185 številka. Ljubljana, v sredo 13. avgusta. XXIII. leto. 1890 Ithaja VBak dan mvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., m j oden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa po 10 kr. za mesec po 30 kr. za Četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaSa. Za oznanila plačuje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po & kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravni&tvo je v Gospodskih nlicah St. 12. Opravni&tvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V EJ ubijani, 13. avgusta. Vsako delo, pričeto brez pravega preudarka, De iznebi se pečata svojega rojstva. V posledicah maščuje se prisiljenost in kakor v navadnem življenji tako se tudi v politiskem prav razločno opazuje podedovanjdka teorija. Roditeljev grehi in fizični nedostatki preidejo kot nesrečna dedščina tudi na zarod, do tretjega in petega kolena. Tako uči sv. pismo, tsko poučuje nas tudi vsakdanje življenje. Češko-nemška sprava je tako pomilovauja vredno dete, katero na jetičnem svojem telesu kaže vse nedostatke duševnih svojih očetov, ki so kar na vrat na nos mej pokanjem Šampanjskih steklenic stesali in v Prokrustovo posteljo oportunstva in hipnega uspeha potlačili prisiljeui svoj proizvod in pri tem bili tako Blepo zaverovani v svoj ugled, da bi vsi bili prisegli na to, da je resultat, dogovorov Dunajskih najboljši plod, ki je sploh na tem planetu mogoč. Ko so se dne 27. januvarja t. I. pravim gle-dališkim načinom objavili Dunajski sklepi, nastala je res izredna osupelost in kdor sodi po prvem utisu, rekel bi bil : sprava je zgodovinsko delo. Osupelost bila je pa le kratka,' kmalu pokazale so se nesrečnega novorojenca neozdravljive hibe, in posledice neso mogle biti dobre, ker je vse delo bilo oprto na pesek, ker mu je nedostajalo jedino pravega, naravnega temelja, ker se je konferenca sklicala in gesla tako, kakor da bi ne živeli koncem 19. stoletju, ampak še vedno v oni mračni dobi, ki leži že pol stoletja za nami. Pričakovati bi se bilo smelo, da sta v konferenco oba na Češkem bivajoča naroda volila svoje zastopnike, ker imata izvestno oba naroda pravico zahtevati: „Nil de nobis, sine uobis". A narodov nihče ni vprašal, marveč poklicali so par „takozvanih" voditeljev na Dunaj in ž njimi, ne da bi imeli pooblastilo „ad boc", v naglici skrpali spravo, katera naj bi pomela vsa nasprotstva s sveta in kraljevino češko prestvarila v pravo pravcato „obljubljeno deželo". Za Nemce ima sprava tudi res veliko „mleka io medu" kajti zvarila se je, kakor je te dni dr. Rieger sam rekel, pod vnanje politike uplivom in katera je ta „vnananja politika" pač ni teško uganiti. Drugače pa je glede Čehov. Pri vsem spoštovanji do dr. Riegra velicih zaslug, moramo vender izreči, da so v službi narodovi osivelega vodjo na Dunaji ujeli „v skrbno nastavljene mreže", da so mu izvabili častno besedo in mu, kakor Delila Simsonu, odstrigli svetle kodre ter tako odvzeli moč. To se je tudi pokazalo takoj po objavljenji Dunajskih sklepov. Dočim so nemški listi s krajnim zadovoljstvom zabeleževali avoje pridobitve, bila so mladočeška glasila takoj prvi bip skeptična, čez par dnij pa se Že odločno postavljala po robu in nahajala od dne do dne več odmeva mej narodom. Nič ni basnilo, da so se listi konriskovali in za-branjevali shodi volilcev, ki so hoteli razpravljati o spravi, iskra odločnega ugovora širila se je vedno bolj in kmalu je bil ves narod češki v opozicije ostrogu. StaročeSka stranka začela se je rušiti in od vseh glasil oBtal je le še ,Hlas Naroda" Riegru zvest. V tem kritičnem položaji podal se je Rieger na Dunaj, da bi od ministerskega predsednika Taaffea i«posloval vsaj čaščino kot notranji uradni jezik. Toda pot njegov ni bil srečen. „Presse" namreč javlja, za njo pa tudi drugi listi, da Bi Taaffe ni niti toliko Časa vzel, da bi bil R iegra pnBluš al. Rieger si je pri tej priliki pač mislil: „Ne-hvaležnost plača sveta!" S koliko požrtvovalnostjo se je potezal za spravo, kako vso popularnost svojo vrgel na žrtvenik, a sedaj delajo ž njim, kakor z izžeto citrono! To je britko, a priti je moralo tako, ker se je sprava delala preko naroda, in ker se ni toliko gledalo na češke koristi, kolikor na to, da se ugodi želji železnega kancelarja in Kolomana Tisze, ki sta baš tem povodom po&egafa v naše notranje zadeve. Češko-nemška sprava še vedno hira na svojega rojstva nedostatkih in bode hirala tako dolgo, dokler narod sam ne popravi, kar so državniki pri zeleni mizi napačnega storili. Politični ra/igled. Notranje dežele. V Ljubljani, 13. avgusta. Razdelitev Galicije. Rusini so začeli zahtevati, da bi se vsaj jednake uredbe uvele za Galicijo, kakor so se pri Dunajskih konferencah dogovorile za Češko. Poljski listi se zaradi tega silno jeze in pišejo, da Poljaki nikakor ne morejo privoliti v kako razdelitev Galicije. Pri tem črnijo Rusine kot izdajalce, kateri le žele, da se zjedinijo z Rusijo. Posebno konservativni listi odlikujejo se v svojem zabavljanji proti Rusinom. Seveda poljska Žlahta se najbolj boji, da izgubi upliv v jednem delu Galicije, ker to bi njej škodovalo tudi v gmotnem oziru. Vitanje države. Trlpelalfjanca. Nemci se vzlic tripelalijanci ne čutijo še varnih in iščejo še vedno novih zaveznikov. V Angliji si je cesar prizadeval, da pridobi prijateljstvo in zavezništvo Anglije, sedaj pa odpotuje v Rusijo, da bi si zagotovil vsaj nevtralnost ruske države, ko bi prišlo do boja s Francijo. Posebne sreče pa cesar s svojo politiko nema. Kakor misli glasilo ruske vlade, „Nord", se Anglijn nikakor ne misli še pridružiti tripelalijanci- Ruski car pa tudi ne bode hotel politike uravnavati po želji Nemcev. Pa ne le velevlasti, temveč tudi manjše države skušajo Nemci pridobiti na svojo stran, zlasti obračajo veliko pozornost na Belgijo in Holandsko. Te dni je izšla na Holandskem politična knjižura, ki priporoča Holandežem, da naj se zjedinijo z Nemčijo proti Franciji. Pisatelj posebno naglasa, da so Ho-landeži z Nemci jednega plemena. Te knjige pa najbrž ni pisal Holaudež, temveč kak Nemec, ter se je izdala na nemške stroške, da bi se ž njo javno mnenje na Holandskem pripravilo za zvezo z Nemčijo. Dvomimo pa, da bi ta knjižura dosegla svoj namen. Dopolnilna volitev jeilnetja poslanca v Hitnu. Predvčeraj je bila ožja volitev mej vladnim pristašem Antonellijem in iredentovcem Barzilaiem. Četudi je Garibaldi, kateri ni prišel v ožjo volitev, priporočal volilcem, kateri so pri prvi volitvi dali njemu svoje glasove, naj volijo Barzilaja, vender je zmagal vladni kandidat s 5362 glasovi proti ireden-tovcu, ki je dobil 4519 glasov. Vlada je iz političnih ozirov porabila ves svoj upliv, da zmaga b svojim LISTEK. Tedenske drobtinice. (Slavnostni koledar; dar sv. Antona ; „Sokol* s pristriženimi peruti; separatni vlak in slovenska zemlja; hvaležnost nemških Celjanov; inuzikalično 1'ilologična premišljevanja; harmonija in takt; nemški želod in slovenski pesnik; narodni papir; Vodnikov spomenik; novodobna K lio; pozdrav Ahasveru I.) Kar v slavnostih smo, druga podi drugo in odkar se je visoka politika potegnila v poletno spanje, ter se je podal stari Bismarck v kopelji, postali smo tudi mi tu doli pod črto bolj imenitni in ponosni. Naš slavnostni koledar pa je nekako slabo urejen, dogaja se, da sta kar po dve tri slavnosti na jeden dan, potem pa zopet celo vrsto dni in tednov ne pride nič. Godilo se je že tudi meni, da sem si želel imeti dar sv. Antona, o katerem pripovedujejo, da je imel „donum ubiqui-tatis" to je lastnost, da se jo mogel prikazati ob jednem na raznih krajih. Tako bi se bil preteklo nedeljo najprej rad prikazal tam doli v Devinu na obalih sinje Adrije, kamor je poletel „Sokol" Tržaški, ali bolje rečeno hotel poleteti, kajti pristriči so mu hoteli peruti, a on si jih ni dal ter je raji ostal doma, nego da bi se pokazal s priskubljenimi perutami. Prepričal bi se bil rad, kako svobodno se pri nas mogo gibati narodna društva ! A ker mi ni bilo moč izvesti svojega naklepa, obrnil sem bo proti severu v prijazni Maribor, kjer cvete nemška svoboda. Kmalu pa bi se mi bila godila slaba tudi tu, kajti skoro bi bil ostal na suhem. Aranžer separatnega Ljubljanskega vlaka, g. Drag. Hribar, naložene je imel toliko slovenske zemlje, da jo popelje v „nemški" Maribor, da se je bilo bati, da ubogo to mesto zadene osoda Pompeja in Herkulana, za mene pa bi ne ostalo prostora na prvem čisto slovenskem vlaku, ki je vozil iz Ljubljane. K sreči došel je še pravočasno telegram iz Celja, da tam čaka toliko in toliko Slovencev na naš vlak, Maribor bil je rešen, jaz pa tudi, kajti vagoni napolneni s slovensko zemljo ostali so v Ljubljani, jaz pa sem srečno se odpeljal. V zahvalo tega za Maribor rešilnega čina, čujem, da so Celjski Nemcu sklenili, da prihodnji mesec hote skazati svojo hvaležnost Slovencem ter se pripravljajo, da tudi oni slovesno vsprejmo „Sokole", ki bodo prifrčali v njih nemško trdnjavo iz vseh slovenskih da celo tudi iz hrvatskih pokrajin. Ves muzikalično nadahnen in veseleč se glasbenih užitkov, ki so me pričakovali, začel sem mej potom premišljevati, imamo li mi Slovenci dobre in pristne izraze za besedi harmonija in takt, kateri imata tako veliko važnost v glasbi in v petji, včasih pa tudi v socijalnem življenji. Po dolgih tilologiških premišljevanjih prišel sem do spoznanja, da ti dve tujki v nas nesta še prav udomačeni, da nam vsled tega včasih ni zameriti, če jih ne rabimo, kakor bi bilo želeti. V političnem našem življenji tedaj marsikaterikrat ni onega, kar izra-zuje prva, namreč soglasja, skladnosti ali složnosti v delovanji našem, niti onega kar izrazuje druga, to je prave mere ali premišljenosti. Saj pa mi Slovenci, ker se nam povsod tako dobro godi, kaj ta-cega tudi ne potrebujemo. Mi se bodemo gotovo dokopali do sijajne bodočnosti tudi brez tega, svobodno smemo torej vleči vsak na svojo stran, ker to je veliko lepši, nego da bi bili vsi jedne misli, kakor smo bili nekdaj. Tem veseleje me je iznenadilo, ko sem videl, kako vse drugače je v tem oziru pri pevcih naših, kako lepa har m o nija vlada mej njimi, koliko takta se nahaja povsod v petji in izven petja. Z velikim zadoščenjem moram tu konštatovati, da me je jako razveselila lepa složnost, katero sem imel priliko opazovati, harmonično in složno postopanje, katero se mi je kazalo od vseh stranij. In tako je kandidaturu in pozvala vse svoje pristaše in sploh vse volilce, do katerih ima kaj upliva, iz letovišč in kopališč. Pajteški nedatiovniški diplomatični agenti. Francoski list izvedel je, da papež Lev XIII. namerava nuncijaturam dodati neduhovnike kot di-plomatične agente. Neduhovniki bodo v marsičem lahko več dosegli nego duhovniki, ker se bodo lahko bolj udeleževali družbenega življenja. Francoski zbornici snideta se letos že sredi oktobra, da rešita budget do konca leta. Sklicati se morata tem prej, ker bodo v januvariji volitve za senat, in bodo zatorej mnogi senatorji že zadnje dni decembra morali oditi v svoje volilne okraje, da se predstavijo volilcem in ker se bode moralo zborovanje zaradi tega pretrgati že sredi decembra. Po novem letu se pa v zbornici začne debata o novem občnem carinskem tarifu, katera zadeva pa ne bode posebno hitro rešena. Major TVisstnann povrne se v Afriko v septembru, ko mu poteče dopust. Prizadevati »i huče, da pridobi nekatere afriške narode na svojo stran. SanBibar sedaj pod angleškim pokroviteljstvom, hoče Wissmann premestiti državni komisarjat v Bagamovo. "VVissmannova misija v Afriki pa sedaj ni več take važnosti, ko se je Nemčija sporazumela z Angleži. Velika demonstracija za uvedenje občne volilne pravice bila je v nedeljo v 1 i r 11 s 1 j i. Demonstracije so se udeležili največ delavci, bilo jih je do 60.000. Mnogi govorniki poudarjali so, da se treba posluževati nezakonitih sredstev, če s- z zakonitimi ničesar ne doseže. Na zastavah bili so napisi: „Predzadnji opomin." Odposlala se je brzojavka na kralja. Mej drugim se je sklenilo, da se snide velik kongres, na katerem se bode posvetovalo o tem, da se po vsej Belgiji delo ustavi, Če se delavcem ne dado večje politične pravice. Pomenljivo je, kako pišejo židovska glasila o tej demonstraciji. Vidi se jim, da jim nikakor ne ugaja, da bi se dala delavcem občna volilna pravica. Zato stvar zavijajo, češ, da se ne ve, komu bi občna volilna pravica koristila. Narod na Belgijskem še ni dovolj zrel za občno volilno pravico in bi torej razširjenje volilne pravice utegnilo koristiti klerikalcem. Jasno nam kaže pisava židovskih glasil, da je žid le tedaj liberalen in demokratičen, kadar to ugaja njegovim koristim, sicer pa ne. Dopisi. H Krhkega 6. avgusta. [Izv. dop.] Za današnjo tukajšno uradno učiteljsko konferenijo bil je uložen tudi ta-le zauimiv samostalen predlog: „Uestokrat primeri se, da ljudje svojega učitelja pri šolski gospodski tožbarijo. Take tožbe so večjidel neosnovane io skoro vselej sebičnega značaja. To bodem dokazal iz lastne skušnje. Pred štirimi leti sta mene tožila dva soseda, in sicer : prvi zato, ker sem oženjen, a drugi zato, ker nesem pijanec. Prvi ima namreč odrastlo hčerko, ki bi jo rad dobro omožil ; da bi jo pa ravno domačemu učitelju rad obesil na vrat, izdal se je sam, ko je namreč (v pijanosti) rekel: „ Jaz samo zato učitelja tožim, da bi bil drugam prestavljen, in da bi prišel mlad, neoženjen učitelj k nam, da bi se pri nas oženil." — In viuo veritas! tudi pravo. Saj se nam vender vedno poudarja in ponavlja, da petje blaži čute, da zli ljudje ne-majo pesni. Kako bi bilo tudi mogoče, da se mej pevce more uriniti ona strast, ki tako često razburja duhove v političnem življenji, v katerem je tako teško doseči harmonično delovanje in taktno postopanje v vseh kočljivih vprašanjih, katerih je tako polno javno življenje. Naj se politiki cepijo na kolikor stranij jim drago, mi pevci ostanemo tudi nadalje v istej lepej harmoniji, do katere nas je privedla slavuoat Mariborska, skupno hočemo prepevati, kakor smo prepevali tam. Ali se ni topilo vsacemu srce milobe, ko sta v jedno celoto združena nastopila naša dva pevska zbora in so se mogočni basi starejih naših pevcev v divni harmoniji zlivali s tenorji mlajih njih tovarišev? Je H kdo tu mislil, da je katera razlika mej njimi? Ni U vseh navdajala le jedna sama misel, Ijubezeu za sveto narodno stvar, katerej so posvetili vsi svoje moči. Je li kdaj komu prišlo na misel, da bi se mlajši pevski brat hotel povzdigovati nad starejega? Ne, kaj tacega pri nas ni mogoče. Osobnosti in zasebne strasti, teh mi ne poznamo, sijajno se je to dokazalo zopet jedenkrat, omolkniti so morali vsi zlobni klevetniki, z dejanjem se je pokazalo, da mej pevci je še doma prava harmonija, od vseh strani postopalo se je s tolikim taktom, da se je Drugi sosed mi je pa sam očital: Vi niste za mene, ker mi tako malo skupiti daste. (Je namreč krčmar.) Vaš »prednik je bil boljši mož. On je po 20 do 25 gld. in še več na mesec pri meni zapil; potem pride pa še njegova (učiteljeva) žena in me lepo prosi, naj možu vode v vino primešam, da ne bo tako vinjen prihajal domov. Dosedaj sem mu vselej polovico vode primešai, a on mi je to zmes plačeval kakor samo vino in žena bila mi je še hvaležna zato. — Vidite, to je bilo zame izvrstno!" A česa sta me obdolžila ta dva dobra soseda, da bi dosegla svoj namen? Tožila sta me, da gratis-bukve revnim učencem p r o d a j a m in še veliko drugih rečij, kar je bilo pa vse gola laž. — Vršila se je sicer stroga preiskava; bil sem poklican djakrat na „uradni dan" ; žandarmi so hodili po hišah popraševat zaradi bukev itd.; poklic dobil sem vselej po županstvu in občinski sluga mi ga je uročil vselej še le zadnje dni in mej šolskim počitkom, ko sem z učenci bival pred šolo na prostem in to zato, da bi me tudi pred mojimi gojenci sramotil, češ: »Vaš učitelj je tožen goljufije, bo moral jutri na odgovor itd." (Znano je bilo namreč po vsej okolici, česa sem tožen, ker omenjena dva junaka kričala sta očitno: „Pred porotnike bo prišel naš šomašter, službo bo izgubil, zaprt bo na več let itd."). Ko se je končno dokazala moja nekrivda, rekla sta: „ Naj in a tožba je imela vsaj ta uspeh, da je moral učitelj dvakrat na odgovor in tam ves dopoldan mej kmeti čakati, kedaj pride vrsta nanj ; napravila sva mu dosta sitnosti in — sramote IM Mojega predsprednika bil bi rad tožil pri c. kr. okrajnem glavarstvu tedajni tukajšnji župan. V to svrho vzame seboj dva obč. svetovalca in — na Krško, a še le mej potjo ugibali so, česa naj bi tožili učitelja. — Za pot dobili so, reci: vzeli so si iz obč. blagajnice vsak po tri goldinarje. Za teh 9 gld. so dobro „bandali" po Krškem, a ostalo jim je še drobiža v žepu. — To svoto, izdane „ za pSta je potem občinski odbor potrdil brez ugovora. — — To dogodbico pravil mi je, celo večkrat, jeden omenjenih občinskih mož, koji se je bil pozneje spri z ostalima dvema, koja dva — po stari navadi — še vedno rada nasprotujeta šoli in učitelju. Ali neso to vrli Špekulantje ? Tudi mene sta že večkrat tožila pri c. kr. okrajnem in deželnem šolskem svetu, celo pri vis. c. kr. ministerstvu — a brez zaželenega uspeha, ker so njune pritožbe bile neosnovane, lažnjive in le bolj — iz navade. Predlagam torej: Slavna skupščina naj sklene c. kr. okrajni šolski svet prositi: 1. Vsaka pritožba proti kacemu učitelju naj se najprvo obdolžencu na pismeno opravi-čenje pošlje, in sicer potom šolskega vodstva. Tako bode učitelj lahko o pravem časa spoznal svojega tožitelja in zatožbo ter bo lahko zahteval zadostenja pri sodniji. 2. Ako bi se c. kr. okrajnega šolskega sveta učiteljevo pismeno opravičenje nezadostno zdelo, naj se pozove na odgovor na Krško. videlo, da samo mej pevci je mogoča prava složnost. Brez takta postopati, to pač ni mogoče pri pevcih, ki imajo baš s taktom toliko opraviti, dober takt v pravem trenotku pa pomaga preko marsikatere kočljive situvacije. Saj še celo drugod vidim, kako se marsikatera stvar z malo prekanjenostjo da prikriti in prirediti, da dobi vse drugačno lice. Dobil sem nedavno pismo od neke odlične slovenske domoljubne gospe. Na kuvertu bilo je v zeleno barvanem tisku hrastovo listje z želodi, pravi pravcati germanski pismeni papir, katerega je dotična gospa dobila Bog si ga vedi kje? A kako si je pomagala, da ga vendar le porabi ? Zapisala je pod hrastovo perje Koseškega že toli obrabljene stihe: Hrast se omaje in hrib itd. Ker pa je dobra Slovenka, priložila je v listu visitko narodno s podobo Vodnikovo, kakor jih prodaja „Krajcarska družba" za Narodni dom, na katerej vizitki sem z začudenjem bral ime neke znane bolj na nemško stran cikajoče goBpe! Id tako se je prva stvar poravnala z drugo, pod želodom slovenski napis, pod slovenskega pesnika podobico pa nemško nadahnene gospe* ime. Ta dogodek me spominja, da vsem našim narodnim pisalkam in pisalcem listov toplo priporočam uarodni papir, potem ne bode nobenemu več treba pisati slovenskih verzov pod nemški želod. Narodni 3. Poklici naj se učiteljem vselej pošiljajo potom šolskega vodstva." Z V rli u i k t- 12 avgusta. [Izv. dop.] V .Slovenci" z dne* 8. t m. poteguje se nek dopisnik z Vrhnike za učiteljice, kar mu pa kot nedvomnemu privržencu dr. Mahniča in njegove teorije o ženskah jako slabo pristuje. Vrhnika ima četvero-razrednico za dečke in dverazrednico za deklice; nameščeni bi morali biti torej 4 učitelji in 2 učiteljici. Toda je baš nasprotno. Že pred petimi leti je slavni deželni šolski svet na izpraznjeno mesto Četrtega učitelja namestil učiteljico, a za tri leta potem na mesto začasno na kmetijski šoli na Grmu nameščenega učitelja C. neko neizprašano pripravnico. Mi nemarno sicer nič proti učiteljicam; vsakemu Bvoje, čast tudi njim. Vender pa moramo odločno zahtevati, da slavni c. kr. deželni šolski svet čudne razmere predrugači. Pri srboritih naših pa-glovcih treba je baš krepke avtoritete, koja se pa ne more zahtevati od nežnega spola. Iz tega, kakor tudi pedagogiškega stališča, se torej ne ujemamo s trditvijo nekateruikov, ki menijo, da bi imele pri dečkih učiteljice jednako povoljen uspeh, kakor učitelji. Tu ne sme odločevati protekcija! Šola ni ubožnica, zatorej se tudi ne more trpeti, da bi na deški šoli poučevala še v bodoče neizprašana pripravnica, če prav je domačinka in — ne zanikamo — vzglednega zadržanja. Sicer tudi lahko do tega pride, da kak „le-menatar ali pa celo cerkovnik nadomestuje g. kaplana — kar bi bilo konci isto razmerje. Kar se pa šolskih zamud tiče, upamo, da bo Že c. kr. okrajno glavarstvo vmes poseglo in spravilo v red tudi to zadevo. Z <>iriiia pri Novem mestu 10. avgusta [Izv. dop.] Povestnica nas uči, da so narodi, ki niso imeli prilike izobraževati se, zaostali za drugimi narodi ali njim še celo popolnoma podlegli, kajti vsled prenizke izobraženosti in male omike, zniža-valo se je tudi občno blagostanje vedno bolj in bolj. Prav iz tega uzroka tekmuje daudanes država z državo, katera bode po boljšej in pravilnejšej poti pomagala svojim narodom do potrebne izobraženosti — do blagostanja. . Tudi naša visoka vlada prizadeva si po vsej moči pomagati svojim narodom do one izobraženosti, vsled katere bi jim bilo mogoče obdržati se na površji. Dognana resnica je, da sreča in blagostanje vsacega naroda sloni na kmetskem stanu in komur je mari napredek njegovega naroda, ta mora pomagati kmetskemu stanu do potrebne omike. Taki nagibi vodijo gotovo tudi naš slavni deželni odbor, ki izdaje leto za letom znatne svote za napredek kmetskega stanu, pošilja leto za letom ljudske učitelje v deželno kmetijsko šolo na Grmu v daljno izobrazbo. Tudi letos došlo nas je dne 5. t. m. semkaj v ta namen 15 ljudskih učiteljev in sicer: J. Albreht iz Ledin j, B. Andolšek iz Bohinja, J. Bregar iz Kranjskegore, J. Dimuik iz Postojino, R. Horvat iz Orehka, J. Jegljič z Dovjega, F. Kol-besen s Poljan, F. Likosar z Goric, J. Novak z Dobrove, Fr. Rojiua iz Kolovrata, A. Šifrar iz Starega Trga, K. Šober iz Črmošnjic, J. Turk iz Be- dom pa utegnemo morda Še vendar doživeti, kar uas je mladih ali vsaj „v narboljih letih", če bode vsak pridno segal po tem narodnem papirji, ki je res ukusen in priporočila popolnoma vreden. Morda num preostane še toliko, da bodemo mogli dati ubogemu Vodniku malo železno ograjo, ter ga tako obvarujemo raznih uedostojnostij, ki se vrše na njega podnožji, katerih najbolj drastično sem videl pred nekaterimi dnevi. Na najvrhno stopnico podstavka zlezla je bila stara babura ter tam mirno kinkala in spala. Kakor se mi je videlo od daleč, bil je spomenik nekako podoben spomeniku Cavourjevemu v Milanu, na katerem pod kipom velicega državnika sedi na stopnicah Klin, ki njega ime zapisuje v zgodovinsko knjigo. Valjda je babura tudi hotela tako nekako dopolniti Ganglov načrt. Ko pa je ta novodobna Klio začela celo delati toaleto ter se nsan8 gćne" kobacati po stopnicah prinesla je ne-mesis mimo redarja, ki jo je prepodil in tako Vodnikov spomenik zopet reduciral na prvotni Ganglov načit. Konečuo naj omenim še, da me je posebno veselilo, ko sem v Mariboru našel kolego Bvojega in utemeljitelja dinastije Ahasverov, najnovejoga mi prijatelja Ahaavera I., katerega z željo, da se skoraj oglasi tu doli pod črto ali pa nad njo, iskreno pozdravlja Ahasver II. gunj, dr. Tomaž Romih s Krškega in Fr. Zaman z Ubeljskega. Gospod vodja R. Dolenc nas je prav prijaznu vsprejel ter nas obvestil s hi-nim redom. Ker zaradi pomanjkanja delavcev ni mogel g. vodja 3e vseh Bob prirediti in druzih priprav izvršiti, pričeli Hino s poukom dne 7. t. m., namesto 6., kakor nam je bilo poprej naznanjeno. Šole imamo zjutraj po štiri ure popoludne pa po dve. Vrhu tega imamo pa še praktične vaje na vrtu pred poukom in po šolskem pouku. Učimo bo sadjarstva, trtarstva, kletarstva, gnojarstva, živinarstva in pridelovanja krme. Teško je sedeti toliko časa v šolski klopi, a g. vodja R. Dolenc in g. adjunkt Rohrman predavata nam tako lepo, tako zanimivo, da pozabimo na ves trul, in le škoda, da traje prekoristni ta tečaj samo tri tedne. Slavni deželni odbor sme pa zagotovljen biti, da je denar, ki ga izda v ta namen, naložen dobro — rodil bode dober sad v prid našemu kmetu — v blagor naši domovini. — V zavodu dobivamo tudi izvrstno hrano in dobro dolenjsko kapljico. Vsi tovariši se imamo mej uabo prav radi ter se izvrstno zabavamo. In kako bi se tudi ne, ker nam gg. Rufus iu Rajthuzen, svoje dovtipe dan za dnevom iz svojih torb stresata. Pa tudi g. Obru se mnogokrat predala pristnega humorja do stežaja odprd. Predmet vsakdanje zabave je pa naš „Jožek". Še mnogo bi lahko povedal, pa ohranim to do prihodnjič, ko končamo kurz. Velika pevska slavnost v Mariboru dne 10. avgusta t. 1. (Dalje.) Komaj, da so se pevci mogli malo okrepčati in oddahniti, že je bilo treba na delo. Vršila se je skupna skušnja ob 11. uri. Najprve poskušala se je velika nova kantata Fdrsterjeva z orkestrom, potem pa mešani zbori, da so pevke bile najprve proste. Ker je Ljubljanski vlak došel malo zakaBnjen, in je tudi skušanje kantata se malo podaljšalo — ni se moglo zborovanje vršiti opoludne, nego se je odložilo na 4. uro popoludne, kakor tudi skušnja za moške zbore. Skupni obed, ki bi imel biti ob 1. uri, je odpadel. Zakaj ? Temu je bil gotovo uzrok, da se je skušnja malo zavlekla iu je občinstvo že prej se raztreslo na razne kraje, ter so pevci sami po končanih skušnjah, videč, da izostane naznanjeni skupni obed, in je bilo na vrtu mnogo druzega občinstva, ki je vse imelo v prvi vrsti le jeden program: k o-silo, želeči konečno priti do mirnega grižljeja, podali se na razne kraje. Tako se je udomačil čital-ničarski zbor v hotelu pri „nadvojvodi Johanu", kjer so bili vsi prav zadovoljni z dobro postrežbo. Gostilničar bil je jedini od nemške strani, ki je izven slavnostnega prostora razobesil javno dve zastavi. Slavci pa so se udomačili v čitaluiških prostorih. Po končanem obedu razvilo se je v hotelu prav živahno gibanje in petje. Kmalu bili so vsi prostori napolnjeni in zapelo se je mnogo krepkih zborov, ki so privabili obilico občinstva tudi v bližnjo kavarno. Slavci pa so jednako prepevali v čitalnici. Po 3. uri je bilo zopet treba k skupni skušnji za moške zbore. Komaj je bila ta končana, pričelo se je proti četrti uri zborovanje, o katerem je bilo deloma že poročano na drugem mestu. Predsednik g. Lešnik pozdravil je navzočne z gorkimi besedami ter prečital vspored zborovanja. Zanimivo poročilo tajnika g. Suherja priobčili smo že v zadnjih dveh številkah, kakor tudi imenovanje častnih članov, preostaje nam torej, povedati le malo. Zborovanje vršilo se je le na kratko, ker od vseh strauij vrelo je £e občinstvo h koncertu. Iz poročila blagajnikovega posnamemo, da je društvo imelo dohodkov 742 gl. 60 kr. stroškov, 508 gl. 98 kr. prebitka je torej v blagajnici 233 gld. 62 kr. Na vsporedu stoječa številka V. o spremembi pravil, oziroma o preloženji društvenega sedeža se ni obravnavala. G. dr. Romih predlaga, da se stavi raz vspored, g. Miha Vošnjak pa, da se odboru prepusti. Društvena zibeljka bila je na Ptuji, naj torej ostane tam. Pri volitvah predlaga g. dr. Romih, da se velezaslužni g. predsednik Lešnik zopet izvoli, a ko ta odločno izreče, da ne more več prevzeti Častnega mesta, bil je iavoljen g. dr. Jurtela. V priznanje zaslužnemu delovanju g. Lešnika izvoli ga občni zbor z burnimi živio klici častnim članom. G. Lešnik se zahvali za izkazano čast ter predlaga, da se izvolijo častnimi člani za zasluge za društvo od nas Že zadnjič imenovani slovenski skladatelji. Z živahnimi živio klici sklene po končanih volitvah predsednik zborovanje. In tako prestopimo na glavno točko vse slav-noati na koncert. Že davno pred odločeno uro vrelo je občinstvo na slavnostno okrašeni obširni vrt v „Gambrinushalle" in kmalu bili so zasedeni VBi prostori. Za več kot 1200 oseb bilo je pripravljenega prostora okrog 100 okroglih in nad 20 veli-cih dolgih miz, a vse je bilo premalo, mnogi morali so stoje poslušati. Veliki oder bil je prav lepo okrašen z lampijoni, zelenjem in narodnimi zastavami, v sredi vrta pa je bila razvita krasna zastava Graškega akademičnega društva „Triglava", katere prekrasni trakovi so vzbujali občno zanimanje posebno od strani dam. 0 točkah, katere je svirala dobro uvežbana južno kolodvorska godba, ki je že pred koncertom začela svirati ob 2. uri in je potem svirala mej pojedinimi pevskimi točkami še 8 komadov, povem naj splošno, da so posebno razni slovanski komadi našli burno odobravanje, a to je le postranska stvar. Pravi biser tega koncerta bile so pevske točke, osem na številu, o katerih hočem spregovoriti bolj obširno. Znstopana so bila vsa južno-štajerska pevska društva, posebno velik kontingent moških pevcev pa sta postavila „Ljubljanske čitalnice" pevski zbor in pa „S 1 a vec" Ljubljanski, skupaj nad 80 pevcev, tako, da je moški zbor, ki je prvi nastopil, brojil nad 200 glav. Prva pevska točka bila je nova Nedvedova „Pevčeva molitev". Ko so mogočno zadoneli prvi akordi krasne te kompozicije, prepričan je bil vsakdo, da nas čaka izreden pevski užitek. Pela se je z veliko preciznostjo in sta se v kratkih samospevih odlikovala gg. Štefančič in Puci h ar. Burno odobravanje kazalo je, da so globoko segle poslušalcem v srce napev in besede. Druga točka bil je mešan zbor Vol ari če v „Slovan na dan". Že ko so nastopale dražestne pevke, večinoma v prav elegantnih krasnih toaletah, bile so burno pozdravljane od občinstva, katero se je naudušilo nad lepim prizorom, ki ga nam je podajal pogled na velečastni ta zbor. Nad 70 bilo je pevk, skupaj z moškim zborom pa nad 150, ker zaradi razmerja neso mogli sodelovati v mešanih zborih vsi moški pevci. Kaj naj rečem o velikanskem utisu, katerega je učinil ta prvi bolj v popularnem slogu, a efektno zloženi mešani zbor na poslušalce? Bil je velikan.sk. Naudušeni krasni okrazi zalih pevk morali so globoko ganiti človeka, ko je donelo iz njih ust: O j čujte hčere, sini me: Žarisedan, in pride čas, da dvigne se iz teme vsak Slovan! Ko angeljski tolažilni glas zadonel je vmes samospev in dvospev za sopran in alt: Prikaže se rešilni dan, otmi, otmi naš rod! Iu kakor pobožna molitev zadonel je zopet skupni zbor: A da ne zgine več nikdar, to daj rodov Gospod! Nepopisno bilo je naudušenje po končanem zboru, ki se je na burno zahtevanje moral ponavljati. Mili simpatični glas g. Šunkove iz Maribora, ki je pela samospev, očaral je poslušalce, skupaj ž njo pa se je odlikovala gospodična Stupica iz Ormoža s simpatičnim svojim alt-glasom. Videl sem marsikatero lice, ki je bilo ganeno do solz, in to je gotovo najlepše priznanje vrlim pevkam in pevcem. Po tej točki bila so odlikovana društva: „ pevski zbor Ljubljanske čitalnice", Ljubljansko del. pev. društvo „Slavec" in akademično društvo Graško „Triglav" z venci, katere so izročile s primernimi nagovori gospodične: Srnec Josipina, Berdajsova in Srnec Božena zastopnikom teh treh društev. Tretja pevska točka bil je Tovačovskega moški zbor „Žene mrak se", ki bo je vršil ko rektno in z dobrim opazovanjem dinamičnih znamenj, vender se strinjam z opazko jednega uaj-veljavnejših navzočnih naših glasbenikov, da bi ta kompozicija dosegla večji efekt, če bi jo bilo pelo Baino jedno društvo, n. pr. Ljubljanske čitalnice zbor. Četrta točka bil je zopet mešani zbor, H. Satt-nerjev „Po zimi iz šole" na besede Stritarjeve. Lepa in teška ta kompozicija pela se je tako precizno, da je bilo vse navdušeno. V solo kvartetu očarali sta nas zopet že imenovani dami, g. Šunko in gspdčna. Stupica, in pa gg. Š tam car inPa-ternoster od Ljubljanske čitalnice zbora, katerih glasova sta se divno združevala z milima glasovoma pevk. Tudi ta točka morala se je ponavljati. Občna slava donela je vrlim pevkam in pevcem, bil je zares umetuišk užitek vsled izvrstne izvršitve, in gre tu slavo izreči vsem pojedinim gg. pevovodjem, ki so Študirali ta zbor 8 svojimi pevci, kakor tudi g. Jurkoviču, ki je vodil zadnje skušnje tako požrtvovalno in tako vrlo zbore pri koncertu. (Dalje prih.) Domače stvari. — (Š t i r id e se 11 e t n i c a Strossmaver-jeva.) „Narodni Listy" pozivljejo vsa češka mesta in vse občine brez razločka, da imenujejo Stross-maverja častnim članom povodom štiridesetletnega njegovega škofovskega jubileja, da tako z dejanjem podkrepijo idejo, da so vsi Slovani jedna sama rodbina. — (Iz Zagreba) brzojavilo se je „TageB-pošti", da je poljski zasebnik Pabrinski 70.000 rubljev darovaljugoslovanski akademiji. — (Volilni shod) sklicuje gosp. dr. A. Ferjančič dne 17. avgusta t. 1. ob 4. uri popoludne v Ilirsko Bistrico, da bode poročal volilcem o svojem delovenji v državnem zboru. — („Glasbena Matica") prejela je od vis. dež. vlade sledeči dopis: „Vsled ukaza c. kr. ministerstva za uk in bogočastje je vladni svetnik Zollner prilikoj nadzorovanja tukajšne glasbene šole uvidel, da je takim šolam nujno treba oskrbeti si raznih trobilnih inštrumentov, da tem načinom se menj premožnim učencem omogoči priučiti se godbe ne da bi jim trebalo si iz svojega omisliti takih dragih inštrumentov. Glede na to izjavo se je v državni proračun za leto 1890 postavil izvaureden kredit za napravo trobilnih inštrumentov, kar je sedaj postavno dovoljeno. Tukajšna c. kr. plačilnica dobi tedaj naukaz na račun tega kredita častitemu društvu „G1. Matici" izplačati 300 gld. v omenjeno svrho, za kateri znesek se naj nakupijo trobila uglasbene po proglašeni normalni ubranosti iz leta 1885. O porabi teh novcev je predložiti zaznamek nakupljenih stvaiij." V Ljubljani dne 6. avgusta 1890. Ta velikodušni dar nas je resnično presenetil, hvaležni smo zanj polnim srcem, bode nam v spodbudo k daljnemu ustrajnemu delovanju, olajšal nam prinašati velike stroške kojih imamo z vzdrževanjem trobilne šole, opominj naj pa bo našim rojakom, da naj v večjem številu in s podvojeno marljivostjo prihite v naš glasbeni zavod, ter se tem načinom hvaležne skažejo vsem dobrotnikom našim. — (Odbor kr. češkega narodnega gledališča v Pragi) dovolil je v svoji seji dne 30. julija t. 1. igralki Borštnik-Zvonarjevi v teku letošnje sezone dva nastopa, in Bicer v dramah: „Majitel huti" in „S 1 už e b n i k s v eh o p ti n a." — (Za slavnost odkritja Vilharjeve spominske plošče v Planini) namenjene doneske naj rodoljubi, ki se glede izročitve ne vedo kako ravnati, dopošlejo naravnost odboru čitalničnemu v Planino. — (Bosensko - hercegovska batali-j on a) dospeta v petek dne 15. t. m. ob 8. uri 20 minut zjutraj iz Trsta v Ljubljano na južni kolodvor, kjer ostaneta do 8. ure 55 minut. Pričakovala ju bode godba domačega pešpolka baron Kuha in vsi službe prosti častniki Ljubljanske garnizije. — (Iz Logatca) se nam piše: G. Andrej Krauer tajnik pri c. kr. okr. glivarstvu v Lo-gatci je dne 12. t. m. 3 Vt popoludne ta svet zapustil. — Kraner bil je rodom Ljubljančan in prijatelj umrlega Levstika Kraner je bil spoštovan in ljubljen od vseh, vesten, izreden in skoraj preveč delaven uradnik. Ves okraj obžaluje smrt tega moža. — (Vlak na sv. Viša rje) se bode, v kratkem zopet priredil, torej naj mnogobrojno po tem popraševajoče občinstvo malo potrpi. Danes v iuse-ratu priobčeni vlak z znižanimi cenami je za obiskovalce Bledskega jezera in Marije pomagaj jako pripraven in ker je število udeležencev omejeno, naj si vsakateri vožnji listek prej ko mogoče preskrbi. Pri obilni udeležbi se bode baje ta jako pripraven vlak ponavljal. — (Društvo „Sokol" v Zagorji za Savo) prične dne 15. avgusta t. 1. kegljanje na dobitke v gostilni g. M. Medveda. Dobitki so vredni 40 gld. Čisti dohodek namenjen je za društveno zastavo. K obilnej udeležbi uljudno vabi odbor. — (Suša) žuga v nekaterih krajih na Notranjskem poljskim pridelkom zelo škodovati, Če ne bode kmalu in obilega dežja. Po nekodi priman-kuje tudi vode za ljudi, kakor tudi za živino. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Beligrad 12. avgusta. Povodom kraljevega rojstvenega dne odpeljejo se jutri vsi ministri v Niš. Dunaj 13. avgusta. „Wiener Zeitung" : Dolenjo-avstrijske deželnozborske volitve so razpisane za kmetske občine dne 25. septembra, za mesta 2. oktobra, za trgovinsko zbornico 2. oktobra, za veleposestvo dne 7. oktobra. Trst 13. avgusta. Bosensko-hercegovska batalijona semkaj dospela in bila slovesno vsprejeta. Bruck ob Muri 13. avgusta. Preteklo noč vsled viharja in naliva izstopile reke zlasti Thorlski potok in okolu Hochsdnvaba veliko škode prouzročile. Na cesarski cesti pri Kapfen-bergu in Aflenzu povodenj vzela 13 mostov. Železne fužine ustavile delo. Mlinarsk pomočnik utonil. Budimpešta 13. avgusta. V Feld-gasse zrušila se hiša, več osob ubitih, mnogo ranjenih. London 13. avgusta. Londonski „Lord mayor" naznanja, da ne bode nameravanega „protestmeetinga" v „Mansionhouse", ker se je pred kratkim izdala oricijalna ruska izjava, da ruska vlada ne namerava nobene hude naredbe proti zidom, a tudi nobene ukrenila ni. Razne vesti. * (S t raj k kapitanov) parobrodske plov-bene družbe na Dunavu bo bode začel dne 15. septembra, kakor nuznanjajo dotičniki, če vodstvo dotlej ne bodo uslišalo prošenj in želj, katere je predložil za to izvoljeni ^dbor. Pozivljejo vse, ki so v službi društva da se pridružijo temu sklepu. Shoda, ki je to sklenil, udeležilo se je 59 kapitanov in mnogo druzih družbenih uradnikov. * (Vdova Garibaldijeva) hoče zopet stopiti v zakou. Njen zaročenec je štabni zdravnik mornarske šole v Livornu. „ (Hvaležna lastovka.) Mlada gospica iz Berolina, ki je že nekaj časa v letovišči Lieban v Krkonoših, zanliši trgajoč po travniku cvetlice, tožeč tičji glas. Šla je za glasom in našla lastovico, s krvavo perutjo. Živalico vzame seboj, jej umije perut pri bližnjem potoku, jo obveže in v košarici napravi mehko postelj za tičico. Nalovila je muh, da je pitala ž njimi drobno tičico. Drugi dan je Že lastovka okrevala, da je lahko letela. Gospica jo je sedaj izpustila. Tretji dan je gospica sedela na vrtu, Icar prileti lastovka in se usede prijate-Iflisi na ramo. Še več dnij pozneje je prihajala tica k svoji dobrotnici. Če se pomisli, da so lastovke precej plašne, je ta dokaz hvaležne, zaupne uda-nosti v.sekako ganljiv. * (Kako visoko zajec skoči.) V Opavi delajo novo pokopališče in so prostor že ogradili z visokim zidom. Nek zajec je zašel na pokopališče in delavci so ga jeli preganjati z lopatami in rov-nicami. Da se reši, skočil je čez dva 2 metra 27 centimetrov visok zid. To je bil za zajca pač moj-sterski skok. Najznamenitejšo je pa, da je ta dogodek resničen, ne pa kaka lovska laž, in ga je pripovedoval stavbinski mojster, ki je zid sam meril, ne pa kak lovec. * (100.000 goldinarjev) dobi se z dvema Dunajskima zastavnima srečkama. 50.000 gold. je glavni dobitek pri vsakem žrebanji. Razstavine Brečke veljajo le po 1 gold., in veljajo za dvojno žrebanje. Svoje častite čitatelje opozarjamo na to, da bode žrebanje jutri v četrtek dne 14. avgusta. Shod volilcev! Podpisani vabim gospode volilce na n!io«1 v Ilirsko Bistrico dne 17. avgusta t. 1. ob 4. uri popoludne, da poročam o svojem delovanji v državaem zboru. D[. An(J Ferjančjč> državni poslanec. > i mir«-ii zdravilen a speli. Vsem. kateri trpe vsled zapretja ali slabega prebavljenja, napenjanja, tiščanja glavobolja, pomanjkanja slastij do jedij in drugih Blabo-stij, pomaga gotovo pristni „Moll-ov S e i d 1 i ti-p r a 8 ek". Skatljica. t gld. — Vsak dan ga razpošilja po postnem Eovzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na >unaji, Tuclilaubeu 9. V lekarnah po deželi zahteva) ae izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko ri podpisom. 4 (55 - 10) Meteorologično poročilo. „LJUBLJANSKI IW ■tojl za vine leto 4.ttO; za pol leta gl«I. 2.30; za ! 7. zjutraj * 2. popol. v* 9. zvečer 7349 mm. 7345 mm. 7343 mu. 19 6° C 21 6° C 18-2" C si. szh. obl. si. zab.j obl. jas. si. j z. Srednja temperaturu 198°, jednaka normalu ZDvLri.ajsl^is, "borza dne 13. avgusta t. 1. llzvirno telegrafično poročilo.) včeraj 8S-2.-> 89 60 3"*i mm. dežja. Papirna renta.....gld Srebrna renta ..... . Zlata renta...... „ 108 tf) r>°/0 marčna r«nta ... H 10120 Akcije narodne banko . . „ 980' — Kreditno akcije..... „ 308 50 London........ „ 11555 Napol......... „ 9*167, C. kr. cekini .... . „ fv49 Nomake marke..... „ ntv40 4°/0 državne srečke iz I. 1854 25» gld. Državne srečke iz 1. 18«>4 100 . gld. dane« 8* 30 89 65 - „ 108-65 - i 10] 2U - „ m — - „ 308 10 - „ 115-35 - . *14 - i *H§ - „ 56 32 '/i 132 gld. 50 kr. 177 Ogerska zlata renta 4°/0....... 101 Ogerska papirna renta 5°/0...... 99 Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 122 Zemlj. obč. avstr. 41/,0/,, zlati zast. listi . . 114 Kreditne sivčke......100 gid. 133 Kudolfovo srečke..... 10 „ 20 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 163 Trammway-drnšt. velj. 170 gld. a. v.. . . 2^0 25 70 80 80 f Deček (623—2) 14 let star, dovršivfii ljudsko šolo z dobrim uspehom, poštenih staridev, vspre|uie se takoj pod ugodnimi pogoji v prodajalnico A. I.Ivjih-i* v Ilirski Bistrici. Tužnim srcem javljamo prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni, nepozabni soprog, oziroma sin in brat, gospod ANDREJ KRANNER c. kr. okrajni tajnik po dolgi in mučni bolezni, previden a sv. zakramenti za umirajoče, v 38. letu svoje starosti, danes ob 3. uri popoludne, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega umrlega bode v četrtek dne 14. avgusta ob 5. uri popoludne n;i pokopališči v Logatci. (629) Prosi se tihega sožalja! Gorenji Logatec, dne 13. avgusta 1890. iviMliju Kranner roj. luiitun-. soprogu. — Andrej Hranuer, oče. — Ivan Kranner, brat. — Krnesta in Antonija Kranner, sestri. Gostilniško podjetje ali izkuh (Auskoch) na pripravnem kraji, bi se kupilo ali prevzelo na račun. Ponudbe pod M. »Slovenskega Niroda*. pošiljajo naj su upravništvu (3«;0) rJL?ujoi: 12. avgusta. Pri Slonu: Graner, lin-schowy z Dunaja. — Leder iz Gradca. — Beck iz Zagreba. — Supan iz Celovca. — PI. Bockmau in HiiBZHr iz Gorice. — Dr. Vio z Reke, — Vendrem, Truden, Nardiu. Columbari i'« Trsta. Pri Malici: Wolkerstein, FiitBche, Schwarz, Schuman, Aichholzer, SpielmaM, Heller, Menkes, Politzer a Dunaja. — Bauer, Kregar It Zagreba. — Luzzato. Carlo. Terani iz TrBta. — Šorak t Reke. — Novak iz Kočevja, — Rener iz Maribora. — Malnarič, Bla-zekovifi iz Karlovca. Pri bavarskem dvorni Erker iz Inomosta. — Ana in Mh; tin Jerau iz Krinja. — Tercuzzi, Strodiot iz Trsta. Pri j u in eni kolodvoru : Tegre iz Gorice. — Ludwig s soprogo iz Železnikov. — Nejd iz Plzna. — Jan iz Doline. Vlak x znižano ceno na odide iz Ljubljane -v i>«3tolc ■"> kr., za odpravo 15 kr., skupaj cena tja in nazaj za III. razred je 80 kr. (II. razred stane dvojnu.) Ker je število udeležencev vsled razpolago osebnih voz omejeno, prodaja voznih listkov pa pri nižje podpisanem skrajno do četrtka 14. t. m. do 7. ure zvečer mogoča, blagovoli naj si udeleženci vožnje liste prej ko mogoče oskrbeti. V mnogobrojno udeležbo uljudno vabi - . - » ,. Josip JF*»«liii, (627) pisarna za potovanja, v LJubljani, Marijin trg it. 1. Mehaničen mlin z izdelovalni« cementa in z žago proda se ceno ništvu tega lista. iz rodbinskih ozirov Podrobnosti pri upravni?—*j) vsak po Vsaka srečka veljavna za Drugo žrebanje 1Uprava razstavine loterije goli Dunaj, Rotunda. V Ljubljani prodaja srečke C, C, MAYER- Srečke Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastniua m cisk „Narodne Tiukarne*.