Leto IX, št. 20 LJubljana, iotek 24. januarja 1928 — IkM<» ob 4. gurtraj. Stane mesečno Din as*—, za _ cemsrro Din *.cr— neobvezno. Ojrjasi po tarifo. Urednifiivo i Ljubljana, Knatlova ulica 5tev. 5/L TeleJon it, <079 in 2804, ponoči tudi It. 2034. Rokopisi se no »rsfesfs. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Cena 2 Din Upfsvatttssi LJubljana, ulica *t. s*- — Telefon it >036. _____c: Ljubttana, Prelet- tova ulica 4. — Telefon St. a^g* Podrutnld: Maribor, Aleksandrova It. 13 — Celle, Aleksandrova cesta Račun pri postne« ček. zavoda :L|ub-lana St. 11.842 • Praha člalo 7*.t*o. Wien, Nr. 105^41. Ljubljana, 23. januarja. Narod se zbira v velikih množicah .ia manifestacijskih zborovanjih samo kadar čuti neodoljivo in nujno potrebo, da da duška in povdarka za orjaške ideje in velike stvari, ki mogočno ženejo vse njegove plasti in vse njegove stanove iz vsakdanje hladnokrvnosti in ravnodušnosti. Kdor še ni spoznal veličine in daie-kosežnosti politike KDK, jo mora priznati in upoštevati po nedeljskem zboru v Zagrebu, ko so nastopile na javnem zborovanju množice, kakršnih Zagreb že dolgo ni videl. Nepopisno navdušenje, burne ovacije in neprestano odobravanje izvajanj voditeljev ni le dokaz kako globoko je ideja KDK tekom zadnjih treh mesecev, odkar se je rodila. lotila ljudskih src, marveč tudi dokaz, kako nujno potrebna je bila akcija voditeljev KDK. Neenakost, krivica, nered in korupcija. ki je zavladala v državi, je narod gnala že v obup. 2e največji optimisti so postajali črnogledi, le malo jih je še bilo. ki so trdno verovali, da pride skoraj nova doba, boljša in srečnejša. Nedeljski zagrebški zbor je vlil vsem poštenim in delavnim ljudem novo vero, da ne bo dolgo, ko napoči dan nesebičnega bratstva in enakosti, dan pravice in svobode. Nedelja je morala dati naj-resnejši opomin reakcijonarni, hegemo-nistrčni in koruptni beograjski porodici, ki še vedno noče razumeti, da hoče biti narod na svoji zemlji svoj gospod. Z nastopom KDK je dejansko nastal začetek popolnega notranjega preokre-ta v naši državi. Mlada življenska sila KDK bo prej ali slej zdrobila gnili panj. Glavni pomen koalicije Stjepana Radi-ča in Svetozarja Pribičeviča leži v tem, da sta se združila dva ljudska voditelja ter da se spajata dve stranki, ki nočeta več biti objekt za eksploatacijo srbijanskih političarjev. Medtem, ko smo se prečani klali med seboj, se je porodica v Beogradu veselila. Prečane so vedno smatrali v vladi samo za privesek in figovo pero za zunanji svet, vladali m uživali so pa hegemonisti. Le tako Je bilo mogoče, da je NRS skoraj vedno od začetka Jugoslavije naprej, imela "državno krmilo v svojih rokah, dasi jo je celokupna javnost v državi žigosala za največjo nesrečo. Mesto, da bi gradili in konsolidirali državo, so le piačkali državo in narod. Pri tem nismo trpeli le prečani. marveč prav vsi Srbi, Hrvati in Slovenci, ki niso bili slučajno v bližji zvezi z beograjskimi eksploata- torji. „ . . „ . S koalicijo KDK se začenja v državi nova doba. KKD mora postati in bo postala temelj notranje konsolidacije. Jugoslavija lahko ozdravi in se razmahne le, če sprejme za svoj program ideje KDK. , . Nedeljski zbor v Zagrebu je pokazal, da ie KDK na pravi poti in strah, ki ga imajo pred njo v Beogradu, dokazuje, da je na pohodu mogočna, nepremagljiva armada. ___ Jutri bo krščen novi princ Beograd, 23. januarja, p. Po informacijah dvora se bo pojutrišnjem, v sredo 25. t. m. točno ob 12. izvršil na dvoru svečan krst princa Andreja. Krstu v dvorni kapelici bodo prisostvovali predsednik vlade, predsednik Narodne skupščine, pravosodni minister in večje število povabljenih. Ime novorojenčku bo poslal kum princ Yorski brzojavno. Krst se bo izvršil zaradi tega tako kmalu, ker je rumunska kraljica Marija izrazila željo, da bi odpotovala v Bukarešto, ker se bo v kratkem vršila šestmesečna spominska svečanost po pokojnem rumun-skem kralju. Prometni minister v Splitu Izhod jadranske železnice v Splitu. Split, 23. januarja, n. Danes ob 12.30 je dospel semkaj s posebnim vlakom prometni minister general Milosavljevič, da pregleda progo, ki se sedaj popravlja. Na kolodvoru so ga pričakovali poleg železniškega osobja tudi predstavniki oblasti z mestnim županom dr. Tartaglio. V razgovoru z županom, ki se je interesiral zlasti za jadransko progo, je prometni minister izjavil, da so odredbe finančnega zakona zgolj formalnega značaja in predstavljajo formalnosti za realizacijo Blairovega posojila. Proga bo imela svoj izhod v Splitu, kakor je bilo prvotno določeno. Zvečer se je prometni minister vrnil v Beograd. Francoska odlikovanja Beograd, 23. jan. p. Francoska vlada je odlikovala z redom častne legije IIL vr» ste ravnatelja političnega oddelka zunanje ga ministrstva Milana Jovanoviča, z redom častne legije IV. vrste pa načelnika proto« kola Boško Krističa in ravnatelja tiskov« nega oddelka Ljubo Hadžigjorgjeviča. Velik požar v sreskem poglavarstvu Beograd, 23. jan. p. Iz Prizrena poroča, jo, da je v minuli noči pogorelo poslopje tamošnjega sreskega poglavarstva. Kako je ogenj nastal, še ni pojasnjeno. Zgorelo jc vse pohiStvo ter del arhiva m uradnih spisov. Smrt francoskega generala Pariz, 23. jan. g. General Dubois, brv Si vodja vojaške pisarne predsednika repus Mike, je danes podlegel poškodbam, ki jih je doba pri neki avtomobilski nezgodi. Dubois je dosegel starost 85 let. Koncentracija naf se osnuje potom razširjenja sedanje koalicije Zanimive vesti iz radikalskih krogov. — Radikali bi žrtvovali SLS in g. Vnldčeviča, ako sestavijo koncentracijo oni. — Intrige proti g. Davidoviču no ambicijo, da uveljavi zakon o izenačenju davkov ter državni proračun, nakar bi se sam umaknil. Rad bi bil za- Beograd, 23. januarja, p. Iz vladnih krogov se je danes zatrjevalo novinarjem, da vlada ni nerazpoložena napram KDK in da bi bila pripravljena sprejeti njene predloge za ustvaritev koncentracijske vlade. Vlada bi samo želela, naj se koncentracija ustvari na podlagi sedanje koalicije. Ako opozicija zahteva, da se klerikalci izključijo iz vlade, bi se dak) tudi o tem govoriti, samo da ostane za podlago te korcentracije radikalno-demokratska koalicija. Istotako se v vladnih krogih zatrjuje, da se lahko umakne tudi g. Velja Vukičevič ali kak drug minister, ako bi bil kdo izmed njih ovira, da se ustvari koncentracija na podlagi sedanje vladne koalicije. Velja Vukičevič ima baje edi- ključil tudi veliko inozemsko posojilo, toda iz inozemstva mu je bilo baje na-mignjeno. da sedanja vlada, ki ima proti sebi tako ogorčen narod in tako močno opozicijo, ne more reflektirati na posojilo. dokler se ne ustvari koncentracijska vlada. Verjetno je. da bo g. Vukičevič pod vtisom tega sporočila pristal na to. da se umakne, ako je njegova oseba ovira koncentraciji. Zanimivo je. da tozadevne vesti lansirajo radikali sami, iz česar se sklepa, da so naperjene proti g. Davidoviču z namenom, ovirati njegovo delo za koncentracijo. Napeto pričakovanje današnjih dogodkov Seja Narodne skupščine. — Sestanka demokratskega in radikalnega kluba. — Nastop radikalskih nasprotnikov gospoda Vukičeviča Beograd, 23. januarja r. Za^mtri dopoldne je napovedana seja ^Jarodoie. skupščine, za katero vlada veliko zanimanje, čeprav se bo na njej določil samo dnevni red prihodnjih sej. Za jutri so namreč napovedane tudi seje demokratskega ln radikalnega poslanskega kluba. Demokratski klub po razpravljal o zakonu o neposrednih davkih. S posebnim zanimanjem se pričakuje seja radikalnega kluba, ker se bo na njej razpravljalo o političnem položaju. Kakor se doznava. se bodo na ju- trišnji seji radikalnega kluba prijavili k besedi nasprotniki sedanje vlade dr. . Milan Stojadinovič, Miljutin Dragovič, Ljuba Stojadinovič in Ilija Mihajlovič. Trdi se, da bodo napadli predsednika vlade g. Veljo Vukičeviča. Razen tega nameravajo centrumaši sprožiti vprašanje koalicije z demokrati. Obtožujejo namreč sedanje demokratske ministre, da sede z njimi v vladi, istočasno pa vodijo pogajanja z opozicijo za ustvaritev novega položaja, iz katerega bi bHi radikali izključeni. Pribičevič o noviti intrigah proti KDK Tendencijozne vesti beograjskih Ustov o zagrebški manifestaciji. — Zakaj nekateri demokrati vedno znova zahtevajo fu-zijo. — Borba proti režimu ni borba proti Srbiji pogajala z nami ali s HSS. Demokrati bi boleli fuzijo z nami, radikali pa koalicijo s HSS brez nas. Toda to si naj kar izbijejo Zagreb, 23. januarja, n. Nocoj ob 11. sta gg. Pribičevič m St. Radič odpotovala z br-zovlakom v Beograd. Pred odhodom je g. Pribičevič sprejel novinarje in jim podal daljšo izjavo, v kateri naglaša med drugim-Popolnoma izmišljena je vest, da je gosp. Davidovič na zadnjem sestanka z menoj ali kdaj poprej stavil zahtevo, da se SDS fuzi jonira z DS. Gosp. Davidovič vč, da smo mi združeni z HSS in da drug brez drugega ne moremo stopiti v stike z drugimi strankami. V enem delu demokratskega kluba in tiska pa se res stavi kot pogoj predhodna fuzija. Zlasti insistira na tem ?Pravda>, ki lansira o tem vsak dan nove verzije. Ako del demokratov res vztraja na tem, potem je to najboljši dokaz, da bi na« hoteli oddvojiti od HSS in nas t demokratskem klnbn majorizirati, s drugimi besedami, ti demokrati bi hoteli, da iih mi samo številčno ojačamo t odnošajih napram radikalom, da bi na ta nain % enim ndarcem ubili dve mnhi. Sebe bi oiačili, a veliko for macijo KDK, ki je za ravnooravnosl tako zvanih prečanskih krajev, bi enostavno razbili. Iz prvega odstavka naše resolucije, sprejete na zagrebški seji kluba KDK je jasno razvidno, da nobena parlamentarna grapa ne more misliti na to. da bi se posebej iz glave. Mi bomo ostali skupaj r opoziciji, ali pa gremo skupaj t rlado. če bodo sprejeti naši pogoji. Najodločneje se zavarujem protš tendencijoz-nim poročilom, ki Jih je objavil neki beograjski list (»Politika«) pod naslovom: »Pribičevič proti Srbijancem.« Jaz sem govoril proti službeno beograjski politiki in nikjer nisem ideittif.icral s tem Srbije ali Srbijancev. Napadel sem hegemoni-stično politiko vlade in srbijansko fronto, ki jo predstavlja ta vlada. To pa še ne znači Srbije in Srbijancev Zdi se mi, da del beograjskega tiska namenoma identificira napade na hegemo-nistični režkn z napadi na Srbijo. Kdor trdi, da značiio moje besede napad na Srbijo, ta meče blato na slavno preteklost Srbije. Pri tej prilik moram pojasniti tudd izjavo g. Radida, ki jo it neki beograjski list zabeležil tako. kakor da hoče g Radič koncentracijo z radikali brez demokratov G. Radič Je Izrecno na zla sil, da hoče na prvem mestu koncentracijo pod vodstvom g. Davidoviča. Radikale omenja šele na drugem mestu v sekundarnem položaju, to je za slučaj, da bi g- Davidovič ne mogel izvesti svoje naloge Vladna večina s klerikalci odklanja tudi nalnujnefše soctfalne predloge Predlogi dr. Žerjava za omiljenje bede najslabše plačanih državnih nameščencev. — Ministri pristajajo na zahteve, vladna večina pa jih kljuS tema odklanja Beograd, 23. januarja i. Poslanec dr. Žer-iav je na današnji seji finančnega odbora ponovil svojo zahtevo, naj se črta čl. 40 finančnega zakona, ki je naperjen proti stražarskemu esobju kaznilnic in ietntšnic, katerim hoče odvzeti doklade za nočno službo. Dr. Žerjav je opozarjal na to, da znašajo te doklade komaj 1 Din za nočno uro. opozarjal je na težko in odgovorno službo, v kateri so izpostavljeni stalni nevarnosti, opozarjal pa tudi na to, da dobivajo razni pomočniki ministrov, načelniki itd. za »posebni trude po več tisoč na mesec, dočim dobiva stražarsko osobje za svojo res naporno nočno službo iedva 120 Din na mesec.. Vendar pa je vladna večina s klerikalci vred dr. Žerjavov predlo« odklonila. Dr Žerjav je proti temu odločno protestiral, češ da bi se v vsaki kulturni državi minister sramovali, če bi na tak način snedel besedo. Minister pravde je namreč dr. Žerjavu izrecno izjavil, da njegov predlog sprejme, dočim se seje finančnega odbora ni niti udeleži? ter dopustil, da je večina ta iz socijal-nih motivov utemeljeni predlog odklonila. Datfje se je g. dr. žerjav odločno zavzel tod! za po§tne provlzijonlste (poštne sle). V letošnjem proračunu je bil za izplačilo dra-ginjskih doklad teh nameščencev vstavljen potreben kredit, katerega izplačilo pa glavna kontrola ni odobrila, ker ie poštni minister pozabil vstaviti v finančni zakon tudi potreben pooblastilni člen. Letos je zopet predvidenih v ta namen 337.000 Din, vendar pa finančni zakon tudi letos ne vsebuje potrebnih odredb Zato ie dr. Žerjav predloži! poseben amandman, ki pooblašča poštnega ministra, da izda tozadevni pravilnik Predlagani amandman sta odobrila i generalni poštni direktor in poštni minister. Poštni minister pa oči vidno ni smatral potrebno, da bi ta amandman pravočasno prijavil In predložil ter }e zato dr. Žerjav s svoje strani ponovno stavil ta predlog. Vladna večina pa ga ie promptno odklonila ln s tem oškodovala najslabše plačane državne nameščence tudi v bodočem proračunskem letu za težko pričakovane dravinjske doklade. Sploh je današnja seja pokazala, da tvorijo poslanci večine s klerikalci vred le splošno glasovalno mašino vlade, ki slepo odobrava vse vladne predloge in odklanja še tako utemeljene stvarne in potrebne dopolnilne in spreminjevalne predloge opozicije Poslanci Kmečko-dem. koalicije so proti takemu postopanju ponovno najodločneje protestirali. Dogodilo se je. da so poslanci večine med najvažnejšimi razpravami sedeli v bufeju in je morala šele opozicija odločno zahtevati, da so jih pozvaii k seji. _i----- Molnarjev Dodatek iz Amerike Budimpešte, 23. > jan. g. Davi se je vrnil iz Amerike pisatelj Franc Molnar. S Komandant celjskega pespoika — veliki župan v Skoplju Važni včerajšnji dogodki v Beogradu. — G. Davidovič bo pospešil svojo akcijo__G. Vukičevič se pripravlja na sejo radi- kalskega kluba. — Militanzacija uprave v Južni Srbiji Beograd, 23. januarja p. Beograjski novinarji so danes zbirali izjave posameznih politikov, kaj sodijo o zagrebških dogodkih. Iz Davidovičeve okolice se doznava, da je g. Davidovič zadovoljen s sklepi KDK v Zagrebu in da bo pospešil svojo akcijo za koncentracijo. Zato se pričakuje, da se bosta Sv. Pribičevič in St. Radič, ki prideta jutri v Beograd, tekom dneva sestala z Davidovičem. Davidovič je imel že danes sestanek z zemljoradnikom Joco jovanovičem. Jutri pridejo v Beograd tudi vsi ostali poslanci, ker je ob 10. dopoldne napovedana seja Narodne skupščine. Zanimivo je. da ie predsednik skupščine dr. Perič izjavil, da se še ni sporazumel z vlado, kaj naj pride na dnevni red prvih sej Narodne skupščine, verjetno pa je. da pride na vrsto zakon o Klerikalci razkriti kot nasprotniki naše univerze Glasovali so v finančnem odboru za zloglasni § 44. — Kako je hotela vlada preslepiti opozicijo in javnost. — Senzacijonalne ugotovitve posl. Demetroviča izenačenju davkov. Danes je bila važna politična konferenca radikalnih ministrov z g. Vukičevičem. Konferenca je brezdvomno v zvezi s sejo radikalnega kluba, ki bo jutri popoldne. Za sejo vlada veliko zanimanje, ker se bo na njej razpravljalo o političnem položaju. Veliko pozornost je danes zbudil v političnih krogih podpis ukaza, s katerim se postavlja za velikega župana v Skoplju polkovnik Jovan Naumovič, sedanji komandant peš polka v Celju. To je že drug! oficir, ki je imenovan za velikega župana v Južni Srbiji, kar dokazuje vladni namen, da izvede mili-tarizacijo uprave v Južni Srbiji Dosedanji skopljanski veliki župan Anta Vil -dovič je premeščen za velikega župana v Sombor. Beograd, 23. januarja i. Današnja razprava v finančnem odboru o finančnem zakonu je do golega razgalila dvoličnost klerikalne politike. Dočim so se klerikalci v Sloveniji pridružili protestom proti nameravani ukinitvi medicinske in tehnične fakultete ljubljanske univerze ter v »Slovencu* zagotavljali, da bo njihova parlamentarna delegacija kakor en mož nastopila v obrambo najvišje kulturne institucije Slovenije, se je danes, ko je nastopil odločilni trenotek, izkazalo, da so jim interesi Slovenlie le prazne fraze in da so se popolnoma izročili radikalom. Pr| glasovanju o zloglasnem členu 44. ki predvideva redukcijo fakultet, so klerikalci tudi takrat, ko ie poslanec dr. Žerjav zahteval poimensko glasovanje, molče obsedeli na svojih sedežih ter se s tem izrekli za to, da se okrne ljubljanska univerza Poslanec Demetrovič, pa je na splošno začudenje vsega finančnega odbora tudi dokazal, da so prazni izgovori kleroradikalske večine, da le ta člen brezpomemben, češ da bo vprašanje univerz še pred sprejetjem proračuna rešeno s posebnim univerzitetnim zpkonom. Danes je bil namreč razdeljen načrt tega zakona, ki pa v členu 4. pravi: Sedeži univerz bodo v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Drugi odstavek tega člena pa se glasi dobesedno: »Koliko fakultet bo imela vsaka izmed teh univerz, bo odrejeno s fi- nančnim zakonom za leto 1928-29«. To st pravi, da vztraja vlada na ČL 44. fin zakona. po katerem lahko vlada po mili volji reducira poedine fakultete. Kdor pozna razpoloženje, ki vlada v beograjskih krogih, za tega ni nobenega dvoma, da bi vlada, če bi bil sprejet zakon o univerzah, brez nadaljnjega ukinila ljubljansko medicinsko in tehnično fakulteto. Poslanec g. Demetrovič pa ie s svojim razkritjem razkrinkal tudi poskus klero-ra-dikalske večine, ki je hotela to svoio nakano spretno maskirati. Na včerajšnji seji večine finančnega odbora ie prosvetni minister dr. Kumanudi na zahtevo nekaterih go-govornikov, nai se člen 44. briše in reši vprašanje univerz s posebnim zakonom izjavil, da vztraja.na tem členu samo za slučaj, da bi zakon o univerzah ne bil sprejet še pred 1. aprilom 1928. Ta izjava je napravila utis, da predstavlja člen 44. le nekak izhod za ureditev tega vprašanja. Iz stili-zacije zakonskega osnutka pa je jasno razvidno, da zasleduje ta člen izkliučno le izvedbo nameravane redukcije. Odkritja na današnji seji finančnega odbora so enkrat za vselej onemogočila nadaljnjo slepomišenje klerikalcev v vprašanju okrnitve ljubljanske univerze, obenem pa pokazala, koliko je verjeti svečanim izjavam in zatrdilom klerikalnih prvakov. Kraljev ukaz o amnestiji Ob rojstvu princa Andreja je podpisal kralj Aleksander ukaz o pomiloščenju raznih obsojencev grafih 85a, 85b. 86. 87. S7a. 88. 89 in 90 srbskega kazenskega zakona, d) osebe, ki so bile obsojene na smrt. pa so bile pomilo-ščene na ječo. osebe, ki so pobegnile po 6. septembru 1923, e) osebe, ki so bile prel že trikrat obsojene za navadne zločine kakor tudi osebe, ki izvršujejo drugo kazen za čas izvršitve ene kazni, ako ie bilo drugo delo storjeno pred dnevom prve obsodbe. Določbe pod točkami 1, 2 in 3 tega ukaza se imajo uporabiti za vse obsodbe, izrečene pred dnevom tega ukaza, ako niso postale izvršne. Sodišča imajo izvršiti redno postopanje in potem uporabiti ukaz pri izvrševanju obsodbe. Pom.loščene so od dneva ukaza tudi mladoletne osebe, ki so bile že kaznovane, izvzeti so samo mladoletni, ki so bili potom obsodbe oddani v prisilno vzgojo. Od pomiloščen.ia so izvzete osebe: a) ki so bile pred dnevom tega ukaza izpuščene pogojno na svobodo, b) ki so pobegnile iz države ali pa so na begu. c) osebe, proti katerim se ne more uvesti kazensko postopanje, ker skrivajo svoje bivališče bodisi v notranjosti države, bodisi da so pobegnile v inozemstvo. Osebam, ki so bile že prej amnestirane, se računa petina, šestina, ali sedmina zni-žania od celokupne kazni Minister pravde ima pravico rešiti vsa sporna vprašanja, ki bi nastala zaradi tega ukaza. Beograd, 23. januarja p. Povodom rojstva kraljeviča Andreja je kralj Aleksander podpisa! naslednji ukaz o amnestiji: Oproščajo se kazni osebe, ki so bile obsojene od civilnih sodišč na zaporno kazen, ki ne traja več kakor dva meseca razen kazni za uvredr in klevete, ki so bile izrečene na privatno to?bo Oproščajo se kazini osebe, obsojene od civilnih sodišč na zaporno kazen nad dva in ne več kot šest mesecev v celoti, oziroma kolikor kazen ni izvršena, dve tretjini kazni pa se oproste, ako znaša zaporna kazen med šestimi m dvanajstimi mesec: pod pogojem da pomiloščen«" osebe v roku petih let ne store nobenega zločina ali kakršnegakoli prestopka iz koristoljubja niti dela, ki se kaznuje po zakonu o zaščiti javne varnosti Od pomiloščenja j>o točki 1 in 2 so izvzete one osebe, a) ki so bile obsojene po zpkonu o zaščiti države, b) ki so bile kot d žnvni. samoupravni ali drugi javni organi obsojene zaradi prejemanja podkupnine, c) ki so bile kot železniški ali poštni uslužbenci obsojene za dela proti imovini, storjena na blagu, ki je bilo izročeno železnici ali pošti zaradi prevoza d) ki so b'!e obsojene za kazniva dejanja po zakonu o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, kakor tudi po sličnih zakonih in uredbah, e) ki so bile od sodišč pogojno obsojene. 0 ki so bile obsojene po zakonu o šumah. Oproščajo se deloma kazni osebe, obsojene od civilnih in vojnih sodišč, ako izvršujejo kazen v civilnih kazenskih zavodih v državi in ako znaša ta kazen nad 12 mi-secev in sicer- a) za eno leto se oproščajo osebe, ki jim je bila ta kazen zmanjšana s kraljevim ukazom od 6. septembra 1927, b) oprošča se ena petina kazni osebam, ki so bile prvič kaznovane, t. j., ki po tem niso bile obsojene zaradi navadnega zločina. c) oprošča se ena tretjina kazni osebam, ki so v izvrševanju druge obsodbe navadnega zločina, ako jim ta kazen ni bila zmanjšana že s prejšnjo amnestijo, d) oprošča se sedmina kazni osebsm. ki so v izvrševanju svoje tretje obsodbe, ako ta obsodba ni bila izrečena zaradi zločina in ko-ristoljvbla .n ako se niso uživale amnestije. Od amnestije pod točko 3 so Izvzete: a) osebe, obsojene zaradi nameravanega premišljenega uboja. br>disi. da so ea izvršile, ooskušale izvršiti ali da so sodelovale pr! njem. M osebe, kaznovane po zakonu o zaščiti države, c) osebe, kaznovane po para- Razorožitvena posvetovalna v Pra«ri Ženeva, 23. jan. h. Ravnatelj političnega oddelka Društva narodov je danes skup« no z vodjo razorožitvenega oddelka Col* banom odpotoval v Prago na sejo poroče* valcev varnostnega odbora, ki se bo vršila pod predsedstvom zunanjega ministra dr. Beneša. Z ozirom na dejstvo, da sta razen Anglije predložili predloge le Švedska in norvešika vlada, izgubi to zasedanje rono« go na vrednosti, ker se bodo morali poro« čevalci omejiti le na sistematično uredi« tev predloženega materijala. Sele v debati pri pogajanjih varnostnega odbora bodo zavzele tudi ostale vlade stališče. Zato ni odpotoval v Prago noben član informacij« skega oddelka Društva narodov, ker za* stopajo tukaj stališče, da praško zasedanje za javnost nima pomena. Proračun in finančni zakon v odboru definitivno odobrena Celodnevna šefa finančnega odbora. — Vladna večina avtomatično sprejema točko za točko. — Nameravana omejitev prometa z nepremičninami v obmejnem pasu črtana. — Poročevalca za Narodno skupščino sta gospoda Pušenjak in Demetrovič Beograd, 23. januarja, p. Danes se je finančni odbor ves dan bavil s finančnim zakonom. Prvi je govoril poslanec dr. Krajač. Poslanec dr. žerjav je pri prvem oddelku finančnega zakona predlagal in utemeljeval tri amandmane. Zahteval je, naj se ▼ svrho štedenja ukine dispozicijski fond predsednika vlade, ki znaša 4 milijone dinarjev ter se mu pusti samo 300.000 dinarjev za reprezentacijo. Ministrskemu predsedniku nikakor ni potreben tako velik dispozicijski fond, ker njegovi posli tega ne zahtevajo. Namesto da bi vlada reducirala uradniške doklade, naj redueira raje ta fond. Razen tega je posl. dr. Žerjav zahteval, naj se v člen 18. finančnega zakona vstavi določba, da je finančni minister dolžan vsak mesec obvešati finančni odbor, kako se uporabljajo krediti iz partije 55, da bi se tako preprečile zlorabe v strankarske svr-he. Nadalje je predlagal, naj se člena 2. in 3. rezervirata (člen 3. je bil potem v resnici rezerviran). Dr. Žerjav je nadalje zahteval, naj vlada poskrbi za potrebna sredstva v svrho izplačila dotacij oblastnim samoupravam, da bodo te mogle vsaj plačati svoje uradništvo. Po govoru dr. Žerjava se je razvila obširna debata, ki se je nadaljevala tudi popoldne. Na popoldanski seji je bilo med vladno večino iu opozicijo dogovorjeno, naj se vrši razprava samo o amandmanih, predloženih od vlade, o vseh ostalih amandmanih pa naj se razprava nadaljuje jutri in prihodnje dni. Namestnik finančnega ministra dr. Spaho je predlagal, naj se črtajo členi 3., 39., 41., 51., 52 in 69. Člen 3. določa, da ima finančni minister na knadno predlagati kredite za pokritje proračunskega deficita v višini 21 milijonov dinarjev. Člen 39. je določal ukinjenje upravnih sodišč v Skoplju, Celju in Dubrovniku; namesto tega je bil predložen proračun za ta upravna sodišča, ki znaša 4 milijone 6S2 tisoč 889 dinarjev. Člen 41. je določal, naj se razširi srbski zakon o zaduzbi-n;ib na vso državo. Dalje je predlagal finančna minister k čleau 42, ki govori o redukciji gimnazij na 80, naj se to vprašanje reši na predlog prosvetnega ministra in ministrskega sveta v sporazumu s finančnim odborom. Tudi pri členu 44., ki govori o pooblastilu vkdi za redukcijo posameznih fakultet se bo dodalo, da se ima ta redukc«a izvršiti v sporazumu s finančnim odborom. Člen 51. je vseboval določbe o delu o bolnicah, člen 52. o razporedu bolnikov. Člen 69. je določal kaltor znano, da se v področju 50 kilometrov od meje ne sme odtujiti nobena nepremičnina brez odobrerrja notranjega in vojnega .ministrstva. Za tem 9ta govorila Pavle Radič in dr. Šeče-rov, nakar je bil prvi oddelek finančnega zakona sprejet. Pri drugem oddelku so govorili poslanci dr. Krajač, Demetrovič, Drljevič, dr. Žerjav, Sajko-vac in Pavle Radič. Poslanec Drljevič Je utemeljeval amandmane kluba KDK, dr. Žerjav pa Je utemeljeval svoje izpreminjevalne predloge, nakar je bil tudi drugi oddelek ftoačnega zakona od vladne večine sprejet. Pri tretjem oddelku so govorili poslanca dr. Krajač tn Demetrovič o amandmanih KDK, nadalje dr. Sutej in dr. Žerjav, ki je ugotovil, da je bilo samo za volilne skrinjice porabljenih 700.000 dinarjev, dočim v njegovem . volilnem okrožju ni bilo potreba nobenih volilnih skrinjic. Za volitve se je izdalo 10 milijonov dinarjev. Čudi se, zakaj je bil v Sloveniji postavljen za predsednika volilnega odbora pri skupščinskih volitvah neki gospod celo iz Črne gore, kakor da bi ne bili drugi sposobni. Spričo takega postopanja ni čudno, da so bili Izdatki za volitve izredno visoki. Nato je govoril še poslanec Pavle Radič, nakar je bil sprejet tudi tretji oddelek tinančnega zakona. Pri tretiem, zaključnem glasovanju ie vladna večina sprejela vse proračune in finančni zakon ter Je bil tako vladni predlog proračuna za leto 1928/29 v finančnemu odboru definitivno odobren. Za poročevalca vladne večine je bil določen poslanec Pušenjak, za poročevalca manjšine pa poslanec Juraj Demetrovič. Prihodnja seja finančnega odbora bo v sredo ob 5. popoldne, ko se bo pričelo razpravljati o naknadno predloženih amandmanih. Zakaj opozicija odklanja davčni zakon Oddvojeno mišljenje KDK. — Zakon prinaša pod iirmo izenačenja le še težja bremena, zlasti kmečkemu prebivalstvu. — Nepotrebno zavlačevanje davčnega izenačenja Beograd, 23. jan. p. Poslanca Kmečko-demokratske koalicije člani davčnega zbora so predložili o davčnem zakonu oddvojeno mišljenje, v katerem pravijo med dTUgim: V svoji motivaciji zakona je g. minister financ izrazil svojo vodilno misel o tem predlogu, to je, da mora državna blagajna dobiti potoo kompenzacijo za dohodke iz dosedanjih neposrednih davkov in doklad. Posledica tega stališča finančnega ministra je, da predložena davčna reforma ne pomenja davčne razbremenitve narodnega gospodarstva, ki Je pod pretežkimi dajatvami že na robu propada. Toda g. finančni minister hoče še dalje ohraniti sedanje neznosno stanje davčne preobremenitve. Zato je vladna večina sprejela davčne stopnje, ki daleč presegajo predvojno višino. Predlog večine tudi ne vpošteva ustavnega načela davčnega progresa. Tako n. pr. obsega pri zemljarini progres samo male posestnike; posestnik z 10 ha zemlje bo moral plačati davek po isti maksimalni stopnji, kakor veliki posestnik s 500 ba zemljišča. Ravno tako se ui vodilo računa niti o eksistenčnem minimumai, ki bi moral pri vseh davčnih oblikah predvidevati oprostitev plačevanja davkov po istem kriteriju in je s tem izpuščen iz vidika potreben socialni moment v davčni politiki. Ta zakonski predlog pa predstavna tudi povečanje dosedanje obremenitve, izvirajoče iz neposrednih davkov, zlasti zemljarine. Izgleda pa, da se je namenoma ustvarila nejasnost s tem, da se na novo izračuna čisti katastrski dohodek tudi tam, kjer je ugotovljen že izpred vojne dobe na bazi zlate valute. Na ta način bo stari kataster upropaščen, davčna osnova pa bo povečana za toliko, kolikor bo smatrala vladna administrativna komisija za potrebno. Brez ozira na možnost in verjetnost partizanskih zlorab pomenja tak način ugotavljanja davčne osnove skok v temo. Iz tega se zrcali očitna tendenca povečanja 'zemljarine, saj niti vlada ni mogla povedati v kakih višinah se bo ta davek gibal. Ta način določevanja zemljarine služi obenem za izgovor za odgoditev davčne reforme do 1. januarja 1929. Ugotovitev zemliarane na način, ki smo ga mi predložili, bi omogočal, da končno v desetem letu ujedinjenja pridemo do izenačenja neposrednih davkov, ker povzroča sedaj samo davčna oblika težkoče, da se to izenačenje ne izvede takoj, dočim druge davčne oblike ne vsebujejo takšnih sprememb, da bi bilo za to potrebno še nadalje odlagati izvedbo imperativne ustavne odredbe o enakosti državnih dajatev. V ostalem dokazuje to tudi dejstvo, da se davek na službene prejemke uvede že s 1. aprilom 1928, iz česar podčrtavamo dejstvo, da se izenačenje lahko izvede že v letu 1928, da pa tega noče niti vlada niti skupščinska večina. Zakonski predlog o neposrednih davkih predstavlja z ozirom na odlaganje Izvedbe za sedaj samo obljubo izenačenja davkov v letu 1929. To nas ne more zadovoljiti, ker se s tem še za najmanj eno leto podaljšuje izjemno stanje davčne obremenitve v velikem delu naše države. Hrvatska in Slavonija, Vojvodina s Sremom, Slovenija in Dalmacija bi merale plačevati tudi v letu 1928 dohodnino, ka je drugi kraji doslej niso plačevali in je tudi nočejo sprejeti kot davčne oblike, ker predstavlja dvakratno obdavčenje istega dohodka. Na teritoriju, kjer živi polovica našega naroda, pa naj ostane dohodnina kot dokument nepravičnosti in nedovoljne državljanske zavesti Ce nič drugega, bi nas moralo že samo to opredeliti, da glasujemo proti temu zakonskemu predlogu. Dalje nam je dolžnosit ugotoviti, da je sestava davčnih odborov in reklamacijskih komisij takšna, da bodo ti odbori samo organi davčne administracije za ugotovitev davčne osnove. Ako fti davčni odbor tudii hotel znižati davek na pravično mero. Jim to onemogoča zakon z odredbo člena 120, po katerem davčni odbor ne more in ne sme iti izpod službeno ugotovoljenih podatkov, ki jih zberejo ia predložijo davčne oblasti same, tako da davčni odbor ne more biti mero-dajen činitelj, nego bo moral sprejeti sklepe proti svojemu boljšemu prepričanju na škodo davčnih obvezancev Iz vseh navedenih razlogov je jasno, da ta zakon ne more zadovoljiti naroda, ker ne odgovarja njegovim interesom. Zato podpisani predlagamo, da Narodna skupščina zakonski predlog zavrne. Ža poročevalca je določen poslanec g. Pavle Radie. Podpisani so za KDK: Juraj Demetrovič, dr. Josip Krajač, dr. Svetislav Popovič, dr. Josip Sutei, Mirko Neudoirfer in Pavle Radič. Nemška liga SHS za Društvo narodov Beograd, 23. januarja, p. V nedeljo se je vršila v hotelu «Petrograd> ustanovna skupščina nemške lige kraljevine SHS za Društvo narodov in za zbližanje narodov. Zborovanja so se udeležili delegati Nemcev iz vse države. Zborovanje je vodil narodni poslanec dr. Kraft, ki je obrazložil smotre lige in povdarjal željo nemške narodne manjšine v Jugoslaviji. Za njim je obširno poročal o pripravljalnem delu znani voditelj nemške narodne manjšine v Sloveniji, dr. Camillo Moroccutti. Sprejeta pravila določajo, da ima liga svoj sedež v Beogradu, podružnice pa po vsej državi. Za predsednika je bil izvoljen poslanec dr. Kraft, za podpredsednike pa gg. Johann Paul pl. Graff, predsednik Pučke banke v Pančevu, dr. Ca-milo Moroccutti, okrožni zdravnik v Št. Ilju, dr. Eggert, katoliški župnik v Apatinu, nadalje dr. Popp, predsednik evangelijske cerkve in dr. Heinrich Kurt, odvetnik v Novem Sadu ter oblastna poslanca župnik Eppich in odvetnik dr. Muhleisen iz Slovenije. Za glavnega tajnika je bil izvoljen posl. dr. Grassl, za glavnega blagajnika pa posl. dr. Moser. Prvi kritični pojavi na vseameriškem kongresu Havana, 23. januarja (be). Na vseameriškem kongresu je prišlo do ostrega spora med Mehiko in Zedinj-enimi državami. V političnih krogih pričakujejo, da se kongres razbije. Havana, 23. januarja g. Severna Amerika si je v komisiji za novo organizacijo vse-ameriške unije priborila eno mesto. Mehl-kanski predlogi so bili odklonjeni. Vsi govorniki so nastopili proti tem predlogom in naglašali, da bi izvedba teh predlogov poslabšala medsebojno razmerje med ameriškimi državami. Berlin, 23. januarja s. »Montagpost« poroča iz Havane: V zadnjih dnevih je bilo izvršenih v Havani mnogo aretacij. Kot vzrok se navajajo velike demonstracije, ki jih baje pripravlja Nikaragua profci vseame-riškemu kongresu. Tudi mehikanska vlada je zavzela odkrito stališče proti Ameriki. Ameriški zastopnik v Mehiki je bil nenadoma poslan iz Washingtona v Mehiko. Značilno za razpoloženje je, da je moral delegat Zedinjenih držav braniti politiko svoje države napram Nikaragui in Haitiju. Njegove trditve, da vodi v teh krajih ameriško politiko samo idealizem, so zadele na konferenci na burne ugovore. Polet okoli AHke Abukir, 23. jan. (lo.) Semkaj je prispel angleški letalec Alan Cobham. i Odgoditev Intervencije Male antante Titulescu paktira z MussoKnijem! Izročitev kolektivne note Male antante ▼ Ženevi se (t zakasnela zaradi rumunskih obzirov do fašistične Italije. — V Parizu zahtevajo investigadjo Društva narodov Ženeva, 23. januarja, s. Izročitev note Male antante v zadevi monoštrskega incidenta se bo zavlekla, ker se še vedno pričakuje rumunska nota. Rumunski poslanik v Bernu Petreno-Comnes biva sedaj pri rumunskem zunanjem ministru Titulescu v San Remu. da se z njim posvetuje o stvari. Berlin, 23. januarja, h. Dopisnik «Vossiscbe Z e i t u n g» poroča iz Bukarešte, da Mala antanta ne bo pod-vzela nikakega koraka pri Društvu na-rodov pred sestankom rumunskega zunanjega ministra TituleSca z Mus^olini-jem. Rumunska vlada , ki je glede korakov proti tihotapljenju orožja z ostalimi državami Male antante popolnoma solidarna, je zaprosila vladi v Beogradu in Pragi, naj se demarša proti Madžarski v Ženevi odgodi do sestanka Titulesca z MuSsolinijem. ker ne gre, da bi Rumunija predlagala protestno noto, ki zadeva tudi Italijo, v času, ko biva rumunski zunanji minister v Italiji. Rim, 23. januarja, o. Včeraj je prispel v San Remo rumunski poslanik v Bernu Petresoo-Comnes, ki se je posvetoval z zunanjim ministrom Titulescom. Titulescu pride v Rim jutri ob 10. dopoldne. še tekom jutrišnjega dneva bo obiskal Mussolinija v palači Chigi. Kakor pravi «Tribuna». bo to samo vljudnostni obisk, dočim se bo daljši sesta- nek med obema državnikoma vrSil v sredo. Bukarešta. 23. januarja, g. «Adeve- rul» poroča: Namestnik zunanjega ministra Duca se je včeraj ves dan posvetoval z zastopnikoma Češkoslovaške in Jugoslavije o skupni noti Male antante v Ženevi. Sklenjeno je bilo, da se demarša ne izvede danes, temveč da se za dva ali tri dni odgodi. V zunanjem ministrstvu izjavljajo, da so to odgoditev povzročila nekatera detaljna vprašanja. Bukarešta, 23. januarja, sb. Vest «Pe-tit Parisiena«, da je Rumunija zahtevala odgoditev note. da omogoči skupno akcijo Male antante. se v avtoriziranih krogih demantira. Naglasa se. da je bila formelno sklenjena skupna intervencija. stvarna pogajanja v detajlnih vprašanjih pa se nadaljujejo v popolni solidarnosti. Pariz, 23. januarja, g. «Intrasigeant» poroča: Društvo narodov bo moralo z ozirom na incident v Monoštru temeljito preiskati zadevo tihotapljenja orožja. V bodoče naj se več ne posreči, da bi se tako nevarne zadeve molče prezirale. Sedaj bo moralo Društvo narodov uveljaviti pravico investigacije in monoštrska zadeva bo tvorila prece-denčen primer za slične afere v bodočnosti. Eonec nemške vladne koalicije Vprašanje novega šolskega zakona je poostrilo položaj. — Pričakuje se razpust parlamenta in razpis novih volitev spomladi Berlin, 23. januarja, s, «Die Welt am Montag» piše: Po prvih dnevih proračunske debate v državnem zboru prevladuje splošen vtis, da je koalicije definitivno konec in da bo prišlo spomladi do novih volitev. Centrum bi hotel razen proračuna spraviti pod streho še šolski zakon ter računa, ako bi se mu ta poskus ponesrečil, z razpustom državnega zbora v marcu. Gotovo pa bo sedanji državni zbor sprejel še zakon, ki bo onemogočil razne majhne stranke. Razen tega namerava sprejeti prehodne določbe, ki naj bi rešile uspehe sedanjega dela v odboru za reformo kazenskega zakona v novi državni zbor. Berlin, 23. januarja (be.) Pri posvetovanju vladnih strank je prišlo glede sprejetja novega šolskega zakona do novih težav. Ker se centrum in nemška ljudska stranka ne moreta zediniti glede vključitve bavarskega konkordata v šolski zakon, smatrajo politični krogi centruma in nemške ljudske stranke položaj za zelo resen. Berlin, 23. januarja (pa.). Tu se je ustanovila zveza nemških nacionalističnih društev in »ljtfdska bojna zveza». ki sta sklenili energičen boj proti za-sužnjevanju nemškega gospodarstva in sramotenju nemškega naroda. -6S9- Sistematične vojne priprave fašistične Italije Rim, 23. januarja, g. Kakor poroča «T r 1-b u n a», bo Mussolini 27. t. m. nanovo ustanovil fašistično poulično milico, ki bo urejevala poulični promet. List poroča dalje, da organizacija fašistične zračne milice dobro napreduje. Na tisoče mož se je dosedaj javilo prostovoljno k tej četi. V zračno 6lužbo je. bilo odpoklicanih 30.000 mož te milice in 1000 posebno izvežbanih častnikov. Ta zbor pa se mora slej ko prej zvišati na 100.000 mož. Obrambne baterije so že razdeljene po vsej državi. Razen obrambne službe bo morala zračna milica skrbeti tudi za varnost in red. Slabi izgledi za svetovno mirovno pogodbo Pariz, 23. jan. sb. «Newyork Herald® poroča iz Washingtona: Po naziranju dr* žavnega departementa pomeni francoski odgovor na zadnje pismo državnega tajni* ka Kelloga konec pogajanj o svetovni mi* rovni pogodbi. Kljub temu smatrajo, da je mogoče, da bo prišlo s prizadevanji ve. lesil do objavljenja izjav proti vojni, ki naj bi nadomestile svetovno mirovno po» godbo. Pogajanja o franeosko*ameriški razsodisčni pogodbi potekajo popolnoma zadovoljivo. Albanci proslavljajo svojo republiko Tirana, 23. jan. (ri.) V vsej Albaniji se je praznovala obletnica proglasitve repu« blike. V Valono so dospele dve angleški oklopnici in 8 torpedovk. K sporu v Bethlenovi stranki Budimpešta, 23. januarja, g. Bivši finančni minister Kallay je prispel v Budimpešto in imel z ministrskim predsednikom razgovor o vprašanju tajnega glasovanja. Po razgovoru je izjavil, da med njim in grofom Bethlenom po zadnjem govoru ministrskega predsednika v tem vprašanju ni nasprot-stev in da nima vzroka, da bi zaradi svojega naziranja izvajal kakršnekoli posledice. Depolitizacija madžarskega katoliškega duhovništva? Budimpešta, 23. jan. s. Novi madžarski }>rhnas Szeredv namerava očividno d epa« itizirati katoliško cerkev na Madžarskem. V bližnji bodočnosti se bo vriila konfe* renca vseh madžarskih škofov, na kateri bo vsem duhovnikom izdana prepoved, da bi se aktivno udeleževali političnega živ* ijenja. Bolgarsko-turška trgovinska pogodba Sofija, 23. jan. g. Finančni minister Mo* lov je izjavil, da bo najkasneje koncem tega tedna podpis ai*a trgovinska pogodba s Turčijo. Razoust'jaoonske zbornice Tokio, 23. jan. (be.) Volitve v parlament se bodo vršile 20. februarja. Tokio, 23. jan. (ri.) Na zadnji seji par* lamenta je govoril ministrski predsednik Tanaka o zunanji politiki. Ministrski pred* sednik je izrekel svoje obžalovanje nad dejstvom, da so ameriške Zedinjene drža* ve omejile japonsko priseljevanje in je obenem izjavil, da bo Japonska v slučaju ponovnih nemirov na Kitajskem interven;» rala, da obvaruje interete svojih državH^ nov. Danes sestanek čsl. parlamenta Praga, 23. jan. h. Jutri ob 15. se sestane poslanska zbornica. Po dosedanjem razpo* redu se bo pričela razprava o dveh nujnih vprašanjih socijalističnih strank in o tret* jem vprašanju, ki se nanaša na incident v Monoštru in na splošno madžarsko politi* ko. Slednje vprašanje bo stavila ena iz* med koalicijskih strank. V zunanjem mi* nistrstvu so že izdelali odgovor ter ga na* tisnili v zbornični tiskarni. Poslanec Hlin* ka je napovedal v debati govor, v katerem bo pojasnil mučen incident z nesramnim člankom klerikalnega poslanca Tuke v strankinem glasilu slovaških klerikalcev. Nove vremenske katastrofe London, 23. jan. (lo.) Ker obstoja ne* varnost, da Temza ponovno poplavi neka* tere dele mesta, je vlada odredila izredne varnostne odredbe, da se prepreči kata* strofa. Reka je sicer zelo narastla, vendar pa za sedaj ni prestopila bregov. Merodaj* ni krogi predvidevajo, da bo dosegla Tem* za v četrtek najvišji vodostaj. Newyork, 23. jan. g Na severovzhodu Amerike se je vreme nenadoma spreme* nilo. V predmestjih Newyorka je pritisnil hud mraz, ki dosega celo — 23 stopinj Cel* zija. V mestu samem se temperatura drži še na 10 stopinjah. Računajo pa, da bo temperatura še bolj padla. Mraz je zahte* val tudi več človeških žrtev. Promet je na raznih točkah ustavljen. Vlaki prihajajo z veliki zamudami. Posebno je prizadeta plovba po morju, ker divja tamkaj poleg žametov tudi silna burja. Več parnikov je prišlo v pristanišča šele dva do tri dni po terminu. VarSava, 23. jan. g. Zadnje dni »o o moral zagovarjati za* radi pobega. Pri zobozdravniku zastrupil kri Praga, 23. jan. g. Madžarski poslanik se je moral te dni podvreči operaciji, ker si je pri zobozdravniku zastrupil kri. ff* v v. Hmavscina Vsa Slovenija je v nedeljo složno in dostojno proslavila petdesetletnico pesnika, ki nam je vstal v dnevih tuge in največjega ponižanja, da nam kot preroški duh napove vseh živih dan našega vstajenja in bližajoče se zarje Vidove. V slavnostno razpoloženje pa je že v ranem jutru pala grda disonanca. Ni mogel zdržati in cSlovenski Narod>. Po akademiji v gledališču se je napolnila velika Unionska dvorana: zopet prvi predstavitelji naše družbe, vmes pa tudi tihi pesnikovi častilci; na balkonu mladina. Nekaj pred 10. uro je vstopil pesnik v spremstvu svoje matere in soproge, častnega predsednika akcijskega odbora rektorja Nahtigala in drugih. Zaigrala je godba, občinstvo je vstalo in zaploskalo. Poleg velikega župana dr. Vodopivca, mestnega župana dr. Puca, predsednika oblastnega odbora dr. Natlačena in drugih so bili navzoči tudi zastopniki Jugoslov. akademije znanosti iz Zagreba, pesnik Dra-srutin M. D o m j a n i č, zastopnik cMatice Hrvatske:-) in cDruštva hrvatskih književnika} vseučil. prof. dr. B a z a 1 a, zastopnik ^Srpske književne zadruge» in rektor višje pedagoške šole v Beogradu Jeremija Živali o v i 6, da omenimo samo odposlance odličnih vnanjih prosvetnih institucij. Po otvoritvenem pozdravu predsednika akcijskega odbora gosp- dr. Lončarja se je vrstil niz govorov in napitnic. Odposlanec Jugoslov. akademije D. M. D o m j a-n i č (ki je nekoč prvi raed Hrvati pisal o naših modernih pesnikih) je izpregovoril slavljencu nekaj prisrčnih, s prijateljskim duhom prožetih besed v imenu Akademije in v svojem. Prof. dr. B a z a 1 a, tudi poznavale^ slovenskega slovstva, je podal v svojem spretnem govoru nekoliko duhovitih seutenc o Župančičevi poeziji. Pektor univerze gosp. dr. N ah t i ga 1 je izročil slavljencu adreso univerze. Po-vdar.il je, da je Oton Župančič v svojih delih dosegel najvišjo stopnjo jezikovne kulture. — Akcijski odbor je izročil pesniku lepo darilo, ki so ga zbrale slovenske občine z Ljubljano na čelu. Zatem je govoril v imenu ljubljanske in mariborske oblasti predsednik dr. N a t l ačen. Z burnim aplavzom je bil sprejet temperamentni govor ljubljanskega župana dr. Puca, ki je slavil Zupančiča kot poeta mladosti, dobre volje in Ljubljane. Prof. M a r t e 1 se je v francoskem govoru zahvalil mojstru za njegovo veliko delo v znamenju duhovnega zbližanja Slovencev s francosko civilizacijo. V imenu Kola jugoslov. sester je izpregovorila ga. Mira E n g e 1 -m a n o va, prof. J e r a n pa je napil poetu, bivšemu tovarišu v imenu profesorjev. V imenu Srpske književne zadruge je govoril Jeremija Ž i va n o v ič, ki je v svo- jem lepem, jedrnatem govoru naglasil, da je Oton Zupančič največji lirik na slovanskem jugu, izjava, ki je izzvala buren aplavz. Kratko, jasno besedo je povedal v imenu Zveze kulturnih društev ravnatelj Jug: dokler imamo take može, se nam ni bati za slovensko kulturo! Govorili so še: gospa Dolenčeva v imenu krščansko-sccijalnega ženstva, kamniški župan K r a-k e r in naposled dr. J. P r e t n e r v imenu conih, ki so preko meje n se ne smejo z nami veseliti jubileja svojega pesnika>. Med govori je svirala godba razne slovanske komade in vedno znova so se ponavljale navdušene ovacije pesniku. Cvetje se je vsipalo z galerije, ko je slavljenec iz-pregovoril zahvalno besedo. Dejal^ je, da ne sprejema počastitve zase, temveč za vse, ki so z njim začeli in ki so se po volji usode preje umaknili v večnost. Zahvalil se je v imenu vseh. ki so kdaj trpeli in ki še danes v trpljenju ustvarjajo našo najvišjo kulturo. Njim gre vsa čast, in prav je tako. Še godba, še burne ovacije, nato pa ofi-cijelen sklep s čitanjem brzojavnih in pismenih čestitk, ki jih je dolga vrsta. Med gratulanti so prosvetni minister Kumanudi, poslanca dr. Žerjav in dr. Kramer, ki sta bila zadržana, da bi se svečanosti osebno udeležila, škof Jeglič, univerze in literarna društva v Zagrebu, Beograda in Skoplju, prosvetna uprava v Mariboru, gledališči v Zagrebu in Beogradu ter razni zasebniki. Iz inozemstva je prispela brzojavna čestitka češkoslovaškega prosvetnega ministra dr. Milana Hodže, praškega PEN - kluba, brnske univerze, vseučiliškega profesorja v Nottinghamu Janka Lavrina itd. Že je minila polnoč, že je šlo čez eno, a pesnik je moral še dolgo stiskati roke znancem in neznancem, ki so mu prihajali čestitat. Tako živahno je bilo ob tistih urah, da je bilo še staremu Abrahamu prav, ko je neviden in neslišen obiskal pesnika. Mi pa mu tudi zdaj želimo še mnoga leta dela, zakaj dobro vemo, da v njegovem duhu kali nešteto zasnov in načrtov ... • Župančičeve prireditve v Ljubljani in ostale akcije je vodil akcijski odbor, ki mu je častni predsednik rektor univerze dr. Rajko Nahtigal, predsednik dr. Drago Lončar, podpredsednik prof. Fr. Koblar, tajnik dr. Arnošt Brilej, odborniki pa so: prof. Fr. Kobal, prosvetni inšpektor v p. Josip \Ve-ster in Ivan Zorman. Blasrainiške posle je izvrševal administrativni tajnik Slovenske Matice Anton Špende. Zasluga odbora je, da je zbral narodno darilo pesniku in organiziral uspele proslave. Župančičeva proslava v Mariboru Maribor, 23. januarja. Nocoj sta Ljudska univerza in Narodno gledališče, ki je imelo v svoji sredi že parkrat po prevratu skupno z več drugimi književniki pesnika Otona Zupančiča, svečano proslavila 50-letnico pesnikovega rojstva. Svečano razpoloženje je sicer nekoliko skalila brzojavka, s katero je pesnik sporočil, da se, žal, ne more udeležiti te proslave. Menda zato tudi gledališče to pot ni bilo tako nabito polno kakor drugikrat, ko je priredilo recitacijske večere slovenskih književnikov. Zato pa je bila proslava vsebinsko tem globlja in pomembnejša. Uvodno predavanje o pesniku Župančiču je imel profesor Janko Glaser, naš pohorski pesnik, ka je tem lažje naslikal publiki delovanje in razvoj pesnika Zupančiča. Z veliko ljubeznijo so bile prežete njegove besede, ko nam je zgradil Zupančiča v vseh Samo še danes« Mladini prepovedano! Danes ob: 4., pol 6., pol 8. in 9. PANAMA Največji, najlepši paxi» ški apaški velefilm. — V glavnin vlogah naj* boljši nemški in franoo« ski igralci: Jacques Catelain, Lia Eibenschiitz iuth Weyber itd. Elitni Kino Matica Kulturni pregled Ljubljanska drama Torek, 24.: Zaprto. • Sreda, 25.: «Sodnik Zalamejskb. A. Ljubljanska opera. Torek, 24.: «Miloševa svatba». B. Sreda, 25.: «Čarobna piščalk. C. Mariborsko gledališče. Torek, 24.: «Glasba». A. Kuponi. .J u les Romains v Pragi. Prošle dni se je mudil v Pragi znani francoski dramatikom pisatelj Jules Romains, ki ima mnogo častila v posebno med mlado francosko publiko. L) ve praški gledališči sta igrah ob tej priliki njegove drame; prvo (Diktatorja*, drugo «Dr. Knocka>. Romains je bil v Pragi gost češkega PEN - kluba, obenem pa je predaval v praškem Francoskem institutu o unanimizmu. Cital je tudi odlomke iz svojega najnovejšega dela in Župančičev jubilej. Nedeljska cPrager Presse» je prinesla povodom Župančičeve SOletnice informativen članek o pesniku in o njegovem delu iz peresa slovenskega kritika dr. Jože Glonarja. Dostojevskega genj gorja. a— Mestno kopališče ostane ta teden zaradi čiščenja parnih kotlov zaprto. a— Pokvarjena mladež Strugarski vajenec v delavnid na koroškem kolodvoru, 191etni V. P. se je hotel preteklo soboto postaviti Okoli 14. le prišd z več učena obrtno-nadaljevalne šole brez povoda in neupravičeno v četrto deško ljudsko šolo v Samostanski ulici ter se pričel obnašati nedostojno, motiti pouk in zasmehovati g. upravitelja. Med odmorom je stopil poba-lin za učilno mizo ter prižgal cigareto in se niti na opomin učitelja ni hote! odstraniti iz šole. Sluga Je moral stopiti po stražnika. da je mlečnozobega revolucionarja odvedel na stražnico, kjer so ga po ugotovitvi identitete izpustili. a— Poskus samomora. V trenutku duševne zmedenosti si ie hotel včeraj opoldne mestni uslužbenec D. š v svojem stanovanju na Tržaški cesti obesiti. K sred pa je prav tedaj hotela njegova mati nekaj od njega ter našla sobo zaklenjeno. Stvar se ji ie zdela sumljiva iti poklicala je Še druge stanovalce, ki so skoa? okno vdrli v sobo ter še ob pravem času odrezali ne-srečnfta, ki !e visel na tanki vrvi, prttr- Kiliit najbolje, najtrajaejše zato naloapajlol Velik napredek v radie-sprejemanja. Kot smo izvfedeli, so dospeie na tržišče nove sprejemne radio - čtvi pod imenom »Barijeve cevi«, ki uporabljajo kot ogrevalno nit kovinski barij. Uporaba kovinskega barija kakor tudi način izdelave teh cevi je zaščiteni s patenti v vseh kulturnih drŽavah. Zanimivo je, da ista tvornica postavi na tržišče v enem letu dvakrat kompletno novo serijo sprejemnih cevi. Napredek v radiju se lahko doseže le tedaj, če se fabrikacrja cevi strogo ozira na napredek v chematiziraftju sprejemnih ureditev, izkoriščujoč istočasno vse metode moderne fabrikacije. Tvornica se ni ustrašila nikakih stroškov, da na temelju točnih razmotrivanj procesa radio-sprejema konstruira cevi, ki bodo v vsakem Ožim odgovarjale svoji nalogi in pokazale najboljši učinek. »Barijeve radk)-cevi« se dobe v vseh boljših radio - trgovinah bo origiMIm tvorniški ceni. dobavlja jih pa tudi fiir-ma »TUNGŠRAM« d. d., Zagreb fti Beograd. _ jeni na kljuko za lestenec. Odpravili; so ga v bolnico Mlndi mož *e nahaja že nekai Časa ua bolezenskem dopustu. a_ Napad v gozdu. Včeraj je prišel v mariborsko bolnico iz Sp Dupleka pri Mariboru 18!etmi Feliks Ulep s precejšnjo rano od noža na levi roki. Nadomesstdval le svojega očeta, ki je gozdni ČUVaf, hI fti še prišel daleč skozi gozd. ko Ie zapazil dva človeka s precejšnjima butarama drv. Na klic, naj obstojita, sta možaka butari odvrgla .eden pa Je zamahnil z nožem proti mladeniču, ki Se udarec k sreči prestregel z roko, pri čemer ie bi' raUjen. Iz Celja e— Imenovanje. Na lastno prošnjo je upokojen po večletnem in požrtvovalnem službovanju dosedartji ravnatelj Južnošta-jerske hranilnice v Celju g. Simon Wutt. Na niegovo mesto ie imenovan za ravnatelja g. Oskar Čerfielč, doslej uradnik Liub-Itanske kreditne banke v Celju. e_ Proslava Župančičeve 50 letnice na drž. realni gimnaziji. Včeraj se je vršila na drž. realni gimnaziji prav prisrčna interna proslava 50 letnice velikega pesnika Otona Župančiča. Maturant Piškur ie Z lepimi besedami orisal življenje, ogromno delo in Velike zasluge, ki jih ima Župančič za slovenski iezik in pesništvo. Zlasti je poudarja! njegovo veliko ljubezen do slovenske mladine, ki se na rojstni dan prav posebno kla-r.ia velikemu geniju slovenskega naroda. e— Svetosavska beseda v Celju. Srbska pravoslavna cerkvena občina v Celju priredi v sredo 1. februarja ob 20. uri v veliki dvorani Celjskega doma svetosavsko besedo. Na sporedu ie koncert vojaške mu-zike in pevske t">čke Srbskega pevskega društva iz Zagreba. Cd.ianom je še v najlepšem spom.nu lanska svetosavska beseda. Tudi letošnja se bo odlikovala po izbranem umetniškem programu. e— Svetosavska proslava na drž. realni gimnaziji. Srbska pravoslavna občina priredi v petek 27. t. m. ob 10.30 uri V telovadnici drž reaitte gimnazije proslavo sv. Save, na katero je vabljeno, n&rodftd občinstvo iz Celja šn okolice. e— Slovo g. polkovnika Namnovlča od Celja. V soboto je iznenadila Celjane nepričakovana vest, da Je dolgoletni poveljnik 39. pp. g. polkovnik Jovo Naumovič po službeni potrebi premeščen ua važno in odličnejše mesto. Vesten, kakor ie bil vsikdar in vsepovsod, je g. polkovnik Še istega dne predal kot funkcijonar nekaterih celjskih narodno - obrambnih in športnih društev predsedniške posle svojim namestnikom. V nedeljo popoldne se Je na kolodvoru pri odhodu zbrala spontano izredno velika množica celjskega narodnega občinstva ln ves častniški zbor, da se poslovi od priljubljenega družabnika tri dolgoletnega poveljnika G polkovnik Naumovič je prišel v Celje pred 7 leti in se prav hitro vživel v naše slovenske razmere Veliko naklonjenost je Izkazoval celiskemu Sokolu. Na "kolodvoru se mu je v Imenu bratov in sester zahvalil br. dr. Mejak, želeč mu srečo in mnogo uspe ha na novem službenem mestu. G. polkovnik Je nadalje organiziral in vodil v Celiti Narodno odbrano ter rad posečal razne celjske narodne in kulturne prireditve. Na njegovo novo službeno mesto ga spremlja Iskrena želja Celjanov, da bi se v kratkem zopet vrnil aH pa prišel vsai bližje celjskemu mestu Njegovo bivanje in delovanje v Celju pa ohranijo vsi prijatelji in znanca v najlepšem spominu. e— Smrtna kosa. Dne 21. t. m. je umrla v 64. letu starosti ga, Ivama koračinova. N. v m p.! e— Izmenjava lokalne telefonske centrale v Celju. V noči od 25. na 26. t m. bosta izmenjana stara centralna pretikakiika V lokalni telefonski central, v Celju t novima. Z dnem 26. od 8. liti zjutraj dalje se bo vršilo telefoniranje po načinu kakor ga je objavilo vodstvo celjske telefonske centrale. e— Mestni magistrat prepoveduje na podlagi sklepa ot>*iftskega sveta dne 18. novembra 1927 uporabo Aškerčeve ulice za tran#tni promet za vozove e— Celjske predpnstne prireditve. Slov. obrtno druStvo v Celju bo imelo dne t. februarja v gornjih prostorih celjskega Na-rbdnega dOma svoi IX. obrtniški pleš. Olepševalno društvo priredi tudi letos na pustni torek velfko ma^kerado Savinjska podruž-uifea SPD priredi 3 marca t 1. planinski se-jetU. e— Izginil ie v soboto popoldne bivš< mestni delavec 39-ietnl Ivan 6raŽ. Okro? 14.30 ure »0 ga videli Ml §e m!«*) JanlČA na feaftftem. fmel le Usnjeno kapo, pepetaasto cajgasto obleko ter na eni toki obvezane prste. Kdor kai ve o ni eni, naj sporo® to niegovi ženi. Mariji Oračevi, Mari- borafca cesta St It. Ogromne množice na nedeljskem zborovanju v Zagrebu . Nad 15,000 kmetov in meščanov burno odobrava politiko KDK ter prireja voditeljem nepopis- Iz Kranja r— Zrn VBkttfšv *kl*£ je zfctil »talnih ni povfckl jfeof ob prailti pofdlfe Hčerke tukajšnjega tovarnarja g. Kocbeka 210 di« narjev. r— Himen. Preteklo soboto se je portM čila gdč. Lili Kocbekova, hdetka industrijalca, t zdravnikom dr. £. jemcem i ž Ljub Ijane. Čestitamo! Zagreb, 23. januarja. Včerajšnji manifestacijski shod Kmečko-demokratske koalicije je bil veličasten triumf ideje, ki jo predstavlja ta koalicija, rn poleg slovitega radičevske-ga zbora leta 1924. največja politična manifestacija po prevratu. To je tem značilnejše, ker shod ni bil podrobno organiziran in so bile nanj povabljene samo organizacije SDS in HSS iz bližnje zagrebške okolice. Že na vse zgodaj zjutraj so se začeli zbirati v Zagrebu okoliški seljaki z zastavami ter s tamburaŠkimi in pevskimi zbori. Prihajali so v masah z vlaki, z vozovi in tudi peš. Organizacije KDK iz oddaljenejših krajev so poslale na zborovanje le delegacije. Po teh pa so bile zastopane skoro vse prečanske po krajine od Vojvodine do Slovenije, od Prekmurja in Medjimurja do Hercegovine in Dalmacije. Vse ulice in ceste, ki vodijo z obeh kolodvorov ter iz okolice proti velesejmskemu prostoru, kjer se je zborovanje vršilo, so neprestano odmevale sviranja tamburic in harmonik ter prepevanja kmečkih pevskih zborov. Tudi Zagrebčani so prihajali v ve-liikih množicah in se pomešali med seljake. Zborovanje se je vršilo v ogromnem industrijskem paviljonu zagrebškega velesejma. Prostor meri 2700 kvadratnih metrov in še med svojimi stenami nikdar ni videl take silne množice. Do 10. ure je bil napolnjen že tako, da skupine, ki so prihajale kasneje, nišo mogle več vanj. Kljub mrazu pa so vztrajale rta prostem ves čas zborovanja. Zbralo se je najmanj 15.000 ljudi, po cenitvi današnjih «Novosti» pa celo 20.000. Še pred otvoritvijo zborovanja je odlično kmečko pevsko društvo «Grozd» iz Pušče-Bistre v zagrebški okolici zapelo več narodnih popevk, med rtjimi tudi slovenske. Ko so kmalu po 10. uri prispeli Stjepan Radič. Svetozar Pribičevič. narodni in oblastni poslanci KDK ter drugi voditelji obeh koaliranih strank, je zaorilo po dvorani burnih ovacij. Trajalo je mnogo minut, da se je vihar navdušenja polegel, a ko sta se Radič in Pribičevič pojavila na balkonu, bogato okrašenem s cvetjem, zelenjem in preprogami ter obkroženem od celega gozda zastav, so se ovacije ponovile. Mlada, lepa seliakinja v mični narodni noši je pozdravila oba voditelja in jima je izročila šopke. Otvoritev skupščine Zborovanje je malo pred pol 11. uro o tvoril dr. Stjepan Košutič, ki je v kratkem nagovoru pozdravil navzoče, predvsem gg. Stjepana Radiča in Sve-tozarja Pribičeviča, nato pa predlagal za predsednika zbora dr. Ljubo Toma-šiča, predsednika zagrebške organizacije SDS. Burno aklamiran se je doktor Tomašič zahvalil za zaupanje, po-vdarjajoč. da spada zagrebška manifestacija KDK skupno s sobotno šejo poslanskega kluba v vrsto onih velikih dni ki označujejo epohe v politični zgodovini celega naroda. V desetem letu osvobojenja stopamo v novo našo epo-ho, ki nam mora prinesti tudi notranjo osvobojenje in ustvariti pogoje za resnično duševno ujedinjenje. Predsednik dr. Tomašič, čigar pozdravni govor ie množica sprejela z viharnim aplavzom, je nato prečita! resolucijo, ki je bila sprejeta na sobotni seji poslanskega kluba KDK. Množice so ga ponovno prekinjale z burnim aplavzom in klici: «Tako je!* Po pre-čitanju resolucije je predsednik podelil besedo ljubljanskemu narodnemu poslancu dr. Albertu Kramerju. Dr. Albert Kramer Cim je dr. Kramer stopil na govorniško tribuno, so pričeli zborovalci prirejati burne ovacije naprednim Slovencem in napredni Ljubljani. Odmevali so klici: »Živeli Slovenci!* «Zivela napredna Ljubljana!» Dr. Kramer je po kratkem uvodu izvajal med drugim: Na včerajšnji klubski seji KDK je pred* sednik Radič povdari!, da smo napredni Slovenci najiskrenejši in najboljši sodelav* ci v naši koaliciji Resnica je, da smo na* predni Slovenci integralni del te naše no* ve politične formacije, v kateri so utele* šene temeljne ideje naše domovine: svo» boda, bratstvo in enakopravnost Hrvatov, Srbov in Slovencev, ki so gospodarji te države. Brez nas naprednih Slovencev, KmeČkosdemokratska koalicija ne bi pred* stavljala one polne moralične, politične, kulturne in rfvilizatorične sile,' ki natn da* je garancijo za končni uspeh našega boja. A na drugi strani je istotako resnica, da za - nas Slovence ni življenja brez Hrvatov in Srbov. Napredni Slovenci smo imeli za držav* nopravna vprašanja malo Videli smo, kako ta borba slabi najboljše Sile ce* lokupnega naroda. A posebno nam je bilo bridko, ko vsied razdvojenosti Hrvatov m Srbov nismo mogli biti v našem delu zdru* ženi z obema, kakor nam je velevalo srce. Ta borba nas je same razdvojila ter nas doma oslabila tako, da je skupni nasprot* nik mogel zmagovati. Dočim smo Sktten* ci, Hrvati in Srbi vodili medsebojno ljuto borbo, je beograjska reakcija utrfevala svoje pozicije m za našo fronto se je eta* blifttl in utrjeval eksploatatorski režunhe* gernonistov. NaSa Kmečko*demokratska koalicija je sedaj postavila naše državno vprašanje na noro bazo socialne io fko* ne ovacije nomske politike. Ni čuda, da so vsi na« predni Slovenci Kmečko-demokratsko ko* alicijo z oduševljenjem pozdravili, saj je val nereda in korupcije prodrl opasno tu« di med nas in nas Slovence posebno hudo tepe gospodarska neenakost. V KDK smo dobili najtrdnejšo obrambno fronto proti reakcijonarnemu hegemonističnemu rež®« mu, proti kateremu smo stopili v odJo« čilen boj i: od narodno in državno zastavo. KDK mora združiti vse, kar v naši državi pošteno misli. Hrvatska je že cela v ba* šem taboru. Čutimo se jako dovolj, da po* nesemo svojo ofenzivo v ostale kraje in trdno sem u ver jen, da bo naša koalicija tudi nam naprednim Slovencem prinesla enotno zmagovito napredno fronto. Vemo, da nas do končne popolne zma* ge čakajo Še težke borbe, a tem vnetejše in požrtvovalnejše bomo napredni Soven* ci sodelovali, da tako nadoknadimo in po« pravimo ogromno škodo, ki jo našeanu ljudstvu povzročajo slovenski janič&rji, naši klerikalca, zvesti služitelji beograjskih hegemonistov. Današnji mogočni zbor je v svoji eno« dušnosti prekrasen dokaz edinstva in so* Udarnosti, ki vlada v KDK. Nobeue intri* ge nas ne morejo razdvojiti in raztrgati naših sklenjenih vrst. Govornik povdarja še, da mu je posebno milo, da more zbra* ne tisoče pozdraviti v imenu napredne Ljubljane, ki se dobro zaveda, da je njeno mesto v prvih vrstah za enakopravnost fea svobodo in bratstvo se boreče armade. Ob žaluje, da ne stojita ob njegovi strani tu* di zastopnika kraljevega Zagreba, Id bi se moral istotako, kakor Ljubljana zavedati, da je njegova usoda nerazdeljiva od zdra* vc sile našega ljudstva. Povdarjajoč konča no, da bo KDK kar najodločnejše na da« IjevAla svojo borbo, izraža govornik glo* boko prepričanje, da bodo zastave napred« nih demokratičnih SUo-venCev, Hrvatov in Srbov skoraj venčane z vencem zmage. Svetozar Pribičevič Izvajanja dr. Krameria so bila Vedno znova prekinjena z živahnim odobra vanjem, ki ob zaključku govčra kar ni hotelo ponehati. Preteklo je zopet več minut, da se je vihar oduševljenja polegel in je mogel priti do besede pred sednik dr. Tomašič. Ta se je dr. Kra merju kratko zahvalil, nato pa podial besedo predsedniku SDS in obenem predsednika Kmečko-demokratske koalicije Svetozarju Pribičeviču. Orkan ovacij je pozdravil tega borca za pravico, svobodo in enakopravnost, ko se je pojavil na govorniškem odru. Peščica frankOvcev je hotela delati zgago in je začela klicati »Živela svobodna Hrvatska!« Toda še preden so se prav zavedli, so jih okoli stoječi seljaki iztisnili iz paviljona, tako da ogromna večina zborovalcev malega incidenta ni niti opazila. Z napeto pozornostjo so množice sledile govoru Svetozarja Pribičeviča, bi so ga prekinjale le s ponovnimi k'lici odobravanja in pritrjevanja njegovim formalno iil Vsebinsko dovršenim izvajanjem. Pribičevič je povdarja! med drugim: Današnji vlastodržd v Beogradu ravnajo z nami kakor da smo liri nekake podjarmi] ene pokrajine. Zato Je treba, da tudi t teta mesta ponovno, jasno ia glasno povemo, da smo feli V ra-jedrtfco z Beogradom in s Srbijo po sivoji svobodni volji. Mi te svoje države nismo samo že-leM in hoteli, ampak smo položili za njo tribut tudi v brvi in človeških žrtvah. Čete jug »slovenskih dobrovoljcev na solunski fronti so bile enako močne kakor srbska vojska. Kadar 2*ta v Beogradu govore o Kajmakčalauu, )e treba vedeti, da Jc ta Kajmakčalan tudi naš. Razliki še samo v tem, da smo mi vedno spoštovali kajmakcalanske ržrtve in Junake, dočim Jih v Beogradu mečejo na ulico, ako se nočejo ukloniti eni ali drugj srbijanškj partiji. Ko bi bili mi narodna matoma, bi morali po mednarodnih pogodbah uživati zaščito in gospodarsko enakopravnost. Ml pa smO del državnega naroda, tvorimo večino in smo veadar neenakopravni. Proti tomu režimu se dviga odpor te globine naših duš ln pred vsem našim narodom ponavljamo svoj protest, M ne bo ostal samo pri besedah, ampak se bo spremenil, če bo treba, tudi v dejanja. Današnja vlaStodržci se izgovarjajo, da je vseeno, kdo vlada, ako smo vsi eno. Mislijo pa seveda, da morajo vladati oni. Edb&tvo, kakor &Š ga oni predstavljajo, je eksploatlranje, proti kateremu se moramo obrniti, da oCtrvamo temelje naše kulture m cavilizac^e. Zavedamo se, da nas Čika težka borba, zavedamo pa se tudi, da smo sposohm to borbo iz-vojevati. Zato smo osnovali našo Seljačko-demo-kra-tsko koalicijo, ki je nekaka obnovitev nekdanje srbsko-hrvatske koalicije, samo da ima poleg narodnega tudi Izrazit socijalen in gospo« darski značaj. Mi hočemo samo eno. samo enakopravnost in enakost. Pravijo, da smo pteČan-ska fronta. Prečanska fronte pa bomo le takrat, ako v Srbiji ne bo nikogar, ki bo tudi faotel enakost in ravnopravnost. Mi pa apeliramo v nneeii vsega našega naroda na Beograd, da se požurijo in store vse, da ne pride res do prečanske fron-Je. Zal moram iskreno priznati, da ne izgubljam vero v sposobnost onih političnih faktorjev,' ki danes vladajo v Beogradu. Ki nam dovolj enako«t davkov, to Je le mali del splošne enakosti. Davčna ravnopravnosit mora proti, a sledita ji mora tudi splošna tavno-pravnost, tako da se bo vsak naš državljan v katerikoli pokrajini rav«« tako čutil gospodarja drŽave, kakor naši bratje v Srbiji. Šele, ko se bo to zgodilo, bo naša država res cemetttiraoa. Om, ki se temu upiralo, so rušile! države ia pravi proiidržavni elementi. Od današnjih srbijanskih politikov je edini g. Davidovič, U razume našo koncepcijo. Zato je njegova dolžnost, da pokaže več odločnosti v ustvarjanju koncentracije, ki edina more izvršiti naše velike cilje. Se4ja&o - demokratka koalicija zahteva to koncentracijo in odklanja vso odgovornost za posledice, ako bodo Iz Beograda nadaljevali z današnjo separatistično politiko. Vse bi mogel Beograd narediti, nI pa smel postaviti čteto »rbijanske vlade, tU mei ttfta* riti srbijaaske fronte. To frooto zrušiti jc naš prvi cilj. Danes v desetem leta ujedšnjenja je prišel čas, da vsi jam činštciii spoznajo svotfo dolžnost stvoriti na Balkanu veliki svobodni narod. Skrajni čas je, da beograjski politiki spoznajo in pospravijo svoje pogrebe. SeJjačko-damokratska koalicija ne bo odnehala, dokler ne doseže svojega cilja, dokler ne doseže lepše bodočnosti velikega jugoslovenskega naToda. Stjepan Radič Frenetično Odobravanje, ploskanje in vzkllkanje je sledilo PribičevičeVemu govoru. Komaj, komaj je predsednik dr. Tomašič toliko pomiril množico, da je mogel naznaniti naslednjega govornika g. Stepana Radiča in že je izbruhnil ponoven orkan oduševljertega pozdravljanja. Radič govori tiho, a vendar razločno, duhovito in sarkastično. Vedno znova ga pozdravljajo kmečke armade in mu izražajo svoje soglasje z njegovimi izvajanji. Povedal je med drugim: Kmečko-demokratska koalicija, to nismo mi tu gori, to ste vi, to so milijoni našega naroda. Koalicije ni bilo treba umetno ustvarjati. Samo proglasita jo jc bilo treba, ia že je tu. Slišali ste, kad mi hočemo. Povem samo to, da hočemo, da š« vse to izvrši v najkrajšem času. Ako g. Davidovih ne stori svoje dolžnosti, bomo ravnal! ž nJim enako kakor ravnamo i radikali. Mi ne moremo Čakati, kajti naš narod umira gladu. Natfmanž 300 mdljonov dinarjev rabimo ln to takoj. Bosna, Hercegovina, Dalmacija in Črna gora morajo dobiti hrano, ker tamkajšnje prebivalstvo umira. d. Radič riše tožno sliko bede v Hercegovini in Dalmaciji. Ostro žigosa postopanje vlade, ki ]e Vedno znova oznanjala, kaj hoče storiti ta gladuVoče, a storila tli ničesar. Vlado pa, ki vara parlament ia oardd, Je treba zrušiti. Dalj« govori g. Radič 6 novem davčnem za-koftn, ki ne bb prinesel nikakega olajšanja, ampak v marsikaterem oziru celo poslabšanje. Hudo bi bild, ako parlament ta zakon sprejme. Obširno tolmači g. Radič sobotne resolucije in nato očrta smernice bodoče taktike: Najprej bomo vrgli vlado, zgodilo se bo to morda že v par dneh, nato pe bomo stopili pred dtugl ustavni faktor s predlogom, da se vlada poveH Kmečko-demokratski koaliciji. Potem bomo videli, aii hočejo srl^ans&e stranke sodelovati aS ne, ali hočejo državo, kakor5no predplsuSe ustaftra in kakoršna odgovarja duhu evropskega Javnega mnenja. Zaključek zborovanja Val nepopisnega oduševljenja je zajel vso ogromno dvorano, ki je frene-tično aplavdirala iskrenim in krepkim besedam Stepana Radiča. Polctoe je že (favno minulo, ko je g* Radič zaključil, a množicam se še ni mudilo nikamor. Poslušali bi Še in še. toda predsednik dr. Tomašič je zborovanje ža&ljučil s prošnjo, naj se prisotni mirno razidejo iii razmišljajo o besedah, ki so jih čull od svojih voditeljev. Spontano je zaori-la po dvorani večno lepa himna »Lepa naša domovina«. Vihamo so odmevali vzkliki in ovacije koaliciji in njenim voditeljem. Kmečki pevski zbori so začeli znova prepevati, oglašale šo se tamburice, vmes pa so se v mogočnem valu vsipale množice iz paviljona na ulico. Trajalo je dofere pol ure, da Je bila dvorana izpraznjena. Manifestacije po ulicah Zborovalci so se razhajati v različnih smereh, iz katerih so prišli. Velike skupine seljakov so se utaborile kar na velešejmskem prostoru, druge skupine pa so se pridružile zagrebškim zboro-valcem in jih spremljale v mesto. Ta« kib se je brez poziva in brez organizacije formirala ogromna povorka, k! se je pomikala proti centrumu mesta. V Jurčičevi ulici je ustavila sprevod policija s trojnim kordonom peš in na konjih. Nastala je kritična situacija, ker so zborovalci hoteli kordon prodreti, a ko je komandant policije pristal na to, da sme povorka v mesto po sosednji Dra§kovičevj ulici, so množice med neprestanim vzMikartjem in prepevanjem mirne odšle naprej. Brez novega incidenta so spremile svoje voditelje . Daniea 125 — 150. Beograd Vojna škoda 427.5 — 429, za februar 400 — 400.5, investicijsko 86 — 86.5, agrarne 52.5 — 53. Blagovna tržeča Položaj na foteškent hmeljektm trlišcu. V preteklem tednu je bilo na žateškem hmeljskem tržišču ter na deželi prodanih okrog 100 —• 200 bal dnevno, in sicer ha tuzemski in inozemski račun. Zaloge trgovcev v žatcu so se pričele krčiti. Cene «o ostale v splošnem nespremenjene ter notira srednji In prvovrstni žateški hmelj 1800 do 2100 Kč ža -50 kg (00.70 — 70.80 Din zn kg). V inozemskem hmelju je bil precejšen promet po 500 - 1250 K? (16.90 — 42.10 Din za kg). Povpraševanje je predvsem za zeleno blago. Ljubljanska blagovna berta (23. t. m.) Leš: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona, in sicer 1 vagOn desk, smreka, 24 mm, L, II., fco vagon meja po 560 in 1 vagon hrastovih brzojavnih drogov, 14 cm premera v vrhu, fco vagon meja po 142.5 za komad. — Deželni pridelki: Tendenca za žito čvrsta, zaključeni so bili 3 vagoni pSenice. Cena pšenici In tur-sžici se je dvignila. Nudi se plenica (78/79 kg, 2 slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): badka po 3355 — 9675, za februar po 870 — 3725, eremika po 830 do 362.5, slavonska po 859 — 8675; tttr~ ščica (slov. postaja, navadna tarifa« plač, 30 dni): baška, stara po 285, nova, aa jannar po 275, ga februar po 280, za marc po ste. r • »JUTRO. St. 30 6 Torek, 24. L 1928. Iz življenja in sveta Razstava sodobne kulture Za proslavo desetletnice češkoslovaške republike otvorijo na binkoštne praznike v Brnu velikansko razstavo pod geslom: Mednarodna razstava sodobne kulture. Dela se vršijo z mrzlično naglico in bodo v glavnem kmalu končana. Ime samo pove, kaj bo na razstavi vse videti. Nekatere stvari hočemo že danes posebno podčrtati. Industrija bo zastopana v večji meri, nego so prvotno menili, zlasti lepo se bo odrezala industrija premoga in sladkorja. Posebno atrakcijo bo tvorila umetniška industrija in v prvi vrsti ona, ki prinaša udobnost in lepoto v človeška bivališča. Za ta oddelek je razpisana cela vrsta nagradnih tekem za najboljše rešenje vprašanja razsvetljave v hiši in v pisarni. Tukaj bo zgrajen tudi trinadstropen paviljon iz prozornega stekla z restavracijo, kavarno, barom in igralno dvorano. Paviljon se bo kre-tal okoli svoje osi. strop bo predstavljal nebeški svod. z vsemi planeti. Poleg tega paviljona bo imela svoj prostor pogrebna industrija, ki bo zastopana z vsemi vrstami pogrebov. Na posebnem grobišču bo postavljena prava slovaška kapela, drugo pokopališče je namenjeno vojaški stroki. Ogromen prostor je odmerjen šoli. v glavnem šolskem paviljonu bo 40 vzornih šolskih prostorov z vsa opremo. V oddelku »Duhovno življenje človekovo* bo zbrano vse, kar bi dalo popolno sliko o človeških duhovnih potrebah, gledališče, znanost, glasba, upodabljajoča umetnost itd. itd. Književnost bo zastopana posebe. ž njo v zvezi bo tudi oddelek za žurnalistiko. Vse to ogromno delo je združilo nešteto obrtnikov in umetnikov, ki se trudijo z vsemi svojimi močmi, da bi dali razstavi čim sijajnejše in popolnejše lice. Lindbergh - svetovni prvak za leto 1927. Mednarodna liga za avijatiko je imela pred dnevi v Parizu zborovanje in je soglasno proglasila Lindbergha za svetovnega prvaka v zrakoplovstvu za leto 1927. Lindbergh prejme mednarodno trofejo Clifforda Harmona. Ostale trofeje so prejeli: Za ameriške Zedinjene države Lindbergh, za Francijo Costes, ki je preletel južni Atlantik, za Španijo Lorrent, za Nizozemsko Popfen. za Švico Mittelholzer, za Anglijo Webster (zmagovalec v lanskem tekmovanju za Schneiderjev pokal), za Belgijo Wov-tens, za Italijo De Pinedo, za Portugalsko Sannient, za Dansko Biakow, za Centralno Ameriko major Granada v Guatemali, za Južno Ameriko pa Ri-beiro de Barros. Odlikovana je bila tudi najboljša avijatičarka, in sicer lady Bailey. Dva letalska šampijona Zgoraj: Polkovnik Lindbergh; spodaj: Dieudonne Costes. Nevesta v gladovni stavki Udajpur je majhna pol neodvisna država v Indiji. Prestolonaslednik te države šteje že petdeset let, je poročen in napol invalid. Vendar se je zagledal v lepo, sedemnajstletno knežnjo hčerko iz sosedne državice Jodpura. Hoče se po vsej sili še enkrat oženiti, pa je namenil kopico milijonov za praznovanje poroke. Naročil je med drugim dva cela vagona umetalnih ognjev, ki so pa med vožnjo eksplodirali in usmrtili dva človeka. To se zdi Indijcem slabo znamenje in se je pojavila velika opozicija proti nameravani poroki. Listi poročajo, da ni tudi nevesta nič kaj navdušena za svojega ženina in je začela prostovoljno gladovati. samo da to zvezo prepreči. _ .,2eno oddam v najem.. Gospodarske posledice kitajske meščanske vojne so povzročile v ubožnej-ših slojih zopetno oživotvorenje prastarega običaja, Mož, ki nima nobenih dohodkov ali ki jih ima premalo, je upravičen dati svojo ženo v zakup najboljšemu ponudniku. Nikoli se ne sme takšna kupčija izvršiti iz kakšnega drugega razloga, mož mora dokazati, da ga ie privedla do nje res sama beda. Po- godba se podpiše brez posebnih ceremonij, določi najemno dobo in višino zakupnine. Ta znaša povprečno 10 dolarjev na mesec, lepe žene vržejo tudi 50; najemna doba pa traja lahko več let. 2ena v tem času ne sme varati svojega zakupnika z možem, otroci najemne dobe pripadajo in ostanejo z zakonito določbo najemniku. Evropska ušesa vso to reč čudno poslušajo, kdor pa je živel nekaj časa n. pr. v kakšni Srednji in Gornji Italiji, ve, da ne sme Kitajcem očitati ničesar. Lloyd George potuje v Južno Ameriko na odmor. Gor« nji posnetek angleškega liberalnega vodi« telja si je neki novinar dovolil na krovu parnika, ko je Llovd George — spal. Upor v italijanski vojni mornarici Na italijanski torpedolovki «Mosto» je nedavno izbruhnila pobuna. ki je bila seveda takoj udušena. Uporne mornarje so vrgli v ječo in so jih postavili pred sodišče. Zagovarjati se morajo zaradi neposlušnosti in ker so pometali orožje v morje. Te reveže so pred nekaj dnevi prepeljali iz Taranta v Spezzio, ki je glavna luka italijanske vojne mornarice. Upornike dovajajo v skupinah in jih bodo zaprli v vojaško temnico v Spezzi, kjer bodo krivci postavljeni pred sodnike. Seveda pričakujejo vsi, zlasti pa mornariški krogi, z zanimanjem izida te obravnave, ki bo pa tajna m še bolj skrivnostna zavoljo tega, ker je fašistična vlada prepovedala, da se o zadevi ne sme pisati v javnosti. Diktator Mussolini bo tudi to zadevo razčistil po svoje, da ne bo svet zvedel, kakšne razmere vladajo v njegovi navidez pokorni Italiji. Strašen samomor v Badnu V noči od sobote na nedeljo si je v bližini Badna pri Dunaju na strašen način končal življenje 49 letni zasebnik Kari Fallerberger. Okoli polnoči je odšel z doma proti progi južne železnice, splezal na železniški nasip in se je privezal na tračnice. Tako je čakal, da privozi vlak. Kmalu po polnoči je pripeljal zadnji večerni vlak proti Dunaju in je nesrečneža dobesedno raztrgal na kose. Neki čuvaj, ki je pregledoval progo, je kmalu potem našel krvave kose telesa; obvestil je oblastva, ki so poskrbela, da so še tekom noči prepeljali razmesarjene dele samomorilčevega trupla v najbližjo mrtvašnioo. Kaj je bil motiv strašnega samomora, še niso mogli ugotoviti. Sodijo pa, da si je Fallerberger, ki je živel skupno z neko omoženo žensko, zato sklenil vzeti življenje, ker je zvedel, da se je mož njegove priležnice, ki je več let živel v inozemstvu, nenadoma vrnil domov in se je Fallerberger zbal posledic. So prave ali niso prave? Hrup nad glozelsko zadevo se v fran-ooski javnosti še ni polegel. Listi poročajo, da so našli na polju blizu prvega ozemlja kamenito sekiro, okrašeno s konjsko glavo in z napisi, ter obdelan kremenec z jelenjo glavo. Istočasno je ugotovila strokovnjaška komisija, da so bile kamenite izkopine obdelane z jeklenim orodjem, koščene pa iz novejšega materijala. Čudno je, da bi ne bilo mogoče pri resnosti francoske arheologije odločiti končno in za vselej, ali gre v glozelskem slučaju za prave najdeni-ne ali za nespretno goljufijo! «Ali je res, da si se z Alfredom skrivaj zaročila?» «Res — samo on še ničesar ne ve o tem!» UTexas Ranger*) Šport Izbirna tekma za St. Moritz Da dobi natančen pregled nad smuški« mi kandidati, ki pridejo v poštev za zim« sko olimpijado v St. Moritzu, je JZSS priredil prošlo nedeljo drugo izbirno tek« mo, in sicer zopet v Kranjski gori na pro« gah 24 in 50 km. Vreme je bilo lepo in je tudi topot mnogo gledalcev prisostvovalo tekmovanju olimpijskih kandidatov. Proga na 50 km je šla iz Kranjske gore na Krnico, Martuljek, zopet mimo Kranj« j ske gore v Rateče, Tamar in nazaj na cilj. Od prijavljenih 10 tekmovalcev je starta« lo 9. Topot je prvič prehitel svojega bra« ta Joška inž. Janko Janša, ki je dospel kot prvi na cilj. Rezultati so bili: 1. inž. Janko Janša (Ilirija) 4:27.22, 2. Joško Janša (II.) 4:31.15, 3. Miha Klavora (II.) 4:47.44, 4. Hubert Ojcelj (Skala) 4:48.51, 5. Peter Klofutar (TS) 4:49.39, 6. dr. Stane Kmet (LSK) 4:52.53, 7. Tone Banovec (II.) 4:5736, 8. Stane Sporn (TS) 5:00.51, 9. Stane Bervar (TS) 5:04.22. Na progi 24 km sta tekmovala samo dva Ilirijana, od katerih je prišel Boris Rezek kot prvi, Boris Jenko pa kot drugi na cilj. Prihodnjo nedeljo se vrši zadnja izbirna tekma in bodo definitivno določeni tek« movalci za St. Moritz. klubski sobi v kavarni «Evropa». — V sredo in petek ob 18.30 trening v Kolizeju. Točno! K treningu pridite četrt ure pred napovedanim časom, prinesite s seboj te« lovadne čevlje! — Načelnik. ASK Primorje (nog. sekcija^ Danes ob 19. uri trening na Srednji tehnični šoli. Trening obvezen za vse aktivne igralce. Trener. OPISI BLED. V nedeljo 22. t. m. jc gostoval pri nas Šentjakobski gledališki oder z «igro v gradu*. Vprizoritev je bila za nas čisto nekaj novega, ker tkzv. salonskih in dramskih prizorov do sedaj nismo bili vajeni. Gostje so želi s svojimi umetniško podanimi vlogami burne aplavze. Dvotrana je bila prav dobro zasedena. Upamo, da nas bodo Šentjakobčani še posetili. JESENICE. Dramatični odsek sokolskega društva na Jesenicah priredi v sredo 25. t. m. ob 20. uri v društveni telovadnici učinkovito rusko dramo: »Spavaj moja deklica«. Snov je zajeta iz umetniškega življenja. V glavnih vlogah nastopajo najboljši društveni igralci ter se s tem obeta udeležencem najlepši užitek. KAPELA PRI RADENCIH. V četrtek 19. t m. smo pokopali najstarejšega moža v fari, 941etnega Antona Nedoga iz 2rnove. Pokoj njegovi duši! PODPEC PRI PRESERJIH. Dne 17. t m. smo imeli poslovilni večer nad vse priljubljenega komandirja orožniške stanice g. Frana Habjana. Malokdaj čitamo v časopisih o premestitvi tega ali onega podeželskega funkcijonarja. Delovanje tega moža Da zasluži javno pohvalo in priznanje. Smelo lahko trdimo, da nam ie zapustil najgloblji dojeni resnega .inteligentnega in mi-ločutečega moža v vršenju svoje službe kakor tudi privatno. Bil je spoštovan in ljubljen od nas vseh, spoštovan in ljubljen od njemu podrejenih, čislan od predpostavljenih. Komanda ie spoznala njegovo sposobnost in ga poklicala v Ljubljano, kjer bo vršil službo inštruktorja v šoli za vodje orožniških patrulj in orožniških pripravnikov. PRESERJE PRI LJUBLJANI. Sokol sko društvo je imelo preteklo nedeljo svoj letni občni zbor ob prav lepi udeležbi. Otvoril ga je s pozdravom br. starosta ter še posebej pozdravil župnega delegata br. Dre-niika. Nato so sledila poročila drugih društvenih funkcijonarjev. Zanimivo je bilo tK>-sebno poročilo br. tajnika, ki je poročal o delu v preteklem letu, osobito še to, da se je na inicijativo naših dijakov pričela gojiti telovadba z večjo vnemo, ravno tako se je oživel dramatični odsek. Br. blagajnik je predložil račune, ki sta jih preglednika našla v redu. Vršile so se nove volitve, izvoljeni so: starosta Anton Umek podstarosta Ivan Šustaršič, staj-., načelnik Antoti Suhadolnik. tajnik Ivaai Zupančič, blagajnik K'an Uiaga, prosvetarja sta Jože Filipič i« Štefan šajn, ostali odborniki so: Andrej Petelin. Matija Petelin, Ivan Ulaga, Fran Kraševec, Ivan Petelin, Šuštaršič ml. Koncem je bil napro-šen prisotni župni delegat, da sporoči župi naše društvene želje, kar je obljubil rade-volje storiti. Z vzklikom »Zdravo« je novi br. starosta zborovanje zaključil. »BLAUPUNKT« RADIO ! »ubiva se povsod ter Dri IDEAL . WERKE. SUBOTICA, Vukovičeva ulica 32/c. CD lOEOlO 8 CD ■ CD i CD ■ O ■ CD1 CD 0 ~u!ofak$o 0 o o o fiietrso o ■ ■ 0 za trgovska potovanja po celi 0 0 o Sloveniji. Zahtevamo do^er voz in zanesljivega šo erja. Plačamo 0 od km ter prispevek za gaiažo 0 q in šoferja Najnižje ponudbe pro- q ■ simo pod »Trgovska potovania ■ 0 1928" na oglasn oddelek „Ju rau 0 q Ljubljana g 0«0i08080B0l0»0S0S0 Vremensko poroči Meteorološki iavod * Ljubljaoi 23. januarja 1928. Višina barumetra 30S.8 m Zmagovalca pri zadnjih dveh Izbirnih smuških tekmah v Krnajski gori brata Janko in Joško Janša » Smuški tečaj pri Domu na Kovcah 1500 m nad Tržičem je odpovedan. Trži« ška podružnica SPD. SK Ilirija (Nogometna sekcija). Da« nes v torek ob 18.30 sestanek igralcev v Kraj Čas s t— Ol e. C5 Ct f* Smei vetra in brzina v metrih 1 a Ho KJ .—, Padavine o h. S Vrsta t hud do ?. ure opazovanja « 03 H "3 > Ljubi iana . . Maribor , . . Zagreb .... Beograd . . . Sarajevo . . . Skoplje .... Dubrovnik . . Split ..... Praha ..... 8. 1 .7 1 7561 766-4 766 2 67*7 7t8"4 -i-2 — 4 — 2 - 1 - 2 — 1 85 85 99 84 87 9s mirno W 8 SE 1 S 8 mirno mirno 0 6 3 megla megla megla 7. 766 7 765-2 3 4 64 63 mirno NE 4 0 1 Solnce vzhaja ob 730, zahaja ob 1634, luna vzhaja ob 8.29, zahaja ob 17.16. Najvišja temperatura danes " Ljubljani 5.2 C, najnižja — 3.6 C. Dunajska vremenska napoved za torek: Nobene bistveuo spremembe. Tržaška vremenska napoved za torek: Slabotni vetrovi z raznih strani. Nebo večinoma oblačno; megla. Temperatura od 4 do 7 stopinj. Morje mirna V" * Zahvala. Za obile dokaze iskrenega sočutja ob smrti naše nepozabne blage soproge in zlate mamice, gospe Avguste Kos se vsem najtopleje zahvaljujemo. Sv. Bolfenk v Slov. gor, 23. januarja 1928. Žalujoči ostali. ELSKITE NAJCENEJE se kupi v novi K. JARC „PRI TURISTU DUNAJSKA CESTA 7. Gledališki frizer za dame in gospode Lan + CELJE Glavni trg Globoke žalosti potrti naznanjamo, da nam je danes cb V3 2. uri zjutraj preminul previden s tolažili sv. vere v 84. letu starosti naš iskreno ljnbijeni, dobri oče, stari oče, brat, stric in tast, gospod Jože Adamič posestnik in vrvarski mojster Pogreb nepozabnega se vrši v torek, dne 24. januana 1928. ob 7*4 uri pop. iz hiše žalosti Kamnik, Šu'na 49 na farno pokopališče Žale. Kamnik, dne 22. januarja 1928. Jože, France, Lojze, sinovi. — Cilka Stentzel rojena Adamič, Pepca Kos rojena Adamič, hčeri. — Ostali sorodniki. Elektro trajno ondoliranje v vseh najnovejših sistemih, posebno za mehke, trde in mastne lase. Vodna ondolacija. Barvanje las. Moderno striženje. Zaloga šmink vseh barv in tekočega pudra k večernim frizuram. Posoja lasulje za podeželske odre, za plese in maškarado. Oglejte si to nedeljo 29 januarja mojo skromno izložbo od 50 pol 8 pop. osobito od pol 7 do pol 8 zvečer, živi modeli! Kdor oglašuje, ta napreduje! Mojstrska bolniška blagajna samostojnih obrtnikov iavlja cenjenim društvenikom tužno vest da je umrl naš dolgoletni vzorni član tajnik, gospod Ivan Jakopič kn igoveški mojster. Pogreb Tanjkega se vrši v torek ob 2. uri popoldne od hiše žalosti, Sv. Petra cesta št. 67, k Sv. Križu. Vse gg člane vabimo, da se udeleže pogreba in ohranijo umdega v dob em spominu. Odbor. Osrednja vinarska zadruga za Jugoslavijo r. z. z o. z. v LJUBLJANI, Kongresni trg &t. 2 118 Založna klet Šiška, Celovška cesta štev. 81 (bivša Juvančičeva klet) postreza svojim odjemalcem s ceno in dobro kapljico svojih članov. Sprejme tudi že vpeljanega profiziiskega potnika. Naročila in ponudbe: Kongresni trg štev. 2. Naročila, uu ara. dopum. tnalih, oglasov, ja, poslati, tva, Oglasno od dJUk Jcitra,', hublfaruL VrtStnuroo,4.TtU. rt. JLalo oglasi, ko jlu£yo Du, j-- Dalmatinski vinotoč f ostilna aa dvorišču hotela .Tratnik, Sv Petra e 25 toči prvovrstna dalmatinska vina po sledečih cenah: črno po 12. rdeče po 12 in belo po 12 Din Cez ulico: frn0 po 10, rdeče po 11 in belo po 11 Din. 2000 Vulkaniziram VS6 vrst«- i? to;oai( ter gaioše in snežne gumijeve čevlje Popravljam toleg* Id mo torje P Skalar Ljubljana Rimska cesta lt IS Snežne čevlje in galoš? dajte v popravilo samo strokovnjaku Avg Skof-u čevljarju. Borštni kov trg St 1 (za dramskim gledališkem) 40831 Pavlic Jakob oblastveno izkušen tesarski mojster, se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela 1037 VVanderer avtomobil. trisedežen, z Baschevo razsvetljavo, v brezhibnem stanju, takoj naprodaj — Triumpf avto garaža. Ljubljana VII — Celovška cesta. 2271 , Stmrsport" BS?A motor Otto, s prikolico aii brez. prodam. Na ogled v g.iraži Kopač v Ljubljani. ' Bienrfijsova c. 2021 Motorno kolo e prikolico, močno, malo rabljeno, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Motocike!*. 2195 Avto Fiat tipe 505. šestsedežni. v najboljšem stanja, novo lakiran, z novo pnevmatiko ugodno prodam Poizve se tel. št. 2273 ali v oglasnem oddelkn »Jutra>. 2342 Absolventa trgovske akademije sprejmem takoj v službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »S 12». 2174 Več železninatiev pomočnikov, sprejmem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Perfekten*. 1991 Perico Učem za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 2337 Hotelskega vratarja kavcije zmožnega, veščega nemškega in italijanskega jezika, išče hotel Štrukelj. 2853 Trgovsko vajenko od 14—16 let staro, s primerno šolsko izobrazbo — (najm.inj 2 razreda meščanske šole) zanesljivo raču-narico in od poštenih staršev. sprejmem v trgovino na doželi Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro cMarljiva učenka*. 2296 Prodajalko t mešani stroki izvežbano, pošteno, zanesljivo, pridno in inteligentno, sprejmem t trgovino na deželi. — Pomiri !><■ s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod iifro »Perfektna prodajalka«. 2297 Inteligentno gdč. e perfektnim znanjem nemščine ter zmožno šivanja in kuha ti ja, sprejmem y pomol gospodinji. — Nastop službe takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. Učenca poštenih staršev sprejmem takoj v špecerijsko trgovino Hrana v hiši. Nasfov pove oglasni oddelek Jutra 2206 Več delavk sprejmem za kartonažo. — Prednost imajo one, Ki so bile v tej stroki že zaposlen*. N«H«v v oglasnem <*M«Kk« <#MH* Zastopniki Velika zavarovalna družba sprejme zastopnike xa vse večje kraje v Sloveniji in Prekmurju. Največja ku-lantnost in visoka provizija. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Zastopnik št. 928». 2078 Zastopnico inteligentno in energično sprejme Slava Gril, Rimska cesta 2, parter. 2016 Zastopstva v Skoplju sprejme nova, moderno organizirana agentura ki poseduje lasten avto in ima zveze v vsej Srbiji ter izborne reference. Ponudbe na poštni predal 92, Skop-Ije, telefon 162. 1868 Zastopnike agilne, resne in poštene, za prodajo obveznic R a t n e štete (T°jne škode) na obroke, iščemo v vseh večjih krajih Slovenjje. — Pri pridnem delu je možno zaslužiti mesečno po več tis-oč dinarjev. Ponudbe na ♦Posest*, Ljubljana, Miklošičeva cesta 4. 2338 Svile večjo množino in tanke volne za ženske nogavice dam v izdelovanje na Avtomat streje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Lepa oblika*. 2087 Pletenine vseh vrst (večje delo) izdelujem za trgovce po najnižjih cenah Pismene ponudbe na naslov: Josipina Lundcr, Blatna Brezovica št. 48. pošta Vrhnika 2331 Postrežnica za pospravljanje pisarniških prostorov, želi zapo-slenja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 2330 Zastopništva razna za Vojvodino prevzamemo. potujemo s svojim avtom. Garancija na razpolago. Stojančevič Komp., Perlez, Banat. 2313 Starejšo zanesljivo gospo ali gdč. sprejmem kot družabnico k staremu gospodu, za nedelje popoldan od 2.—7. ure. — Plača po dogovoru. — Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zanesljiva 26* 2316 Šivilja gre šivat k bp'jšim družinam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 2304 ('■. '-.-.J Trg poslovodja mašane stroke, oženjen. 33 let star, želi premeniti službo. Gre kot skladiščnik ali vodja podružnice Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod "značko »Delaven 1928» 2170 Knjigovodinja- korespondentka bilancistinja. popolnoma sa-mostojna in z dolgoletno prakso, želi službe Dopise pod »Samostojna* na oglas, oddelek »Jutra* 1777 Starejša gospa gre ket oskrbnica k starejšemu gospodu za upravljanje gospodinjstva. Pogoji ustmeno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 2307 Kmečki fant mlad, želi vstopiti v službo v trgovino kot noeač paketov ali kaj sličnega — Naslon v oglasnem oddelku »Jutra*. 2208 Izurjena pletilja išče službo za takoj. Naslov pove oglasn; oddelek »Jutra*. 2319 500 Din dam onemu, ki mi preskrbi službo prodajalke v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Prodajalka*. 2348 Prodajalka ki je že delj Basa samostojno vodila trgovino me-šanetra blaga in Specerije. dobrimi spričevali aerilna in zanesljiva žeji "lužhe Dopise na oglasni oddelek « Jutra* pod Mačko »Dohr. pootrnžba* 40292 Gospodična z večletno trgovAo prakso Seli premeniti dosedanjo službo Ponndbe z navedbo plače na oglasni oddelefc »Jutra* pod fVeatna to pg- P Hišnik. šofer oženjen, brez otrok, išče službe za takoj ali pozneje Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Zanesljiv hišnik*. 2840 KnSgovodja z večletno prakso, želi za-poslenja par ur na dan. — Delo vzame tudi na doni. Naslov na oglas, oddelek »Jutra* pod »Knjigovodja 22». 2322 Lesni manipulant z večletno prakso, vešč vseh v to stroko spadajo-čih del, želi službe pri večjem podjetju za takoj, g plačo po dogovoru. Gre tudi izven Slovenije. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Dravograd št. 24». 2334 Pošteno dekle trgovsko naobraženo, vajeno vsega gospodinjskega in hišnega dela, želi za takoj kjerkoli službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 2299 Bančni ravnatelj s štiričlansko rodbino, želi stanovanje ca maj v sredini mesta, obstoječe iz 3 sob. Plača dobro — Ponudbe na oglasni oddelek Jutra* pod šifro »Obzirna stranka*. 2199 Za francoščino želim od gospoda v Ljubljani konverzacijo po par ur tedensko — Neprikorno znanje jezika, posebno izgovor prvi pogoj. Pismene oferte pod »Ugodno* na Aloma Company, Ljubljana, Aleksandrova c 2/1 Drva Hrastova parkrtm jilpadk-od žage ter mehka irv« pt> nizki c.eni dostavlja os <1oa< ;'arna žaga V 8cagnetti Ljubljana u »oren js ki m kolodvorom 36 Motvoz išpago) kupit*- Qaji eneje direktno v tovarni Mehanična vrvarna Šinkovec Grosuplje 261 vinske in bordeauz ter šampanjske steklenice 7/10, enkrat rabljene, proda r vsaki količini po najzmer- nejši ceni Adolf HochstSdter. Zagreb, Skalinska ul. 4. 1723-a 5? Najboljši koks Cebin. Wolfova ulica I/II m Spalnico dobro ohranjeno, proda radi selitve po nizki ceni Ivanka Cerar, Novi Vod-mat. pošta Moste, Ribniška ulica 171. 2328 Brzojavnih drogov večje množine, zimske sečnje dolžine po poljubnosti kupca, prodam. — Naslov: Sv. Peter, Sav. dolina — poštni predal št. 4. 2160 Bukovo oglje v večji množini, kovačem tudi na drobno prodam. Vprašanja na naslov. Sv. Peter, Sav. dolina, poštni predal št. 4. 2159 Mostno tehtnico rabljeno in dobro ohranjeno, ki nosi do 3500 kg, prodam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Tehtnica*. 2145 Parni kotel 5 k. s., še v obratu stoječ, dobro ohranjen, primeren za pogon ali ogrevanje, z vsemi deli, vsled nabave elektrike ceno prodam — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 20S8 Perje gosje, račje kokošje in parjr oroda v-,ako množino in po najnižji «eni tvrdka E Vajda. Cekovec ttedji murje Telefon št 69 60. 8 535 Trgovsko hišico lokaj je s portalom z dvema izložbama v Ljubljani Prešernova uL 32, proda Fmm 8368 Premog, drva, koks in oglje nudi družba »Ilirija* Dunajska cest« 46 ,poleg lv Zakotnika) lt> lefon 3820 208 Nogavice najceneje in najtrpežneje nudi U Gostmčar — Sv Petra cesta 38 917 Slabokrvni! Najfinejšo taninsko ljutomersko črnino toči gostilna Brezovšek, Komenske-ga ulica 26. 2245 Lepa eksistenca. Radi prevzema drugega posla, prodam poceni in pod ugodnimi pogoji dobro vpeljan pension v centru mesta, kjer je 50 stalnih abo-nentov, s celokupnim inventarjem. Potreben obratni kapital 20—80 000 Din Ponudbe pod »Lepa eksistenca* na Aloma, Beograd, Kolarčeva 7. 1748-a Več perila naprodaj v Križevniški nI. št. 11/1. 2344 Šivalni stroj prvovrstne znamke, dobro ohranjen, ugodno naprodaj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 2350 Les od barake dobro ohranjen, proda Ivan Babšek, Kodeljev0 St. 289. 2336 Express-aparat 220 voltpv. za kuhanje kar ve. malo rabljen, ugodno naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 2014 Moško kolo Šivalni stroj jn pohištva — vsa dobro ohranjeno, prodam radi selitve. Na ogled od 12.—1. ure pri Sikirici, Poljanska cesta 85 Jabolčnika izvrstnega prodam 1 vagon po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra*. 2141 Kupim Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Černe — juvelir Ljubljana. Wolfova ulica S 38 Fotoaparat 9 X 12, dobro ohranjen, s stojalom in kasetami kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 2147 Pisalni stroj nov ali dobro ohranjen, s cirilico in istočasno s latinico kupim Ponudbe t navedbo cene pod »Stroj* na oglasni oddelek »Jutra* 2052 Pozor, lovci! Najbolje prodaste kože divjačint pri nakupovalen največje amerikanske tvrd-ke. — Naslov pove Aloma Company. Ljubljana. Aleksandrova cesta štev. 2/1 2062 Kotel za vzidanje, ali brzoparil-nik kupim. Ponudbe pod »Kotel* na oglasni oddelek »Jutra*. 2351 Slaščičarja starejšega, ki bi prodal svojo obrt, iščem. Cenjene ponudbe na o^las. oddelek »Jutra* pod šifro »Izurjen slaščičar* 2298 Električno žico bakreno, 3 mm debelo, ' z. K., 100 kg po 20 Din proda B. Jakelj, Slovenjgradec. Ajdovo moko 5 Din koruzni zrirob po in 3 50. prvovrstne izdel ke od 25 kg naprej pošilja Pavel Sedei umetni mlin Javornik Gorenjsko 11159« Ki Poltovornl avto do 1 M tone, dobro ohranjen, kupi Stanko Kosi, Planina pri Sevnici. 2294 Smušk! dres dobro ohranjen kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šiIto »Smuk*. 2315 Otroški voziček še dobro ohranjen, kupim. Ponudbe s ceno na orr,p'"ni oddelek »Jutra* pod šifro »Vozičeki- zaoi Parni kotel stoječ, Xido ali Ideal, najmanj 85 litrov vsebine, pritiska 4 atm., vendar prost koncesije, dobro ohranjen in malo rabljen, kupim. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Parni kotel* 2301 Novo vilo 6 sob, -pritikline, parketi, elektrika, ca. 1100 m« vrta, prodam za 340 000 Din. 40.000 Din je plačati takoj, drugo lahko prevzame. — Ponudbe ua oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Gorenjska stran*. 2179 Komfortno vilo s krasnim vrtom prodam. Prodaja zaupna io brec posredovalca. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra* pod »Tihi kraj Ljubljane*. 2178 Hišo ali vilo dvo- ali vefctanovanjsko. kupim blizu centra t Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Stavba*. 2177 Majhno posestvo samo hišo, ali trgovine « koncesijo vzamem v najem Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Blizu železnice*. 1999 Hišo ali parcelo kupim ob Duuajsid cesti — od železniškega prelaza do mitnica. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod iifro »Kupim*. Družinsko hišo z lepim vrtom, pripravno za trgovca ali drugega obrtnika, prodam na zelo prometnem kraiu v Zagorju ob Savi št. 23 — za Din 120.000. I. Cebular. 2388 Enodružinsko hišo ali manjšo stanovanjsko — kupim. Ponudbe pod šifro »Bližina centra* na oglas oddelek »Jutra*. 2314 Zemljišče s sk.oraj dozidano vilo, blizu elektr. postaje prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 2312 Gostilno dobro idočo, v sredini Zagreba poceni p t o d a U. Pavek. gostiona »Sidro* — Vlaška 40 8114 2—3 pisar, prostore v centru mesta želim. Pojasnila daie Pogačar, Kolodvorska 8. 1946 Slivnica V večjem mestu Slovenije prodam vsled izselitve dobro idočo brivnico, ki je vsled zadostne velikosti lokala pripravna tudi ta ureditev damskega salona. Ponudbe na naslov: Josip Majer. Celje, Gosposka ul. 2168 Gostilno v sredini mesta Maribora modam po ugodni ceni. Pojasnila daje g Vicelj. Maribor. Glavni trg št. G. 2289 Trgovino z mešanim blagom, na deželi dam v najem. Lahko pristopi tudi kot tihi družabnik da sam vqdi trgovine. Potreben kapital Din 40.000 Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 2175 V najem vzamem takoj ali pozneje manjše stanovanje, trgovino ali gostilno s stanovanjem, event. kupim manjšo blio v Ljubljani ali okolici Posedujem osebno gostilniško pravico. — Ponudbe pod »Prvi maj* na oglasni oddelek i Jutra*. 2309 Velik vrt zelenjadni in cvetlični, 's cvetličnjakom in vsem potrebnim orodjem oddam v najem s 1 februarjem t. 1. Vrt se nahaja v najboljšem stanju, v krasni solnčni legi na periferiji Ljubljane — Vrtnar brez otrok ima prednost. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro 2317 »Ugodnost*. Zemljišča 10—15 ha vzamem v več-letni najem. Pogoji- črna in vlažna prst, hiša, v bližini železniške postaje. — Ponudbe z navedbo cene in podrobnim opisom na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Zemljišče*. 2305 ftanovanju Stanovanje 2 sob m kuhinje želi za maj mirna stranka — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dve osebi* 601 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom in elektrišno razsvetljavo, blizu kolodvora in pošte oddam s 1. februarjem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra-. 2356 Opremljeno sobico s posebnim vbodom in električno razsvetljavo takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 2343 Sostanovalca sprejmem z vso oskrbo na Starem trgu 20/1. 2339 Prazno sobo oddam mirni gospodični. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra*. 2357 Gospodična solidna, išče prijazno, solnčno, parketirano sobo z elektriko, v bližini Tivolija ali Bleiveisove ceste. Ponudbe na oglas. oddelJr »Jutra* pod šuto »Solnce*. 2332 Gospoda sprejmem takoj v stanovanje. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 2290 Prazno sobo v sredini mesta ali bližini bolnice želim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Prazna soba 400». 2281 Gospoda sprejmem kot sostanovalca v sobo s posebnim vhodom in električno lučjo Poizve se v Mirosodni ulici l/I. 2347 Din 200.000 ali tudi več vložim v solidno trgovsko ali podobno podjetje, najraje v Ljubljani al; okolici. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod »Sodelovanje 22» 2335 Stanovanje dveh sob kuhinje in pritiklin od' dam takoj za tri mesece. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. Dve stanovanji enosobno in dvosobno, obe Zjjravij zračni in mirni, s pritiklinami takoj oddam. Najemnina zmerna. Ponudbe po večjo vsoto enarja agilnega in trg. naobraženega, Sprejmem c osebno ndeležbo k že ob-stoječi, dobro vspevajoči industriji — Lastna tovarna, stroji in drugo vse v najboljšem stanju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Sijajna bodočnost 1000*. 2300 Šivilja želi znanja z gospodom do 50 let starim Drž. uslužbenci imajo prednost. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru s sliko pod šifro »1928*. 1773 « Samota » Dvignite pismo. 2292 Kateri gospod bi poročil gospodično, samostojno šiviljo z večjo vsoto denarja. — Le resne pouu !be s sliko na oglasni cddelek »Jutra* pod Šifro »Šivilja 143*. 2359 Mješčaski fant inteligenten, s-e želj takoj porcciti z dekletom, event. tudi z dežele, s primerno doto radi povečanja obrti. Vdove niso izključene. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dežela*. 2325 Čistokrvne kokoši fLociiinchina* kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Kohinkina* 2212 Žive srne 5 komadov, kupim. Naslov v oglasnem oddelku Jatra. 2320 Rujav pes majhen, ki sliši na ime «Bary» se je zatekel. — L. Zaje Moste-Selo 45. 2318 Mojstrske vijoline od 1000 Din daljo, dokler traja zaloga — Novodobne strune, ki trajajo na leta Fina poprav'la M Mušič. goslar, Ljubljana. Selen burgova 6 562 Koncertne citre proda za 500 Bin Alojzij B a I a ž i t. Sv Jurij ob fičunici. «1» Vijolino staro, lepo, dobro ohranjeno, z novo škatljo is notami prod« z» 800 Din Habjan, Celovška cesta 41. 2M1 Pianino dobro ohranien. prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 2308 Kolo tvrdke Tribuna, št. 133212, skoraj novo je bilo ukradeno v ponedeljek t. m. Alojziju- Hafnarju. mesarju v Bit njem pri Kranju. — Kdor kolo izsledi, dobi 300 Din nagrade. 20001 Poroini prstan Poročni prstani Poročni prstani Poročni prstani F. ČUDEN Želite li se dopasti ? Resnega znanja v svrho ženitve želi 28 let star lesni manipulant. pri-jetne zunanjosti, z gospo dično ali vdovo, staro od £4 do 8? tat v svrho ustanovitve lesne trgovine — Cenjene ponudbe, če mogoče e priloženo sliko, proti zajamčeni tajnosti — ped »Serijozen* na oglasni oddelek »Jutra*. 2293 Sobo parketirano ;n snažno oddam gospodični v centru. Naalov y oglasnem oddelku KANARČKI žlahtni vrvivci (Edelroller) č;stokrvni, izvrstni pevci, pasma Rusche. so dosegli na ni. Jugoslovanski razstavi razred A 324, B 318 točk. Dobili so prvo častno prehodno darilo: srebrn !a-vorjev venec. Razen tega veliko zlato, malo zlato in veliko srebrno pozlačeno kolajno. Prodajam same« po 200, 250—300 Din, samice po 50 Din komad. Raz. pošiljam po povzetju in jamčim Franc n ! Ako želite biti lepi, obdržati svoje lice mladeniško sveže, svojo kožo elastično in baržunasto. svoje 'ase lepe in bujne, tedaj rabite za dnevno nego svoje lepote 1. Elsa-milo zdravja in leoote katero ni samo partimirano toaletno milo, temveč vsebuje v sebi tudi medicinsko preizkušene dobro delujoče sestavine, katere prodirajo v Vašo kožo in jo vzdržujejo zdravo. lepo. mlade in Vašo zunanjost mladeniško svežo Fellerjeva prava mila zdravja in lepote so: ELSA-lilijino mlečno milo ELSA-rumenjakovo milo ELSA-glicerin milo ELSA-boraks milo ELSA-katranovo (šampon) milo ELSA-mik) za britje Poizkusite iih! Nikdar ne boste rabili druga mila! Za poizkus 5 komadov Elsa-miia z omotom in poštnino vred 52 Din 2. Fellerievo pravo kavkaško po-mado za zaščito lica in kože. Ona Vam izgladi gube in brazgotine, dela kožo gibko in nežno, briše sledove staranja ustvarja mladost in lepoto Iznenadilo Vas bo s kakšno brzino izsjinia.io solnčne pege kožne brazde rdeči lo nosa mozolji, zajedavci in drugi vsakovrstni nedpstatki kože. 3. Fellerievo močno pomado za rast las katera preprečuje izpadanje !as, prerano osivljenje čisti lasne luskine. dela lase mehke, gibke, bujne ter pospešuje njih rast Za poizkus 2 lončiča ene ali po 1 lotičič od vsake Elsa-©omade z omotom in poštnino vred za 3S Din. V Vašem interesu ie. da pošljete denar vnaprej, ker plačate po povzetju radi poštnih stroškov iO Din več. — Naročila nasloviti iasno: Lekarnarju EUGEN V. FELLER. Stubica Donia Elsatre 245 Hrvatska. Vzamem v najem, oziroma i-I kupim močan KLAVIR (S utzfliigel) ne pian no. P«, nudbe na rS ovaški Legiji v Pragi) se je preselila v novo urejene prostore na Mestnem trgu štev. 5« Zahvala Za vse izraze iskrenega sožalja ob smrti mojega predobrega oproga, gospoda dr. Ferdo Pirnata odvetnika v Sfovenigradcu se vsem naj'skreneje zahvaljujem. Posebno zahvalo pa sem dolžna gospodu bančnemu ravnateliu Josipu Skazi, ki mi je stal od smrti oa do pogieba s svetom in deianjt m ob stran, gosp* du Drimariju dr Vinku Železnvo, pevskemu društvu za ganlpve žalostinke. vsem darovalcem prekrasnih vencev, nada je vsem spiemljevalcem od blizu in daleč, ki so mu napravili res veličastno zadnjo pot. Vsem in vsakomur prisrčna hvala! Sloven gradeč, dne 22. januarja 1928. Adefa Pirnatova RajMjši Mi M se ,JURIJA" Nadomestni deli in vse orodje za šivalne stroje. Generalno zastopstvo: £m. Ftseher. Zagreb, Sudnička ulica 3/11 Zahtevajte ponudbo! Vreče nov? si! i?b'jene vseh vrst tet JUTO sa embalažo ima vedno v zalogi fflrko Km, LiiHina Slomškova ulica 11 Električno brušenje britvic in rezil TnJEs.u.tMTSrr. NCT • TO - K • *A*»CW»/ Ljubljana , Besednik in drug i Prešernova ul. 5. Napredno politično in gospodarsko društvo za «Šentpeterski»KoIo» dvorski okraj naznanja svojemu članstvu tužno vest, da je preminul zvesti član in agilni društveni odbornik, gospod Jakopič Ivan knjigoveški mojster Cenjeno članstvo prosimo, da počasti s svojo navzočnostjo rajnkega pogreb, ki se bo vršil v torek ob 2. uri popoldne izpred hiše žalosti Sv. Petra c. 67. Ljubljana, 22. januarja 1928. Odbor. Družabnika z dolgoletno trgovsko prakso sprejme takoj stara, dobro upeijana tvrdka žitne stroke v Sloveniji. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek „Jutra* pod „Družabnik". Družabnika se išče za Graz prvovrstna trgovina z modnim bagom na naiživahneišem nrostoTU Samo po-nu in k> s kap> aiom nai se oglasijo pod 80 000 — do ICO.« 00— „9545" na Kiemeich Anz. Gts G^, Sacksir. 4. Svetovno znane original EMAJLIRANE orave Lutzove peči prvovrsten tabrfkat tvornice Wwe LUTZ <£ SOHNE BLUDENZ IN EMAJl TABLICE Z NAPISOM ima v Jugoslaviji » zalogi samo inž. MATE GUZELX Ljubljana. Šiška. Jem e jeva cesta štev 5 (blizu cerkve Sv Jerneja), na dvori* šču pod hišo Celovška cesta 58. t Narodna čitalnica v Kamniku naznanja, da je umrl njen soustanovitelj in častni član, gospod Jože Adamič v visoki starosti 84 let. Pogreb se vrši v torek 24. t. m. ob pol 4. uri popoldne na pokopališče na Zale. Pokojniku ohranimo časten spomini V Kamnika, 22. januarja 1928. ODBOR. Urejuje Davorin Rcvijen. Izdata z« Konzorcij cjutraa Adoii Ribniku. Za Narodno tiskamo dd. kot dskamarja Fran Jezeriek. Tja iaserstnl dpi Je odgovora Alojzij Novak, Vri « Ljuh^tot,