FoSInino Blateno v gofovfnL
Leto XX.. št. 282a
Ljubljana, torek S« decembra 1939
Cena t Din
Upravništvo: Hubliana, Knafljevo 5 - Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126 Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — lel. 3492 in 3392
Podružnico Maribor: Grajski trg st. 7. Telefon št. 2455.
Podružnico Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodi t* t Ljubljano št 17.749.
izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo Ljubljana, Knafljevo ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455; Celje, Strossmayerjevo ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Finska ponudila Moskvi obnovo pogaiani
Fnska vlada ie še vedno pripravljena ugoditi sovietskim zahtevam, v kolikor so uoraviiene in v skladu s suverenostjo in neodvi$no$tio tinske republike - Junaška obramba male Fantke
vzbuia obiudovanie vsega sveta
Moskva, 4. dec. br. Švedski poslanik v Moskvi, ki je prevzel tudi zastopstvo finskih interesov, je bil včeraj v komisariatu za zunanje zadeve, kjer se je sestal z Molo-tovom. Po zatrjevanju tukajšnjih diplomatskih krogov mn je ob tej priliki Molotov izročil sovjetski odgovor na finske predloge za obnovo pogajanj, katerega vsebina pa zaenkrat še ni bila objavljena.
Zanimivo je, da komisariat za zunanje zadeve članom finskega poslaništva doslej še ni izstavil potnih listov za povra-tek na Finsko. Ker pa je medtem osebje sovjetskega poslaništva z nemškim parni-kom »Donau« že zapustilo Helsinke, je verjetno, da sedaj tudi finski diplomatski uradniki ne bodo zadržani v Moskvi.
Helsinki, 4. dec. s. (Reuter) Ponoči je objavila finska vlada komnnike. da se je preko švedskega poslaništva v Moskvi obrnila na rusko vlado z vprašanjem, ali je pripravljena razpravljati o taki mirni ureditvi spora s Finsko, da ne bi bili prizadeti neodvisnost in življenjski interesi Finske.
London, 4. decembra. AA. (Reuter) Na finskem poslaništvu pravijo, da stik med finsko in sovjetsko vlado, do katerega je prišlo na posredovanje švedskega poslanika v Moskvi, v nobenem oziru ni treba razumeti kot neko pripravljenost Finske na kapitulacijo. Finska vlada je samo ponudila sovjetski vladi nadaljevanje pogajanj, ki so bila prekinjena s sovjetskim oboroženim nastopom, toda samo na podlagi popolne enakopravnosti. Finska ne zahteva ničesar druffesra kot mirno rešitev, ki bi mosrla zadovoljiti obe strani. Finska ne zahteva miru za vsako ceno. pripravljena pa je velikodušno odstopiti to. kar ne bi bilo na škodo njeni neodvisnosti in kar ne bi omogočilo sovjetski vladi, da bi vplivala na zunanjo in notranjo finsko politiko. Ze zdaj je treba nasrlasiti. da finska vlada n'kdar ne bo pristala na odston Hangpja, kjer bi si sovjetska vlada želela urediti pomorsko oporišče. Hango je važna točka za obrambo finske obale. Ce bi Finska odstopila Hango. bi to pomenilo stalno nevarnost za Finsko.
Na vprašanje, kakšen je položaj na bojišču, so uradni zastopniki Finske v Londonu izrazili zelo optimistično in pripomnili, da so finske čete v Kareliji v glavnem popolnoma ustavile prodiranje rdečih oddelkov.
Fiinski odgovor
na Rooseveltov apel
Washington, 4. dec. AA. (Havas) Finska vlada je na poziv predsednika Roosevelta finski in ruski vladi, naj ne bombardirata nezavarovanih mest, odgovorila, da popolnoma odobrava načela mednarodnega prava. Njene oborožene sile ne bodo bombardirale iz zraka civilnega prebivalstva ali neutrjenih mest, toda s pogojem, da se tudi nasprotnik točno drži teh obveznosti. Odgovor sovjetske vlade na Rooseveltovo poslanico še vedno ni prispel v Washing-ton.
Amerika in Rusija
Washington, 4. decembra, s. (Associated Press). Po poročilih iz dobro poučenih virov ameriška vlada sicer proučuje možnost prekinitve odnošajev s Sovjetsko Rusijo, vendar ni verjetno, da bi se za tak korak odločila. Zedinjene države bi imele od prekinitve lahko znatno škodo. Tako se n. pr. ne bi mogla udeležiti mirovne konference, kadar bi ta postala aktualna. Istotako bi izgubile možnost, da bi dobivale iz Rusije važne podatke, ki jih potrebu-jejo.
Manifestacije za Fince v Rimu
Rim, 4. dec s. Današnji »Giornale d'
Italia« opozarja, da se je sovjetska Rusija med abesinsko krizo zavzemala za male narode pred svetom Društva narodov. List pravi, da bo zanimivo opazovati, kakšno stališče bo pri bližnjem zasedanju Društva narodov Sovjetska Rusija zavzela glede Finske.
Pri današnjih velikih dijaških demonstracijah je 100 oboroženih mož policije in žandarmerije moralo ščititi sovjetsko poslaništvo.
Na Finsko je dospelo danes 10 italijanskih vojaških letal, ki jih je finska vlada pred nekaj časa naročila v Italiji.
Odnosi med Italijo in Nemčijo
London, 4. dec. z. Kot neposredno posledico napada na Finsko smatrajo
naglo nazadovanje nemškega prestiža po vsem svetu. Povsod prevladuje prepričanje, da Rusija tega ne bi nikdar storila, če bi ji Nemčija ne krila hrbta. Vedno bolj očitno se kaže tudi nagla odtujitev Nemčije in Italije, ki je daleč od tega, da bi tako politiko odobravala. »Sunday Dispatch« misli, da bi prišlo do odkritega konflikta med Italijo na eni ter \ Nemčijo in Rusijo na drugi strani, če bi I Rusija skušala načeti besarabsko vprašanje in napasti Rumunijo. V zvezi s tem opozarja list tudi na veliko rezerviranost nemškega tiska in nemškega radia glede dogodkov na Finskem in politike Rusije, j
Ker se tiče Balkana, opozarjajo tako v j Londonu kakor v Parizu na živahno delav
nost intalijanske diplomacije, Id je trdno odločena preprečiti vdor sovjetov na Balkan, ker bi bili s tem resno ogroženi italijanski interesi v tem delu Evrope.
Londonski listi smatrajo, da morata tudi Anglija in Francija še bolj poglobiti pakt s Turčijo in aktivnejše nastopiti v tem delu Evrope, da v naprej prekrižata morebitne nemško-ruske načrte.
Kaj pravi Shaw
Moskva, 4 dec. j. (Tass) Znani angleški pisatelj Bernard Shaw je dal glede na ne ki članek v angleškem listu »Dailv Mail« kjer se obravnavajo najnovejši dogodki med Rusijo in Finsko, naslednjo izjavo »Finska je bila po zaslugi svoje vlade v hu di zmoti. Finska bi morala pristati na sovjetske predloge glede teritorialnih zame njav. Ne smela bi zavrniti sovjetskih zahtev, ki niso bile v nobenem nasprotju z njeno neodvisnostjo, marveč nasprotno ce-
lo v njenem interesu. Nobena sila ne more tolerirati take meje, 6 katere je mogoče otvoriti ogenj na mesto, kakršno je Leningrad. Zlasti kaj takega ne more trpeti, ako ve da jo država onkraj meje. dasi majhna in slabotna, ogroža po nalogu drugih m 'nejših držav Finska je najbrže ravnala s podporo Zedinjenih držav, ker je drugače neverjetno, da bi se bila tako vedla napram Sovjetski uniji Ako želimo finski slučaj primerjati s poljskim, potem je treba ugotoviti, da je bil na Poljskem položaj čisto drugačen Poljsko so zapeljale v vojno obljube in pogodbe, ki jih ni bi-in mogoče realizirati S Finsko je bilo popolnoma drugače. Tu ni šlo za to. da si ve-esila Sovjetska unija podvrže malo finsko državo, marveč je šlo zgoij za rusko željo, da si zajamči svojo varnost in zaradi tega je bilo od Finske absurdno, da ni pristala na ruske predloge o teritorialnih zamenjavah.
zabije no kolo, ali odpro vrata, takoj deti vse v zrak. Visok sneg iskanje min še posebej otežkoča
Pri mestu Terijoki je bilo v nekem gozdu danes radi takih eksplozij ubitih več sto oseb.
Boji pri Pečengi
Oslo, 4. dec. s. (Reuter.) Po poročilih s finske meje so sovjetske čete danes pod-vzele nov napad proti Pečengi. 8000 sov-
Helstnld, 4. dec. s. (Reuter) Danes tako s sovjetske, kakor tudi s finske strani radi slabega vremena ni bilo letalskih akcij. Tako se Je lahko nemoteno nadaljevala evakuacija Helsinkov. Računajo, da Je v Helsinkih sedaj ostalo samo Ae 50.000 oseb, okrog 250.000 pa ae lih je izselilo v notranjost države. Finska vlada je še v Helsinkih ln ima svoje seje v kleti neke banke. Ministrski predsednik Ryti je izjavil danes, da ostane vlada v Helsinkih tako dolgo, dokler ne bo prisiljena, da se Izseli.
Mnogo nemških državljanov, Id žive v Helsinkih, se je branilo zapustiti Finsko z nemško ladjo »Donau«, ter so ostali v Helsinkih Ameriški državljani so se tz mesta izselili. 50 angleških državljanov je bile pozvanih, da se javijo svojemu poslaništvu ter pripravijo vse potrebno za odhod.
Po uradni statistiki je bilo doslej na Fin-skemskupno 85 civilistov ubitih pri letalskih napadih, 181 pa ranjenih. 65 smrtnih žrtev je bilo v Helsinkih. Bombe so razdejale v Helsinkih 16 zgradb, 11 zgradb pa požari, povzročeni vsled bomb.
V bojih severno od LadoAkega jezera so Imele sovjetske tete včeraj S00 mrtvih.
Jetsklh vojakov se je Izkrcalo v finski luki Linahamari ter prodirajo proti jugu. V
norveško obmejno mesto Svanfi prihajajo neprestano finski begunci, predvsem žene ln otroci. Rudniško mesto Samilervi v bližini nikljevih rudnikov je v plamenih. Finsko prebivalstvo je mesto zapustilo. Angleško uradništvo rudnika je zbežalo preko meje v norveško mesto Kirkanes. Rudniške naprave niso poškodovane. V uradnih poslopjih rudnika se je naselilo finsko vojaštvo.
Finci so njeli 700 sovjetskih vojakov In zaplenili 18 tankov.
Utrjevanje Alandskih otokov
Helsinki, 4. dec. s. Reuter. Uradno javljajo, da je Finska vlada obvestila Društvo narodov, da je pričela utrjevati Aalandsko otočje. Zastopnik vlade je izjavil novinarjem, da se je to zgodilo radi novega položaja, ki je nastal po ruski invaziji.
Sovjetske grožnje
London, 4. decembra. AA. (Štefani) Rusi groze, da bodo poslali 500 letal nad Helsinke ter popolnoma uničili finsko prestolnico, če finska vlada ne izroči oblasti začasni vladi, ki jo je imenovala Moskva.
Na karelskem bojišča so bile z navzkrižnim ognjem popolnoma uničena štiri ruske pehotne čete. Potrjujejo, da je bila pred Hangd potopljena ena ruska kontra-torpedovka, druga pa poškodovana. V pokrajini okoli Teriokija je finsko topništvo uničilo še 18 ruskih tankov.
Molotov odklonil
Ne priznava sedanie finske vlade
Moskva, 4. dec s. (Tas.) Komisar za zunanje zadeve Molotov je sprejel danes švedskega poslanika Winterja, ki mu je sporočil želja finske vlade, da začne nova pogajanja za sporazum a Sovjetsko Rusijo. Molotov je sporočil švedskemu poslaniku, da Sovjetska Rusija, ne priznava sedanje finske vlade ln zato tudi o začetku pogajanj s to vlado ne more biti niti govora.
Sovjetska poročila
Moskva, 4. decembra. AA. (DNB) Generalni štab sovjetske vojske za petrograj-sko področje poroča:
Včeraj so naše čete nadaljevale s prodiranjem. V smeri od Murmanska smo podili pred seboj Fince, ki se umikajo. V smereh od Uhte, Rebolija, Porosozera ln Petrozadovska se je našim četam posrečilo priti čez močvirja, ki še vedno niso zamrznila. Čeprav je v teh krajih cestno omrežje zelo slabo razvito, so sovjetske čete vendar prišle 40 do 45 km čez mejo. Na karelski ožini so prodrle čez mejo 30 do 40 km. Zavzele so železniško postajo Mustamaeki in se približale postaji Ino.
Naše baltiško brodovje v finskem zalivu je po uspešnih bojih zavzelo otoke Ho-gland, Lavansarl, Seiskari in mali Titar-sari. Zaradi slabega vremena naša letala sploh niso nastopila.
Moskva, 4. dec. s (Tas.) Stab legionar-skega vojnega okrožja objavlja naslednje poročilo:
Vojske legionarskega vojnega okrožja so 4. decembra nadaljevale z napredovanjem V odseku Murmansk so še naprej zasledovale razkropljene oddelke finske vojske preko Pečenge ter dospele do 25 km južno od Pečenge.
Severno od Pečenge nadaljujejo nage vojne ladje z očiščevanjem morja od min, ki so jih položili Finci
V	sektorjih Uhta, Rebolji in Porozero so naše vojske napredovale za 45 do 50 km zapadno od meje.
V	sektorju Petrozavodsk so sovjetske čete zasedle mesto Salmi ob Ladoškcm Jezeru in železniško postajo Lajmola. Napredovanje se nadaljuje.
Na Karelskem istmn so sovjetske čete prišle 45—50 km zapadno od meje.
Radi neugodnega vremena za polete ni bilo vojnega udejstvpvanja letalstva.
Finci ne bodo napadali pač pa se bodo branili
Ukaz finskega vrhovnega poveljstva - Dosedaj so Finci odbiti še vse napade sovjetskih čet
Helsinki, 4. dec. br. Vrhovno poveljstvo finske vojske je izdalo dnevno povelje, v katerem odreja, da se morajo finske vojne sile na kopnem, v zraku in na morju omejiti zgolj na defenzivno vojno in da ne smejo izvršiti nikakega napada, razen ie bi bilo potebno zopet zavzeti kakšno izgubljeno postojanko.
S tega vidika si je treba tudi razlagati okoliščino, da niti finsko vojno brodovje niti finsko letalstvo doslej ni prešlo v napadalne akcije. Finsko vojno brodovje se je doslej omejevalo le na delovanje v teritorialnih vodah in na obrambo finskih
luk.
Zopet 12 sovjetskih letal uničenih
Amsterdam, 4. dec. br. Po vesteh iz Helsinkov so Finci tudi danes uspešno nadaljevali z obrambnimi operacijami. V pretekli noči je posebno lepe uspehe izvoje-valo finsko letalstvo. Okrog 3. ure zjutraj se je eskadra sovjetskih letal v strnjeni formaciji pojavila nad Mansalajem, južno od Lahtija. Finska lovska letala so se takoj odpravila s helsinškega letališča, da jih še pred Helsinki ustavijo. Še preden pa so se letala srečala, je sovjetska letala pričelo obstreljevati protiletalsko topništvo, ki je dve letali sestrelilo. Ostalih 10 letal se je pričelo umikati, toda finska letala so jih dohitela ter vsa sestrelila. Ruskim letalom tudi ni uspel napad na veliko električno centralo, ki zalaga s tokom skoraj vso južno Finsko. Spustila so nanjo nekaj bomb, ki pa niso napravile nobene škode.
Na južni karelski fronti so Rusi včeraj doživeli nov neuspeh. Pri prodiranju motoriziranega topništva preko zamrznjenih jezer se je led na nekem jezera udal in se je v jezero pogreznilo več ruskih topov. Tudi večje število vojakov Je utonilo.
Na severnem Finskem so Finci snoči še vedno držali Pečengo. Njihovo topništvo je tako uspešno obstreljevalo sovjetske čete, da so bile prisiljene umakniti se skoraj docela na obmejno reko Titovko.
Sneg in megla - zvesta zaveznika Fincev
Oslo, 4. dece. j. Norske Telegrambyro poroča iz Helsinkov, da so vse večje vojaške operacije na frontah danes zjutraj
zaradi slabega vremena Izostale. Zlasti na skrajni severni fronti v okrožju Murmanska močno sneži. Finske čete so vseh frontah pokazale nenavadno veliko odpornost Severno od Ladoškega Jezera se Jim je celo posrečilo na več krajih potisniti sovjetske čete nazaj. Ladoško jezero je sicer že zamrznjeno, toda led še ni tako trden kakor lansko leto v tem času in je zaradi tega premikanje po ledu še nemogoče ali vsaj zelo nevarno. Rusi so zaradi tega pri umiku preko jezera na nekaterih krajih utrpeli zelo velike izgube. V južni Kareliji sta se dve finski diviziji, skupaj okoli 40.000 mož, uspešno branili pred napadi sovjetske armade, ki Je štela 70.000 do 80.000 mož in Je bila torej Številčno skoraj dvakrat močnejša. Rusom se doslej še nikjer ni posrečilo prebiti Mannerhei-move obrambne črte in so se doslej vsi boji bojevali v »nomanslandu« (ozemlje, ki nikomur ne pripada).
Finskim četam zlasti pomaga megleno in snežno vreme, ker se sovjetske čete ne morejo prav orientirati in je delovanje njihovih izvidniških patrol skoro popolnoma onemogočeno. Zaradi polarne noči je vidljivost minimalna in so mogoča opazovanja za artilerijo kvečjemu 5 ur na dan.
Zaradi slabega vremena so danes tudi popolnoma izostale akcije sovjetskega letalstva. Megleno in snežno vreme je za ta čas normalno in bo verjetno tudi še v bodoče pomagalo Fincem pri obrambi. V četrtek, ko so pričele vojne operacije in ko je sovjetska aviacija napadla Helsinke, je bilo vreme izjemoma jasno. Dnevi, kakršen je bil 30. november, so v zimskih mesecih na Finskem izredno redki in je zato verjetno, da sovjetska aviacija ne bo mogla več pokreniti velikopoteznejših akcij.
Finske mine najbolj nevarne za Ruse
Moskva, 4. dec. «. (Reuter). Današnji sovjetski listi se pritožujejo nad težavami, ld jih sovjetski vojaki povzročajo Finci s polaganjem min. »Pravda« pravi, da se nahajajo mine povsod, na cestah, v trgovinah, uradih itd. Telefonske in telegrafske žice so prerezane. Povsod, takorekoč lz vsakega kota, preti sovjetskim četam nevarnost Vsako minuto prihaja do eksplozij mtn, Geto pod hišnimi vrati so zakopane mjno y istem smislu poročajo »Izvestja«. List pravi, da se sovjetski vojaki ne smejo nttesRr dotakniti. Ce mrnjo v roko bo- i
Sovjetski pohlep
po finskem bogastvu
Veliko prirodno bogastvo finske republike odločilno za napad sovjetske vojske
Amsterdam, 4. dec. j. Holandsko časopisje poudarja, da je bil odločilen za pohod na Finsko v veliki meri moment materialnih koristi. S kontrolo nad Finsko si bo Sovjetska unija hkrati pridobila kontrolo nad velikanskimi rudniki. V prvi vrsti gre tu za bogata ležišča bakra, katerega letna produkcija dosega že zdaj 12.000 ton, ne vštevši stranskih proizvodov pri čiščenju bakra, kakor srebro m zlato. Mogočnost bakreni alojišč na Finskem cenijo na 12 milijonov ton. Veliki rudniki niklja na Pečengi ki pripadajo neki angleško-kamadski rudarski družbi, vsebujejo po cenitvah okrog 5 milijonov ton bogate nikljeve in bakrene rude. Razen tega so na Finskem bogata ležišča molibdena. Sovjetska unija bo te rude lahko bogato prodajala v inozemstvu, zakaj potreba po njih se iz drugih virov ne more kriti v zadostni meri. Ker pa Rusi-
ja mnogo te rude potrebuje tudi za sebe, je verjetno, da Nemčija od nje ne bo dobila toliko, kolikor je potrebuje. Ležišča bogate železne rude, tako zvanega ma-gnetita ,so zlasti močna na Laponskem in se cenijo na preko 100 milijonov ton. Ta ruda se večnoma še ne izkorišča. So pa na Lapanskem tudi drugod bogata rudna ležišča ,ki pa zaenkrat zaradi neugodne lege še ne morejo priti v eksiploatacijo.
Zasedba Finske bi nadalje prinesla Rusiji ugodnost, da bi se lahko posluževala finskega trgovinskega brodovja, ki šteje nekaj desettisoč ton. Neizčrpno pa je finsko lesno bogastvo in se je iz države samo leta 1937 izvozilo za približno 100 milijonov dolarjev (2.5 milijarde din) lesa. Slednjič bi bila Sovjetski uniji na razpolago tudi vsa zlata rezerva Finske banke, ki znaša 602 milijona finskih mark.
Sovjeti nameravajo
zasesti vso Finsko
Okupacija mora biti baje končana do It decembra, Stalinovega rojstnega dne
London, 4. dec o. V angleških vojaških krogih je izzval presenečenje in občudovanje odpor iFncev proti ruskemu vpadu, kar pa vsekakor ne pomeni, da se morejo gojiti kake iluzije glede izida te neenake borbe. Finci se doslej niso borili samo pogumno, temveč tudi izredno junaško, kar je bilo tem lažje, ker so Rusi napravili hude taktične pogreške. Glavna pogreška je bila v tem, da so Rusi napadli finske čete na kraju, kjer so najmočnejše Tako so Rusi hoteli pri Hangoju izkrcati s svojih ladij vojaštvo na kopno, pri tem pa so prišli v hud ogenj baterij finskih trdnjav in bili uničeni V Londonu poudarjajo, da so Rusi pokazali doslej samo premoč v za-
upanju vase in v veliki brezskrbnosti Zato ne more nikogar presenetiti, če doslej rdeča vojska ni prišla niti do glavnih finskih čet v Kareliji. Moskovski dopisnik »Daily Telegrapha« poroča, da so Rusi poslali v borbo proti Fincem nad 30 svojih najboljših divizij, najmodernejša letala z najboljšimi piloti, več tisoč tankov in veliko število težkih topov. Po poročilu dopisnika v Moskvi splošno trdijo, da je poveljništvo rdeče vojske odredilo, da se ima Finska okupirati v celoti najkasneje do 21. decembra, namreč do 60. rojstnega dneva Stalina, ki bi rad proslavil ta dan kot »osvoboditelj finskega naroda in zaščitnik miru«.
Prekasen finski apel
Društvo narodov brez moči, da bi pomagalo Finski
Pariz, 4. dec. j. (Havas). Politična javnost smatra, da je pritožba Finske pri Društvu narodov, ki teče vzporedno z junaškim odporom finske vojske proti sovjet sk« invaziji, eden najznačilnejših diplomatskih dogodkov v' Evropi kjer zadnji čas dosledno zmaguje sila nad pravico. Politični krogi zlasti podčrtava jo, da se je Finska obrnil« na Društvo narodov popolnoma iz lastne iniciative, ne da bi bik kakorkoli vplivala nanjo kaka druga država. Francoski diplomatski krogi zelo skeptično pre-
sojajo praktični rezultat, ki ga utegne Finska doseči s tem svojim korakom. Zatrjujejo, da bi bilo razumljivejše, ako bi se bila Finska obrnila na Društvo narodov bolj zgodaj, najkasneje pa takrat, ko Sovjetska Rusija še ni prekinila s Finsko diplomatskih odnošajev, in je postala mirna poravnava že skoraj nemogoča. Opravičljivo je le to, da so se pred prekinitvijo odnošajev dogodki razvijali s tako naglico, da vlada
Nodotjevonje na Z. strani
Vlada ostane v Helsinkih
Preselila bo svoj sedež le v primeru skrajne nevarnosti
V mestu še 50.000 oseb
T Helsinkih ni imela časa, da bi se pravočasno obrnila tudi na Ženevo. Zdaj, ko je zločin storjen, ai je težko predstavljati, kako naj bi Društvo narodov v tako nenormalnih razmerah ustavilo napad, ki je v polnem teku.
V francoskih krogih tudi poudarjajo, da kažejo glede na oslabitev položaja Društva narodov nekatere nevtralne države, zlasti skandinavske, voljo, da se z medsebojno pomočjo ubranijo presenečenj. Finska tega sredstva ni izkoristila. Sodelovanje nevtralnih skandinavskih držav, ki so se jim pri prvih znakih grozečega napada z vzhoda takoj pridružile tudi Belg;ja, Holandska m Švica, ne da bi morale skleniti med seboj kake težke obligatorne pogodbe, kaže
K t, ki jo je Finska zamudila Izkušnje do-zujejo danes, da nevtralnost ne pomeni nobene varnosti pred morebitnim napadom, da pa je močan branik pred napadom sodelovanje med več nevtralnimi državami Prav v tem pogledu pa je Finska napravila hudo pogreška
Finski delegat že odpotoval ▼ ženevo
Pariz, 4. dec. br. Finski poslanik v Parizu Okna je davi odpotoval v Ženevo, kjer bo zastopal svojo vlado v odboru, ki pripravlja gradivo za bližnje zasedanje sveta Društva narodov. V tukajšnjih finskih di-
plomatskih krogih naglaša ja da odhod poslanika O Ime ni v zvezi z znanim finskim predlogom, po katerem naj bi Društvo narodov posredovalo v sponi med Finsko ia Rusijo. Finski predlog bo predložila svetu Društva narodov posebna finska delegacija.
Današnji listi ne kažejo nteakega optimizma v zadevi finskega predloga. Če bi namreč akcija Društva narodov uspela, bi bilo treba izvajati konsekvence proti Sovjetski uniji in bi morale ostale članice Društva narodov prekiniti diplomatske stike z njo, kar pa posebno od nevtralnih držav ni pričakovati in bi se mogla torej vsa akcija končati z novim diskreditiranjem Društva narodov.
Prihod sovjetskega
poslanika Suriča
Ženeva, 4. dec. br. Sovjetski poslanik v Parizu Surič je danes prispel v Ženeva Popoldne je prišel na sejo proračunskega odbora Društva narodov, ki pa je sklenil zasedanje odgoditi, da bi plenum Društva narodov dal odboru podrobnejša navodila kako omejiti proračunske izdatke društva.
Med tem še zmerom ni znano, kako se je ruska vlada odločila glede bližnjega zasedanja Društva narodov in koga je določila za svojega zastopnika.
Vzrok! in posledice
sovjetskega napada
Basd, 4. dec. r. Pod naslovom »Vzroki to posledice« razpravlja baselska »Nati-onalzeitung« v uvodnem članku o daleko-eežnosti sovjetskega napada na Finsko in razmotriva vzroke in posledice tega napada. Med drugim piše:
Spričo brutalne drame sovjetskega na/-pada na Finsko sta postali otrpla zapad-na fronta in molčeča borba na morjih postranski pozorišči vojnih dogodkov. Vsi narodi, ki de niso zapleteni v vojno, zlasti pa mali narodi in države, ki so v skrbeh za svojo lastno neodvisnost, spremljajo z napeto pozornostjo neenako borbo med nadmočnim, ciničnim napadalcem in obupno se branečo žrtvijo. Zgodovinska ironija je baš v tem, da je ista velesila, ki je prva postavila načelo o »nedeljivem miru« to načelo sama najbrutalnejše pogajala. Vojne med Nemčijo in zapadnima velesilama, ki je dovedia do sedanje osamljenosti Finske, Sovjetska Rusija ne le izkorišča, marveč jo je sama namenoma pospešila. To dokazujejo najnovejša razkritja o moskovskih posvetih in sklepih neposredno pred sklenitvijo sovjetsko-nem-
škega pakta. Na tajni seji Kaminterae je v dobi, ko se je še pogajal z angleškimi in francoskimi delegati, Stalin razvil svoje načrte in dobil nanje pristanek. Poteh načrth je Sovjetska Rusija namenoma sklenila pakt z Nemči jo ,da bi jo tako pognala v vojno z Anglijo in Francijo. Med tem, ko se bodo te tri velesile borile za končno zmago ter se medsebojno izčrpale, bo Rusija uresničila svoje imperialistične cilje, podjarmila severne države ln pr ipravila nov pohod boljševizma v Evropo.
Vojna proti Finski je tipičen šolski primer imperialističnega osvojevanja, ki se še posebej odltkuje po brezobzirnosti ln teptanju osnovnih pravic. V Londonu in Parizu se tolažijo — morda prerano — s tem, da je koncem koncev sovjetska akcija naperjena proti Nemčiji in njenim načrtom za bodočnost. Dejstvo, da Tinskine moreta priskočiti na pomoč, povečuje v francoski in angleški javnosti ogorčenje proti Nemčiji, kar še stopnjuje odločnost obeh zapadnih velesil, da nadaljujeta vojno proti Nemčiji do kraja.
Kaj so zafifevali sovjet! od Anglije in Francije
Pogajanja so se razbila zaradi agresivnih zahtev sovje-tov napram vsem sosednim državam
London, 4. dec. z. Exchange Telegraph objavlja danes zanimiva razkritja o dogodkih, ki so dovedli do prekinitve angle-Jko-francosko-ruskih pogajanj za sklenitev zavezniškega pakta. Rusija je sprva postavila le nekatere zahteve agresivnega enačaja, ki sta jih Anglija in Francija odklonili kot nezdružljive z njuno politiko, pozneje je postal Molotov še agresivnejši to je odkrito zahteval, naj Francija in ,lnglija prepustita vse baltiške države tfusiji, preko tega pa je še dostavil zahtevo, da morata Anglija in Francija priskočiti Rusiji na pomoč, če bi prišlo zaradi ruskega nastopa proti baltiškim državam do konflikta z Nemčijo. Končno so sovjeti šli tako daleč, da so zahtevali od Anglije in Francije svobodne roke glede vseh držav, ki meje na Rusijo, od Finske na severu do Rumunije na jugu. Rusija je zahtevala zase pravico, da intervenira v vsaki teh držav v primeru, da pride do spremembe vlade ali spremembe zunanje politike teh držav v smeri, ki bi ne bila v interesu Rusije. Francija in Anglija bi se morali celo obvezati, da priskočita Rusiji na
pomoč, če bi zaradi sovjetske intervencije prišlo do vojne. Razume se, da sta Anglija in Francija take zahteve odklonili. Trditve nemške in ruske propagande za časa pogajanj, da sta postavljali Anglija in Francija vedno nove zahteve, si bile popolnoma izmišljene. Res je le, da sta odklanjali zavezništvo Rusije za ceno neodvisnosti malih držav.
Kakor so pokazali poznejši dogodki, se je Rusija med tem Se pogajala z Nemčijo in naposled sklenila pakt z Berlinom in s tem onemogočila vsaka nadaljnja pogajanja.
Stockholm, 4. dec. z. Veliko vznemirjenje so izzvala poročila lista »Stockholm Tidin-gen«, da je Rusija že o priliki pogajanj mesca junija zahtevala od Anglije in Francije svobodne roke na Finskem. Anglija in Francija sta to odklanjali. Tedaj pa se je pojavil Ribbentrop. ki je izjavil, da Nemčija nima nobenega interesa na samostojnosti Finske ter ostalih baltiških in skandinavskih držav. Rusija je nato prekinila pogajanja z Anslijo in Francijo ter sklenila pakt z Nemčija
Gonja proti švedski
Moskovsko in nemško časopisje je pričelo napadati tudi že švedsko, posebno njenega zunanjega ministra
Berlin, 4. dec. br. Nevtralni opazovalci ▼ Berlinu sodijo, da bodo Nemci hkratni z Rusi sprožili veliko časopisno kampanjo proti Švedski Nemški listi so že v soboto pričeli napadati švedskega zunanjega ministra Sandlerja, ki mu očitajo, da je eksponent angleške politike v skandinavskih državah. Sedaj ga je pričelo napadati še rusko časopisje, ki švedski vobče očita, da Finski dobavlja orožje in strelivo. IZ Stocikfaolma prihajajo sicer vesti, da so tamkajšnji uradni krogi demantiral! očitke, da bi Sandler podpiral angleško politiko v Skandinaviji. Ruska tn nemška ča-sepsna kampanja je na Švedskem kakor tudi drugod na Skandinaviji izzvala veliko pozornost.
Švedsko vrhovno poveljstvo je uldnilo vse vojaške dopuste in je mobiliziralo večje število vojnih obveznikov ter jih odposlalo v severno švedsko, da bS. utrdili mejo v pokrajinah Vesterbotten in Lapp-mark, deloma pa tudi na otok Gotland, ki leži sredi Vzhodnega morja, nasproti Viborgu hi Libavi na Leton^kem, kjer so si Rusi pričeli urejati svoja letalska in pomorska oporišča. Zlasti utrjevanje Got-lamda je vzbudilo tudi v nemških političnih krogih precejšnjo pozornost.
Stockholm, 4. dec. z. Vsa švedska javnost z veliko pozornostjo spremlja razvoj dogodkov na Finskem in pričakuje odločitev švedske vdade o nadaljnjem stališču Švedske. V tem pogledu je zelo značilna spomenica, ki so jo študentje univerze v Upsali izročili švedskemu kralju. V njej zahtevajo, naj vlada skrbno čuva in brani švedske interese. Švedska ne sme nikogar pustiti v dvomiu, da bo do skrajnosti bra-ntla svoje pravice, če bi postala žrtev napada. Študentje se zavzemajo za ta da Švedska priskoči Finski na pomoč, dokler ne bo piepozno m predno bo sama posta-
la žrtev napada. V vladnih krogih so slej ko prej skrajno rezervirani in vedno znova poudarjajo vsestransko nevtralnost Švedske.
Trije važni problemi DN
V soboto se sestane svet Društva narodov - Udeležba
unije ie negotova
London, 4. dec. j. (Havas). V sklicanjem zasedanja sveta Društva narodov, ki je določeno za sobota 9. t- nu, razpravljajo v londonskih diplomatskih krogih o nekaterih zanimivih problemih, ki jih je postavilo sedanje sklicanje sveta Društva narodov.
Prvi problem je stališče Italije: Italija preneha jurkHčno biti članica Društva narodov na dan IL decembra, ima pa pravico, ako hoče, da 9. tn 10. t- m še sodeluje pri zasedanju. Vprašanje je, aH bo Italija to pravico Okoristila. Ako bi jo, U bil to vsekakor važen indic glede bodočega razvoja njene zunanje politike.
Druga točka, ki jo podčrtava jo v londonskih diplomatskih krogih, je položaj Letališke. Na tem zasedanju bo fungirala Letonska kot članica Društva narodov ln ima kot taka navzlic temu, da je prav za prav pod sovjetskim protektoratom, teoretično popolnoma suveren položaj glede svojih zunanjepolitičnih odnosov.
Tretja točka Je vprašanje predsedstva pri sobotnem zasedanju sveta Društva narodov. Po vrstnem redu bt morala predsedovati sedanjemu zasedanju Jugoslavija, ld pa bo to odklonila, nakar bo prešlo predsedstvo na Belgijo.
Lista držav, ki se bodo udeležile sobotnega zasedanja je sedaj naslednja: Belgija, Bolivija, Kitajska, Sa® Domingo, Francija, Velika Britanija, Grška, Iran. Italija, Letonska, Nova Zelandija, Peru, Švedska, Sovjetska unija in Jugoslavija.
Plenum Društva narodov, ki ho Sledil sestanku sveta, bo pod predsedstvom de VtOere, dokler se ne izvodi nov predsednik. Ali bo Rusija dejansko zastopana na nasedanju, do tega trenotka še ni zanesljivo.
bo izstopila iz DN ?
ženeva, 4. dec. s. (Reuter). Ker je bil predsednik zadnjega zasedanja sveta Društva narodov sovjetski poslanik v Londonu Majski, bi moral na seji dne 9. t- m tudi on izročiti posle novemu predsedniku zasedanja. V diplomatskih krogih izjavljajo, da je malo verjetno, da bi Sovjetska unija na to pristala. Po poročilih iz Rige se sovjetska vlada celo pripravlja, da z ozirom na apel Finske na Društvo narodov raje hc»topi iz Društva narodov, nego da bi dopustila razpravo o finskem apelu.
London, 4. dec. j. (Reuter). Iz ruskih službenih krogov doslej še ni bilo mogoče dobiti potrdila, da Je sovjetski poslanik v Londonu Majski odklonil svojo udeležbo pri zasedanju »veta Društva narodov v ženevi Ker je bil sestanek sveta DN naj-prvo določen za danes, je Majski izjavil, da zaradi bolezni sestanku ne bo mogel prisostvovati. Ker pa je bil nato sestanek preložen na soboto 9. t. m. smatrajo v londonskih diplomatskih krogffli za verjetno. da Majski za eventualno odklonitev svojega potovanja v ženevo ne bo mogel navesti bolezni kot vzrok.
Celinska blokada Anglije?
Vprašanje nemških represalij proti Sklepu zaveznikov o zaseženju nemškega Izvoza
London, 4. dec. br. Preteklo noč ob polnoči so stopili v veljavo angleški in francoski ukrepi, po katerih bodo zavezniške vojne ladje v bodoče zaplenile vse nemško izvozno blaga Zavezniki so dali nevtralnim državam zagotovila, da jim bodo nadoknadili vso škoda ki bi jim nastala spričo teh ukrepov.
»Times« naglaša, da se bo zaradi neomejene blokade izvoz iz Nemčije zmanjšal najmanj za 40 odstotkov, kar bo Nemčiji prizadejalo veliko finančno škodo ter si zlasti ne bo mogla preskrbeti zadosti tujih deviz za nakup prepotrebnih surovin.
London, 4. dec. s. Današnje angleško časopisje se bavi z zasežen jem nemškega izvoznega blaga, ki stopa z današnjim dnem v veljavo ln poudarja, da stopa s tem gospodarska vojna v novo fazo. »Dai-ly Herald« pravi, da je za Anglijo pravilna strategija, da se drži na kopnem v defenzivi, med tem pa odreže Nemčijo od drugih držav, ter a tem pospeši uničenje nemškega gospodarskega sistema. List pravi, da mora biti ukrep o zaseženju takoj in drastično izveden, kljub vsem tehničnim in političnim težavam. Predlaga dalje pospešeno skupno angleško-franco-sko izvozno akcijo, ki naj bi odvzela Nemčiji trge v onh nevtralnih državah, v katere bo pod vplivom sklepa o zaseženju sedaj Nemčija prisiljena izvažati vse svoje izvozno blago. Istotako naj bi Anglija in Francija tudi kupovali vse blago iz takih držav ter onemogočili izvoz v Nemčijo. Skupen angleško-francoski organ naj bi to akcijo vodil.
London, 4. dec. s. »Daily Telegraph« prinaša poročilo svojega dopisnika iz Amsterdama. ki pravi, da nemška vlada proučuje možnost represalij proti angleško-francoskemu sklepu o zaseženju nemškega izvoznega blaga. Baje se kancelar Hitler bavi z mislijo, da po Napoleonovem vzoru proglasi kontinentalno blokado Anglije. Konkretno hoče Nemčija razširiti predvsem podmorniško in minsko kampanjo. Obvestiti namerava nevtralne države, da smatra razdaljo 15 milj od angleške obale kot angleške teritorialne vode, ki jih lahko nevtralne države uporabijo samo na svojo lastno odgovornost. Istotako naj bi se ladje nevtralnih držav ne smele ustaviti za pregled na zahtevo angleških ladij, temveč bi morale čakati, da jih angleške ladje napadejo. V nasprotnem primeru bi Nemčija proti nevtralnim državam izvajala represalije.
Napad na nemške vojne ladje v Helgolandu
London, 4. dec. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo je ponoči objavilo poročilo o napadu angleških bombnikov na Helgoland. Napad je izvedla včeraj formacija angleških bombnikov. V luki na Helgolandu so angleška letala opazila dve nemški križar-ki ter 6 ali 7 rušilcev. Letala so se kljub
Kralj Jurij na fronti
Angleški kralj prispel v Francijo, kjsr bo posetil angleško vojsko na zapadnem bojišču
Pariz 4. dec. br. Angleški kralj Jurij se je danes popoldne v spremstvu Gloucestr-skega vojvode na krovu angleškega rušilca pripeljal v Francijo. V njegovem spremstvu je tudi več višjih oficirjev angleškega generalnega štaba. Kralj potuje na fronto, kjer bo pregledal angleške postojanke, taborišča rezervnih čet in letalska oporišča.
Francosko vojno poročilo
Pariz, 4. decembra. AA. (Havas) Poročilo vrhovnega poveljstva od 4. decembra zjutraj se glasi: Na bojišču nič novega.
Nemško vojno poročilo
Berlin, 4, dec. br. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi izdalo naslednje vojno poročilo:
Na zapadu ni bilo nlkakih posebnih dogodkov.
Angleška bojna letala so včeraj poskušala Izvršiti napad na Helgoland. Pravočasno obstreljevanje nemškega protiletalskega topništva je onemogočilo načrtno izvedbo napada. Le ena manjša nemška ribiška ladja je bila zadeta, drugače pa nI bilo nobene škode.
Angleške vesti, da Je bila zadeta tudi
neka
križarka, 90 popolnoma ne-
točne. V luki na otoku Helgolandu kri-žark sploh nI bilo.
Nočna zapora belgijsko-holandske meje
Amsterdam, 4. dec. br. Nizozemska vlada je odredila ponočno zaporo nizozemsko-belgijske meje. Oblasti so namreč ugotovile, da se je zadnje čase razvilo na meji tihotapstvo v zelo velikem obsegu in da so preko Belgije ter Nizozemske tihotapili v Nemčijo razno blago. Med kmečkim prebivalstvom ob meji pa je ta ukrep izzval precejšnje nezadovoljstvo ter so zlasti dvo-lastniki že vložili protest pri nizozemskih, kakor pri belgijskih oblastih.
Prelivanje nemških topov iz svetovne vojne
London, 4. decembra. AA. Po sklepu pristojnih oblasti uporabljajo velik del obilnega vojnega plena lz svetovne vojne za Izdelavo novega orožja. Nemški topovi, ki so jih Angleži zaplenili v svetovni vojni, so že pretopljeni in bodo lz njih naredili nove topove. Akcija za zbiranje starih kovin za potrebe vojne industrije je po vsej državi dosegla odlične uspehe. Dozdaj je bilo zbranega približno 65.000 ton takšnega materiala.
močnemu obstreljevanju spustila prav nizko ter metala bombe na nemške vojne ladje. Ena nemška križarka je bila direktno zadeta, verjetno pa Je. da so bile povzročate škode tudi na drugih nemških vojnih ladjah Eno samo nemško letalo, tipa »Messerschmitt«, se Je zapletlo v borbo z angleškimi bombniki ter je bilo sestreljena Vsa angleška letala so se vrnila v svoja oporišča
Nemško uradno poročilo napad priznava, pravi pa, da Je bila poškodovana samo neka manjša ribiška ladja. Prvo nemško poročilo ni priznavalo sploh nobenih izgub.
Letalo v boju s podmornico
London, 4. dec. a (Reuter) Angleško letalo obalne zaščite je včeraj popoldne približno 200 km od obale izsledilo nemško podmornico. Letalo je iz oblakov izvršilo nenaden napad na podmornico, tako da se ta nI mogla pravočasno skriti pod vodno gladino. Podmornica je bila direktno zadeta z bombo, ki Jo 1e vrglo letalo. Podmornica je nato izgfnfla pod vodno gladino ter pustila za seboj velik oljnat madež, kar je dokaz, da se ,le potopila. Letalo je še dalje časa krožilo nad krajem katastrofe, da bi pomaealo preživelim članom posadke podmornice, vendar nI bilo opaziti, da bi se bil kdorkoli iz podmornice rešil.
Letalec je o poteku bombardlranla brezžično sproti obveščal poveljstvo obalne zaščite. V povellstvu sta se ravno tedaj nahalala ministra H<~>are in Hr»nkey, ki sta tako vso borbo lahko brezžično zasledovala.
V neki škotski luki je bilo včeraj izkrca-nih 5 oficirjev in 38 mornarjev z neke nemške podmornice, ki je bila nedavno
potopljena.
Štiri podmornice
angleški plen
. London, 4. decembra. AA. (Reuter) V zadnjih dneh so angleške bojne ladje uničile ali ujele 4 nemške podmornice. Eno podmornico je uničilo angleško letalo, ko je opravljalo patrolno službo v Severnem morju, in sicer z bombo. Druga podmornica Je bila ujeta v Rokavskem prelivu, posadka pa Internirana. Tretjo podmornico je uničila eksplozija, ki so jo slišali v več angleških obalskih mestih. Četrto podmornica je bila uničena včeraj, njena posadka pa izkrcana v nekem škotskem pristanišču.
Potopljen francoski parnik
London, 4. dec. s. (Reuter) Včeraj sta zopet dve ladji postali žrtev nemških min. Eden je francoski parnik »Lori« (7000 ton), druga pa neka švedska ladja, katere ime še ni znano. 30 članov posadke je rešenih.
Pariz, 4. dec. J. (Havas) Pri ugotovitvi imena tovornega pamika. ki se je v soboto potopil v bližini francoske zapadne obale, se je zgodila pomota. Parnik, ld je zadel na mino, je bil francoski »Floride« (7130 ton) in ne parnik »Florida« (9331 ton).
Izgube v pomorski vojni v prvih 3 mescih
London, 4. decembra. AA. (Reuter). Po uradnem poročilu angleške admiralitete je bilo dozdaj ujetih 140 nemških mornarjev, članov posadk posameznih potopljenih nemških podmornic. Število nemških trgovskih ladij, ki so jih dozdaj zaplenile ali potopile angleške pomorske sile, znaša 33 s skupno tonažo 170.393 ton. O priliki potopitve angleških trgovskih ladij je zgubilo življenje 410 angleških neborcev. Nasprotno temu je pri potapljanju nemških trgovskih ladij dozdaj umrli samo 4 neborci in še ti štirje od topovskih krogel nemške podmornice, ki je poskušala rešiti iz angleških rok neko zaplenjeno nemško trgovsko ladjo.
V	zadnjem tednu je angleška trgovska mornarica izgubila 6 ladij s skupno nosilnostjo 23,252 ton, dočim so razne nevtralne trgovske mornarice izgubile 6 ladij s skupno tonažo 30.932 ton. Skupne izgube angleške trgovske mornarice v mesecu novembru predstavljajo komaj tretjino angleških izgub v septembru. Iz tega se vidi, da so angleške metode za zaščite trgovske mornarice, računajoč pri tem tudi varnostne ukrepe, ki so bili izdani zaradi plavajočih min dosegle velik uspeh.
V	prvih 3 mesecih vojne na morjih je plulo angleških ladij s skupno tonažo 21
nrilijoooT ton. Izgube od začetka
predstavljajo približno 4*/« celotne angleške tonaže.
Žrtve min in torpedov
Kodanj, 4. dec. s. (Reuter) Neki nemški min on oe ec je danes ob južni obali danskega otoka Langeland zadel na nemško mino ter se tekom 4 minut potopil. Danska torpedovka ln patrolna ladja Iščeta skupaj z drugim nemškim mlnonoscem preživele člane posadke. Izgube pri katastrofi še niso ugotovljene.
London, 4. dec. s. Reuter. Ob priliki neke kolizije se je včeraj ob severni angleški obali potopil angleški parnik »Hampstiry« (2000 ton). Enega člana posadke pogrešajo, drugi so rešeni.
Včeraj je zadel na mino švedski parnik »Rudolf« (2000 ton) ter se potopil. Več članov posadke pogrešajo.
Danes je zadel na mino angleški parnik »Eskdene« (2029 ton) m se potoplL 29 članov posadke je rešenih.
Dr. Ley v Rim Mackensen v Berlin
Rim, 4. dec. s. Reuter. Na povabilo italijanske vlade je danes odpotoval v Rim nemški minister za delo dr Ley. V Rimu ostane več dni. Nemški poslanik von Mackensen je danes odpotoval v Berlin.
Sklicanje italijanske korporacijske zbornice
Rim, 4. decembra. AA. (Štefani). Poročajo, da se bo italijanska korporacijska skupščina sestala 14. t. m Novi predsednik skupščine Grandi bo še nadalje obdržal položaj pravosodnega ministra.
Bo) za romunsko nafto
BuRarešta, 4. dec. p. V Bukarešti so v teku zanimfvi razgovori o usodi ramun-skih petroflejskih vrelcev. Pogajajo se z raznimi družbami zaradi sestave poaeib-nega končnoveljavnega statuta, po katerem hI bila prepovedana dobava rumim-Ske nafte gotovim tujim državam. Na eni strani je zainteresirana pri tem angle-ško-francosko-n-zozemska skupina, na drugi strani pa nemška skupina. Pogajanja z obema skupinama se vodijo ločeno.
V zadnjem času se je pripetilo pri pe-trolejskih vrelcih več sabotažnih dejanj. Nedaleč od Ploestija je nastala pri petra-lejskih vrelcih družbe Astra Romana izredno huda eksplozija, k sreči pa so požar pogasili. Preiskavo vodi notranji minister sam. Pričakujejo, da bodo podvze-ti strogi ukrepi za preprečenje sabotažnih dejanj. V dosedanji preiskavi so ugotovili, da so povzročili eksplozijo tuji državljani, ki pripadajo neki veliki tuji družbi.
Glasbena matica v Pančevn
pančevo, 4. dec. p. Pevskr. zbor 130 č!a*-nov Glasbene matice iz Ljubljane je priredil snoči v Pančevu koncert v Svetosav-sfkem domu. Mestni župan Vasa Isajlovič je pozval meščanstvo naj sprejme slovenske pevce čim prisrčneje. Tako se je tudi zgodilo. Na kolodvoru je pevski zbor Glasbene Matice sprejel na čelu zastopnikov oblasti m raznih društev g. Jevta Spajič. S kolodvora so se odpeljali pevci v hotel, nato pa jim je bfl v Vajfertovi pivovarni prirejen banket. Sinočnji koncert je izredno dobro uspel m so pevci želi vefke ovacije. Po koncertu jim Je bfl prirejen banket, na katerem jim Je bdto Izrečenih več zdravic.
Povratek predsednika vlade v Beograd
Beograd, 4. dec. p. Dopoldne so se vrnili
iz Zagreba v Beograd predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, ministri dr. Laza Mar-kovič, Jevrem Tomič, dr. Sutej in dr. Bešlič, dočim se bodo drugi vrnili jutri. Ministri so včeraj prisostvovali slovesni otvoritvi novega železniškega mostu v Zagrebu.
Odpusti poročenih uradnic pri hrvatskih OUZD
Zagreb, 4. dec. o. V zagrebškem okrožnem uradu za zavarovanje delavcev so pričeli odpuščati poročene uradnice, katerih možje imajo nad 2.000 din plače na mesec. Ta ukrep bo bržkone raztegnjen tudi na ostale okrožne urade na področju banovine Hrvatske. Med uradnicami socialnega zavarovanja je ta ukrep Izzval precejšnje razburjenje ker menija da minimalna moževa plača 2.000 din na mesec pri današnji draginji ln neprestanem naraščanju cen ne more zadoščati za preživljanje družina
Lastnikom ameriških potnih listov
Beograd, 4. decembra. AA. Poslaništvo Zedinjenih ameriških drž. v Beogradu objavlja. Ameriški konzul v Beogradu sporoča, da ameriški potni listi po 1. januarju 1940 ne veljajo, če ne bodo potrjeni od ameriškega konzularnega zastopnika, kakor to zahtevajo predpisi. Zaradi tega se morajo vsi, ki imajo veljavne ameriške potne liste, osebno oglasiti s svojimi potnimi listi pri najbližjem ameriškem konzulatu pred 29. decembrom zaradi potrebnega potrdila.
Prve kazni po avtomobilski uredbi
Beograd, 4. dec. p. Zaradi prekoračenja uredbe o omejitvi avtomobilskega prometa od sobote popoldne do ponedeljka zjutraj, je beograjska policija kaznovala 10 oseb. Kakor znano določa uredba kazen do 30 dni zapora in do 5.000 din globe, ne ve pa se še, kako so bili kaznovani posamezniki od omenjene desetorice.
Pogreb Slavke Burnik
Pogreb pokojne ravnateljice pomožne šole v Mariboru Slavke Burnik ne bo na pobrežko pokopališče, kakor javljamo v osmrtnici, temveč ob pol 16. popoldne ne mariborski kolodvor, od koder bo prepeljana v Ljubljana Cas pogreba v Ljubljaf bomo sporočili naknadno,
Gospodarstvo
K emisiji prve transe 6% notranjega posojila za javna dela in državno obrambo
že 14. aprila lanskega leta je ministrski svet izdal uredbo o 6% notranjem investicijskem posojilu za javna dela in za potrebe državne obrambe v višini 4 milijarde din. V tej uredbi je bilo predvideno, da se emisija posojila izvrši v tranšah, in sicer v teku 6 let. 2e lani jeseni bi se morala izvršiti emisija prve tranše v višini 700 milijonov din. Do tega pa ni prišlo zaradi motenj, ki so nastopile na našem denarnem trgu in našem trgu kapitala v zvezi z mednarodnimi dogodki (lani v jeseni su-detska kriza, letos spomladi zasedba Češko-Moravske). Medtem so se pričela izvajati že nekatera dela, ki se bodo financirala iz sredstev tega notranjega posojila. Kakor je znano, je od celotne vsote 4 milijarde din, predvideno 1500 milijonov za gradnjo nov.h železnic. 1500 milijonov za potrebe narodne obrambe, 500 milijonov za gradnje glavnih državnih cest, 250 milijonov za javne zgradbe in kmetijske naprave in 250 milijonov za melioracijska dela.
Nedavno se je finančni mnister odločil za emisijo te prve transe in po izvršenih konferencah s predstavniki v poštev prihajajočih denarnih zavodov in zavaroval nih ustanov in s predstavnici industrije je bil za soboto določen vpis te prve tranše. Emisija je bila poverjena Državni hipotekami banki, ki je že v uredbi določena, da bo vršila obrestno in amort.zacij-sko službo za račun države v svojstvu finančnega agenta. Pretežni del prve transe so. kakor znano, prevzeli državni denarni zavodi. Koliko je bilo plasirano pri drugih denarnih zavodih, soc alnih ustanovah in pri industrijskih podjetjih zaenkrat ni znano.
V zvezi z emisijo te prve tranše je finančni m nlster izdal še drug odlok, ki pravi, da bosta Državna hipotekama banka in Poštna hranilnica odstopili nove obveznice tega 6% državnega posojila, vsem onim, ki se bodo do prihodnje emisije prijavili' za naknaden vpis tega posojila, in sicer po istem tečaju, kakor sta jih sami prevzeli, t. j. po tečaju 95% nominalne vrednosti. Ta odlok je bil izdan zaradi tega. ker je bil za em sijo določen le en dan in bo sedaj omogočeno drugim denarnim zavodom, socialnim ustanovam in industriji, da postopno odkupijo te obveznice v teku prihodnjih mescev.
Emis jski tečaj, po katerem je država izdala te nove obveznice je razmeroma visok, saj znaša 95% nominalne vrednosti, medtem ko se gibljejo tečaji starih 6% pa-
Dva nova mostova
Kakor smo že kratko poročali, so v soboto otvorili nov cestni most čez Savo, pri Zagrebu, v nedeljo pa je bila svečana otvoritev novega železniškega mostu čez Savo prav tako pri Zagrebu. Novi most za cestni promet je prav za prav rekonstrukcija starega mostu, ki je bil zgrajen že leta 1892. Stari most je imel le 4 m široko cestišče m ni več zmagoval naraslega prometa. Za gradnjo novega mostu so uporabili obstoječe opornike, ki pa so jih morali razširiti in dograditi, kar je zahtevalo 320.000 din stroškov, železno konstrukcijo za most je izdelala Brodska tvornica vagonov za 7.5 milijona din, z ostalimi izdatki pa so stroški tega mostu v celoti narasli na 8 milijonov din. železna konstrukcija mostu je zvarjena. Ker pa je treba pri varjenju posameznih delov zelo paziti in delo izvršiti zelo solidno je tehnični oddelek banske uprave poslal inž. Erega v Curih k našemu rojaku prof. inž. Rošu, ki je znan strokovnjak na tem področju. Mostno konstrukcijo je te dni preizkusil na mestu samem prof. inž. Roš, ki se je o izvršenem delu izrekel zelo pohvalno. Novi most ima sedaj širino 9 m, od tega odpade na samo cestišče 6 m. Jekleno gradivo za most je dobavila po večini Kranjska industrijska družba, samo nekateri deli so bili nabavljeni pri železarni v Vitkovicah.
Tudi železno konstrukcijo za novi dvo-tirni železniški most čez Savo pri Zagrebu je dobavila Brodska tvornica vagonov. Stroški tega mostu pa so dosegli skoro 60 milijonov din. Dolžina glavnega loka znaša 135, poleg tega ima most še tri nadaljnje loke. železna konstrukcija mostu tehta nič manj kakor 2700 ton. Most je zgrajen v celoti iz domačega materiala in sta pri gradnji poleg Brodske tvornice vagonov sodelovali tudi Splošna stavbna družba v Mariboru in Kraniska industrijska družba na Jesenicah. Most so postavili neposredno poleg starega železniškega mostu.
pirjev mnogo nižje. 6% begluške obveznice so ob koncu novembra notirale okrog 80, (za 100 din nomnala), 6% dalmatinske agrarne obveznice in 6% šumske obveznice pa okrog 75. Zadnje dni« pa so ti tečaji še popustili. 6% begluške obveznice so se včeraj v Beogradu trgovale po 78.75, 6% dalmatinske agrarne obveznice pa notira-jo okrog 72.
Običajno se emisije državnih papirjev vršijo tako, da je emisijski tečaj za nove obveznice za malenkost višji od tečaja starih državnih obveznic z enako obrestno mero in enake konstrukcije, in s cer zaradi tega, da se privabijo vpisniki, ki lahko izkoristijo priliko za ugodnejši nakup državnih papirjev.
V našem primeru pa je emisijski tečaj znatno višji nego obstoječi borzni tečaj, kar je na prvi pogled nerazumljivo, kajti kdo naj po znatno višji ceni kupi nove 6% državne obveznice, ko lahko na trgu dobi po mnogo nižji ceni stare obveznice. Ko je lani finančni minister Letica vršil priprave za emisijo te prve tranše, je tečaj 6% begluških obveznic dosegel že višini 93% minimalne vrednosti, in je bilo takrat upravičeno pričakovanje, da se bo morda še nekoliko dvignil glede na ured-oo o prisilnem nalaganju rezerv v državne papirje. Toda mednarodni dogodki, ki so se vrstili drug za drugim so povzročili na našem efektnem tržišču oslabitev tečaja. Po izbruhu vojne v Evropi so tečaji državnih papirjev zlasti v septembru še nadalje hudo nazadovali in so se šele v oktobru in novembru ustalili na nekoliko višjem nivoju. Ce se je finančni minister navzlic sedanjim razmeroma nizkim tečajem 6% drža--nih papirjev odločil za emisijo prve tranše po razmeroma visokem tečaju, je to v zvezi z novimi ukrepi, ki bodo v kratkem izdani glede na prisilno nalaganje rezerv v državne papirje.
Iz Beograda namreč poročajo, da bo te dni izšla uredba o spremembi lanske uredbe o ustanovitvi poslovnih rezerv in rezervnih skladov pri zavarovalnih ustanovah in zavarovalnih zavodih ter o delnem nalaganju teh rezerv v državne papirje. Po določbah nove uredbe bodo morate ustanove socialnega zavarovanja kupiti za naložbo rezerv v državne papirje novih državnih obveznic, privatne zavarovalnice 60%, banke pa 50%. Te ustanove bodo kupljene 6% obveznice za javna dela in narodno obrambo lahko bilandra-le po nakupnem tečaju (t. j. 95% nomina-la).
Povečanje naše premogovne in radarske produkcije
Po uradnih podatkih se je naša produkcija premoga v oktobru letošnjega leta znatno dvignila, kar je deloma posledica težkoč ori uvozu inozemskega premoga Ze v septembru je celotna produkcija premoga v naši državi dosegla 517 744 ton v oktobru pa se ie povzpela na 568.182 ton, nasproti 547 708 tonam v lanskem oktobru, 465 369 tonam v predlanskem oktobru in 464.896 tonam v oktobru 1936. Nasproti istemu mesecu lanskega leta znaša torej povečanje prOdrkcije 3.7%. n?sproti ored-lanskemu oktobru pa 22% (t j. preko 100.000 ton).
Tudi ostala rudarska produkcija je v ok^bru narasla le produkcija bavksUa je bila maniša zaradi izvoznih težkoč Pro-dukfiia bakrene rude se je dvignila na 82 422 ton (lani 77.497. predi. 53.450). pro-dukciia svinčeno-clnkove rude pa je znašala 71 785 ton (lani 71.383, predi. 67.584). jgpiozne rude smo nakopali 52.316 ton (lani 48 616). bromove rude 4451 ton flani 4089), in antimonove rude 1579 ton (1358).
Kakor rečeno je občutno nazadovala prrdnkcija bavksita. ki je padla na 18.732 ton (lani 40035). manjša pa je bila tudi prndukciia pirita. ki je znašala 11.36S ton (15.104). V zadnjem času smo pričeli pričeli pridobivati tudi manrs»novo rudo: tt smo pridobili v oktobru 853 ton (lani 260).
Produkcija nafte se še vedno drži v razmeroma maihnem obsegu, saj smo v oktobru pridobili le 91 ton nafte nasproti 90 tonam v lanskem oktobru in 36 tonam v predlanskem oktobru. Našlo pa narašča produkcija zemeljskega plina, ki se je v tem mesecu že povzpela na 236 ono kub. m nasproti 222.000. 176.000 in 154.000 kub. m v istem mesecu prejšnjih treh let.
V nasprotju z rudarsko produkcijo Je v oktobru topiiniška produkcija nekoliko zaostajala, bar je očitno pripisati težkočam pri dobavi inozemskega črnega premoga in koksa. Surovega železa smo pridobili le 3860 ton (lani 4327), surovega bakra 3064 ton (lani 4037); povečala se je produkcija svinca na 1259 ton (lani 972), cinka pa smo pridobili 415 ton (417) in antimona 160 ton (106).
Gospodarske vesti
= Organizacija direkcije za zunanjo trgovino. iz Beograda poročajo, da je ministrski svet sprejel in odobril uredbo o ustanovitvi direkcije za zunanjo trgovino. Proti ustanovitvi take direkcije se je v zadnjem času v hrvatskih gospodarskih krogih pojavil odpor. češ. da bi to pomenilo centralizacijo trgovine z inozemstvom Zato so bila ob koncu prejšnjega tedna dana hrvatskim gospodarskim organizacijam še pojasnila, iz katerih sledi, da ima ustanovitev direkcije le namen, združiti vse ustanove, ki že sedaj dirigirajo zunanjo trgovino, v eno samo ustanovo, kjer se bo delo koordiniralo. Preprečiti je treba dosedanjo prakso, po kateri je ena ustanova vodila svojo politko mimo interesov druge ustanove. Nadalje pravi pojasnilo, da je po uredbi o banovini Hrvatski zunanja trgovina skupna državna zadeva in bodo pri vodstvu zunanje trgovine sodelovali tudi predstavniki banovine Hrvatske po delegatih banske oblasti. Predvideno je tudi, da se ustanovi poseben organ te direkcije za Hrvatsko s sedežem v Zagrebu, tako da bi se izvedla decentralizacija povsod tam, kjer je mogoča. V zunanji trgovini pa bo Hrvatska dobila oni delež, ki ji pripada po gospodarski moči.
= Omejitev motornega prometa tudi v banovini Hrvatski. Ban dr. Subašič je včeraj izdal uredbo o omejitvi uporabe tekočega goriva za promet z motornimi vozili. Kakor v ostali državi je sedaj tudi v banovini Hrvatski od sobote ob 14. do ponedeljka ob 8. zjutraj prepovedana uporaba vseh zasebnih potniških avtomobilov in motociklov Od prepovedi so izvzeti avtobusi, avtotaksiji, avtomobili zdravnikov, veterinarjev in osebje v sanitetni službi pri izvrševanju njihovega poklica, motorna vozila prostovoljnih gasilcev, avtomobili tujih diplomatskih predstavnikov in avtomobili državnih in samouparvnih ustanov v službeni uporabi. Ta prepoved se ne tiče motornih vozil, ki ne rabijo za pogon nafte in njenih derivatov, ampak kaka druga pogonska sredstva, kakor oglje, metan itd.
= Prijava motornih vozil zaradi omejitve prometa. Po uredbi o omejitvi premeta z motornimi vozili na tekoče gorivo morajo vsi lastniki vozil na pogon s tekočim gorivom (motociklov, osebnih in tovornih avtomobilov, avtobusov, motornih Čolnov, plovnih objektov itd.) predložiti oblastvu. kjer je njihovo vozilo registrirano, naj dalje do 14. t. m pravilno izpolnjene prijave v dveh izvodih za vsako vozilo. Prav tako morajo tudi lastniki motorjev na pogon s tekoči gorivom, ki jih uporabljajo za pogon industrijskih, rokodelskih ali drugih naprav, predložiti take prijave do 29. t. m prvostopnemu oblastvu za vsak motor v dveh izvodih. Predpisane tiskovine dobe prizadeti lastniki brezplačno pri uradih, kjer je vozilo registrirano odnosno v čigar okolišu je motor v obrata Lastniki motornih vozil in motorjev na tekoče gorivo ki predlože prepozno ali pomanjkljivo ali nepravilno izpolnjene prijave ne bodo mogli dobiti tekočega goriva za njihov pogon ob prehodu na sistem dobave na karte.
= Vprašanje nostrifikacije BlalrOvlh ln drugih dolarskih obveznic. Ponovno smo že poročali o vprašanju nostr fikacije Blai-rovih obveznic ter obveznic seligmanovega in stabdl zacijskega posojila. Navedli amo
{ tudi, da zahtevajo imetniki nenostrifidra-' nih obveznic, naj se popravijo krivice, ld
so jim bile prizadejane z neenakim postopanjem prejšnjega režima ob pr.liki nostrifikacije. Sedaj poroča zagrebški »Jugoslovenski Lloyd«, da so na pristojnih mestih že predloženi konkretni predlogi in se mora s tem vprašanjem še bavttj le ministrski svet Glede na okolnost. da se trenotno vodijo pogajanja s francosko delegacijo zaradi ureditve anuitetne službe francoskih imetnikov naših obveznic in da so bila pogajanja z nemško delegacijo zaradi predvojnih bosanskih oziroma srbskih posojil hitro zaključena, je pr čakovatl, da bo tudi vprašanje nenostrificiranih dolarskih posojil naših državljanov pravično urejeno.
= Osrednja zveza hrvatskih kmetijskih zadrug je dobila pri Poštni hranlnici posojilo v višini 24 milijonov din. Zveza bo za to posojilo zastavila obveznice za likvidacijo agrarne reforme v severnih krajih in obveznice za likvidacijo kmečkih dolgov. Posojilo se bo odplačalo, kadar bodo te obveza ce amortizirane.
*=" Uradni tečaji za december. Finančni minister je zaradi pravilne odmere taks po taksnem zakonu določil za december naslednje uradne tečaje: 1 napoleonder 350 din, 1 zlata turška lira 398.30, 1 angleški funt 215. 1 ameriški dolar 55. 1 kanadski dolar 54.80. 1 nemška marka 14.30, 1 belga 9.15, 1 madžarska penga 8.70. 1 brazilski milrajs 2.85. 1 egipjski funt 216, 1 palestinski funt 215, 1 urugvajski pezos 18.60, 1 argentinski pezos 12.40, 1 čilski pezos 1.25, 1 turška papirnata lira 34. 100 francoskih frankov 122.30 100 švicarskih frankov 1230. 100 italijanskih lir 228,80, 100 holandskih goldinarjev 2918. 100 bolgarskih levov 45.50. 100 rumunskih lejev 30. 100 danskih kron 1100, 100 švedskih kron 1265. 100 norveških kron 1240. 100 španskih pezet 400. 100 grških drahem 40, 100 čeških kron 150.50. 100 finskih mark 107, 100 letonskib latov 735, 100 perzijskih lijalov 100.
Borze
4. decembra
Na jugoslovensirih borzah noti rajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.30. Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 36.75, v Beogradu pa po 36.64. Tečaji na svobodnem deviznem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri slabi tendenci notirala 435 — 440 (v Beogradu je bil promet po 434 _ 434.50). Zaključki pa so bili zabeleženi v 4°/o agrarnih obveznicah po 53 m v 7«/« Blairovem posojilu po 89.50 (v Beogradu prav tako po 89.50).
Devize
Ljubljana. Oficielni tečaji: London 172.40
—	175.60, Pariz 97.40 — 99.70. New Tork 4425 — 4485. Curih 995 — 1005, Amsterdam 2348 — 2386. Bruselj 731 — 743. Tečaji na svobodnem trgu: London 212.97
—	216.17, Pariz 120.37 — 122.67, New Tork 5480—5520, Curih 1228.18—1238.18, Amsterdam 2899.93 — 2937.93, Bruselj 902.85 — 914.85.
Curih. Beograd 10, Pariz 9.8550, London 17.41, New Tork 446, Bruselj 73.70, Milan 22.50, Amsterdam 236.70, Berlin 178.62, Stockholm 106.25, Oslo 101.30, K5-benhavn 86.10, Sofija 540, Budimpešta 80 Atene 3.40, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.40.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 435 — 440, 4«/® agrarne 53 — 54 (53), 6«/0 dalm. agrarne 72.50 bi., 6«/» šumske 75 bi., 7»/o invest 97 — 99, 7«/* stabillz. 94 bi., 70/« Blair 89.50 — 90.50 (89.50), 8«/0 Blair 95 — 96; delnice: Narodna banka 7100, PAB 200 den., Trboveljska 235—240 Gutman 48 — 55, šečerana Osijek 110 den., Osiječka ljevaonica 150 den.
Beograd. Vojna škoda 434 — 434.50 (434 _ 434.50), 6»/« begluške 78 — 78.50 (78.75), 6°/o dalm. agrarne 71.50 — 72, 70/« Sel:gman 99 den. (99.50), 7»U Blair 89.50 den (89.50), 8»/0 Blair 93.50 den Narodna banka 7400 den., PAB 199 den.
Blagovna tržišča
Žito
T Chicago, 4. decembra. Začetni tečaji: pšenica: za dec. 93.25, za maj 89.75, za julij 86.625; koruza: za dec. 52.75, za maj 54.50, za julij 54.625.
'+ NovosadsKa blagovna borza (4. t m.). Tendenca mirna. Pšenica: baška okol Novi Sad 186 — 188; gor. b. 185 — 187; srem. 182 — 184; slavonska 183 — 185; ladja Tisa 190 — 192; rž: baška 142 — 144. Oves: baški, sremski ln slavonski 148 — 150. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 160 — 165. Koruza; baška 138 — 140; banatska 135 — 137; nova par. Indjlja 111 — 113 Moka: baška in banatska »Og« tn »Ogg« 280 — 290; »2« 260 — 270; »5« 240 — 250; »6« 230 — 240; »7« 190 — 200; »8« 125 — 135. Fižol: baški sremski beli brez vreč 372.50 — 377.50 Otrobi: baški in sremski 117.50 — 120.
Odgovor ministra dr. Laze Markoviča
Objavili smo izvleček lz izjave šefa Narodno radikalne stranke g. Ace Stanojevi ča o njegovem razmerju do ministra pravde dr. Lazarja Markoviča. V tej izjavi je odklonil A ca Stanojevič vsako zvezo z akcijo dr. Markov.ča za zbiranje radikalov in ugotovil, da je dr. Markovič kršil disciplino stranke in izstopil iz nje.
Nedeljska »Politika« Je prinesla seda. odgovor ministra dr. Markoviča. Minister pravi najprej, da ne bo objavil svojih pisem in razgovorov z Aco Stanojevičem dokler ne bo ugotovljeno, ali je »Politika« res doslovno objavila izjave g. Stanojeviča ali je to storila z njegovo odobritvijo. Nato nadaljuje:	i _
»Zaradi javnosti pe moram ugotoviti že sedaj, da mi je g. Stanojevič pri razgovorih v Beogradu in Knjaževcu ponovno izjavil da ni zahteval od glavnega odbora Narodno rad kalne stranke naj razpravlja o mojem vstopu v vlado. Dejal mi je tudi, da ni odobril tozadevnih sklepov glavnega odbora in da jih tudi še sedaj ne odobrava. Naglasil mi je, da ni proti sporazumu s Hrvati, pač pa da bo delal na to da se bo sporazum pravilno izvajal Odločno moram odklanjati pripombo vašega (Politildnega) dopisnika, da sem krni pravila stranke, ker Je vsem znano, da se ravno sklicujem na pravila stranke ▼ borbi proti nekaterim beograjskim gospodom, ki si domišljajo, da samo oni predstavljajo stranko in določajo smer njene politike Skliceval sem se tudi na pravila stranke ko sem ie ponovno zahteval sklicanje
| je širšega glavnega odbora, da bi sklepal • o nadaljnji politiki in taktiki stranke. Gospodje iz glavnega odbora pa dosledno odklanjajo to mojo zahtevo in s tem kršijo pravila stranke. Zato je namenjen upor g. Stanojeviča zaradi kršenja pravil njim,| ne pa meni.
Prav tako moram zavrniti trditev, da sem zapustil Narodno radikalno stranko! in se izneveril njeni politiki. Resnica je g ravno nasprotna, da sem ostal na terenu* radikalne politike in da se trudim na vso | moč zbrati vse radikale, ki naj b; potem vsi skupaj podprli politiko narodnega sporazuma kakor Jo izvaja vlada gg. Cveko-koviča in dr. Mačka. To je politika, ki povsem odgovarja programu Narodno radikalne stranke .n ki jo bom nadalje pod-piral brez ozira na vse intrige in spletke t Negujte lase S ter na vsa netočna poročila, ki jih poši-1 Trilysinom, da ljajo g. Stanojeviču. Ako so se tej pravi | odpravite prh-radikalni pol tiki odrekli glavni odbor in § Ijaj in izpadanje morda tudi g. Aca Stanojevič, česar sicer č las. Nova učin-ne morem verjeti, potem jo bom nadalje- i kujoča tvarina, val jaz s svojimi prijatelji, pri čemer bom|dodana Trily-užival sigurno podporo vseh dobro misle- | sinu, čuva Vaše č.h radikalov širom cele države.«	a lase.
MASTEN ALI BREZ MASTI
Uradni počitek avtomobilov
Bencinska zapora je vzbudila razne komentarje, le pešci in kolesarji so prišli na svoj račun
Ljubljana, 4. decembra
Uredba o prepovedi prometa z motornimi vozili v zasebni uporabi je vzbudila mnogo živahnega razpravljanja, še preden je izšla. -V soboto je policijska uprava v »Slovenskem Narodu« in po ljubljanskem radiu objavila kratko odredbo, s katero je bil od sobote ob 14. do danes ob 8. ustavljen ves zasebni avtomobilski promet. Med lastniki avtomobilov in motociklov je ta način obveščanja naletel na razne komentarje, a večini se je vsekakor zdelo, da bi mogla poklicana oblast ki od lastnikov motornih vozil po črki zakona zmerom sproti izterjuje predpisane takse, poskrbeti tudi za to, da bi bili avtomobilisti in motociklisti o pravem času opozorjeni, kdaj tako važna odredba stopi v veljavo.
Dejstvo je, da je odredba o prepovedi zatekla številne vozače šele na poti. V teku sobotnega popoldneva so mnogi avtomobili in motocikli pasirall Ljubljano in občinstvo je bilo priča neveselih srečanj, ko so stražniki na križiščih ustavljali vozila in jih jemali na zapisnik, zakaj prekršek uredbe nikakor ni od muh: vsak prestopek velja 5000 din globe ln 30 dni zapora. Morda je bila iz razlogov štednje pogonskega materiala upravičena prepoved vožnje v luksuzne, recimo mag ari, izletniške namene. A lahko si predstavljamo, kako težak udarec pomeni ta prepoved za poslovnega človeka, ki je navezan na redna potovanja po določenih okoliših, pa mora sredi delovnega dne iznenada prekiniti svojo pot in poldrugi dan čakati križem
rok, da se mu pot spet odpre, ali pa naj tvega nekaj litrov bencina te dragocene tekočine, da prevozi o pravem času bog ve koliko kilometrov m doma prebije predpisani vveekend. A kar se tiče takozvanih luksuznih, izletniških voženj, ne bo škoda v resnici nič manjša. Tujskoprometna središča bodo zimske dneve ostajala ravno brez petičnih gostov, beli opojnosti se obetajo črni dnevi.
Sicer se pa ne da reči, da je ves narod enako občutil grenkobo bencinske zapore. Dva človeka sta to nedeljo v veliki meri prišla na svoj račun: pešec in biciklist. V mestu se je na Miklavževo nedeljo natrlo toliko sveta od blizu in od daleč, da bi bilo po ulicah in cestah skoraj premalo prostora, če bi tudi avtomobili hupali med va-. lujočo množico. Tisoči kolesarjev, ki so pohiteli na krajše ali daljše izlete, so se zvečer vračali židane volje, ker še svoj živ dan niso doživeli tako mirne, vame ceste. A da ne pozabimo ljubiteljev dobrega spanca — zlasti ljudje po hišah ob pro-metnejših cestah radi tožijo nad ropotom, ki ga v nedeljskih večerih povzročajo avtomobili tja do zjutranjih ur.
Da po svojih skromnih močeh nadomestijo Izostanek avtomobilov, so ljubljanski starine — fijakarji prignali svoje vprege na plan, a kakor je bilo videti, Ljubljančani prvo nedeljo še niso kazali kaj prida smisla za povratek v staro romantiko, ki jo zmeda modemih dni kliče nazaj v življenje. Fijakarji pa vendar upajo, da bo že prihodnjo nedeljo malo boljše.
Poročita naše ti. izdaje:
Sovjeti groze Fincem z uničenjem Helsinkov
Pariz, 4. dec. p. Iz Helsinkov so zvečer prispela poročila, da so se danes popoldne neposredno po odhodu nemškega parnika »Donau«, ki je odpeljal nemške naseljence, pojavila nad mestom sovjetska letala. Niso pa metala bomb, marveč letake, podpisane od zunanjega komisarja Molotova. V njih poziva Molotov finsko vlado, naj takoj izroči vso oblast sovje-tom, ker bo v nasprotnem primeru prišlo nad Helsinke 800 sovjetskih bombnikov, ki bodo mesto tako dolgo bombardirali, dokler ne bo popolnoma razdejano.
»Narodna finska vlada" v Teriokijn
Moskva, 4. dec. AA. (Havas.) Po radiu je bila objavljena vest, da je Molotov tukajšnjemu švedskemu poslaniku, ko mu je ta sporočil željo finske vlade po obnovi pogajanj, odgovoril, da sovjetska vlada prizna samo ono finsko vlado, s katero je sklenila pakt o prijateljstvu in nenapada-nju.
Helwfr»M, 4. dec. AA. Finska vlada ima vsak dan sejo v Helsinkih. Danes je bil po radiu objavljen pakt, ki so ga Sovjeti sklenili z »narodno finsko« vlado. V zvezi s tem izražajo finski krogi mnenje, da ta finska vlada predstavlja samo komuniste, ki sc že pred 20 leti zapustili Finsko. Kar se tiče sedeža te vlade, ki je v Terio-kiju, naglašajo, da je finsko prebivalstvo že pred enim mesecem zapustilo ta kraj, v katerem so ostali samo kolesarski vojaški oddelki, ki so se umaknili takoj, ko so prihajale sovjetske čete. Tisk naglaša. da se predsednik nelegalne vlade Kuusi-nen zelo moti, če misli, da je finski narod tako naiven, da bi verjel moskovskim obljubam. Finski narod ne pričakuje, da bi mu svobodo prinesli oni, ki sedaj bombardirajo nezaščitena mesta, žene ln otroke. Prelivanje krvi se lahko ustavi samo z enakopravnimi pogajanji. Ako to ni mogoče, se bo finski narod za svojo neodvisnost in svobodo boril do konca.
1900 sovjetskih vojakov zajetih
Helsinki, 4. dec. a (Reuter.) Uradno javljajo, da so finske čete v bojih severno od Ladoškega jezera zajele danes 1500 sovjetskih vojakov.
Tudi sicer prevladuje v finskih vojaških krogih optimizem glede vojaškega položaja Finske. Po njihovem mnenju so večje vojaške operacije možne samo na Karelski c*ini, ki je ozka in daje priliko za primeroma lahko obrambo. Povsod drugod je možna samo Četnlška vojna.
Odhod diplomatov
iz finske prestolnice
Helsinki, 4. dec. br. Finsko glavno mesto so zapustila že skoraj vsa diplomatska zastopstva tujih držav. V Helsinkih je ostalo le še angleško poslaništvo. Nameščenci ostalih poslaništev so se že vsi umaknili iz Helsinkov v njegovo okolico.
V kratkem odpotuje v Stockholm novi diplomatski pooblaščenec finske vlade in bivši zunanji minister Erkko.
Iz Stockholma poročajo, da je doslej pribežalo na švedsko že nad 10.000 beguna cev iz severne Finske.
Italija na straži
Rim, 4. dec. o. (United Press). V službenih fašističnih krogih govore, da bo Italija Intervenirala, če bo Sovjetska Rusija skušala ponoviti svojo baltiško politiko tudi na Balkanu. Turinska »Stampa«, ki skuša raztolmačiti pasivno nemško zadržanje glede na sovjetski napad na Finsko, objavlja vest iz Bema, da sta se Nemčija in Rusija že sporazumeli, kako si bosta razdelili Rumunijo.
Sestanek zastopnikov
severnih držav
Pariz, 4. dec. p. »Matin« poroča iz Talina, da se bodo 7. t. m. sestali tamkaj zastopniki severnih držav.
Predlog za izključitev Rusije iz DN
ženeva, 4. dec. p. Argentina je poslala tajništvu Društva narodov zahtevo, naj se Sovjetska Rusija takoj izključi iz članstva, ker je z napadom na Finsko prekršila osnovne določbe pakta Društva narodov.
Bolgarija se še ni odrekla reviziji mej
Sofija, 4. dec. br. Ministrski predsednik dr. Kjoseivanov je dal danes tujim novinarjem zanimive izjave o bolgarski zunanji politiki, iz katerih je razvidno, da se Bolgarija še ni povsem odrekla svojim revizionističnim težnjam, čeprav jih namerava realizirati na miroljuben način.
Kjoseivanov je opozoril na miroljubno razpoloženje bolgarskega naroda, ki se noče zaplesti v nikak spor in tudi ne misli kovati dobička iz težav, v katerih bi se morda znašle bolgarske sosede. Bolgarija je tudi za sodelovanje z vsemi balkanskimi državami. Balkanski zvezi se doslej še ni pridružila, ker določa zvezni pakt stabilizacijo sedanjih mej in ohranitev neul-lyskega pakta. Take obveznosti pa Bolgarija nikoli ne bi mogla sprejeti. Bolgarija se še ni odrekla nadi, da ji bo mogoče nekoč spet na miroljuben način dobiti meje, ki jih je imela pred svojim porazom po zadnji balkanski vojni.
Katastrofa italijanskega potniškega letala
Rim, 4. dec. br. Danes se je v Bavarskem lesu ponesrečilo veliko italijansko Dotniško letalo, ki vzdržuje promet med Kalijo ln Nemčijo. V letalu je bilo 10 ljudi. Trije so bili mrtvi, sedem pa ranjenih.
Izvidnica na kolesih
V sedanjem konfliktu med Rusijo ln finsko so se izkazali zelo uporabne in hitre izvidniški oddelki finske vojske na kolesih
Karelija in Karelci
Zemlja, prebivalci, gospodarstvo in folklora
Velik del sedanjih bojev med Rusijo in Finsko se odigrava trenutno na karelskem ozemlju. Ta obmejna dežela je pri nas tako malo znana, da pač ne bo odveč, če seznanimo naše čitatelje z nekaterimi bistvenimi podatki o Kareliji in njenih prebivalcih.
Sovjetsko-finska meja gre po ozemlju Karelije, domovine Karelcev. Ozemlje meri v dolžino kakšnih 660 km v smeri od vzhoda proti zapadu in njegova širina znaša od 100 do 400 km Geološki sestav tega ozemlja sliči v marsičem sestavu Finske in Švedske. To je pokrajina, kjer se vrste jezera, gozdovi in kameniti predeli. Visokih gora tukaj ni in zaradi mraza niso ti kraji niti najmanj primerni za kmetijstvo. Doline pa so rodovitne. Živinoreja je precej dobro razvita in konji iz Karelije veljajo za najboljše konje na Finskem
Ta pokrajina je tudi bogata na zemskih zakladih in daje železno rudo, baker, svinec ter glino za porcelan. Močno je razvita tudi industrija kamna. Tod okoli lomijo granit in marmor in bivša ruska prestolnica Petrograd, današnji Leningrad, je tlakovan z granitom iz karelskih kamnolomov. Iz tega kamna je zgrajeno tudi nabrežje ob Nevi in mnogo leningrajskih kanalov.
V finskem predelu Karelije je nekaj večjih mest: Viipuri (Viborg), Sartavala (Serdobolj), Keksholm itd. V ruskem delu Karelije leži znani Petrozavodsk ter pristanišče Kemi na Belem morju.
Ruski del Karelije je pripadal Olonecki guberniji. Po revoluciji se je Karelija osamosvojila. Postala je avtonomna ljudovla-da v sestavu Sovjetske unije. Na Finskem živi približno milijon Karelov, v Rusiji pa četrt milijona, toda še ti so razdeljeni, kajti blizu 125.000 jih živi v Tverski oblasti, kamor so se ljudje umaknili za časa vojn med Rusijo in Švedsko. Karelci se počasi rusificirajo. Asimilacija s pomočjo zakonskih zvez je skoro nemogoča. Pri tem ljudstvu vlada namreč s strani moških velik despotizem, ki se uveljavlja v rodbinskem in družinskem življenju. Karelci se tudi slabo hranijo.
Rusi so se poslužili v svojem delu Karelije posebne taktike, začeli so ondi naseljevati svoj živelj, posebno v industrijskih krajih. Tako živi zdaj v sovjetskem delu Karelije že nad 400.000 prebivalcev. Karelci so povsod v manjšini. Tvorijo namreč komaj tretjino celokupnega prebivalstva, ki jih ruski živelj bolj in bolj preplavlja. Karelce loči od Fincev predvsem vera; slednji so evangeliki, dočim so Karelci pravoslavni
Ko je bil Petrograd proglašen za prestolnico Rusije, je začela osrednja in južna Karelija gospodarsko procvitati. Tudi trgovina se je dobro razvijala V 19. stoletju sta bila v Kareliji donosna samo gozdar-
stvo in ribolov. Pozneje se je razvilo tudi rudarstvo.
Oktoberska revolucija je dala Kareliji nov obraz, toda šele oktobra 1920. je bila med Rusijo in Finsko podpisana pogodba o novi meji med obema državama. Pozneje se je prebivalstvo uprlo. Rdeča vojska pa je napravila red in od 1. 1922. se mir ni več kalil.
Karelija je v folklornem pogledu bogata zemlja. Tam je vznikla »Kalevala«. finski narodni ep, duhovna svojina Fincev in Estoncev. V tej pesnitvi je mnogo junaštva in vojaškega duha. V bistvu obravnava boj človeka z naravo. Glavni junaki pesnitve so: Vajnemonen, tvorec narodnega instrumenta kantele, kovač Iljmarinen, čarovnik Lemnikejnen in narodni junak Pohjola. »Kalevala« je prevedena v mnoge kulturne jezike, deloma že tudi v slovenščino.
Karelci živijo čisto svojevrstno življenje po načelih, ki se jim zde pravilna. Tako jih n. pr. ni mogoče navaditi, da bi se držali gotovih predpisov pri zidanju hiš. Vsakdo zida hišo tako. da ima okna obrnjena na jug, ne glede na ulico ali cesto. Tako se na prvi pogled zdi, da je to ljudstvo zmešano, v resnici pa je le prevdarno.
Oficir rdeče vojske opazuje potek operacij
Strojnica v snegu
Sodoben letalski spopad
Angleški listi poročajo o dramatičnem spopadu nekega nemškega letala s tremi britskimi letali nad Francijo. Angleži so nemškemu letalu kmalu po pričetku bitke uničili enega izmed obeh motorjev. Dva izmed nemških letalcev sta takoj odskočila s padali, med tem je pilot markiral popolno nesposobnost svojega letala za boj in se je sam delal mrtvega ali vsaj težko ranjenega. Ko je eden izmed angleških strojev, ki je opazoval Nemca iz neposredne bližine, zletel mimo, je ta nenadno začel streljati na Angleža in ga sestrelil. Sele potem se je spustil na tla in se vdaL
Če se ne ves, zda] izveš:
da se nahajajo v Pečengu na finskem skem ozemlju izdatni rudniki niklja, ki so poleg nahajališč v Kanadi in Koledoniji največji rudniki niklja na svetli. Rudniki v Pečengu so last skupine »International Ničle Company of Canada« in jih vodijo kanadski inženjerji;	i
da je šef generalnega štaba finske vojske general Oesch švicarskega porekla;
da je sv. Barbara zaščitnica rudarjev, ki praznujejo nje god 4. decembra, tudi zaščitnica topničarjev;
da so Angleži dovršili propagandni film za svoje letalstvo. Predvajajo ga pod naslovom »Levu rase jo krila«;
da je stacioniranih v Litvi deset tisoč ruskih vojakov v štirih garnizijah;
da imajo v vseh večjih gamizijskih mestih Nemčije tečaje holandskega jezika;
da je francoska vlada sprejela sklep o posebnem obdavčenju vseh, ki iz kakršnega koli vzroka ne služijo pri vojakih
da je finska vlada ukazala ugasiti svetilnike, ki rabijo ladjam pri plovbi v pristanišče Viborg;
da je bila žena ruskega komisarja Molotova, doslej komisarka za ribarstvo. postavljena na razpoloženje.
Na opazovaliSču
Tudi finska armada razpolaga s tanki, vendar se zdi to orožje v pogozdovanera svetu
neokretno
Finska ob Ledenem morju
Kakšen pomen ima za Finsko pas ob reki Pečengo
Ena izmed sovjetskih zahtev nasproti Finski se tiče ozemlja ob Severnem Ledenem morju, ki ga je Rusija L 1920. odstopila F-nski. Ena izmed prvih vesti v sedanjem spopadu pa je poročala, da so boljše viki zasedli finski del tako zvanega Ribiškega polotoka, Ribačija, Ne gre pa samo za ta polotok, temveč za dosti večje ozemlje, za katero sta se stoletja borili Rusija, Norveška in švedska, ki je do L 1809. vladala nad Finsko. V jeziku moderne politične geografije bd to ozemlje označili lahko za koridor.
Finci imenujejo to sporno ozemlje po reki Pečengi. ali kakor oni pravijo Petsa-mi, ki se po sredi koridorja pretaka proti Ledenemu morju. Ozemlje v gospodarskem oziru ni čisto brez pomena, saj smo slišali, da so na njem rudniki nikla. Dosti je tudi vodne sile za proizvajanje električnega toka. Se važnejše pa je dejstvo, da je zaradi Zalivskega toka na tem kraju globoko pristanišče, ki pozimi ne zaledeni in ki omogoča mimo Severnega rta zvezo z Atlantskim oceanom. To prednost uživa tudi znano sovjetsko pristanišče Mur-mansk, ki leži malo bolj na vzhodu v zaščiti globoko v celino zajedenega fjorda. Za Rusijo samo ponovna vrnitev tega ozemlja ne bi pomenila dosti, saj ima do-
volj nadomestila zanj, tem težje pa bd zadela Finsko ki njena vzhodnomorska pristanišča pozimi zmrznejo in so tudi v morebitnem spopadu v Baltskem morju izpostavljena sovražnim napadom, kakor se je pokazalo baš v zadnjih dneh.
Vas LMnahamari, ki leži ob izlivu reke Pečenge, se je pod finsko upravo žeto razmahnila, Tu natovarjajo pred vsem les, a tudi posušene ribe, ki jih prevzemajo večji del italijanski parniki. Drugače je ob divji strmi obali tega ozemlja le še nekoliko ribiških vasi. V notranjosti je važnejša vas, ki se imenuje po obeh ruskih svetnikih Borisu tn Glebu. Tu je ruski svetnik Trifon v 15. stol. postavil cerkvico za nomadizirajoče Laponce, danes stoji tam velika pravoslavna cerkev. V bližini je že norveško obalno mesto Kirkenes.
Prebivalstvo je v notranjosti deželice skoraj izključno laponsko. Bavi se z rejo severnih jeienov. Po 1. 1920. pa se je priselilo mnogo Fincev, zlasti na obali ter v J&niskoskiju, kjer je pomembna električna centrala in kjer se je naselilo kakšnih 11.000 ljudi. V bližini te naselbine so rudniki niMa, v rekah izpirajo tudi zlato in del prebivalcev se bavi s prodajo kožuho-vine.
Živi šah v Curihu
Saniteta pobira grenadirje, kraljeve korake spremljalo
fanfare
Vojaki rdeče vojske z mltraljezo v sneženih plaščih
V	Curihu so priredili v soboto zanimivo šahovsko igro. Odigrala sta jo najboljša švicarska šahista Grob in Johner, in sicer na »šahovnici«, ki je merila 25 m v kvadrat, torej 625 kvadratnih metrov.
Figure so bile žive, in sicer so jih predstavljali člani curiškega dramskega društva in nekega plesnega študija. Ti sodelavci so nosili lepe rokokojske kostume, pričenši s kraljem, ki ga je spremljal dvorni norec, do kmetov, ki so se borili kot lepi grenadirji. Štirje po 3 m visoki stolpi, ki so jih stražili vojaki, so branili vogale ogromne šahovnice, a štirje majhni poniji, dva bela in dva črna, so izvrševali svoje šegave skoke. Figure so se gibale po polju v obliki srednjeveške igre in po navedbah obeh mojstrov.
Vsaka poteza je trajala okrog 40 do 50 sekund, tako da je bilo vse stalno v gibanju. Ko je padel kakšen grenadir, je prihitela saniteta, da ga odnese. Klicarji so nakazovali vsaki figuri njeno mesto. Kadar je stopil kralj naprej, so se oglasile
Za klobukom v smrt
V	Kromerižu je veter 201etni služkinji Luisi Scheidererjevi odnesel klobuk. Ko je stekla za njim, ji je na vlažni cesti spodrsnilo. Padla je in preden se je mogla dvigniti, jo je povozil neki avto ter tako težko poškodoval, da je med potjo v bolnišnico umrla.
Novo cepivo zoper grižo
Berlinskemu profesorju dr. Priggeju je baje uspelo izdelati novo cepivo zoper grižo. Proti tej bolezni, ki nastopa vedno znova epidemično, doslej niso imeli zanesljivega leka.
fanfare, a če je bil v nevarnosti, so zaropotali bobni. Že sam pohod figur v zatem-nelem prostoru, v plapolajoči svetlobi pla-menic in ob grmenju bobnov, je bil številnemu občinstvu v velik užitek.
ANEKDOTA
Ermete Zacconi, veliki italijanski tra-ged pripoveduje svojim prijateljem rad zgodbico iz davnih let, ko je kot mlad, reven mladenič potoval iz kraja v kraj, da bi nastopal v svojih najljubših vlogah, zlasti kot Romeo. Nekega dne je pešačil po deželni cesti, ko je pripeljal za njim voznik, ga sočutno pogledal in dejal: »Ali si ti Romeo?«
»Sem,« je odgovoril utrujeni pešec. »Potem sedi na voz, da te bo Julija prej mogla objeti,« je rekel voznik.
VSAK DAN ENA
»Jaz vas bom že naučil, kako se dvori
moji hčeri!«
»Kaj res hočete to? Ce se vam stvar posreči, vam bom neskončno hvaležen. Doslej namreč s svojo spretnostjo nisem niti najmanj uspeL«	(»Politiken«)
Zane Grejr:	30
Zakon zapada
Roman
»Tedaj je stvar seveda precej drugačna, in če vam smem vrniti dober svet za dober svet — pošljite svojo sestrico nazaj, od koder je prišla, kajti za takšne frajlice Tontska krajina ni pravi kraj.«
To rekši se je priklonil in izginil, Mary pa se je počasi vrnila k šoli. Po vsem Hatfieldovem nastopu se ji je zdelo, da ne more biti tako malo prida kakor njegov sloves, in s svojo zadnjo pripombo je imel docela prav, kajti > Georgia res ni bila ustvarjena, da bi živela med temi preprostimi odkritimi ljudmi.
Pri vhodu jo je čakal Enoh.
»Nu, to je bilo hitro opravljeno,« je menil in se nasmehnil, »kakor burja je privihrala nazaj! Ustavil sem jo in ji rekel, da ji bom zdaj kot starejši svak vendarle nekakšen drugi očka in da mora biti zaradi tega prijazna z menoj — veš, kaj mi je odgovorila?«
»Ne morem si misliti.«
»,Opekli si boste prste, da bo joj'! je pihnila, tako ošabno, da enakega ne pomnim.«
Pri tem se je dobrodušno zasmejal, a Maryji so bile solze dosti bližje od smeha.
Ko sta znova stopila v plesno dvorano, je bila slika izpremenjena. Otroke so bili spravili k po-
čitku — mirno so spali v kotu drug zraven drugega, odrasli pa so se veselili pridobljenega prostora, ki jim je omogočal hitrejše in še bolj razposajeno plesanje.
Nato je prišel odmor, med katerim so gospe in gospodične ponujale obložene kruhke, pogače in torte, ki so jih použivali molče in z veliko naslado. Mahoma pa je Henry Thurman vnovič zapraskal »tuš« in naznanil:
»Žalostna novica, gospoda moja — skladancev z ledom je zmanjkalo!«
»Nič čudnega,« je hripavo zarenčal Tim Mat-thews, »Wess Thurman jih je sam vsaj dvajset pojedel.«
»Kakor da ste jih drugi manj,« je ogorčeno vzkliknil Wess, »vsi ste se basali s sladoledom.«
»Nekateri pa še z nevarnejšimi stvarmi,« Je Enoh dodal, in vsi so se zasmejali, tako da je bil pripetljaj poravnan.
Maryji se je vobče zdelo, da je nevarnost resnih prepirov za zdaj minila. Cal je sedel pri svojem stricu Gardu, s katerim sta se vneto pogovarjala, in vobče je bilo podoba, da nima oči za ženski spol. Bid Hatfield se je bil povzpel na okensko polico in je imel pred družbo mladih deklet, ki so ga napeto poslušala, očividno zelo zanimivo predavanje. Georgia je bila pravkar sedla pod eno izmed svetilk, kar po Maryjinem trdnem prepričanju gotovo ni bilo naključje, marveč hladen račun. Tuok Merry je bil videti srečen v izključni posesti gospodične, ki jo je oboževal in ki se ji nihče drug ni več upal približati. Tim Matthews je bil sicer zaripel kakor rak in nrčno neobrzdanega jezika,
toda njegova pijanost je bila videti dobrodušna. Enkrat je sicer kazalo, kakor da bi hotel razjarjeno poskočiti izza vrat, pri katerih ie sedel, a tovariši, ki so ga obdajali, so ga zgrabili in potegnili nazaj.
Ko so pospravili vso jedačo, je Henry Thurman spet vzel gosli v roke in zaklical:
»Dajte otroci, nikar se ne izgov?: jajte, da ste trudni — pokažite nam, kdo je vztrajnejši: Adam ali Eva!«
Na vsakem teh plesov so se plesalci in plesalke borili za slavo, kdo bo »spravil drugega pod mizo«, in prav nocoj je imelo častihlepje deklet nekaj upanja v uspeh, kajti za cowboyi je bil najtežji, najnapornejši teden vsega leta, teden lovljenja čred in izbiranja živali, ki jih ie bilo na jesen prodati. Zato so tudi z radostjo pozdravila starčev poziv, fantje se pa niso dali osramotiti, in spet je vse zaplesalo, kakor da gre za življenje in smrt.
Tuck Merry je popiosil Maryjo za čast da jo sme »nekajkrat zasukati pc dvorani,« kakor se je izrazil, in Mary mu ni mogla odbiti, če ni hotela biti nevljudna. K sreči je dolgin kmalu sam opustil brezupne poizkuse, da bi prišel z njo v takt in jo je smejč se odvedel nazaj na nien prostor. Porabila je to priložnost ter ga vprašala:
»Ali je res, kar mi je pravil Enoh Thurman, da ste imeli pretep?«
»Tako se zadevica skoraj ne more imenovati, spoštovana gospodična,« je muzaje se odvrnil, »samo pest sem nastavil nekaterim cowboyem, da so se zaleteli vanjo. Bila je prava moritev betlehem-
skih otročičev — trije izmed gentlemanov, ki so mi oporekali pravico, da plešem po svojem okusu in s komer mi drago, ležijo še zdaj zunaj v gozdu.«
»A to je strašno!«
»Oh, saj ni tako hudo. Preden bo treba spet na delo, se bodo gotovo ovedelL«
Z dobrodušnim nasmeškom se je poslovil, Mary pa se je odslej zadovoljevala s tem, da qe gledala ples, zlasti ker je postajal čedalje bolj divji in sporov za venec vztrajnosti čedlaje bolj ogorčena.
Stari Henry Thurman ni poznal utrujenosti, skoraj nenehoma je goslal in pel po taktu godbe kratke kitice, ki si jih je sam izmišljal in ki so jih skromni poslušalci vsakikrat vriskaje pozdravljali. Najprej se je obrnil k damam: »Dajte, dekleta, ne popustite, pod mizo jih spravite, s sramoto pokrite! Kronam stvarstva, gospodom raja Od napora že sapa uhaja.«
Nagnil je glavo na stran, se s prekanjenim nasmehom zahvalil za bučno pohvalo, nekoliko pomislil in spet zapel:
»Cujte fantje, kaj bi vas prosil: Tuck Merry jo je dal 2e trem po nosa; le glejte, da ne boste vsi tepeni — da ne bo Adam premagan po ženi!«
Okoli treh zjutraj se je bil ples stopnjeval malone do besnosti, a gledalci so bili že utrujeni, skoraj vsi pogovori so bili utihnili, slišati je bilo samo divji topot in drsanje, cviljenje gosli in ropot palic, pri katerih so se cowboyi vrstili, da so udarjali plesalcem takt