. Obnesel se je nad vse pričakovanje sijajno, le okoli 10. ure zvečor jo zmanjkalo vstopnic. Zavladala je vsepovsod prava gnjoča. Na pročelju dvorane «e je usidrala krasna vojna torpe-dovka; na njej (mornariška* godba. Za ladjo jo valovalo morje adrijansko in so jo odpira! iiogled na slovanski Trst. V ozadju dvorano se je dvigal mogolen svetilnik, ki je s svojimi žarometi signalizira! vse dogodke na vedno viharnem morju. Plesalo se jo neumorno, s fanatično vztrajnostjo. Zlasti se je opažalo mrogo, celo prav okusnih in elegantnih mask. Za kraljico večera je bila po «žiri» proglašoua gdč. Stupičov.v, kot najbolj komična maska pa je prejel nagia-lo originalni g. Vaclav Vlček. Rajanje je trajalo pozno v noč — na ko-rbt naše mornarice. u— Ccnilna komisija u Ljubljeno. Dopolnilna volitev 3 članov in 2 name« stnikov v ccnilno komisijo za mesto Ljubljano se bo vršila prihodnjo ne« deljo od 7. zjutraj do 5. popoldne v uradnih prostorih davčne andministra« cije v Ljubljani, Breg št. 6. Več na me« stnih uradnih deskah na magistratu in na bivši občinski hiši v Spodnji SiškL imenovani pri Sevnici, 25 Din; dr. V. (iregorič. Novo mesto, 50 Din; Jakob Ter-šan, Ljubljana, 5 Din; M. Stular, Sv. Vid nad Ljubljano, 10 Din; Neimenovani, Ljubljana, 10 Din; Pevski odsek (Slobo- v bolnico. * Razno nesreče. Vovk Anton, ključavničar v Strojnih tovarnah in livarnah v LJubljani, si je pri delu poškodoval levo oko. — Sarabonovega hlapca, Alojzija Smrekarja, je na glavnem kolodvoru že- OO-K-OO-a-OO * CO-frOO-ftOO **Noe\j «Male roke« na šentjakobskem odru. !V našo včerajšnje poročilo o predstavi • Malih rok« pri Sentjakobčanih v Ljubljani se jo vrinila cela vrsta neljubih po-juot, katero moramo stvaruosti na ljubo popraviti. Ime avtorja so piše Lal.uche; dalje je popraviti tekst kakor sledi... < eltsemplar iz tiste fkuptae ljudi, ki«...; ime Ruda! jo popraviti v Ruddl; do Krauere jc popraviti v Desbrasuros, me-sto... rg. Motelu in Loriuu« čitaj »g. Morolu kot Lorinu>. Nastop češkega noueta v Pragi. 17. januarja so bo v Pragi vršila senzacionalna glasbena prireditev, na kateri naši opi čoški rionet, to jo skupina glasbenikov, izpopolnjena s fagotom, oboo in rogom. Nonot sc poda kmalu po tem na^ t-topu na turnejo po Jugoslaviji, Italiji, Angliji, iipaniji in Ameriki. Program no-r.nta obsega dola: Beethoven op. 20 Sop- ♦ tior, Focrstor op 95 kvintet za pihala in .^polir op 31 < G rane! Nonet«. Morda nam bo poznej« dana prilika, da čtijemo nonet tudi v Ljubljani. Tekma v oblikujoči umetnosti na dllmpijatli v Parizu. Oddolek izvršilnega odbora za osmo olimpijado v Parizu naznanja našim slikarjem in kiparjem, da traja rok prijav za sodelovanje pri tekmah ua razstavi slikarskih in kiparskih rlel rta pariški ollmpljadi do dne 15. mar-('.; 1924. Umetniki, k.i m? šo niso prijavili, p;t imajo namen sodelovali pri teh svo-t"vnih tekmah, naj se pismeno obrne,io iti tajnika izvrcilnega odbora g. Bofkn Loliča, Zaeieb, Nlkoličeva ulica 14. Razstava del češkega slikarja Blle-ka v Parizu. Češki slikar Bilek je razstavi! nedavno v Parizu večjo kolekcijo svojih oljnatih slik in pastelov. Razstava je vzbudila med Parižani mnogo zanimanja, kar velja za nekako kulturno ravanžo Francozov napram Čehom. Ljiiblianska drama, | Sreda, 16.: «Golobček->. R. Četrtek, 17. ob 15,; »Kar hočete«. Dijaška predstava«. Petek, 18.: Zaprto. Sobota, 19.: .Otheilo«. Izv. Nedelja, 20. ob 15.: »Mogočni prstan- Izv. Ob 20.: «Hainlet». Izv. Pondeljek, 21.: »Mogočni prstan«. B. Ljubljanska opera. Sreda, 16.: »Aida«. A. Četrtek, 17.: Zaprto. Petek, 18.: »Notrcdamski zvonar«. 1?. Sobota, 19.: »Oosposvctski sen«. D. Nedelja, 20.: Suzanina tajnost, Mozart In Salieri, Oianni Schicchi. Izv. Pondeljek, 21.: Zaprto. Mariborsko gledališče. Sreda, 16.: »Janko iu Metka«. A. Četrtek, 17.: »Onstran življenja«. B. Petek, 18.: »I.umpaclj-vagabmid«. E. elegantna ^ druSivena drama v 5. dejanjih, v glavni nlogi krasotica g ip. Krasne, življenjapolne sli- £ ke setovaoznanega KNJIGI', leposlovne in znanstvene, literarne vrednosti, v vseh jezikih, | kupuje po najvišjih cenah vedno ■ljudska knjižnica > v Mariboru, I Narodni dom /. g karnevala v Mizzi g •J5 Najlepši kraji ob morski obali, ^c 9 veličastni parki v katerih raz- 0 y prostirajo večletne palmo po- V q nosno svoja košata peresa. Raz- T Q kožno zidane iti bogato oprem- X 8ljene vile, ležečo ob morju z q monumetitalninn okraski. — Q sfc Od iniruega in tihega morja nas ^ 8 peljejo slike nenadoma v se- O verno mrzle in s večnim sne- O * gotn pokrite planine. Uejnnje ^ ^ drame slino napeto in tlirljivo. 9 8Qot8£>a: Fantazija Marta. O sklad. Flottov; Manon Lescatit O (op.) Puccini; Il-mol siisfonija, ^ sklad. Schubert; Mona Lisa, 0 }Jt sklad. Šehek. O 0 Sreda 16. CeMek 17. q t O Petek 13. Sobota 19. jan. O iQ O 1 g Kiao ,Lj anslti dvor'« ! 00*00*00 * 00*00*06' u— Osrednje društvo niž. pošt. ta br« pojavnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani, priredi meseca aprila svojo prvo javno tombolo z veliko krasnih dobitkov v korist bolnih in onemoglih članov, njihovih vdov in sirot. u— Srebrna poroka. Srebrno poroko sta praznovala včeraj v ožjem krogu svoje rodbine g. Fran M r o v 1 j e , 11« kvidator ^Slovenske banke« v Ljubljani in soproga Ivana, roj. Rupnikova. Jubilantoma naše čestitke! u— Umrli v Ljubljani. — Včeraj so Po uradnem zdravstvenem izkazu se je prošli teden rodilo v Ljubljani 17 otrok, umrlo pa je 15 moških in 6 žensk, oku« paj torej 21 oseb ta siccr: 3 osebe zt srčno hibo, 2 za jetiko, 2 za pljučnico, 2 za možgansko kapjo, 1 za davico, 1 za rakom, 10 oseb pa vsled drugih na« ravnih smrtnih vzrokov. Na Infekcijoz« nib boleznih jc zbolelo 6 oseb: 3 na škrlaticl, 2 na davici in 1 ua trebušnem legarju. u— Umrli so v Ljubljani. Včeraj so bili prijavljeni sledeči smrtni ti .čaji: Friderik Cvirn, mizarski pomočnik, 22 let; Marija Miklič, občinska uboga, 75 let; Rafael Novak, samostanski brat, 48 let. u— Drsališče SK Ilirije je od včeraj zopet otvorjeno. Led je pipolnoma gla« dek, drsališče jc do 10. ure zvečer raz« svetljeno. Na razpolago je tudi topla garderoba. u— Dva »vagonarja«. Pred nekaj dne« vi sta bila aretirana na progi tik glav« nega kolodvora dva neznanca, ki sta vlomila v neki železniški voz. Po are« tacijl ata se Izgovarjala, da ata imela namen, v vozu samo prenočiti. Bržkone p« sta se hotela samo polastiti y vozu se nahajajočih zastorov ta drugih vred« uosti. u— Davščina na vozne listke elektrlč. ne žcleznice v Ljubljani. Z naretjbo ve« likega župana ljubljanske oblasti je po« hiranje občinske davščine na vozce list« ke električne cestne železnice v Ljub« Ijanl podaljšano do konca letošnjega leta. u— Nevarna tatica. Vteraj ob šestih zvečer se jc ustavila s svojim vozičkom polnim perila, pred hišo št. 2 na Kon« grešnem trgu neka perica iz ljubljanske okolice. Komaj je stopila po opravkih v hišo, je že priskočila k vozu Marija Notar, doma nekje iz Dolenjskega. Po« grabila je velik sveženj perila in se ho« tela neopaženo odstraniti. Opazili pa so jo pašteti, U so jo izročili stražniku. Iz Celja e— Iz zdravniške službe. — Na svojo zdravniško prakso v Celju je realgniral Poljak dr. Barth, kt je tekom vojne vr« Sil v Celju vojaško zdravniško službo ta se je po preobratu naselil v mestu kot praktični zdravnik za ženske bo« Jezni. e— Svinjski sejmi v Celju. Ker je ku« ga slinavka v ccljskcm okraju poneha« la, so tedenski in letni svinjski sejmi v Celju zopet dovoljeni. e— Zborovanje pridobitnih slojev v Celju. V četrtek, dne 17. t m. ob 20. uri priredi v restavraciji Narodnega do« ma obrtno društvo v Celju zborovanje pridobitnih slojev, na katerem predava« jo g. Rebek «0 izgledih obrtništva za bodočnost«, g. Bizjak »O zahtevah gle« de delavskih bolniških in nezgodnih za> varovalnic« in g. Založnik »O pomenu volitev v dohodninsko cenilno komisi« jo«. Vsak, ki se zanima za ta važna gospodarska vprašanja, jo na sestanku dobrodošel. e— Ljudsko vseučilišče v Celja je radi pomanjkanja električnega toka u« kinilo začasno predavanja ta pa knjigo« vodstveni tečaj. MARIBOR. e— Mestni magistrat celjski razglaša, da se mora v smislu čl. 2 zakona o vo« lilnih imenikih volilni imenik popraviti. Vsi, ki imajo pravico do vpisa v stalne volilne imenike ta morda še v iste niso vpisani, so lahko zglasijo na mestnem magistratu od 14. do 25. t. m. med 9. in 12. uro v sobi št. 2. Prinesti je treba s seboj krstni list, potrdilo državljanstva SHS in šestmesečnega bivanja v občini. Iz Maribora a— Osebna vest Dr. Ludovik Lobe, sodnik v Mariboru, je na lastno prošnjo premeščen k srezkemu sodišču v Seuti, kjer nastopi službo ta mcsec. a— Mariborska klavnica zopet pred sodiščem. Mariborsko okrožno sodišče se jc včeraj pečalo z zanimivo tiskovno pravdo socialistične «Volksstimme», ki je objavila meseca maja članek «Seoza« cionalna odkritja v mestni klavnici«. — Radi članka je tožil -»dgovornega ured« nika g. Eržena dr. Lcikovar radi očit« ka, «da so se v klavnic« falzifioirali spi« si in računi, da bi se potlačila in zamo!« čala cela dr. Lcskovapcva kupčijski a« fera s 40 prašiči in da jo dr. Leskovar prikrival in protežiral nererlnosti s -'o-jega ljubljenca klavniškega ravnatelja Kerna.« Odgovorni urednik je najprej izjavil, da članka ni čital, radi česar je bil obtožon ladi zanemarjanja uredniške dolžnosti. Pri razpravi pred okrajnim s- 'iščem pa je urednik prvotni zagovor preklical in trdil, da je čital članek, za kat-rega tudi prevzema popolno odgo« vornost in nastopa za vse obdolžencc dokaz rcsnice. Okrajno sodišče pa je dokaz rcsnicc kot nedopusten odklonilo in obsodilo urednika na 800 Din globe. | Radi vzklika obsojenega jc o zadevi I včeraj razpravljal senat okrožnega so« dlšč , ki jc prvo sodbo razveljavil i» i dopustil dokaz rcsnicc. Razprava je bo I 'orej nadaljevala pred kazenskim sena« | tom okrožncea sodišča. a— Mariborski drobiž. Carinsko kon, ferenco, ki bi se imela vršiti v pondt, Ijek zvečer, so morali odpovedati, ni bilo nobenega trgovca in obrtniki, ampak samo en špediter. — MariSorsk, okrajno glavarstvo in magistrat sta pjj, šla v konflikt radi kompetenčnega vrjr,, šanja, kdo sme pregledati Gotzovo d,o, rano, če je še kljub poškodbam uporib. na za prireditve. Do rešitve tega kom, petenčnega spora so odložene vse p,-;, reditve. — Velemlinar Scherbaum je b: pred meseci pri okrajnem sodišču radi prodaje pokvarjene moke obsojen n 80.000 kron globe. Pri včerajšnji vzkllc, ni razpravi pa ga je okrožno sodišč« o. prostilo ta z njim vse prizadete trgov, ce, ki so prodajali to pokvarjeoo moko. — Napovedani ples Slovenskega trgov, skega društva je odgoden radi sitnosti z Gotzovo dvorano. Sodišče § Usodni možnar. Dva podjetna mlaje-liča sta za vsako ceno hotela na Telovo streljati iz moinarjev. Ker sta imela ma-lo upanja, da bi dobila dovoljenje, sta naprosila prijaznega kamnoseka, naj ji. ma pod svojo šifro izposljuje dovoljenje. Mož jima je ugodil — ta podala sta 5» streljat. Medtem ko je kamnosek, tuj hudega sluteč, nosil »nebo« za procesijo, se je enemu mladoničov posrečil takn dober strel, da mu je odueslo levo oko, desno pa je hudo ranjono. Neljubo presenečeni lzposlovatelj dovoljenja se jt naenkrat rnašel pred sodiščem, ki mu j« prisodilo 14 dni zapora. Pri vzklicn! raz. pravi so mu kazen omilili na 1 teden, ker ni bil le on kriv nesrečo, temveč j> bil ves — takorekoč aranžma — na slabih nogah. § Pasja zgodba. Dragocen pes iz Ara. bije in njegov pajdaš sta se s porekla in skušala poravnati nesporazum! jen je na prostem — ln sicer na javni cesti. Kor sta bila z vso vnemo zatopljena r ta posel (dokaz rase!), nista zapazila tovornega avtomobila, ki je z brzino 10 do km na uro (po različnih informacijah) dr vel proti njima. Neoporečno je lastna krivda psičkov, da sta prišla v neusuiilja no dotiko s kolesjem avtomobila — zakaj pa sta izravnavala prepir »coram pti-blioo?« Srečanje z avtomobilom pa jo bilo za njiju usodepolno: ostala sta mrtva na licu mesta. Žalujoča lastnika sta vložila tožbo in dosegla, da Je bil posett-nik avtomobila (ki je takrat iofiral), obsojen. Njegov vzklic je bil zavrnjen. M da je vsekakor vozil prehitro. Dragocena mlada psička žal nimata nič od tega, § Svinska afera. Ker je imel radar X. Y. že poklicno mnogo opravila h svincem, »e je dogajalo, da ga je svinec naravnost zasledoval. (Splošno znano jc, tla denar bogatine preganja. Op. por.1. Sčasoma fe je nabralo inkriminirane?« svtaca kar celih 40 kg krog rudarjevega doma. Nesrečnež si ni vedel drugače pomagati ter ga jo odposlal v puškamo. da mu izdelajo nekaj orožja. Po prejemu orožja ga je skušal preizkusiti na svoji sestri, kar pa se mu je vseeno iz-ialovilo: ostalo je pri nevarni grožnji. Ker je bil vsled prikrivunja najdenega svinca obsojen na en teden zapora, jc prijavil vzklic; ker pa Je fte vedno precej problematično, kako so je nabralo 40 kg svinca krog niceovega stanova, nja, je bil vzklio zavrnjen. § Prve Mariborčanke v prisilni delavnici. Mariborsko okrajno sodišče je izročilo te dni »ri kaznjenke, obsojene zaradi vlačugarstva. ženski prisilni delavnici v Begunjah, ki jo bila pred nekaj meseci ustanovljena. Prečne izvoljenke so: Marija Mažir in Roza Štern (kupčevalka z dekleti), obe ročni znanki iz mariborskih ulic ter Jožica Kunej iz Bizeljskega, ki ie bila že ponovno obsojena zaradi goljufije in vlačugarstva. Tudi Mažir in štern imata že gosto popisano kazensko karto in bo zlasti mariborska policija vesela razbremenitve, ker ostanejo kaznjenko tri leta v Begunjah. Nekaj podobnih pti-čic pa še dozoreva za izročitev. § Poklicni 8ejmskl tatici Na Andreje sejem dne 20. novembra sta se pripeljali iz Gradca v Celje sedlarjeva žena Jožefa Kramer in natakarica Urša Freisitzcr z namenom, da tudi v Jugoslaviji poskusita svojo tatinsko srečo. Freisitzer lm» v tem poslu že rutino, ker jo bila zararli tatvine že desetkrat predkaznovana. V trgovini Dobovičnik sta zahtevali svilene robce. V ugodnem trenutku jih ja p.i izginilo lfi. kar je trgovec na srečo takoj opazil. Tekom preiskave so je ugotovilo, da sta obtoženi hodili po trgovinah ter motili prodajalce, da bi nažli ugodno pnliko za dolge prste. Prod okro? niin sodiščem v Celju sta bili obsojeni Kramer na 4 moseco, Frelsitzor pa na 6 moseoflv poostrone ječe. LISTNICA UPRAVNIŠTVA. O. J. L. v K.: Zal nam ie čisto nemogoče, da bi uvajali naročnino dvo.ic vrste. Po prvih 14 številkah letošnjega »Jutra« ste sc lahko prepričali, da K naš list po vsebini in po obsegu daleko najcenejši. »Domovina« stane mesečna !e 2.5 Dtn In Jo, ako Vain ne konvertira prvovrsten dnevnik, prav toplo priporočamo kot zanimiv tednik, k! prinaša lepe preglede o vseh dogodkih. Naroča f-c pri Upravi Domovine, v l.Jubllani. Prešernova ulica 64. Z Z1V Žita in njenih osem otrok Dunajski »Wlener Journal*, ki Je o monarhlstlčnlh zadevah bivše avstroogr-ske vladarske hiše vedno dobro Informiran, prinaša poročilo, kako Je ekscesari-ca Zlta preživela zadnje božične praznike. Avstrijski in madžarski monarhlstl so se spomnili Zite tn nlcnlh otrok z lepimi darili. Poslali so Jih v Lequetio na špansko v osebnem spremstvu neke gospe, ki pa noče Izdati svojega Imena. (Jospa je spremljala sedem velikih za bojev, v katerih so bili nairaznovrstnej-ši predmeti: obleke, Igrače, dišave, hlš-uo potrebščine za gospodinjstvo ln drugo. Spremljevalka je dospela na mesto pred božičem ln ie prebila praznike v krogu Zlte ia njenih otrok. O svojem ublsku pripoveduje: »Praznikov nI preživela Zlta sama v krogu svojih otrok. Prišle so k nji v obiske razne dame, med njimi tudi njena mati, več uadvojvodlni ter profesor Peham, član učiteljskega zbora ua dunajski univerzi, ki je prišel na Špansko, da preišče zdravstveno stanje eksccsarlce in njenih otrok. Zlta le nekoliko depri-mlrana in nervozna. Drugače pa Je po zdravnikovem mnenju zdrava. Največje bolečine povzroča ekscesarlci domotož-je. Vedno misli na Dunaj... Ko sem jI Izročila slike Hofburga In Štefanove cerkve, so jo obllle solze. Spraševala me Je po Dunajčanlh in Je bila vsa srečna, ko sein JI povedala, da avstrijsko ljudstvo še vedno misli na lepe čase, ko so sedeli na dunajskem prestolu Habsburža-ul...» •Zlta je še vedno energična. Obupana Je bila samo prve dni po smrti svojega moža, pozneje se je pomirila. Nadeja se najlepše bodočnosti In v te) veri in nadi vzgaja svoje otroke. Nadzorstva nad njihovo vzgojo noče poveriti nikomur, vtšI ga sama. Učitelji njenih otrok so: neki madžarski duhovnik, r.eka nemška vzgojiteljica In neki švicarski učitelj. Zlta Jih nadzoruje osebno. Otroci se uče radi, so lepega lica In zdravi.* •Nosi se Žita še vedno žalno. Ko sem razgrnila pred njo nove pisane obleke, katere so ji poslali prijatelj! z Dunaja, sc nI hotela dati prepričati, da bi lahko slekla črnino ter se oblekla v kaj svetlejšega. Otroci pa so bili obleke zelo veseli. Zlta uporablja za dopisovanje še vedno črno obrobljene zalepke In neprestano misli, da bo usoda njenim otrokom vrnila tisto, kar Je vzela ujenemu možu Karlu.* ši je 1 do S predico. Za domačo obrt so uporabi cela jesen ln zima ko ni dela na polju. Neka kmetica je izjavila, da je pridelala lotos z dvema hčerkama do 100 metrov preje. To bo sedaj tkala nje na 14-letna hčerka, katera se je lani izučila pri mojstru. Kmot ne jemlje v najem truda za lastno delo. Na ta način šteje med izdatke samo vrednost petroleja, ki ga porabijo predico. Meter domačoga platna stane kmeta 10-krat manj nego tovarniško blago. Kavno tako uspešno se izdelujo volneno sukno. Sest ovao da letno ravno toliko volne, kolikor jo je treba za dolg kmetskl kaftan. Ti izdatki so za kmeta malenkosti, kajti ovac se 9 mesecev pa-Be zunaj, a pozimi dobi le preostanko po domačom govedu, ltuski kmet se je umak nil v svojo polževo hišo, in njegova oa-mota in brezbrižnost daje komunistom priliko, da mimo vladajo dalje po Mar-ksovi teoriji. Trpljenje otrok v Nemčiji Otroci padajo od lakote. — Tuberkuloza divja. •Bcrllner Tageblatt* konstaHra, da zaradi dauašnjc bede trpijo naivcč otroci. V Draždanlh prihaja povprečno 700 otrok v šolo brez zajtrka. — Vsak dan se zgrudijo v šoli otroci od slabosti, ker so premalo žlvljenl. Od 1200 v eni sami' šoli jih Ima 285 težko skrivljeno hrbtenico. — V Lipskcm nima 9 proccntov vsega dijaštva tople hrane. V Monako-vem so konstatirali 78 procentov tuberkuloznih otrok. Zdravilišča za tuberkulozo za otroke In odrasle so v celi Nemčiji prenapolnjena. Ruske „škarje" Glavna skrb sovjetske vlade so tako »vane < škarje*, t. j. stalna velika razlika med cenami poljskih in industrijskih pridelkov v škodo kmeta. Vsi poizkusi vsaj malo »zapreti Sitarje* so se izjalovili. »Naše življenje je morija*, pišejo kmetje. Če stare en pud (12 ln pol kg) Sita 100 milijonov rabljev, plačaš za f-vinčnik 180 milijonov a za funt (0.40 kg) febljev 250 milijonov. Funt žebljov stane torej 2 puda 20 funtov rži. Kmetje bi morali hoditi v Adamovem kostumu, ie bi ee zanašali na tovarniško blago. Saj stanejo obnošene hlačo do 750 kg žita, srednje dobri čevlji 450 kg, navadna kapa pa do 125 kg žita. Kmet potrebuje letno za stalno fizično dolo vsaj dve obleki iz bombaževine. Rlago za suknjo in hlače pa stano do 250 kg rži To pomeni da bi moral izdati vsak moški član rodbine samo za oble ko celoletni pridelek žita. Kmetje v okolici Kijeva imajo malo sveta. 500 kg je tam norma pridelka na osebo in leto. Kmet si torej mora pomagati na drug način. Vsejo 10-krat več konoplje in lana nego poprej in redi 2 do 3-krat več ovac nego pred vojno. Letos je bilo videti na pašnikih take črede ovac, kakršnih ni bilo že 40 do 50 let Vsi potoki, ročice, ribniki so bili polni lanu. Neverjetno „>e tudi narastlo število domačih tkalcev ln predic. Tekom enega samega leta. je nastala v vasi s 800 hišami cela kolonija tkalcev in predlo. V vsaki hi- X »Kaj bi storil če bi bil milijonar?* Sarajevski dnevnik »Vcčernje novosti* so razpisale anketo o vprašanju, kaj bi storili čitatelji lista, če bi čez noč postali milijonarji? Uredništvo Jc prejelo cclo vrsto Intcrcsantnih odgovorov. Eden od nj(Ji se glasi, da bi njegov avtor storil Isto, kar delajo vsi milijonarji: potrudil bi se namreč, da bi svoje premoženje pomnožil. Drugi odgovor pravi, da bi pisec 75 odst. svojega premoženja porabil za uničevanje korupcijo. Iz Mostarja je prispel odgovor z besedilom, da bi njegov duševni oče pobegnil na konec sveta, da bi nikdar več ne videl svoje žene. Neko revno dekle je napisalo: »Kupila bi moža, ker revno ln pošteno dekle ga nc more dobiti.* Duhovit odgovor je poslal Dubrovčan Gilvo. Glasi se: »Da sem milijonar v Angliji, bi napojil Radiča s čajem, da hI od tekočine eksplodiral. Kot milijonar v Nemčiji ali Rusiji bi poginil od gladu. Ce bi pa bil milijonar v Jugoslaviji, bi si kupil velik železen zaboj, ter se zaprl vanj, da me nc bi ubil kakšen Paskije-vič, Caruga, Razpopovič ali kdo drugI njihovo vrste.* X Kose kot nadomestilo rok. Univerzo v San Franclscu v Ameriki obiskuje tudi dekle Marta Hallc, kateri sc je za časa dctlnstva pripetila nesreča, da Je zgubila obe roki. Nesreča pa jI je obenem vlila toliko poguma, da je začela kot nadomestilo rok vežbatl svoje noge. Martine nogavice segajo do prstov. Dolga trenaža je dekletu pomagala do tega, da Je izurila prste na svojih nogah za pisanje, šivanje, likanje, pranje in za druge posle, katere opravljajo drug) ljudje z rokami. Ko se jc hotel neki ameriški novinar prepričati, o dekletovi spretnosti z nožnimi prsti, jo je obiskal In se ni malo začudil, ko mu je Marta mesto roke ponudila nogo, katero le mož kot gcntlcman seveda moral sprejeti. Potem pa je o dekletu napisal to, kar poročamo v teh vrstah. X Princezinja vlomilka. Pariška policija je aretirala znano svetovno plesalko, nastopajočo pod imenom Natalijo Joanan, ki je v resnici grška princesa, ki je pred vojno plesala v ca/skcm ba' letu v Moskvi. Njene noge so proglasili strokovnjaki za najlepše noge na svetu. Natalija si je kot plesalka pridobila ogromno premoženje in svetoven glas. Plesala jo ponovno v Nemčiji, Pranclji ln SvicI z največjim uspehom. Po ruski revoluciji pa se Je plesalka privezala na Poljaka Evgena Ecksteina, ki se Je izdajal za njenega impresarlia. Eckstetn pa Je samo nesramno Izkoriščal baletno dlvo, tako da je bila Natalija naposled prisiljena priključiti se neki vlomilski družbi, ki je kradla In živela od vlomov in tatvin. Natalijo so sedaj z družbo vred zaprli In plesalka z najlepšimi nogami v Evropi premišljuje danes posledice svoje sramotne karijere v zaporu. X Blsmarckov stalni zdravnik umrl. V Mtlnchenu je umrl 14. L m. v starosti 73 let nekdanji stalni zdravnik »železnega* kaneelarja, kneza Blsmar-ka, dr. Ernst Schvveninger, čegar osebnost je Imela na Bismarcka silen upllv In se pripoveduje o tem razne anekdote. Nekega dne ga je Bismarck vprašal: »AH Vam le znano, kak razloček je med Vami in mojimi prejšnjimi zdravniki?* Bismarck je nato šc pristavil: »Prejšnje zdravnike sem kurlral jaz, VI pa kuri-rate mene!* Anforcin Dvorak potom »Ljudske knjižnice* na stotino knjig v naročje in jim • tein omogočil brezplačno uživanje uajtečnojše duševne hrane. Naj mu bo za njegovo požrtvovalnost na tom mestu izrečena najtoplejša zahvala kulturuo-prosvetnega odseka. Da ne omenjam drugega kulturnega dela, ki ga je izvršil Sokol, Je vzrok razdelitev dela na poedlne odseke, ki so že ali bodo še poročali, vendar so mi pa zdi potrebno, da pojasnim ob tej priliki nekatere vzroke, zakaj ne izkazuje končna bilanca kulturno-prosvetnega odseka takega plusa, kot bi ga želel prav za prav vsak Sokol, gotovo pa najbolj načelnik sum. V prvi vrsti je to odsek, ki diha Belo par let, pa mu v tej dobi So ni bilo mogoče dati onega razmaha, ki mu Jo potreben za pravo udejstvovanje. V našem mestu je, žal, premalo ljudi, ki sodelujejo aktivno in šo te vidimo pri vseh takih društvih, ki imajo v kulturnem smislu paralelni pravec a Sokolom. DrugI stoje lepo ob strani iu kritizirajo. Da pa ni možno več gospodarjem Istočasno enako služiti, o tem je gotovo vsak prepričan. Večjo krivdo nosijo še istočasno prireditve, ki so zlasti lani naravuost podpihovale tiste, ki kolebajo med pravo sokolsko zavestjo oziroma dolžnostjo, pa med sirenakimi glasovi omamljenih plakatov. Krona vseh noprilik Je pa boj za primeren lokal. Rnzen one tesne sobe, katero ima Sokol v Narodnem domu, nimnmo prostora, kjer naj >e gibljemo, ta je pa za vsak razmah naravnost nemogoča. Vse druge misli o uporabi Narodnega doma so iluzorlčne Ln zato se kaže tukaj zopet ona velika potreba po lastnem dotnu, ki Jo čuti Sokol žo lepo vTSto let In ki postaja vodno občutljivejša. Zbirnjmo za lastni dom, da bomo lastni gospodarji, potem bomo zrli tudi na bilanco kulturno-prosvetnega odseka lahko s ponosom. Odsek ima dovolj življenjske energije, hoče živeti, tudi impulza mu ne manjka, samo časa mu še dovolito, da sc rnzm.ih-ne. Naj mu prinese tekoče leto več uspeha! — Zdravo! dela v Trbovljah je naš prvak v sokoliktK vrstah mednarodni tekmovalec brat Illa-stan — naš domačin. Kakor Čujemo, dobimo v kratkem v Trbovlje tudi drugega korenjaka v telovadbi brata Trotovška. Uri ko mogoče I Čestitamo sokolskemn društvu ln njegovemu starosti br. Sušnl-ku na tako Intenzivnem delu in telimo, da bi kmnlu stala naša ponoslta stavba »Sokol. doma»! — Zdravo I Brat Tone. Sloviti češki skladatelj, čigar odlično delo »Stabat mater* sc bo jutri izvajalo v Ljubliapi na koncertu »Glasbene Matice*. Opozarjamo na članek o Dvofaku in njegovem delu v današ-njora »Kulturnem pregledu*. Kulturno delo mariborskega Sokola (Iz poročila br. Pircu na občnem zboru 13. januarja o delu prosvetnega odseka leta 1023.) V minulem letu je imel kulturno-pro-svetnl odsek dvojo predavanj večjega štila in en debatni vučer. Prvo predavanje je imel 12. majo 1923. brat profesor Teply »O živili silah narodnega edin6tva:, drugo pa 1. decembra br. dr. Kovačlč »Ob petletnici ujedinjenja*. Prvega predavanja se je udeležilo 54 oseb, drugega pa 120. Debatni večer so je vršil 20. februarja 192& ob udeležbi 20 članov in članic. Kakor je bilo kulturno delo na zunaj v zelo malem obsegu, so je toliko bolj poglobilo v tako zvauili krotkih nagovorili pred vrsto. Ker ne gro za osebe, ampak za delo, naj omenim le, da sta bila v minulem letu pri 11 oddelkih 202 nagovora, in da so zlasti nekateri bratje vaditelji, oziroma sestre vaditeljice popolnoma pravilno shvatali pomene onih jedrnatih Btav-kov,. ki jih povedo svoji vrsti, kadar se nudi prilika. In takih priložnosti ni malo. Dalje naj se spominjam članskega sestanka v aprilu, ki sicer ni prinesel za-željenega sadu, pa smo vsaj videli, da nas je nekoliko več, kot običajuo pri predavanjih in podobnih prireditvah. Nikakor pa ne smem pozabiti marknntne poteze, ki jo začrtala kulturni plati Sokolstva globoko brazdo. Brat dr. Reisman je vrgel tudi letos našemu sokolskemu naraščaju Akademija Sokola v Trbovljah j Po večmesečnem presledku od župnegu zieta v Trbovljah nas je uaš »Sokol* izne-! nadil s svojo dobro pripravljeno »Akademijo*. V dve uri trajajoči brezodmorni telovadbi posameznih oddelkov suio zopet občudovali pravo sadove sokolsko vzgojo, lzvujaulh IU točk telovadnega sporeda nam je nudilo pestro sliko sokolskega dela v telovadnici. Videlo iu čutilo so je, da jo pokazalo članstvo kot naruščaj živo voljo tekmovanja med seboj in zato ni čudno, da nam je zelo težko oceniti, kdo je bil v istini najboljši. Ženska deca z ljubkimi prostimi vajami, moška z »Naprejein>, člani kot članice s prostimi, ženski naraščaj z izredno j dobro izvajanimi vajami čeških Sokolic 1920. iu »Večer nu Suvb, moški zopet z boksom. Članice z vajami s kijL A krona vsemu temu so bilo vrsto na orodju. Pričakovali smo sicer mnogo od našega članstva, a vendar, kar smo videli, nas je presenetilo, ker to jo bil že prehod proko našega pričakovanja. Zaključek »Akademije* so tvorilo vajo »Konjički* izvajano iz 5 skupin žensko dcce in naraščaja. Kaj tako srčkanega še nismo videli — in vaja , se je morala na splošno zahtevo polno-Stevilnegn domačega in tujega občinstva ponoviti. Ne moremo si kaj, da bi o tej priložnosti no imenovali bratov in sester, ki so s svojo požrtvovalno delavnostjo največ pripomogli do tako krasno uspele priro-ditve. V prvi vrsti čast In hvala načelniku br. Kostajnšku. Tako vnetega, pridnega in zvestega načelnika ima menda malokatero sokolsko društvo v Sloveniji. On sam vadi — piše note, sestavlja vajo itd., krntkorečeno stroj — pogon ln mazilo. Njega podpira krepko vaditeljlca sestra Zlatica Kuhnrjeva. Tudi ona je vsak večer v telovadnici — in prihaja iz pol ure oddaljenih Trbovelj — pri tarl v 1 vsakem vremenu. Istotako moramo pohvaliti sestro gospo Kostajnškovo ln brata Torija. | Krasen okvir te lepe Blike sokolskega Sokol I. * Ljubljani vabi svoje čl« ne in članice na članski sestanek, ki se vrSi v četrtek 17. jan. t L ob 8. uri zve« čer na Taboru. Po sestanku razgovor o kandidatni listi za društveni občni zbor. Odbor. 121 Sokol I. y Ljubljani ima svoj redni občni zbor v sredo 23. t m. ob 20. uri (8. uri zv.) v dvorani Mcstuega doma z običajnim dnevnim redom. 122 Sokol I. v Ljubljani V soboto dne 19. t m. ob 20. uri predava v društvenih prostorih brat prof. I. Bajžclj: »Zgodo« vinski pregled razvoju Sokolstva*. — Bratje in sestre pridite polnoštevilno. Prosvetni odsek. Jezdni odsek telovadnega društva Sokol Ljubljana vabi vse brate člane na nujni važni sestanek, ki sc vrši v sredo 16. januarja ob 20. uri v Narodni ka< varni. Občni zbor odseka z običajnim dnevnim redom te vrši v soboto 19. ja« nuarja ob 19.30 istotam. Za oboje ude ležba obvezna. Zdravo. Sokolsko društvo v Planini pri Ra« keku jo imelo v nedeljo 13. t. m. svoj redni občni zbor v društveui telovad« niči. Starosta br. H. Demšar je pozdra« vil odposlanca obmejnega okrožja br. Baričeviča iz Cerknice in bodril navzoče k nadaljnemu vstrajnemu delovanju. — Poročali so: načelnik br. D. Kiauta o telovadbi in nje uspehu v minulem letu, tajnik br. N. Mrhar ml. o delovanju društva, hlagajnik br. L. Tršar o stanju hlngajne, ki Izkazuje precejšen dobiček. V novi odbor so bili izvoljeni: starosta br. VI. Požar, šol. vodja, podstarosta br. VI. Demšar, načelnik br. D. Kiauta, na< čelnic« sestra Jugov«, tajnik br. V. Mrhar, blagajnik br. Fr. Kiauta ter drugi odborniki Izmed br. telovadcev. Upa« mo, da sc nain v kratkem priključijo tudi šc oni bratje in sestre onkraj de-markaeijskc črte, da bodemo skupno v kar največjem številu pripomogli k so« kolski ideji. Sokol Bohinj n« Bohinjski Bistrici ima svoj redni občni zbor v nedeljo, 20. t. m. ob pol 19. uri v hotelu «Tri' glav». 117 Mariborski Sokol jo imel v nedeljo dopoldne svoj letni občni zbor, ki je bil jako živahen. Samo poročila o delovanju glavnegn odbora in številnih odsekov so ■• črpala celo dopoldne. Društvo so jo v preteklem letu znatno okrepilo iu oživelo, kar jo pokaznla tudi krasna udeležba bratov in sester. Poročilo o telovadbi in telovadnih nastopih društva je bilo ravno tako zadovoljivo kakor uspehi kulturnega, godbenega hi veseličncga odseka. Znaten napredek ja Izkazal odsek za zgnid bo Sokolskega doma, ki jo zbral nad 90 tisoč dinarjev. Popoldan jo bil posvečen debnti o načrtu delovanja v odsekih za prihodnje leto. Posebno se bo reorganiziral ln spopolnil mladinski odsek, ki ho prirejal za deeo marijonetno predstave, združeno s pevskimi točkami, pravljične popoldneve, podučne in zabavne izlete in sploh skrbel za »popolnitev vzgoje sokol-ske deco. Novi odbor bo skušal notranje delovanje v vsakem oziru spopolniti in pritegnili k delu vse člane In članice. — Vsled nnrnstllh potreb jo bila letna članarina zvi«nna na 30 Din. ustanovnimi pa na 500 Din. Večurna debata Je bila skoz-inskoz stvarna in res bratska ter bo gotovo rodila zaželiene uspoho. Tudi volitve novega odbora so bile izvršene v popolnem soElasju. Novi starosta je dosedanji načelnik veseličneea odseka zdravnik dr. Toplak, podsfnrosla pa odvetnik doktor Boštjnnčič. načelnik brat Nagllč in na-čclnlca sestra Nabrr"otVva. Ostali odborniki so »nmi mnrllivi brntie in sestre. Prva večja sokolskn prireditev bo mn-škeradn, mladinski odsek pa bo priredil žo lo nedeljo marijonetno predstavo v Narodnem domu. Zanimiva so bila poročila soltolsVi'i odsekov iz okolico; posebno delovna sta v Jarenini in na Pragerskcm. Albert . Jean: Obriti gospod Gospa Farigondova se je zaničljivo s prstom dotaknila kosmatega obraza svojega soproga. — Obriti se moraS, pa takoj! je za-povedala. Gospod Farigond je dejal: — Zvedel sem od sobarice, da v tem kraju ni brivca. — Kaj zato, saj lahko greS v Plou-dalmezec. Tam boš našel, kar rabiš. Ploudalmezec je dareč, je ugovarjal g. Farigond. Deset kilometrov tja in nazaj, jaz sem pa prišel sem, da se spoti jem. — Čo odideš vsako jutro ob devetih od tu, si ravno do kosila nazaj . . . Kar naprej, dragi moj! ... Le idil Ali menda misliš, da se bom dala poljubljati od tebe s tako raskavim obrazom? Gospod Farigond je vzdihnil in dal klobuk na glavo. — Torej na svidenje! je zamrmral. Gospa Farigondova jp čakala toliko Rasa, da ji postav? njenega soproga ni več kvarila pokraiine; nato pa so jo naslonila s komolci na okno svojo sobe. Pred oknom se jo razprostiralo brezkončno morje in kričeči beli galebi so letali eo modrem nebu. Mimo hiše so po blatu hodili fantje, ki so se vračali z ribjega lova in mladi gospodje v črtanih suknjah so odhajali na tenišče, noseč rakete pod pazduho. Gospa Farigondova. ki je ljubila ta šport, se je odločila, da si poišče partnerja za vsakdanjo partijo. In v tem upanju jo pozvonila sobarici, da ji prinese vtočp vode in čokolado. Pri kosilu so se zbrali penzijonarji hotela v jedilnici. Iti je bila silno rev no opremljena. Vstop novih došlecev je bila senzacija, kajti gospa Farigondova je pustila popolno svobodo svojim mladim prsim pod svilenim jer-seyem z zlatimi gumbi. Kar se tiče soproga, so njegova rejena lica visela na trdi ovratnik. Kot je upala gospa Farigondova. jo njena lepota kmalu začela vzbujati zanimanje pri mladih gospodih, ki se niso samo izključno posvetili športu. In tako je kmalu pričela igrati' tenis. Gospod Farigond je kot gledalec prisostvoval tej zabavi, kadar se je vršila popoldan. Kajti ceremonija pri brivcu mu ie vzela ves dopoldan. Med gentlemeni, k! so vihteli rakete., ne ie nredveem odlikoval Fr&d An- cel po preciznosti svoje igro in gube svojih hlač. Ženski člani na igrišču so tekmovali med seboj, da igrajo skupaj z njim. Pred prihodom gospo Fari-gondove je hila mala Dora.lis ljubljenka šampiiona. Toda dve oči ostrigaste barve, nasmeh ust. vlažnih kot morski kamen, lasje svetle barve, kot so gotove alge iz morskih globin: to jo zadostovalo, da je lepi Fred zapustil malo Doralis in začel flirt z gospo Farigondovo. Vsako jutro, ko se je sonrog spravil na pot k brivcu, se je prikazal Fred, žvižgajoč tango, na terasi hotela- Gospa Farigondova je takoj pokazala svoj nosek pri oknu. — Počakajte me. je zaklicala, v petih minutah sem gotova! Čez 'pol ure je bila spodaj in Fred jo je galantno vedel med velikansko skalovje, ki se razprostira ob obrežju moria. Tu se nudi na tisoče kotičkov Ijuhimcem. Iti sc ne strašijo nobene vrtoglavosti. In gospa Farigondova je sledila svojemu vodniku v ta kaos rožnatega granita . . . Če je gospa Farinrondova sledila Fredu, je mala Doralis sledila gospe Farigondovi. Popolnoma razumljiva liubo«nmnost ie trla «reo dekleta, kl io videlo, da ji ie tuika v dveh dnah odnesla, kar jo sezidala v eelomeseč-nem fllrtu. Bedasto počen janje spre-hajajočega se soproga jo jo že skoraj privedlo do obupa. Fred in njegova prijateljica niti Ra-njnla nista, v kaki nevarnosti se nn-hajata. Plotlonosno *ta prebila vsak dopoldan na beleim posku med dvema ogromnima skalama; v eni je bila votlina, v katero sta so v slučaju, čo jn solnce prehudo pripekalo, lahko umaknila. In gospa Farigondova je uživala svojo srečo brez vsake zahrbtno misli, kajti vedela je, da jo njen soprog brezpogojno nboga in da si nikdar ne bi npal, stopiti neobrit pred njo. — Ura je enajst! V naglici jn zapustil brivnico! je mrmrala. — Sedaj hiti čez klanec pri Tresti-gnon in se pošteno poti! je doda! Fred. — Sedai koraka mimo Semaforja! — Tn hiti na lovi strani mimo cerkve Clartč. Slika ubogega soproga, ki sopiba v pekočem solncu, jima jo napravljala počitek bolj slasten in prijeten. * • * Neko jutro sta so gospa Forlgondo-va ln Fred ravnokar pripravljala, da se skupaj kopata v bistrih morskih valovih, ko so se zsčnlj težiti koraki, ki so stojali /jrotl skritemu obreilu. In gospod Farigond se jo prikazal pred obema sokrivcema. — Kaj pa delaš tukaj? je vpraS.i' strogo svojo soprogo. — In ti? mu je odvrnila gospa Farigondova, ki se jo rada jezila. Mislila, sem, da si pri brivcu . . . Od kdaj f'. pa upaš, no več briti »o vsako jutro? — Obrit sem! jo izjavil gospod Farigond in so pogladii po obritih in mehkih licih in po podbradku. In ko je goapa Farigondova preble-dela pred to skrivnostjo, jo njen soprog pridejal: — Ravnokar sem sTeča.1 na potu v Ploudalmčzec gospodično Doralis, 1 ' mi je dejala: »Ubogi gospod, vi se m pa res smilite, ker morate vsak da tekati. Pridite k meni v mojo sobo v hotel: imam nekaj lepega za vas* . . In tam mi je da!,i brivni aparat! . . (Prevedel P. V. B.) Zbirajte bi darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru! Novi cenik za zavaro vanje valute pri izvozu lesa Generalni inšpektorat, finančnega mi tlistrstva v Beogradu jo pod J. br. -1555 •/ dne 25. novembra 1028. izdal cenik, po katerem se ima vršiti zavarovanje valute pri izvozu onega blaga, za katero to določa člen 18. pravilnika o prometu z devizami in valutami od 28. septembra 1928. Prvotni cenik je stopil v veljavo dne 1. decembra 1023. Zal, so se posamezno postavko cenika določile, ne da bi Geno-ralni inšpektorat zaslišal naše gospodarsko organizacije in tako so jo zgodilo, da ?o bilo zlasti postavke, tičočo se lesnih izdelkov, neutemeljeno visoke, kar je Škodljivo vplivalo na izvoz lesa iz Bosne in Slovenijo. Zaradi tega Eta Trgovska in obrtniška zbornica v Sarajevu in odsek za lesno industrijo Zveze indu-strijcev v Ljubljani takoj po izdaji cenika opozorila Generalni inšpektorat potom detajliranih spomenio na pretirano visoke postavke, katera določa cenik za rezani in tesani mehki les, ki tvori glavni kontingent izvoza iz naših pokrajin. Ker našo pismeno predstavke in posre-dovanjo Centralo industrijskih korpora-cij niso imele zaželjenega uspeha, jo Centrala industrijskih korporacij sklicala konferenco zastopnikov lesne industrijo iz vse kraljevine, ki so jo vršila dno 10. iaa. v Beogradu. Zvezo industrijcev v Ljubljani je zastopal tajnik g. D. Goriup. V smislu sklepov konference, kateri jo prisostvoval v imenu Generalnega inšpektorata finančnega ministrstva tudi inšpektor g. Acimovič, je izdal inšpektorat dne 12. jan. nov cenik, veljavjn za čas od 15. do 31. jan., ki določa za po-samozne vrsto lesa nastopne postavke: St. 84.) Drva za kurjavo od 10.000 kg 2200 Din St. 85.) Lesno oglje od' 10.000 kg 10.000 Din St. 86.) Mehak stavbeni ieB, rezan, (jolka in smreka) od 1 kttb. metra 700 Din St. 87.) Mehak stavbeni les, tesan, po 1 kub. m 100 Din St. 88.) Mehak les okrogel (anteno itd.) od 1 kub. m 300 Din St. S9.) Borov les rezan od 1 kub. m 900 Din St. 90.) Borov les tesan od 1 kub m 500 Din Št. 91.) Bukov rezan in tesan les: parjon od 1 kub. m 000 Din neparjen od 1 kub. m 100 Din St. 92.) Hrastov rezan les od 1 kub. m 2000 Din it. 93.) Okrogel hrastov les od 1 kub. m 500 Din St. 04.) Hrastovi pragovi: l.fiO do 2.20 dolgi komad 30 Din 2.50 do 2.70 dolgi komad 50 Din specialni les od 1 kub. m 1500 Din Št. 95.) Bukovi pragovi komad SO Din St. 96.) Lipa, oreh in druge vrste plemenitega le-sa, rezane od 1 kub. metra 1500 Din St. 97.) Brest in jesen, rezan od 1 kub. m 1000 Din Št. 98.) Doga vedro 90 Dir. 99.) Telegrafski drogi (7 do 9 m komad 50 Din Zastopniki lesne industrije iz posameznih pokrajin so sicer opozorili, da so tudi postavke novega cenika Se previsoke, vendar zaradi ugovora ravnatelja nekega večjega podjetja v Beogradu niso mogli doseči povsem pravilnih postavk. Pač pa jc zastopnik Generalnega inšpektorata izjavil, da se cenik v prihodnjo-sti zniža, čo so statistično dokažo, da zavzema izvoz slabših vrst losa oni odstotek, ki so ga navedli zastopniki organizacij. Na konferenci doseženo znižanje postavk cenika pomeni vendar važen uspeh za našo colotnn lesno industrijo, ker je s tem vsaj deloma odstranjena nepotrebna in nepremagljiva ovira izvoza našega lesa. Z vinskih tržišč V Sloveniji je bilo v zadnjem času fzjemoma v posameznih krajih na Sta« jerskem nekaj živahnejša kupčija, ven« dar je v splošnem vinska trgovina še nadalje mrtva. V inozemstvo gredo tako iz Slovenije kakor iz ostalih vinskih po* krajin državo lo neznatne množine, ki niso v nikakem razmerju z množino razpoložljivega vina. V poslednjem če« trtlctju se je izvozilo iz cele države 9745 hI. Največ se izvažajo dalmatinska vina. Vinsko kupčijo ovirajo poleg dc> narne krize v zadnjem času tudi sne« ženi meteži, ki onemogočajo promet. V svrho ublaženja vinske krize v Slove« nlji snujejo mariborski vinogradniki centralno zadrugo za vnovčevanjc vin Iz Slovenije. Cene vinu so v glavnem nespremc« njene. Tržijo se: kmečko vino Iz za« grebike okolice po 4 do 5 Pin, banat« sko po 2.5 do 3.5 Din za liter na de» belo. V severni Dalmaciji se plačajo vina do 3 do 3.5 Din, boliša tudi 4 Din. v srednji Dalmaciji se boljša črna vina za domačo potrebo kupujejo po 6 do 63 Din, v južni Dalmaciji pa boljša bela in črna vina po 6.5 Din za liter na de« belo. V Avstriji ccne vinom naraščajo. — Cene so zelo čvrste nc samo na Dunaju nego tudi v nižjcavstrijskib produkcij« skih pokrajinah. Zboljšana uova vina notirajo 7200 do 7800 aK, navadna vina iz leta 1922. 5000 do 6000 aK, navadna nova vina 6000 do 7000 aK za liter na debelo ab Nižjeavstrijsko. Na Dunaju se dobe 12 odstotna zboljšana nova vina po 12.000 do 14.000 aK za liter. V Madžarski je tendenca vinskega trga istotako čvrsta. Cene so v zadnjem času narasle za 75 do 100 odst Vina okrog 10 odst. notirajo 560 do 600 mK, preko 13 odst. 2000 do 3000 mK za liter. V Italiji izvoz ne uspeva tako, kakor so pričakovali. V zadnjem času so so izvozile manjše količine v švito in pa Francijo. Cene se gibljejo povprečno 150 do 250 lir za hektoliter na debelo po kakovosti. Čvrste so vinske cene tudi v Španiji, dočim v Franciji cene naraščajo le radi poslabšanja francoskega franka. Sled« nje povzroča tudi precejšnje kupčijsko mrtvilo na francoskih vinskih tržiščih. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (15. t. m.) Pšenica: bajka, 79 do 80 kg, 2 odst., 2 vagona 340 do 345; banatska, 79 do 80 kg. 2 vagona 340. Ječmen: baški, 67 do 68 kg, 1.5 vagona 285. — Oves: baški, 2 vagona 235. T u r 5 č I« ca: baška, 15 vagonov 260 do 265; za marc«april, dupllkat kasa, 30 vagonov 270 do 2723: za marcaprll. 100 odst. kasa, 3 vagoni 250; marcaprll, 100 odst. kasa, 15 vagonov 270; apribmaj, 5 odst. kasa, 10 vagonov 267.5; januar»fcbruar, duplikat kass, 2 vagona 265; banatska, 15odst. kasa, 20 vagonov 270. Moka: «7», 3 vagoni 382.5. Otrobi: baški, debeli, 1 vagon 175. Tendcnca nespre« mnejena. Dunajski svinjski sejem (15. t. m.) — Dogon 2571 komadov. Notirajo za kg žive teže: debele 23.000 do 26.500, me« snate 24.000 do 27.000 aK. Hmcljski trg v Strasbourgu (12. t. m.) Cene hmelju so naraslo. Plačuje se od 2000 do 2200 francoskih frankov za 50 kilogramov. Kupčij se sklepa zelo malo. Radi majhnih množin zadržujejo trgov« ci blago. Kdor ga pa nujno rabi, mora plačati gornjo cene. Svinjski trg v Strasbourgu (12. t. m.) Uvoz živih svinj iz Jugoslavije je zopet dovoljen, istotako goveje živine in pa ovac. Svinje notirajo 8.50 do 8.80 fran« coskcga franka za kg mrtve teže. -- Napovedi za dopolnilno prenosno takso. Rok za vložitev napovedi za dopolnilno prenosno takso potečo dno 15. januarja. Kor pa večini tej taksi zavezanih družb, društev in oseb ni bilo mogoče do določonega roka vložiti napovedi, je Trgovska in obrtniška zbornic,'! za Slovenijo naprosila finančno delegacijo, naj naroči podrejenim davčnim uradom, da prošnje roka blagohotno rešujejo. Na to prošnjo je finančna delegacija opozorila davčne urade, da je finančno okrajno ravnateljstvo v Ljubljani že predlagalo Generalni direkciji posrednih davkov, da so za vložitev napovedi določeni rok podaljša do 15. februarja 1924. Ker jc pričakovati, da bo Generalna direkcija temu predlogu ugodila, jo finančna delegacija odredila, da davčni uradi z obravnavanjem individualnih prošenj za podaljšati,jo roka, do nadaljnjega počakajo. Hkrati je finančna delegacija opozorila davčno urade, da eo izreka kazen zaradi nepravočasne prijave le v slučaju, če se bodo morale stranke s posebnim opominom pozvati, da vložo napovedi. — Kakor javljajo iz Beograda, je Generalna direkcija posrednih davkov že dovolila podaljšanje roka do 15. februarja 1024. = Načrt Državne poljedelske banke. Iz Beograda javljajo, da je omenjeni načrt ponovno predelan. Glavnica banko bi znašala 500 milijonov Din. Od tega naj bi se prvo leto izplačalo 100 milijonov Din iz državne kaše, nadaljnje zneske pa na: bi po potrebi izdajalo finančno ministrstvo. Med drugim bi banka dobi-—letno tudt 50 odst čistega dobička razredne loterije, 30 odst. od vsoto, katero dajo Narodna banka drŽavi od svojega čistega dobička, po 80 oast. od vsoto. kaloro daje Državna hipotekama banka državi od svojega čistega dobička tO odst. iz čistega dobička poštnih hranilnic in diugo. = Plačevanje taks pri pogodbah z oblastmi. Ker so so dogodili primeri, da so posatrizna dtžavne oblasti ob priliki zaključitve pogodbe s privatniki izjavilo, da bo takso plačala država, je izdalo finančno ministrstvo te dni na -»se državne oblasti poziv, da so morajo v podobnih primerih ravnati po čl. 8. taksnega zakona. Po tom članu mora pri vsakj med dvema osebama sklenjeni pogodbi, ako je fina obeh oseb oproščena plačanja taks, plačati takso druga osoba, = Letna skupščina Narodne banke se vrši po sklepu zadnje seje upravnega odbora dno 10. marca 1924. = Izvoz alkoholnih pijač v Kanado. Po obvestilu nai?ega generalnega konzulata v Montrealu (Kanada) jo uvoz inozemskih vin in driurih alkoholnih oijač dovoljen le v dve provinci, in sicer v Quebeck ter Britsko Kolumbijo. Interesenti lahko pošljejo vzorce vin ln alkoholnih pijač v dveh eksemplarjih na naslov: Oonsul general of tbe Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes, Care of Quebeck liquer commission, Montreal, Canade. = Prodaja in dobava. Pri ravnateljstvu državnih železnio v Zagrebu se vrši dne 5. februarja dražba starih tračnic, pri upravi državnih monopolov v Beogradu pa dne 4. februarja ofertalna licitacija glede dobava 8800 kg kleja in 1,290.000 komadov svinčonih plomb. Natančnejše v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. = «Tahor», lesna trgovska In Industrijska družba v Loškem potoku v likvidaciji poziva upnike, naj priglase even tualne torjatve pri likvidatorjih gg. Fran cu iu Miroslavu Rusu v Hribu. = V trgovinski register so je vpisala firma Carbonaris, d. z o. z. za eksport oglja In drv v Ktfčevju. Izbrisala so jc firma Prvo posavsko stavbeno podjetje jn lesna trgovina Warlotz, Počnik in drug v Brežicah ob Savi, ker so je družba razšla. = Generalna skupščina vojvodinskih veleindustrijcev, ki se je vršila v nedeljo v Novem Sadu, j« sklonila osnovati glasilo »Trgovpčko Novino«. = Nazadovanje bolgarskega feiva. Koncem maja 1023. je pričel kazati bolgarski lev znatno boljšanje, ki se je v juniju šn nadaljevalo. Dne 15. junija je notiral funt Stevling še samo 840 lovov. Posledica toga je bilo oslabljenie izvoza, kar jo boljšaoje leva ustavilo. Dno 7. julija je notiral fuut šterling že 420, due 4. avgusta 560 levov. Padanje leva jo postajalo vedno močneje in dno 11. decembra ja izgubil lev tekom eno ura fiOO točk na švicarskih borznih tržiščih. Funt šterling je dosegol žo 700 levov. = VinSka letina v Franciji lo Alžlru leta 1933. jo po francoskih n radiih poročilih nastopna: v Franciji: calojo 5,439.755 hI in novi pridelek 56,052.038 hi, skupaj 62,422.688 hI; v A 1 ž i r u- zaloge 57.098 lil in novi pridelek 10,186.860 hI, skupaj 10,2-13.448 hI. Všteta, ni Al zacija in Loreua, = Sladkorna produkcija Rusije znaša po ruskih statisti čilih podatkih do konca novembra 1923. 16,051.145 pudov belega kristalnega sladkorja in 96.502 pudov sirovega sladkorja. (Pttd j« 16.38 kilogramov). Domače borze 15. jannarja: ZAGREB. Na efektnem tržišču tendenca nespremenjena. Nekaj več zanimanja je bilo za Eskomptuo, Jugoslaveusko, Slavonijo In Gutinajina. — Na deviznem tržišču vlada nadalje slaba tendenca. Italija je nekoliko popustila, istotako Pariz. Notirale so devize: Amsterdam 3260 do 3200, Dunaj 0.1225 do 0.1245, Budimpešta 0.305 do 0.3S5, Bukarešta 0 do 45, Italija izplačilo 386.0 do 889.5, ček 885.5 do 388.5, Koponliagen 1515 do 1525, London izplačilo 871.5 do 874.5, ček 870.5 do 873.5, New-York ček 87.25 do 88.25, Pariz 382-5 do 387.5, Praga 255 do 258, Sofija O do 67, Švica 1520.5 do 1530.5; valnto: dolar 86.25 do 87.2-5, aK 0.1235 do 0, Kč 252 do 0, francoski franki 375 do 880, leji 4143 do 4U5, lire 382-5 de 385.5; efekti: Eskoniptna 165 do 167, Ju-goslavenska 158 do 160, Ljubljanska kreditna 210 do 212.5. Slavonska 107 do 108. Eksploatacija 240 do 2425, Sečerana Osi-jelc 1770 do 1775, Gutmaun 1820 d« 183" Trbovlje 897.5 do 900, Vevče 170 do 175. BEOGRAD. Tečaji so bili izpod curiške paritete. Blaga v izobilju. Pariz je znatno padel. Notirale so devize: Amsterdam 3295 do 3310, Dunaj 0.123 do 0.1235, Budimpešta ponudba 0.36, Bukarešta 43.55 do 44, Ženeva 1520 do 1524.5, London 873.75 do 374, Milan 386.5 do 387.5, New-York 88/2 do 88.3, Pariz 383.5 do 385, Praga 257.2 do 257.5, Solun 165 do 172, Stock^olm 2290 do 2310; Talute: lire 383 do 885. Šport Službene objave LNP (Iz sejo upravnega odbora 28. deccm.) Podsavezni odbori so sestavljeni sledeče: Upravni odbor: preds. ram'A. Jug, podpreds. ing. Ivan Hrovatin, I. tajnik E. Betctto, II. tajnik M. Vončina, blagajnik N. Bttljevič, odborniki dr. R. Ko-prlvnik, V. Cimpermaii, M. Krcgelj; dr. D. Košiša, L. Zaje, I. Lukcžlč, Al. Mah-koveo (Celje), Planinšek (Maribor). Podsaveznlm kapitanom ie bil Izbran E. ing. St Bloudek. Poslovni odbor: ing. Hrovzttn, Vončl-na, Btilievlč, Cfmpertnan, dr, Košiša, V. Vodlšek, J. Klapalck. Kazenski odbor: Ing. Hrovatin, Vončl-na, dr. Koprivnik, Zaje, V. Vodlšek, B. Ksndare, Ant. Cerne. Odbor za sestavo reprezentančnega moštva: ravn. -.1 r, Betctto, Ing. Blou dek, Lukežlč, Vodlšck, C. Jainnlk, Fr. Zucchlatti; po eno mesto je pridržano PO Maribor ln PO. Celje. Nd\H naslov podsaveza: LJubljana, poštni predal 18. Konstituiranje novih medklubsklh odborov v Mariboru ln Celju Imajo izvesti PO. najkasneje do 25. januarja. Tozadevna navodila so bila Izdana pismenim potom. Upr. odbor Izreka po nalogu gl. skupščine tudi tem potoni zahvalo dnevniku »Jutro« za posebno uspešno podpiranje športnega gibanja In delovanja LNP. ter za redno priobčevanje službenih objav podsaveza. Sckcija Zbora nogom. sodnikov se naproša, da pripravi začetkoma sezone 1924 savezne sodniške izpite v Ljubljani. — Posl. odboru se nalaga, da Izvede takoj revizijo verifikacij Igralcev ter izžreba prvenstvene termine pomladne sezone; nove legitimacije je Izdati do na-daljnega le onim igralcem, za katere so bile vposlane fotografije. Podsaveznc klube se opozarja, da sc vrši 9. februaria v Zagrebu redna glavna skupščina JNS. — Opozarja se klube, da za termine 2. marca, 6. aprila In 4. maja ne sklenejo nlkaklh tekem, ker določa JNS. na te dni pokalne tekme za Olimpijski sklad. — SV. Rapid (Maribor) se odobri za 78 Din za svoječasno preveč plačano naročnino za Si. Olas-nlk. — Potrjuje so plačilo 315 Din po Atliletik SK. (Celje). — Poziva so klube, da naznanijo najkasneje do 25. t m. svoje točne naslove. — Čitalo se s pravom nastopa dne 29. januarja za SK. Korotan (Kranj): Rebolj Stane, Janša Joško; za SSK. Maribor: Hojan Milko, Stagijar MIlan, Sre-botnjak Rado. Nadalje s pravom nastopa dne 28. junija za SK. Korotan Kranj: Janša Albin. — Anulira so čltanje igr. Vidmar Frlca za SK. Slovan ter se ga čita za SK. Jadran s pravom nastopa dne 28. aprila. — Prijavnica Igr. V. Pam-merja za SK. Ilirijo se odstopi JNS. s prošnjo, da Izposluje odpustnico Oc. F. B. Talnih. Smuška tekma za prvenstvo Slove-nlle se bo vršila 20. t. m. v smeri proti Cerknici In sicer bodo tekmovali moški iz Pokoilšča čez Vini vrh v Ccrknico, dame pa z Rakeka ua isti cilj. Podrobnosti o tekmi bodo objavljene v četrtek ali petek po časopisju. Vljudno prosimo vse one sportnlkc-netekmovalce, da gredo JZSS na roko s tcin, da se nujno prijavijo kot nadzorniki na progi In sicer najkasneje do petka zvečer ob 6. ua spodaj označeni uaslov. Prijave tekmovalcev za obedve teknil se zaključijo istotako ob 6. zvečer v petek istotam. Pravico do tekmovanja imajo vsi v J. Z. S. S. verificirani športniki. Naknadno verificiranje se lahko priglasi še ta teden. Prijavi za tekmo je priložiti pri- javnlno v znesku 15 Din. — Start za moško tekmo na PokoJIšču je ob 11. dopoldan, za damsko tekmo za ob 12. nad Rakekom. Prvi tekmovalci bodo prispeli na cilj v Cerknico okrog 13. Jugoslo-venski zlmskosportnl savez, tvrdka Qo-rec, Kreditna banka, Ljubljana. T. K. Skala, podružnica Jescnlct priredi 20. t. m. ob 13. sankaško tekmo z »Jeseniških rovtov«. Prijave v restav. raciji »BodlaJ« Jesenice do 18. t m. ob 18., pozneje le proti dvoini prljavninl do žrebanja, ki se vrši ob 10. pri »Višnar-ju», Jesenice. Clanl 10, nečlani 20 Din, Sestanek 18. U m. ob 20. v klubu. — Od-bor. Smuškl odsek lllrlle v Ljubljani sklicuje v sredo, 16. t ra., ob 20.30, sesta-nek v kavarni Evropa. Važno radi nedeljske prvenstvene tekme za Slovenijo. S. K. Hermes v Ljubljani sklicuj« v nedeljo 20. t m. ob 9.30 dop. v gostilni »Štcpic« v Sp. Slški svoj redni letni občni zbor. Za slučaj nesklepčnosti ob napovedani url se vrši občni zbor pol ure pozneje ob vsaki udeležbi. Seja upravnega odbora Ljublj. nogometnega podsaveza se vrši danes 16. t m. ob pol 20. uri v lokalu Športne zve-ze. — Tajnik. tObzort o našem zimskem športa, Zagrebški «Obzor» objavlja simpatično pisan člančič o zimskem športu v Sloveniji ter povdarja, da Ima Slovenija predvsem mnogo Izvrstnih smučarjev. »Ta panoga športa — ineni «Obzor» — je zelo razširjena in jo Izvršujejo tudi imovltejšl kmetje. Skoda je le, da se Slo. venci dosedaj še niso udeležili nobena mednarodne smuške tekme, da bi sc mogli njihovi rezultati ua tem polju pri-merjati z onimi drugih narodov.« — (Ta trditev nI točna, ker sta se dva naša smučarja lani udeležila mednarodnih smušklli tekem na Češkoslovaškem. Op. ured.) List nadaljuje, da so Slovenci tudi v drsanju dali nekaj odličnih mojstrov. Zalibog Iz raznih vzrokov se tu-di v Sloveniji kakor še nikjer pri nas ne goji hockey na ledu. Zopet krasen uspeh Hajduka. Splitski Hajduk je Iz Afrike odpotoval v Fran cljo, kjer jo že pri svoji prvi tekmi prav častno rcprtzentiral jugoslovanski nogomet V Marseiile ie premagal s 3 : t prvaka Južne Francije 01ymPique Marseiile. Scortala sta Ber.čič 2, Brnačlč Ante 1. I astnlk In Izdalatell Konzorcll »Jutra* Odgovorni urednik fr. B rožo v IS. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Lluhllant Rešimo soWi Tabor! Tutoi v IliJ-ULlblfcfciaA Od pondcljka na torek je prenočilo v Ljubljani skupno 132 tujcev. Od teh so je nastanilo 104 v hotelih in sicer: UNION: Arzt Markp, potnik, Du« naj; Eisenbart Adolf, mag. pharm., No« vomesto; Adler Manfred, trgovec, Gra« dcc; Ballestein Ernst, lesni trgovce, Za« greb; Berntscn H., industrijaL, Amster« dam; Bcnedik Marko, veleindustrijalec, Zagreb; Berger Emil, potnik, Dunaj; dr. Druškovič Andrej, inšpektor, Beo« grad; Franki Josip, trgovec, Dunaj: E. Flclscher, trgovec, Niirnbcrg; Fcldmann Josip, trgovec, Llnz; Gotzl Bertold, trg. potnik, Dunaj; Groff Samuel, zasebni uradhik, Budapest; Hopf Karol, trgovec, Dunaj; Hofnmnn Just, direktor, Zagreb; Košenina Franc, notar. Gornji grad; Krantz Julij, trgovec, Dunaj; Klaus Ad., potnik, Asch; Krašovco Franc, lesni trgovec, Vrhnika; Mangold Ivan, krznar, Gradec; dr. Mitrovič Jurij, načelnik po« ljod. min., Beograd: Matajc Leo, po« sestnik, Stražišče; Majdič Franc, župnik Motnik; dr. Ogrizek Anton, odvetnik, Celje; Penn Makso, trgovec, Miinchen; Strauss Josip, trgovec, Frankfurt; Stern Kari Henry, trgovec, London: Schacherl Emil, trgovec, Dunaj: šošter Janko, trg. potnik, Celje; Tašner Josip, inšp. min. za agr. ref., Beograd; Ulrich Hans, in« dustrijalcc, Dunaj; Vamos Ferdo, pot« nik, Trst; Vorga Evgen, trgovec, Milan; Vari Evgen, zasebni uradnik, Budapest; Winzig Filip, tovarniški direktor, Moj« strana; Vojnovič Voja, trgovec, Beo« grad. SLON: Bufon Feliks, trgovec, Trevi« so; Baebler Ada, žena bančnega uradni« ka, Celje; Biebcr Robert, tovarnar, Gra« dcc; Breznik Josip, posestnik, Središče; Demšar Vladimir, medicincc, Železniki; Hudovoraik Ivan, trg. uradnik, Domža« le; Jankovič MIlan, trgovec, Trst; Kop« pilov Karla, zascbnlca, Schvverin; Kun« dič Rade, trgovec, Zagreb; Kocbek V„ zasebnik, Kranj; Kcbcr Ivan, tovarnar, Tacen; Mainardis Dante, industr. agent, Casarsa; Meyer Alojzij, inženjer. Ko« zmince; Niholac Ante, bančni uradnik. IMetkovič; Ostevc Marija, žena trgovc«, Beltinci; Pristcr Gvido, trgovec, Trst; | Pirjcvec Anton mesar, Sežhna; Pelicon Anton, mesar. Šcmpas; Porenta Josip, gradbeni nadkomisar, Kranj; Perdan Rm zascbnica, Metlika; Ruppo Josip, trgo« vec, Zagreb; Scarpa Silvi, potnik. Trst; Steincr Alfons, trgovec, Zagreb; Ste« pančič Ivan, posestnik, Renče; Spacil K., lcsotržcc, Mozirje; Stlplovšek Franjo, 'stud. art.. Maribor; Skiebar Jurij, go« | f.tilničar, Štajcerje; Stern David, trgov« ! ski potnik, Dunaj; Schosbcrger Evgen, ! trgovec. Novi Sad; dr. Vrtiš Vlastimil, ! univ. asistent, Brno; Zupan Andolika, i natakarica, Zagreb; Zalokar Ljubo, tr« ' govkn, Celje. j JU2N1 KOLODVOR: Kosmač Josip, ' trgovec, Mojstrana; Kuhar Franc, trgo« I vec, Murska Sobota; Obilčnik Josip, potnik, Skofjaloka; Petrovič Veljko, di« ' iak, Derv-enta; Rechcs Samuel, potnik, Duna); Žagar Josip, trgovec, Cerovo. LLOYD: Albrecht Ivan, trgovec. Ho« tederšica; Kohn Ivan, potnik, Dunaj; Robič Friderik, artist Trst. SOČA: Gržinič Ivan, trgovec, Brc, Istra; Habjan Karol, trgovec, Domžale; Lončar Ivan, pošt. poduradnik, Celje; Rebec Rezi, trgovka, Sežana. TRATNIK: Duletič Dušan, akademik Budva; GeržcI Franc, trgovcc, Prager« sko; dr. Gorišek Milan, odvetnik. Sveti Lenart. ŠTRUKELJ: dr. Aleksander Erik, di» rektor t. o. š., Zagreb; Arapovič Stani« slav, zasebnik, Karlovao; Bubois Hugo, trgovec, Zagreb; Galič Rudolf, bančni ravnatelj, Kočevje: Grobotek Vikt., le sotržec. Sv. Janez, Gor.; dr. Lovree Fr., odvetnik, Ormož; Novak Ivan, zobo« tehnik, Miinchen; Nachbar Artur, trgo« vec, Sevnica; Plcterski Ivan, trgov, pot« nik, Maribor; Sand Edvard, disponent, Maribor; Škcrlec Ivan, trgovec, Ribnica: Žnidaršie Anton, trgovec, 11. Bistrica. Poleg tega je prenočilo 28 tujcev pO gostilnah in sicor: Tivoli 3, Do Schiava 4, Stari tišlar 14, Ravnik 1, Amcrikanec 3, Kajfež 1 in Lozar 2. Ljubljana 1b. lannnria 1024. IJnblfan* POR nsd moriotn Krai opszovania Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . ' Zagreli . , Beograd . Dunaj , . l'raga . . Inomost , oh 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni ti n k 768 4 766 7 765-9 767 9 770 o 7*7 5 770-5 764-9 ZrRčna tpmneratura -37 -1-8 -2-5 -4-0 -100 —5-0 -90 -90 Veter jugzp brezvotra n iug. vzh. brezvetra Ublačuo 0-10 oblačuo pol obl. m<*gi i pol dbl. januo Psdavine mm V LJubljani barometer nižji, tomoer. nižja. Soincc vzhaja ob 7'40, zahaja ob 16-39 Dunajsko vremensko poročilo. Vreme se v Avstriji nI izpremcnllo. V dolinah je žc redno megla, višine so jasne Mraz so je poostril, tako da ie včeraj. lo malo štaclj imelo kratek čas temperaturo nad ničlo. Napoved za 16. t. m.: Sedanje vicme bo trajalo. 'jlarlo Marianl: Ljubezen je prepovedana (Konec.) Trpela sva bedo, pomanjkanje, udo-• tvo. Desetkrat sva začela živeti Izno-va, desetkrat sva si opomogla — iz nič; n udarci so naju vedno nanovo potisnili b tlom. In vedno se je ponavljajo Isto. Bila Je najina krivda, da sva bila mlada, lepa, pridna, ki jI nI bilo pomoči v očeh ljudi. Po tem takem ščiti postava zločince. Ce bi bila prišla jaz sem, da se pritožim zoper človeka, ki je zahteval za J00 dolarjev mesečne plače razen deset ur dnevnega dela še mojo čast ln moje telo, bi se ml vi sodniki, ki me bosle zdaj obsodili, smejali na vse grlo. Postava se ne trudi, da bl kaznovala goljufijo, podlost In nlzkotnost; ne: postava ščiti zločince. Ce bl ne bilo postave, bl se ljudje čuvali zlega, ker bi mislili na maščevanje prizadetih. A pred tem maščevanjem Jih čuva postava, paragrafi, porotniki, policija... Zategadelj se zločinci šopirijo ln nosijo glave pokonci, ker ste vi tu, fcospodje postave, II jim zagotavljate zdravo kožo. Žrtvam ostaja le ena pot: samomor. Idljo-li! Morali bi vsaj prej, kot razljučcnl psi umoriti one, ki jih tirajo v samomor.* • Uboga reva! Preveč resnic Je povedala porotnikom. In so Jo proglasili za blazno. Bila ie to njena sreča, a bilo Je tudi prvič, da Ji je resnica nekaj Ijorlstlla. Kajti če bi bili verjeli, da more ženska pri zdravi pameti govoriti take stvari, bl bila gotovo obsojena na trideset let. • Znameniti odvetnik, pri katerem je bil ftjen soprog uslužben, jI Je dvoril. Bil Jc človek, ki Jc uredil vso stvar na zelo rafinlran način. Poslal Je njenega moža zastopat neko zadevo v oddaljeno, zelo oddaljeno mesto. Med njegovo odsotnostjo Je poslal gospe, da bl se ne dolgočasila, ker je bila sama, vstopnice za gledališče. Gospa Je dva aH trikrat sprejela. Advokat Jc bil v gledališču ter Jo prišel pozdravit v ložo. Govoril Je vljudno, taktno, fino, s povdarkom ironije, lahne Ironije pod sivimi, po ameriško obritimi brki, nad tanko gornjo ustnico. Lahen ironičen nasmeh je vibriral v kotu njegovih usten. Gospa zato ni hotela več sprejeti vstopnic. Rekla Je slugi, da jc trudna, da jo boli glava, a končno je prav odločno povedala, da se brez družbe svojega soproga v gledališču dolgočasi. Odvetnik se Je delal, kakor da ne razume. Prišle so rože, rože častilca, ki hoče ostati nepoznan, a želi nasprotno. Gospa Je rože vrnila. Z možem sta se smejala tem poskusom; a čutila sta obenem bližajočo se nesrečo. In nesreča je prišla, ko Je moral Iti zagovarjat neko zadevo v daljno mesto, kjer Je moral ostati osem dni. Drug dan njegove odsotnosti se jc potrudil znameniti odvetnik v avtu k gospe svojega substltuta. V kotu ustnic mu je Igral običajni Ironični nasmeh. Govoril je razločno! «Vi ste prepametna, da bi vam govoril dvoumno, a ugajate ml preveč, preveč vas ljubim, da bl se krotil. Štirje meseci so, kar vas vroče želim. Poskušal sem na vse načine, da vas pripravim do. tega razumevanja na galanten način. Po štirih mesecih, mož kakor sem jaz, zgubi glavo. Sem starejši od vašega soproga ln tudi gršlt priznam to. A Imam sloves in stotlsoče dolarjev letno. Karijeva vašega moža Je v molih rokah; ako ga ljubite njegovo usodo odloči le ena vaša beseda, žrtvujte se malo, ako nc zame, pa zanj. Ponudim vam laliko stvari, katerih vam on ne more dati. Pomislite!... Dovolj mi je, da ste z menoj nekoliko ljubeznivi. Morem vam ponuditi vse, česar svet niti slutil ne bo: povišam plačo vašemu soprogu. Verjemite ml, ponujam vam srečo. Samo zgrabite jo s to lepo rokeo, katero bl hotel videti bogato okrašeno.. Gospa mu Jo je odtegnila In si Je gledala nohte. Smehljala se jc. Cujte: «Prcd par dnevi Je bil moj mož povabljen k čaju, k ravnateljici zavoda, kjer poučujem klavir. Ravnateljica mu je namignila, da je 25 let star, da Je lep fant; način ln besede malo drugačne, a v bistvu Isto, kar ste pripovedovali vi sedaj meni. MoJ mož Je prišel ter mi povedal ves pogovor In smejala sva se oba. Jaz moram vrniti ljubeznivost svojemu možu tudi od svoje strani. Vendar pa, da ga vi ne odpustite iz službe, bom molčala o tem, kar ste ml pravili. Sedaj se bom, mesto da bl se smejala ž njim, smejala sama, drugače bi se smejala dva... Ponudila mu je roko, mirno, brez Jeze. Bila ga Je že vajena. Ko Je advokat odhajal po stopnicah, je mrmral med zobmi: «Za hudlfia, smejali se bomo trije*... In odpustil Je substltuta Iz službe. Tedaj Je mlada lena, vedno mirna, vedno smehljajoča, vtaknila samokres v mul In šla na obisk k znamenitemu odvetniku. Ta Jo ie sprejel srečen, razburjen, tipal Je pač na spokorltev — a ona jc bila mirna, smehljala se Je In Je končno potegnila iz kunjega mula fin, z bisernico obložen samokres ter z enim strelom razdejala advokatovo črepinjo. Danes zjutraj je bila zadnja obravnava. Obsodili so jo samo na štiri leta Preveč resnic je povedala, tako, da se Je njenemu zagovorniku lahko posrečilo vzdržati trditev o njeni nepopolni pameti. Tako Je prvič odkar svet stoji, resnica koristila. Edina ženska, ki Je bila poštena — Je bila obsojena. Škandal je provzročll, da Je njen soprog postal znamenit, In da misli same na njo. In na to, kako Jo bo oprostil pri vzkiicnem sodišču. Yokohama vstaja iz razvalin Lanski potres na Japonskem Je bil, kakor se je splošno pisalo, eden največjih potresov v zgodovini. Politiki In diplomati, ki budno pazijo na to, da vsako nesrečo Izkoristijo v svoje nakane, so tedaj razglasili, da je Japonska prenehala biti velesila. AH zaman; njihova pre rokovanja In sodbe o politični degradaciji Japonske so ostale samo pobožne želje. Japonsko, katero je zadela ena največjih potresnih katastrof v zgodovini, se Je brez obotavljanja podala na delo, da Izbriše strašne sledove potresne katastrofe. Danes jo japonska potresna nesreča že skoro prebolena. Diplomati molčijo in ne govore več o tem, da Je Japonska v razvoju potisnjena za pol stoletja nazaj. Nasprotno. Svet strmi, ko vidi, s kakšno energijo so šil Japonci takoj na delo, da spravijo pohabljeni Tokio ln razdejano Yokohamo zopet v stari red. Neki londonski list, ki le poslal svojega posebnega poročevalca v Tokio In Yo-kohamo, objavlja njegova opazovanja. Yokohama, piše korespondent, se smo-treno dviga Iz razvalin. Ves Japonski narod, od najvišjega do najnižjega Jc na delu, da popravi kar Je pokvaril potres. Na tisoče delavcev Ima posla pri obnovitvi mesta. Načelstvo mesta Yoko-liama Je dovolilo 600 milijonov Jenov kredita za popravo cest v mestu, za zgradbo vodovodov In sllčnih sredstev. Popravljajo sc trgi, ceste, ulice, parki, pristanišča ln se pri vsem tem upoštevajo temeljna pravila za olepšavo mesta. Japonci hočejo, da bo nova Yoko-hama lepša od stare ln se pri tera ne strašijo ne truda, ne stroškov. Kljub temu, da Je kolodvor r razvalinah, funkcljonlra železniški promet brez hlbno. Par sto metrov od postaje sc ustavljajo vlaki. K njim pribiti vselej ua stotine avtomobilov ln kulijev, ki odpe- ljejo novodošlece kamor želijo. Japonci nočejo, da bi radi potresnih posledic trpeli tudi oni, ki niso bili direktno prizadeti od grozne nesreče. Vse svoje moči žrtvujejo, da bl napravili tujcem bivanje v Yokohami čimbolj prijetno in udobno. Po ulicah vozi živahna cestna želez« niča. Vozovi so novi. Stari so zgoreli med razvalinami; deloma so jih razdejale eltsplozlje. Cez prekope vodijo nanovo zgrajeni mostovi. Povsod 'drdrajo kočije, kličejo kullji. Banke so se naselile v barakah. Trgovinska zbornica posluje v nekem velikem skladišču brez oken. Pod Isto streho uživajo gostoljubje tudi nekatere Inozemske tvrdke, ki trgujejo s svilo. To je pravcata trgovska hiša. Pisarne so brez potrebne opreme; mesto miz in stollc vidiš samo blagajne, ki služijo uradnikom za pisanje ln sedenje. Imcmi tvrdk so napisana na posamcznili tablicah, ki so prilepljene na blagajnah. Najbolj živahen utls napravi na obiskovalca pristanišče. Japonci se hočejo zavarovati prod morebitno novo potresno katastrofo ln gradijo dele skladišč ii-cinka. Parobrodl pristajajo v dolgi ravni črti. Bolniško službo opravljajo deloma, še sedaj ladje, ki so zasidrane v lukL V četrti za vile se dvigajo Iz razva' lin lične stavbe In stavblcc. Neka restavracija se je naselila v leseni hiši In nosi napis: «Pr! potresu,. Cene so visoke, ker ni velike izbire v jedilih. Človek se pač mora zadovoljiti z vsem, kar dobi. Japonci pa umejo biti v tem ozlru zelo skromni. V Toklju se prav tako mrzlično dels In popravlja kakor v Yokuhami. Večina hiš v prestollcl je le za silo popravljena. Življenje je zopet v starem tiru. ulice so živahne. Japonska dela In bo zabrisala sledove potresa prej kakor bl si Evropejec utegnil predstavljati... dane M pur 7.» .Popisovanje« In „Z«nltT«- •• r.Sun. ...ka beseda I Din. - Prlobfujejo >• lo aimll ogla.l.kl K pla&anl v naprej Plat« »e labko tudi v mamkab Nm vprutanja odgovarja aprava le. te Je »pračanju prlloiena inamka ca odgovor ter manlpulaeljrka pristojbine |2 Olnl- Pouka v italijanščini Cflll gospodična. Ponudbe pod nDober udtelj" na upravo .Jutra". 1391 (dobo) Eontoristinjo imnino slovenščine, srbohrv., IieniSeiae ln stenografije, ov. fatetnleo, ki Je dovršila najmanj dvorazredno trgovsko isolo, sprejme takoj elektrotehnično podjetje. Ponudbe t navedbo dosedanjega službovanja ln dovršenih Sol, starosti zahtevano plafie na: postni prodal St. S v Celju. 1316 Agilen potnik Ealnsterijske stroke sa Slovenijo ln Hrvutsko, sc teto. Ponudbe na upravo ..Jutra" Pod ..Galanterija". 1363 Plačilna natakarica Ca dopoldan ln kavarn ,&kl vajenec. bo sprejmeta takoj » kavarni PreSereo v LJubljani. 1837 iSlov. družina v Nišu l''V* 14 do 161ctno zdravo, puSteno ln delavuo deklico U trem otrokom od £1—7 let, katera bl Imela veselje tudi 0o gospodinjstva. Plača po flngovoru In cela oskrba. — Ponudbo Da upravo „Jutrn" Pod „NI5". 1203 Mlajši intel. gospod ki bl bil pomot Šefu, že veflt v trgovini ln perfekten knjigovodja, vstopi labko takoj. — Oferto je poslati upravi Jutra" pod „ToCcu1208 (iščejo) Mesta kontoristinjo v mestn al) na dPželi, Seli gospodična s dveletno prakso, vesta vseh pisarniških del, zmožna slovenskega In nemškega Jezika. Nastopi takoj. Naslov povo uprava „Jutra". 1288 Knjigovodstvo-bilance sestavlja, upeljuje, renovlra In revidira t in izven Ljubljane strokovnjak, trgovski akademik, dolgoletni praktik v banki in Industriji. NaroČila pod značko ..Mcrcator" na upravo „Jutra". 1367 Nova Jedilnica e« proda no nizki ceni. — Naslov pove uprava „Jutra". 1361 Kočija popolnoma renovirana, za 2 konja, se po ugodni ceni proda. Frau H o C < t i r, Velike LaSče. 1340 2 skoraj nova fraka s svilo podložena ln eno salonsko suknjo, prodam. — Naslov pove uprava „Jutra". 1288 Gospodična izurjena v galanterijski stroki, Išče sluužbo In bl šla tudi v manufukturno trgovino dva meseca brezplačno. — Naslov ▼ upravi „Jutra". 1200 Natakarica pridna, zanesljiva In vsestransko lzvežbana, išče službe. Naslov pove upr. ,Jutra'. 1280 Knjigovodkinja zmožna dvojnega iu arneri-kauskega knjigovodstva ter bllanoc, vešča slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika, deloma tudi laškega, iščo mesta. Nastopi takoj. Cenj. ponudbo pod šifro ..SamostoJ-na moč" na upravo ..Jutra". 1222 Hlapec tej-t°n in močan, popolnoma tetsft v krmljeuju, čiščenju In n&iunl konj kakor tudi voz-ujc z Istimi, sa sprejme ta-toj. 'otanovanjo ln hrana v kiši Plača po dogovoru, najmanj pa 300 Din mesečno. Prednost Imajo samci z večletnimi Izpričevali. — Franc GerielJ, trgovec, Pragersko. 1141 Vajenca čvrstega, s primerno šolsko naubrazbo, sprejme konfekcijska trgovina v LJubljani. — Ponudbo na poštni pralni 6t. 04. 1068 Mlada šivilja želi k dobri In fini družini, da so priuči kuhanja. Zato bl v prostem času šivala. — Naslov pove uprava „ Juti a". 1086 Trgovski potnik dohro vpeljan r Sloveniji, išče mosta. Prevzame tudi provlzljsko zastopstvo. Cenj. ponudbe na upravo ,,Jutra" pod ..Provizija". 1382 čreslo smrekovo, drobljeno. par Ta-gonov, prodam po ugodni ceni. Dopise na poštni predal 6. Vrhnika. 1360 Kočija odprta, elegantna, z gumtja-stimi obroči na kolesih ter t najboljšem stanju se nahajajoči voz, se proda. Polzve se: Cesta na Kodeljevo 8. 1380 Zlata verižica moška ln ura, ae proda. — Naslov povo uprava „Jutra". 1302 Nekaj moder, pohištva Ee radi pomanjkanja prostora proda po jako nizki ceni. Poizve se v informaelj3kl pisarni Joško Sever, Ljubljana, Dunajska cesta 5. 1386 Lopo posestvo tri četrt ure od Celja ob okr. cesti, obstoječe iz dobro ti- dane hiše, na novo prenovljene s petimi eobanil ln kuhinjo, 4 orelo najbolj rodovitne Kemije, dva sadonouni-ka, začasno gostilna, prekinjena radi preselitve, se poceni proda. — Ponudbe na poštno ležečo Celje štev. 25. 1323 t Biiša s trgovino s mešanim blagom v večjem trgu na Štajerskem, s« po ugodni ceni proda. Ponudbe pod ..Ugodno" na upravo „ Jutra". 1280 Enonadstropna hiša na periferiji, e prodajalno ln podzldanlmi kletmi, se ugodno proda. Lokal In del hiše se Izprazni. — Naslov pove uprava „Jutra". 1875 Večje posestvo ležeče v bližini postaje na Dolenjskem, po možnosti poleg ceste, ae kupi. Oforte z navedbo najnižje cene in popisom posestva In hiše, naj se pošljejo na upravd ,Jutrar pod šifro ..Kupec". 1341 Trgovec vešč 5 Jezikov, Išče slu!v-e. . Gre tudi za potnika v kakršnikoli stroki. Naslov po-«-uprava ..Jutra". 1300 Kuharico aobro pošteno, iščem na dan. Naslov pove uprava ,,Jutra". 1370 Učcnee Primerno službe želi absolventlnja dvorazredne trg. šole s par mesecev prakse. — Cenjene dopi»o na upravo ..Jutra" pod šifro ..Absolven-tlnja". 1401 Prvovrstnih smrek borov ln hoj 800 m* od 80 rm dalje se proda franko Pe-trovče. Ponudbo na Teržnn, Petrovče. 1330 Lepa maska (Tcufelln) rdeči atlas, so proda za 200 Din. -— Naslov povo uprava „Jutra". 1402 Lopo goveje maslo Ima naprodaj večjo količino Angela Ceh-Vršič, trgovina v Ljutomeru. 1232 Trbovoljski koks • Iščem za franko Maribor. Cenjme ponudbe na Tc-arna .Metra", Maribor, Mlinska 13. 1318 Mlin in žaga s stanovanjem, se takoj proda za 450.000 Din. Samostojna vodna moč, stanovanje se takoj odstopi. - Nadnlnje Informacije daje kavamar Vanosl v Kamniku. 1396 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v sredlul mesta, pri boljši družini, ako mogočo s hrano. Išče za fe bruar soliden samski trgovec. Takojšnje ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Soliden", 003 Lipovih hlodov ^ durrmko In moško kro- loplh, 4 m dolgih, sr proda l» lvo, samo Ljubljančan, so 3 vagone po vmdnl ceni. -»prejme Ukol Konfekcijska Polzve se: Andrej Krecar. trgovino, Prešernova ttllcn a vi>,marJo-6t. Vid pri LJ''h-iU73 i UunL 1216 cLjiibljanski Zvon* lepo obrunjeno letnike: 1898, 1011, 1916. 1918 t*r ,.Dom ln Svet" 1806, kupim. Event. tudi druge letnike ..LJublJ. Zvona" — lonudbe pod filfro ..Ljubljanski Zvon" na upr. „Jutra". Veliko stanovanje v centru mesta. Plačam polovico celotne najemnine in odstop 2 ncopremljenlb sob, za ureditev elegantnega »am-ekega stanovanja. Direkten vhod s stopnjlšča ln souporaba kopalnice, pogoj Pn-nudbe pod ..Udoben stan" no upravo „Jutra". 253 Velika soba s štedilnikom ln prltlkllnami, prazna, se odda In opremljena soba z eleklr. rnzsvetljavo Naslov pove uprava ,,Jutra". 1381 Samostojen gospod liče d te neopremljenl sobi, da si uredi lep stan. Plača dobro. Souporaba kopalnice, poseben vhod e stopnjiflča. — Ponudbe pod ..Podjetnik" na upravo ..Jutra". 213 Trgovina se vzame r najem na prometnem kraju. Ponudbo na upravo ..Jutra" pod llfro .Trgovina". 1305 Gostilna r prometnem kraju, se rzame na račun ali v najem. Cenj. ponudbe pod Slfro ..Točna 55" ua upravo .,Jutra". 1212 Pisarna in skladišče. Pisarna (lokal) v LJubljani na prometni ulici, lepa in svetla, s veliko izlozbo ln suho ln veliko skladišče blizu gl. kolodvora, se oddasta. Ponudbe pod ,,Pisarna" na upravo ..Jutra". 1207 Trgovski lokal ■ vsem inventarjem, se odda ▼ obmejnem trgu, t najrm. Naslov pove uprava ..Jutra". 1365 Kompnnjonka se sprejme v kavarulško podjetje z dnevnimi koncerti. — Naslov pove uprava „Jutra''. 1335 Kdo posodi 15.000 Din proti zastavitvi dveh motornih kolee za dobo 6 mesecev proti dobrim obrestlm. Cenj. ponudbe pod »Uro ..Nujno rabim" na upravo „Jutru". 1368 100 odst. zagotovljeno Plamene ponudbe pod 750 tisoč dinarjev na podružnico ..Jutra". Maribor. 802 Posojilo 15.000 Din iščem za dobo 6 mesecev z vlboklml obrestmi, proti menici garantu In zartavl brl-IJanta. — Ponudbe pod ftlfro ..Trgovec" oa upr. „Jutrs" 1378 Klet suha ln velika, sc odda. — Vpraša se pri lastniku Novi Udmut 78. 1380 Za pisarno se išče 1 večja aH 2 manjši sobi v sredini mesta z elektr. razsvetljavo In eeparatnlm vhodom. Ponudbe z navedbo ceno pod ..Januar" na Aloma Dvignite pl3mo ▼ upravništvu Company, LJubljana. 1381 „Jutra". 1301 Naročajte „Jutro"! Tiha sreča, neznanko. Darujte za Dijaško hubinje? ■ a ivi u Lisičje in drngo kože divjačino ne prodajajte Spekn-lantom med vožnjo v, Ljubljano in na ulicah.; Prodajajte donnilm IrgivMi« ¥se Rože 6 mladih psov ln 1 pnico čistokrvne volčje pastu«. prodam po nizki ceni. Oddajo se do 81. t m Iv.iu P e r I a n . Gorenja vas nad fikofjo Loko. 1385 lEnp&uzm Pošten najditelj 8. t m. zvečer na poti: pošta-Preernova ln Stritarjeva ul. zgubljene srebrne ,,Tula" cigaretne doze, naj vru« isto proti nagradi v upravi ,,Jutra" ali qa policiji. — Predmet Je zgublielju spominske vrednosti. 1388 ■ ■ VI Semenska trgovina Al. Korelka, LJuhlJapa, Dlei-welsova cesta, VrtAča At 8 naznanja, da Je realk za leto 1024. izšel ln se dobi brezplačno. 1344 H OpocarJamo na Zakon o uMasiiii m srsski samoupravi ki se naruia pri Tiskovni zadrugi v LJubljani ter Teija » poftniuo vred Dlo 6 60. acine kupuje skozi vse leto in v vsaki množini ter piačujo po naj višjih dnevnih cenah za ek-soort v inozemstvo JI. Mravič trgovina z uan em Ljubljana. FlorUaeska ollcail jclQ$e in smrekove rnodrllBrc i v TPaki množini. Ponodl>o poslati na: 226 i J. Ražtfikr, Fioae. «DomovIna» zahaja v Sloveniji na vse pošte, v vse občine in vsako vas. «Domovina» je najbolj priljubljen ljudski list, ki gre iz rok v roke in ga vidite Citati skoraj v vsaki slovenski kmečki in obrtniški hiši. «Domcvina» je najcenejši in najboljši insera-cijski organ. Priznano je, da imajo njegovi < na Lovska puSka ve kupi y neposredni bližini Maribora, dn bl Bl Jo kupec Inhho ogledal. Ponudbo pod ,,Lovska puflka" na upravo „Jutra". 1278 Mesefna soba opremljena, t »rodi meata. ee enemu ali dvema go.podoma tp.knj odda, — Naslov pove uprava „Jutr»". 1405 Trnmovo kupim v v.altl mnofclnl v dimenzijah 4/8. 6/8 <>'1 5 do g m dolžine. Ponudbe e navedbo eeno franko vpgon. Doplrl pod ..Bonomorot," n* upravo ..Jutra". 833 Sobo laPe selo miren in soliden gospod. po moSneBtl r bližini lelitilk.. Ponudbe pod ftlfro .,Takoj 20" na upr. „Juira". 1403 Na hrano in stanovonic se sprejnte a 1. frhrmirjetn 1—2 stsrrjta gospoda. Naslov I pove uprava „Jutra'\ 1307 1 oglasi največji uspeh, g P Tarifa za inserate zmerna. Dopisi na up.avo «DomovIne» v Ljubljani, Prešernova ulica št. 54. O M N < O a is Vsi odidejo ▼ delovni kabinet Nycta-lopov. On zaSne prvi govoriti. Kratka, a popoln^ v vseh podrobnostih je njegova povost o dogodkih, ki »o »e odigrali na Bermndih. Gospod Lourmel in gospod Prillant sc mu Se enkrat zahvalita v imenu Irene in Henrija. Razgovor »e zafcne eukati okoli Irene in Henrija, da-li in koliko časa bosta zdaj vama pred Lu-eiferjevimi napadi. Potem pa preide na Szvauredni slu Ca j, ki se je pripetil Lan renei. »Vražji Lucifer!* vzklikne doktor Lourmel. Vprašanje je zdaj le, če bo po dvakratnem fac to matičnem prikazovanju ...» »Kaj?« se začudi Sainclair. »Lucifer ee je prikazrl gospodični Paili in gospodu Prillantu... prav ia prav njegov fantom... A o tem boste čuli pozneje ... Torej vprašanje je sedaj, če bo po dvakratnem* fantomatič-nem prikazivanju — prikazal se je 20. maja mod 6. in 7. uro zjutraj — ta-jinstveni Lucifer sploh Se zmožen, da kaj Škoduje ...» »In smrt gospoda Mathlasa?« ugovarja Sainclair. »Res,» pritrdi profesor. »Tudi jaz jo pripisujem njemu, tembolj, ker je nastopila isti dan med Šesto in sedmo iyo zjutraj. A to mojemu mnenju ne nasprotuje.* <4\a kaj opirate svoje mnenje?« vpraša gospod Prillant, »ko trdite, da odslej Lucifer ne bo mogel Škodovati, vBii nfkaj časa ne?» »Ponovimo še enkrat to, kar smo vedeli Se od prej, in to, kar nam je pravkar povedal Sainclair,« odgovori profesor. In gospod Lourmel pripoveduje ob pozorni pazljivosti Nyctaloipa, Paili in gospoda Prillanta: »Prvič. Na Bermudili, kamor je Sainclair dospel 20. maja po sedmi uri zjutraj, ni naletel na nikak odpor. Vi vsi voste dobro, da razdalje stotin ln stotin kilometrov Luciferja prav nič ne ovirajo; naša misel prehiti raadaljo od Pariza do New-5forka prav tako hitro, bliskovito, kakor od Pariza v Vereailles. In ker je, da se tako izrazim, misel voz, po katerem se prevaža volja; ker se včasih misel in volja zlijeta v eno; ker je volja Luciferjovo orodje, ln ker je končno Lucifer dobro vedel, da sta Irena in Henri zaprta in ujeta v Votli Skali, bi on broz dvoma čital Irenine in Henrijove misli — če bi njegova magična, sila ne bila utrpela na miži; vedel bi o navzočnosti Nvcta-lopovi na Bormundih, vedel bi o njegovi zmagi nad Rupe.rtom VI., in z vso svojo peklensko močjo bi se zagnal v boj proti Nyctalopu; ujel bi bil in ne bi izpustil it rok Irene in Henrija, da bi Nyctalopa zmešal; vplival bi bil ra duhd Grisylinega, na katerega ima brez dvoina neomejeno sugestivno moč ... A kaj se je zgodilo? Na Ber-mudih so se odigrali dogodki, tako ]>o-gubni za Luciferja, a on se ni zganil ni najmanj. Menim torej, da je moja podmena zelo verjetna: Lucifer vsaj zdaj nima več tietga strašnega vpliva na človeške možgane, kaj pa je temu vzrok, tega seveda ne ve niklo.* »Logično,« pritrdi mirno Sainelair. »Res je,« podkrepi gospod Prillant. Laurerico ne reče nič, a tem pozorneje posluSa. »Drugič.« povzame profesor. »Tukaj v Parizu so se dogodile stvari, Id vam jih hočem takoj ]>ovedati, Sainclair. Poslušajte pozorno! Ob geslih in dve minuti zjutraj se jo Lucifer prikazal Laurenci, je govoril ž rijo in jo na^ zadnje ugriznil v desne grudi . . .» »Kaj? Kaj pravite?« zafaiči Sainclair in prebledi. A takoj ee zopet pomiri in pristavi: »Oprostite, dragi profesor. Poel-iSam vas.« Nežno prime Lanrenoo, ki je sedela poleg njega, za roko in jo od časa do časa med profesorjevim pripovedovanjem pogleduje. Jasno in natančno t vseh podrobnostih, kar je pričalo, s kako vnemo je profesor Študiral »slučaj Lanrence«, govori Lourmol o prizoru, ko se je prikaza] Luciferjev fantom pevki, in ponovi besede, ki sta jih govorila imvul-tator in njegova žrtev besede, ki jih je čula madame Dč.lčglise, prisostvujoča oni strašni sceni. Ko profesor konča, se obrne k Paili m jo vpraža: »Ali je bilo tako?* »Natančno, kakor ste povedali,« odvrne mlada žena globoko razburjena. »Ko sem na oni straSni krik prihi-tel v sobo,* nadaljnje profesor, »sem nažel gospo Džišglise pol blazno od strahu in groze, bolnico pa so stresali krči. Posrečilo se mi je, da som jo po-miriL Vbrizgnil sem ji bolečine lajšu-jočo sredstvo in aseptiziral rano, povzročeno od magičnega ugriza, nakar je zaspala, čez osem ur se je zbudila. Od takrat začenja zamo kot zdravnika najnerazumljivejžt del to fantastično povesti. Sveža, rdečih lic, sladko so smehljajoč mi začne pripovedovati Laureuce, ld je od takrat Se lepša, mlajša in srečuojša, o svojih sanjali, v katerih je videla vae, SaincLaira, kako se vračate z nekega »daljnega otoka«, in pristavi, da umira od gladu . . .» ,Kje pa sem vondaT?' me vpraša potem. Počajsi in previdno jd začnem pripovedovati, opazujoč jo od strani, da ste vi, Sainclair, prišli s Schvvalzrocka, odkoder ste jo rešili po] živo pol mrtvo. ,A, res, se že spomnim,' mi je samo nato odgovorila. ,Zdaj ie konec te groze. Osltal mi je le ugriz na prodih, Še zdaj me boli. A tudi to bo prešlo, in poi potem ne bo ostalo o tem ni sledu ni spomina. Jean se vrača v Pariz in Lucifer je najbrž že mrtev.' Nato jo vstala, si zaželela kopeli in se hotela obleči Pri obedu sva govorila o vas, Sainclair, in o gospej Paili, ,ki zdaj čaka,' mi je dejala Lauronce, ,da Jo pride Sainclair iskat in privede k meni, mojo drago mamo.' govorila sva o Operi Comique, o gospodu Lerondu in Octavu Lysorju , . . Kajne, da je bilo tako, draga moja?« »Da.« odvrne Lanrence z nasmehom. »Naj končam. Po obedu sem ji razkazal vašo hišo b zvečer ob desetih jo logla spat. Noč jo minila mirno. Od tedaj se ni pripetilo nič posebnega. Zanimajo vas bo morda le, da jo bila Lauronce na izprehodu z mojo sestro Lucijo ali pa gospo Dčlčglise, kakor tudi pri obedu, ki so so ga udeležili gospodje Sndmann, Lerond, Lysor in jaz, taka, kakor sem jo poznal pred sedmim majem, ko jo tako nenadoma izginila, 0 vzrokih njeno odsotnosti in kaj se jo zgodilo na Schiva.lzroo.ku, je nisem nič izprašoval. Tudi Lerond iu Lysor, ki sinu ju na to opomnil, ji nisla govorila o tajnosti sodmoga maja. Iu tako so je zdelo, kakor da se jo Laureuce vrnila, s kakega potovanja. Vsem pa so je zdela ?o sreč-nejSa in vosclejSa kakor poprej. Zdaj vesto vse. Mislim, da je prišel čas razlag. jaz jih no zahtevam, jaz r;e. A vi dragi moj Sainclair, bi jih potrebovali za vaš bodoči bojni načrt proti Luci-forju; vedeti moramo, da-li jo Lucifer mrtev ali živ, da-li je boj končan, aH pa je nastopilo lo premirje ... In ko bo žn v&e končano, vas bom prosil, Sainclair, da mi boste o vsem poročali, tudi o zaupnih stvareh, tako da bo od te straSne zgodbo imela tudi znanost svoj dobiček . . .» Profesor umolkne. Dolg molk nastv ne. Vsi se ozro v Paili, ki jo Sainclair še vedno drži za roko. Mlada žena ima povešene vtika in je zatopljena v globoko premišljovanjo. Nakrat pa Široko odpre svojo bleioiv če črne oči in pravi: »Prisegam vam: razen onega, kar se je dogodilo na Schwalzrocku — Jeanu bom povedala v6e natančno —, prise. gam vam, da ne vem ničesar. Od trenutka, ko roju se tam zgrudila kakor mrtva, pa do takrat, ko sem so tn zbu-dila in se mi jo prikazal Luciferjev fantom, jo zamo vse temno, prazno, ne.mo, nirvana, Potem som zagledala prikazen, čula strašno pretnje, začutila ugriz. Nepopisna bolečina . . . In nato sem zaspala in sanjala sem s laike sanje: videja sem Jcana, ki se vrača v acroplanu. Deske kupimo! Z nagonu Ia. smrehovlli 1" disk Z „ H „ S/l" deaJs Z „ smrekovih In lelhioih 6/1" duh, mertontllno blago Z n H n n m n i» S H »» ti »t n •» n 10 N n n n „ „ „ dobavljivo po dva vagona na teden. Pismene ali ustne ponudbe, eventualno tudi za delne dobave, je poslati najkesneje do dne 10. Januarja t. I. na ..CENBZHL", Ljubljana, Hnafljeua ulica St.13. Mehanična delavnica in livarna medenih izdelkov Karel Dragar in drug v Zgornji Šiški, Kosova ulica št. 96 sprejema vsa nova dela in popravila, izdelana v lastni režiji, kakor stavblnska dela, iztikala za roulozapore, izdelovanje medenih ležišč (Lager) v lastni livarni, prevzema montaže transmisij In strojev, Izdeluje vodovodne armature za kleparje ln razne pipe Iz medi po najnižjih konkurenčnih cenah. Modni salon damskih klobukov ANGELA PEK0LJ LJUBLJANA, ALEKSANDROVA CESTA 12 se priporoča velecenjenim damam. Izdeluje klobuke po naročila od najpreprostejše do najfinejše vrste. Preoblikuje damske in moSke klobuke. Ir. ml Gregor Mm Haia Fedra n). Peito Mo-StliM Bohi dolina llilllui Naznanilo. Naznanjam vsem, posebno pa revnejšim slojem, da proda|sm premog, dostavljen na dom v vrečah po SO kg...........Din 25-— pristojbina za delavca . ■ ■ ■ » 1'25 tedal . . Din 26 25 torej cenejSi kakor konkurenca s posebnim vzirom na slabeje situirane sloje. Drva vedno v zalogi po nizki ceni. Se priporoča Alojzij Strupi trgovina s premogom Ljubjlana, Vidovdanska cesta 14. 233 Ažurira Ioni lager - Cerae Dvorni trg I. DAMA 32 se najhitreje moderno in okusuo počeše z uporabo Nova izdaja Izšla je prva knjiga znamenitih Sienkiewiczevih del zgodovinski roman Iščem viničaria za obdelavo tri četrtino oralov vinograda. Nadzorovati ima tudi 50 oralov gozda. Dobi poleg proste uporabe hiše z gostilno tudi velik vrt okoli hiše in razen tega pet njiv, stelinike in brezplačno drva iz gozda. Ponudbena: Anton Kajfež, veleindu-strijec, Kočevje. 219 684 strani velike osmerke, 22 ilustracij. Cena v pol-platno vezani knjigi Din 120 —, s poštnino Din 120-50. Istošasno jo šla v tisek druga knjitra, ki obsega nadaljevanjo povesti ognjem in mečem", zgodovinski romar Goveie meso po konkurenčni ceni tO kron za kg so bo prodajalo na prvi stojnici poleg Jubilejnega mosta, l&totam se bo prodajalo tudi svinjsko meso in apcb po najnižjih cenah. 234 „Potop" bo izhajal ilustriran v zvezkih po 128 strani. Obsegal bo okoli 1000 strani. Vsak zvezek bo veljal 8 poštnino vred Din 25'— za one, ki so na roman tako! naročijo ter naročnino naprej pošljojo vsaj v enakih obrokih, kot bodo izhajali zvezki. Cena celepiu romanu bo pozneje v knjigotrštvu za 30 % višja. — Oba romana ,.Z ognjem -—-—- in mečem" in „ Potop" so naročata pri ===== TISKOVNI ZADRUGI v Ljubljani Prešernova ulica št. 54 (nasproti glavne pošte). steklenice za vknhavanje sadja in povrtuice so najboljše in najceuej&e. SO Glavna zaloga za vso državo: Lovro Petovar, Ivanjkovci. Istotam se dobd Zupančove knjigo .,Konzerviranje aad)a ln povrtnln za domačo uporabo" v si .venski in hrvatski izdaji. ... - Gospodinje, naročite i --- HaiboSiše plača kože divjačine, kakor lisičje, kunje, dihurje, vidre, polhove, krtove, jaz-bečje itd. r, hrzngr Ljubljana, Kongresni trg 7. Vedno velika izhera vpletli (kit). Priporočam Be za vsa laBna dela kakor tudi za barvanje sivih las z «L,'Oreal Heoe«, tudi v modnih barvah M. PODKRAJŠEK, frizer za dame io gospodo, Sv. Petra cesta 82. Pisalne stroje nove in rabljene, najcenejše pri L. BARrA&A, šelenburgova ul. 6,1. 34 Knjige za mladino Fr. Milčinski: ZGODBA KRALJEVIČA MARKA. Ves. 18 Din, po poŠti 160 Dim vei 3. Šorli: ČIRIMURCL Povest ■ slikami. Bro"». 20 Din, vez. 26 Din, po poŠti 1-60 Din reč. Fr. Milčinski: TOLOVAJ MATAJ. Pravljica a slikami. II. natis. Cona broš. 18Din, ves. 26 Din, po poiti 1-60 Din več. J. Šorli: BOB IN TEDL Dva nengnnuca. Povest s slikami, liro?. "12 Din, ves. 18 Din, po poŠti 126 Din več, J. Wascbtetova: PRAVLJICE. Z večbarvnimi slikami. Vez. 22 Din, po nolti 126 Din več. Čika Jova: PISANI ODLAKL Ves. 14 Din, po poŠti 1-26 Din več. Čika Jova: KALAMANDARIJA Vez. 12 Din, po pošti 1 Din več. Vse te knjige se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljub" Prssernova ulica št. 54. Pri neh se sprejme Ponudbe z navedbo dovršenih študij, curriculum vitae ter zahtevo plače jo nasloviti na upravništvo „Jutra<< pod „Nadpaanik". vseh vrst, popolnoma čisto opran, nudi po originaSnih cenah premogovnika v celih vagonskih pošiljkah PNia)! rt ttjiiiega msptopi 19. lil Ljubljana, Krekov trg IO. 26