MarmorsiU rvDulinl pfaCSlV« * ijvlvVlill» cemrsM Leto II. (IX.), štev. 96 Maribor, četrtek 26. aprila 1928 »JUTRA Cf izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam č«k. uv, * Ljubljani it 11.400 Velja mesačno, prajeman v upravi sli po poiti 10 Dtn, doaiavljan na do« pa.42 Dia Telefon: Uredil. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 Oglati po larifu Oglasa aprajama tudi ogiaaai oddalak .Jutra" v Ljubljani, Prsšamova ulica iti♦ Narodna skup&lna za žrtve potresa na Bolgarskem SOGLASNO DOVOLJENO POL MILIJONA DINARJEV. — SPOMINSKI GOVOR ZA Dr. LUKINIČEM. BEOGRAD, 26. aprila. Za današnjo sejo narodne skupščine je vladalo v vseh krogih veliko zanimanje. Udeležba poslancev je bila skoro polnoštevilna. Predsednik dr. P e r i č se je uvodoma v lepem govoru spominjal umrlega poslanca dr. Edo L u k i n i č a in slavil njegovo delo za ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Poslanci so se dvignili raz sedežev in zaklicali trikratni: Slava mu! Nato je bil predložen predlog skupine vladnih poslancev, v katerem se zahteva, da na} narodna skupščina votira kredit v znesku pol milijona dinarjev za potresne ponesrečence na Bolgarskem. Denar naj se izroči Rdečemu križu. Poslanec Stjepan Radič je imenom opozicije protestiral proti postopanju vladne večine, naglašajoč, da bi bila dolžnost predlagateljev, da stopijo tozadevno v stike tudi z opozicijo, da sopodpiše predlog. To bi bilo najlojalnejše in bi napravilo tudi najboljši utis. Predsednik je nato prekinil sejo, da se vlada posvetuje o predlogu. Po daljšem posvetovanju je vlada pozvala Stjepana Radiča, Svetozarja Pribičeviča in Joco Jovanoviča, da sopodpišejo predlog, kar so ti tudi takoj storili. Pri nadaljevanju seje je bil predlog za dovolitev polmilijonskega kredita za potresne ponesrečence na Bolgarskem soglasno in z viharnim odobravanjem sprejet. Po potresu — povodnji PREBIVALSTVO KORINTA SE POMIKA PROTI SEVERU. — POTRESNA PANIKA V ATENAH. — D EŽEVNI NALIVI IN TOČA. — REKE MOČNO NARASLE. ATENE, 26. aprila. V okolici Korinta je nastalo pravcato preseljevanje naroda. Včeraj so v najhujšem dežju in med točo romale cele karavane ljudstva proti severu in zapadu. Oblasti se zaman trudijo, da bi pomirile zbegano prebivalstvo. Med be-Sunci vlada naravnost strašna beda. Včeraj Je bil tudi v Atenah zabeležen močan potresni sunek. Prebivalstvo je v strahu pred katastrofo pobegnilo Iz hiš in kljub dežju In toči ostalo čez noč na prostem. Silno razburjenje Je nastalo dalje vsled tega. Ker Je v Pirejskem zalivu narasla voda za pol metra nad naJvlšJJm stanjem Mime. Obstaja namreč nevarnost, da bodo valovi razbili obrambno zidovje in poplavili mesto. Prebivalstvo ogroženih delov mesta se je umaknilo večinoma v višje ležečo okolico. Poleg potresa groze Grški sedaj še poplave. Radi neprestan?) deževnih nalivov, spremljanih često s točo, so namreč vse reke močno narasle. Reki Struina In Seret sta že skoro povsod prestopili bregove In poplavili okoji-co. V naraslih vodah le opaziti številna trupla. Obseg katastrofe trenutno še ni znan, poročila pa pravijo, da grozi od povodnji še mnogo večja škoda, kakor jo je povzročil potres. Kaj bo z mariborskim gledall&em Stanouanjski zakon BEOGRAD, 26. aprila. Vlada je danes Predložila skupščini svoj predlog novega stanovanjskega zakona. Skupščinski odbor, ki je bil izvoljen o priliki Petejano-Vega predloga, bo danes popoldne raz-Ptevljal o njem, tako da pride stanovanjci zakon že jutri pred narodno skupščino. ^ouodenj v Zedinjenih drža-uah NEWYORK, 26. aprila. V državah Mi-Florida, Arkanzas in Georgia so vsled trajnega deževja reke silno narasle n deloma že prestopile bregove. Obsede Plantaže so pod vodo in za letos uni-ene. Številne naselbine so bile na zah-,®vo oblasti evakuirane. Število človeš-»žrtev Še ni znano, sodijo pa, da mo-stu. ve*^0, ^er so se na mnogih me-st Podrli obrambni nasipi in je kata-dohitela ljudstvo v spanju. Na po-j‘,c » bilo poklicano vojaštvo, škoda velikanska. Poljski polet u Rmeriko aPri*a- N® letališču v Le kor/i^6!11 sta prista,a Poljska letalca Si-Drei Kapula, W nameravata poleteti v ° 0ceana, čim nastopijo ugodnejše emftnske prilika Poldrugo milijardo škode na Bolgarskem SOFIJA, 26. aprila. Po uradnem poročilu so strokovnjaki precenili, da je napravil potres v mestu Plovdivu 1.500 milijonov levov škode. Zadnja poročila o posledicah potresa nudijo strahotno sliko opustošenja in ljudske bede. Nad 10.000 ljudi je še vedno brez strehe, do-čim so ostale za silo nastanili pod šotore. V vasi Papazli so porušene vse hiše do temelja. Od občinske hiše je ostala samo Werthheimova blagajna nepoškodovana. Vas Bjela pa je popolnoma izravnana z zemljo in le kup razvalin priča, da je bilo tamkaj poprej človeško bivališče. Samo v Sofiji so zbrali dosedaj nad 5 milijonov prostovoljnih prispevkov, velike vsote pa so nakazale tudi razne inozemske banke. Maribor, 26. aprila. Kakor znano, je bila s 1. aprilom mariborskemu gledališču državna subvencija zmanjšana od 720.000 na 320.000 Din. Slična usoda je doletela tudi ostala oblastna gledališča iz-vzemši ono v Skoplju. Posledica tega je, da je ostal ves sarajevski ansambl brez kruha na cesti, ravno tako polovica osiješkega in novosadskega, do-čim sta se ostali dve polovici spojili in gostujeta trenotno v Somboru. Splitski ansambl pa gostuje v primorskih mestih. Od 1. aprila so torej oblastna mesta Osijek, Novi Sad, Sarajevo in Split, ki so vsa doslej imela stalno gledališče, brez predstav. Edino v Mariboru in Skoplju traja sezona dalje. V Skoplju zato, ker je bila subvencija le malenkostno reducirana, v Mariboru pa zato, ker je upati, da bosta mesto irt oblast nadoknadila gledališču ono vsoto (133.000), za katero ga je od 1. aprila do konca sezone država prikrajšala. Mesto je v to svrho že votl-ralo Din 50.000 in je bil radi tega obstoj opere podaljšan do 1. maja. Ker je upati, da bo tudi oblast poklonila vsaj tako vsoto, je mogoče, da se obstoj opere podaljša še za poldrugi mesec. Na ta način bi bilo torej mogoče skončati to sezono, kakor je bila zamišljena. Mnogo slabši, da, uprav obupni pa so izgledi za bodočo sezono. O operi ni niti govora več. Tega ne dopušča niti sedanja subvencija niti in-teres publike: zadnje operne predstave so tako klaverno obiskane, da je skoro vsaka pasivna za tisoč dinarjev že pri raznih večernih režijskih stroških. (Če bi pa vzeli v kalkulacijo še kvoto za gaže osobja, bi bil ta deficit seveda še parkrat večji.) — Opereta, ki je letos gotovo jako dobra (tako da uživa celo glas, da je najboljša v državi), bo jedva krila svoje izdatke. Lepi epitaton »molzna kravica« torej ni več na mestu, zato pa je izgubila za naprej pravico obstanka. — D r a m a, ki je v prvi vrsti cilj gledališča, bi imela v prihodnji sezoni, če bi bila sama, okoli 300.000 deficita. Ravnotolik bi bil deficit, če bi bila drama in opereta. Če bi se pa hotelo k temu obdržati tudi še opero, bi znašal deficit črez 600.000 Din. Skrajni čas je, da začno kompetentni činitelji razmišljati, kje bi se dalo pokriti vsaj mani ko od Din 300.000 (operi je, žal odbilo za vedno!), da se zasigura nadaljni obstoj gledališča sploh, ki je sicer ogroženo. Danes ne gre več za alternativo: drama z opereto ali brez operete, danes je položaj vse resnejši, danes se vpraša: ali bomo Imeli v prihodnji sezoni sploh gledališče ali pa ga ne bomo več imeli!! Caveant consules... Predstavniki zia^e Prage v Mariboru V dober namen. Neko literarno društvo je priredilo predavanje. Ko je predavatelj končal, mu je tajnik društva izročil denarno nakaznica Predavatelj se je branil, češ, naj se znesek posveti kakemu dobremu namenu. »Dobro« — je odvrnil tajnik — »če ne oporekate, bomo pa ta denar izročili našemu posebnemu fondu.« »Kakšen fond je pa to?« je vprašal predavatelj. »To je fond, ki nam bo omogočil najeti bolj-žega govornika«. — je bil odgovor. Maribor, 26. aprila. Po obisku večjih jugoslovenskih mest so se včeraj vrnili preko Maribora v svojo domovino predstavniki prestolice češkoslovaške republike, zlate Prage. — čeprav so bili češkoslovaški bratje le dobre pol ure v Mariboru in niso utegnili niti kolodvora zapustiti, so imeli mnogo mnogo prilike videti, kako globoka in prisrčna, kako brezmejna in iskrena je ljubezen Jugoslovena, Slovenca ob najsevernejši meji države, do severnega slovanskega brata. Ni bilo treba nobenih posebnih agitacij ali podobnega med Mariborčani: meščanstvo se je na kratek poziv v novinah o prihodu Čehov naravnost vsulo na peron, da dž tudi na poslednji postaji triumfalne vožnje praških senatorjev odkritega in glasnega izraza svojih čustev do njih in do vsega češkoslovaškega naroda. Ko je pribrzel ljubljanski brzovlak, je iz posebnega spalnega vagona stopil najprej podpredsednik mariborske JČ Lige, odvetnik g. dr. R e i s m a n, ki je spremljal Pražane od Pragerskega, za njim pa vsa delegacija senatorjev razen prima-torja dr. Baxe in njegove soproge, ki sta morala iz zdravstvenih razlogov na našo rivjero. Burno pozdravljanje »Na zdar, živijo!« itd. iz ust Mariborčanov je prekinila šele vojaška godba, ki je svi-rala češkoslovaško himno, potem ko so se zbrali v ospredju oficijelni predstavniki Maribora. Navzoči so bili med drugimi: veliki župan g. dr. S c h a u b a c h z več uradniki, podžupan g. dr. L i p o 1 d s soprogo in občinskimi svetniki terma-glstratni uradniki, general g. Spasič z več častniki, minister v pok. g. dr. Kukovec, oblastni odbornik g. Marko Kranjc, predsednik okrožnega sodišča, g. dr. Ziher, vodja policijskega komi-sarijata g. ndsv. K e r š o v a n, ga. Maistrova, m mnogo oradstavnikov ma- riborskih društev, zlasti JČLige in češkega kluba. Došle goste je iskreno pozdravil podžupan g. dr. L i p o 1 d z željo, da bi jim ostala pot po naši državi in zlasti po Sloveniji ter skozi naše najsevernejše kraje v najlepšem spominu. Mesto primatorja dr. Baxe je spregovoril praški podžupan g. dr. Ferdo K e 11 n e r zahvaljujoč se za nepričakovane bratske sprejeme in obujajoč spomine na skupne križe in težave Slovencev in Čehov pred desetimi leti v Avstriji, iz katerih se je sklenilo nerazi-družno bratstvo in prijateljstvo med o-bema narodoma, h čijih osvobojenju so pripomogle legije in hrabra jugoslovenska vojska. Množice Mariborčanov so ponovile ovacije Čehom, godba pa je zasvira-la jugoslovensko himno. Potem ko je poklonila ga. Lipoldo-v a gostom velik šop krasnih cvetlic, uči-teljišnice pa vsakemu posebej šopke ovite z narodnim trakom, so stopili senatorji Prage na povabilo našega podžupana v družbi honoracijorjev v kolodvorsko restavracijo na prigrizek. Dvorano je dal lepo okrasiti gosp. ravnatelj Gerbac, ki je aranžiral tudi celo skromno pogostitev. V dvorani so govorili, kakor more govoriti le brat drugemu bratu veliki župan g. dr. Schaubach, podpredsednik JČLige g. dr. Reisman, za češki klub g. Bure š, za žoste pa praški podžupan g. dr. Kellner in obč. svetnik župnik gosp. T y 1 i n e k. Ves čas je svirala pred vrati na peronu vojaška godba slovenske komade, občinstvo pa je vztrajalo polnoštevilno na peronu. Ob medsebojnih na-* pitnicah je dobre pol ure minilo kot trenutek in gostje so morali vstopiti na vlak. Občinstvo je vdrlo za njimi do vlaka in jim vzklikalo brez konca in kraja, ter mahalo dokler ni zmanjkalo vlaka Iza vinogradi nad Mariborom. Slran 2. MartborstčJ VtCFPNTK JuTrl V Mariborl*, 'dne 26. IV. 1928. Cvetje iz vrta svete Pravice PASIVNA REZISTENCA DOLŽNIKOV, ZNAMENJE ČASA. - PONUJANJE OTROK. - IZVIRNE DOMISLICE IN ISKRE TEKOM RAZPRAV. — Maribor, 26. aprila. Po daljšem odmoru smo zopet pogledali v pestrost tukajšnjih sodnijskih razprav, ki nudijo objektivnemu opazovalcu poleg jedrovitih naukov za življenje — tudi obilo pristne zabave. Vršijo se na hitro improvizirane burke, komedije in tragikomični nastopi. Edino opera in o-pereta nimata pristopa v posvečen hram svete »Justitiae«. Njeni svečeniki in svečenice so nekam resni ljudje, kakor se spodobi. Vendar jim kljub resnosti uide neprisiljen nasmeh, proti kateremu nile-ka. — V dvorani civilno-sodnih razprav. Soba št. 14. Pred začetkom razprav je obligatno čitanje prisotnih in odsotnih tožencev oz. tožiteljev. Dočim se zelo redkokedaj pripeti, da izostane kak tožitelj, je tipično znamenje časa, da dosledno izostaja ga-lerska legija ubogih tožencev tako, da imaš vtis — pravcate pasivne rezistence dolžnikov. Med čitanjem pada v oči, da je ta ali oni trgovec, katerega v sodobni splošni gospodarski krizi »šraufa« davčni vijak in druge potrebne in nepotrebne dajatve, naperil cele gomile tožb proti svojim odjemalcem. Na opazko sodnika — tako mimogrede, — da vzdržuje tak tožitelj vse odvetnike, odvrne eden zastopnikov lapidarno: »To ima svoje —: ozadje«... A sodnik g. Kramer, naš sloveči šahovski mojster, je tudi v svojih odgovorih — pravcati šahist. Kakor da je izvršil dobro posrečeno potezo in mati-ral nasprotnika, odvrne lakonično: »Kaj me ozadje g. X. briga«. In dobri, izvirni šali se nasmejijo celo oni, katerim ni prav nič pri srcu do smejanja... Potem čuješ v najrazličnejših nijansah od tenorja do basa tisto stereotipno »Kontumac — kontumac — kontumac« —■ le tupatam pravi kak čistejši Slovenec »zamudna sodba«. — V dobi pasjega kontumaca, ki je že razglašen nad ubogimi štirinožnimi prijatelji — tudi ta stereotipni »kontumac« ne dirne bogvekako — odsotnih dolžnikov. S »kontumacom« je namreč izvršen najhitrejši in najcenejši proces: Odsotnega dolžnika obsodijo brez obrambe in tožitelj je pravdo — dobil; če pa je dobil tudi povrnjeno svojo terjatev, svoj pravkar šablonsko iztoženi dolg — je seveda povsem drugo, zelo na široko odprto vprašanje. Začnejo se razprave. S kinematografsko naglico in z rutino do zadnjega živca izvežbanega sodnika gre delo izpod rok, vmes pa lahko registriraš prav de-centne in izvirne domisleke bodisi od strani tožitelja, toženca, sodnika, odvetnika ali prič. — Štirje toženci niso prišli, a so po povratnicah povabil —- »izkazani«, kakor pravijo na sodniji, kjer govorijo povsem drug jezik kakor ga mi povprečni ljudje pišemo in beremo v knjigah. — Prisotnih je nekaj Nemcev, ki tudi zahtevajo svoje pravice. To priliko izrabi — zdravega satiričnega esprita polni sodnik g. Kramer s tem, da v splošno začudenje izreče: »Izkazani vsi — alle ausgewiesen!« Dva prisotna Nemca, ki menda visita na »vagi« — ali ostati v SHS ali ne, — zardita kakor kuhana raka in se oddaljita, šepetaje razpravljajoč o tem, kateri štirje so iz SHS - izgnani. Kruta, malo prekruta ali dobra šala. Saj smeha je v teh žalostnih vragovih časih res premalo oz. pravega vzroka za — odkritosrčen smeh. Druga, tretja razprava. Obsojenka, precej obsežna ženska se odreže: »Ne bom nič plačala, mojih pet otrok vam prinesem sem...« Je fraza in ni fraza. Fraza je v toliko, da bi poslujoči g. sodnik v slučaju, da se taka svojevrstna grožnja obistini, bil danes že poveljnik cele brigade kričavih državljanov... Ni pa fraza zato, ker prejasno ilustrira naše sodobne socijalne razmere, ko v marsikateri nesrečno zadolženi družini predstavlja 5—10 lačnih kljunov edino pozitivno, realno — imetje oz. »premoženje«. Ali sodnik g. Kramer rešuje akt za aktom s tako rutino, da mu ne more nobeden še tako zagrizen »Prozesshansl« pa tudi ne obtoženec očitati najmanjše sence pristranosti. Hladno in obenem pre-vdarno, kakor kadar premika šahovske figure, — rešuje spore in se kar nič ne zmeni za kaj česte medsebojne psovke, ki lete križem kakor strelice. Z neko prirojeno flegmo, ki je odličje vsakega sodnika — absolvira akt za aktom. In vsem je prav— Mariborski m daemti drebis Poset čeških železniških uračnikou u lugoslauiji Dne 29. aprila se pripelje skupina sto železniških uradnikov z brzovlakom ob 13.53 v Maribor in se poda tu na daljše potovanje po naši domovini. Gostje pridejo na povabilo naših železničarjev ter vrnejo s tem lanskoletni obisk naših u-radnikov v Pragi in Plznu. Kakor znano, so bili naši izletniki lani na Češkem povsod, kamor so prišli, nad vse sijajno in ljubeznjivo sprejeti. Da se jim kolikor toliko oddolžijo, bodo skušali naši železničarji po svojih skromnih močeh olepšati jim dneve njihovega tukajšnjega bivanja. V Mariboru ostanejo žal samo nekaj ur. Po pozdravu bo skupen obed v kolodvorski restavraciji ali pa v Grajski kleti, na kar sledi obhod po mestu, pri katerem sodeluje tudi godba »Drave«. Da bo sprejem tem lepši, se naproša občinstvo — osobito pa železničarji — da se ga po možnosti udeleže. — Glavniaia c red sodiščem MINISTER Dr. KOROŠEC TOLERIRA, SODIŠČE PA OBSOJA GLAVNJAČO. -ZADOŠČENJE POSL. KOSANOVIČA. »Pravda čuva zemlju i gradove«. Tako pravi stari srbski pregovor, ki je veliko več kot so običajno pregovori in reki. Izhaja namreč iz dobe, ko so si junaški naši bratje od Turkov osvojevali kos za kosom svoje zemlje ter v zanosu pravične zmage urejevali svoj dom, kot svetla, nadepolna nit se pa vije skozi težke čase, ko je nesrečno partizanstvo in cincarstvo zastrupilo toliko javnih ustanov najprej bratom Srbom, pozneje pa nam združenim Jugoslovanom v veliko žalost in škodo. V glavnem jc pravosodje ostalo trdna skala, vredna svojega lepega imena. Pre-čani lahko to potrdimo, ker smo tekom let videli, da se je mnogo zadev pravično končalo pred srbskimi sodišči, če so po srečnem naključju prišle tako daleč. Korupciji Rade Pašiča ni prišla do živega nobena anketa, ko je pa slučajno potom tiskovnega zakona prišel pred sodišče, je naenkrat dobil svojih 18 mesecev. Od gotove strani se skrbi, da jih ne bo obsedel, pravda je pa vendarle ostala zvesta svoji lepi tradiciji. Tako je končno tudi Glavnjača prišla pred sodišče. Ne potom ministra policije g. dr. Korošca, temveč zopet po ovinku tiskovne pravde. Samostojno^Jemokrat-ski poslanec dr. Sava Kosanovič, ki si je pridobil najboljši sloves s svojim odločnim nastopom proti jugoslovanski bastilji-glavnjači in ki se je tudi Slovencem posebno priljubil povodom velike DK manifestacije v Ljubljani, je — kakor smo že včeraj poročali — tožil beograjskega mestnega zdravnika dr. Ivana Popoviča, ker je v listih z osebnimi žalitvami odgovoril na njegovo z dokazi podprto očitanje Človeka in zdravnika nedostoj-. postopanja xupniki — žrtvami clav njače. Dr. Kopovič je v slogu Glavnjače ignoriral vsa očitanja ter poslanca ozmerjal z »mladeničem, ki se bojazljivo skriva za svojo poslansko imuniteto«. Na razpravi pred beograjskim sodiščem je poslanec dr. Kosanovič navedel še več grozot Glavnjače in primerov, da jetniški zdravnik ne vrši svoje dolžnost;, kakor bi jo moral kot človek in zdravnik. Obtoženec in njegov odvetnik sta v škripcih ponujala poravnavo, poslanec dr. Kosanovič jo je pa odklonil rekoč, da bi kakemu novinarju vse oprostil, ne more pa oprostiti človeku, ki zanemarja svoje dolžnosti ter se še cinično izgovarja. Zdravnik dr. Popovič je bil na to obsojen na 10 dni zapora, ki se ne da spremeniti v globo, na 1000 Din globe in na plačanjc stroškov. Razpis ustanov trgovca Antona Ko-v lenca. Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v Celju razpisuje 30 štipendij a 500 Din in 25 štipendij a 400 Din za visoko-šolce za poletni tečaj 1928. Prednost pri prejemanju štipendij imajo pridni potrebni prosilci, ki so s pokojnim g. Antonom Kolencem, veletržcem v Celju, v sorodu ali svaštvu, za njimi domačini iz gornjegrajskega okraja, sicer pa Slovenci sploh, ne glede na spol. Ustanova je namenjena dijakom visokih šol, kakor univerze, tehnike, visokih trgovskih šol, umetniških akademij i. dr. nc glede na to, ali so v tu-zemstvu ali inozemstvu. Prošnje naj se vlože izključno pismeno na naslov: Kuratorij ustanov trgovca Antona Kolenca v roke drja. Ernesta Kalana, "4vctn'ka v Celju, do 7. mainika. Povratek poljskega pevskega društva »Haslo«. Z istim brzovlakom kakor zastopniki Prage so se včeraj vračali iz naše države domov poljski železničarji, člani pevskega društva »Haslo«. Na mariborskem kolodvoru jih je pozdravilo domače železniško uradništvo, »Drava« pa jih je pogostila na restavracijskem vrtu in jim zapela več pesmi, kar so storili tudi Poljaki, ki so se s solzami veselja poslovili od Jugoslavije. — Članom Jugoslovansbo-češkoslovaške lige. Glavna skupščina Saveza Jugoslovan-sko-češkoslovaških lig, ki se vrši v nedeljo dne 29. tm. ob Yxll. dopoldne v Beogradu v dvorani osnovne šole pri sabor-ni cerkvi, se lahko udeleže poleg delegatov tudi vsi drugi člani Lige. Ker je dovoljena 75% znižana vožnja na železnici za vse razrede, se s tem članom Lige nudi ugodna priložnost za obisk naše pre-stolice. Znižana vožnja velja do 4. majni-ka za povratek. Mariborski delegati se odpeljejo s sobotnim popoldanskim brzovlakom. Kdor se hoče skupščine udeležiti, dobi legitimacijo za znižano vožnjo pri podpredsedniku Lige dr. Avg. Reis-manu. — Uradni dan komisarja za agrarne operacije. Ker je prevzela posle agrarnih operacij oblastna samouprava, se bo vršil po-čenši s -3. majem do preselitve urada v Maribor — uradni dan komisarja za a-grarne operacije v mariborski oblasti vsak prvi četrtek v mescu od 10. do 13. ure v palači mariborskega oblastnega odbora v Vrazovi ulici št. 5, soba štev. 24, I. nadstropje. Kadar je prvi četrtek v mesecu praznik, se bo vršil uradni dah prihodnji četrtek. — Komisar za agrarne operacije: Pokorn. — »Priigelpatent« proti gledališki krstni predstavi. Ljubljanska delavska kulturna organizacija »Svoboda« je hotela na predvečer 1. maja uprizoriti Rudolf Golouhovo dramo »Kriza«. To bi bila krstna predstava 'od kritike dobro sprejetega dela, ki je izhajalo že kot podlistek. Člani »Svobode« so se z veliko vnemo pripravljali na uprizoritev, odlični književniki in dramatiki so jim pomagali z nasveti, gledališče je bilo — kakor čujemo —24. t. m. v pred prodaji že razprodano, ko je prišla prepoved uprizoritve po stari avstrijski ministrski naredbi iz leta 1850 — po »Prii-gelpatentu«. Od avstrijske najtemnejše reakcije aprobiranega sredstva so sepo-služili v dobi policijskega ministrovanja g. dr. Korošca na dan osme obletnice Zaloške ceste. Slaba vest goni klerikalce. Obletnica smrti Zrinskega in Frankopana. Pododbor Matice Hrvatske v Mariboru priredi dne 30. t. m. na dan obletnice inučeniSke smrti hrvaških velikanov, bana Petra Zrinskega in kneza Krsta Frankopana slavnostno zadušnico, pri kateri bo iz prijaznosti sodeloval tukajšnji znani operni pevec gosp. Franjo Neralič. — (Zadušnica se bo služila v stolni cerkvi ob »7. zjutraj. «* mariborsko gledališči REPERTOAR: Četrtek, 26. aprila ob 20. uri »Jesensk) manever« ab. A. Petek, 27. aprila. Zaprto. Sobota, 28. aprila ob 20. uri »Rigoletto* ab. B. Kuponi. 6eneral Urangel — umrl V Bruxellesu je včeraj zjutraj po daljši bolezni umrl znani ruski caristični general Peter baron Vrangel. Kot potomec stare nemške baltiške rodbine je bil rojen 1. 1880 ter je študiral najprej monta-nistiko, po dovršenih študijah pa vstopil v vojsko. Vojaško karijero je začel kot uradnik, pozneje je pa prišel v carsko konjeniško gardo. Kot rojaka ga je favoriziral general Renenkampf. V rusko-japonski vojni je bil Vrangel adjutant in ordonančni oficir tega generala. Med svetovno vojno je postal polkovnik, ob njenem koncu pa poveljnik kora. Ob izbruhu revolucije je takoj začel formirati svojo armado, ker se ni mogel sporazumeti z drugimi generali. Po prvih porazih se je skušal združiti z generalom Kolčakom, a se mu ni posrečilo. Ko je propadel Denjikin, je prevzel tudi ostanke njegove armade. Na Krimu je imel nekaj časa tudi svojo vlado, za katero je razvil živahno agitacijsko in diplomati-čno akcijo. Ko ga je zapustila vojna sreča se je pa z 20.000 ljudi v Sevastopolu vkrcal na antantine ladje ter odplul v Carigrad, odkoder se je 1. 1922 preselil v Jugoslavijo. Od 1. 1926 je živel v Belgiji- Nc potujte v Nemčijo radi dela. Kakor poroča naš generalni konzulat v Berlinu, se je v zadnjem času, odkar je bil ukinjen vizum med našo državo »» Nepičijo občutno povečalo število onih, ki Iščejo v Nemčiji zaposlitve in se nato, ker ne morejo najti posla, kajti v Nemčiji je 1,300.000 nezaposlenih nemških državljanov, neprestano obračajo na omenjeni konzulat radi podpore za povratek v domovino, ki se jim pa radi pomanikanja tozadevnih sredstev ne more nuditi. Dokler trajajo te razmere, se interesentom, da se izognejo neprilikam, odsvetuje potovanje v Nemčijo v navedeno svrho. Neosnovane govorice so se oprijele samomorilnega poskus3 Franca Fuchsa, ki se je v nedeljo — k#* kor smo že poročali — med vožnjo z tobusom na Frankopanovi cesti z nožen' sunil v prsa. Ta mož je namreč kot prič3 nastopil proti krojaču Kelcu, ki je obdolžen umora svoje žene, — in govoriti se je začelo, da si je hotel vzeti življenje* iz kesanja nad obdolžitvijo. V bolnici so Fuchsa, ki bo kmalo okreval, zasliša" policijski organi ter dobili odločno izjavo* da je obupen poskus brez*vsake zveze s Kelčevo zadevo. — Velika tombola v prid ferijalne koloflii® Pomladka Rdečega križa. Naši mali člani in članice Pomladki Rdečega križa pridno zbirajo denar«3 sredstva za siromašno in bolehno deco. da jo pošljejo o počitnicah na morje. Kcf je pa število zdravja potrebnih izredn® veliko, je sklenil odbor PRK- da priredi > (a namen dne 3. junija veliko javno tombolo. Radi tega se obračamo tem P®' tom na trgovce z vljudno prošnjo, ° priskočijo akciji po možnosti na P0”10*, darovi, četudi malenkostnim}. V prihod' njih dneh se bodo zglasili pri trgovcih P® oblaščenci PRK in prosimo, da se J«" izroče za tombolo namenjeni darovi. Upamo, da bodo trgovci kakor vedno di sedaj izkazali ljubezen do mladi * naše bodočnosti. Odbor PRK. — Streljačka družina Maribor sporoča svojemu članstvu, da se str ske vaje ne vršijo več na običajnem «tu, temveč odslej naprej vsako nci predpoldan na travniku pri Magda . skem parku. Začetek ob 9. uri. GojzerJI, t lahki % težki in original kakor tudi n 30 modelov promenadnih čevlje ^ Karo, Koroška c. 19. — Uganka. ge Kako se človek dandanes obleče?? (Rešitev veni prihodnjih ^ vilkl V Mariboru, 'dne 26. IV. '192$. W*rfeB V č C t T? N ? K 1»W 'SfisS s: Kal ja treba še storiti na Severnem tečaju POTREBA METEOROLOŠKIH POSTAJ NA SKRAJNEM SEVERU. Raziskovalci, ki so že bili na Severnem tečaju: Peary, Amundsen, Byrd in Nobile pravijo, da je Severni tečaj snežena planota brez vsakega življenja. Pri tem se pa vsi strinjajo, da ima Severni tečaj še mnogo važnosti in skrivnosti za znanost. Že 50 let — piše dr. Fritjof Nansen v letopisu mednarodne družbe za arktično raziskovanje — so znanstveniki prepričani o veliki potrebi spoznavanja razmer v polarnih krajih. To je potrebno pri fiziki zemeljskega površja in posebej še pri proučevanju dinamike atmosfere. Vrhu tega bi pa imeli zanesljive vremenske prognoze za vse dežele severne sfere, če bi lahko dnevno zasledovali meteorolo-gične razmere arktika. Razmere tako-zvane polarne fronte igrajo največjo ulo-go pri nastanku ciklonov. Radi tega se je ustanovilo v zadnjem času mnogo meteoroloških radio-postaj na skrajnem severu. Tako ima Norveška 4 vremenske radio-postaje in sicer na Medvedjih otokih, Spitzbergu in na lan Majenu. Tudi Rusija ima take postaje na Novaji Zemlji, na Dickson-otoku, pri izlivu Jeniseja in v severno-vzhodni Sibiriji. Amerika je pa nedavno postavila svojo postajo na Aljaski. Izkazalo se je, da so brzojavna poročila dnevnih opazovanj na teh postajah največje važnosti za vremensko prognozo v Evropi. Najboljše bi pa bilo v to svrho in za znanost sploh, če bi se dala napraviti prava mreža radio-postaj v notranjosti arktika. Sedanje postaje so zelo oddaljene med Džingiskanou grob Arheološka odkritja ruskega učenjaka prof. Kozlova. Veliko opravičene senzacije je svoj-eas, osobito med svetovno inteligenco, povzročila vest o skoroda slučajni najdbi. Tutanhamonovega groba in nestrpni svet je napeto pričakoval vesti, ki so v presledkih prihajale iz doline kraljevih grobišč v Egiptu. Lord Carnarvon-ovo ime je zadobilo na en mah svetoven sloves in debeli zvezki, opremljeni z mno-gqbrojnimi fotografskimi posnetki, ki jih izdaja angleško arheološko društvo, pričajo o važnosti “tega odkritja. Dolga leta so Angleži neumorno z velikimi denarnimi žrtvami in z uma svitlim mečem delovali za dosego tega cilja, dolgo, cd leta 1883. sem je ruski učenjak prof. Kozlov na delu, da najde grob velikega tatarskega vlastodržca, strahovatelja Evrope in Azije, kralja Džingiskana. Časopisje javlja, da je tudi on prispel do svojega cilja. Potem, ko je ta slavni mongolski vladar podjarmil celo južno Sibirijo, severno Kitajsko, puščavo Gobi, velikanske planjave okoli Aralskega jezera in Rusijo do Dnepra, je leta 1227 umrl v Kara-Koto, mestu na'severu puščave Gobi. Nikdoni vedel, kje se nahaja njegov grob; skrbno so skrivali tatarski lame - duhovniki in velikaŠi grobišče, deloma iz verskih ozirov, deloma pa radi dejstva, ker je bilo s kraljem vred zakopano ogromno bogastvo. Prof. Kozlov se je polagoma seznanil z različnimi tatarskimi veljaki, priučil se raznim njihovim narečjem in skušal izvabiti iz njih ono tajno, za katero ie tako goreče stremela njegova učenja-Ška duša.-Zaman! Tatari so bili z njim silno prijazni, ga vodili iz pustinje v pustinjo, iz stepe v stepo, obljubljali mu od leta do leta, da mu pokažejo Džingiska-nov grob in ga Čisto po tatarsko varali. Slednjič je sklenil prijateljstvo z nekim Alahan kanoni, baje direktnim potomcem Džingiskanovim in pod pritiskom njegovega upliva se je dalo mongolsko duhovništvo omehčati, da je pokazalo prof. Kozlovu grobišče slavnega kralja. Sedem lam-duhovnikov je z Alahan kanom spremljalo profesorja k neki skal-1,ati gori v puščavi Gobi. Odvalili so na severnem pobočju veliko množino kajenja in pokazal se je ozek vhod v kraljevo grobnico. Po ozkem in zavitem kodniku je dospela družba do velike Predsobe, v kateri so stražili vhod do grobnice šamc tiger, lev In konj, iz trde-** kamena izklesane umetnine jako veli- seboj in nameščene so tudi po zelo različnih krajih. Zelo važno bi že bilo, če bi se take postaje postavile v medsebojni zvezi po najsevernejših znanih krajih, kakor v Franc-Jožefovi deželi, Nikolajevi deželi, na Novo-sibirskih otokih, v \Yranglovi deželi, Poinit-Barrovu (Aljaska), v Benkslandu v najsevernejši Kanadi in v Grandlandu (Pearyland). Opazo vanje v taki mreži postaj bi dajalo pregled nad vremenskimi spremembami skrajnega severa. V notranjosti neznanega arktika bi se pa morale po mnenju profesorja Nansena postaviti postaje tudi na ledu. Mednarodna družba za raziskovanje arktika z zračnimi ladjimi in letali (aero-arctic) je izdelala že natančen program, po katerem naj bi delali letalci v polarnih krajih, da bi njihovi napori v največji meri koristili znanosti in človeštvu. Po možnosti bo družba organizirala tudi svo jo letalsko ekspedicijo v arktični svet. General Nobile je tudi član Aero-arcti-ca in je gotovo, da se bo ravnal po njegovem programu. Na arktiku misli ostati dva meseca radi raziskovanj v ocea-nografičnem, meteorološkem in atmos-feričnem pogledu. Za njim bo prišla kolikor mogoče daleč na sever ekspedicijska ladja »Citta di Milano«,, ki bo tako-rekoč hotel znanstvene ekspedicije. Letos meseca junija ima Aero-arctic v Leningradu svoj kor~ras, za katerega so vsem članom že razposlana vabila. Prireditelji kongresa upajo, da se bo dalo tedaj že razpravljati o važnih ••ezultalih Nobilove ekspedicije. kih dimenzij. Sredi grobnice stoji četve-rokoten, kroni podoben, lesen sarkofag, v njem srebrna krsta na podstavku 78 dragocenih kron, kraljevskih in knežjih, ki si jih je slavni kan osvojil tekom svojega na nadvse krvavih pohodih bogatega življenja. Okoli sarkofaga gori noč in dan sedem luči, sedemkrat na dan bijejo pobožni lame na zvon, ki visi nad sarkofagom. Ob eni steni se nahaja omara s kraljevim orožjem, ob drugi slono-kosteni prestol, ugrabljen v Indiji, in na njem doprsni kip velikega tatarskega osvojalca. Ob tretji steni se nahaja podstavek, na njem rokopis, obsegajoč okoli 500 strani in biblja, pisana v kitajskem jeziku, baje delo nekega škotskega meniha. Rokopis predstavila zgodovino Džingiskanovega vladanja in je na vsaki strani potrjen z lastnoročim kraljevim podpisom in pečatom. Rokopis je pisan deloma v kitajskem, deloma v tatarskem jeziku. Kozlov se listin ni smel niti dotakniti, pač pa so lame dovolili Alahan kanu,, kot direktnemu potomcu velikega kralja, da je smel listati po dragocenem dokumentu. Po spominu je Alahan kan napravil kratek izvleček vsebine nekaterih listov in se ta izvleček nahaja sedaj v rokah prof. Kozlova. Verska nestrpnost, misticizem, veliko spoštovanje do mrtvega kralja in pomanjkanje višje izobrazbe so zapahi, ki bodo še naihrže dolgo zaklepali tajne, ki jih zakriva Džingiskanov grob, osobito pa njegovi zgodovinski dokumenti. PREPROGE. Preproge vsake vrste je treba od časa do časa ieme-ljito očistiti, ne samo ker so umazane, ampak tudi radi tega ker so shojene. Ni potrebno da za tako čiščenje izdajete mnogo denarja, „RADION“ bo to storil brez velike muke. Raztopite „RADION“ v mrzli vodi, namočite v tej raztopini krpo in z njo v ravnih potezah brišite po raz~ grnjeni preprogi. Nadaljujte potem to pranje, toda s čisto mrzlo vodo, izkartačite m izperite preprogo, pa se bo izgled in barva pokazala, kot da je preproga nova Šport 5cdnik in baruilo za ustnice Pred okrožnim sodiščem v Budimpešti se je vršila neka razprava, ki e postala za ves okraj pozneje prava senzacija. Cim sta prišli obe stranki, ve je pričela razprava. Tožiteljica, obtoženka in priče so bile same ženske. Tožiteljica se je vsedla na klop ravno pred sodnikom. In med tem, ko se je vršilo zasliševanje prič, je ona izkoristila odmor, da si z barvilom olepša svoje ustnice. Delala pa je to popolnoma diskretno, držeč pred ustnicami drugo roko, kakor, kadar si kdo čisti zobe z zobotrebcem Toda strogo sodnikovo oko je opazilo tudi to. Sodnik je namreč nenadoma prekinil razpravo, pozvonil z zvoncem in z visoke est,*a-de se je zaslišal glas: »Mislim, da ona dama ni imela doma dovolj časa, da dokonča svojo toaleto. Prosim jo zalo, da naj se potrudi v garderobo!« Sodnikov nastop je tožiteljico tako silno razburil, da je padla v nezavest in se razprava ni mogla nadaljevati. ČAKOVEČKI SK GOSTUJE V MARIBORU. Za nedeljo je povabil ŠK Železničar na revanžno tekmo v Maribor nogometno moštvo Čakovečkega SK. kateremu so naši železničarji preteklo nedeljo docela: nezasluženo v Čakovcu podlegli. S tem je dana prilika naši javnosti, da se na lastne oči prepriča o višini gostov, ki imajo sicer najboljši športni namen, ki pa sami izjavljajo, da jim ne more ugajati pristranost čakovečkih sodnikov, ki jo poznajo že vsi naši klubi. Čakovečki SK pride, izredno redkokdaj na tuja tla, radi česar je težko reči kako sodbo o znanju moštva. Vsekakor je priporočati sodniški sekciji, da določi energičnega sodnika, ki bo onemogočil vsako nedostojno igro. KOLESARSKE DIRKE »PERUNA«. V nedeljo 29. t. m. priredi agilno mari-iborsko kolesarsko društvo Perun otvo-| ritveno dirko za Mislejeva darila in klu-bove kolajne. Start in cilj bo na Vodnikovem trgu. Dirka se bo vršila v štirih skupinah: 1. za glavno skupino tia 30 km, ki bo startala ob 14., se je prijavilo 7 dirkačev iz Maribora in Slov. Bistrice; tu se bodo kosali znani mariborski dirkači, ki bodo napravili tekmo zelo zanimivo. 2. 14 junijorjev starta ob 14.05 na progo 20 km, 3, v naraščajski skupini od 10 do 14 let je prijavljenih 7 tekmovalcev, ki se bodo borili za prvenstvo na progi 10 km. Najzanimivejša pa bo nedvomno tekma 4. skupine, naraščaja od 5 do 8 let, ki mu je odmerjena prav kratka proga. Z nedeljsko dirko Peruna se pri nas prvič uvaja tudi tekmovanje naših najtnlajših, ki bodo imeli seveda svoja posebna liliputanska kolesa, ki jih je v Mariboru uvedel g. Moravec. Za četrto skupino je prijavljena petorica mladih junakov oz. junakinj. Finska—-Jugoslavija za Davisov pokal. Poleg reprezentativne meddržavne nogometne tekme, ki jo igramo 6. majnika z Avstrijo na Dunaju, je prihodnje tedne najvažnejši športni dogodek pri nas tekma v tenisu za Davisov pokal. Žreb je odločil letos za našega tekmovalca Finsko, kraj odigranja pa Zagreb. Igralo se bo 3 dni počenši s 4. majnikom. Celo prvo kolo teh tekem mora biti odigrano že do 9. majnika. Letos sodeluje zopet Avstralija in bo v prvem kolu najzanimivejši rezultat tekme Avstralija— Italija. Jugoslavija nastopi letos drugič, Finska pa prvič. ISSK Maribor — nogometna sekcija. Jutri v petek obvezen trening prvega moštva in mladine. Ob 18.30 sestanek na igrišču. — Načelnik. Poraz Argentincev v Španiji. V nedeljo je podlegel argentinski olimpijski team F. C. Barceloni 1:4. Zanimivosti iz Fife. •>: Po službenih vesteh iz Londona postane dne 22. majnika tl. izstop Anglije iz mednarodne nogometne federacije prav-noveljaven. — Radi zanemarjanja finančnih obveznosti do Fife je bila tudi wa-leska zveza izključena iz mednarodne zveze. Umetnost na olimpijadi. Na letošnji IX. olimpijadi v Amsterdamu bodo tekmovali tudi umetniki v arhitekturi, literaturi, glasbi, slikarstvu in kiparstvu, in sicer od 17. majnika do 12. avgusta. Vsa podrobna pojasnila daje tajništvo Mesavoda, Marovska 16, Zagreb. Prauica čo uboja Pravico, ubiti soproga, ako je nezvest, je priznana v Franciji najširšim slojem naroda. To se je dosedaj pokazalo v neštetih procesih, v katerih je bila oproščena'zakonska družica, ako se je lotila orožja. V gotovem smislu se ta pravica priznava tudi možu, ako njegova žena občuti željo, da gre med gledališke igralce, mož pa se temu protivi. Dokaz za to je stališče nekega porotnega sodišča, v departementu Seine. Neki mesar v Sain Ouenu je bil pet let oženjen z ja! o živahno mlado žensko, ki se je v malem mestecu dolgočasila. Imela je veliko večje ambicije, kakor da bi pomagala. človeku pri klanju svinjskega mesa. Lepega dne je odkrila v sebi igralski talent in izrazila je željo, da se posveti igralski umetnosti. Res se ji je kmalu nudila prilika, da se je priključila neki provincijalni gledališki skupini. Mož je bil seveda odločno proti načrtom svoje žene. Vprašal jo je, kaj bo z družino, posebno z otrokom. Zena pa je hladnokrvno odgovorila, da bo vzela otroka s seboj na turneje in da je s tem stvar zanjo rešena. In res je zapustila hišo z otrokom, da. se posveti boljšemu in višjemu poklicu. Toda ta boljša usoda ji ni bila usojena na tem svetu. Razjarjeni mož je prišel čez nekaj dni v gledališče, kjer je bila njegova žena zaposlena, jo počakal na temnem hodniku in ustrelil. Porotniki, ki niso odobravali nastopa njegove mlade žene, so proglasili med velikim odobravanjem navzočega občinstva mesarja za nedolžnega, nakar je bil seveda oproščen in takoj izpuščen na svobod«* Stani t Marffiorskl V E C E RN I K MrS —ngc—a—iuinii i h V M a r I b' o r u, Sne 26. IV/ 132Š. L .■■m« mil mi m« II* Hans Dominik: Oblast treh Brez miru je bodila po parku in ni vedela, kolikokrat je že šla mimo velikega vhoda. Neka postava je vzbudila Dianino pozornost. Videla je, kako se neki mož bliža ograji. Kmalu je razločila njegovo zunanjost, videla je temno bronasto barvno polt in mislila je, to mora biti Indijec. Postava je že stala pri vratih, ki so se odprla. Stala je sredi pota pred Diano Maitland ter pozdravila s tihim globokim poklonom po indijskem običaju. Diana je pogledala v obraz, zagledala mirno blesteče oči ter občutila, kako jo navdaja blagodejen mir. Gotovo je minuto stala tako, visoka la-dy, gospodarica Maitland Castla pred tujim rujavim možem, ki je brez dovoljenja prišel v njen park..., ki... kaj vrata niso bila zaprta?... Ali niso vedno zaprta?... Nobenega služabnika ni v bližini... Nazadnje je le vprašala: »Kaj iščete tukaj?« »Iščem Jano Bursfeldovo.« V hipnem strahu se je zdrznila Diana. »Kaj hočete od Jane Bursfeldove?« »Povedati ji hočem, da je Silvester Bursfeld mrtev.« »Mrtev!.. Silvester Bursfeld je mrtev?« Njeni pogledi se niso mogli odmak niti od blestečih Indijčevih oči. Kaj se skriva za tem visokim čelom? »Kdo ste?« ' »Soma Atma, prijatelj Silvestra Bursfelda.« Počasi, kakor nanizani biseri so padale Indijčeve besede in pri vsaki je Diana stopila za korak nazaj ter dvigala roke, kakor v obrambo. »Vi ste Soma Atma?... Eden od treh?« »Zadnji.« »Zadnji?« Nemo je Atma nagnil glavo ter prekrižal roke na prsih. «In druga dva?... Kje sta?« »Mrtva.« »Mrtva... oba mrtva?... Tudi Erik Truwor mrtev?« »Pregrešil se je in umrl...« Omahujočih korakov je dosegla Diana najbližjo klop. Preslišala je signal avtomobila, ki je dovedel njenega moža. Ni videla, kako je mož sto- pil iz voza. Ni videla, kako je začu deno obstal, kako je Atma stopil na njegovo stran in kako sta oba hodila po poti, vodeči v grad. Zdramila se je šele ob klicu svojega soproga: »Diana!... Diana!« Ali jo je potlačila vest o težki smrti Erika Truwora, ali pa sila vseh teh nenadnih dogodkov in vesti? Lord Horace tega ni vedel, čutil je pa, da bodo prihodnje minute vse pojasnile. Diana je slišala klic ter se zdrznila. Bolestnega obraza in osuplih oči je gledala soproga, kakor neznanca. »Horace!... Horace!« To je bil klic njene duše v največji stiski. »Horace..; Ti!... Ti!« Lord Maitland je položil roko Diani okrog ramen. Na svojih prsih je čutil močne udarce njenega srca, čutil je, kako se vsa trese. »Diana... Kaj...« Nežno in skrbno jo je vodil nazaj h klopi. Hotel je govoriti, a ni utegnil. Zena ga je močno objela okrog vra tu, kakor da ga noče nikdar več izpustiti. Srečen sijaj so zadobile njegove oči. »Diana?« Pol skrbnega vprašanja in pol velikega veselja je bilo v tej besedi. Nežno je skušal razkleniti njuni roki ter dvigniti njen obraz. Uprla se mu je. Še tesnejše ga je objemala in še bolj se je privila k njemu. In tedaj je vedel lord Maitland. Njegova je in vedno je bila njegova. Z radostnimi očmi je pogledal proti jutranjemu solncu, z Diano tesno v objemu. Objeta sta sedela ter pozabila na življenje in čas. dokler nista bila zadeta od sence. Bila je senca Atme, ki je stal tik pred njima. Ob njegovi navzočnosti sta se zopet vrnila v prostor in čas. »Kje je Jana Bursfeldova?« Hladno bolestno je to vprašanje vplivalo na razvneto srce. »Jana?...« Diana je naglo vstala. »Uboga Jana! K njej Vas peljem.« Obotavljajočih korakov se je napotila proti bukvi, priljubljenemu prostoru Jane, moža sta pa šla za njo. Jana je začula korake in dvignila glavo. Ko je spoznala Atmo, je poskočila in mu tekla nasproti. »Atma! Atma! Ti... Ti tukaj?« V sreči in veselju je žarelo njeno lice. »Atma. Ti tu! Kje je Silvester? Kje je, kedaj pride?... Kedaj pride po mene?« Atma je stal nepremično. Z obema rokama je prestregel Jano, ko mu je prihitela naproti. Držala ga je okrog vratu.. On ji je pa levico položil na srce. z desnico je pa nagnil njeno glavico na svoje rame ter jo polagoma gladil preko čela in oči. Počasi, kakor težke kaplje, so padale besede: »Silvester... tvbj mož... je mrtev« Jana je vztrepetala, potem je pa nepremično ostala v rokah Atme, dala se je voditi do klopi, kjer je obse dela poleg njega. »Silvester Bursfeld je mrtev.« V tišini jesenskega jutra so dosegle te besede tudi uho Diane, ki se je oklepala svojega moža. In še enkrat — tretjič je ponovil Atma žalostno vest, ko je njegova levica oklepala Janino srce. »Silvester Bursfeld. Tvoj mož je mrtev.« Jana Bursfeld je slišala besede brez joka in tožbe. Počasi je dvignila bledo obličje, strmela v solnčno nebo. gledala, premišljevala in poslušala, kaj ji je Atma govoril. O zadnjih urah Silvestra je govoril Atma. Kako sc mu je veliko delo posrečilo. Kako je izvedel svojo iznajdbo do najvišje stopnje. Tanino neoremičnost so prekinili lahni drhljaji.. Atma ie nadaljeval, da je Silvester preminul $ zadnjo Janino vestjo na srcu. Da so ga našli mrtvega s smehljajem na ustih, z Janino depešo med otrplimi prsti. Jana je poslušala in njen srep pogled se je jasnil. Ustnice so ji še drhtele, obličje je pa postajalo mirnejše. Atma je govoril in lahka je postajala njegova roka na Janinem srcu ki se je umirilo. »Njegovo ime in njegov klic živita v Tebi. Skrbi za Silvestra s tem, da skrbiš in živiš za njegovega otroka ...« Atma je povesil roko. Prosto je stala Jana pred njim. Silen njegov vpliv je pa deloval. Vse Janino mišljenje in čutenje se je oklenilo klijočega življenja v njenem telesu. Nasmeh ii je spreletel obraz, nežna rdečica se je vrnila Ob strani Soma Atme je šla proti gradu. V rokah Atme je prestala strahote prvih bolečin. Njeno bodoče življenje, bodočnost, vse je bilo posvečeno potomcu Silvestra, dediču oblasti. Diana Maitland je zrla za Jano. Pod vtisom sence je še vedno drhtela. Bala se je, da bo Jana jokala, omedlela ali celo umrla. Sedaj je pa videla, da odhaja mirno in pokojno. Kolena so se ji šibila in močneje se je oprijela svojega moža. Počasi je stopal Atma za Jano Burs feldovo. Ko je šel mimo lady Diane in lorda Horace, se je ustavil. Njegov pogled je premotril postavo Diane, kakor poprej Janino. Njegove oči so zažarele. Počasi, obotavljajoče je izgovarjal besede, kakor bi mu jih' narekovala tuja moč: Dalje prihodnjič. V liiem oddam veliko skladiiče event. delavnico v centru-mu mesta. Vprašati: Wai-gant, trgovina s premogom Maribor, Frančiškanska 11 Ni MEJ a »plin, davnine Ir soc()elee ■fagi—lf«: ml« bu«d«30 MjimnjU «Mtsk Dta 5- z Mali Žmthm, tfopteoMaf* la afta-•I lrgo>akega al raMoMMg* *na£a)*: »Mki bmli SO p, trn—k Ota tO’— Lepo kolje za vinograd, cepane in žagane in tudi les za ograje, hrastove stebre in borove droge itd. ima na prodaj tvrdka Straschill in Felber, trgovina z lesom, Maribor, Pristaniška ul. 8, tel. 51. 838 Gonilne, šivalne in vezalne jermene iz la usnja nudi Ivan Kravos, Aleksandrova 13. 864 . Kavarniški natakar se sprejme v kavarni »Jadran«. 869 Travnik in njivo prodam takoj. Anton Ledinek, Razvanje. 867 El Cisti kemlCno in barva vsakovrstne obleke, tkanine in žalne obleke v 24. urah najlepše in najcenejše. 532 MARIBOR Gosposka ulita 33 Razlagova ulica 32 Boljša gospodična gre k 2 ali 3 otrokom kot varuška. — Sprejme mesto tudi na deželi. — Naslov pove uprava lista. 868 Prazna soba v centrumu mesta (I. nadstropju ali dvorišču) se išče v najem za takoj. Ponudbe na upravo lista pod »Pisarna«. 860 185 se izposojujejo samo pri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova 14 se vrste svile od 28 Din naprej dobite edino le pri 1 TRPINU Maribor, Glavni trg17. ANGLEŠKI IN OSTRAVSKI PUNSKI KOKS XII 'A r prvovrstne kakovosti oddaja na drobno in na vagone najceneje 770 MESTNA PLINARNA Še vedno je vse modne predmete za gospode aleo se reflektira na dobro in lepo blago mogoče kupiti edino pri Josipu Karnlčnlk, ki se nahaja sedaj na Glavnem trgu 11 Posebno velika izbira modernih samoveznic, ovratnikov in srajc, klobukov in čepic, nogavic in Čevljev za dame In gospode. V. NaJbollše sukno za plašče in spomladanske obleke, volneni rips, kasha in druge novosti za ženske obleke, perilo, ovratnike, samoveznice, nogavice i, t. d. kupite najceneje pri tvrdki L N. ŠOŠTARIČ, Maribor, Aleksandrova cesta itev. 13 IZlEL je ALBUM SLOVENSKIH KNJIŽEVNIKOV Knjiga, ki je razkošno opremljena stane do 5. maja broširana 130 Din, vezana 160 Din, poštnina 10 Din več. Naroča se v knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor Aleksandrova cesta itev. 13 Izdaja Koazoistt »Jutra« v, Ljubljani: predstavni* Izdajatelja in urednik: Fran Brozovičv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavni Stanko D e t e l • v Maribora.