Stev. 3. V Ljubljani, v sredo 16. januarja 1918. Leto V. Avstrijski vojalHotel sem gospodu učitelju ponoči ukrasti obleko, da bi mogel lažje uiti!< se je zlagal Jack, da reši prijatelja. »Ljubi Bog, kaj takega!« je zavzdihnil Voss. »Gospodje, ves se tresem!« Nič ni lagal učitelj, a na tihem je Jacka že tretjič občudoval. »V vsakem položaju najde takoj ¦pravi odgovor!« si je mislil. »Torej smo prišli ravno prav!« se je pobahal stražmester. »Zvečer ste govorili z nekim neznancem na trgu v Strenovem . .. ponoči pa vas je hotel okrasti ta lopov!« »Da res .. . nekdo me je nagovoril na cesti in me je vprašal za pot« je pripovedoval učitelj. »Na, čakaj.« se je razburil stažmester, — »manje ko tri leta ne dobiš! Alo marš, nazaj v ječo !< »V ječo? Pa dobro!« si je mislil Jack. »Nikjer nisem na varnejšem pred Doddom kakor v ječi!« In globoko se je poklonil Vossu ter dejal: »Oprostite! Zbogom!« »Zbogom!« je odgovoril Voss kolikor možno hladno za svojim prijateljem, ki so ga odvedli stražniki . . . V pol uri so bili že zopet v ječi, iz katere je bil Emil Popper med nevihto ušel. Sprejel jih je paznik, ki ga je jetnik vrgel ob tla in zaklenil na svoje mesto v celico. »Ti razbojnik!« je tulil nad Jackom in planil nani. »Moja čepica! Moj plašč! Kakor bi se svinja valjala ž njima po blatu!« In togotno je slačil Jacka. štev. 3 TEDENSKE SLIKE Stran 27 Švedski potovalec pisatelj Sven Hedin, opisovalec junaštva naše in nemške armade na Dunaju, odkoder je potoval na Laško fronto. Zimski mir in pokoj na bivših bojnih postojankah Conradove armade na juž. Tirolskem. »Oprostite! Ampak gospod stražmester me je vrgel v blato — on je kriv!« je dejal Jack. Nato so ga odvedli pred ravnatelja Fran-zelta. »To je torej begunec:« je vprašal -n gledal v akt Emila Poppra. »Pisar — pont-verja kolke in uradni de'.ar —. Kdo bi pričakoval tako nasilnost!« »Ah, gospod ravnatelj!« je zajavkal Jack z najžalostnejšim glasom. »Nikar mi ne zamerite preveč! Saj sem najboljša duša na svetu ... le včasih me zgrabi hipna blaznost . . . takrat sem pravi norec. To imam pač v krvi! V moji familiji je bila že cela vrsta slučajev blaznosti.« »To je stvar sodnikov in zdravnikov, ne moja!« ga je zavrnil ravnatelj. »Odvedite ga! Napiše naj se takoj zapisnik. Jutri foto-gratirati in odtiske prstov ! Ali je aparat že popravljen? — In potem tri dni le — kruh z vodo ! Marš!« In pet minut na to je bil Jack že v predzadnji celici na desni strani hodnika v II. nadstropja. »Hitro je to šlo!« je razmišljal in legel na prično. »Moj drugi karcer v Strenovem: in že drugič ponedolžnem. Iz prvega me je izpustil profesor Luka Binder. Kdo neki me izpusti iz tele luknje? Emil Popper leži tule na prični in obenem se vozi v Gornjo Šle-zijo, — Jack Bell je zaprt, a hkratu je svo- boden ko tič. Lepa zmešnjava. Gospodje juristi bodo imeli presneto dela, predno raz-vozljajo tale moj vozel! Hm, morda ga pa presekam še jaz sam?«« Zavit v tenak koc je hitro trdo saspal. Saj pa je bil tudi pošteno utrujen. XVIII, Proste vaje iz obupa. Pol!y in Dodd sta tičala medtem še vedno v Hamburgu ter zaman čakala, da bi imela nova tiralnica za Jackom kakršenkoli uspeh. Naenkrat sta morala izginiti. Pripetil se je namreč škandal. Dobrega kapitana Siemsa, ki je dospel v Hamburg na dopust, so sredi ceste aretirali ter ga gnali na policijo, misleč, da so zajeli tatu chicagoških milijonov. Kapitan je divjal! Ko se je pomota pojasnila, so ga seveda takoj izpustili. Toda kapitan je zvedel, kdo je kriv njegove sramote ter je iskal Dodda, da ž njim javno obračuna. Tudi k majki Hansenovi je prišel končno Dodd, sledeč svojemu nosu. Iz stare stanovanjske zglasnice je zvedel, da ima Hanse-novka hotelček za mornarje in da se je pri njej naslanjal rad tudi iskani Jack Bell. Stara žena je bila ne le toliko poštena, nego tudi toliko previdna, da je j)ovedala Doddu vse po resnici. Pristavila pa je še, da smatra Jacka za čisto dobrega in nedolžnega človeka, ki ne krade, nego le pošteno služi. Povedala mu je tudi, kako je bil pri njej oblečen, v kakšni obleki je odpotoval in d.i jej je mimogrede omenil, da se odpelje v Berolin. Ker je prav tistega dne nastal škandal s kapitanom Siemsom, sta Poliy in Dodd odpotovala nemudoma, da se izogneta vsakr-šnjim neprilikam. Dospela sta torej v Berolin, ki je kakor ves nov, ulice široke in ra\ne kakor z ravnilom potegnjene in življenje v njem v vsakem (iziru odrejeno in odmerjeno kakor bi se vse vršilo po najostrejših paragrafih. Lep je Berolin in velik. Krasne so njegove palače, muzeji, akademije, gledališča, cerkve, veliki "njegovi parki in izprehajališki logi. Čistost, red in disciplina vladajo po njem vsepovsod. A tudi dolgčas ! Osem dni sta vzdržala v Berolinu. Polly si je ogledala vsak dan po eno umetniško razstavo ali muzej in po eno glediško predstavo, se vozila po Tiergartenu, promenirala je Pod lipami, po Drevoredu zmage in parku Sanssouci, končno pa se je naveličala vsega in hrepenela je I3 — proč, strani! Na vso srečo je dobil Dodd iz Hamburga policijski dopis, da se je našlo slučajno v Stran 28 TEDENSKE SLIKE štev. 3 Plen v Benečiji: Topovi, vojne kuhinje, sanitetni vozovi i. dr. na koloclvoru v Benečiji. Cele črede volov in krav so bežeči Lahi pobili, potem pa polili z bencinom in petrolejem ter — zažgali. Slika kaže kupe tako osmojega mesa. Plen v Benečiji: Razen vojnega materijala smo zaplenili tudi črede govedi. nekem izkazu ime Jacka Bella, roj. 1. 1878 v Strenovem v Šleziji. Takoj je hitel s poročilom k Polly. »Strenovo!« je vzkliknila vesela. »Res je. To je mesto, kler je obiskoval gimnazijo in živel pri svojem stricu. Rojen pa je bil na nekem otoku v Adriji.« Naslednjega popoldne sta bila že v Strenovem. Nastanila sta se v hotelu pri »Zlatem križu«, na magistratu pa je zvedel Dodd, da je Jakob Belič do 1. 1895 prebival trajno pri svojem stricu, zdaj sodnemu svetniku Bellitschu na Poljski cesti št. 25. Nato je šel na policijo pozvedet, je li Jack v Strejiovem in morda celo pri stricu. Povedali so mu, da ni bilo v Strenovem zadnje tedne nobenega tujca, izvzemši nekega neznanca, ki se je pred štirinajstimi dnevi pojavil, a takoj zopet izginil. »Kakšen je bil? Kdo ga je videl?« je spraševal Dodd. Poklicali so starega policijskega stražnika Milzerja. »Videl sem ga_ samo enkrat na trgu,« je pravil Milzer. »Šel je nekaj korakov z ljudskim učiteljem Vossom, a se hitro poslovil od njega. Tisti večer je ušel iz ječe neki Popper. Sumili smo, da je neznanec s Popprom v kakšni zvezi. Poppra smo ujeli še istJ noč pred Vossovo šolo, o neznancu pa nismo našli poslej nobenega sledu več.« Dodd si je zabeležil Vossov naslov ter je vprašal, kod bi prišel tja najhitreje. Nato se je vrnil v hotel k Polly ter ji je poročal o svojem uspehu. »Pojdiva k stricu!« je dejala Polly. »Ne — peljiva se k Vossu!« je dejal Dodd. Obveljala pa je končno vendarle Pol-lyna. Marta Zippel jima je odprla vrata. Zopet ie gledala ko osa, a zavrniti ju ni mogla, ker je bil svetnik doma. »Česa želite, gospod?« je vprašala ostro detektiva. »Govoriti z gospodom sodnim svetnikom,« je odgovoril Dodd resolutno in vstopil za Polly. >Ah!« je vzkliknila v tem hipu lepa mlada gospa. Iz sobe je namreč stopil na hodnik svetnik Bellitsch. Ker je bil brez očal, je bil oddaleč Jacku čudovito sličen. »Vi ste gospod svetnik Belič, ^kaj ne ? Jaz sem Jackova žena.« »Oh, kako me to silno veseli, milostiva!« je vzkliknil svetnik ter ji nemudoma galantno poljubil ročico. »Prosim, izvolite vstopiti!« »Jaz sem Bobby Dodd, detektiv!« seje predstavil Amerikanec. »Me veseli!« je odvrnil svetnik. »Izvolita sesti! Prišla sta po mojega nečaka, kaj ne ?« »Ali je bil tukaj?« je vprašal Dodd. »Da, Jakob ... Ali kakor mu pravite zdaj, Jack Belič, moj nečak, je bil par ur tukaj ter mi je vse priznal.« »Je li mogoče! Ljubi Bog — !« je vzkliknila na zofi sedeča Polly veselo razburjena. »Seveda se je moral nato nemudoma posloviti, in jaz — ga nisem zadrževal,« je nadaljeval svetnik. »Vaša dolžnost bi bila izročiti ga policiji !« je zaklical Dodd. »Policiji?!« Polly je planila pokonci. »In vaša beseda, mr. Dodd. »Oprostite!« je dejal Dodd in se poklonil. »Nič hudega nisem mislil.« »Hm, dovolite!« je govoril svetnik mirno se smehljaje. »Zapornega ukaza ne poznam: prvič! — policaja nisem imel pri rokah: drugič! — dokazano ni, da sem Jakobu njegovo historijo res verjel: tretjič! — saj on je moj nečak, pravzaprav moj sin: četrtič! — torej če se vam zdi, da sem se kakorkoli pregrešil, vložim še danes prošnjo za odpust iz državne službe, potem pa me ovadite: petič!« »To se ne sme zgoditi, mr. Dodd!« !e rekla Polly ogorčena. »Meni je glavna naloga, dobiti ponever-jena dva milijona nazaj,« je razlagal Dodd. »V to svrho sem angažiran po tvrdki Oliverja Hegana v Chicagu. Dobiti ju moram, zlepa, ali zgrda. Policija" mi je povsod le v pomoč, v ostalem postopam čisto samostojno. — Ali mi lahko poveste, mr., kam je krenil begunec'« »Zalibog ne,« je odvrnil svetnik. »Odšel štev. 3 TEDENSKE SLiKE Stran 29 Naše pogumne bolniške strežnice z maskami na obrazih rešujejo tikoma za fronto vojake, ki so jih strupeni plini bmotili. Plen v Benečiji: V Cervinjanu smo zaplenili ogromno sodov bencina in petroleja. Naša vojska tabori pred porušenim hotelom ,Pontebba' v Pontebi na laško-koroški meji. je peš odtod v mesto, in odtlej je minilo že več ko štiri tedne, ne da bi še kaj slišal o njem « ».Ali je i.nel milijona s seboj?« je vprašala Polly napeto, a zelo naivno. »Menda ne!« je odgovoril svetnik. »Ker je še mene — napiimpal!« In fin smeh je zakrožil okoli njegovih ust. Dodd je opazil ta nasmeh in si ga je razlagal po svoje. »Torej vam ni znano, da bi bil vaš nečak še nadalje v Strenovem potem, ko je odtod odšel?« je vprašal Dodd prežeče. »Nikakor ne,« je izjavil svetnik mirno, »in Jako bi obžaloval, če bi se to zgodilo. Lahko si mislite, da ne morem imeti kot sodni uradnik nikakih nadaljnih zvez z nečakom, ki ga preganjajo zaradi poneverbe.« »Komedija!« si je mislil Dodd ter se dvignil. »Za zdaj sva tu opravila, milostiva. Hvala, mr. I« Tudi Polly je vstala, a le nerada. Želela je zvedeti kaj več o svojem možu. »Nadejam se, da se prav kmalu zopet vidival« ji je dejal svetnik in ji toplo stisnil ločico. »Smem li reči: na svidenje?« »Da, na svidenje I« je odgovorila Polly. >Vse kaže, da še danes ostaviva Strenovo, — a pred odhodom se vsekakor oglasim.« »Jako me bo veselilo,« je dejal svetnik, »dasi je zadeva seveda za naju oba silno mučna. Toda midva vendar lehko občujeva in še o čem pokramljava.« In odšla sta. »Zelo simpatičen mož!« je rekla Polly, ko sta stopala po cesti. »Slutim, da je denar skrit pri njem I« je zatrdil Dodd smelo. »Nemogoče I« »Zato pa le pojdite- k staremu gospodu 1 Marsikaj lehko zveste, kar nama bo v prid.« »Vohunit naj grem ?« se je ogorčila Polly. »Za kaj takega se ne dam zlorabljati.« (Dalje prihodnjič.) Najsvetejša svetinja. Najponižnejši narod med narodi avstrijske države je bil slovenski. Dolgo je molčal, čakal in trpel. Kadarkoli je izpregovoril, so se culi le vzdihi, tožbe, kriki žalosti in obupa ter mile prošnje, naj ga puste vsaj v miru in brez poniževanja tiho živeti, če že mora biti suženj. Bil je vedno trden steber države, stoletja najzvestejši narod dinastije. Branil in ubranil je Avstrijo pred Turki, krvavel je in umiral na raznih bojiščih. Vedno se je klanjal, plačeval, se boril in pričakoval vsaj — miru, če že ne svobode. Dočakal ni, — zato zdaj zahteva kar se mu dati mora. Država se mora pretvoriti v moderno skupino svobodnih narodov. Notranja in zunanja politika morata postati izraz volje večine narodov: v državi naj vsi narodi neovirani razvijajo svoje sposobnosti in nahajajo pravico, pravičnost in zakone v svojih jezikih. Čehi, Poljaki, Malorusi, Hrvatje, Srbi in Slovenci so v državnem zboru povedali glasno in jasno, da jih je slišal in razumel ves svet: Hočemo svobode! Triletna vojna nam je pokazala, kje so naši sovražniki in kje naši prijatelji. Poučila nas je, da je bila edino slovanska nesloga kriva našega trpljenja. Dokler smo drug drugemu jemali čast in ime, se sumničili, se ovirali in si nagajali, so lahko ravnali z nami kakor z nekulturno čredo. Groza vojne dobe nas je naučila, da se ne smemo več sovražiti med Stran 30 TEDENSKE SLIKE štev. 3 Posekani houthoulsterski gozd, ki tvori danes s svojimi debli mostove in ceste preko preplavljene Plandrije. Laški ujetniki raznih tipov: Sicilijani, Florenčani, Ravenčani, Rimljani i. dr. Naš tren^ prodira preko beneških višin proti Tilmentu. sabo, nego se moramo ljubiti, podpirati, saj smo eno. V slogi smo silni in spoštovani, v neslogi brez ugleda in moči. Ta enostavna in krasna misel je kakor Kristov nauk objela vso Slovenijo, vso Istro in Dalmacijo, ogromni del Bosne in Hercegovine, se širi preko Hrvatske in Slavonije ter se utrjuje povsod, koder žive pošteni Jugoslovani. Svobode hočemo, združeni v enoto! Nazaj ne moremo. Ne smejo nas plašiti in ne begati nikakšne laži in grožnje, nikake denuncijacije in spletke. Kmet, delavec in meščan morajo pogumno povsod zahtevati, da se izpolni jugoslovanska deklaracija, ker prej ne damo miru. Iskren demokratizem mora v bodoče izključevati vsako razločevanje med sloji in stanovi. Nikdar ne smemo biti nesocialni, zlasti pa ne smemo pozabiti, kolikega pomena je za ves narod, ako dvignemo kulturni in socialni nivo naših najširših narodnih slojev, predvsem kmečki in delavski. Delati moramo vsi na to, da dospemo med sabo z zdravim in stopnjevalnim razvojem do izpolnitve socialnih zahtev brez nasilja in eksperimentov. Tako postanemo notranje ujedinjeni, kar je treba, da dovršimo najtežjo nalogo, ki nam jo nalaga velika doba. Poraja se novo življenje za naš narod. prihaja doba, ki bode potrebovala vsakega poštenega rojaka, da pomaga s svojim delom, umom, telesom in imetjem. Ves slovenski narod govori danes, kakor z enim samim, skupnim jezikom, misli kakor z enimi Samimi možgani, zahteva, čuti in pričakuje isto: svobode naroda slovenskega v neodvisni jugoslovanski državi. Vsi čutimo, da nekaj višjega, svetejšega ko vse za kar smo se borili in prepirali pred vojno: narod in njegova svoboda. Svoboda narodova nam je postala svetinja vseh svetinj, sloga, zedi-njenje, pravičnost naš klic od Triglava do Balkana. V taki slogi in pravični uredbi uprave bodo vsi narodi zadovoljni in srečni, — zato pa bo tudi vsa država močna in silna ter varna pred vsakršno nevarnostjo ii pred vsakršnim prevratom. Zavedajmo se, da ni veleizdajalec oni, kdor ne priznava nasilja, kdor brani svojo čast, kdor hoče živeti svobodno! Naš tren pred krasnim laškim gradom v Pas-savianu. _ Češki narodni gostje. Praške družine so se pomnožile: dobile so narodne goste. Kdo so to? Ako pridete opoldne v boljšo praško družino, najdete v kuhinji enega, dvoje ali troje teh narodnih gostov: sede za lepo pogrnjeno mizo, kuharica jim streže, nosi na mizo in se pogovarja z njimi. Včasih pride tudi gospa pozdravit svoje goste, pogladi jih po kuštravi glavi in jim želi dober tek. Narodni gostje so srečni in zadovoljni. Nič niso razžaljeni, da jih ne povabijo v sobo: kajti oni so še majhni, jim je komaj šest do deset let in se še niso naučili vseh manir. Ko so se najedli, vstanejo, zahvalijo se in odidejo domov. Takih narodnih gostov je v Pra^gi cela armada. Njih generalni štab je v »Češkem srcu". Tam se shajajo ubožni otroci, ki nimajo svojega toplega doma; tam dobe karte onih družin, ki si žele narodnih gostov in odidejo k njim na obed. Dasi je dandanes težko sprejemati gost§, vendar se je priglasilo dovolj družin, ki so hotele skrbeti za zapuščene otroke. štev. 3 TEDENSKE SLIKE Stran 31 Laško gledišče za vojake na fronti, zdaj v naši posesti. Poraunajte naročnino! Ker je premalo konj: V Lipskem na Nemškem vozi težke spedicijske vozove cirkuški slon. O »Češkem srcu" se je pri nas že pisalo: to je društvo, katerega namen je rešiti mladino pred zimo in gladom. Ves narod je stopil v službo tega društva, da reši svoje najdražje: mladino. Mnoge matere so obupavale pod težo sedanjega časa. Otroci so zapustili dom in iskali pomoči pri dobrih ljudeh. Ulice so se polnile s polna-gimi ubožčki, ki so beračili po hišah. Tu je vmes poseglo „Češko srce", ki ljubi svojo mladino, svojo bodočnost. Kajti na bojiščih pada cvet naroda — število porodov pada (lansko leto n. pr. se je samo v Pragi rodilo 4000 otrok manj nego v prejšnjih letih) — torej je treba rešiti to, kar živi. Brez posebnih prošenj je dobilo „Češko srce" velikanske darove: zbiralo se je zanj povsod, banke so dajale po 50.000 K, tako da ima danes društvo nad pol milijona kron. Po kmetih so začeli zbirati živila za društvo, v Pragi so napravili veliko kuhinjo i. t. d. Tako so dali Cehi vsem narodom vzgled, kako je treba reševati narod. Češke občine so takoj obljubile pomoč: pošiljale so v Prago polne vreče in zaboje: kruha, krompirja i. t. d. Za božič n. pr. je ena sama občina poslala dva vagona živil za „Češko srce". Vsak dan stoje na kolodvoru ljudje od „Češkega srca" in odvažajo darove, ki pridejo z dežele. Za božič so se oglasile tudi občine in vasi, ki so povabile narodne goste na deželo, na praznike. Učiteljice, ki pomagajo pri „Češkem srcu", so spremljale malo goste (po 10—20) na deželo. Tam so jih čakali na kolodvoru dobri ljudle, da jih vzamejo s seboj. In zgodilo se je, da je bilo skoraj gostov premalo. V neko vas je pripeljala učiteljica 20 kosov tega narodnega blaga. Pred vasjo so čakali otroci in odrasli, ki so začeli takoj med goste deliti buhte. Kaka radost! Lepe bele buhte! Vaški otroci so odvedli mestne otroke s seboj Bilo je tako lepo, da so odrastli ljudje plakali. Toliko bede — in toliko dobrote! Drobiž je našel v snegu in na saneh svojo zabavo — a gospodinje so pridno kuhale, da bodo narodni gostje pomnili, kdaj so bili pri njih na praznikih. Po praznikih so javili prebivalci, da so se gostje tako udomačili, da jih sploh ne puste več v Prago. To so danes narodni gostje. Vsaka praška gospa ti nekako s ponosom pove: »Imamo narodnega gosta." Zunaj je mraz in beda — a češko srce greje na svojih prsih svojo mladino. Kako pa pri nas? Ali je poskrbljeno za našo narodno bodočnost? Imamo begunce. To so pred vsem naši narodni gostje. Čitali ste. kako dobro se je našim beguncem godilo okoli Žel. Broda na Češkem. V taborih Steinklammu, Bruck, Wagna jim seveda ni bilo tako dobro. Nekaterim je bilo zelo hudo! Tudi v nemških krajih so ču- tili, da so med tujci. A pri nas, med Slovenci morajo biti kakor doma. Ne samo begunci. Vsi naši ljudje, ki nimajo doma. „Narod sebi!" Tako so napisali Čehi v svojem narodnem gledališču v Pragi. Narod sebi — to bodi geslo! Predvsem skrbimo zase, za svoje ljudi, za svojo mladino! Ako se ne bomo rešili sami, drugi nas ne rešijo. Ne čakajmo na pomoč vlade: vemo,^ kako skrbi za nas. Pomagajmo si sami! Časi so težki — v njih se izkaže, kdor je junak. »Odpri srce -— odpri roke!" Vsak otrok, ki trpi v zimi in gladu — postani naš narodni gost. Rešimo mladino! Ruska ,svoboda'. Francoski častnik je v pariškem listu naslikal življenje v sedanji dobi bolševiške vlade v Moskvi ter je še posebej popisal današnjo rusko svobodo. Priprosti Rus, piše francoski častnik, si predstavlja pod svobodo nekaj čisto drugega, nego si predstavljajo ljudje na Francoskem ali Angleškem. Biti svoboden, to pomenja Rusu n. pr., da sme v vlaku zasesti kar tri prostore namesto enega. Nasprotno pa bi pomenilo odstopiti 1 cm od svojega prostora drugemu človeku, biti nesvoboden. Anglež se čuti svobodnega, če se nihče ne vtika v njegovo zasebno življenje; Francoz je svoboden, ker sme pri volitvah vojiti kogar sam hoče. Na Ruskem pa razu mevajo zdaj svobodo tako, da lahko človek ves teden leži na trebuhu ter ničesar ne dela. Svobodni ruski narod je nenasiten v svojih zahtevah in željah. Včeraj se je zadovoljeval še z darom, ki bi ga niti pes ne pogledal, danes pa hočeti imeti vse. Na javnih mestih se ne riela druzega nego govoranči. Kaj pa, prej je moral Rus vedno le molčati. Nastopajo govorniki vseh možnih strank in smeri, a občinstvo ploska vsem, najbolj pa bolševikom, saj so ti v svojih zahtev ih najradikalnejši. Vojaki in delavci plavajo v denarju. Uradniki pa trpe — bedo. Delavci niso več zadovoljni z malimi krčmami, bifeji. Le v prvovrstnih restavrantih jih je še možno zadovoljiti. Neki bogat gost je v nekem dragem restavrantu v Moskvi zahteval konjaka. »Konjaka želite?" je odgovoril natakar. »Imamo ga, a je strašno drag." Gost se je razjezil in zakričal: »Ali sem te vprašal po ceni? Kaj pa misliš, da sem?" „0, ne zamerite, preblarodje," je odgovoril natakar. »Vem, da ste veletržec, toda konjak je dandanes tako grozno drag, da si ga morejo privoščiti le še — delavci." Proti meščanom in tujcem se hujska vsak dan huje. Damam trgajo klobuke z glav. Ljudstvo je naravnost nevedno, a o političnih rečeh nima pojma. Ne ve, kaj se godi po svetu, ne razume, čemu so francoski vojaki tu (večinoma top-ničarji, ki so poučevali ruske tovariše), zakaj je vojna in kakšen je njen namen . . . Taka je danes ruska svoboda, ki jo širijo židje Braunstein (Trockij), Zedermann (Ljenin) in Joffe, predsednik mirovnih meše-tarjev v Brestu Litovskem. Koncert Maje pl. Strozzi-jeve in Bele pl. Pečica. Največja hrvaška tragedinja, gospa Marija Ružička Strozzijeva, ki je te dni ob vseobčem hvaležnem navdušenju hrvaškega, srbskega in tudi slovenskega naroda praznovala izredni jubilej svojega 50-letnega aktiv- stran 32 TEDENSKE SLIKE štev. 3 Palestina v angleški oblasti: Pogled na mesto Betlehem, kjer je bil pred 1918 leti rojen Jezus, sin Marije. nega delovanja za hrvatsko dramo, ta velika in slavna slov. umetnica je darovala Hrvatski poleg svoje umetnosti tudi svojo hčer Majo. Maja pl. Strozzi je ponos hrvaške opere, najdivnejši, najbogatejši in dragocenejši talent hrvaškega lirskega artizma; Maja Strozzijeva je tipična zastopnica hrvaške lirske operne umetnosti in genijalna interpretka moderne in narodne pesmi. Kakor je sama skromna, sanjava, mila, tiha in nežna, bleda krasotica bolestno mučeniškega izraza na svojih licih, prav taka je njena umetnost. Ogromna je galerija ženskih tipov, ki jih je ustvarila tekom svoje operne karij;re, a vsi ti tipi žensk so globokočutne mučenice, svetnice po svojih bolestih in žrtvah. Maja Strozzi jih je ustvarila v najrazličnejših individualnostih kot cele žive umetnine, ki jih človek ne pozabi nikdar več. Pevka do viška rafi-nirane tehnike ih veledramatična, hkratu psihološko do skrajnosii fina in nežna gralka, je gospa Maja Strozzijeva resnično čarobna cvetka na vrtu jugoslovanke umetnosti Seveda, kdor išče brutalnih efektov in glasovne vehementnosti, bo pri njenem petju razočaran; ona pač ne kriči in ne razgraja, nego poje in igra kot umetnica najdelikatnejšega okusa. Diskretnost, noblesa, rekli bi, aristo-kratnost njene umetnosti se razkriva le ušesom in očem resne kulturnosti. Kdor pa išče v petju duše, čustva, izraza bolesti in radosti, je ob njenem čarobnem petju srečen, navdušen. Virtuozka v koloraturi, bravurozna v trilčkih ter v najtežjih pevskih akrobatikah, ki jih zmaguje kakor igraje, zna ta naša igredna umetnica dati vsaki svoji pesmi toliko prisrčne topline, toliko lastne srčne krvi, da razvname vsakogar, ki ima mehko dušo in sočutno srce. Zato se ne čudimo, da je v Zagrebu vsaka operna predstava z go. Majo v naslovni ulogi še danes vselej razprodana, dasi je že 7 let stalna članica hrv. opere. Na koncertnem vzporedu v Ljubljani je bila cela vrsta briljantnih arij iz oper, ki jih je pela idealno, Nas je še prav posebno navdušila z lirskimi pesmimi Srba Petra Konjoviča, modernega, a hkratu narodnega skladatelja izrednega talenta. Iz teh pesmi se oglaša jugoslovanska duša toli nežno, značilno in izrazito, da pač tudi naša »Glasbena Matica" tega mladega mojstra ne sme pozabiti za svoje koncerte. Vse točke je spremljal na klavirju z redkim okusom in fineso g. Bela Pecič, pianist umetnik. Skratka: koncert 19. dec. je bil prvovrsten umetniški dogodek. Iskreno želimo, da slišimo oba umetnika zopet in čim preje. Naše občinstvo pa opozarjamo: Kdor si želiš globoke poezije in duševne pevske umetnosti, pridi in osrečen boš kot redkokdaj! F. G-r. Gospodinjstvo. Krompir z jabollii. Skuhaj olupljenega krompirja, odcedi ga, prilij nekoliko mleka, zmečkaj ga dobro in primešaj malo kuhanih jabolk ali jabolčne mezge. Tak krompir ne potrebuje masti; če ga zabeliš z mastjo in ocvirki, je pa še boljši. Ako nimaš mleka, tudi lahko izostane; v tem slučaju ga ne odcedi prav do suhega. Pšenični zdrob je jako redilen. Včasih smo ga za otroke kuhali na mleku. Toda prav dober je tudi, ako ga skuhaš na vodi, zabeliš z ocvirki ter posipaš s cimetom in sladkorjem. Če ni zabele v hiši, zadoščata tudi sladkor in cimet. Tudi koruzni zdrob pripravi tako, prej ga popari in odlij prvo vodo. Omelete brez mleka. Razmotaj pol litra mrzle vode, pol male žličice doterona, ki ga dobiš v prodajalni, polno žličico Oetkerje-vega praška, 2 veliki žlici sladkorja, potrebne soli in moke ter vtepi v to testo naposled rumenjak in sneg enega beljaka. Napravi omelete kakor navadno, namazi jih z mezgo zvij jih in posipaj še povrhu s sladkorjem. Iz enega jajca prav lahko napraviš 10 tankih omelet; ako jih hočeš imeti več, vzemi dve jajci. Ako uporabljaš namesto čiste vode soda-vodo ali sifon, so omelete še boljše. — Vsekakor pa so v obeh slučajih prav dobre. Jabolčno praženje. Razmotaj 1 jajce, 10 dk moke in 10 dk sladkorja ter primešaj 1 kg olupljenih, na tanke listke zrezanih jabolk in zavitek Oetkerjevega praška. Stresi vse v namazano kozo in speci v pečici. Krliljevi cmoki. Skuhaj kilogram krompirja v oblicah, olupi ga in nastrgaj na strgal -niku ali ga dobro stlači. Zgneti ga z jajcem ali jajčnim nadomestilom in malo masti v testo. Krhlje namakaj črez noč v vodi, skuhaj jih in stresi na rešeto, da se odcede. Razvaljaj testo, zreži ga na štirioglate kosce in zavij v vsakega krhelj. Napravi iz tega cmoke, ki jih skuhaj v slani vodi. Polij jih s sladko vodo, v kateri so se kuhali krhlji in zabeli z mastjo in drobtinami. Razne vesli. Begunski zakon sankcijoniran. Cesar ja sankcijoniral begunski zakon 31-decembra 1015. Zakon je takoj stopil v veljavo in se morejo oni, ki imajo vsled evakuacije pravico do naknadne podpore do višine 500 kron na osebo, obrniti z utemeljeno prošnjo radi tega izplačila na pristojno oblast, ki jim nakazuje podporo. Promet s čevlji. V smislu naredbe trg. min. z dne 13. dec. 1917, drž. zak. št 482 se sme novo, kakor staro obuvalo pro dajati konsumentom izključno le proti izkaz nicam. V splošnem veljajo analogna dolo čila kot pri prometu z blagom in obleko Do definitivne ureditve bo v najnujnejšem slučaju izdala izkaznice za mesto Ljubljana deželna poslovalnica za preskrbo prebivalstva z obleko (Šolski drevored št. 2), na deželi pa pristojna okr. glavarstva. Cene za zlato so v zadnjem času znatno padle. Med navijalci za zlato je zavladala vsled tega prava panika. Danes plačujejo za en gram 14 karatnega zlata 4 krone 50 vin. do 4 krone 80 vinarjev. Ko je bila cena zlata najvišja, so plačevali za en gram takega zlata 10 kron 70 vinarjev. Diferenca v cenah znaša torej okroglo 60 odstotkov. Mnogo špekulantov je izgubilo zadnji čas prav veliko. Neki mali trgovec z zlatom v Wahringu, ki je bil nakupil 3 kg zlata in dal zanj okolo 30.000 kron, ima okroglo 15.000 kron izgube. Kakšno bo vreme? K zvezdoznanstvu so šteli včasih tudi napoved vremena. Vreme pa se za zvezde kaj malo. meni. Samo z mesecem ima nekaj zveze. Kadar se približuje mlaj, se vreme skoro vselej izpremeni, in kakršno je vreme 4. in 5. dan po mlaju, tako prevladuje ves čas do prihodnjega štev. 3 TEDENSKE SLIKE Stran 33 Laško letalo, ki se je pri svojem padcu zarilo v tla. Palestina angleška: Jeruzalem, kjer je bil pred 1885 leti križan Jezus Krist. mlaja. Včasih naredi tudi to pravilo kako izjemo, pa le izjemo. Vreme ima v sebi neko stalnost, in če je danes lepo jasno vreme, lahko rečemo, da bo tudi jutri, in če je danes grdo deževno vreme, bo skoro gotovo tudi jutri. Kdor se drži tega pravila, se bo manj-krat zmotil, kakor učene meteorološke opazovalnice. Neko posebno znamenje prihodnjega vremena so poznali že stari Judje, kakor nam poroča sv. evangelij. Italijani so to znamenje izrazili: „Rossa la sera, bel tempo si spera; rossa la matina, bel tempo si rovina" (t. j. Rudeč večer prinese jasen dan; rudeče jutro prinese dež). Če vsem tem pravilom tudi barometer ne oporeka, se da vreme napovedati s precejšnjo gotovostjo. Mrzel Božič. Letošnji Božič je prinesel hud mraz. Po deželah, kjer je snežna odeja še tenka, je mraz gotovo škodoval setvam. Najhujši mraz so imeli v Avstriji na severnem Češkem: v okolici Heba in Trutnova —•16» C, v Ustji nad Labo —•12« C, v Čeških Budjovicah —10» C, v Taboru—11 »C, v Znojnu —6« C, v Prerovu —7° C Na Božič je snežilo in je mraz odnehoval. Pri nas smo imeli le —5" C Toda mraz je pritisnil par dni nato tem huje. V Ljubljani smo imeli 4, in 5. t. m. 18—20" C mraza; 7. pa seje začelo tajati. Povsod primanjkuje drv in premoga, zato občutimo zimo tem huje. Ker manjka tudi petroleja in sveč, morajo reveži celo v temi zmrzovati in stradati. Težke čase preživljamo. Najžalostnejši Božič smo imeli, kar pomnimo. Bog daj čim preje miri Mirovna pogajanja in tihotapstvo. Z Dunaja se poroča: Vsled mirovnih pogajanj z Rusijo so se cene tihotapskega blaga znatno znižale. Čaj, ki se je v zadnjih mesecih prodajal po 120—140 K, se dobi sedaj po 90—100 K. Cena šokolade. ki je veljala prej 60—70 K, se je znižala na 40 K. Čebula se dobi zopet po 5 K. Tudi riž se je zopet pojavil ter se ponuja po 20—28 K. Tudi milo se zopet dobi v trgovinah; cena mu je 18 K. Državni nastavljene! dobe draginjske doklade. Odredba finančnega ministrstva določa nove draginjske doklade za prvo polovico leta 1918. Okrajne sodnije v Gorici, Kanalu, Kobaridu, in Krminu začno, kakor čujemo, v kratkem zopet poslovati. Goriška okrožna sodnija se utegne preseliti na svoje poslo-valno mesto kmalu po novem letu. Zmes. Znamenje možatosti. Jakec je imel svojih 5 let, a hotel je biti večji in pa veljaven mož. „Mama, zakaj sem tako majhen? Dajte mi velik telovnik in plešo na glavo." Mama: „Kaj ti pride na misel!" Jakec: „Ata me zmeraj lasajo." r Lepo priporočilo. »Predstavljam vam se kot bivši tajnik pri tvrdki Tovarkovič v S." Šef: »Kje so vam listine vedenja in do-sedajnega službovanja?" Ponudnik: Prav kar prihajam iz zapora." r Koliko je vreden. Znan lakomnik pade v vodo. Dober človek ga izvleče iz globine, v kateri je že gagal, z nevarnostjo svojega življenja. Rešenec podari rešitelju 1 K. — Navzoči so se namrdovali takemu skopuštvu, a eden pripomni: „sam bo najbolje vedel, koliko je vreden." r STAVCE sprejme »ZVEZNA TISKARNA« v Ljubljani, Stari trg štev. 19. Stran 34 TEDENSKE SLIKE Stev. 3 Na veseli ruski fronti: Prvič kar je vujska so imeli naši vojaki leta 1917. svoj Miklavžev večer v strelskem jarku. F. BATJEL' UUBLJANA, Stari trg 28 Moška in ienska dvokolesa še s stara pnevmatiko šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne iepne svetilke. Najboljše baterije. Posebno nizke cene za preprodajalce. = Mehanična delavnica ^= na Starem trgu št. 11. Tiskovine vseli vrst kakor: Časopise, knjige, brošure, cenike, lepake, letake, vabila, vsporede, tabele,- račune, kuverte In pisemski papir 5 firmo, vizitke, naslovnice Itd. natisne lično In ceno ZVEZNA TISKARNA v Ljubljani, STARI TRG štev. 19. „ZVEZNR TISKRRNA" se je preselila z Dunajske ceste 9 na Stari trg 19 poleg znane kavarne Jak. Zalaznik. CIpravništvo in ured. »Tedenskih Slik* in ,Slovana* se je preselilo z Dunajske C. 9 na Stari trg 19 poleg kav. Zalaznik. ¦ ••I leei štev. 3 TEDENSKE SLIKE Stran 35 Potrdila istovetnosti I izvršene po najnovejšem predpisu dobe občine v ..ZVEZNI TISKARNI" v Ljubljani, Stari trg št. 19 I Kl^lfEVNCSr IN PRCSVETC XV. letnilc priobčuje pesmi, romane, novele, povesti m razprave najboljših slovenskih pesnikov, pisateljev in znanstvenikov. Vsal/o popusta. • ••• Vizitke elegantne in poceni natisne „Zvezna tiskarna" v Ljubljani, Stari trs St. 19. Nov icažipot bolnikom! Sestavil sem spis, da ž njim pokažem milijonom trpečih edino pravo pot k ozdravljenju. Ta kažipot ne stane niti vinarja in se vsakemu, kdor se čuti bolnega, slabotnega in malodušnega pošlje zastonj. Moj spis e sad 50-letnega temeljitega premišljevanja n obsega veliko število praktičnih izkušenj in dokazov najodličnejših znanstvenikov. Kdor se hoče oteti, naj se posluži mojega poduka, ki je že tisočerim pomagal. Naj si je že zbolel vsled skrbi, prenapornosti ali lehkomiselnosti in nezmernosti vsem trpečim, omahljivcem in ljudem brez veselja do dela pokažem znanstveno in naravno pot k oprostitvi živčnih bolezni, nespečnosti, nevolje do dela, duševni in telesni slabotnosti, trganja po udih, glavobola, ne-prebavnosti in želodčnih bolečin ter mnogih drugih bolezni. Pišite še danes dopisnico ter zahtevajte zastonj in poštnine prosto mol kažipoti Naslovite dopisnico na: E. P a s t e r n a k. Berlin, N.O., Mlchaelklrchplatz 13, Abt. 499. IVAN 3AX in SIN Ljubljana, DunajsIca cesta 17 priporoča svojo bogato zalogo Šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in :: strojev za pletenje (Strlckmaschinen) :: Brezplačen sa ^ Zahtevajte pouk v ve- V\ AsTTfc. cenik, ki ga zenju '^?7%\fy^^^^ dobite Tovarna v (ii^^^^l^^^^ brezplačno Lincuusta- ^^^0 in poštnine novlj. 1867. ^^-r-^ -^ai^ presto. Vsaka gospa naj čita mojo zanimivo navodilo o modernem negovanju prsi. Uspešen svet pri pomanjkanju in opešanju obilnosti! Pišite zaupno IDI KRAUSE, Presburg (Ogrsko) Schanzstrasse 2, Abt. 95. — Ne stane nič. Kmetska posojilnica a i r. z. z n. z. Obrestuje hranilne vlose po Hranilnih vlog triindvajset milijonov. Popolnoma varno 4 O Ljubljanske v Ljubljani brez vsakršnega odbitka. naložen denar. Rezervni zaklad : Milijon kron. stran 36 TEDENSKE SLIKE štev. 3 \ SANATORIUM • EMONA /1 [ I ZA-NOTRANJE -IN-KIRURGICNE -BOLEZhD. 1^ ¦PORODNDSNDCA. LtXJBLiJANA • KOMEN9KEGA-ULiCA-^1 SEF-2rtwNiK:PRiMAraj -D^FR. DERGANC Dobro »I KO« uro SUTTNER vsak občuduje in zaželi, kajti ona je mojstrsko delo urarske umetnosti! Razpošilja se po povzetju, Velika izbira ur, verižic, prstanov, le-potičja, daril itd. v velikem krasnem ceniku^ katerega zahtevajte zastonj in poštnine prosto. Neugajajoče zamenjam! . • ¦ • po K22-— 26 — Kovinaste ure • • • 32— 40-— 60 54-— Srebrne ure......po K 48- 60-— 70— 90— lOO — Kovinaste varižice • • • po K 2 — 3-— 4-— 6-— 10 — :: Vse ure so natančne preizkušene :: Usnjate verižice 4-80 Lastna znamka .IKO' svetovnoznana. • • • po K 1-60 2-80 Lastna protokolirana tovarna ur v Švici. Svetovna razpošiljalnica H. Suttner T Ijubljani št. 5 Nobene podružnice. Svetovnoznana radi razpošiljanja dobrili ur. Nobene podružnice. 3osip 3us pleskarski in likarski mojster LJubljana, Rimska c. 16. se priporoča cenjenemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Jamčim da delam samo s pristnim firnežem. Solidna in točna postrežba. Kislo vodo, vino ^= in sadjevec razpošilja A. OSET, pošta Guštanl. Koroško. Kupim vse vrste zamašite, steklenice in sode. Priporoča se :; umetna knjigoveznica IVAN JAKOPIČ :-: LJUBLJANA. Mazilo za lase varstvena znamka Netopir napravi s. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubijani. Dob! se v KoiodvorskI ulici 200 ali pa v trafiki pri farni cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepše lase. Steklenica po 6 in 8 K. Pošilja se tudi po pošti, izborno sredstvo za rast las. — Za gotovost se jamil. — Zadostuje steklenica. — Spričevala na razpolago. LJUBLJHNSKH KREDITNA BHNKfi V LJUBLJANI H Delniška glavnica 10,000.000 kron. « STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 2. Rezervni fondi okroglo 1,500.000 kron. Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. BflT Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. č. v Ljubljani) in Celju. zz===. Sprejema vloge na vložne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. ^^==:=. 4% rentnine od vlog na knjižice plača banka sama. Naročnina za list .Tedenske Slike"; za Avstro-Ogersko: i/« leta K 5-, '/2 leta K 10-, celo leto K 20—; za Nemčijo: 1/2 leta M 12 — celo leto M 24—; za ostalo inozemstvo: celo leto fr. 32—. Uredništvo in upravništvo Ljubljana, Stari trg št. 19. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Steriekar. Tisk „Zvezne tiskarne" v Ljubljani.