27. številka. , v sredo 4. februvarjs. XVI!I. leto, 1885. Ilfcajft vsak dan meter, izin^i nedelje in praznike, ter velja po polti prejema.. M a vstnj sko-oger »ke dežele za vse l.-to 16 gld., M p 1 leta 8 gd., M Jetrt ete 4 gld, za jed« mest" 1 M .40 kr. - Za Ljubljano h rez pošiljanja na £m i* Sn hita 13 gld M fctrt leta a gljl 30 k, /a jeden inos,,. I g.l 10 kr. Za police na dota raćuna »o po J 8 10 kr. za mesec, po 0 kr, •» Satrt lata. — Za laje delala toliko ve*, kolikor poitnln« sante. Za oznanila plačuje se od tetiristopne petir-vrst,, po 6 kr., če ne ozti»> Io jedenkrat tiika, po 5 kr., ć»> n dvakrat in |>0 1 kr, to m trikrat ali veekrnt tiska. Dopisi naj se izvole Iraiikoviiti. - Rokopisi bo no vrafajo. Ured ništvo in upravniAtvo jo v Frana Umi M«, ,Gle4»t!lb atoibu". UprnvniStvu naj se blagovolijo pošiljati narom.ne, reklamacije, oznanila, t..), vse administrativno sUari. Vabilo na naroćbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, staro gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovo, da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za v^e leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 „ „ četrt leta........ 3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 ,, Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — ,, „ jeden mesec.......I „ 40 ,, K notranjemu položaju. Šesta, zadnja zborba državnega našega zbora se nagiba v zaton in čez kratke mesece devali bo-demo celo šestletno obdobje na kritično tehtnico. Poslanci naši nam bodo slikali prošlost in sedanjost, slikali bližnjo bodočnost. Kako bodo to storili, da nam zadovoljijo nadeje, da nam osladijo bodočnost? Ko je nastopila sedanja zlatoustim vlada, ko so pred šestimi leti poslanci slovenskega narodu od-liajali v državno zbornico, koliko je bilo pri nas mladostnib src, ki so se zazibavala v sladke sanje in nnskakovala svitle gradove! Le redki so bili na Slovenskem možje, ki so nas svarili pred optimis-mom, češ: „Lord Poodlc goes out, Lord Noodle comes in", ali po naše: „Kabineti se spreminjajo, politika pa ostane, kakor je bila." Toda tudi mej temi bi najhujši črnogleda nikdar ne bil mislil, da bode koncem Šestletne te zborbe, po tolikih letih jednakopravnostne politike še toliko naših narodnih terjatev nedoseženih, da! celo tako malo za likvidovnnjc pripravljenih I Kaj ste, gospodje poslanci, »prislužili*, kaj ste nam »prinesli" s tlake, ki ste jo v našem imenu celih šest let opravljali grofu TaafTcju in državnemu eraru? Tako bodo povpraševali znvedni volilci, a v odgovor nam bodo naši zastopniki kazali prazne roke in žalostne obraze. Uvideli bodemo, kakor že sedaj vidimo, da se ta parlamentarna tlaka čisto nič ne razločuje od tlake pred 48. letom, da se mora opi avl jati, da pa ni druzega, nego zamuda časa in potrata moči. In koliko se misli doseči v bodoče za izvršenje slovenskega programa, — na to vprašanje bodo nam poslanci naši javaljne mogli dati povoljen odgovor. Sedanjost nas pripravlja za pesimizem. Naši poslanci bi radi bili možje-beseda, a vselej ne morejo. Isto usodo imajo i drugi slovanski poslanci, katere doma čakajo bridka očitanja. Nove volitve se bližajo in kdor naše parlamentarne razmere sodi po parlamentarizmu in ustavi, ta bi mislil, da bode vlada sedaj ob dvanajsti uri oborožila svoje zveste poslance z deli in pridobitvami, ki v bodočih volitvah pripomorejo njim do nove zmage in vladi do nove podpore. Kako se ta moti! Kar poslanci vzamejo sabo za odhodnico, to je že pripravljeno na Taaflejevi mizi, namreč: 1. Davčna novela, ali po domače več davkov, ki jih ministri štejejo 2 milijona, hudobni matematiki pa 4—G milijonov goldinarjev; da jih bodo plačevali tudi Slo- venci, učila bode bližnja prihodnjost; 2. zakon proti socijalistom, ki ga poredneži imenujejo „Schlauch-paragraphengesetz" in ki se bode kakor vrv ovijati dal okolu vratu naše svobode za sedaj samo pet let; 3. petnajst milijonov, ki jih bodo tudi slovenski obdavkovanci odplačali za — dolenjsko železnico, pardon! za regulo vanje rek v Galiciji; 4. predloga za severno železnico, ki bodo pol veka še oznanjala nam in našim potomcem, kako se pri nas milijoni zapravljajo in krajcarji rubijo. Pravite, da naj neham s temi dobrotami? Rad! Te grenke medicine torej bodemo použivali, ali brez sladkorja? Ne popolnem, čita se, da klerikalci (lobodo nekaj, tudi Čehi nekaj — in mi Slovenci? Mi Slovenci dobodemo za žrtve, ki jih nam poslanci vladi na ljubo narekujejo, nekaj — v papir zavitega. Kaj, to je se ve da tajnost tajnih kabinetov. Le toliko vemo, da se je drugim frakcijam desnice obljubilo nekaj določenega, našim poslancem pa nič določenega, nego le fraza, da se bode ozir jemalo na naše narodne zahteve. E, ta papirček smo že tolikokrat odprli, pa ničesar nesmo v njem našli, tako da tudi sedaj ne upamo dobiti iz njega jed-nakopravnosti jezikovne, pravičnega upravnega osobja, Dolenjske železnice, obrtnih šol in druzega potrebnega v narodnem in gmotnem oziru! Tako torej grof Taaffe skrbi, da imajo poslanci lažjo odgovornost pred svojimi volilci. Tudi to vedenje sedanjega kabineta v zadnjih urah zborbe kaže nam jasno, da se grof Taaffe v sedanjem položaji vrlo dobro počuti, da si unieje okoristiti parlamentarno situvacijo. Desnica ima majhno večino, a ima jo le takrat, kadar grof Taaffe to hoče. Če hoče desnica biti desnica, ubogati mora njega! Ce jej vrhu življenja še kaj druzega chi, to je že posebna milost, a da jej neče dajati tega, kar ona želi po svojih državno-pravnih in narodnih programih, o tem nas je dovolj uveril, zaradi tega tudi prazne roke slovenskih poslancev. In ta žalostna sedanjost prognostikuje nam še žalostnišo bodočnost! Prvič zaradi ravnokar omenjene konstelacije, a drugič zategadelj, ker hi si grof Taaffe za bodoči državni zbor rad ustrojil močno srednjo stranko, ki bi klube narodne (zlasti češki klub in — ali ste čuli oricijozni vrišč zastran bodočega jugoslovanskega kluba V) oslabila in vlado storila od njih popolnem nezavisno. Ako se mu to posreči, potem se narodni klubi, narodni programi pogreznejo v parlamentarne ničle, narodnostne terjatve bodo izročene eksekutive — milosti. Navzlic vsemu temu dalo bi se tačas izvoje-vati tudi kaj za naš narod. Vlada naših poslancev potrebuje, kolikor toliko ugoden je čas sedanjih transakcij tudi za naše zahteve. Pogled v bodočnost nam kaže, da bi bil „pericu luni in mora" mogoč, da bi utegnil biti usodepoln. Katera poslanska vest bi mogla kaj tacega prenašati? Vlada in naše šolske razmere. Iz Trsta 2. febr. [Izv. dop. | Nekateri ljudje so res kaj čudni, da vsako ne-všečno besedo na-se obračajo. Ali res koga njegova kratkovidnost in nevednost toli peče, da nase obrača besede v mojem zadnjem članku, če prav pisatelj s temi ni meril ne na tega moža niti na onega V Kdor v javnosti dela, ne smel bi nikdar izpozabiti besed, katere glasoviti Spinoza zdravitelju posebno priporoča, namreč „neque riderc, ncquc llere, nec dete-stari, sed intelligere." Glede na to tudi ne mislim preiskovati, kaj je kdo vedel, ali kaj ni vedel, kaj je poznal ali kaj ni poznal, kuj je kdo prijavil ali ni prijavil. To raziskovanje bi resnico pokazalo, a pogazilo bi laž in vzbudilo nekaj novega gneva. Člo-veče, ne jezi se! zaklical je bil v državnem zboru češki poslanec Gregr znanemu Carneriju. Zadnjič sem tožil, da vlada nasproti Lahom prav ničesar ne stori, da bi tudi drugim narodnostim varovala narodne pravice. A česa se imamo nadejati od vlade, ki še lastnega zavoda nasproti Labom neče braniti? Da bi polahovanje pospeševali, sklenili so naši mestni očetje z velikimi stroški ustanoviti laško učiteljišče v Trstu. To vprašanje se je v zadnjem mestnem zboru rešilo in ustanovitev re-čenega zavoda sklenila. Slovenske okolice zastopnik g. inžener M. Živic se je jedini proti vil predlogu ter ga s tehtnimi razlogi pobijal. Le škoda, da se mu ni pridružil nobeden izmej drugih odbornikov. Pri tej priliki se je očitno pokazala vsa vladna po-gumnost! Ko je g. Živic govoril zoper ustanovitev loškega učiteljišča v Trstu, kazal je tudi na c. kr. učiteljišče v bližnjem Kopru. Poleg tega bilo bi novo ustanovljeno v Trstu popolnem odveč, kajti Koprsko ima poleg slovenskega in hrvatskega oddelka tudi laški oddelek. Ko bi uravnava tega laškega oddelka Italijanom ne bila po volj i, lahko se mestni zbor Tržaški pritoži pri vladi ter jo naprosi, da bi učni načrt laškega oddelka v Kopru nekoliko prenaredila. Sedaj se v zboru vsuje toča — ne na Živica, ampak m c. kr. učiteljišče v Kopru. Naučni minister Tržaški, glasoviti Mojzes Luzzato, sin izvoljenega ljudstva — kar čitatelj že iz imena lahko sklepa — ustane in začne udrihati po c. kr. učiteljišči v Kopru. Celo neki dopis v „Neue Freie Presse" o c. kr. učiteljišči je klical na pomoč, da bi le mogel blata dovolj debelo nakidati na rečeno učiteljišče. Ni kdo naj ne misli, da Sfl je v zaprti sobi, v zasebni družbi tako govorilo in ropotalo, tako strastno udrihalo po zakonito ustanovljenem c. kr. učiteljišči v Kopru. Godilo se je to v javni seji, v pričo c. kr. zastopnika, v pričo c. kr. namestniškega sovetnika (po imenu) grofa (Jiovaneliija. V Ljubljani bili bi v takem slučaji zbor zaključili, če ne celo razpustili, a >se drugače c. kr. vlada postopa nasproti Lahom v Tržaškem mestnem zboru. (J. kr. vladni zastopnik imel je kar jpzik zavezan, kar črhnil ni, ko je bila vender njegova dolžnost očitno prosvedovati zoper toli neosnovano grajanje c. kr. zavoda in ga braniti. Posledice prepuščamo razumnemu čitatelju; kratko-vidneži jih pač ne bodo znali izvajati ter bodo v bodoče, pri novih volitvah v Spomladi, znova par ordre — glasove lovili za konservativne inaineluke, ki pa slovenski narodnosti neso nič manj sovražni nego najbolj napeti irredentovei. — Radovedni smo le, ali bode vlada pustila, da bi Labi v mestu ustanovili novo gnezdo, v katerem se bi imeli izključno laški tiči valiti. Mogoče je vse — troške pa bodemo plačevali tudi vsi in Slovenci poleg tega še trpeli, da bodo ti z laško napetostjo navdihnem učitelji trpinčili in morili slovensko narodnost. Zadnjič sem bil omenil, da one zakonske določbe o ustanovljeni i tujih šol nikakor neso jasne in trdne, kar se najočitnejše kaže že v tem, da se vlada sama nikakor imče opirati nanje nasproti Labom v Trstu in v Istri. Vprašal sem bil, zakaj c. kr. vlada v Trstu ne prisili mestnega zbora, da bi Nemcem in Slovencem ustanovil nemške in slovenske ljudske šole! Zakaj se vender vlada za priljubljene jej Nemce v Trstu ne potegne ter no prisili mestni zbor, da bi jim moral ustanoviti ljudsko šolo za dečke in deklice? Zakaj vendar c. kr. vlada na lastne stroške In je z denarjem vseh davkoplačevalcev tej peščici Nemcev uzdržuje tU \ Trstu toli U%V dragi ljudski šoli? Glejte vlada vzdržuje deško nemško ljudsko šolo v lastnem poslopji in slednje poddruž-nico v drugem delu mesta v najeti hiši Za to šolo potrosi le glede na učiteljsko osobje sedaj 20.640 goldinarjev; razen tega plačuje za poddružnico v tuji hiši le najemnine nad 3000 goldinarjev. Za učiteljice dekliške šole potrosi leto in dan sedaj 10.800 goldinarjev. K tem svotam bi morali prištevati >e troške za kurjavo, snaženje itd. skratka tako imenovano povprečino. Lahko se reče, da vluda za nemški ljudski šoli v Trstu (pri sedanjih vzporednicah) potrosi leto in dan okoli 36.000 goldinarjev! Ta števila pač. za se najočitnejše govore, da jim ni treba ničesar pristavljati in jih nikakor pojasno-vati. Zakaj pa skrbna c. kr. vlada tudi nam Slo-vencem ne ustanovi slovenskih ljudskih šol v mestu? Saj tudi mi davke plačujemo! saj so tudi za nas iste ustavne [travice! Ues, da naše dalekovidno po- j litično društvo „Edinost" je bilo izpozabilo, nabirati date. koliko za Solo godnih otrok imamo Slovenci v mestu Ono ogromno število slovenskih starišev ne zadostu e zakonitim terjatvam, seveda le v tem slu- i čaji ne, ko bi se pravica imela priznavati Sloven- I cem. Društvu Edinosti hi pisatelj teh vrstic lahko pokazal, kako bi onej pomanjkljivosti brez vseh sitnosti in brez vseh troškov pomoglo, ko bi sta-tistični podatki zadnjega ljudskega štetja bili bolj zanesljivi. A vsak razumnik v Trstu doiiro ve, kako so Lahi delali pri omenjenem ljudskem štetji. V | Trstu so nas Slovencev kar mnogo tisoč požrli. In vlada je vse to pripuščavala, odobravala, priznavala! To sleparijo je celo podpirala z nova vpeljanim obče- j valnim je/ikom. Zato so nam toli neugodni oni nezanesljivi statistični podatki. A društvo „Edinost" | vedelo se bode gotovo tudi tukaj |.omagati ter iz- : kazati velikansko število slovenskih za šolo godnih otrok, ki se pa sedaj v laskih mestnih šolah le po-lahujejo ali pa v vladnih nemških učilnicah le po-nemčujejo. Vlada bode nam Slovencem kaj ugodnega napravila! Iz zanesljivega vira sem izvedel, da se ista c. kr. primorska vlada protivi z rokami in nogami, ko so rodoljubi sprožili, da hi se v c. kr. srednjih : šolah v Trstu (zlasti na gimnaziji) uravnal in primerno razvil pouk materinskega jezika (slovenščine). Pri tem vprašanji bi c. kr. vlada pač lahko brez najmanjše sitnosti zadostila toli pohlevnim in opravičenim zahtevam slovenskim. To bode sedaj gotovo storila, ker ima na praporu zapisano popolno narodno ravnopravnost, ki je po slovesno oklicani ustavi tudi slovenskemu narodu zagotovljena. Na sadu Izpoznavamo drevo. In kdor ni slep in gluh, zmotril se je že doslej lohko, koliko imamo pričakovati od najhujših načelnih nasprotnikov našega naroda. Ruščina kot občni slovanski slovstveni jezik. Znani profesor Lnmanskij imelje„ v Pctcrbur-skem slavjanskem blagotvoriteljnem obščestvu" govor o nalogih tega društva. Posebno zanimiv je bil oni del tega govora, ki se tiče važnosti ruščine za vse Slovane in ki slove: „Jedna glavnih nalog „Slavjanskega obšeestva" je razširjenje ruskih knjig po neruskih slovanskih deželah. Seznavanje zapadnih Slovanov z rusko slovesnostjo, razširjenje ruskega jezika mej izobraženimi razredi bilo je že večkrat povod raznim razgovorom in razpravam. Pri tem se je navadno raz-govaralo o vprašanji, je li mogoče za Slovane jedinstvo slovstvenega jezika in ali jo potreben za nje občni diploinatiški organ za vzajemno obči nje in razumljenje, ali naj jim v to služi kak neslovan-ski jezik, n. pr. francoski, nemški, ali naj jih pa zjedini ruščina, kakor je zjedinila visokonemščina literarno Nemce, toskanščina pa Italijane? In pri nas v Rusiji, v zapadnih slovanskih zemljah rešuje se, kakor je znano, to vprašanje različno. Jedni na primer mislijo, da hi literarno zjedinenje .Slovanov s pomočjo ruščine bilo jako lepo in možno, ter to moramo le želeti. Drugi mislijo, da bi to bilo lepo in ter bi bilo želeti, da se pa ne da* uresničiti. Tretji pa pravijo, da to ni dobro, ker bi rušilo zares prekrasno in Slovanom priljubljeno načelo ravnopravnosti, in tedaj ni želeti, pa se k sreči tudi ne da izvesti. To tako različno razumljeno vprašanje, vselej vzbujajoče gorečo borbo, je v praktičnem smislu vprašanje bolj ali manj oddaljene bodočnosti, teoretično pa pripada še k nerešenim in odprtim vprašanjem. Pa naj bodo že kakorkoli različni nazori o bodočnosti ruskega jezika v slovanskem svetu, ven- dar vam odgovarjajo vsi, kateri poznajo to stvar, da je znanje ruščine v besedi in pismu gromadno napredovalo poslednja desetletja. Še pred petdesetimi leti so bili redko raztreseni ljudje, ki so umeli ruščino mej avstrijskimi in balkanskimi Slovani, pred dvajsetimi leti šteli so se že na desetine; sedaj pa že na tisoče. Ne samo jedna stotina jih dobro govori in piše po ruski; drugi pa dobro govore in razumejo; tretji pa lahko razumejo ustni in pismeni ruski govor. V slovstvenih in inteligentnih krogih vseh zapadno-slovanskih narodnostij smatra se poznanje ruskega jezika in literature za nravstveno in umstveno obligatno, ako se tudi ne zahteva pri državnih izpitih. Potrebnost učebuikov ruskega jezika, ruskih slovarjev, in zgodovin ruske literature vedno narašča. Želeti hi bilo, da bi se izdal popolni zapisnik vseh ruskih učebuikov v različnih slovanskih narečjih, kateri so izšli poslednja dve ali tri desetletja in prevodov ruskih pisateljev ki so izšli posebej ali pa bili natisnem v časopisih. To bi bil res jako koristen in zanimiv katalog. Jasno bi nam bilo v kakih kotih zapadnoga slovanskega sveta, na jugu ali na severu je sedaj znano in priljubljeno mnogo ruskih imen, čitajo se z veseljem ruska tlela. Vsi, ki so kedaj bili v zapadno-slovanskih deželah, ali imajo zveze l ž njimi, vedo iz skušnje, kako tam potrebujejo ru-Skih knjig. Res je, da v nekaterih deželah povpra- i sevanje po ruskih knjigah včasih utihne in pada, pa se zato v drugih baš tedaj povekša. Sploh pa j to povpraševanje oslabeti ne more. Naj kriče, j kakor hočejo ne dobro želeči sofisti, prodani pisari in nedobroželjateljl ruskega prosveščenja, kateri hi j najraje kakor hitro je mogoče namestili prazne stolice Peterlmrške Akademije Znanostij z raznimi pri-šlimi in baltiškimi Nemci ali Židi, da bi kričali o propadu ruske znanosti in ruskih vseučilišč, vender je resnica, da ruska znanost in ruska vseučilišča še nikdar neso stala tako visoko, kakor sedaj, četudi še no stoje na tej visokosti, kakor bi bilo želeti. Ruska znanost začne v resnici cveteti v našoj domovini, ko bode ruska vlada dala le polovico teh vsot. kakor jih dajeta Francija in Nemčija za učene ekspedicije, napravo laboratorijev, kabinetov in klinik kadar prenehajo naši veljavni, uplivni in bogati ljudje na ruske učenjake gledati z zaničljivim nezaupanjem in bodo njim skazovali le del tega zaupanja, katerega skazujejo na zapadu svojim in našim učenjakom, in čislali nalogo naše domače znanosti. Pa vkljub neugodnim razmeram za razvoj znanosti in višje izobraženosti v Rusiji se vender ruska znanost, katero goje in širijo ruska vseučilišča in drugi višji zavodi naši, vedno razvija in vidno napreduje, Povpraševanje po ruskih knjigah v zapadnih slovanskih deželah mora vedno naraščati in množiti se, a nikakor se ne bode pomanjšalo ali palo. Sem ter tja vpliv nenavadnih dogodkov in posebnih okoliščin spodbuja k izučenju ruskega jezika in slovstva. Potem se pri Slovanih h kratu pokaže za to dovolj energije in veselja. Tako je bilo po slovanskem shodu v Moskvi. Tako je bilo za hercegovskega ustanka srbske in bolgarske vojno. Ni treba baš preroškega duha, ne posebne bistroumnosti, da bi videli, da bosti dve ali tri take okoliščine, spodbujajoče k učenju ruščine prig dile se v 1885. I. (Dalje prib.l Politični razgled. N^tranj** dežele, V L j u b 1 j a n i 4. februvarja. ,.Politik" misli, da je nemogoče, da bi vlada hotela na račun v Chiangch-eng je meni, cesarju kitajskemu, znan po svojoj praktičnoj delavnosti, udanosti in vernooti, ter bode brez dvojbe dobro izvršil kaka eventuelni pogajanja. Po sklepu Nebes poklican, prev/eti dou* ščino svo ih podanikov, smatram Kitaj in inozemlje k-1 jedno rodbino z jednacimi nazori Moja želja je, da se utrjuje prijateljstvo z Vašim Veličanstvom in hi oba naroda živela v miru." Novi poslanik je 40 let star in je rojen v Kia-Chingu. V Kitaji je znan kot dober belestrističen pisatelj. Pred štirimi leti bil je imenovan poslanikom v Japanu. Te službe pa ni mogel nastopiti, ker mu je oče umrl in po kitajskih običajih mora vsak Kitajec žalovati tri leta ter ta čas ne sme opravljati nobeno javne službe. General Katargi, ujec »rbsHCg i kralja, odšel je v Peterhurg.. (lovori se, da se ima jako važne stvari dogovoriti z rusko vlado. Srbija bode poskušala zopet približati se Rusiji. Kakor javlja „Novoje Vromja", je rusko naučno minlsterstvo spoznalo za potrebno, da se katoliškim duhovnikom, ki veronauk v učilnicah v zapadnih gubernijah poučujejo v ruščini, dado ista prava, kakor jih imajo drugi učitelji na teb učilnicah. Francoska zbornica vsprejela je izredni budget pomorskega ministerstva. — Soubevranov predlog, da se prodajo državne železnice se je zavrgel. — Pariški mestni zbor se je v petek posvetoval o jako radikalnem predlogu Val lian ta, kako naj bi se odstranila delavska kriza. Izročal je ta predlog posebnemu odseku v pretres. Samo odstavek I. dfl so osnuje stalna delovska komisija je takoj v plenumu vsprejel, odstavek (i, da se razdeli liO milijonov frankov mej Pariške delavske zadruge pa zavrgel. Nemški državni zbor bode do Velike noči končal svoje zasedanje. Poslanci pa tudi vbr'ni krogi žele, da se zasedanje dalje ne raztegne. Kd pa ima zbor še precej stvari rešiti in mej njimi nekatere velike važnosti, se zborovanje ne bode smelo nič pretrgati. Na pruski deželni zbor se ne bode moglo nič ozirati, četudi sedaj zboruje in je več državnih poslancev tudi v deželnem zboru Državnozborska komisija za pretresovanje predloge osubvencijonirauej pamiŠkej vožnji je pri drugem branji zavrgla airiško, indijsko in avstralijsko progo ter vsprejela le vzhod« njoazijsko. Na to so izjavili konservativci, da jim je samo poslednja proga premalo, ter bodo rajši glasovali proti vsemu temu zakonu pri končnem gh-sovanji v komisiji, da si obdrže potem popolno svobodo v zboru samem. Svobodnjaki pa sedaj izjavijo, da njim je pa še ta proga preveč ter bodo glasovali tudi proti vsemu zakonu. Nasledek tega je bil, da je komisija pri končnem glasovanji zavrgla zakon o sub\encijonirancj parniškej vožnji s 14 proti 7 glasom. Afriška konferenca je vsprejea pogoje za prisvojenje novih ozemelj v Afriki, kakor jih je določila komisija. — Sedaj je konferenca končala svoje delo. Samo oblika, katero naj bi dala svojim sklepom, še ni določena. No ve se, ali bi se jim dala oblika pogodbe, ali pa kake izjave. O tein pa konferenca ni še mogla sklepati, kajti severnoameriški odposlanik je izjavil, da o tem še neina nikakih instrukcij od svoje vlade. Ker vidi Turčija, da so se pod angleško upravo zboljšale razmero na otoku Cypern, hoće povišati davek, katerega jej plačuje ta otok. Dozdaj je znašal ta davek 114.650 turških funtov, sedaj bi ga pa povekšala na 180 funtov sterlingov. Ne ve se pa, ali bode angleška vlada v to privolila. Kakor novejša poročila iz Kitaja javljajo, bode hud boj mej Francijo in Kllajem. V Pekingu ima vojna stranka ves upliv, kar se da sklepali iz tega, da sta bivša guvernerja viinnanski in quang-siski obsojena na smrt, ker nesta zabranila rran- Dalje v prilogi. Priloga „SlovftnRkemn Narodu" St. 27. 4. fehruvarja 1885. cozom posesti Bac-Ninha. Li-Hung-Tchang in Tso-Tsung-Tang sta pa tudi ostro kaznovana, ker sta se potegovala za obsojena guvernerja. Tchang-Peeluna so poklicali v Peking in ga degradovali, ker ni dovoli pogumno branil Fu-('eva. — Kakor brzojavlja admiral Courbot iz Ke-Lunga, je 25. januvarja 1500 Francozov s 4 topovi prisvojilo si več sovražnikovih utrdb. V tem boji so Francozi zgubili !> mrtvih in 53 ranjenih. Angleški trgovski minister je na nekem shodu govoril o sudanskom vprašanji. Rekel je, da nikdo bolj ne želi. kakor .angleška vlada konec prelivanja krvi v Sudanu. Čast Anglije pa ni dopuščala, da bi Gordona in tamošnje egiptovske garni-zije prepustili svojej osodi. Ko pa bode rešen Gor-don in egiptovske garnizije, bode pa Anglija pre-pustila Sudan Sudancem, naj si sami izbero državno obliko in volijo domačega vladarja. Dopisi. Iz (-'orlce 1. febr. [Izv. dop.] V četrtek 29. m. m. zborovalo je v Gorici katoliško politično društvo za Goriško „Circolo cattolico". To društvo, ki obstoji že več let in sloni na strogo verski podlagi, ni bilo do sedaj posebno plodonosno, sem ter tja priredilo je o posebnih prilikah kakšno slavnost in besedo, sicer prepuščalo pa je politično polje nasprotnikom brez boja. Zdi se, da so se merodajne osebe prepričale, da je to v veliko kvar katoliški cerkvi, ter da se bo to zanaprej predrugačilo. Pozvalo je letos k občnemu zboru tudi Slovence s slovenskimi povabili in voljeni so v odbor možje obeh narodnosti, od katerih pričakujemo uspešnega dela za mesto in deželo. Zjedinjeni Slovenci in konservativni Italijani imajo v mestu in na deželi tako ogromno večino za soboj, da bi „Corrierovcem" in liberalnim Lahom v kratkem lehko sapo zaprli. Gospodovali bi lahko v deželnem zboru, v trgovinski zbornici, v mestnem starejšinstvu itd. Seveda, tako naglo ne bo mogoče odtrgati liberalcem dosedanjih pozicij. Toda pri resni volji in vztrajnem delovanji dospemo vender le v primerno kratkem času do cilja. Mi Slovenci pozdravljamo z veseljem ta korak goriških konservativcev in jih bomo po moči podpirali, od njih zahtevamo jedino le pravico in jedn akopra vn ost v narodnem oziru, in nad tem se ne more vender noben človek spodtikati. Isti dan zbralo se je pri Rebku na Goričici lepo število, — blizu 50 — odličnjakov iz Vipavske doline z namenom, da bi v družbi našega pesnika S. Gregorčiča nekoliko veselih ur preživeli. Vabil za to ni nikdo razpošiljal, aranžeriev za ta shod ni nt bilo nikjer, le sem ter tja je drug druzemu na uho pošepetal, da namerava prirediti nivedeni dan mnogo duhovnih, učiteljev, županov in drugih veljakov iz Vipavske doline pri Rebku kosilo, h kateremu pride — tako se je govorilo — tudi naš slavni pesnik Gregorčič. To je zadostovalo, prišli so od Prvačine in Sempasa do Hublja skoro vsi duhovniki (17), skoraj vsi učitelji, več županov in družili odličnjakov, ce'o nekatere gospode iz Gorice smo videli mej njimi. Ta shod spremenil se je sam ob sebi v priprosto a jako presrčno ovacijo našemu pesniku. Videlo se nam je, kakor da bi bila navzočnost slavnega pesnika pomnožila — ako je to sploh še mogoče — navdušenje do njega, vsakemu se je bralo na obrazu, kako se raduje teh ur, katere je v njegovi družbi preživel, vsak bi bil rad pokazal in povedal, kako spoštuje moža, na katerega je vsa Slovenija ponosna. Pri obedu izbran je bil Kriški župnik, ljubezniv, prijazen, odkritosrčen gospod in pravi duhovnik, stoloravnateljem, kateri jo svojo nalogo spretno rešil, ter nam podal prav dobrih dovtipov in šaljivih opazok. — Kolo napitnic pričel je prvi Stanjelski duhovnik g. Klobovs, proslavljajoč navzoč-nega pesnika, a zatem sledila je napitnica napitniei, da nam ni mogočo vseh navesti. Na< Sime je večkrat poprijel besedo, bodisi da je odgovarjal na prejšnje napitnica, bodisi da je sam napravil napitnico, a vse, kar je govoril — in govoril je mnogo in lepo — bilo je v vezani besedi in krasni obliki, vse jako duhovito in okolnosti primerno, verze je kar iz rokava izsipal. Zal da ni bilo nobenega stenografa, ki bi bil vse zapisal. Da 8e je v prvi vrsti napilo našemu presvetlemu cesarju in očetu papežu, jo ob sebi razumljivo, saj slo enec se vedno in povsod svojih dobrotnikov spominja in je dober Avstrijec in dober katoličan. Izboren septet iz domovine slovenskih Čehov, Prvačine, Iger je vsak rojen pevec, in godec, raz-\rsolj 1 je vmes z lepimi in jako precizno izvajanimi pesnimi, da smo se teško ločili iz Rebkove krčme, kjer so nam z jedili in pijačo izvrstno postregli. Lep, nepozabljiv je bil za vse deležnike dan : 20. januvarja! Iz TfNti 1. svečana. [Izv. dop.] (Laška napetost. Odličen rodoljub.) Res čudna je ! omika naših Italijanov! Ker je zadnjič narodno slovensko društvo napravilo veselico v dvorani sredi Ros-etijevega vrta, penijo se kar od jeze naši Lahon-čiČi. Prvi se je „Impertincnteu, glasilo napetih Italijanov v našem mestnem zboru spravil nad velikansko hudodelstvo, da smo se upali očitno pokazati ter celo slovensko zastavo razpeli. Enako se jezi ,,Šalabarda", italijanski list, jednakoga duha ter se ne more dosta načuditi, da se slovensko društvo razveseljuje na mestu, kjer je imeniten Tržaški učenjak laški Rosseti bival in preiskaval in spisa-val zgodovino izključno laškega Trsta ! Joj, joj! kaka pregreha, da nam je lastnik za tirale denarje bil pepustil dvorano in vrt. Pač nas bi radi potopili v žlici vode — a varujejo naj se ti irredentarji, da jih mi Slovani jedenkrat ne poženemo v morje! Minoli teden smo pokopali pobožnega rodoljuba Mat. Urbančića, bogatega tukajšnjega posestnika. Mož je bil rodom s Tolminskega ter je doživel 72 let. Pri zadnjem sprehodu v novi luki, kamor so ga bili sprelepi topli dnevi izvabili, bil se je ponesrečil. Zgrabila ga je bila božjast, tako da so ga morali domov prinesti, kjer je kmalu potem izdihnil svojo blago dušo. In res blago dušo je imel ranjki, ki je v oporoki izmed svojih hiš jedno hišo zapustil škofijskemu odgojevališču dijakov tukajšnjo državne gimnazije, ravno onemu odgojevališču, za katero je ranjki škof Dobrila živel in delal pa nabiral vse svoje življenje. In vender se bi sedaj drugi poklicani in nepoklicani radi s tem odgoje-vališčem proslavljali! Bog nam daj še nekaj takih radodarnih podpirateljev! Ganiti se je treba — in bogati Trst ima dovolj bogatinov, ki bi o pravem času in od pravih ljudi opominjani lehko še mnogo storili za rečeni zavod. Slava in večnaja pamet blagemu M. Urbančiču! 1« Veli kol nikoga okraja 30. januvarja. [Izv. dop.] Razni časniki prinašajo vesti o debelem snegu, da so tu in tam pota in sploh komunikacije za nekoliko časa zaprečene bile, a pri nas se v tej zadevi ne moremo pritožiti, kaiti gosp. Matija Hočevar kot načelnik cestnega odbora potrudil se je, da se je sneg nemudoma po vseh cestah odkidal, in tako v tem oziru ni bila komunikacija zaprečena. Pa kaj basni ako se je gosp načelnik našega cestnega odbora toliko trudil in prizadeval, če pa sosedni okraji svoje dolžnosti no store. Na primer v okraji Velikolaškem do meje Za-tiškega okraja, nad Krko je takoj bila cesta raz-kiilana. Zatiški okrajni cestni odbor pa se negano, ravno tako o.čina Krška ne. Ali to pristoja de-našnjemu času, da od Krke doZdenske vasi že tri cele tedne ni nikakšnega popotnika s sanjkami zaradi debelega snega Okrajni cestni odbor Zatiški, občinsko pred • stojništvo Krška spi že cele tri tedne. Lep red! 11. GriloistlJ«! 29. januvarja. [Izv. dop.] Že dolgo ni bilo nič poročil iz našega kraja, dovolite da jaz rečem jedno ali dve, ker so vas bogme, stari dopisovalci zapustili. Sicer pri nas tudi ni toliko zanimivih novost j kot pri vas, kjer marsikateri žalujejo za izgubljenim denarjem, vendar so i tu nekoji v skrbeh za novce, ki so šli z onim Vašim velikim prijatelj'«1 m, ki se je sam obsodil v smrt. Odkar je odšel isti gospod, je tudi večji mir v našem kraji, p em-la ne spimo ravno nedelavno spanje1. Naša Čitalnica skuša po m »gočnosti ustreči vsem članom. Naročila si je več časopisov in njene veselice nas opominjajo na njen cvet v prošlih letih. V slovenskem uradnem dnevniku bile so ob času pohvaljene neko gospe i gospodičine, kojo so si za te veselice stekle gotovo dosti zaslug, a vidi se mi, da so se nekoje pozabile bodisi hoteč ali ne-hoteč. Med temi požrtovalnimi gospodič.inami mi je pred vsem omeniti Ivanke Spraje. irjeve, ki nas je pri treh igrah razveseljevala z izbornim svojim Igranjem. Upamo, da ni bilo zadnjikrat; le Uko dalje ! Kakor se nam je razglasilo čaka nas ta predpust še sijajni ples v dan l. lobruvarja i maskerada 15. iste.ua meseca. Spodobilo hi se, da nam si. odbor na Vodnikovo tudi preskrbi vsaj kak govor o prvem našem pesniku. Tukajšni bedi hoče odpomoči nova ustanovljena, potrjena hranilnica. Želimo, da skoro počne svoje delovanje, kajti čujem, da bode izposojevala novce po 7 °/0, kar bode našemu kraju velika dobrota, kajti tu jemljejo po 10°/0, da i do ."»t0/,, in niti jedna bližnja hranilnica ne more se v tem oziru hvaliti. O naši dolenjski železnici je zadnji čas vse potihnilo, morda ker je deželni poslanec naših mest odšel v Beč. Čitali pa smo nekaj o Kamniški železnici, mi jo Kanmičanoin privoščimo, no to stoji, da je naša deset potov potrehneja. Sedaj hodi pošta iz Kočevja do nas in privaža nam nekoje stvari tudi iz Ljubljane, samo novine hodijo nam še vedno čez Metliko. Ker so zadnji čas na Vagenšperku bili hudi zameti, dobivali smo vse novosti navadno čez dva dni, torej — staro novine. Nam bi bolj ugajalo, da imamo naravnost no poštno zvezo čez Kočevje v Ljubljano, ne pa črto Kočevje-Rakek-Ljubljana. Morda bi kaka prošnja mesta in bližnjih občin pomagala k temu. V prvih svojih pričetkib imela se je leposlovna slovenska knjiga boriti z mnogoštevilnimi nasprotniki, ki so pri vsaki priliki prerešetavali, koliko je polt-nosti, nekeršanskega mišljenja in druge take pan-teistične ornamentike v tem ali onem leposlovnem spisu. Ali ti prvi viharji so kmalu utihnili! Z jedne strani so kršanski lepounmiki, ki so radi poltnosti obsojali našo leposlovno knjigo, sami sprevideli, da so ravno oni s svojimi kritikami najbolj pripomogli, da je mladina, kojo so pred „stropom" obvarovati hoteli, toliko pridnejše prebirala obsojene leposlovne proizvode! Z druge strani pa je končno tudi mej nami Slovenci moralo prodreti prepričanje, da se pri leposlovji ne sme in ne more rabiti tisto kritično merilo, koje se rabi tedaj, če se piše kritika o ti ali oni molitveni knjigi. Ako bi se po tem merilu pretehtavala kralja Salomona „visoka pesen1', ali pa Petrarkovi zaljubljeni soneti, ali še celo poštenega našega Vodnika poezije, dalo bi se brez velikega truda dokazati, da so ti pesniki bili največji grešniki, na katere je kedaj božje solnce sijalo! Ravnokar pa se je dvignil kritik, ki jo prehodil vse pota našega leposlovja, ter gledal povsod samo — malikovalce in panteiste. S svojimi neslanostmi napolnil je ušesa slovenskemu občinstvu, ter dokazoval Z besedami, da je vse strupeno, kar poganja na našem leposlovnem polji. Držal se je mož vodila, ki ga v ,,Faustu" oznanuje kruljevi Melistofel: „lm Gunzun — hnltet Euoh an Wortc! Dann tfobt Ilir duro.h dio llchorti Pfortc Zimi Totnpel der (jc\vls ln-lt cin! Flegmatik bi se nasproti početju nepoklicanega novega kritika to'ažil z besedami Ren Akibo, da smo vse to že jedenkrat mej Slovenci — in sicer brez vsake škode — doživeli! To se bode tudi sedaj zgodilo! Dr. Mabniča kritika zginila bode brez nasledkov z literarnega slovenskega obnehja, kakor zgine na nebu črni oblak, ki ga prepodi ostra sapa še prej, nego je razsul ostro točo po plodnih njivah ! To je tako gotovo, kakor gotovo je bil Pe-trarca duhovnik katoliške cerkve! A živel je že v času od 1304. do 1374. leta! Zavračati kritika nenaravne trditve, dokazovati, da je kritika vsakemu svobodna, a da mora vzlic temu pametna in logična biti, bilo bi v tem slučaji brez dvojbe brezuspešno in nepotrebno. Dr. Mahnič ravna se ravno po izreku znanega francoskega diplomata, ki je hotel z jedno samo pisano besedo tistega, ki jo je zapisal, na vislice Spraviti 1 Koliko lažje je na duševna vešala obešati pisatelje, ki so pisali po celo knjigo besed! Take kritične šalo se same obsojajo! Ali z druzega ozira je stvar nevarnejša, kot je videti prvi hip! Najnovejšega slovenskega kritika ostra obsodba obrača se v prvi vrsti proti pesniku, ki ga je podaril slovenskemu narodu duhovski stan. In če se bodo nekdaj tehtale obilne zasluge tega stanu za naš narod, ne bode najmanjša ta, da je v njegovi sredi nastopil pesnik — Simon Gregorčič, o katerem se sine trditi, da ima čisto dušo, kakor je čisto zorno jutro mlade spomladi, pesnik, ki je pel pesni, ki dosedaj še nikogar pohujšale neso, če se ni hotel sam in nalašč pohujšati! Proti tomu pesniku obrača se neopravičeni — da ne rabimo ostrejšega izraza — naskok Mihnicev. Resnica je, da se vsled tega naskoka vrednost in cena On jor-čičevih del niti za las spremenila nest a. Kar je zlato ostane zlat6, če ga profesorji še tako prelivajo na tilozotičnih svojih ognjiščih! Kdor pa pozna pesnika gorečo ljubezen do stanu, kojemu se je posvetil, kdor pozna njegovo prekipečo vernost in resnično pobožnost, ta ve, da se je bati, da bi Simon Gregorčič ne omagal pod trnjevim vencem, ki ga mu lastni stan pritiska na glavo, in da bi ne zakopal bliščečega talenta, kojega mu je Rog položil v trpeče srce, njemu, pesniku v žalost, slovenskemu rodu pa v veliko veselje! Bati se je tedaj, da bi Simon Gregorčič pri teh napadih, ki se sedaj zistematično ponavljajo dan za dnevom ne zgubil ljubezni do pesnifikega delovanja. To pa bi bila velika nesreča za ubogi naš narod! V tem je obsežena jedina nevarnost dr. Mabničevega nastopa in ravno zategadelj obsojamo najnovejše kritikovanje gospoda profesorja z vso vstrajnostjo in odločnostjo. Napadenega pesnika pa spominjamo na besede svetega pisma, da ni vsak, kdor kliČ3: gospod! gospod! v resnici pobožen! Kakor je življenje od Boga, isto tako je od Boga tudi dar poezije! Komur ga je stvarnik podelil, naj ga prosto razvija, sicer se pregreši -- proti svojemu stvarniku! Zatoraj upamo, da nam slana neslanega kritikovanja ne bode zamorila cvetja v pesnikovem vrtu! V Ljubljani, dne 31. januvarja 1885. Člani literarno-zabavnega večera. Domače stvari. — (P r e s v i 11 i cesar) podaril je prosto-voljni požarni hrambi v Bizaviku GO gold. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo številko našega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi listka „Pred p ustne slike." Zaplenbe te bi ne bili pričakovali, neljuba bila nam je pa zlasti zaradi tega, ker naši naročniki itak že dva dni neso nobenega lista dobili. Današnjej številki dodali smo dve strani priloge. — (Konfiskacija.) .,Slovana" 3. številka z dne 1. t. m. zaplenila je c. kr. deželna vlada zaradi kratke notice o vladiki Strossmayer-ji, v kate-rej je bil govor o spletkah, ki se snujejo proti „prvemu Jugoslovanu". — Uredništvo „Skovana" bode prihodnjo številko za dve poli pomnožilo, tako da bode imela 4. številka vsega vkupe štiri pole. — (Imenovanje.) Vladni kancelist g. Andrej Kraner imenovan je vladnim tajnikom, poštni akcesist g. Adolf Rohrman pa vladnim kanclistom. — (Slovstveno zabavni večer.) Preteklo soboto bila je udeležba jako živahna. Okolu 45 gospodov prišlo je na zabavni večer. Predsedoval je sprva stavbeni svetnik g. Fr. Potočnik, potem pa dež. tajnik M. K reč. Berilo imel je g. Brune t, ki nam je jako živo risal slikovitost Solčave ter vmes upletel lepo narodno pripovedko, kako je „Igla" navstala. Njegovo berilo je bilo jako pohvalno vsprejeto in želeti bi bilo, da bi jednaeih beril bilo še več. G. dr. Tavčar prečital je potem izjavo proti neosnovanim napadom na pesnika Gregorčiča. Vsi člani vsprejeli so z navdušenimi dobro-klici to izjavo, katero priobčimo danes na drugem mestu. Fond za potovanje pevcev v Prago se je v ta večer zdatno pomnožil. Darovali so: dr. Tavčar, J. Vilhnr, dr. Stor po 10 gold., t. Hribar, Kreč, in Prosenec po 5 gold., posebe pa se je nabralo 5 gold. vkupe 50 gold. — (Zabavna kronika.) „Vodnikov ples" v naši Čitalnici bil je tudi letos izredno sijajen. Število plesalcev bilo je sicer nekoliko pičleje nego druga leta — plesalo je blizu 00 parov, — a ples odlikoval se je po bogatih in elegantnih opravah lepega spola, po izrednej živahnosti in vztrajnosti, tako da smelo trdimo, da je bil „Vodnikov ples" najlepša veselica mej vsemi, kar jih je bilo ta pred-pust. Mej dostojanstveniki na Vodnikovem plesu imenovati nam je: deželnega predsednika barona Winklerja in deželnega glavarja grofa T h urna. Šišenska Čitalnica imela je predvčeraj v Kosler-jevi pivovarni svojo slavnostno Vodnikovo besedo s plesom. Prostori bili so vsi prenapolnjeni, vse točke sporeda jako dobre, posebno vrlo se je obnesel „Nafi mešani zbor" (Stegnar). V burki ..Krojač Fips" pa je gosp. Kajzel prouzročil toliko smehu, da smo bili v zadregi, koga bi bolj opazovali, Fipsa ali pa snujoče občinstvo. Po besedi bil je živahen ples, trajajoč do jutra. Vsa veselica bila je prav lepa in jako točno prirejena. Pevsko del. društvo „Slavec" imelo je predsinočnem v čitalnični restavraciji svoj „Venček". Prostori bili so jako polni, zabave bilo je mnogo in deležniki te veselice so polni hvale. — (Vabilo k LXVI. odborovi skupščini „Matice Slovenske") v soboto 14. fehruvarja 1885. 1. ob 5. uri zvečer v Matičini biši na Kongresnem trgu št. 7. Dnevni red: 1. Potrjen je zapisnika LXV. odborove seje. 2. Naznanila prvo-sedstva. 3. Poročilo tajnikovo. 4. Poročilo književnemu odseka. 5. Poročilo gospodarskega odseka o rat unskih sklepih za 1883. in 1884. I., o proračunu za 188."). 1. in o društvenoj bilanci, li. Pretresanje tajuikovega poročila ob odborovein delovanji od 1. novembra 1883. 1. do 31. januvarja 1885.1. 7. Posamezni nasveti. — (Občina Bled) imenovala je g. Karola Luckmanna častnim občanom. — (Umrl) je g. Dragotin Terjašek, kaplan v Smartinu na Pakl v 62. letu svoje dobe. It 1. P. — (Umrl) je dne 30. januvarja 1.1. po kratkoj bolezni gospod Josip Pauser, posestnik in c. kr. poštar v Dolenji Vasi pri Ribnici, v 73. letu svoje starosti. Lahka mu zemlja! — Dne 27. m. m umrl je v Dečivasi v Žužemberškem okraji bivši gozdar Cobelsherške graščine. Doživel je visoko starost, 97 let Njegova za tri leta starejša sestra je še popolnem čvrsta. — Pokojnega dr. Kocclija otroka umrla sta pretekle praznike. Sinek v nedeljo, hčerka pa predvčeraj, oba za davico. — („Dolenjskih Novic") došla nam je 3. številka. Vsebina jo toli mnogovrstna in tako po domače pisana, da bode naj priprostoj I človek, ako le čitati zna, v tem listu našel dosti pouka in zabavo. Prekoristno bi bilo, da se „Dolenjske Novice" udomačijo in pridobe prav veliko naročnikov. —■ (Iz srednje Istre.) Kako z nado c. kr. poštni uradniki zemljopis! Časopisi, koji imajo napis — „Istra, via Divača" in še po vrhu seveda natančno tiskano zadnjo pošto, pošiljajo se navadno kar v Dalmacijo, od koder se še le čez 8 dolgih dnij čez Pulj vračajo na omenjeni kraj, ko je kaka usmiljena roka besedo „Istra" šestkrat z modrim svinčnikom podčrtala. Pisatelj teh vrstic dobil je nek časopis, koji je imel naslov natančno tiskan, že večkrat iz nocega Castelnuova v Dalmaciji čez 8 dnij, akopram prihaja omenjeni časopis iz severnih krajev avstr. države. Želeti bi bilo, da se omenjeni uradniki bolj pazno ozirajo na naslove, da se ne gode taki neredi. „1 stran", — (V hranilnico kranjsko) uložilo je pretekli mesec 1878 strank 413.504 gld., izplačalo pa se je 2009 strankam 276.309 gld. 31 kr — (Tatvina.) Neki tovarniški delavki ukrala je znana vlačuga hranilnično knjižico ter na knjižico v hranilnici vzela uloženih 100 gld., z denarjem pa pobegnila iz Ljubljane. — (Za notranjo opravo dvoran »Narodnega doma" v Rudolf o vem) blagovolili so darovati v teku meseca januvarja t. 1. preč. gosp. F. S. Pire, kapitular benediktinskega samostana v Št. Pavlu na Koroškem, 5 gld., gosp. Viljem Pfei-fer, državni in deželni poslanec, župan na Krškem, 5 gld., g. prof. Šuklje 1 gld. Vsem darovateljem izreka najtoplejšo zahvalo odbor. — („Hrvatski Sokol") imel je v preteklem letu 10 častnih članov, 45 ustanovnikov, 542 podpornih, 356 izvršujočih članov in 10 predtelo-vadcev, vkupe 961 članov. Društvenega premoženja je 57.473, dolgov pa — 47.486 gld., torej čistega premoženja 9989 gl. Čestitamo bratom Hrvatom na tem lepem napredku, ki naj bi bil našim krogom v spodbujo. — (Vabilo) k veselici, katero priredi „Narodno kmetijsko društvo" v Dutovljah dne 8. fehruvarja 1885 1. v prostorih g. Ant. Stoka. — Spored: 1. G»vor. — 2. Petje; pojodomači pevci. — 3. Petje kraškega kvarteta. — 4. Petje; domači pevci. — 5. Petje; kraški kvartet. — 6. Igra. — 7. Petje; domači pevci. — 8. Tombola. — 9. Ples. — Začetek ob 6Va uri zvečer. — Vstopnina k besedi za osobo 20 kr. Vstopnina k plesu za osobo 50 kr. Listek za tombolo 20 kr. Za tombolo so pripravljeni •t dobitki. — Pri plesu svira dobra domača godba s pomočjo druzih izvežbanih godcev. — (Poljska Čitalnica) priredi 7. t. m. v spomin Valentinu Vodniku v prostorih restavracije „Apollo" besedo s plesom. Program: 1. Naprej, svira godca. 2. Slovan, moški zbor. 3. Slavnostni govor. 4, U boj. moški zbor. 5. deklamacija, Domovini, li. Kje dom je moj. sv ra godba. 7. Jadransko morje, moški zbor. 8. Oj banovci, svira godba. 9. Gluh mora biti, burka v 1 dejanji. 10. Ples. K obilni udeležbi vabi odbor. — (Vabilo k slovesnosti), katero priredi „Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici" v Spomin Val. Vodnika v soboto, dne 7. febru-varja t. 1. v restavraciji Dreherj 'vi na Travniku, št. 16. Začetek ob 7'/|. uri zvečer. — I. Beseda. I. Ouvortura ..o_'ša, zastopnik banko „Slavije* V Siv.uin . . ....... Iz puš c v gostil,i h pri: Anči iku v 8p. .Šnki . 0 gld. 30 kr. Matiji na Zg. Bolniku 4 „ — „ Matjanu v Zg. Šiški 1 „ 5-1 ,, Andivj Razlag, zastopnik banke „8la- vije" v Breitcah........ Anton Uršič, zasto|)ink banko „Sl-ivije" v Št Vidu.......... M. Mullej, tri m r-. učitelj na Niž. Uralskem P Nn ;i i'.iii'kt, na Dunaju .... llatiKii ..Slavija" v F agi drugo polovico ustavnega do eska....... .lun. Bega, zastopnik banko „Slavije-1 v Sodražici........... Vkupe . . T 77 1 1 1 1 1 1 2 1 8 1 11 4 1 600 1 50 •JO 20 21 84 66 43 48 14 18669 gld. 6;{ kr. Umrli so v IjuhlJ im. 98. januvarja: Ana Sever, delavka, 21 let, Tržaška cesta št. 26, za tuberkulozo. 29. januvarja. Neža VVinkler, dekla, 45 let, Karlov-ska cesta št. 5, za spridiiijem jeter. — FeJer Mokar, delavcev sin, 15 mes., Ulice na grad št. 7, za škroteljni. 80. januvarja: Matija Oregorič, traoveo, 61 let, Pred škofijo št. 2£r, za voden co. — Ilerinina baronovka Balllou, zasobnicn, 31 let, na Bregu št. 20, za jetiko. 81. januvarja: Adolf Bogataj, nradnega sluge sin, 5 let, KarloVflka cesia št. 22, za Urigtovo boleznijo na vranici. — Jovana Vizjak, lončaijeva žena, 26 let, Krakovske ulico št. 21, za jetiko. Keza Štrukelj, delavčeva žena, 43 let, Marije Terezijo centa št. 5, je nagloina umrla. 1. febru/arjai Fran Kane, posestnik, '13 let, Ulico na grad št. 12, za jetiko. — Karolina S/antnor, erevljarjeva hči, 6 dm, Dunajska centa št. 7, za oslabljonjein morij. V diželnej bolnici: 27. januvarja: Marija Bavlka, uradnega slu-c vdova, 63 let, za r rtvoiidom. 28. januvarja: Anton Vrbovec, gostač, 73 let, za sta- i ostjo. 30. januvarja« Ifatija Pefinik, delavec, 49 let, za prsno vodenico. — Andrej Ooimelj, mizar, 37 let, za popolno zblaz-nelostjo. 31. januvarja: Anton Kancij.m, delavec, 65 let, za plućnim eiteinoiu 1. februvarja; Jakob Makove, rudokop, 22 let, za oslabljenimi morij. Meteorologiono poročilo. 3 o Čas opazovanja Stan i o barometra v nun. Temperatura Ve-tro vi Nebo Mokrimi v mm. d .2. co 7. /.j ur raj 2. pop. !>. zvečer - 78458 on, 784-H6«. '•'.'> 13 mm. -F 20°0 -F 40"C -f- 2'0"C hI. j z. si. jz. »1. j z. d. jas. ob!, o 1. 000m. tj S 7. Rjutraj 2. pOD. ji. iveoer 736 83 'ini,. 7.18 82 mm. 737 88 ll, ___ + 080 + 5 2-«' + 4 2'i brezv. si. zah. si. j z, jas. obl. obl. OOOinm 2. febr. 7. zjutraj 2. pop. 9. sveoer 738 83 mm. ■ ."H 82Ml> 737 72 mm. -f 3 2" C + 68 C r 48'C Ml.jZ. si. jz. si. j z. obl. jas. obl. tVOOiiim. 3. febr. 7. Bjutraj 734 23.1..... 2. pop. 728'81 ra. 9. zvečer 727 (J8.mr. 4- 1*6*0 -f- 4-3«C -F F8MJ brezv. bresv. brezv. megla dež. megla 12 20.U..I. dežja. Srednja temperatura — 2'7°, + 34\ -f 4 8°, 4- 2 l>\ za 8'B*, 4 5°, 60°, 8*6 nad nonualom. IDuina-jskia, "borza, dn6* 4. februvarja 1.1. (Izvirno tolegrafično poročilo.) Papirna renta..........83 gld. 45 kr. Srebrna renta .......... 83 „ Zlata renta...........106 „ 5°/0 marčna renta.........98 „ Akcijo narodno banke.......8(58 „ Kreditne akcije......... 302 „ London............123 „ Napol............. 9 „ C kr cekini.......... 5 . Nemške marko......... 60 4u/0 državno srečko iz I 18.'>4 250 gld 126 Državno srečko iz 1 1861 100 gld. 17 i 44/o avstr zlata renta, davka prosta. ■ 106 Ogrska zlata renta 6°/0...... — 4°/ 97 „ papirna renta 5u/o...... l^ 59/0 štajersko zemljišč odvoz oblig . . 104 Dunava reg srečke 5u/n . . 100 gld 116 Zemlj obč avatr 4V,°/0 zlati zast listi . 122 Prior oblig Elizabetino zapad železnice 111 Prior oblig Ferdinandovo sev. železnice 105 Kreditno srečko.....100 gld 177 Kudollbve srečko.....10 , 19 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 104 Trammway-društ volj 170 gld a v. . . 211 45 Hr> 85 95 60 65 77 80 30 50 75 GO 85 25 50 75 75 50 75 25 V „NARODNI TISKARNh v LJUBLJANI je izšel in so dobiva: Knez Serebrjani. Roman. Spisal grof .1. A' Tolstoj, poslovenil J. V. — Ml. 8", 609 stranij. Cena 70 h:, po pošti 80 kr. Otvorjenje mesnice tik sv. Petra mitnice, „pri Kamnarji". Usojam si naznaniti, da z denašnjiin dnem pricnem s klanjem g-ovejo živine in se priporočam slav. občinstvu za mnogobrojni obisk. Kilo govejega mesa zadnji del 50 kr. „ „ „ prednji del 44 „ S spoštovanjem France Dolence, (67-2) mesar. z Dunaja stanuje v hotelu „Stadt Wien", II. nadstropje, sobna štev. 23 in 24. Ordinira vsak dan od 9. do 12 V,, ure in od 't. do 4. ure |io|»olti. Vse operacije izdajajo se li tro in gotovo prav pO uiodernib zabtevab no v.jš. ga časa. (34 — 6 Kri čistilne ne smele bi se v nijednom gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno oivedočile pri labnsanjl ćli'Vt-Skega telesa, glav. bobi, olrpinnib uilili, ska/.e-t>i-m /.tlo'liii, j.'tiinli in obistnih bohznib; V škatij.di a 91 kr. i Jeden zavoj s 6 Ikatljami i gld. r> kr. — Razpošilja se lo jeden zavoj. > > > r 1 Planinski zeliščni sirup kranjski b ^ n r><» Ur.f ^ j izboren zoper kašelj, bltpavost, vrntobol, prsno in K 2 pućno bolečimi Koristnejši, pego vsi v trgovini so ' ^ nahajajoči Boki in ■tropi. r ^ Karočiln z dežele izvrše se takoj ^ ^ v lekarni „pri samorogu" > i JULIJ pl. TlCVIiOC/,1 -ja > 4 mi Mestnem trga v Ljubljani. (41—3 ► IKava po ceni! V. SAUL1G, list, Via Carnidori št. 8. lloeeii. pristro arabska. . . 1 kilo gld. 1.70. m« umio. izvrstna.....1 n „ 1.80 Ceylon Pori« lako fina . . l „ « 1.70. CeylOD lMnolul.. lina . . . 1 „ n 1.80. .litin /,l»lit, lina.....1 n n l»W)< Sa toN« lina....... 1 „ 0 1.90, IClo, fina........1 „ 1.16. od 2 dO 12 gld. kil» v pO Uni h" zavitkib po 'l:l/4 kilo voznimi in carine jirosto. (52—3) Važno za vsacega trpečega na živcih. Bamo z elektriko se dado temeljito odstraniti slabosti živcev. Moj mu i indukcijski aparat električni strojček) s«; da labko rokovoditl in bi ne smel lnaiijkati pri nobeinj rodliini. Trganje, rev* llliitizem, orne.Ilovico, zobobol in revinatieih g avo-bol in sploh VB0 bolezni živcev ozdravijo se z indukcijskim aparatom. Cena aparatu z obširnim nakazilom, kako rabiti, 8 gld. — Naročiti so morejo samo direktno pri nuni. (741—20) Dr. F. Beeck, Trst, 2 Via l'ondares'2. i i Velika partija 1,7H«-7' ostankov SM,.iia (po 3—4 metre , v vseb barvali, 18 polno mo/ko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5gl« Ju Storcli v Kinu. Ako bi ,sc blago ne dopadalo, se mort zamenjati. Uzorci proti jm.ši/jatri marke :a 10 kr. Dobro službo!!! «lo|>«>: trgovci, ligniti, uradniki, pi-ivuliil ljudi«' itd., knteri hofiajo prodajati avalro« ugorake drsava« In preml|ske Hr»-««ke iih meaefine obroke i»o < :.-mu aakona /. I««tii IHHU: pri nekoliko pridnem delovanji ».n* •lotijo i »ii.o od ioo do »oo goldinarjev IIU U1CMCC. Ponudbe, v katerih mora biti povedano, s čim se dotičnik sedaj prča, 08 (62—2) ■ v BUDAPESTI. Odgovarja so niiiiio na nomska pisma. 1195 ^7558024 Vabilo na naročbo Jurčičevih zbranih spisov. Jurčičevih „Zbranih spisov stoji: I. zvezek, nevezan po.........1'— kr elegantno vezan po.........r&0 „ II. zvezek, nevezan po.......... 70 , elegantno vezan po.........1*20 „ III. zvezek, nevezan po.......... 70 „ elegantno vezan po.........1'20 „ Ako pa tudi od- Naročnina zh zve- dajemo vsak posumi- v" \ zek I, II, HI, IV in čeri zvezek, vender se / \ V. stoji 3 gld. f»0 kr., priporoča, pošiljati / iT ^ \ za elegantno vezanih naročnino »a več/ \ prvih o tveskov 6 gld. zvezkov skupaj j W J Naročnina pošilja Naročnina znaša za 1 W / sr najprikladneje s I., II. in III. nevezani \ ^ffflRt^'J^/ |><»^ t n i lili iiakaziiieami zvezi k 2 gld. 40 kr. \ ^/y pod naslovom: g. J os. Za vse tri lepo vezane \^W^y/ Stare v Ljubljani, zvezke 4 gld. ^--^ Manje Terezije cesta6. Naročniki dobivajo knjige franco. Dijaki dobivajo Jurčičeve ..Zbrane spise" po (10 kr. izvod, ako si nnroče skupna po 10 izvodov ter zanje pošljejo gosp. dru. Jos. S t are t u v Ljubljano naročilno svoto 6 gold. (22-6) Odbor za Jurčičev spomenik. 100 litrov naravno čiBtega brinjevega cveta je iin produ} pri Aloiziji Domicelj-i, (57—3) v ZagorJI pri Ht. Petro« Prava iSši oalerta je naigotovejte, najhitrejše in najcenejšo sredstvo za «51- Htonje iiizboljšanje tinti in jamči so za n»jb<»l|Ai »si>«h: dobiva so pri (30—7) A. IIA K ! U AVV-u. v ZJ-u.Toljaaal, Tavčarjeva palača. Takoj delujoče. Uspeh zajamčen. \vizoffihljivo l Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno dolnji č,i ROBORANTIUM (brado ustvarjaj ure sredstvo) brez uspeha. Ravno tako BigUttH pri plešah. Upalili in osivelih lasih. Uspeli po ve kr..tnem ume em utreiip Zajamčen, Pošilja v steklen cah po 1 gld. 50 Ur. in v steklenicah za poskus po l gld. JT. HA hA orientalsko lepotiino sredstvo, ki (tU 1113 lil M j narja nežnost, belino i.i obilnost telesa, odstranil jo pege in lase cena 85 kr, jtF JSii sleparija! (40-2) i h Trsta v Hovi-Jork naravnost. Velki prvorazredni parniki to linij« vozijo redno v Novi Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah in z najbolj So postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnlk „:E3ast ^Laasrliav**, okolu 8. februvarja 1886. Kajuta zu potnike 200 golil. — Vmesni krov (to golil. Potniki nuj se obrnejo na (20—11) J.TERZUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teairo Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se. "a Eiiiiliaiio d* Ani. Poglajen« geueralnega agenta v Trata« V Švico, Francijo, Belgijo, Ameriko 'n Anglijo n«jceiiejo via Innsbruck-Arlaka železnica. Izdaja voznih listov (kart) za železnice in parnike. Vsa pojasnila o potovanji po atstriiskih in inozemskih deželah daje zastonj 18OO-8) Innsbrnck, Erlerstrasse 13. Mejnarodna prometna pisarna. Ustanovljeno 1847, na Dunaj! in Bndape&ti od 1861. Svail Slo f I ji /d i-mil- linti II o 11-it kom-«'11 no pivo iz nI duegn trovani *la«lni izvie-lafletka ček 1 steklenica tiO kr. i 1 st. gl. 1.13, ml, st. 70 kr. Ivan lloll - « bonboni iz Nlndiir,u Izvlečka za prsi po (JO, 30,15 in 10 kr, pristni le v modrih zavitkih. I« on Hod ;« zdravil - 11:1 sindiiii » uloil.iihi '/, kilo I. gl. 2 4o, II gl 1 60, '/i kilo I. gl. 1.80, II. 90 kr. ^cmoo proti katarnim afekcijam, oslabljenju želodca in slabej prebavljivosti, posebno okrepČujoče proti pomanjkanju krvi, slabosti živcev in onemoglosti. Gospodu IVANU HOFF-u, i/umiiel|ii in izdebnn'cu preparatov iz slatlnega izvlečka, c. kr. dvornemu založniku sknro \seh suver nov evropskih itd IM11111 j, hm sto. lo'iiliei., BrailiierMlritMS«' «. V. bi.! /o več let som bolehal na želodci, >labn probavljivost, pomanjkanje »pet ta in onemoglost so me mučile. V fti Dan IIufTon sbidni preparati so me pojonem ozdravili in dali mi sveže modi (sledi na. roči rev). Z vilespošto'aniom MorI<> Ti h ti vil cz Tiitz ngen. Ljubljana, 18. oktobra 1882. Vam naznanjajoč, da mi r>iba Vašega Ivan Ifcffa zdravilnega piva iz sbulne^a izvlečka Jako dobro dene, prosim Vnu, da mi zopet pošljete 28 steklenic po liudolfovcj železnici. S spoštovanjem W. Ogriuz, c. kr. okrajni sodeč, LJubljana, Gradišče. Zdravniško zdravno poročilo. TrttOVO'BiStliea, ft. januvarja I8881 V. bi.I Ker se kataino stanje moje bolnico Vsled rabe Ivan HotV-a zdravilnega piva iz s al nega izvlečka vedno Ooljša, sili ona. da ga jej eoput naročim jeden zaboj z 28 steklenicami, da jej ne poide ta okrepooValna pijača. Ptiča kujem skute poailjatve. S spoštovanjem *5gg_|jj Dr. Ba< iiMiinni. 11 lirsku Bistrica, 2'l. muren 18-*4. Moia rodbina si! ji; tako privad la Valih od-ličnili Hladu li preparatov, da jih teško pogrcia, ko poidejo, zato prosim, da mi zopet pošljete f)8 steklenic Ivan HolVa zdravilnega piva IS siadnega izvlečka pO žel zde.i ])roti puvzct|U. I>r Itai'liuiaiiii, železniški zdravnik. Glavno y.nloj»-o: Ljubljana: Petar bassnik; Kram* Prtu Dolenc; i'alje: Pootijinu: I)oxat & I)i trii li: Kočevje: Edvard Bofuiunnt Idrija i Fran Kos; Radolfovo: Dom. Ki/zoli, lekarna; Ribnica: Ja*>ea fauserj SSagreb: 0, Arazlm Salvatorjova lekarna, nadbiskupska lekarna, lekarna usmiljen ll bratov; Ceilje: Kuplerscliinidt, Marek, lekarni; Reka: G-Catri, lekarna, Pr, Jecbel. N. DaVačić, droL-uoriji; (iiirica: G. Cr Btolbleiti, dvorna lekarna: Celovec: VV Tliurimvald. lekarna; Maribor. \V. KOnlg, lekarna, P P. llolasek: Tržič: .1 Raiibar.-k; Polj: (J. B. Wassermann; Ptuj J. KMšimlr: Trst: F. s. Plin/. Snavallo, Zanetti, lekarni; lloljiik: P, Sebolz, dr. Knmpf-OVl dediči, lekarni; Zatler: Cbr. UolOcOO, N. Androvico, lekarni. 60 visooih odlikovanj Dr. Spranger-jevo zdravilno mazilo j udje takoj pekočino in balerine vsem ranam in balam, zabranjuje divje meso, livlcee vsaka ulesa brez razmehčainega Nredstva in brez rezanja skon-j brez. bolečin. V kratkem času ozdravi prsnega raka, kna'-a nlesa. zastarane poškodbe na nogah, /amhtniee, oz Milne, pn*.dne rane. razpokane roke itd Hitro pomaga pri kašlju, duš vnemu kasljn, dir.eiiiidi, trganja, bolečinah v križi, re\mati/mu v čienkih. Dobiva i se Skatljiea po 30 kr. pri lekarnarji J. Swobodi, v Ljub-; Ij.Mii, na Preš rnovem trgu. (715-13) Objava i hranilnice in zastavljalnice. I/vrševnje sklep ravnateljske seje, se naznanja, tla se bode za hranilnico odločil za zdaj še leteti; veaAiil fj&% v tednu in se bodo tedaj uloge vsprejemale in izplačevale vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto od 8. do 12. ure. Za uradna dneva zastavljalnice odločila sta se torek in četrtek z dosedanjimi uradnimi urami. Ta sprememba stopi takoj v veljavo, zato jo že prihodnji pete'* za hranilničen uradni dan odločen. (70—1) Ravnateljstvo kranjske hranilnice in zastavljalnice. v Ljubljani, v L.dan februvarja 1885. /oper jetiUo! Radgostski univerzalni čaj rožnovski maho-rastlinsti celoti, priporočajo 8e posebno za vse, tudi za zastarane bolezni na pljučah, za srčne, prsne in vratne bolečine, posebno za sušico, želodčevo slabost, za splošno slabost fcut-nic in začenjajočo se pljučnico! Vellfto šioviio prunanskih pisem razpolagajo se v pr loifiauie G. J. SHeliertu, dipl. bkarnarjn v Kožnavi. 0 ir.tj ic s n.i svojo naroSbo pred m dnevi, prosim Van da uii /a priloženu vs -to p<>šl ete še dva zavitka radtaOStflkerfB un V«i »alnet(S čaja in ,; š atlj c rolnavakih mabo rastlinskih coir'ičkov kaiti pusebno ti sn mi skoro popolnem astivili kašelj, čaj mi pa daje »last d<> jedi, katere preje nijsem imel. apoši vaujeui Henrik liiiiuH. c. kr btil U tacu ski \odja. Hainbnrg n. D, 21, jmuara S78 Gospodu lekarnarju J. Neiehertu v Roinavl. Se enkrat Vas proun, itu mi Ir.volite kmalu jiosi.ii s š nim pov/.oijeua i zavitka toliko lnalje-negaradi^osskega mdvers«luegs čaja m 2 šnatljici rožuavskib celtbčkov. U lani Hnrel Mortitcc, kralj, gozdar. (■o pi iin lekarnarju J Neivliertu v R žnavi. Pro-iui. n..Hijiit' m s pošt iiu povzetjem 1 zavit- k glasu \ i lega raditf«>ntik"t;a univerzalnega čaja iti 2 š k ai i j i ruiuavskih oeblidkov. Uda-d Josip i'oiiei. nadnčiteij. Ljubno (Štajerska , iT. marca 1S77. Čestiti gospod J. Nelvliert! Zopet Vas prosim za 3 zav tke univerzalnega čaja in mdi toliko c. It ičk■ -v l.iudje mn pios o, da zanje naiočujem Nekdo je bil uže blizu smrti, in da-ije Imel d .mu sdravmk v, puntaj ^la j" »endar luiiša njogo\a bolezen, č a • vaujeui Iran lialli.ius, go.stdn.ear. Podlulany (Češka), C. aprilu H.9. 9 Od tega po zdiavmškej ra/.ložbi in predpisih priprav jeni čaj. veja za 1 idlievno rabo {»ripravljcni paket /. u katom n rabi ■ k1 »»v. v. Jedna ori-giualna š aiija Hužnovakib mali »-rastlinskih celtličkov Mi Ur. 'A - kolek m navijanje na 10 kr. nosebe BSkdaOMtah i uni»«r/.al..i čatj i , ICo/no\ski iitHlio-ruMiliuhki «111101*1 dobivam se vedno lekarni J. .Ni-n-iu-mt Uo/.uovi na Uorav« skt-m . m razpošiljajo se naroČila na v.ie strani proti poštnemu povai tju. Da je pa p u občinstvu bolj priročno, Imajo tudi za ge sledeči ekarii W. Mavr v L.jubijiiui, W KOulg llorilioi-ii. S M 111 e I n ac li in J (J e j h e k v /n« rebu, Barmbersig e U r li d e r in A. Medved v Urad« i, A. Marok in J Kupfer- sehmied v i el,i. O Ho »sli e i ui v l.ii»ni) itd. Prenašanja, poprave in montiranje paramentov svojega dola se po ceni saračuni. Na zabtevanje razpošilja kalalogo krizevib potov, jaslic, božjih grobov, cerkvenih (GO—2) /astorov zaHtoi.j in Ir m ko. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železni kar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne* 09^313