258. številka. Ljubljana, v četrtek 11. novembra. XIX. leto, 1886.
SLOTBMSKl MOD.
Iahaja vsak dan zve**- r, \z\m§i nedelje in praznike, ter veljn po pošti prejeraan za a v b tri j sko-o gem ke dežele za vse leto lf> «ld., za pol leta 8 frid., za četrt leta 4 gld., aa eden mesec 1 gid. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom t* -se leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po
10 kr. ta mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znala. Za oznanila plačuje se od četiristopn« petit- \ rste po (i kr., če se ozn.-uiilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Kokopisi s<' ne vračajo. Uredništvo in u pr a vniStv o je v Rudolfa Kirbiaa hiši, „GledalUk* stolbf. Upravn i štvu naj M blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Nekoliko kritike o Schmerlingovem predlogu.
(Konec.)
Šesti „preudarek" trdi, da utegnejo vsled PraŽakove naredbe nastati znatne škode za vršenje pravice (Rechtspflege), in da se ž njo omeji porab-nost velikega dela „sodniškega stanu. Dobro, da govori Schmerling v tem preudarku samo o možnosti", da bi „ utegnila" nastati škoda pravici. S tem negotovim predikatom dokazuje sam najvišji državni sodnik, da ni prepričan niti o možnosti, kaj še li o dejstvenosti navedene škode. V resnici bi se tukaj najvišji sodnik s pozitivno trditvijo osmešil, ker bi kazal, kakor da bi ne poznal posledic onega sodnijskega ravnanja, katero snuje sodbe najvažnejšega pomena zgoli na podstavi prevodov. Koliko pozitivnih dokazov bi ne naštel samo jeden rod raznih slovanskih narodnosti), katerim so se godile in se še gode krivice zgoli zarad prevodov pri sod-nijah, ne da bi se moglo očitati sodnikom kaj zaradi tega. Sojevanfe v jeziku, ki je strankam tuj, je zmanjšalo etično imenitnost javne pravice; to tudi sodniki dotičnih dežel sami priznavajo, in Pra-žakova naredba, ki hoče take krivice zavirati, bi „utegnila" Škodovati pravici! Ali ni pomilovati onega in bodi si ta tudi najvišji državni sodnik, da ga zlorabijo za take neresnice, Če tudi samo v obliki „zmožnosti" izražene. V tem pogledu bi sovetovali levičarjem in Scbmerlingu, da bi brali članek „Nov jezikovni prepir" v 41. št. t. 1. „Pol. Fragmente" kjer je glede na Pražakovo naredbo tudi to le: J u-stica je v nasprotji z upravo tako sveta stvar v državi, «la «*e jI mora dati vt»a-kotero konceM. |©.£ F i a t i u s t i t i a etpereat mundus, pravica ne pozna nobene narodnosti," Torej še narodne jednakopravnosti ni potreba klicati na pomoč za Pražakovo naredbo, ker zadoščuje pravica sploh zato! Ravno zarad tega gre pravica pravice nad „porabnostjo" peščice sodniških sil. Sicer pa bi se te sile tudi porabljale, ko bi bile toliko pridne, da bi si prisvojilo drugi deželni jezik. Peščica ljudij bi morala vender imeti toliko spoštovanja do  naroda s 6 milijoni duš, da bi se
LISTEK.
Carigrad.
(Po D1 Amicisu.) (Dalje.)
Žive ceste. Zdi se, da te ulice morajo biti dolgočasne. Pa je ravno nasprotno. Bela pega, iz katere dna se vzdiga bel minaret; rudeče opravljeni, proti tebi gredoči Turek; zamorska črna dekla, ki nepremakljivo stoji pri vratih; perzanska preproga, ki visi raz okno, to zadostuje, da si storiš podobico, polno življenja in skladnosti, da bi jo gledal celo uro. Od ono malo ljudij, ki gredo mimo nas, ne pogleda nas nihče. Le včasih slišiš za hrbtom zaklicati: „Džaur 1" (nevernik), ko se pa ozreš, vidiš, kako se je za okuo skrila dečarska glava. O drugi priložnosti se odpro vrata onih bišic; postojiš, češ, da bi videl osobnost iz ženišča, na, pa izide gospa Evropejka s klobučkom in dolgovlako opravo, ki pošepeta „adieu" ali pa „au revoir", pa se hitro odstrani, pustivši te ostrmljenega. V drugi ulici, povsem turški in popolno tihi, slišiš nenadoma tro-benje rogov in ropot konjev; obrneš se, kaj je ? komaj verjameš svojim očem. Velik omnibus je, ki se taka po dveh progah, kakoršnih nisi videl, poln
usposobila za primerno izvrševanje pravice nasproti tolikemu narodu. Konečno pa še res ni, da bi nekaj sodnikov zarad Pražakove naredbe ne moglo uporabljati se. Prvič se bodo oddajale tudi zanaprej nemške uloge in tožbe na više deželno sodišče v Pragi in v Brnu, in to vsaj od nemške strani. Za te uloge bodo dobri tudi oni sodniki, ki ne znajo češčine. Drugič pa si morajo tudi zdaj, brez Pražakove naredbe, sodnike imenovanega sodišča snovi razdeljevati, ker ni možno, da bi vse jedni in isti opravljali. Kakor se zdaj sodniki razdeljujejo zarad ko I i kost i snovi, tako si bodo iste snovi odslej delili tudi po kakovosti zarad jezika ulog. Po takem odpade še ta uzrok, zarad katerega najbolj razsajajo nemški liberalci, in Schmer-lingov šesti „preudarek" se razkriva v drugi polovici kot gol sofizem. Sicer pa tudi vemo, da gre nemški liberalni stranki za princip, v katerim hoče ohraniti še nadalje sebi gospodstvo jezika in nemških uradnikov na škodo pravice in sosebno narodne jednakopravnosti slovanskih narodov, saj očitno razodevajo strah, da bi tudi Slovenci ne zahtevali jednake, četudi še toliko pravične naredbe.
Sedmi „preudarek" navdaje Schinerlinga b strahom, češ, da daje pomisliti Pražakova naredba tudi v državnopravnem in političnem oziru. Ta logika je zopet čudna in je samo zarad tega umevna, da jo je narekoval atrah za nemško prvenstvo. Ali se bodo narodi morda izneverjali telokupnosti naše države, če se jim podeli pravica v najbistvenejših delih življenja. S čim se zadovoljnost utrjuje, ali s tem, da ho odreka zrelim narodom pravico, katero uživajo še divjaki pod tujimi vladami, ali pa da se zadovolje na tako stran ? In ali se s takimi malenkostmi spreminja državnopravno stanje narodov? Ali pa je morda slutil vitez pl. Schmerling, da se bodo zarad Pražakove naredbe ua Severočeškem ko vale resolucije za razkrojenje češkega kraljestva ? Ko bi tičala nevarnost v tem, potem bi se moral ne Pražak, ampak Schmerling obsoditi sam najprej, kajti nekoliko zarad Pražakove naredbe, kolikor vsled Scbmerlingovega predloga se snujejo resolucije v tem zmislu.
Turkov in Frankov s svojim vratarjem v semanjici in s cennimi oglasi, kakor kakšni Dunajski 'ali Pariški tramvaj. Neskladnost, ki jo dela ta prikazen v taki ulici, ne da se povedati z besedami. Zdi se ti, kakor šala aH zmota, pa gledaš strme in smeje to vozilo, kakor bi je še nikdar videl ne bil. Kadar se mimo prevozi omnibus, ti je, kakor bi se bila mimo prevozila živa podoba Evrope, pa si le spet v Aziji, kakor kadar se v gledališči premeni prizor.
Iz samotnih teh ulic prideš na odprte prostore, ki so skoro vsi v senci orjaške platane. Na jedni strani stoji vodomet, iz njega pijo kamele, na drugi strani je kavarna z vrsto podstorov, prostrtih pred vratini, na njih leže kadeči Turki. Zraven stoji visoka smokva, po kateri se ovija visoka trta; skozi njeno listje in njene mladike pa Be vidi daljna modrina Marmarskega morja in kako belo jadro. Prebela svetloba in grobna tihota dajeta vsakemu temu mestu nekaj svečanega in žalobnega, da ga ne boš pozabil, ako tudi si ga le jedenkrat videl. Greš dalje in dalje, kakor bi te vlekel oni skrivnostni mir, ki ti počasi stopa v dušo, kakor lehka dremavost, tako da v kratkem ne čutiš ne daljave ne ure.
Najdeš tudi ogromne prostore s sledmi zadnjega požara, lazi, na katerih je le malo raztresenih hiš, mej katerimi raste trava ter vodijo krive steze, kakor za koze; višenine, s katerih pregledaš ranu-
Sicer pa v teženji po razdeljenji Češke na dva dela ne tiči nobena nevarnost v državnopravnem pomenu za cesarstvo. Nemci na Severočeškem namreč Že dobro vedo, da češko kraljestvo se jim ne razkroji, kakor bi oni želeli; če pride do tega, ae bo vršila stvar tako, da se bo razkrojitev vršila po narodnih skup inah , ne pa po odlomkih. V odlomkih žive narodi po raznih „deželah" in „kraljestvih" zdaj. Nemci nikdar ne pridejo do razdelitve samo češkega kraljestva, ampak, če se bo delilo, se združijo Ceh* fl škega. kraljestva, Moravskoga in Sleške v jedno narodno skupino, kakor se potem podeli tudi Nemcem narodno okroženje, in tako tudi drugim narodom.
Taka državnopravna sprememba pa bo državi toliko koristila, da zaduši vse one spletke, ki se kar naravnost razglašajo v veleizdajskem zmislu po brošurah, tiskanih v Reichu. Tako razdeljenje še po všeč ne bo neki vrsti avstrijskih državljanov in bi bilo le želeti v interesu narodov, kakor Avstrije, in te še bolj, da bi do take državnopravne spremembe prišli, pred no bo prepozno.
Ko bi torej Pražakova naredba res povod bila taki spremembi v zmislu narodne uprave, bi bil konečno še Schmerling vesel, kater je vender poznan kot pravi avstrijski domoljub. On ima samo staro napako, da se je zaril v načelo centralizma, s katerim prezira narodno jednakopravnost nenem-ških narodov popolnem. Ta državnik vidi jedino v nemščini rešitev in ustajenje Avstrije, in to je morda uzrok, da je nehote pomagal tudi ou pospeševati sad, ki je dozorel v obliki iluvalizma. Vsekakor dokazuje njegov predlog, da se ni ničesar naučil od nastanka duvalizma; drugače bi ne izvajal takih posledic iz Pražakove naredbe. Schmerling ne pozna, ali bolje, ne pripozna člena XIX., drugače bi se ne ustavljal  naredbi, ki je dana v zmislu tega člena.
Iz vsega tega pa je posneti, da je Schmerling utemeljeval svoj predlog s „preudarki", kaker-šnih bi ne bili nikdar pričakovali od prvega sodnika države in nekdanjega velikega ministra skupnega cesarstva. Njegova slava, katero mu nemški liberalci pojejo vsled tega predloga, ni gotovo imela še
žino cest, ulic, gajev, stotero hiš; nasproti pa ne vidiš nikjer nobene žive duše, ne oblačka dima, ne odprtih vrat, ne najmanjšega znamenja stanovanja in življenja, — tako da bi mogel misliti, da si sam v tem neizmernem mestu in da te za trenotek strah izpreletava. Kadar pa zapustiš tisti laz ter stopiš na kraj jedni tolikih ulic, je vse izpremenjeno. Najdeš se v jedni onih carigrajskih ulic, poleg katere stoje spomeniki, in kjer ne zadostujejo oči, da bi se čudil. Hodiš sredi džamij, kioskov, minaretov, svodovljenih galerij; sredi marmornih vodometov in sultanskih grobnic, svetlečih se mozaika in zlatih napisov; hodiš po sredi zidovja, posutega z arabeskami, pod strehami s cedrovino obloženimi; po senci bujnega zelenja, katero nadvisuje okrožno zidovje in pozlačene gajske ograje, in katero z dišavljem napolnjuje cesto. Po teh ulicah srečuješ, kakor se prestopiš, kočije paše ali častnikov ali oblastnikov ali pobočnikov in skopljeu-cev postavljenih bogati hiši; sila postreščekov in zastonjčekov, prihajajočih in odhajajočih mej inini-sterstvi. Tukaj spoznavaš prestolnico velicega cesarstva ter jo občuduješ v vsem njenem veličastvu. Povsod vidiš beloto, nežnost poslopij, slišiš »muljanje vode, čutiš svežost sence, ki ti hladi živce kakor tiha godba, ter ti polni glavo z vedrimi podobami. (Daljo prih.)
nikdar tako slabe podstave, in mi raj S i verujemo, da so mu „p:ijateljiB označene „preudarke" usilili, nego da bi menili, da jih je on navratil s svojim razumom. Mi menimo, da se že danes kesa tega izdelka, s katerim je hotel s pristafci prestrašiti nenemške narodnosti. Vzbudil pa ni strahu, ampak po največ pomilovanje, in komisija gosposke zbor niče bo imela v resnici opraviti, da predloga ne zavrže z argumenti, ki bi Schmerlinga utegnili užaliti. Pa taka je: habent sna fata tudi predlogi!
F. P o d g o r n i k.
Politični razgled.
\oia'anj«k dežele■
V Ljubljani 11. novembra
Grof Julij Andrassv misli že v odseku <l«lc-K a vije interpelovati ministri vnuniih zadev, kako se strinjajo dogodki v Bolgariji z izjavami ogerskega ministerskega predsednika in kako hoče opravičiti svojo orijentalno politiko. — „Budapester Corr." trdi, da ni res, da bi bila predsednika delegacij nagovorila le v svojem imenu cesarja. Predsednik oger-ske delegacije vselej nagovori kralja v imenu vse delegacije. Nagov.r se poprej predloži konferenci delegatov, da ga odobri in včasih tudi premeni. Nagovora obeh predsednikov naznanila sta se poprej tudi ministerstvu vnanjih zadev, in merodajni krogi neso nič ugovarjali nagovoru Smolke
Viiaiije države.
Ustanka v Burgasu nikakor neso prouzročili samo Rusi in Črnogorci, kakor bi kdo lahko sklepal iz oficijalnih poročil bolgarske vlade, ampak je vanj zamotanih nič manj kakor 36 bolgarskih častnikov in uradnikov.   Kompromitovani so bolgarski vodje Popov, Gjučerinski in ltuskov.   Ustaja se je dalj časa pripravljala.  Da se je zatrla in da so se poizvedel! krivci, se je največ zahvaliti Burgaškemu prefektu. Ustajniki so dopisovali z ruskim diploma-tičuim agentom Nekljudovom in generalom Kaulbar-som. Oblastva so dobila več pisem, iz katerih se da posneti, da je ustajo uprizarjal general Kaulbars. Da je slednji vedel, kaj se pripravlja, vidi so tudi iz tega, da je ruska topnjača „Pamjat Mer kurija* že odrinila iz Varne v Burgas, predno je tam buk-nil ustanek. Ruski oficijozni listi pišejo, da ustanek ni bil naperjen  naravnost  proti  bolgarski vladi. Ruski konzul v Burgasu pa baje širi vest, da je kapitan Nabokov že izbrisan iz ruske vojske, odkar se je vlani udeležil zarote proti knezu Aleksandru, katera se je bila ponesrečila. Bolgari moćno dvojijo, da bi to bilo res, ker je bila Rusija vse sile napela, da se ni izvršila preiskava proti Nabokovu in so tedaj vsi ruski oficijozni listi trdili, da je dotična zarota bila le izmišljena in ker je Nabokov hodil po Burgasu vedno v ruskej uniformi.  Vse vesti, ki nam dohajajo o ustanku v Burgasu, so iz bolgarskih in nemških, torej motnih virov. Treba torej od struni čitateljev mnogo op eznosti. — Bolgarski knez je sicer izvoljen,  toda najbrž Rusija volitve ne bode priznala. Na noto, katero je bila poslala bolgarska vlada Kaulbarsu, da naj bi Rusija naznanila kakega kandidata za bolgarski prestol, odgovoril je Kaulbars, da je že objavil, da Rusija velikega sebranja ne priznava. Druge velevlasti si sicer jako prizadevajo, da bi pregovorile Rusijo k prijenljivosti, a to prigovarjanje imelo bode teško kaj uspeha.
Z Vzliodiie Ituniclije prihajajo jako vznemirljiva poročila. Po vsej deželi vlada velik Btrah. Prebivalstvo beži v Turčijo, zlasti v Drino polje. Ubežalo je celo več uradnikov in častnikov. Povsod po deželi se kaže anarhija. Več vzhodno-rumelijskih veljakov prosilo je turško vlado, da bi poslala vojsko, da bode vzdržavata red. Vs« blagajnice so prazne, ker prebivalci nečejo plačevati davka. Častniki in uradniki ne dobivajo plače.
V tem ko razni oficijozni listi zagotavljajo, da ItiiNiju ne misli na okupacijo JBolgariJo, se nekda resno pripravlja za vojno. V Varno so se zopet odposlale štiri ruske ladije. Sodi se, da bode Rusija obdržala Varno in Burgas. da si tako utrdi svoj upliv na Balkanu. Odeski gubernator general Ropp bil je nedavno v Peterburgu in mu je car nekda osobno dal instrukcije v eventualnoj okupaciji Bolgarske. — Kakor se poroča „Pol. Corr." iz Pe-terburga, so izmišljene vse vesti, da Rusija misli zahtevati, da bi ruski funkcijonarji prevzeli vodstvo bolgarskih vnanjih zadev in vojske. Rusija si le hoče v Bolgariji zagotoviti upliv primeren njenim žrtvam za to deželo. Iz poročil Kaulbarsovih se da posneti, da bode Rusija to tudi dosegla.
V Mrbftkej skupščini se je predvčeraj začelo posvetovanje o novih davčnih zakonih. Opozicija je zahtevala, da se poprej reši budget. Temu je ugovarjala vlada. Po dolgi debati, v katerej je finančni minister pobijal zahteve opozicije, je zbornica sklenila z veliko večino, da se začne posvetovanje o davčnih zakonih. Mej opozicijo se je pri tej priliki pokazal razkol. Devet opozicijskih poslancev je ostavilo zbornico, drugi so pa ostali in se bodo udeležili specijalne debate. — Opozicijski poslanec Tav šanovič interpeloval je ministerskega predsednika z ozirom na srbsko bolgarsko vojno in sedanje postopanje srbske vlade nasproti Bolgariji: 1. Kake spremembe so se zgodile od Plovdivskega prevrata
v srbsko-bolgarskih odnoša j i h in iz kakih uzrokov je sedaj vlada mogla skleniti prijateljstvo z Bolgarijo? 2. Če fe vlada še na stališči Beroliuske pogodbe, kakor je bila pred vojno, in če se hoče zagovarjati ravnotežje na Balkanu V Kaj misli storiti, ko bi' kaka država rušila Berolinski dogovor? 3. Če je vlada spremenil«, svoji stališče, kako se to strinja £ dostojnostjo- držav«, ki je prelivala kri za* Berolinski dogoveft. t. Kako hoče vlada postopati nasproti Bolgarsllej,. ko bi bil tam merodajen ruski upliv? 5. Ali iiitRli vlada, da se bode poznejša bol-1 -ar ka vlada oziriMfc na dogovor, kateri je sklenila s sedanjo provizorično bolgarsko *. lado, katere nd1 priznavajo velevlasti.
ICuski veleposlanik baron Mohrenheim se vrne 2 •. t. m. na svoje mesto v Pariz. Novoimenovani francoski veleposlanik Laboulave se bode na potu v Peterburg tri dni mudil v Berolinu. V Peterburg pride 20 novembra.
Irada mršl.«^;« sultana odrejtije, da morajo vs mohamedanci od 20 do 40 leta biti vojaki. 6 let morajo služiti v aktivnej vojski, 8 let v reservf, 6 let pa v deželni hrambi. Carigrajei pa še nadalje ne bodo služili pri vojakih, kakor so tudi dosedaj bili vojne službe prosti. — Zadnje dni je iz Sirije prišlo mnogo vojakov v Cnigrad, katere so naravnost odpos'ali na vzhodnorumelijsko mejo.
Š|»uiij*» u vlada je izvedela, da nameravajo njeni nasprotniki napraviti ustajo, predno se snidejo kortes. Vlada storila je vse naredbe da se ustaja ne [»osreči.
Prestolni govor, s katerim sta se otvorili bcIgiJMki zbornici, izjavlja, da se odnošaji Belgije z vsemi vlastmi najboljši, kajti Belgija se drži vestno dolžnostij nevtralnosti. Nadalje omenja pie-stolni govor, da je razstava v Antvverpenu povzdignila belgijsko ohrtnijo in trgovino. Obžalujejo se dogodki v Luttichu in Gharieroi. Vlada bode zbor nicama predložila važne socijalne reforme, ki bodo pospeševale snovanje zadrug ter razsodišč za raz Bojevanje prepirov mej gospodarji in delavci, urejale delo Žensk in otrok, skrbele, da se odpravijo zlorabe pri izplačevanji mezde, da se upelje zava rovanje delavcev in omeji pijančevanje in nemoralnost. Nadalje napoveduje prestolni govor, da bode kralj mnogo zaprtih delavcev pomilostil. Državne finance so precej ugodi.e in zbornici bode vlada predložila predlogo zakona o reformi višjega šolstva.
Dopisi.
Iz (Gorice 9. novembra (Šolska društva. — Novice.  — Veselice.)   Tukaj,  skoro na skrajni meji Avstrije, so trije elementi, ki se bojujejo drug proti druzemu ter bi si radi našo pokrajino prisvojili. So Nemci, katerih je v vsej provinciji 125%, ki imajo vse sređuje šole za se, potem jedno popolnem nemško ljudsko šolo, takozvano pro-testantovsko šolo, v katero zahaja razen Nemcev še kakih 40 nenemškm otrok,  dalje nemško-slovensko in nemško-italijansko deško vadnico in povsem nemško vadnico za deklice.   A pri vsem  tem neso še zadovoljni, radi tega so osnovali tukaj šulverajnovo „ortsgruppe'1 in sicer moško in žensko in to gotovo ne z namenom, da bi le varovali svoje otroke pred raznarodenjem, temveč tudi z namenom, da bi druge raznarodili. Dalje so Italijani, ki so brezdvojbeno v deželi v manjšini, tudi ti so Bi osnovali svoje šolsko društvo, to je podružnico društva „Pro Patria". Nekateri Goričani so pristopili temu društvu z namenom, da bi društvo istinito skrbelo le za razvoj in pouk v italijanščini, toda  mej  Italijani in ne mej druzimi. A ti gospodje so se varali, kajti predzadnji „Corriere" jim pove na vsa usta, kakšno nalogo ima rešiti nPro Patria". V uvodnem članku, v katerem razliva nek nerešenec vso grdobo svoje grde duše nad Slovenci,  razkriva list prave  namene navedenega društva. Tako pisati more pač le židovski list, ki je overjen, da je židovsko žito že dozorelo in ni zanje nobene nevarnosti več. Da ne preti tudi Italijanom na Goriškem  nobena nevarnost od strani Slovencev, razumi se ob sebi, saj Slovenec ni bil nikdar agresiven;  vender pa smo uverjeni, da tudi Italijani ne bodo na našej zemlji nič opravili, če se politične meje ne predrugačijo. Vender ne moremo prehvaliti onih gospodov, ki so se pričeli resno truditi, da bi se tudi Goriška  podružnica slovenskega društva sv. Cirila in Metoda ne le oživela, temveč obilen sad rodila. V mestn zgublja se še vedno dosti našega življa, in to tem bolj,  ker nemarno razen slovenskega otroškega vrta  in slovenske privatne dekliške šole nobenih drugih slovenskih šolskih zavodov v mestu.   Da so bili pa ti zavodi potrebni, kaže število otrok, ki je v tem letu naraslo že nad nad 100. Nujna potreba je že sedaj, da bi se osnoval še jeden otroški vrt v drugem delu mesta, na pr. na starem trgu ali na trgu sv. Autona. V prvi otroški  vrt upisanih je nad  60 otrok, dočim jih I skoro redno 4o do 50 v zavod zahaja. A mnogi ro-
ditelji ne pošiljajo otrok v ta vrt, ker jim je od rok. Res, da bi se mesto lahko prisililo, da bi tudi slovensko šolo ustanovilo, a koliko bi ta koristila, svedoči najbolj šola v Ajševici.
Še ni dolfep tega, ko so Tržaški „nihilisti" umorili ruskega carja Aleksandra III., včeraj pa je bil mrtev za vso Gorico nemški cesar Viljem; Tukajšnji list, ki izhaja pa k sreči le vsakih 14 dnij, dobil je z Dunaja brzojavko, da je nemški cesar ob 5. uri' zjutraj umrl, in popolu Ine biia je po vsem mestu ta novica raznesena. Sicer pa ni prvikrat, da se raznašajo po mestu take in jednake novice, ob ponedeljkih, ko ni novin, pripeti se to večkrat.
Veselice se nečejo letos nič kaj udomačiti v Gorici Prvo veselico v jesenski sezoni napravila je „Concordiatt, ki se pa ni posebno obnesla, kajti plesalo je — kakor se čuje — pet parov. Tudi „Ge-sangsverein" in „Gabinetto di lettura" se nesta še oglasila; ne da bi vedli za uzroke. Naša Čitalnica namerava še v teku tega meseca napraviti veselico z ustopnino, in nadejamo se, da bode veselica živahna, kajti povsod se marljino povprašuje, kedaj bode kaj. Tudi „podporno in bralno društvo" priredi v teku tega meseca besedo, ki bode izvestno dobro obiskovana, saj so bile do sedaj še vse veselice tega društva lepe in obilno obiskovane. Sploh pa je to društvo ljubljenec Goriških Slovencev, za to se pa tudi prav lepo razcvita in širi. Glavnica društvena narasla je že sedaj nad 2000 gld. in le v tem društvenem letu za nad 600 gld. pri vsem tem, da so se lepe in velike vsote bolnikom izplačale. Vsak nepristransk človek mora pa tudi priznati, da je vodstvo izborno in neumorno delajoče.
Iz Drage 9. novembra. [Izv. dop.] (Pogreb nemškega šulfe rajna na Travi.) Kakor znano, napravili so si Travljanci iz farovža in s pomočjo od šulferajna obljubljenih 1200 gld. in z menico Kočevske hranilnice za 1000 gld. šol* sko poslopje. Namen tej zgradbi bi bil: Deutsch-verdummungsanstalt ali Deutschenfabrikation ali stroj, v katerem se Slovenci in Hrvatje s pomočjo nemškega šulferajna prelevijo.
Nemški šulferajn obljubil je Travljancem, 1200 gld. takrat izplačati, kadar bodo dobili ljudsko šolo pod fsrovško streho. Ker pa jim šolska oblastva iz opravičenih uzrokov šole ue dado, jim tudi šulferajn denarja ne da, s kojim bi radi poravnali že zastareli dolg Kočevski hranilnici.
Sama mala vas Trava teh 1000 gld. ne more skupaj zbobnati, sosedje jim nečejo pomagati, in velike menične obiesti in vedna pota v Kočevje, da podaljšujejo obrok menici, to prisililo jih je že do skrajnosti. Nemec bi rekel „bis zur Raserei". Udarili so namreč v svojej obupnosti po svoji lastni krvi, po apostolu nemškega šulierajna, alias učitelju za silo, katerega so itak, ker mu neso plačevali od vsakega otroka izgovorjenih mesečnih 25 s o Id., že popolnem izstradali in jih sedaj za te solde tožariti mora.
Dne 8. t. m. prišli so v njegovo stanovanje štirje korenjaki: župan in trije pomagači — po-grebci. Pobrali so mu knjige, nakopičene od šulferajna in harmonij, njegovo lastnino, ter so vse skupaj zaprli v posebno sobo, češ, to je naše za tvoj dolg (?) ti pa idi, in pokazali so mu luknjo, skozi katero ima iti.
Učitelj je res zapustil dragi dan svoj brlog, in jo je mahnil — v Kočevje k sodniji, pred katero se bodo korenjaki nemškega šulferajna za svojo uljudnost in sad ponemčevalne kulture zagovarjali.
Tako je zopet jeden pot škorpijon sebe samega pičil, da je zamrl duh šulferajna na Travi. Tako bodo hodili Travljanski otroci v šolo v Drago; Vam štirim zaklical bi mežnar od sv. Krištofa v Ljubljani: „Bog lonaj, pogrebci!" Travljanskemu šulferajnu pa kličemo: Večni mir in pokoj! Amen!
Iz Velike Doline 9. novcmbta. [Izviren dopis.] (Odgovor na »popravek" župnika B.)
„Kdor trka — se um odpre!" „Es gtbt nur eine Sittlicbkeit, und das ist die VVahrheit; es gibt nur ein Verderben, und das iBt dio Luge. Dort ict Leben und Geaundheit, hier iBt Verwesung. Wie ein heimlickeB Gift nagt uud frisat die bestandige LUge..
Feuchter sleben.
Trideset dnij preteklo je od takrat, ko je do-nesel „Slovenski Narod" dopis: „Od Save— ,,Cerkvi na MokriŠkem*) pravice!" — pa do onega dnd,
*) Župnija Velika Dolina vulgo „Mokriško". 15. ja-nuvarja 1. 1880 umrli Gustav grof Aueraperg, slednji poto-
ko je temu dopisu „popravek" župnika JB. v štev. 233 ^Slovenskega Naroda" od 12 p. m., zagledal lue Življenja. Trideset dolgih dnij in nofi^ mučil in trpinčil ga je težavni problem: „ali je res — ali „Ni res?" V prvem trenotji verjel nesein skoro svojim lastnim očem, čitaioe prvič, drugič, tretjič itd. „Ni res!" Naposled razjasnilo se mi je i to dozdevno o-;mo Čudo sveta. Neresnica prevzela je moža tako, da sedaj menda že sam sebi veruje, kar želi, da bi mu drugi verjeli. In naravno je, da, kdor se je zmotil jedenkrat in resnui in pravici stopil na vrat, davil in gazil jo bode dosledno. Sicer si je pa razsodni čitatelj, ki je primerjal dotični dopis s „popravkom" župnika B., takoj brez daljših komen-tarov naredil nedvoinljivo razsodbo, kje je resnica in kje neresnica. Da bi se ria morebiti vender le o tem kje ne dvomilo, sem vsled onega „popravka" primoran, da s svojim današnjim stvarnim odgovo rom branim svoje — in resnico- in pravicoljubje lista, kateremu imam čast poročati.
O točki I. in 2., 5.,  8. in 9.,   11.,  12., 13. in 14., se ne'bodem  tu v dolgo in široko deliato spuščal,  ketf obsegajo deloma nevažno,  detoma pa tako vsebino, da je ne more samo jednostavna trditev dokazati, zato pa tudi niti najtrdovratnejše za-nikavanje ovreči. Vsled tega dostavljam tem točkam le nekaj kratkih opomb in pa opazko, katero je že brez mene marsikdo  sam naredil, da so rojene v znamenji  pečata   „Ni res!", katerega jim je župnik B. sam pritisnil. Ako kje — tedaj velja tu Dar-vvinova teorija, po katerej se  ono znamenje tako razvija:   „1. Ni res!" — potlej:  „1. Ni resnica!" —  in   slednjič:   „1.   neresnica!"    Dasiravno t*. Itr.   zakon   jasno   določuje,   da ima vsa denarna  opravila le stavbeni  predsednik izvrševati in stavbeni zaklad oskrbovati, in je vsled tega že 25. maja t. 1. bil obsojen, da mora stavbeni zaklad v osmih dneh predsedniku izročiti, tega vendar do danes še ni storil, za to pa na lastno roko z za kladom gospodariti pričel — to pač jasno kaže. da so mu zakon in oblasti le peto kolo, daljših dokazov ne treba.   Da sta stara dva zvona za novi zvonik kot otročji klobuk za moško glavo, torej premala, potrdil je župnik B. sam, ker je začel sedaj v res niči za nove in večj*-* zvonove skrbet:.   Da se mu neso hlevi sezidali in dogotovili — prej kot nova cerkev, kriva ni njegova prošnja, katero je že pred par leti uložil, marveč to, da ni spolnil pogojev kateri so se mu v tej zadevi od ob'astev staviti
K tretjemu in četrtemu „Ni res" župnika B., dostavljam z ozirom na moj zadnji dopis še to, da je nakup novega cerkvenega posestva iz stavbenega zaklada in iz Najvišjih milodarov; celo v nekem uradnem zapisniku pri okrajnem glavarstvu v Krškem konštatovan, ter da donaša ono posestvo v resnici le štirideset — torej celo deset goldinarjev' manj letnega zakupa, kot sem v svojem zadnjem dopisu poročal.
Sedaj pa dojde šesta,-rekel bi, jedna izmej kardinalnih neresnic Župnika B., to je točka o tožbi za kaplansko biro, pri katerej se moramo nekoliko dalje ustaviti. Dolgoletna zanimiva pravda je vredna, da se vsaj v glavnih potezah reši iz morja pozabljivosti. Da se že v naprej proti vsakemu očitanju neresnice zavarujem, prilagam svo jemu današnjemu dopisu al. uredništvu »Slovenskega Naroda" v blagovoljni pregled sledeče listine iz ogromnega tožbenega akta, katere so se mi v ta namen izročile, in sicer: 1. prezanimivi dve poli obsegajoči odlok najvišjega upravnega sodišča na Dunaji z dne 25. junija 1883. leta, štev. 1571 ; 2. konečni odlok ministerstva za uk in bogočastje z dne 2. novembra1 1885, spremljan z naredbo deželne vlade kranjske z dne 21. decembra 1885, do poslan polnomočnikom župnije od okrajnega glavarstvo Krškega z dne 3. januvarja t. L; 3. račun
mec moškega kolena grofov A. v Mokricah, poskusil je večkrat doseći, da bi se župnija Velika Dolina prekrstila v „Mokrice". ZaVedui možje pa so njegove častihlepne namene preprečili: bili so si v zavesti, da bi jih to ime spominjalo na večne čase le na tužno in sramotno zgodovino, katero so neusmiljene pesti krutih bi-ričev in še krutejših posestnikov Mokriške graščine po potrpežljivih hrbtih Bvojih ubogih tlačanov „Mokričano v', s krvavim pismom pisale. Na moj dopis: „Cerkvi na Mokriškem . .." opozorjen sem bil torej od neke strani — za kar sem prav h v a-leien, — da je pisava „Mokriško" nedostojna. Vsled tega opušča o i to obliko že danes, dasiravno sta oba dopisa v najtesnejsej 2 vezi drug z drugim in so naši župljani — dokler se ne reiijo teške more, katera jih tlači i u katera je predmet mojih dopisov — de vedno nekaki tlačani — torej „Mokricani". Opazka dopisnikova.
pravdnega zastopništva »o še nekaj drugih ranimi vih listin;  razen teh one- tožbe tikajofcih se listin, prilagam pa še jedno sodnijsko izjavo in jeden privaten list župnika B., — karakterologična spominka njegovemu prihodnjemu biografu.
Pričetek in konec dotične pravde je v kratkem sledeči: 6 maja 1879 odšel je od tu zadnji kaplan, župnik B. pa je mislil in mislil, kako bi spravil kaplansko  biro na  se.   Na jedno ali več njegovih ulog iz leta 1880 ali 1881, priznala mu je na pod-agi neke izjave škorijstva deželna vlada kranjska s svojim odlokom z dne 3. aprila 1882 št. 2062 kar naravnost brez daljših preiskav in obravnav kaplansko biro. Cela župnija zavzela se je nad tem1 odlokom in  /brale si je za svojo polnomočuike: dr. J. Namorža, F. Dolina rja in J. Krejačica.   Ti so nemudoma svojo prvo pritožbo proti odloku deželne vlade  tninisterstvu  za  uk in bogočastje na Dunaj odposlali.    Ministerstvo  pa je s svojim odlokom z dne 15. decembra 1882, št. 20.271 prvotni odlok potrdilo  in deželna  vlada je z ozirom na to potrdilo za ukazala, da se ima kaplanska bira od dne 6. maja 1879 pa dosehmal župniku B. takoj izročiti.   Župnik B. je na to nemudoma žaklje na voz naložil, ter po celej župniji osobno od hiše do hiše z različnimi grožnjami kaplansko biro izterjeval, v resnici pa takrat le pri malo hišah, temveč še le v teku prihodnjih par let, z več ali manj cerkveno uradnim nasilstvom pri večini hiš izterjal.
(Dalje prilO
Domače stvari.
— („Deutsce Wacht") piše, da je mej porotniki, izžrebanimi za bodoče zasedanje v Ljubljani, več Nemcev, nego Slovencev, da je to dokaz, kako veliko odstotkov je Nemcev mej razuranišrvom na Kranjskem. Kes, vse prav lepo, a neresnično, kar je pa čisto naravno, ker „Deutsche Wacht" niti seštevati ne zna. — Isti list in „Tages-post" trobita tudi v svet, da se mej Slovenci v Gradci nabirajo podpisi za slovensko ljudsko šolo. Tudi ta vest je navadna laž.
— (Vabilo k besedi in plesu,) katero priredi čitalnica v Šiški na Martinovo nedeljo dne 14. novembra 1886 I. v prostorih Koslerjeve zimske pivarne. Spored: 1. C. Binder: Ouvertur« k opereti „Savojardi",svira vojaška godba. 2. A. For ster: „Sokolska", poje moški zbor. 3. Dr. B. Ipa-vec: „Želje", poje mešani zbor. 4. Janša: „Duett in Finale", za dvoje gosli, svirata g. Ivan Za vadil in g. J. Godcev. 5. Dr. B. Ipavec: „Danici", poje moški zbor z bariton solo. 6. Emerschitsch: „Va-riacije na rogu", svira vojaška godba. 7. Dr. B. Ipavec: „Slovenska dežela", poje mešan zbor. 8, Kamilo Mašek: „Strunam", poje moški zbor. 9. J. Strauss: Podpouri iz operete „Ciganbaron" svira vojaška godba. 10. Sattner: „Opomin k petju' poje mešan zbor. 11. „Đlaznica v 1. nadstropji" Veseloigra v 1 dejanji: poslovenil Josip Stare. 12, C. Millbcker: putnica iz operete „Viceadmiral" svira vojaška godba. 18. „Zdaj gre sini, zdaj pa tje" Burka v 1. dejanji. Besedi Bledi ples. Začetek ob 7. uri zvečer. Us top ni na za osobo 30 ki\, častiti društveniki so ustopnine prosti. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor
— (Povabilo.) Začasni odbor „podružnice sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico" naznanja, da bode prvi redni zbor te podružnice 21 novembra t. 1. ob štirih popoludne v MajriČevej go stilni pri svetom Lenartu pri sedmih studencih Dnevni red.   1. Poročilo začasnega- predsednika, o delovanji začasnega odbora. 2. Volitev stalnega odbora. 3. Slavnostni govor. 4. Posamezni nasveti in predlogi. 5. Vsprejemanje novih udov. Po dovršenem dnevnem redu sledi prosta zabava. Da se tega zbora mnogoštevilno udeležijo prečastiti gospodje duhovniki in vsi drugi slovenski rodoljubi in slovenske rodoljubkinje, prosi začasni odbor.
— (Krška škofija) šteje po šematizmu za 1886. leto 353 župnij in kuracij, katerih je 223 nemških, 118 slovenskih, 12 mešanih. Nemške župnije imajo 206.000, slovenske 116.000, mešane 20.000 duš. Pri tolikem številu Slovencev je pa neobhodno potreba, da je škof zmožen tudi slovenskega jezika. To potiebo pripoznal je sam Solno gradski nadškof Tarnocy v pismu z dne 21. julija 1854, v katerem priporoča, da se škofiji — La-vantinska in Krška — tako razdelita in uravnata, da bode Krška škofija obsegala celo Koroško. To se je zgodilo 1. junija 1859 in „sedaj, pravi omenjeno pismo, j e potreba, da Krška škofija
dobi škofa, ki je zmožen- tudi slovenskega jezika".
— (Kmetijsko predavanje v Sme' ledniku) ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp Gust. Pire v nedeljo 14. t. m. popoludne po crkve-nem opravilu v šolskem poslopji.
— (Razpisano)   je   mesto   pristava pri okrajni sodniji v Kočevjl. Prošnje do 25. t. m.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Trnovo 10. novembra. „Agence Havas" javlja: Regentstvo brzojavilo je princu Valde-marju v Cannes, da je izvoljen knezom bolgarskim, naznanjajoč mu, da mu bode posebna deputacija prinesla volilni akt in izražajoč prepričanje, da bode princ volitev vsprejel. Telegram podpisali so regenti in ministri, samo Ka-ravelov ne. Slednji dal je svojo ostavko. Predsednik jc to sebranju naznanil, slednje pa za jutri določilo sejo, v kateri se bode najbrže volil nov regent. Deputacija k princu Valde-marju pojde nekda v dveh dneh.
Pariz 10. novembra. Laboulave pojde v ponedeljek v Peterburg. — Paul Bert je nevarno zbolel. — Povodnji na južnem Francoskem ponehavajo.
<4"3
Razne vesti.
* („Zastavi") se iz Carigrada piše, da sta ruski vojni ladiji pred Varno napravili velik preobrat. Potovalci pripovedujejo, da je ondi vse mirno, in ko bi bila Rusija takoj s početka to storila, preprečila bi bila vse poznejše dogodke. Na Bolgarskem politikujejo ljudje mastnih služeb. Učitelji in učiteljice so z malimi izjemami pokvarjeni. Bivši minister Gešov je še v Carigradu in poizveduje okolu Turkov. Slednji mu pa svetujejo: „Držite se Moskve, kajti vse mora tako biti, kakor Rus naredi".
Poslano.
Ker „Edinost" neće objaviti doposlanega stvarnega popravka giedč na dopis iz Kobarida v 84. št, tako smo prisiljeni objaviti tem potem naslednjo
Znano je, da se omenjeni dopis ni pisal v Konarldu, pač pa kje drugej na podlagi izmišljenih, iz Kobarida do-poBlanih dat. Sramotno je, da se v slovenskem listu tisk* dopis, ki večino fakt naravnost izmišlja, a v ostalem resnico tako hudobno pači, da se mora čuditi vsak pameten človek, ki naše razmere le z daleka pozna. Tem potoin pa nikakor ne moremo zavračati hudobnega dopisnika, ker pač ni vredno, da bi trosili novce sa tako obširno „poslano". K,er pa obsoja oni dopis vsak zaveden Kobaridec, — in to celo ljudje iz tiste stranke, katero dopis „božka", — naj pod-pisaui javno izjavljamo: da zm&tramo celi oni dopis za zlobno obrekovanje ter javno obžalujemo, kak6 je bilo neki mogoče, da je oni dopisnik kar u kratu. povedal toliko neresnioe in hudobnih lažij. V Kobaridu, dne 8. novembra 188B.
Ivan Ivančič, Josip Ivančič, Andrej Gaberčček, Anton Miklavič, Albert Dominko,
učitelji. (836)
Tulci s
10. novembra.
Pri Mnli4ts  Anseli I Dunaja. — Fisoher iz, Prage.
— Schinke iz Budimpešte. — Stern z Dunaja. — Valenfiek iz Celja. — Sterger, Klautschig iz Trsta. — Borgenicht, Herlich z Dunaja.
m imuuii Goldstein z Dunaja. — Tschol iz Gradca.
— Bartel iz Karlovca. — Frohiicti z Dunaja — (Jraf iz Kočevja. — Kuntz z Dunaja.
Meteorologično poročilo.
Dan	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebu •	Mo-krina v mm.
> o ' a i i—i	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	731-88 w». 731-M m«. 732T>9 <um.	18' (J 11 8" 0 7 8" C	brezv. si. vzh. si. vzh.	megla d. jas. d.jas.	ih h. dežju.
	Srednja temperatura 71-, za 22» nad uormalom.					
ZD-u-ziaJslsa, "borza dne 11. novembra t. 1.
(Izvirno telegrafi ono poročilo) Papirna renta..........83 gld. 70 kr.
Srebrna renta..........
Zlata renta........... ll'<*
5°/0 marčna renta.'........ l°l
Akcije narodne banke....... S71
Kreditne akcije......•   •   • 282
London............ 125
Srebro............. —
Napol.......... . .
C. kr. cekini ........ 5
Nemške niarkb 9*
4°/u državne sre&ke iz 1. 1854   250 gld. 131
Državne Brečke iz I, 1864          100 gld. 171
Ogrtka zlata renta 4°/0...... 102
Ogrska pajiltna renta 5»/-               • 92
6*/0 štajerske zemljišč, odvez, obli*; 105
Dunava rog. srečke 5«/u       .     100 gld 118
Zemlj. obč. avstr. 4V,U zlllt> *a8t- V2i Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice
Prior, oblig. Ferdinandove se v. žele', ce 99
Kreditne srečke.....100 a 176
Budolfove srečke.....10   „ 18
Akcije anglo-avstr. banke .       120   ,, 113
Trammway-društ velj. 170 «ld. a. v      . 205
65 70
70 45
91
92 35 75 75 50 so 50
75 75 90 60
V našem založništvu j* tlita tn se dobiva fa vseh lirinicah knjiga:
Poezije S. Gregorčičeve,
Druga pomnoiena t »dava. Ekgantnu vezana knjižica si zlatim obrezkom stane 3 gld., nevezana I gld. 20 kr.
trn* Ormgoriidavo samo dosta priporoča. Opotarjava tamo, da je- MM tej istinit* elegantni knjigi telJ niska, in uverjena sva, dm hede vsakdo. I« ima teše tuoH prvi natis, radostno posegel po njej. taj fm Je tudi drugi natis t mnogimi krasnimi, mifnimi u mmš segmjaHmi pesmicam* p*mnoien.
Ig. pl. Kleinmayr čl Fed. Batnberg
knjigo tržnica v Ljubljani na Kongresnem trgu.
(711-6)
Cvet zoper trganje (Gicht)
po dr. tIall<Mi a SO kr.,
zoper protin ter revmatizem, trganje po ■dih, boleči ie v križi ter živcih, oteklino, otrple živce in Vite itd. V svojem učinku
__________je  nepresegljiv in hitro  ter radikalno
5riiutpn*rfr. zdravi, kar dokazuje na stotine priznanj iz najrazličnejših krogov.
Prodaja (749—5)
JiEHARJVA TRHKOCZY' MM zraven rotovža v Ljubljani. mu
Razpošilja se vsak dan  po poŠti.
Skušena štupa za živino
po 50 kr.
Vspešna ozdravljenja, katera so vsled rabe te stupe po izbornih in vsestransko učinkuj oči h lastnostih dosegli živino-zdravniki in živinorejci, storila so, da ista velja za prvo zdravilo pri vseh boleznih vsakeršne domače živine, ter se priporoča vsakemu gospodarju, naj to štupo ne rabi nemudoma samo pri vseh notranjih živinskih boleznih, ampak jo mora vedno imeti doma pri rokah. Ozdravlja vse plučne bolezni goveje živine, kakor plačno gnjilobu, kašelj in »lučno vnetico prav temeljito.  Pri napenjanji,
Srizenji, zabasanji, če se je več da, skaže so kot prav obro domače zdravilo. Pri redni porabi pomagala je štupa v največ slučajih glede nalezljivih bolezni j kot odvajajoče sredstvo. Ta živinska štupa je velike koristi za vse domače živali, sesalce. Krave, ki dajejo slabo mleko, dobe že v kratkem časa izvrstno mleko. Dalje rabi za či stenje živine, kadar teleti; telički se vidno dobra rode, ako 8 dnij dobivajo to štupo. Ta štupa za živino je skušeno kri čistilno zdravilo, ter odganja vse bolezenske snovi iz telesa.
Konje varuje ta štupa trganja po črevih, bezgavk, vseh nalezljivih kaznih boleznij, kašlja, plućnih in vratnih boleznij. Pospešuje prebavljenje, čisti kri, odvMja vsako zaslezenje in nečiste snovi skozi nos in po scalu jako močno in temeljito.
Odpravlja tudi vse gliste, kakor hitro konj zboli na tej bolezni. Dalje ima tudi to lastnost, da živina zopet rada je, ako prej ni marala, ter vzdržuje konje, da so debeli, okrogli in ognjeni. Zametek z rabilnim n>i vodom vred velja le 50 kr., 5 zamotkov z rab i I ni m navodom samo 2 gld. (803—3) Dobiva se v
„LEKARNI TRNKOOZT"
hi zraven rotovža v Ljubljani, mm
Kazpošlljn  se  voak  «1 an po potiti.
izvežban v kupčiji z mešanim blagom, slovenskega in nemškega jezika zmožen, z ugodnimi spričali, dobi službo pri Jakobu  Dereaui- j i,   trgovci v Žužemberku.
Plača: 300 gld. s prostim stanovanjem, hrano in postrežbo.
Brivnica in lasničarnica
na. rVIojeitiifni trg-n Ht. 3.
Priporočam se Čast. p. n. občinstvu za britje in striženje las po najnižji ceni in prosim za mnogobrojn' obisk.
S spoštovanjem
\832-i) "Veleč, brivec in lasuičar.
VELIKA
500000
d^cl sir te
kot največji dobitek v uaJNre'-iie-jeiu slučaji ponuja velika od Ha.ni-bnrske driave aa|amčeua denarna loterija.
Specijelno pa:
1	prem. a mark	300000
1	dobit, a mark	200000
2	dobit, a mark	100000
1	dobit, a mark	90000
1	dobit. a mark	80000
2	dobit, a mark	70000
1	dobit, a mark	60000
2	dobit. a mark	50000
1	dobit. a mark	30000
5	dobit, a mark	20000
3	dobit, a mark	15000
26	dobit a mark	10000
56	dobit, a mark	5000
106	dobit, a mark	3000
253	dobit, a mark	2000
512	dobit, a mark	1000
818	dobit, a mark	500
31720	dobit, a mark	145
16990	liobit. a mark	300,200,
150, 124, 100, 94, 67, 40, 20.
Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURHU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 100.000 srečk, od katerih se izžreba 50.500 srečk. Za žrebanje določeni sknpni kapital znaša
9,550.450 mark.
Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da se vseh 50.500 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sieer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd.
Prodaja originalnih srečk te denarne loterije je izročena podplaanl trgovski hlsl in vsak, kdor jih hoče kupiti, naj se neposredno na njo obrne.
Častiti naročevalci se prosijo raročitvi pride jati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah Tudi se denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo se uaročitve izvrše tudi proti poštnemu povzetja.
Za žrebanje prvega razreda velja
1 cela originalna »rečica av. v. gld. Ct.ftO.
1 polovica originalne »rečice av. v. gld. 1.75. 1 četrtina originalne srečke av. v. gld. — .90.
Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke iu ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugajaj oče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrnit. Na željo se madni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vBekako pa pred
15. novembrom 1886
nam direktno doposlati.
(778—«)
VALENTIN & C0.,
Bankgeschaft,
H c®oo®cogg<x>aX1oSgoo®oo®c^i/
HENRIK KENDA v LJUBLJANI.
Največja zaloga
Skožuhnih mufov?:
od. 2 do -S- grlčL. cen-ejši 3kj©jt povsod.,
iz vsakovrstne kožuliovine: ruski svilnati zajec, domači, divji zajec, opioe, Amacone, Skungs, Sealskin, Sealskinbisam, asvrakan pristni iu imitiran, lisica i. t. d.
Tudi Imam v zalogi kosBuJbVovino črne in druge barve v 6, 8 in 10
centimetrov širokih portali, gotovo ra našiv na ženske suknje in obleke, meter po 08, 85, 88 kr., 1 gld. IO kr. i. t. d. (829—1)
Žrebanje Že prihodnji HIesec.
Glavni dobitek v gotovini L
6
denarnih dobitkov,
10.000 * pCNfe 20°!« H 4788
SEinecezaci-eredlce dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega Jockey-kluba:
ltu4liiii|M-sl;i. U       /ini-ass«- O. (787—10)
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan deležnikar.
Lastnina in tisk »Narodne Tiskarne'