267 stevlllia.
v soboto, 14. nouembro 1908.
XL1. leto.
Uhaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po posti prejeman za avstro-ogrmke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse lito 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K Za vse droge deiele in Ameriko telo ^1 eto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpoštljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila ritka enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in*po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvolć frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In up ravni* rs o je v Knaflovih ulicah št 5. -  Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. J
Uredništva teleloa *t 34.
Posamezne številke po 10 h*
Upravništva telefon št 89.
Praes. 201 3./8.
Slavnemu uredništvu dnevnika »SI. Narod«
v Ljubljani.
Na podlagi § 19. tisk, zakona Vas poživljam, da v prihodnji številki »Slov. Naroda« glede na uvodnik v številki 264 tega lista z dne 11. novembra 1908 priobčite sledeči uradni popravek.
Ni res, da je c. kr. višji državni pravdnik v pismu, poslanem listu >,Grazer Tagblatt« namigaval, da se bo ljubljanske demonstrante najstrožje sodilo. Res pa je, da je c. kr. višje državno pravdništvo v »Grazer Montagszeitung« z dne 19. oktobra 1908 objavljen članek Marburger imd Laibacher Urteile«, v katerem se je trdilo, da državno pravdništvo v Celju in Mariboru nemške demonstrante preganja zavoljo hudodelstva po § 85. k. z., dočim ljubljanske demonstrante postavljajo le pred okrajno sodišče, popravilo z enako-glasnim dopisom, ki ga je posla1 o uredništvom listov »Tagespost«, »Grazer Volksblatt« in »Grazer Tagblatt«. Ta dopis, ki sta ga prva dva lista priobčila dobesedno, »Grazer Tagblatt« pa v skrajšani obliki, slove tako:
Denašnja »Grazer Montagszeitung« primerja razsodbe, ki so izšle o narodnostnih izgredih na Kranjskem in Spodnjem Štajerskem, in temu primerjanju dostavlja pripombe, ki utegnejo v prebivalstvu netiti napačne predstave in omajati zaupanje v pravosodje. Članek »Marburger und Laibacher L'rteile« primerja brez enakovrednih komponent, ki bi kako primero sploh dopuščale, kajti v Mariboru in Celju so se v maloštevilnih ondi ovadenih dogodkih nže vršile razprave, dočim se v Ljubljani številne preiskave še skleniti niso mogle. Kar se j*1 v Ljubljani pred okrajnim sodiščem odigravalo, so bile zgolj razžalitve straže Ln podobne zadeve, nikakor pa ne hudodelski učini, o katerih bo deželno sodišče v Ljubljani razpravljalo bržčas šele sredi meseca novembra. Članek se nahaja v zmoti, opovrženi no vsakdanji praksi, ako ineni, da se je za mariborske in celjske slučaje morala na pomoč poklicati neka po Ba-denijevem padcu izšla kftsacijska razsodba, s katero se je hudodelstvo takorekoč umetno ustvarilo. Ta razsodba je izšla dne 5. oktobra 1893, tedaj   štiri   leta   pred Badenijevem
LISTEK.
Ha rodnih tleh.
Povest; saisal ^Fr. Rant. t Dalje.)
n.
»Naznanjam vam povratek izgubljenega sina,« je odprši vrata javila zbranim gostom gospa Vrhovče-va in potisnila v obednico Marka Ko-sana. »Nisem sicer dala zaklati teleta, pač pa dva krasna purana in poskrbela sem tudi za laško salato.«
Gospa Vrhovčeva je bila Marka sprejela, kakor da je bil odsoten le deset dni in ne deset let. Sprejela ga je s preprosto dobrohotnostjo. Marku 8e je zdelo, da se je gospa Vrhovčeva za časa njegove odsotnosti zelo postarala, da je postala nedopustno debela in izgubila ves ženski čar, videl je pa tudi, da je ostala ravno tato dobrodušna in brezskrbna, kakor ie bila nekdaj.
Z začudenjem pa je Marko gledal prijateljico svojih mladih let. Anica se je bila le malo spremenila. Samo zrasla je bila in zadobila oblike mlade dame, a podobnost s fotografijo, ki jo je bil Marko našel na Materini pisalni mizi, je bila vzlic temu še vedno očividna. Zlasti se je ifarko spominjal melanholičnih mo-tirobarvnih oči male Anice in ugaja-
padeem (št. 8935 zb. št. 1721) in veli: Pri poškodovanju, izvirajočem iz skupnega dogovora, je za nevarnost prouzročeno ljudem in označeno v ^ 85. b k. z. odgovoren tudi oni sosto-rilec, ki se nevarnega dejanja (n. pr. metanja kamenov v okna) sam ni udeležil neposredno, ako je le mogel izprevideti, da dejalnost sodrugov prouzročuje nevarnost za ljudi. § 86. k. z. kaznuje ta zločin s težko ječo od enega leta do pet let. Ako sta sodna dvora v Mariboru in Celju kazen znižala na tedne, sta uveljavljala milost v izvanredni meri. Da državno pravdništvo v Ljubljani postopa natančno po istih, tudi v teoriji priznanih načelih, je samo po sebi umevno. Primere naj se napravljajo šele tedaj, kedar izpregovori deželno sodišče v Ljubljani. Živo obžalovati je le, da časopisje na podlagi nedostatnih informacij v svojih čitatelj ih vzbuja misel, da se zamorejo konkretni učini presojati pri raznih sodiščih po različnih pravnih pravilih. Zlasti v državnopravdniški službi, ki se uže zbog svoje toge organizacije vodi enotno, je omahovanje v razlagi in v uj>orabi zakoua izključeno.
V  Ljubljani,   dne   13. novembra 1908.
C. kr. državni pravdnik: T r e n z.
Kovu Krivica.
Minoli teden so se pri finančni
upravi na Kranjskem izvršile že dlje časa pričakovane in napovedovane personalne premembe. Bili smo pripravljeni na krivico, saj je kri-vičnost slovenskemu narodu sistem, in bili smo tudi pripravljeni, da se zopet pokaže, kake protekcije uživajo nemškutarji, a učakali smo še več, kakor smo se mogli nadejati.
Prvo je, da je nezmožni nemška-tar Grabner le prišel v Ljubljano, od koder je bil že enkrat zaradi popolne nesposobnosti odstranjen.Ta mož, ki ni jurist in nima sposobnosti za službo, ki zahteva juriste, jt* prišel na velevažno mesto samo zato, ker je nemškutar. Jurist dr. E 1 1 e r, mož velikih in obče pri poznan i h zmožnosti, pa ni smel ostati v Ljubljani, dasi ga tu krvavo rabijo in bi morali biti veseli, da ga imajo. Toda dr. Eller je Slovenec — torej hajdi ž njim na deželo.
Premestitev    finančnega komi-
sarja Žuna iz Radovljice v Logatec je slučaj, ki priča jasno, da se je pod egido deželnega predsednika barona Schwarza in finančnega ravnatelja Klimenta, začela sistematična per-sekucija slovenskih uradnikov. Komisar Žun je bil namreč prestavljen iz Radovljice v Logatec samo in edino zato, ker je pri zadnjih deželno-zborskih volitvah nasprotoval kandidaturi vladnega nemškutarja okrajnega glavarja Detele. Vladni krogi so dolžili komisarja Žuna, da po njegovem vplivu slovenski uradniki finančne stroke niso glasovali za nemškutarja De telo, in zato so ga udarili s premestitvijo.
Kakor se kaže, se vračajo časi, ko so slovenske uradnike preterirali, preganjali in premeščali samo zato, ker so bili Slovenci in so pri volitvah glasovali za slovenske kandidate. Kar sta svoj čas počenjala grof Au-ersperg in njegov oproda finančni iavnatelj Possauer, to hočeta zdaj posnemati baron Schwarz in finančni ravnatelj Kliment. Toda časi so se temeljito premenili od tedaj, ko je Possauer smel stati pri vhodu v ma-gistratni dvorani in zahtevati od slovenskih uradnikov, da mu pokažejo glasovnice, če so zapisali ime nemškutarskega kandidata. Minuli so tudi časi, ko se je smelo preganjati in premeščati slovenske uradnike, ne da bi se kdo temu uprl. Premestili so Žuna, a odgovor ne izostane, o tem naj bodeta'baron Schwarz in finančni ravnatelj Kliment popolnoma prepričana. Slovenski uradniki bodo imeli priliko se prepričati, da jih hoče narod no-napredna stranka varovati in ščititi z najskrajnejšo brezobzirnostjo.
Drastičen zgled protekcijonizma nam podaja tretji slučaj. Finančni koncept ni praktikant Sedlar ie posliin v Črnomelj za davčnega referenta. Že na sebi je m»smiselno in za. finančno upravo škodljivo, da se mesto davt"n"ga referenta poveri mlademu praktikantu, ko je za to mesto na razfK>lago kvalificiranih komisarjev. Pa tudi krivično je to. Kako pride Sodi ar do tega, da naj s 100 kronami na mesee životari v Črnomlju, med tem ko sede komisarji, ki bi morali dotično mesto zavzeti, lepo na toplem v Ljubljani? Sedlar mora v Črnomelj kot davčni referent, ker nemškutarji nečejo it^na deželo. Dr. Miihleisen, Ryschawy in dr. Sajovic niso bili še nikdar na deželi v službi. Odkar službujejo pri finančni upravi,  vedno sede lepo v
Ljubljani, slovenske uradnike oa prerivajo po kmetih semintja. To je naravno, da službuje vsak uradnik raje v Ljubljani, kakor na deželi, a nekaj nečuvenega je, da imajo nemškutarji privilegij službovati samo v Ljubljani in da jim ni treba nikdar iti služit na deželo.
Est modus in rebus. Že davno vemo, da se to praktiku je s posebnim namenom, da to ni slučaj, marveč sistem. Na centralnih mestih naše slovenske dežele hočejo imeti kar največ nemškutarjev, da tako pospešujejo germanizacijo in utrjujejo iieinškutarstvo v stolnem mestu. Cim več nemškutarjev je v Ljubljani, toliko več je nemških volilcev, toliko več članov ima kazina, toliko več podpornikov »Sehulverein« in »Siidmarka«, toliko več obiskovalcev nemško gledališče, toliko več agitatorjev nemška propaganda.
Zdaj je mera res polna in mi bi le radi vedeli, kako si baron Schwarz kaj predstavlja, da bo sprejet v deželnem zboru.
Hckot priponi ob reorgn-nlzaciii gremlla trgovcev.
Trg. gremij je pravkar razširil svoj delokrog v znatni meri. Ta tr-govsko-stanovska organizacija je obstajala desetletja kot prostovoljna organizacija, katere glavni namen je bilo vzdrževanje nadaljevalne šole za trgovske vajence. Pred štirimi leti se je gremij trgovcev preuredil, iz-premenila so se pravila in dala se mu je tista podlaga, ki odgovarja določilom obrtnega reda glede prisilnih stanovskih organizacij trgovskega in obrtnega stanu. Gremij je postal ofieijalna, zadružna organizacija: med svoje članstvo je poslej štel vse trgovske, firme v Ljubljani, ki so vpisane v trgovinski register. Za vse trgovce s to lastnostjo je bilo članstvo obvezno, dočim je bila pred reorganizacijo svobodna volja vsakega posameznega trgovca, ali pristopi gremiju ali ne. Izvedena reorganizacija je imela mimo tega drugo važno posledico za našo trgovino; ob tej priliki je namreč prišla do veljave slov. večina, Nemci, ki so imeli leta in leta odločilno besedo v gremijn, so se morali umakniti slovenskemu odboru. V zadnjih dveh letih se je že ponovno pokazalo, da bi bilo živo potrebno, razširiti delokrog ljubljan-
lo mu je, da je tudi kot odraslo dekle imela oči istega značaja. Marko bi bil rad ogovoril Anico. Želel je, da bi se mogel ž njo pomenkovati o doživljajih in spominih mladih dni in obnoviti nekdanje prijateljstvo, toda čim ga je Anica pozdravila, se je že zopet umaknila od njega.
Ce je bila Anica plaha in tiha, je pa bila njena mlajša sestra Pavla toliko živahnejša. Marko se je Pavle komaj spominjal. Ko je zapustil svoj rodni kraj, je bila Pavla komaj osem ali devet let stara in za takega otročaja se takratni študent Marko niti zmenil ni. Zdaj je bil presenečen, ko jo je našel kot cvetoče dekle. Kakor kaka zaljubljena preparantka se je Pavla vsedla poleg Marka in začela je ž njim kramljati tako ne-dolžnoprešerno in Ijubeznivo-naga-jivo, kakor bi bila najboljša davna znanca.
Ko so gostje že sedeli za mizo, je prihitel še en povabljenec: velik, samozavesten mož, z majhnimi brka-rai in ostroga glasu, ki je zvenel, kakor trdo napeta struna.
»Dragi Marko — pozdravljen na domačih tleh,« je dejal novodo-šlec. »Kar te jaz poznam, je to prvič, da si izdal svoj ljubljeni Dunaj in se prikazal v idilični dolini, kjer ti je tekla zibel.«
Marku ni bil ta človek všeč in že celo mu ni.ugajal njegov preveč prijateljski   in  vendar   hladno i roni čni ogovor, toda štel si je vzlic temu
v dolžnost, povedati odvetniku dr. Stanku Brnotu, da je vesel, da ga po tolikem času zopet vidi.
»Ti si se naselil v Topolni?« je brez zanimanja, iz gole vljudnosti vprašal Marko, dasi mu je bilo popolnoma vseeno, kaj je in kje živi že davno pozabljeni znanec dijaških let.
Namesto Brnota je odgovoril Vrhovec, hitro in z nekim ponosom:
»Naš najimenitnejši pravnik in bodoči poslanec.«
»To je pač od vas odvisno, gospod Vrhovec, če postanem kdaj zastopnik ljubljenega slovenskega naroda, ker nima nihče toliko vpliva, kakor vi,« je spoštljivo izjavil dr. Brnot in se Vrhovcu lahno priklonil.
Marku je bil ta pogovor neprijeten, in |>oiskal si je drugo družbo. Vrnil se je k Pavli, ki mu je z ljubeznivo zgovornostjo pripovedovala, kar je hotel vedeti o posamičnih povabljencih. Bilo jih je več, ki jih Marho sploh ni poznal. Se največ ga je zanimala mlada dvojica: okrajni komisar pl. Petteg, čigar predniki *o bili gotovo slovenski Petki, in njegova pikantna, vitka in živa soproga, ki kar ni mogla mirno sedeti na svojem prostoru.
»Meni gospa Petteg, jako ugaja,« je zatrjevala Pavla. »Pozna se ji, da je bila vzgojena v imenitnem zavodu in da je mnogo občevala v odlični družbi. V Topolni in okolici se ne more nobena z njo meriti, ne
glede ukusa in elegance, ne glede finega obnašanja. Vse se zatekamo k njej za svet. . .«
»Še kralji niso dobri, dokler niso dobro obedovali ali večerjali,« je zatrjeval gospod Vrhovec in si je naložil nekaj lepih kosov purana na krožnik. Obračal je krožnik in za-ljnbljeno ogledoval izbrano porcijo kakor delajo pravi gurmandi, ki jim dela že pogled na dobro jed veselje.
Brnot in okrajni komisar Petteg sta govorila čez mizo o razpisu državno zborskih volitev, o različnih kandidaturah in o agitaciji ter o agitatorjih.
Marko se je pošteno dolgočasil; najbolj ga je jezilo dolgovezno politiziranje dr. Brnota in okrajnega komisarja Pettega.
»Gospod Marko,« se je oglasil Vrhovec, obiraje s slastjo puranovo nogo, »jaz se čudim, da se nič ne oglasite. Ali vas politika nič ne zanima. Vaš oče je bil vse žive dni vnet politik, nekaj časa je bil tudi poslanec in v naši dolini se je vedno tako volilo, kakor je priporočal vaš oče.«
»Danes so pač drugačni časi,« se je hitro oglasil dr. Brnot. »Posamezniki nimajo več onega vpliva, kakor nekdaj. Danes odloči agitacija; ako ima za seboj ugledne ljudi, je laglja, če ne, je težja, ali glavna stvar je vendar agitacija,«
»To ni posebno laskavo za volil -oe, ker bi človek mislil, da je taka
skega gremija in preurediti ga tako, da bi družil v svoji sredi vse tiste trgovce v Ljubljani, ki imajo toliko razsežne obrate, da je moč predpostavljati pri njih zadosten interes za naloge take trgovsko - stanovske organizacije kakor je gremij trgovcev v Ljubljani. Ker je bilo spričo dalekosežnih izprememb v določilih obrtnega reda itak treba prilagoditi gremijalna pravila veljavnemu zakonu, se je sklenilo, sočasno z izpre-mernbo pravil reformirati tudi ustroj gremija in postaviti korporacijo na širšo podlago. Obveljalo je mnenje, 'da je pritegniti gremiju vse one trgovce v Ljubljani, ki brez ozira na protokoliranost plačujejo na leto 20 ali več kron pridobnine brez doklad. Po tem vodilu izvedena reorganizacija je pomnožila v veliki meri SteVilo članstva.
Sodimo, da je bilo umestno in pametno, dati gremiju širšo podlago. Ker je ljubljanski gremij edina trgovska organizacija v naših deželah, ki je strogo strokovno trgovska, in ker je v večjem trgovskem centru edina korporacija te vrste, v kateri je zagotovljena večina slovenskim trgovcem, je popolnoma pravilno, da po svojem ustroju ni utesnjena na premajhen krog članov. Ker je gremij trgovsko - stanovska organizacija v tako važnem trgovskem središču kakor je Ljubljana, ki je h kratu slovensko narodno središče, prihaja samoposebi, da pripada zopet in zopet gremiju vodilna vloga v premnogih trgovskih vprašanjih, zakaj povsem naravno je, da se trgovstvo izven Ljubljane ozira in ravna po korporaciji, ki ima v centrali svoj sedež. Ce si vodstvo gremija ume s previdnim, stvarno pravilnim in ciljnim postopanjem pridobiti zaupanje trgovstva, more jako blagodejno in koristno vplivati na ves razvoj naše domače trgovine, vodnik ji postane na težki poti do napredka in povzdige.
Novi obrtni red daje zadružnim organizacijam, katerim je prištevati tudi gremij, dokaj važnih pravic. Opirajoč se na določila §§ 114. in sledečih obrtnega reda more razviti gremij prav lepo delovanje v ta namen, da uredi mnoga pereča vprašanja, ki se tičejo trgovskega obratovanja, službenega razmerja, trgovskega naraščaja. Taka ureditev vezala bi sicer prvotno le članstvo, iz-vestno bi pa ne mogla ostati brez vpliva na trgovino in na trgovske razmere    izven    Ljubljane, kajti
jigitacija nepotrebna pri ljudeh, ki imajo kaj prepričanja in resnične zavednosti.«
Marko je to i>ovedal čisto mirno, a ko je na Brnotovem obrazu zapazil porogljiv nasmeh, se je le nekoliko razburil, morda ker je čutil, da je bil njegov odgovor nekam naiven.
»Toda — kje je kaj prepričanja in resnične zavednosti, ko morejo pri agitaciji dosezati uspehe ljudje, ki ne znajo drugega, kakor kričati in zabavljati, 1 judje brez znanja in brez omike. Ne zamerite mi, a jaz imam o vol i le i h jako slabo mnenje.«
Marko je govoril z nekako vnemo, ki mu je bila sicer čisto tuja, a dr. Brnot se ni dal spraviti iz ravnovesja.
»Ne obrekuj spoštovanih gospodov volilcev,« je zaklical dr. Brnot, »jaz vsaj protestnjem proti temu.«
»Ali ga slišite — kandidata!« se je posmehoval Vrhovec izza svojega krožnika in zadovoljno cmaka-je v presledkih povedal svoje mnenje o dosedanjem poslancu: »Naš sedanji zastopnik v državnem zboru je poslanec, ki nas ga je lahko sram. Majhen posestnik je, pri vojakih je bil nekak narednik in ker pridno popiva po krčmah in mnogo obeta, so se dali volilci ujeti v njegove zanj-ke. Mož nima pojma ne o političnih, ne o gospodarskih vprašanjih; ničesar ne zna in ničesar ne razume, a vendar je ljudski zastopnik.«
^^HHnn^n^ns
35
p
vzgledi vz{K)dbujajo. Ker vežejo sklepi gremija le članstvo, leži ua dlani, da j« tudi v tom pogledu razširjenje delokroga in povečanje Članskega kroga dragocene važnosti. Mnogi važni, koristni in v danih razmerah potrebni sklepi ne bi prišli do prave veljave, če bi obširjali le majhno število protokol i ranih trgovcev, nedostajalo bi jim splošno pomembnosti, odrekli bi prav za tiste primere, v katerih bi bili osobito potrebni. V mislili imamo tu razne izrodke v kupčijskem življenju. Žalostna je resnica, da se je v zadnjiih letih od drugod zaneslo na naš, po svoji so-lidnosti in trgovski dostojuosti sloveč trg, dokaj razvad, ki jih moramo označiti kot pojave nereelne konkurence. Kakor so razmere v državnem zboru, se ni nadejati, da skoro dobimo prepotreben zakon v obrambo proti nelojalni konkurenci. V nadomestilo dotlej in v popolnilo poslej, če bi kdaj dobili zakon, se more s pridom porabiti določilo obrtnega reda, ki pravi, da so obrtne zadruge, odnosno gremiji poklicani sklepati o tem, kako naj se odpravijo navade, običaji in novotarije, ki ovirajo re-elno tekmo. Treba le poslužiti se te pravice, in izginili bodo mnogi zoprni pojavi, katerih so se oprijeli nekateri elementi v škodo dostojue trgovine.
Drugo važno vprašanje, ki bi se moglo rešiti zadovoljivo v območju gremija, je ureditev službenega razmerja in ustanovitev redovitih službenih razmer. Kdor objektivno motri razmere, kakor obstoje, mora priznati nujno, da bode tudi pri nas potrebno, urediti razmeram primerno delovni čas v trgovinah in ustanoviti za posamezne stroke enotnost m red glede odpiranja in zapiranja trgovin. V tem pogledu vladajo pri mnogih obratih razmere, ki se ne dajo zagovarjati in tudi ne trajno vzdržati; utemeljene tudi niso v resničnih dejanskih potrebah. Sicer pa ob razumnem postopanju po naši sodbi ne bo odpora, kajti delodajalce bo pridobiti za pametno ureditev, treba jim le gotovosti, da bode zavladala enotnost, saj je znano, da je nmogo-kateri sedaj proti svoji boljši volji prisiljen korakati z neizprosno konkurenco- V tem pogledu opozarjamo na določila obrtnega reda, katerih se oprijemljejo sedaj na grem i jalna pravila, ki določajo, da sme gremi-jalni zbor sporazumno s pomočniškim zborom v okviru postavnih predpisov ustanavljati določbe. Letošnje polletje je bila vlada sicer predložila državnemu zboru predlogo, ki se tiče ureditve službenega razmerja za trgovinsko oso bje, ali pota do sprejetja in uveljavljen j a tega zakonskega načrta bodo vsekakor še dolga. V interesu dobre in pravične stvari bi bilo želeti, da so poklicani faktorji ob izvedbi reform, katere smo omenili, okoristijo fakultete, ki jo daje obrtni zakon. Načelnik gremija je mož dejanja, moderno misleč, ki bode izvest no znal zadovoljivo rešiti nelahke naloge, to tembolj ker pri članih načei-stva izvestno nameri na uinevanje trgovskih in socijalnih potreb. Razumna uredba v deželnem središču bo velela trgovcem na deželi: Vivant sequeutes!
Dr. Fran Windischer.
»Dragi gospod Vrhovec — takih ljudi je v državnem zboru vse polno,« ie menil Marko.
»Za nas Slovence ni vse eno, kake zastopnike imamo,« se je razvnel Vrbovec in potisnil krožnik od sebe. Videlo se je, da se več ne šali. »Slovenci potrebujemo resnično narodnih, značajnih in odločnih poslancev, a ti morajo tudi kaj več znati, kakor samo glasovati. Vlada bi nas vse drugače respektirala, če bi imeli poslance, ki so res sposobni zastopati koristi svojega naroda in svojega okraja. Prav ker je takih poslancev tako malo, zato dela vlada z nami tako grdo.«
Začel se je pogovor o kandidaturi dr. Brnota.
»Borba bo huda in težka,« je dejal okrajni komisar Petteg s svojim tankim, cvilečim glasom. »Nas dekan se poteguje za dosedanjega poslanca, dočim mu drugi duhovniki nasprotujejo in bi radi vrinili nekega kaplana, ki se je naveličal življenja na kmetih.«
»Kmetje hočejo imeti kmeta, mestjani in večji posestniki dr. Brnota, duhovniki duhovnika,« se je jezil Vrhovec, »prav kakor bi vsak stan moral imeti svojega zastopnika- Jaz sem bil vedno za tistega, od katerega sem pričakoval resnega in uspešnega dela — naj bo potem kar hoče. Kaj pravite gospod Košan — . imam li prav?«
»Ne vem,« je odgovoril Marko. »Jaz se za politiko nisem še nikdar zanimal. Dopoldne imam tako mnenje, popoldne zopet drugačno — zvečer pa sploh nobenega.«
(Dalje prthodnflc.)
0 ljubljanskih dogodkih.
(Govor dr. Šusteršiča v delegaciji dne 30. oktobra.)
(Po stenografičnem zapisniku.)
V razpravi o vojnem proračunu je delegat dr. Šusteršič govoril ta-ko-le:
Jako žalosten in neprijeten dogodek daje mi povod, da se oglasim v tej razpravi. V času od 18. do 20. septembra t. 1. so bile v Ljubljani demonstracije, žal, v zvezi tudi z izgredi proti lastnini nemških someščanov.
Da odstranim vsak dvom o namenu svojih izvajanj, čutim dolžnost izjaviti z vso odločnostjo, da najodločneje, najostreje in brezpogojno obsojam take in enake izgrede, naj pridejo od katerekoli strani. Naj so izgredi slovenski, nemški ali od katere strani koli, naj se vrše v Ptuju, Celju, Mariboru ali v Ljubljani, obsojam jih najodločneje in sem jih tudi takoj obsodil, ko so se vršili v Ljubljani. Takih izgredov ne opravičujem tudi ne z izrednim narodnim navdušenjem, ker se s tem narodno čuvstvo, ljubezen, vdanost do svojega naroda onečašča in blati.
Obžalujem torej take izgrede in le slaba tolažba je, da so bili ljubljanski izgredi le posledica drugih izgredov.
Toda, gospodje, tukaj gre za nekaj povsem drugega. O izgredih ne govorim, o teh se je dovolj in preveč pisalo. Zagotavljam pa, da so večji časniki ljubljanske izgrede mnogo pretiravali in povekšavali. Toda lo je druga stvar.
Nekaj pa se je zgodilo v Ljubljani, kar nikjer drugod,in o tem hočem govoriti.
Streljali so na ljubljanskih ulicah in padli ste dve žrtvi. Vojaki so dne 20. septembra rabili orožje, dve osebi ste bili ustreljeni, več pa težko ranjenih.
Gosj>ode! Strahota vojske je gotovo velika, naj strahov i tej še pa je, ako vojaki obrnejo puško proti sodržavljanom, ako vojaštvo preliva kri svoje krvi, ako vojaštvo reže v svoje meso.
Kjer se zgodi kaj takega, tam ni nobena preiskava prestroga, da se dožene, ali je bilo tako postopanje po razmerah v istini potrebno.
Javni mir in red morata biti seveda vedno zagotovljena, o tem smo vsi edini in to izpovem glasno tudi tukaj.
Ali pa je bilo, gospodje, za vzdr-žavanje reda in mira potrebno streljati na ljudi, kar je 20. septembra zvečer storil v Ljubljani poročnik Maver, to je drugo vprašanje in o tem moram danes govoriti.
Najprvo moram kratko opisati one dogodke. Omejim pa se le na oddelek poročnika Maverja, ki je oddal usodepolne strele. Samo to hočem opisati gospodu vojnemu ministru.
Situacija je bila ta: Dogodki so se vršili ob Ljubljanici. Na levem bregu je Marijin trg s frančiškansko cerkvijo in Prešernovim spomenikom; od tukaj je frančiškanski most na desni breg Ljubljanice, v ravni črti Stritarjeva ulica do glavnega trga. Na levo od mosta je takozvani Šolski drevored ob desnem bregu Ljubljanice proti Pogačarjevem tr gu. Tukaj so se godili vsega obžalovanja vredni dogodki.
Dne 20. septembra je bila nedelja, mnogi ljudje so se vračali zvečer z izletov v okolico in vsled dogodkov 18. in 19. septembra so bili nekateri še vedno razburjeni. Zato so ee ustavljali nekoliko na Marijinem trgu in okoli Prešernovega spomenika. Oddelek ]>oročnika Maverja je dobil ukaz, da izprazni Marijin trg in množico potisne čez most.To je oddelek tudi storil. Por. Maver je šel s svojim oddelkom proti množici, ki se je rada umikala. Ljudje so bežali pred vojaki in ko so bili onostran mosta, se je to-le zgodilo: Ljudje so se obrnili na levo v Šolski drevored in voj poročnika Maverja je krenil za njimi. Dočim je oddelek, podeč Čez most, korakal v fronti proti Stritarjevi ulici, torej proti Glavnemu trgu, obrnil se je na koncu mosta na levo in bil v fronti proti Šolskemu drevoredu, oziroma Pogačarjevemu trgu. Na levi je Ljubljanica, takoj na desni vzporedno nova, po potresu zidana mestna hiša, v sredi Šolski drevored, dalje Pogačarjev trg, nasproti v ozadju semenišče, na desni roki Pogača rjeve ga trga stolna cerkev in knezoškofijska palača.
Vojaki so torej stali na koncu mosta s fronto proti Šolskemu drevoredu in pred vojaško fronto v Šolskem drevoredu med Ljubljanico in mestno hišo zbrani ljudje šest do deset korakov pred vojaki poročnika Maverja.
In tukaj se je izvršil neverjetni dogodek. Poročnik je dal oddelku povelje »streljati«. To povelje so vojaki slišali in pripravili puške za streljanje. V istem hipu pa je množica pričela bežati. Ko je množica bežala, so vojaki posamezno streljali na
j be*eee ljudi, kakor lpvci streljajo na 1 zajce.
Jaz takrat nisem bil v Ljubljani, odpotovaj sem na Dunaj. O dogodkih sem eital na Dunaju. Ko sem se povrnil v Ljubljano,   stem stvar
preiskava] in se moral Čuditi. Ko sem čital na Dunaju, da so vojaki streljali, da sta dva mrtva in več ranjenih, sem bil prepričan, da se je moralo kaj izrednega zgoditi, da je množica napadla vojake, da je v Ljubljani prava vstaja, četudi tega nisem mogel umeti. Živim namreč v Ljubljani že do 40 let, poznam ljudi in sem bil začuden, da je kaj takega mogoče v Ljubljani. Toda moral sem misliti na vstajo, ker drugače si nisem mogel tolmačiti streljanja. Osebno pa sem se prepričal na lici mesta, da so vojaki streljali za beže-čimi ljudmi, gospod vojni minister je sam potrdil, da je bilo tako; v odseku je namreč izrecno navajal, da so vojaki desetkrat posamič ustrelili za bežeči m i. (Čujte!) Gospodje! Da so vojaki res streljali na bežeče ljudi, more se prav lahko dokazati. Najboljše priče so ranjenci in oba mrtveca, ker vsi so bili zadeti odzadej. (Čujte!) To so dokazali veščaki, kon-statovali zdravniki.
Po moji sodbi je prvi odgovoren poveljnik, in ta je bil poročnik Maver. Seveda so vojaki potem morali iskati izgovorov, nagibov in povodov, da se opravičijo. In g. poročnik Maver se je izgovarjal, kakor je sploh navada pri takih prilikah. Rekel je, da ni zaklical »ogenj«, ampak le »streljati«, in da so potem vojaki začeli streljati. Častnik se torej izgovarja na vojake. Konštatujem, da priče res niso slišale povelja »ogenj«, ampak le avizo »streljati«. Isto trdijo tudi vojaki, ki pa kot udeleženci niso zanesljive priče. Častnik je torej le napovedal »streljati«, vojaki pa so sami začeli streljati. To pa je ravno jako važen dokaz, da ni bilo pravega vzroka za streljanje. Ko bi bil zadosten vzrok, zaklical bi bil častnik tudi povelje »ogenj« in ne le avizo »streljati«. ' .
Gospod vojni minister je sam priznal, da je bila napaka, ker so vojaki streljali, ne da bi bilo dano ])ovelje »ogenj«.
Drugi izgovor, ki ga navajajo, je ta, da trdijo: Vojake je množica napadla, kamenje metala na vojake, pretila s silo itd. Saj je mogoče, da so metali kamne na vojake. To bode dognala sodna preiskava.
Toda, gospodje, v trenutku, ko je poročnik Maver zaklical »streljati«, na njegov oddelek ni padel noben kamen, vsaj dokazano to ni. Nihče ni dokazal, da bi bili ljudje metali kamne na vojake, ko so dr vil i demonstrante čez most, ko je oddelek zavil na levo in v fronti se obrnil proti množici in ko je bilo dano povelje »streljati«!
Saj tudi ni nobeden ranjen od sedmerih vojakov, ki so streljali. Trdijo sicer, da je bil en vojak ranjen na prstu. Sodna preiskava je dognala, da ni bil nihče ranjen in da na tem mestu in v okolici sploh niso našli nobenega kamna. (Čujte!) Ko bi bili metali kamne, morali bi jih najti in vojaki sami bi mogli shraniti taka »corpora delieti«. G. vojni minister sam ni trdil, da so v kritičnem trenutku kamni padali na voj poročnika Maverja. Izjavil je le: »Da je moralo v kritičnem trenotku kamenje padati na voj poročnika Maverja, vidi se jasno.« To se pravi z drugimi besedami, da se le zdi, da pa ni dokazano, ker ni nobenega dokaza.
Gospoda! Kamenje so pač metali na vojake n. pr. ua Miklošičevi cesti, torej v Čisto drugem delu mesta. Vsi nepristranski svedoki se pa strinjajo glede tega, da v kritičnem trenutku ni padel noben kamen na vojake, ki prihajajo tu v poštev. Tudi ni bil, kakor omenjeno, nihče poškodovan, in na kritičnem mestu niso našli nobenega kamna. Vsled tega, gospoda moja, je evidentno nekaj drugega nego kar je ekseelenca vojni minister trdil v vojnem odseku. Ni torej dokazano, da je v tem hipu na ta ui-delek letelo kamenje, nasprotno, gotovo je, ker potrjeno od cele vrste nepristranskih prič, da se ni metalo nič kamenja, in očitno je, gospoda moja, da se je brez zadostnega razloga streljalo na bežeče ljudi.
Gospoda! Ako se njegova ekseelenca v tem oziru sklicuje na predpise o asistenci, bi jaz pred vsem omenil, dani bil tako prijazen, da bi nam te predpise doslovno prebral; ti asistenčni predpisi, kolikor je meni znano, niso bili objavljeni. Res se dotične določbe glase, da se ima rabiti orožje, če je bila četa dejansko insultiraua — to pa se pri tej četi, v kritičnem trenotku vsaj, ni zgodilo, — nadalje, če ljudstvo pritiska proti četi.
Ako se zelo ne motim, pa velja slednje le z gotovim pogojem, če bi s tem moglo ovirati akcijsko zmožnost čete. Tu pa o kakem oviranju akcijske svobode ni moglo biti govora, ker je bila po navedbi njegove eksce-lence gospoda vojnega ministra sa-
mega množica, ki je demonstrirala, kakih šest do deset korakov oddaljena od kordona in torej akcijska zmožnost nikakor ni bila v nevarnosti.
Le mimogrede bi omenil, da se navedbe o številu množice, takozvanih demonstrantov, ki so tam stali, ne ujemajo. Kakor se je pozneje dognalo, niso bili zgolj demonstranti, ampak razni ljudje, ki so stali tam v Šolskem drevoredu in na Pogačarjevem trgu. Eni trdijo, da je bilo vsega 100 do 150 ljudi, prugi pa pravijo, da jih je bilo manj, in vojaki zatrjujejo, da jih je bilo par stotin. Meni se zdi to precej irelevantno. Po mojem prepričanju pa jih ni moglo biti posebno mnogo, ker bi tedaj bili učinki strelov še mnogo  žalostnejši.
Deset strelov iz Manlicherje-vih pušk v gosto stisnjeno množico več stotin ljudi bi imelo čisto drugačen uspeh, nego dva mrtveca in štiri ranjence! Ni torej mogoče, da bi bilo tam toliko ljudi, kakor zatrjujejo vojaki. Sicer pa se človek, kadar ceni število množice, prav lahko zmoti, in take razlike po mojem mnenju niso kaj važne. To je docela brez pomena; glavna stvar je: Ali so bili vojaki opravičeni, ali so bili prisiljeni streljati ali ne t Odgovor jh> vsem navedenem ni težaven.
In kdo je bil zadeti Kdo je bil usmrčen? Gimnazijski dijak, Adamič se piše, 15 let star deček, ki je očividno le prišel gledat, kaj se godi, in strojnik Lunder. Sila zanimivo je, kako je ta mož prišel v nesrečo. Udeležil se je bil tisti večer slavnosti v spomin ustanovitve tiskarskega društva — bil je strojnik v neki tiskarni — in vračaj e se od te slavnosti, je šel domov, a v hipu, ko je šel čez Pogačarjev trg, ga je zadela krogla. Na isti način bi mogli biti zadeti tudi Nemci, ki bi šli slučajno mimo, ravno tako, kakor je Lunder tod hodil le slučajno.
Neki duhovnik, ki se je po večerji vračal domov, je takrat tudi šel čez Šolski drevored in Pogačarjev trg; šel je tik Lundra, ne da bi ga poznal, in meter pred njim pade Lunder do smrti zadet. Baš tako bi bil lahko zadet ta duhovnik. Iz tega razvidite, da nikakor niso bili demonstranti ali izgredniki, ki se je nanje streljalo. Streljalo se je pač kar tako med ljudi! Zakaj se je to pravzaprav godilo, to preiskovati ni naša, ni moja nalogit, to je stvar njegove ekscelence gospoda vojnega ministra. Njegova ekseelenca je v odseku ta nastop oddelka poročnika Maverja ščitil; jaz mislim, da bi bilo boljše, ee bi ga ne ščitil. Zadostil bi javni pravni zavesti, če bi bil iskreno in pošteno izjavil vsaj to: Dogodek še ni razjasnjen, moram še voditi nadaljne preiskave, stvar še dal.ie zasledovati, na vsak način bom storil svojo dolžnost. Žalibog se to ni zgodilo.
Nadaljne momente, ki govore istotako proti razlagam vojaštva, hočem le mimogrede omeniti. Imamo docela nepristranski priče, ki so vzvišene nad vsakim sumom, da bi bile z izgredi ali demonstracijami v kakršnikoli, tudi najoddaljenejši zvezi, n. pr. ravnatelja deželnih uradov, deželnega višjega svetnika Za-mido, ki je opazoval dogodke s pomola svojega stanovanja, ali odvetnika dr. Ravniharja in njegovo soprogo, ki sta se takrat slučajno vračala s sprehoda čez frančiškanski most. Te priče trdijo celo z vso odločnostjo, da so vojaki najprej šli s puškami v rokah za bežeči m i ljudmi, se potem ustavili in streljali. Nadalje zatrjujejo — ne baš te priče ,— da je streljajoči oddelek prodiral do Pogačarjevega trga in šele potem, s fronto obrnjen proti trgu pred Škofijo streljal.
Na neki hiši pred Škofijo se je dobilo nad hišnimi vratini sledove krogel, ki morejo izvirati le odtod, da so vojaki s Pogačarjevega trga, s fronto proti Škofiji, streljali mimo stolnice na ono stran. In v resnici se nahaja v tej smeri tudi mesto, kjer je Lunder padel. Padel je ua kraju, na katerem bi od tam, kjer je tvoril oddelek poročnika Mayerja kordon, niti ne mogel biti zadet. Mogel je biti na mestu, kjer se je zgrudil, zadet le, če se je streljalo s Pogačarjevega trga, če torej vojaki niso ostali na mestu, kjer so bili spremenili fronto, ampak so se pomikali naprej za bežeči ni i ljudmi.
Toda na vse te okoliščine se nočem ozirati. Saj popolnoma zadostuje, kar sem prej konštatiral; ali so vojaki tam ostali, kjer so se bili prvotno postirali, ali ne, to je za presojo slučaja vseeno. Odločilno je le to: ali so bili opravičeni streljati ali ne!
Gospoda moja. evidentno je, da vsaj noben dokaz ni podan, da bi bilo streljanje potrebno. Vsi objektivni momenti pa kažejo, da se je streljalo neopravičeno, da se je po krivici ustrelilo dva človeka!
To sem hotel in moral tu obrazložiti, da zadostim užaljenemu pravnemu čutu v naši deželi.
In sedaj bi hotel s kratkimi besedami končati.
Mi smo, kakor se lahko razume, vsled teh dogodkov glede našega stališča nasproti proračunu vojnega ministra prišli v težaven položaj, '/lasti z ozirom na okolnost, da v je njegovi ekscelenci zdelo primer no, ščititi postopanje poročnika Ma-yerja in njegovega moštva, in prav resno smo morali premišljati, nismo li dolžni tizirati se na občutke, ki jih je postopanje tega oddelka skupne vojske povzročilo v Ljubljani in v celi deželi, ter demonstrativno glasovati proti vojnemu proračunu.
Premagali smo to. Premagali z ozirom na resno dobo, v kateri visoka delegacija zboruje, premagali zlastir z ozirom na okolnost, da v javnem mnenju Evrope ne bo moglo biti brez pomena stališče, ki ga v tem resnem času zavzamejo nasproti vojnemu proračunu baš jugoslovanski delegat je. Mi se držimo načela: Salus rei publicae suprema lex (Blagor države najvišji zakon).
Izjavili smo, da soglašamo s politiko, ki jo je inavgurirala priklopi-tev Bosne in Herecegovine, s politiko, ki sega do življenjske žile južnega slovanstva, odobrili smo to politiko, zato pa v tem zgodovinskem trenutku ne moremo odreči državi sredstev, ki jih rabi, da v slučaju potre be to politiko, ki je posebne važnosti za avstrijske Jugoslovane, tudi s primerno odločnostjo poudari in zagotovi. S tega stališča bi prosil, da presojate naše glasovanje.
V oni drugi stvari pa prosim njegovo ekscelenco, da popravi svoje mnenje, ki ga je izrazil v odseku, človeško življenje je zelo resna stvar, preko katere se ne sme iti tako zlahka in s tako slabo podprtimi argumenti na dnevni red. (Pritrjevanje) . _
Pismo iz Jrbije.
—at. B e 1 g r a d , 11. nov.
Prestolonaslednik Gjorgje je takoj pri svojem ]x>vratku v Belgrad, komaj je prišel na železniško posUi-jo, dementiral trditve nemškega časopisja, da mu je ruski car dajal lekcije radi njegovih bojevitih govorov. Nemško časopisje je prorokovalo, da se prestolonaslednik vrne v Belgrad docela tuširan, miren in pohleven, a že prve njegove besede na belgrajski postaji so bojevite — nie manj kakor prej. ko še ni bil v Pe trogradu.
Konstatiram to radi tega, ker sem že prej trdil, da ruski car ni pozval srbskega prestolonaslednika k sebi za to, da mu daje lekcije, nego za to, da se na ta način manifestira solidarnost največje in ene najmanjših slovanskih držav. Prestolonaslednikov govor na belgrajski železniški postaji dokazuje, da so moje trditve bile resnične in s tem mi je dano najboljše zadoščenje za one vrstice v »Slovenou«, v katerih se izraža dvom o resničnosti mojih trditev.
Položaj se je začel bistriti in danes se že lahko reče, da so evropske velike silo razdeljene v dva tabora: na eni strani je Rusija z Anglijo ni Francijo, a na drugi strani je A v stro-Ogrska z Nemčijo; Italija stoji na strani in ona prevzame najbrže vlogo posredovalca. Minimum ruskih zahtev je: da se Srbiji in Črni gori odstopi del bosansko - here. govskega zemljišča, da se na ta na-čin doseže spojitev teh dveh srbskih držav in da se postavi jez »Drangu nach Ostcn«. Anglija je že izjavila, da je rusko stališče tudi njeno stališče, a Francija bo — o tem ni dvoma — z vso vnemo podpirala vse zahte ve svojih zaveznic Rusije in Anglije.
Z druge strani imamo Avstro-Ogrsko in Nemčijo, ki je — kar W popolnoma umljivo — že izjavila, da je stališče Avstro-Ogrske tudi njeno stališče. Tretji član trozveze, Italija, pa v nobenem slučaju ne bo za$r> varjal stališča Avstro-Ogrske tako kot Nemčija. Tittoni bi morebiti tudi storil to, ali javno mnenje v Italiji tega ne bi dovolilo in zato prevzame Italija skoraj gotovo vlogo posredovalca.
Večina evropejskih sil je torej na strani Srbije in Črne gore, to j<* danes že popolnoma jasno, kakor gotovo tudi to, da Rusija — in z ajo njene zaveznice — ne odstopi od za* hteve po teritorijalni kompenzaciji za Srbijo in Črno goro. Ali ravno ta ko je skoraj gotovo, da Avstro-Ogr-ska ne privoli v to kompenzacijo, ker je že prevečkrat in preglasno izjavila, da o tem ona niti govoriti ne mara.
In kako se potem spor konča? Odpira se naslednja perspektiva:
Do  konference signatarnih sploh ne pride, ker se velike sile niti v vprašanju programa za konferenco ne bodo mogle sporazumeti. Vpraša-
(Dalje v prilogi).
L Priloga „Slovensgemn Narodn" st 267, dne 14. novembra 1903.
nje aneksije Bosne in Hercegovine oetane torej nerešeno, odprto, ker be-rolinska pogodba ne bo pravno spremenjena. Večina velikih sil aneksije ne bo priznala, a vojna, ki je potem začneta Srbija in Crna gora, prisili velike sile, da se s tem vprašanjem pečajo in da storijo definitivne sklepe. V tem slučaji bi Rusija, Anglija in Francija zopet zahtevale kompenzacijo za Srbijo in Orno goro in ako se ta kompenzacija - — kakor moremo pričakovati — ne da, pride v resno opasnost evropski mir.
V Avstro-Ogrski se napačno razlaga mir, ki je nastopil v Srbiji. Slovenec« trdi, da se Srbi vojne bojijo in da so vpili in rožljali z orožjem samo toliko časa in zato, da Evropo zainteresirajo za svoje težnje. Tako morejo pisati samo oni, ki ne poznajo Srbov in katerim ni znan povod tega provi zornega miru. Prijateljske sile so Srbiji svetovale, da ostane mirna in da čaka na rezultate konference, na kateri bodo one z vso odločnostjo zastopale njene opravičene interese. In Srbija je poslušala ta svet, ker noče izgubiti dragocenih simpatij prijateljskih sil. Ali istočasno se Srbija z vso naglico pripravlja za vojno.
Pred nekaterimi urami sem govoril v kavarni »Moskva« z vplivnim in zelo treznim politikom o položaju in on me je vprašal:
— Ste slišali prestolonaslednikov govor na železniški postaji? j »Slišal sem vsako besedo, ker Uem stal čisto blizu prestolonaslednika in sem o govoru takoj poslal brzojavko »Slovenskemu Narodu«, ki je — ako je brzojavko dobil pravočasno — prvi poročal o tem od vseh inozemskih listov, katerih dopisniki so brzojavijali šele popoldne in so njihovi brzojavi izšli šele v jutranjih izdajah prihodnjega dne. j — Potem sedaj lahko sporočite Uvojemu listu, da je prestolonaslednik govoril iz duše srbskega naroda. Ako glas močne Rusije in dragih prijateljskih velikih sil ne bo dovolj močan, da se nam da naša pravica, potem nam mir postane neznosnejši od vojne, a smrt ložja od življenja; potem ne bomo vprašali, kako motan je sovražnik, nego kje je,« tako je rekel prestolonaslednik in verujte mi, da se tako misli v kraljevi palači, v ministrstvih, v meščanskih hišah in v vojašnicah, kakor tudi v poslednji kmečki hiši!
Poznam razpoloženje v Srbiji in nimam nobenega povoda, da bi srbskemu politiku ne veroval. Zato končujem za danes.
VeiDl šKondali.
Dunaj, 11. novembra 1908-
Letos je menda posebno ugodno leto za različne demonstracije, ki se ponavljajo skoro redno teden za tednom na vseh koncih monarhije. Nekaj skupnega, karekterističnega pa imajo vse brez izjeme: povsod obupen boj tlačenih proti tlačiteljem. A tudi to je znamenito, da so povzročitelji in začetniki vedno tlačitelji. Umi j ivo je to samo na ta način, da fee tlačitelji boje, da se jim odvzame možnost, še nadalje gospodariti nad hvojimi manj srečnimi sodržavljani. I Na jesen, po otvoritvi visokih pk je tudi na akademičnih tleh zapelo vreti in šumeti. V Pragi se je to {ribanje zaneslo od strani nemških pestrpnih politikov med dijaštvo. A pa češki strani so dobili krepak od-kovor: v vseh slojih češkega naroda k opaža odpor, ki je pripravljen preplesti i najhujše, da se obvaruje Čepka Praga nemških izzivačev.
Kakor vedno pri enakih prili-fcah, so tudi sedaj začele prihajati iz Neh kotov nemškega ozemlja po-palne izjave, ki imajo namen, na-pntati nestrpneže do skrajnosti. In paša vlada — vlada srednje črte! K rajši dovoli, da zastane vse pibanje v Avstriji, kot pa da bi prepovedala četici mladih izzivačev fesmiselno početje. Da, prve instance: vseučilišcni senati sklepajo resolucije," k! v njih spodbujajo dijaštvo f še hujšemu nasilstvu, poslanci in heueiliščni profesorji pa se postavljajo celo na čelo tem razgrajačem P dajo tako vsej stvari nekak ofici-felni značaj. Vlada pa se ne gane. fako neki naj bi nastopila proti svo-Pto ljubljencem!
j Po izjavi praškega vseučilišč-pga senata nemške univerze in tenise ni smel zaostati tudi dunajski. f1 res je zagledala beli dan izjava, f kateri se tudi dunajski vseučiliščih profesorji zavzemajo za maškera-p praških nemških dijakov. I A tudi dijaštvo ni zaostalo. Dve poti, ko se vrši običajni burni na f^ajski univerzi, so iskali nemški Kaki prilike nastopiti proti Slovarji. Toda zadnji so s preziranjem f hladnokrvnostjo prekrižali račune friškim izzivačem. Iz vse manife-l^ije se je izlegla majhna miška: r^tor je deputaciji rekel, da so pra-f dogodki avstrijski škandal,' kar
ran tudi mi radi pritrjamo. Nato je
dijaštvo zatulilo običajno »Wacht aui
Rhein«.
Pravega povoda za demonstracije niso mogli dobiti. No, ljudje, katerim postopanje po Dunaju včasih preseda in si zažele izpremembe, že dobe kako kost, ki jo nekaj časa glodajo. Če ne gre proti Slovanom, pa hajd proti Židom! In res so jo po-tubtali preteklo soboto. Na vseuči-liščnih tleh so začeli razpravljati o svojih »častnih« aferah. Ker se niso mogli zediniti, so se prav po »akade-litično« oklofutali. Od tod vse rabu-ke v tem tednu na dunajskem vseučilišču. Ker se čifuti in Nemci ne morejo pobotati o svoji »časti«, mora trpeti ves vseučilišcni študij, vrata pri glavnem vhodu morajo biti zaprta in kdor hoče ua univerzo, mora pri stranskih vhodih noter, nenemci in tudi pasanti ob univerzi se morajo bati za svoje življenje pred be-snečimi pobalini. Policija in akade-mični senat pa mirno gledata, vlada molči kot gluha in slepa! Pač res, do kdaj kanijo avstrijski narodi še prenašati take frivolnostif!
Vrhunec pobesnelosti se je dosegel v torek. Dijaki so se na ram-pah pred univerzo tako pretepali, da jih je bilo okoli sto ranjenih. Klobukov in zlomljenih palic je ležalo na kupe. Ko je bil boj najhujši, se je podrla ograja na obeh straneh leve rampe, vsled česar je padlo več dijakov po tleh, kjer se je potem nadaljeval boj, dokler ni policija najbolj ranjenih, ki so bili tudi najhujši razgrajači, dala odpeljati k obvezova-nju. Tu se je zopet lepo pokazala plemenitost nemškega dijaštva: niti damam niso prizanašali! Vse navprek so bili in tolkli.
In zakaj vse to ? Ker se »frei-heitlich-na.tional« in »jiidisch-natio-nal« ne morejo pogoditi radi nekih »častnih« afer!
Zanimivo in za duh, ki vlada v Avstriji, karakteristično je stališče vseučiliščnega senata in policije.
Kakor znano, je navada, da policija ne stopa na vseučiliščna tlu. Tam pusti prosto roko za vzdrževanje reda akademičnim oblastim. Sicer ni to nikjer v zakonu, da se policijska oblast neha na vseučiliščnih tleh, toda tradicije so take in navada jih respektira. Policija, zvesta svoji navadi, pusti dijaštvo na rampi delati, kar hoče, češ, da se tu konča njen delokrog. Rektor pa nasprotno trdi, da rampa več ne spada v njegovo področje ter zato nima povoda kaj ukreniti, da bi bilo škandalom konec. Po nazorih policije in rektorja je torej rampa kraj, kamor ne sega več nobena oblast in tam je vsakdo izročen nemškim akademičnim pobalinom na milost in nemilost. Kdor je tam v večini, za tega so drugi popolnoma »vogelfrei«. Kadar niso to Slovani, so klerikalci, če pa teh zmanjka, pa Zidje.
Seveda nemški dijaki nazore policije in senata uporabljajo, da pretepajo vsakogar, ki ne spada v njihovo dvomljivo družbo. In rektor jih brani in zagovarja, kar rodi že lepe sadove. Saj je pred kratkim rekel dopisniku dunajske »Zeit« isti rektor, dvorni svetnik profesor dr. Fr. Exner, ki je obsojal praške izgrede z besedo »škandal«, dobesedno: »Na rampi nimamo (namreč senat) nobene ingerence, to je stvar policije. Policija ima pravico in dolžnost, napraviti red na rampi. Tega ne stori rada iz spoštovanja do univerze in mi bi zelo obžalovali, če bi policija prelomila navado, ne stopati na rampo.« Ali ni to direktno hujskanje 1 Ali se ne pravi to, dati dijaškemu razlaganju po vsemogočnosti nemških nacionalcev na rampi oficialno potrdilo?
Vlada, ki si tako kruto postopala v Ljubljani, tu imaš kulturne škandale, ki se ponavljajo leto za letom, tu te čaka smrdeče ognjišče, da ga izsnažiš. Hic Rhodns, hic salta!
Večina tržaškega mestnega sveta se hoče ovekovečiti. Kratek je še čas, ko še lahko razpolaga s svojo velmoČjo, s tako močjo, ki je pridobljena le z raznimi manevri in slepili in je sad tradicionalno - pretvorjene politične aritmetike in geometrije, in ki vsled tega ne odgovarja dejanskim razmeram. Že mogočno trka na duri mestne palače prst novega volilnega reda za mestni svet in deželni zbor tržaški, ki pomete — kakor je pričakovati — marsikoga izza gorkega stola mestne dvorane. Zato je skrajni čas, da si postavijo smrti pozabljivosti posvečeni svoje spomenike.
Žalibog, da njih roka ni vseskoz srečna pri tem poslu, posebno odkar je njih duša, visoko inteligentni vodja dr. Venezian, umrl in zapustil osamelo čredo ovac brez pastirja. Da, in glej čudno naključje osode: V
takem osodepolnem trenotku se odtegujejo še take individualitete, ki bi lahko v tem za laško večino kritičnem trenotku vsaj deloma nadome-stovali umrlega vodjo. Na zadnjo sejo mestnega sveta tržaškega je poslal eden boljših glav mestnih očetov, notar dr. Camillo Depiera pismo, v katerem naznanja, da odlaga svoje dostojanstvo kakor mestni oče iz ... zdravstvenih ozirov in radi .. . preobložen ja z drugimi posli. Da vsaj deloma pokrije to blamažo, je hitela večina podeljevati onorevolu Depieri dvamesečni dopust, da le pridobi s tem eas, in odločila, naprositi ga, da umakne svojo kruto demisijo.
Pa nazaj k spomenikom! Kakor se razume iz vsega političnega in administrativnega delovanja laške večine v zadnjem času, bi ta rada pred svojim parcialnim ugašnenjem s pritajeno hitrostjo izvedla še razna dela,da bi mogla poznejšim upraviteljem Trsta pokazati, kako vsestransko delujoča je bila laška večina v svojem času neomejenega gospodstva. Od raznih poskusov pa se dosedaj ne pozna še nobenih pametnih uspehov. Pač, da ne pretvarjamo: en uspeh je viden. Mestna blagajna je precej prazna, še več, mestne finance so obremenjene z raznimi nepotrebnimi dolgovi, ne da bi se čutilo, kje so dotični izdatki kaj ustvarili.
No, en spomenik si je postavila večina in ga razkrila v seji mestnega sveta od srede.
Že pred dobrim letom ali še več je mestni svet zbral komisijo, ki naj bi proučavala sredstva, kako se ustaviti vsaj deloma čedalje bolj pritiskajoči draginji. In dolgo vrsto mesecev je proučavala in proučavala ta komisija. Kar je dosedaj iztuhtala in uvedla, je bilo vse za mačko. Ustanovili so tedenske semnje za živino na Opčinah, da bi bila mesarjem dana večja prilika, nakupovati z manjšimi režijskimi stroški potrebno živino; že po prvem poskusu se je naprava izjalovila, in iz tedenskih semnjev so postali za sedaj mesečni. Druga naprava je taka, da se ji celo resni ljudje smejejo, če ne zmajavajo z glavo. Ustanovili so posebno komisijojki naj bi z ozirom na tižne cene moke in na stroške režije mesečno določala oficialne cene kruhu. In verjemite, prav zares se sestaja redno ta komisija in izdaja prav resno do natančnih delov sto-tink oficialne buletine o ceni raznih vrst kruha. A ne samo, da se te teoretične cene za razne vrste kruha ne razlikujejo prav skoro nič med seboj, tako, da je po akademičnem računu cena za ordinaren kruh skoro ista kakor ona za finejši kruh iz bo-. ljše moke, nego peki proizvajajo in prodajajo dejanski skoro vse vrste kruha bolj po ceni, nego je določena ofieialna cena. In notabene, pravi pravi namen tega določevanja cen je bil, pritiskati na dejanske cene, da se kolikor mogoče znižajo!
In h sklepu temu delovanju je predložil omenjeni odsek v seji mestnega sveta od srede poročilo dolgega proučavanja in stavil razne predloge, ki so bili tudi sklenjeni. Ti so: ustanovitev centralnega trga kje v bližini morja ali železnice za trgovino z živili na debelo; postavljenje pokritih tržnic za prodajalce na drobno, reforma tržnega reda; cassa di risparmio triestina naj bi ustanovila institucijo v olajševanje kredita na trgih. Od južne železnice zahteva predlog, naj zniža tarife, ki so proti onim državne železnice za 25 do 30% višji, dalje naj južna železnica uvede direktne vozove, opremljene s hladnicami. Nadalje zahteva predlog reformo tržnega urada in ustanovitev posebne tržne komisije. Nadalje naj se zahteva od kompetentnih faktorjev začasno razveljav ljenje uvozne carine na žito, na koruzo, znižanje te carine na mast in salo, na bombaževo olje, znižanje konsum-nega davka na .sladkor, zakonske odredbe proti kartelom in slednjič olajšave za preskrbljevanje z mlekom, zelenjavo in sadjem.
Torej proučavanja skoro dveh let so dovedla do tako plodovitih rezultatov: do — pobožnih želja, do priporočil in resolucij na naslov vlade in drugih institucij, ki so popolno-noma izven delokroga mestnega sveta. A to malo, kar bi bilo v magi-stratnem delokrogu! Ali bo mar reforma tržnega reda znižala visoke cene živil! Ali bo to dosegla zopet specialna tržna komisija, ki bo, kakor vse take komisije, le proučavala in proučavala, da pride slednjič po dolgih mesecih in letih do samo ob sebi razumljivih sklepov ali pobožnih resolucij?
In temu se ni čuditi! Dokler bodo sedeli po raznih takih teoretičnih komisijah le dobri prijatelji in botri raznih prekupovalcev tržnih prodajalcev in posebno ribjih trgovcev, ki fanatično trobijo v politični rog vladajoče laške večine in zavoljo tega počenjajo ob prekupovanju in razprodaji brez nadzorstva in omejeva-
nja kar hočejo, ne da bi se vse te akademične komisije upale jim iti na kožo: dotlej bodo vsi ti sklepi in pobožne resolucije ostale to, kar so, perijodično se ponavljajoče sipanje peska v oči obČinarjev.
Z veliko fanfaro gostobesedno-sti tega poročila in sklepa si je torej zopet tržaška laška večina postavila nov spomenik v spomin poznejih rodov: zares, ko se bodo v poznejih časih izza svojega privatnega ognjišča ozirali nanj, ali ga bodo veseli!
U borbi za slovenstvo.
(Nekaj razmišljevanja).
Kar imajo Slovenci takega, kar imajo drugi narodi v Avstriji, to so vse dosegli iz lastne moči, to so si pridobili v boju zoper državo. Le tedaj je država odnehala, kadar je bila prisiljena odnehati, sicer nikdar. Razmere so pač včasih še močnejše, kakor volja tistih, ki imajo oblast v rokah, in politika je umetnost, izkoriščati stanje razmer v prid naroda ter porabljati svoje moči, da se od države doseže, kar je v danih razmerah mogoče.
Naš končni ideal mora vendar biti in ostati kolikor mogoča velika samostojnost slovenskega naroda in ta ideal se da doseči samo, če se v okviru monarhije združijo vse slovenske pokrajine v eno celoto: Zedi-njeno Slovenijo. V državi hočemo biti svoja država.
Treba je pa, da bo ta slovenska država v okviru monarhije tudi v resnici slovenska, namreč nacionalna. S tem je že rečeno, da nam je predvsem stremiti za tem, da postanejo Slovenci na slovenskem ozemlju gospodovalni element. Danes to nismo. Kompaktno živimo na svojem teritoriju, v ogromni večini smo, a gospodovalni element med nami so Nemci.
Naš namen mora biti, pospeševanje sreče in duševnega ter gospodarskega blagostanja, ne vseh prebivalcev slovenske domovine, marveč samo slovenskih prebivalcev. Ino-rodci naj bodo veseli, da smejo med nami živeti. Nemški politikT in zgodovinar Treitschke ima čisto prav,ko trdi, da morajo biti narodi nestrpni in morajo gledati, da raznarode in sebi asimilirajo na njihovem ozemlju živeče inorodce ali pa jih pregnati. Večno resnične so besede Sehiller-jeve (Wallensteins Tod, 2, 2): Wo einer Platz nimmt, muss der andre riicken — \Ver nicht vertrieben sein will, muss vertreiben — Da herrscht der Streit und nur die Starke siegt.
Nemštvo na slovenskem ozemlju nima nobene življenjske pravice, ker ne živi samo od sebe, nego od Slovencev. Nemški trgovec ali obrtnik bi moral lakote umreti, če bi mu Slovenec ne dajal zaslužka, nemški uradnik je nastavljen za Slovence. Naravno naše pravo je, da zahtevamo odstranitev vseh nemških uradnikov, da zahtevamo, naj se nemški trgovci in obrtniki odpovedo vsakemu političnemu in narodnemu posve-dočevanju svojega nemštva in da poskusimo vse, kar je mogoče, da se asimilira med nami živeče nemštvo ali pa izseli. Od podjetj tujega kapitala moramo zahtevati, da nastavlja v svojih podjetjih samo slovenske uradnike in delavce in se vzdrži vsa-keda nasprotovanja slovenskim prizadevanjem.
Slovenska gospodarska emancipacija mora meriti na to, da podve-žemo dotok zaslužka vsem narodnim nasprotnikom. Le tisti tujec naj ima od Slovencev zaslužka, ki hoče podpirati njih stremljenja in vzgajati svoje otroke tako, da se bode ustvarila enotnost vsega prebivalstva na Slovenskem.
Stvar politične emancipacije je, da se iznebimo nemškega uradni-štva.
Nadalje je treba sistematično urediti kolonizacijo v tistih krajih našega ozemlja, kjer so se v. večjem številu naselili tujci ali kjer vladajo odpadniki. Zlasti je to potrebno na jezikovni meji, potem v Mariboru, v Ptuju, v Celju, v Velikovcu, v Beljaku, v Gorici in v Trstu. T^ja je treba spraviti kolikor mogoče naših ljudi, zakaj le z izdatno kolonizacijo se da te kraje iztrgati nasprotnikom iz rok. Silni in hitri napredek Slovencev v Gorici in v Trstu priča, kako lepi uspehi se dajo doseči s sistematičnim delom.
Neizprosen, dosleden, brezobziren do skrajnosti mora biti naš boj. Tudi za nas morajo v prenesenem smislu veljati besede nemškega pr-voboritelja Paula de Legardea: Deutschland ist die Gesammtheit al-ler deutsch emfindenden, deutsch denkenden, deutsch wollenden Deu-tsehen; jeder einzelne von uns ein Landesverrater, wenn er nicht in die8er Einsicht sich fur die Existenz, d as Gliick, die Zukunft des Vater-landes personlich verantwortlich er-achtet.
(Dalje prihodnjič).
Ministrska kriza.
D u n a j . 13. novembra. Danes je odločilen dan za krizo. Pod predsedstvom barona Bieuertha, se je začela ob 10. uri dopoldne v ministrstvu notranjih del konferenca z načelniki glavnih koalicijskih strank. Ob 10. uri zvečer je še konferenca vedno trajala, in morda se konča šele jutri zjutraj. Značaj konference je bilo češko - nemško sporazumlje-nje. Baron Bienerth je v svojem go-\oru skušal pridobiti stranke za parlamentarno ministrstvu s tem, češ, da zahteva to zunanja politika. Minister je opozarjal na veliko napetost med Nemčijo in Francijo in Nemčijo ter Anglijo; nadalje ua bojkot avstrijskega blaga na Balkanu, na dogodke v Srbiji itd.
Dunaj, 13. novembra. Proti polnoči se je položaj v konferenci obrnil na bolje. Pogajanja med Čehi in Nemci glede jezikovnega vprašanja so prispela tako daleč, da se že razpravlja o sestavi parlamentarnega ministrstva.
Jugoslovani pri baronu Bienerthu.
Dunaj, 13. novembra. Načelnik jugoslovanskega kluba dr. Ivče-vič je bil včeraj povabljen k baronu Bienerthu. Baron Bienerth je izjavil, da bo nova vlada posvečala popolno svoje zanimanje tudi južnim deželam. Pozitivnega pa ni mogel bodoči ministrski predsednik ničesar obljubiti. Danes so se zbrali na posvetovanje poslanci Biankini, dr. PIoj, dr. TreŠič in vitez Vukovič, da jim je poročal dr. Ivčevič o svoji misiji. Razpravljali so obenem o političnem in parlamentarnem položaj u ter se zedinili za izjavo, da je jugoslovanski klub slej kot prej uverjen, da more le parlamentarno ministrstvo, v katerem so zastopane vse merodajne stranke, uspešno zastopati politične, narodne in gospodarske zahteve prebivalstva. Napram novi vladi si pridrži jugoslovanski klub proste roke ter si bo uredil svoje postopanje po tem, kako se bo postavila nova vlada napram upravičenim zahtevam jugoslovanskih volilcev. Jugoslovanski klub si bo prizadeval, da se ohrani dosedanje složno razmerje z drugimi slovanskimi strankami v političnem in taktičnem ozi-ru ter izreka željo, naj se državni zbor čimpreje sklice k rednemu in uspešnemu delovanju.
Zbližanje med Čehi in Poljaki.
Dunaj, 13. novembra. Načelniki poljskega kluba grof Dziedu-szycki, Glombinskij Stapinski in Stwiertnija so priporočali češkim voditeljem, naj ne motijo parlamentarne koalicije ker vendar ne gre, da bi Avstrijo stalno vladali generali in dunajski dvorni svetniki. Izmenjale so se med Čehi in Poljaki izjave za lojalno medsebojno podpiranje v vseh sedanjih perečih vprašanjih.
Dogodki na Balkanu.
Angleško časopisje svari Črno goro in Srbijo.
London, 13. novembra. »Morningpost« svetuje Srbom in Črnogorcem, naj opuste vse, kar bi dalo Avstro - Ogrski povod, nastopiti proti njima. Ako Avstro - Ogrska brez izzivanja napade Črno goro ali Srbijo, dobila bi napadena država podporo velesil ali vsaj simpatije. Nihče pa bi ne simpatiziral z izzivalci evropejske vojne.
Bosanska opozicija proti aneksiji.
Sarajevo, 13. novembra. Zastopniki srbsko - mohamedanske opozicije iz Bosne se mudijo sedaj v Carigradu; od tam odpotujejo v London in Petrograd. Opozicija pripravlja spomenico na velesile s protestom proti aneksiji Bosne.
Črnogorske čete. B e 1 g r a d , 13. novembra. Iz državnega arzenala v Kragujevcu so odposlali zadnje dni velike množine bomb in dinamita v Črno goro, kjer se razdeli med snujoče se vsta-ske čete. Iz Skadra poročajo, da je Črna gora razdelila med mohame-dane v Podgorici orožje. Mohaine-dani v Ulčinju in Baru pa nočejo prejeti orožja, teniuč zahtevajo, da morajo vedeti za vzrok oboroževanja.
Rusija ne prizna aneksije Bosne.
Petrograd, 13. novembra. Tukajsno srbsko poslaništvo je iz merodajne strani obveščeno, da bo Rusija kategorično odrekla odobritev za aneksijo Bosne.
Turčija je vznemirjena.
Carigrad, 13. novembra. Turška vlada je zelo vznemirjena zaradi črnogorskih in srbskih vojaških priprav ob meji Sandžaka. Turška poslanika v Belgradu in na Ce-tinju sta dobila ukaz, naj prosita omenjeni vladi, da opusti te nadalj-ne vojaške priprave.
Spomeniki tržnike laike večine.
LluMJanskl obiinskl svet
V Ljubljani, 13. nov.
Predsedoval je župan Ivan Hribar.
Prof. DiUlova zapuščina.
O tej stvari je nujno poročal občinski svetnik dr. M a j a r o n. Kakor znano, je nedavno v Gradcu umrli profesor Kajetan Dittl imenoval za glavnega dediča svoje zapuščine ljubljansko mestno občino, ako pa bi ta odklonila, prevzela bi dediščino »Kranjska hranilnica«. Obresti se morajo porabljati za kulturne svrhe, in sicer za muzej, filharmonično društvo in eventuvalno za ljudsko knjižnico. Svojo knjižnico je zapustil ljubljanski lieealni knjižnici. Pokojnik je zapustil okoli 91.000 kron, od teh pa je šlo za r azne lega-tarje 4(5.000 K — med temi trnovski cerkvi, kjer je bil krščen, 100 K, za družbo sv. Cerila in Metoda 100 K. Ker zahteva, zapuščinsko sodišče v Gradcu tozadevno izjavo mestne občine, je i>oročevalee nujno predlagal, naj se občina prijavi za dediča. -— Sprejeto.
Nujni predlog je prijavil tudi občinski svetnik Franchetti, a ni bil navzoč.
Zvišanje cen za prehranitev mestnih ubožcev.
Občinski svetnik L e n č e je re-ieriral o poročilu mestnega knjigovodstva, naj se pristojbina za hrano v niestnih ubožnicah zviša od 50 na 54 vin. za osebo, ker za sedanjo ceno ni mogoče dajati hrane (dvakrat kava, opoldne juha, meso z dvema pri-kuhama). Obenem se naj dosedanji kuharici v ubožnici povrne 216 K, ki jih je v zadnjih treh mesecih iz svojega doplačala. Oba predloga sta bi a sprejet ii.
Zvišanje  plač  mestnim uradnikom.
Poročevalec občinski svetnik dr. M a j a r o n. Dne 19. maja t. 1. je bil občinski svet sklenil, da se službena pragmatika za mestne uradnike spremeni tako, da se njihovi prejemki zenačijo s prejemki državnih uradnikov. Glavne točke nove pragmatike so:
§ 1. Službena doba mestnega uradnika se določa na 35 let.
§ 2. Za mestne uradnike se določa sledeči plačilni obrazec:
.Či
in.
Plačilna stopnja
i'razrl! i  i u    111 ! IV 1 V
Povišba v višjo plac. stopnjo se
izvrši po let.
f VI. i 6400!7200!80008800i9600; \ mVllf 4800!5400;6000;6600!7200; 1 "VIII.* 3600!4000!4400i480015200! J
IX "!2800i3000 3200 3400 36001)
X l22O0!24O0|2600 2800 — I \
XI ; 1600; 1800 2000 2200 — 'J
vselej po 5 letih vselej po 3 letih
Povišba v sosednjo plačilno stopnjo izvrši se pri VI. do vštetega VIII. činovnega razreda v višjo stopnjo po 5 službenih letih, prebitih v dotičnem činovnem razredu. V IX. do vštetega XI. činovnega razreda izvrši se povišba v višjo plačilno stopnjo vselej po 3 letih. Službeni čas se računa pri tem od dneva imenovanja uradnika v dotični činovni razred. Uradnikom od IX. do XI. činovnega razreda gresta dve v pokojnino vračunljivi službenostarostni dokladi v znesku po 200 K. Prva dospe po 16, druga po 20 v istem činovnem razredu prebitih službenih letih. Službeni čas, ki je uradniku od zadnjega uvrščenja v njegov sedanji činovni razred potekel pred veljavnostjo teh določil, kakor tudi že dospele ali dospevajoče mu petletnice je všteti oziroma preračunati po pričujočih določilih. Konceptni praktikanti imajo 1200 K letnega adju-ta. Po prestanem praktičnem izpitu za politično - administrativno ura-dovanje mora biti konceptni praktikant v treh letih imenovan uradnikom X. činovnega razreda, naj si bo sistemizovano mesto na razpolago ali ne. Računski in pisarniški praktikanti pomaknejo se po preteku šestih let svojega službovanja kot uradniki v XI. činovni razred, ne oziraje se na to, jeli kako službeno mesto izpraznjeno ali ne.
§ 4. Dejalnostna dokla-d a: Dejalnostne doklade za mestne uradnike določajo se po naslednjem vzorcu:
Činovni razred
Letna doklada v kronah
VI VII VIII IX X XI
1288 1127 966 840 672 504
Dejalnostne doklade se izplačujejo v istih obrokih kakor plače.
Določila  o  preskrbninskih užitkih mestnim uradnikom, njih vdovam in srotam:
A. Uradniki. § 1. Uži van je pokojnine pričenja s 1. dnem onega meseca, ki sledi ustav-*enju dejalnostnih prejemkov. V doni činovni razred uvrščeni mest-dniki imajo pravico do pokoj-
nine, katera znaša po 10 letih, v službi brez pretrga prebitih, 40%, za vsako nadalnje službeno leto pa po 2.4% zadnjih v pokojnino vštevnih dejalnostnih prejemkov.
Slednji obsegajo dejalnostno plačo, dospele tri- oziroma petletnice, eventualno starostne doklade ter delni znesek dejalnostne doklade v sledeči izmeri: za VI. činovni razred 640 K, za VII. činovni razred 560 K, za VIII. činovni razred 480 K, za IX. činovni razred 400 K. za X. činovni razred 320 K, za XI. činovni razred 240 K. Po službeni dobi 35 let je torej pokojnina enaka poslednjim v njo vštevnim dejalnostnim prejemkom. Normalna pokojnina mestnega uradnika ne sme se odmerjati nižje, kakor z letnim zneskom 800 K. Kadar se službena doba preračun j a, se deli leta, ako presegajo 6 mesecev, računajo za polno službeno leto. Cas, ki ga uradnik prebije v suspenziji, všteva se v pokojnino le, če je bil dotičnik discipliuarnim potom spoznan nekrivim in ni bil kaznovan.
Če se reaktivira začasnega upokojenca, se mu čas zopetnega dejal-nega službovanja glede pokojnine prišteva k službeni dobi pred začasno upojitvijo.
Ce uradnik izstopi ii mestne službe prostovoljno, ali če ga za kazen odpuste, izgubi pravico do vštevanja prebitega službenega Časa za vedno, torej tudi za slučaj zopetne namestitve.
S 2. Pokojninski prispe-v e k. Pri jalni mestni uradniki morajo za pokojninske namene dajati mestni blagajniei zaporedoma tekoč letni prispevek, kateri zuaša 4.3% za odmerjenje pokojnine vštevnih dejalnojstnib prejemkov, ter se pobira v mesečnih obrokih ob izplačevanju službenih prejemkov.
§ 3. Mestni uradniki, ki dovrše 60. leto svojega življenja, morajo na lastno prošnjo biti stalno vpokojeni tudi brez dokazil nesposobnosti za službo, ki ga je sicer treba.
§ 4. Z mestnimi uradniki, ki postanejo za službo nesposobni po bolezni ali po telesni poškodbi, katere niso povzročili sami nalašč, se ravna, četudi še uiso doslužili 10 let, pač pa vsaj 5 službenih let, tako, kakor bi bili res prebili 10 službenih let.
§ 6. Posmrtna četrt. Vdovi, oziroma zakonskim potomcem pokojnikovim gre posmrtna četrt v znesku trimesečnih dejalnostnih ali pokojninskih prejemkov rajnikovih.
Ako morejo, če bi žene in zak. potomcev ne bilo, druge osebe dokazati, da so umrlemu pred smrtjo stregle ali pogrebne stroške iz svojega plačale, se more posmrtna četrt z odobrilom občinskega sveta tudi tem osebam izplačati.
B. Prsekrbnine vdov in sirot:
V d o v n i n a.
§ 7. Zaporedoma tekoča vdovni-na po mestnih uradnikih, kateri imajo po predstoječih določilih pravico do pokojnine in so uvrščeni v določen činovni razred, ali imajo naslov in značaj tega činovnega razreda, se ustanavljajo, v kolikor ne nasprotujejo določila § 8. v trdnih, dotičnem činovnem razredu pokojnega soproga vstrezajočih letnih zneskih sledeče:
za VI
. VII
. VIII
„ IX
■ X
- XI
činovni razr.
K 2400 . 1800 „ 1400 . 1200 , 1000 . 800
§ 8. To pravico do vdovnine ima uradniška vdova le tedaj, če je zakon s pokojnikom bil veljaven po avstrijski postavi ter sklenjen za časa soprogovega dejalnostnega službovanja.'
Sodno ločena soproga mestnega uradnika izgubi iz teh določil izvirajoče preskrbninske pravice samo tedaj, kadar se je ločitev zakona, kakor je dokazano, zgodila zgolj po njeni krivdi.
Preskrbninska pravica vdove pa ostaja nedotaknjena, tudi če je soprog končal s samoumorom.
§ 9. Prejemanje vdovnine pričenja s 1. dnevom meseca, ki sledi dnevu moževe smrti. Ce se vdova zopet oraoži, izgubi vdovnino, vendar si pa sme pridržati pravico do nje za slučaj, če bi drugega moža preživela, ali pa prositi za odpravnino (§ 16.).
Ce ima vdova iz poznejšega zakona tudi kako vdovnino, gre ji, če je slednja nižja kakor prvotna, v slučaju pridržanih vdovninskih pravic le razloček kot doplačilo.
§ 10. V z g o j n i n a. Za zakonske, ali s kasneje sklenjenim zakonom pozakonjene otroke mestnega uradnika gre vdovi, ako ima ona sama pravico do zaporedoma tekoče vdovnine, ne glede na število otrok vzgojni na v višini ene petine vdovnine za vsakega nepreskrbljenega, po njej oskrbovanega otroka do dovršenega 24. leta življenja ali do njegove poprejšnje preskrbe. — Vendar ne sme vsota teh vzgojnin presegati zneska vdovnine.
§ 12. S i r o t n i n a. Sirote brez
očeta in matere (mačehe) ali sirote brez očeta, kojih mati (mačeha) se zopet omoži in izgubi pravico do vdovnine, ali kojih mati sploh ni imela pravice do vdovnine, prejemajo, če so nepreskrbljene in še niso dovršile 24. leta življenja, sirotnino v skupnem znesku polovice one vdovnine, katero je prejemala njih mati (mačeha), oziroma bi ji bila šla po teh določilih.
Sirotnina gre sirotam kot kon-kretalni užitek, to se pravi, ta užitek ostane nezmanjšan, tudi če kasneje posamezne, sirote kot soprejenialkc odpadejo, ter traja toliko časa, dokler ni zadnja sirota preskrbljena ali pa ni dosegla 24. leta.
§ 13. Ce bi vsota rednih vzgojnin presegala vsoto sirotnin, tedaj je presežek nakazati kot doklado k si-rotnini po glavah.
Sirotnina z doklada m i vred ne sme presegati vdovnine.
§ 14. Ce mati (mačeha), koji je bila vdovnina ustavljena, pridobi zopet pravico do nje užitka, spremeni se sirotnina v vzgojnino.
§ 15. Odpravnin a. Mestni uradniki, kateri še niso doslužili uštevne službene dobe 10 let, dobe, ako iz mestne službe stopijo, ne da bi se bili prostovoljno odpovedali službi, niti niso bili disciplinarnm potom iz službe odpuščeni, enkratno odpravnino, katero je za službeno dobo do 5 let odmeriti z enojnim, za službeno dobo čez 5 let pa z dvojnim zneskom letne plače.
y pokoj idoč uradnik ima pravico mesto pokojnine izbrati si enkratno odpravnino v znesku dveletnih, v pokojnino mu vštevnih prejemkov. To pa le, če se izkaže z verjetnim zdravniškim izprioevalom, da je zdrav in če se odpove zase in za svojce vsem iz njegovega službenega razmerja nastalim pravicam.
Ce zahteva tako odpravnino že vpokojen uradnik, vrniti mora vrh tega vso dotlej prejeto pokojnino.
§ 16. Po smrti mestnega uradnika, ki zase še ni pridobil pravice do rokojnine, gre vdovi in sirotam brez očeta in matere ali njim enakim sirotam pod 24 leti enkratna odpravnina s četrtim delom letnih službenih prejemkov pokojnikovih.
Vdovnine uživajoče vdove, ki se zopet može, morejo si uživanje vdovnine pridržati za slučaj, če bi drugega soproga preživele (§9.) ali pa prositi za odpravnino. Slednjo pa je odmeriti v trikratnem letnem znesku vdovnine, ako ni nobenih do preskrb-nine upravičenih otrok iz prvega zakona; če pa jih je kaj, odmeriti je odpravnino s poldrugokratnim letnim zneskom vdovnine.
Vdova se pa mora za pridržek vdovnine ali za odpravnino potom pismenega naznanila izjaviti najkasneje tekom treh let po zopetni omoži t vi, sicer izgubi pravico v obojem oziru. Za kar se je vdova odločila, tega ne more več preklicati.
V debato je  posegel občinski svetnik M i 1 o h n o j a , ki je stavil spremin je valni predlog k § 4., a pri glasovanju so bili vsi odsekovi predlogi sprejeti tudi v 3. branju.
V zvezi s pragmatiko je priporočal župan v posebnem dopisu, naj se praktikanti Janko K e s s 1 e r, Miha Verovsek in A. Vrhovec imenujejo za uradnike v XI. činovnem razredu, in sicer Kessler v 2. stopnjo, ker ima že daljšo službeno dobo. Sprejeto.
Regulacija plač,  oziroma službenih razmer mestnih  slug  in policijskih redarjev.
Tudi o tej stvari je poročal občinski svetnik dr. M a j a r o n. Imenovanima kategorijama naj se izboljšajo s 1. decembrom t. 1. prejemki tako, da se zenačijo glede plač in službene dobe z državnimi slugami. Župan je nasvetoval, naj za sluge ostane 401etna službena doba, kakor je to ostalo tudi pri državnih slugah, ker bi sicer s 35 leti ne mogli doseči vseh službenih ugodnosti. Prejemki se razdele v 11 stopenj, in sicer 1. stopnja 900 K, 2. stopnja 970 K, 3. stopnja 1040 K, 4. stopnja 1110 K, 5. stopnja 1180 K, 6. stopnja 1250 K, 7. stopnja 1320 K, 8. stopnja 1390 kron. 9. stopnja 1460 K, 10. stopnja 1530 K in 11. stopnja 1600 K. Po treh letih stalnega, zadovoljivega službovanja pride vsak uslužbenec v prihodnjo višjo stopnjo. Župan je priporočal, naj se takoj pomaknejo: Rus v IX., Mohar, Mulhar, Kavčič in Jeločnik v VIL, Krivec, Pirh in Zupančič v V., Suhadobnik, Bizjak in Mihler v III., Vidmar v II., Ko-vačič, Iglic in Berghauser v I. plačilni razred. Na predlog občinskega svetnika Lenčeta se je sklenilo, da se Berghauser pomakne v II. razred, ako se izkaže, da res služi zadostno časa. Glede preskrbninskih užitkov za redarje se zniža službena doba na 35 let. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti tudi v 3. branju.
Debata se je vnela pri določitvi cen za naturalna  stanovanja mestnih  uslužbencev.   Občinski svetnik I M i 1 o h n o j a je predlagal, naj se
pri tem postopa kakor v državni službi ter se za naturalna stanovanja odtegne polovica dajalnostne doklade, ker bi nekateri uslužbenci dobili drugje cenejše stanovanje, a so po službenih razmerah primorani imeti naturalno stanovanje. Občinski svetnih V e 1 k a v r h je ugovarjal, češ, da bi uslužbenci nikjer ne dobili tako poceni stanovanje. Obveljal je odsekov predlog, da se odtegne klav-ničnemu ravnatelju Skaletu za stanovanje 600 K, oskrbniku Slivniku 400 K, strojniku Žirovniku v Kle čah 300 K in jetničarju Pirhu 200 kron.
Zgradba avgnientaeijskega skladi-sea.
Poročevalec občinski svetnik K n e z. Ker je mestna občina pri odkupu starega vojaškega preskrbova-lišča prevzela obveznost, da zgradi poslopje za avginentacijsko skladišče 7. lovskega bataljona in poslopje za šolo in stanovanje za enoletne prostovoljce 27. i>ešpolka in 7. lovskega bataljona, zahteva poveljstvo 3. vo-ja, naj se mu predlože načrti. Poslopje ho veljalo 110.000 K, a posojilo se bo z najemnino amortiziralo v 42. letih. Sklenilo se je, da se ugodi vojaški upravi.
Počitniška naselbina »Zatišje«.
O tej stvari je predložil župan zelo zanimivo ]>oročilo, ki ga prinesemo zaradi pomanjkanja prostora v ponedeljek. (Poročevalec občinski svetnik Dimnik).
Pisoir ob Gruberjevem prekopu.
Na predlog občinskega svetnika L i k o z a r j a se je sklenilo, da se naroči stavbnemu oddelku, da izdela tozadevni proračun. Stroški se postavijo v proračun prihodnjega leta.
Ostale točke so se deloma odložile, deloma pa rešile v tajni seji.
ProtldemonstracIJe pred sodiščem.
Razžaljeni Belgijci
Sodnik: sodni tajnik B n 1 o v e o, zastopnik 27. pešpolka stotnik Schoe b i n g e r.
Miroslav Pajk, knjigoveSki pomočnik pri Dežmanu v Ljubljani, je obtožen, da je v noči dne 11. oktobra pred kavarno „Avstrija" pljunil in zaklioal „piui" pred Štirimi vojaki 27. pešpolka ter )ih 8 tem razžalil. Slučaj je v resnici drastičen in jasno kaže, da je v sedanjih časih sploh zelo nevarno hoditi po ulici. Pravzaprav bi menda morali ljubljanski Slo* venoi nositi v prvi vrsti seboj plju-valnik in silno, silno paziti, da sploh ne srečajo kakega Belgijca, kajti Bog ne daj, da bi človek pljunil v pričo takega gospoda, ki ima sioer takoj tožbo na vratu. Sploh pa se mora ljubljanski Slovenec, ali pa tudi Slovenec sploh strašansko varovati, da ne pride preveč v bližino teh preča-stitih stebrov države, posebno če so že nekoliko omajani po sladkem ječ-meno vem soku, kajti za nje je že razžaljivo celo to, ako gre Človek slučajno za njimi. Svetujemo torej slavnemu občinstvu, posebno onemu, ki ima morda kako bolezen na pljučih, kak bronhijalni katar ali kaj podobnega, da se izogiba Belgijcev vsaj na 200 korakov, oziroma takoj, ko zagleda kaj rumenega, zavije v drugo ulico in tamkaj izpljune v svoj plju-valnik, sioer bo treba v luknjo.
Obtoieneo se zagovarja: Okrog 11. ure ponoči sem šel dne 11. oktobra po Reeljevi cesti Čisto sam in popolnoma miren, in sioer pri kraju, dočim so ili po sredi oeste štirje vojaki 27. pešpolka. Kar naenkrat je brez vzroka stopil k meni prostak in rekel: flWas provozieren Sie hier?" Rekel sem mn: „Ioh verstehe nicht,u nakar me je nagnal: „Gehen Sie zali aus!u Ko ap ili nar korakov dalje, nagnal me je kašelj in sem izpljunil. Nato sta skočila dva vojaka k meni in je začel eden grabiti za bajonet, pa je med tem prišla patrulja obstoječa iz dveh orožnikov in mestnega stražnika, katerim sem moral povedati ime.
Priča korporal Josef Probat izpove: Sel sem dne 11. oktobra ponoči s tremi tovariši od „Štajeroa" po Resi je vi oesti proti mosta in sem opazil, da je obtoženec vedno šel v oddaljenosti par korakov aa nami. (Velikanski, naravnost smrtni greh! — Op. poroč.) Prostak Kastler ga je radi tega prijel, čakaj gre za nami, se mn je čudno zdelo, da hodi obtoženec za nami. Obtoženec je nekaj zamrmral, česar pa nisem razumel. V bližini kavarne „Avstrijau je obtoženec v oddaljenosti dveh do treh korakov pred nami izpljunil in zaklioal „pfui".
Obtoženec ostane pri svojem zagovoru in zanika, da bi bil zaklioal „pfui", trdeč, da se je moralo to vojakom le slišati tako.   Vojaki bo
b. i •    • • • ili pijani.
Priča izjavi na stotnikovo vprašanje, da kašlja ni zamenjal s klioem „pfai" in da je klic „pfai" slišal prav dobro.
Mihael Zeohner, korporal, izpove enako kakor prva priča in is. rečno potrdi, da je obtoženec iz da. ljave 5 do 6 korakov glasno zaklioal *picu". Ali je tudi pljunil, priča ne ve. Kašlja ni slišal.
Julius Kastler, prostak: Opazil sem, da nam gredočim po Resi je vi oesti „auffallig" sledi neki civilist (Pripomnim, da je obteženeo selo majhne postave, gotovo ne poldrag meter visok, šibka, bolehna osebica, vojaki pa vsi Štirje veliki, posebno pa Kastler pravi hrast. — Poroč), vsled česar sem stopil k njemu in rekel, naj gre mimo dalje in naj ne hodi za nami, nakar je nekaj t%-mrmra*, česar pa nisem razumel. Ker se mi je zdelo, da gre zato za nami, da bi prisluškaval, o čem govorimo, ga je tudi korporal Probat pozval, da naj bo miren, da naj gre mimo svojo pot naprej. Slišal sem natančno, da je obtoženec pred kavarno „Av-strija" zaklioal „pfuiu. Da bi bil is pljunil, nisem videl ali slišal. Tedij je bil od nas največ 2 koraka oddaljen.
Josel Mitterer, korporal, ne ras-ume večkratnega nemškega sodni-kovega vprašanja „wie alt sin d Sieu in odgovarja vedno, da se piše Mit terer. (Sploh so vse te in tudi pri drugi razpravi nastopajoče priče videti selo „duhovite", menda prava dika polka. Odlikujejo se pa vsi, šarži in prostaki, z naravnost divnim frizurami, da bi človek mislil, da obstoji ves polk iz samih frizerskih modelov, in to rekruti ravno tako, kakor oni, ki služijo že tretje leto. Ali so tudi parfimirani, ne morem dognati, ker imam slučajno nahod. — Poroč.) Priča izpove kakor druge priče, po udarja pa izrecno, da je slišal, kako je obtoženec upljunil, klioa rpfui" iu kašlja pa ni slišal. Vse štiri priče nato izrecno potrdijo, da kašlja niso slišale.
Obtoženec izjavi, da je le malo sakašljal. Je na prsih bolan, kar more potrditi zdravnik dr. Robida, prič pa nima za to, da bi bil sakašljal tedaj. Zagovornika obtoženec nima.
Sodnik sklene dokazovanje ter spozna obtoženca krivim prestopka žaljenja časti, storjenega s tem, da je pljunil pred vojaki in jim zaklioal „pfuiu ter ga obsodi v 48 ur zapora. Olajševalno je delno prheaanje in da je bil še nekaznovan.
I AŽJMU, mizarski pomočnik v Kranju, je obtožen, da je dne 6 oktobra zaklioal nekemu četovodji 27. peš polka besede: „Pereat kanalčea, peres t zibennadovanogeru.
Obtoienou, ki stanuje v Kranja, ni bilo mogoče dostaviti vabila k ob • ravnavi.
Priča Oskar Preisinger, četo vodja 27. pešpolka, pristojen v Kranj, izpove: Prišel sem dne 6. oktobra okrog i/2S. zvečer s Poljan preko frančiškanskega mosta k Prešernovemu spomeniku. AŽman, ki me pozna, ker sva hodila v Kranju skupaj v šolo, mi je, ko je ravno stopil z dvema ali tremi drugimi v vos, zaklioal: .Pereat Preisioger, pereat kanalček, pereat zibenundovanoger!" ter mi je potem zagrozil s pestjo Pripomnim, da sem bil tedaj sam.
Sodnik: Ali ni bilo več drugih ljudi tamkaj?
Priča: Bilo jih je veliko, pa nisem poznal nikogar.
Stotnik: Pa veste, kaj znači „pereat11 ?
Priča: Soviel wie „nieder".
Obravnava se preloži, da se dostavi obtožencu vabilo k razpravi.
Franc Glasić, 88 let star, pekovski pomočnik, je obtožen, da je dne 27. septembra ob l/23. popoldne na Dunajski cesti pred kavarno „Evropa" na drugi strani oeste idočim vojakom 27. pešpolka zaklioal Dpfoitt in izpljunil prei njimi.
Obtoženec, ki nima zagovornika, se zagovarja: Bolan sem v prsih in kašlj am ter bom moral pustiti svojo službo, ker pmvi mojster, da s pljuvanjem preveč pone-snažim. Pri vsej rabuki tedaj nisem bil nič udeležen. Tisti dan sem šel dopoldne v gostilno in sem pojedel en golaš ter popil tri vrčke piva. Sel sem mimo kavarne „Evropa" domov-Pijan nisem bil. Nisem imel namen* da bi žalil koga. Res sem pljunil. V tem so pa prišli iz Sodnijskih ulic vojaki ter stopili preko oeste k meni Eden me je prijel za rokav ter *a-hteval, da naj grem ž njimi. Jaz sem se branil, zakaj, ko nisem nič naredil. Rekel sem, da grem lahko sam naprej.
Dr. Danilo Majaron izpove Ia svojega stanovanja sem videl, da se je nabrala pred vhodom hiše, v kateri je kavarna „Evropa", ▼ ne deljo 27. septembra popoldne ob 2. tli 1 .3. gruča ljudi in sem smatral kot svojo dolžnost, da kot tedanji reditelj pri s tvari % interveniram.   Dobil sem oodi obtoženca in 3  ali 4 vojake 27. pešpolka.   Gostje kavarne rope", ki so bili ven kaj prihiteli, so mi povedali, da je ta mož šel ob ka varni in pljunil predse, da so pa 7
(Dalje v prilogi.)
2. Priloga „Slovensaemn ..Naroda" at 267, dne 14. novembra 1908.
tistem hipu prihiteli trije Belgijci, da I* je eden prijel sa ramo, rekoč: Sie haben nus beleidigt, Sie gehen Jut uus!" sa a ar je ta odvrnil: .Kaj }e, saj grem lahko sam naprej!" N»to je prišel stražnik, zapisal ime obto-lenoa na listek in dal dotični listek anemu iamed vojakov. Nato sem jas rekel, da bi bilo prav, če zapise tudi jjpena vojakov, nakar mi je stražnik cdgo\oril, da za to nima pravioe. 1,1 udje so ee razšli, jaz sem pa oelo i: jrvo naznanil polio, svetniku Lan-terju in ga vprašal, ali je stražnik pravilno postopal, nakar je policijski gteinjk odgovorit, da bi bil mm al ggpi*ati tudi iniena vojakov. Obtuže neo ni naredil name vtisa, da bi bd gploh kaj viiijea. Celo zadevo sem naznanil še tisto popoldne županu Hribarju s posebno spomenioo in mi jo je podpiral m* d drugim tudi profesor dr. P^stotnik, ki je ves pribor opazoval To se je tudi naznanilo deželnemu predsedstvu, ki je potrebno ukrenilo.
Johann Veitsohegger, prostak, izpove: V nedeljo proti 1/23. popoldne sem priSel s tovariši K tzen-eggerjem, Schrffljm, Sohwfngers-bauerjem, Pilzom in Fatsohbaoherjem po Sodnijskih ulicah v smeri proti Dunajski cesti. Ko pridemo pred Planinškovo žgalnioo kave, nasproti kavarniški verandi, sem videl, da se je neki človek med kavarniško verando in vhodom v kavarno obrnil k nam, izpljunil in okrog desetarat za-klical „pfui zibenundawanogaru. Šel sem takoj k njemu, ga ustavil, prijel za roko in ga pozval, naj gre z nami.
Obtoženec zanika, da bi bil klical.
Stotnik: Ali je glasno kričal? Priča: Da!
Stotnik: Ali je bilo kaj ljudi tam?
Priča: Eden je bil, pa je bil „Deutscher".
Stotnik: Kaj to, Nemeo ali ne, povejte, ali je bilo kaj ljudi tam?
Priča: Drugih ljudi ni bilo.
Prostak Ignao Kitzenegger je slišal krik in videl obtoženca, da je izpljunil.
Prostak Sohriffl je bil okrog 100 korakov za drugimi v sredi Sod nijskih ulio ObtožeLca je dobro videl, da je stal sredi Dunajske ceste, p'junil pred se in sicer obrnjen proti Veitsoheggerju. Priča tovariša Veitsch eggerja m videl več, ker je že bil okrog vogla. Klicati obt ženoa ni Čnl.
Prostak Ferdinand Sohwen-gersbauer izpove kakor prvi dve priči.
Prostak Konrad Pilz izpove, da je obtoženec izpljunil in desetkrat zakričal j,pfai zibenundecancgar a
Prostak AnzelmFatsohaober izpove enako, kakor d uge priče. Šel je potem s tovarŠem S^hifilom. iskat stražnika k vojaškemu oskrbovališČU.
Vsi ti vojaki so bili namenjeni, kakor so izpovedali — .zum Offi-zierskasioo" in rts je bilo tisto nedeljo videti cele trope belgijskega vojaštva postopati okrog kazine, menda da si ogledajo posled ce — „der win-dischen Barbarei in ZerstorunghV/ut."
Obtoženec ostane pri svojem zagovoru ter pravi, da se mu je tedaj poDudilo več gospodov za priče, katerih imena bi mogel v slučaju potrebe poizvedeti. Odločno zanika, da bi bil kričal vojakom „pftu".
Stotnik predlaga obsodbo.
Sodnik proglasi razsodbo, po kateri je obtoženec kriv prestopka v zmisla § 491 k z, storjenega s tem, da je pljunil in klical „pfui ziben-nndovanogar"  in tako javno zaničeval vojake in se obsodi na en teden strogega zapora, poostrenega z dvema postoma in dvema trdima le ži&čema. Rassodba se opira na odločne izpovedbe petih prič, ki so po trdile inkriminovano dejanje. Olajše valno je,  da je obtoženec deloma priznal, da je bil razburjen in da je delavec, obteževalno pa predkazui.
Tudi prottdemonstractla — Po koma) preteklih 24 urth je zopet stal pred sodiščem kot obtoženec vodja „Narodne tiskarne", Ignacij Ver-Daj s, obtožen istega „zločina", da se je namreč pregrešil proti § 17 tiskovnega zakona in dne 6. novembra (petek) prezgodaj dal raznašati „Slovenski Narod-. Ker smo že o predvčerajšnji obravnavi poročali dovolj ob širno, se danes ne bomo bavili obširnejše s to stvarjo. Vsekako pa naj priobčimo za naše sedanje razmere naravnost klasično ovadbo, ki je naj boljše pojasnilo, kakim šikana m je ispostavljen naš list zaradi njegove odločne slovensko - narodne pisave Kakor je videti, bo sčasoma prišlo menda tako daleč, da bo urednik moral rokopis z uradno legaliziranim podpisom pisca dva dni prej poslati v cenzuro, predno ga da v tiskarno, in če bo „varnostna oblast" odobrila rokopis, ga bo smel priobčiti, če ga pa ne odobri, no, potem se „brevi manu" vtakne urednika in pisca toliko Časa v luknjo, dokler se ne poboljšata in ne podpišeta vdanost ne izjave oelo por tir j u pri deielni vladi. Vsekako pa
•e bo deta morala odgovorni urednik in vodja tiskarne vsako jutro, predno gresta na posel, predstaviti o. ar. de želu*-mu predsedstvu, kjer jima bodo z Hootgenovimi ž*rki preiskali jetra in obisti, če morda nimata za tisti dan kakih hudobnih naklepov.
Evo ki asi 6ne ovadbe:
„Danes dne 6. novembra 1908 sta raanašaloa „Slovenskoga Naroda" s dolžnostnima eksemplaroma ob 4. uri 50 minut popoldne odšla k državnemu prav dni št vu in o. kr. deželni vladi iz tiskarne. Diugih šest razna šaloev je Šlo iz tiskarne od 5. ure do 5. ure 11 minut. — Kos."
Obu žeueo, Ignacij Verbajs, se zagovarja enako, kakor prejšnji dan in poudarja, da se je strogo držal naroČila polic svetnika Wrataohka in počakal z raznašanjem ne le 7, temveč oelo 10 minut po odposlatvi dolžoostuih eksemplarov, kakor je tu razvidno iz ovadbe.
Ivan Kos 60 let star, o. kr. nadzornik polic jskih agentov, izpove: Sklioujem se na svojo pismeno oddano službeno poročilo (ovadbo) a dne 6. nov. 1908 in to, ko se mi prebere, v vsem obsegu vzdržujem. V zadevnem času sem bil službeno pri „Narodni tiskarni" in sem čas naredil tako, kakor sem to po svoji uri konstatiral.
Sodnik: Ali ste videli, da bi bil kdo popreje nego sta odšla raz-našaloa z do ž no st nima izrisoma is tiskarne, odšel s listom, ali, da bi se kako drugače pričelo preje z razna-šanjem ali razpošiljanjem liata?
Priča: tega nisem opazil. Če bi bi bil opazil, bi bil to v tem slučaju tudi navedel. Odnašalca dolžnostnih izvodov poznam po osebi.
Dr. Ažman: Ali veste, daje svetnik Wratsohko dal navodilo, da se sme pričeti z raznašanjem lista šele sedem minut potem, ko odideta raznašaloa dolžnostnih izvodov.
Priča: To mi ni bilo znano.
Dr. Ažman se čudi postopanju državne oblasti, ki na tak način po nedolžnem preganja vodjo „Narodne tiskarne". Priča Kos je v svoji ovadbi, ki jo je tudi tu potrdil v vsem obsegu, povedal, da sta odšla razna šalca dolžnostnih eksemplarjev ob 4 uri 50 minut iz tiskarne, in da so drugi raznašaloi odšli 10 do 20 minut pozneje. Zakon je tako jasen, da je vsaka pripomba odveč. Z ozirom na naroČilo polic svetnika Wratschka je pa tudi preteklo več nego 7 minut. Pred'aga oprostitev.
Sodnik proglasi oprostilno razsodbo. V smislu zakona je, da se sme začeti z raznašanjem šele potem, ali obenem, ko se oddajo dolžnostni izrisi razsodni oblasti, ne pa preje. Dlkazalo se je, da se raznasanje ni začelo prej. Kraj začetka raznašaDja je tiskarna, odkoder gre tiskovina v svet. Obtoženec se ni pregrešil, zato je bilo izreči oprostimo razsodbo.
Slovenci
zbirajte za žrtve!
Dnevne vesti.
V Ljubljani. 14. novembra.
— Obravnava radi konfiskacije .»Slovenskega Naroda*1, Radi koLfiskacije treh Številk ^Slovenskega Naroda" je razpisana javna obravnava   v   ponedeljek, dne
16. t, m. ob 11. dopoldne pred tukajšnjim deželnim sodiščem. Med drugim se bo razpravljalo tudi o no-tioi: ^General Potiorek", v kateri se suho konstatuje, da je vojaška oblast ustavila kazensko postopanje proti poročnika M*yerju. To notico je državno pravdmštvo zaplenilo po členu III in IV zakona z dne
17. deoembra 1862 Ćlen III. tega zakona se glasi: „Kdor javno ali pred več ljudmi, ali v tiskanih delih, razširjenih podobah ali spisih z zasmehovanjem, zasramovanjem, neresničnim pripovedovanjem ali s prevrača-Čanjem dogodkov drage k sovraštvu ali   zaničevanju   proti   eni obeh
zbornio državnega sbora ali proti kakemu deželnemu zboru naščuvati skuša, zakrivi se v § 300 občnega kazenskega zakona, označenega pregreška ter je kaznovati z zaporom od enega do šestih mesecev." — č.en IV. omenjenega zakona pa se glasi „Kdor na kak, v Členu III. g me njeni način cesarsko vojsko (armado) ali kak samostojni oddelek tiste napada, zakrivi se tistega pregreška ter je kaznovati a zaporom od enega do šestih mescev. Sodnijsko preganjanje se sme uvesti le s privolitvijo vojnega ministra." — Z vso gotovostjo pričakujemo, da bo sodišče razveljavilo zaplembo vsaj glede gori navedene notice, ker is te pač ni mogoče iskonstruirati pregreška proti Členu III in IV. zakona z dne 17. deoembra 1862. Prav tako gotovo pa tudi pričakujemo, da bo razveljavljena zaplemba notioe .Na naslov
drž pravdništva", v kateri se je ponatisnil Članek .Slavisohe Sohand-tatenu iz lista „Der deutsohe Arbeitnehmer", ki ni bil a a plen j en niti v Gradou, niti v Ljubljani Ugovor proti zaplembi bo zastopal dr. Ivan Tavčar. Pri razpravi se preči taj o vsi zaplenjeni sestavki. Ob? ravnava je javna, torej je vstop k tej raspravi vsakomur dovoljen.
— Amerika 31 cvencem Na tisoče in tisoče Slovencev je že zapustilo svojo revno turno vino in šlo preko morja iskat v prosto Ameriko kruta in boljae sreče. Dasi loči naše brate v Ameriki od rodne grude na tisoče kilometrov, vendar je niso pozabili, temveč jim prej kot slej bije srce vroče sa ubogo in teptano slovensko domovino Kot prosti državljani proste države občutijo še bolj bridko krute krivice, ■ katere mora prenašati ubogi slovenski narod v stari domovini. Z bratskim zanima-njem in bratsko ljubeznijo zasledujejo sveti naš boj za narodne svetinje. Njihova bratska ljubezen pa se ne kaže samo v lepih besedah, temveč tndi v dejanjih. Ko so zaznali sa nepozabljene septembrske dogodke, začeli so takoj zbirati za žrtve in spomenik. Zbrali in v staro domovino poslali so tudi že znatne svote. Sedaj je z. pet poslala širom sveta znana slovenska banka Frank Sakser Co. v New Yorku potom „L ubijan-ske kreditne banke" „Združenemu narodnemu odboru" znatno svoto 165 kron, katero so na oklic v ameriktn-skem slovenskem dnevniku „Glas Naroda" darovali slovenski Amerikanci za spomenik in v podporo ranjencem. Uredništvo dnevnika „Glas Naroda" je pa sočasno pisalo »Združenemu narodnemu odboru" prisrčno pismo, čegar vsebina zasluži, da jo objavimo. To pismo se namreč glasi: „ Slavni „Združeni narodni odbor" Ljubljana. Cenjeni gospodje in rojaki! Tudi nas ameriške Siovenoe je krvava septembrov a noč mesta Ljub ljane nepopisno užalostila in iznenadila. Šsoda le, da smo ločeni tako daleč od naše premile slovenske domovine, da Vam nismo mogli priskočiti takoj tudi dejansko na pomoč. D o poslani nam oklic za sklad spomenika naših narodnih mučenikov in v podporo ranjencem priobčili smo ta koj v našem dnevniku „Glas Naroda". Do danes nabrali smo: 165 K, katere Vam tukaj v prigibu pošiljamo po čeku št. 2499 „Ljubljanske kreditne banke". Izvolite vporabiti od te svote: 85 K v podporo ranjencem in ostanek 80 K je pa za spomenik padlih narodnih žrtev določen. Nadejamo se, da Vam bodo zamogli Čez nekaj časa zopet kaj doposlati. Sprejmite torej za danes ta naš mali dar za dobro, ki prihaja iz naših narodno Čutečih in Vas ljubečih src. Z rodoljubnim pozdravom in velespoštovanjem za uredništvo „Glas Naroda" in Frank Sakser Co., p. Iv. Zupan 1. r." — Za svojo časnikarsko dolžnost smo smatrah, da slovenski javnosti v tolažbo priobčimo to pismo. Amerikanskim našim bratom bodi pa izrečena tu iz dna slovenskega srca iskrena, rodoljubna zahvala.
— Eupčife na obroke. Pred seboj imamo kopijo naročila, katera je sprejela tvrdka .E r s t e r Grazer Abzahlungs - *Warenhaus". Ta tvrdka je protokolirana pod imenom M. S o h w a r z in kot njen imetnik S. S o h w a r z. Sedež tvrdke je v Gradou, Mariahilferstrasse 13 in v Ljubljani, Sv. Petra cesta Š t. 3 2 Na hrptu te kopije se dela tudi reklama za tvrdko s tem, da se bobneče oznanja predmete, ki jih ima tvrdka v zalogi. Prodaja pa tvrdka z eno besedo vse: zrcala, podobe, svetilke, otročje vozičke, stenske in žepne ure, preproge, platno, modne stvari za dame, sukno, koifdkoijo za dame. gospode in dečke i t d. Ker se takih tvrdk, kakor je tvrdka Sohwarz, ki po predležeČi nam kopiji dela izključno le kupčije na obroke, poslužujejo v prvi vrsti, ako ne iaključno le rev-neši slojevi ljubljanskega prebivalstva, naj tu, da obvarujemo te slojeve občutne Škode, opozorimo na nekatera določila zakona z dne 24/4. 1896. drž. zak. Št 70, sadevajoČega kupčije na obroke. Ako se sklene kupčija na obroke pismeno, mora dati prodajaleo najkasneje pri izročitvi blaga kupcu prepis obročnega lista. Tožiti se mora kupca edino le na onem kraju, koder ima svoje redno bivališče. Temu nasproten dogovor ne veže kupca. Ža slučaj odstopa od kupčije od strani prodajalca mora vrniti prodaj aieo aro in vse plačane obroke s obrestmi in mora knpon povrniti vse potrebne in koristne izdatke, katere je imel kupec sa zadevno stvar. Kupen mora pa vrniti stvar prodajalcu in mu za uporabo dati primerno odškodnino. Izgovoriti se sme kou kasen sa zamudo samo izguba obrokov in nobena druga kasen. Ugovor prikrajšanja nad polovico prave vrednosti ostane vzlio odpovedi i. t. d. knpou vedno   pridržan.   Doba za
staranja ne sme anaiati manj kot 3 leta. Kupeo lahko nedostatke uveljavlja  do popolnega
plačila kupnine, torej tudi po preteku 6 mesecev Nedostatkov ni treba na snanjati. Odpoved ta pravice je brez učinka.   Vsi ravnokar navedenim zakonitim določilom nasprotujoči dogovori so neveljavni.   Na nepristojnost se je uradoma ozirati celo do prodaje. Iz te kratke navedbe zakonitih določil lahko razvidijo kupci, da ščiti zakon pri kupčijah na obroke vsestransko kup ca. Stvar kupoa je seveda, da se   tudi   poslužuje svojih pravic. Najvažnejša pravica je pač ta, da lahko  kupec  v roku 3 let vsak   čas   razdere kup čijo,   ako  je  stvar za polovico    manj    vredna, nego snaša kupnina.   Na to pravico opozarjamo posebno vse kupce. Vsak kupeo, ki je sklenil kupčijo na ob roke, naj da kupljeno stvar oceniti po strokovnjaku in če kupnina presega  za  polovico  pravo vrednost, brez vsakega ozira in usmiljenja tira prodajalca pred sodišče.   Pred seboj imamo praktični zgled. Neka prodajalka L C. je kupila pri tvrdki Schwarz pale to t za 42 K. Ko ga je pokazala strokovnjaku s prošnjo, da naj ga oceni, storil je le ta to in konstatira, da je pale-tot vreden k večjemu 16 do 20 KI!  Prodajalka se je zatekla na to k slovenskemu odvetniku. Predno je pa prišlo še do tožbe, je vzela tvrdka Sohwarz hitro pale tot in vrnila kupovalki plačani obrok. Tako naj bi v SVOJO korist postopal vsak kupec, ker bodo potem one tvrdke, ki se pečajo s kupčijami na obroke, ali proda-jalebl&go le po primernih in nepretiranih cenah ali pa opustile sploh take kupčije, ki bi ne nesle več starega ogromnega profita. Ker imamo itak dovolj solidnih trgovin, mislimo,  da bomo prav  lahko   pogrešali vse take tvrdke. Kupujoče občinstvo naj pa v svojo korist uvažuje naše umestne in dobrohotne nasvete.
— Pokojninsko zavarovanje zasebnih uradnikov. Za Štajersko in Koroško je ustanovljen poseben pokrajinski zavod, ki je podrejen dunajski centrali. Dasi spada v področje tega pokrajinskega zavoda v Gradcu veliko slovenskih zasebnih uradnikov na Štajerskem in Koroškem,
c vlada imenovala v njegov odbor le enega Slovenca in devetNem-cev (predsednik je seveda Nemec), med namestnike pa enega Slovenca in sedem Nemcev. To je udarec za Slovence, posebno še sa napredne Slovence na Štajerskem, imenovana sta Ferdinand Leskova r in znani PnŠenjak, ki nista z zavarovanoi, ki so po ogromni ve Čini naprednjak?', v prav nobenih sti kih. Clarv, Bienerth in slovenski klerikalci so si tukaj dovolili slabo šalo, posebno glede Pušenjaka.
— Deielni odbor kranjski razpisuje v uradnem časniki službe zgolj v blaženi nemščini.  Čemu to?
— Trgovsko bolniško in podporno društvo, cigar odbor je, kakor dingače biti ne more, v slovenskih rokah, oznanilo je nedeljsko mašo v uradnem časniku v blaženi nemščini. Vprašamo odbor, ali je bilo to potrebno?
— Vzgle dna občina. Po celi deželi bijemo boj za slovenske napise. Naša neizprosna zahteva je, da morajo biti po slovenskem delu krono vine Kranjske povsod izključno le slovenski krajevni napisi S pravim zadoščenjem pri bijemo tu dejstvo, da imamo na Kranjskem že občino, v kateri ni m ti dvojezičnih krajevnih, niti dvojezičnih drugih javnih napisov, temveč »o vsi krajevni in drugi napisi izključno le samo8lovenski. Ta va-gledna občina je naša narodna Zgornja Šiška. Upravičeno jo vsled tega stavljamo aa vsgled ostalim našim kranjskim občinam in občanom in pričakujemo, da jo bedo posnemale vse občine in tndi vsi občani.
— naslovi m poštnih In dragih pofttl|«t»ak Slovenoi smo že od nekdaj v narodnih stvareh vse preveč malomarni in ponižni. Le prepogosto zapostavljamo po nepotrebnem svoj mili materinski jezik in dajemo povsem neupravičeno prednost tujemu jeziku To se kaže posebno tudi pri naslovih na poštnih in drugih poši ljatvah. Ako ima kdo poslati pismo v slovenski Ormož na slovenskem Spod. Štajerskem, bode že po nepotrebnem dostavljal v oklepu.nemško skovanko Friedau in povrhu še nepotrebni „Uo-tersteiermark", kakor bi se nahajal naš slovenski Ormož sredi tevtobur-škega gozda. In kaj naj rečemo šele k onim nesrečnim naslovom, katere pišejo na pisma naši slovenski lantje po raznih vojašnicah ali. jih pošiljajo domov svojcem. Zavednega Slovenca oblije rudečioa od sramote pri mislih na to nečuveno narodno mlačnost in pasjo ponižnost. Te pasje ponižnosti, te narodne mlačno-
stipamora biti vendar enkrat koneo! V najlepši zgled Daj nam služijo pri tem amerikanski naši bratje. Pod zpglavjem „Amerika Slovencem" < m^njeno pi-ioo uredništva dnevnika „Glas Naroda" je imelo sledeči s amo81 ovens ki naslov: n Priporočeno! Gospod dr. Alojz Kokalj, odvetnik. Ljubljana. Avstrija — Kran sko " In pismo je došlo iz New Yorka točno v r«»ke našlo vijencu, Čeprav ni bilo v naslovu niti ene angleške, francoske ali nemške besede. Tp vzgledno postopanje naših amerikan-sain bratov hoćemo in moramo odslej dosledno posnemati, ker nam tako velita naš narodni ponos in naša narodna čast. a— Znani llobljanskl po stre-
ŽČek Karel Bril je vendarle resen preganjanj radi zadnjih demonstracij. Najprej so ga aretirali, potem se je moral zagovarjati pred okrajnim sodiščem (branil ga je dr Ažman) nato so ga odstopili deželnemu sodišču, kjer so zastonj iskali dlake v jajcu, in so končno ustavili kazensko postopanje proti njemu.
— NovomeShe demonstracije še vedno strašijo v glavah nadih birokratov. Klicana sta zopet dva nhu-dodeloa § 98 k. m u na zagovor in sicer trgovec g. Kenda in časnikar Lakner (zadnji že drugič) Naj bi ž bi V Novem mestu „demonstrante hudodelce" radi kar za par meseoev zašili. Pa ne bo držalo in če se drž. pravdništva namestnik dr. Hočevar pl. Kondenheim (od slovenskih staršev rojen „Nemecu) še tolikrat v Gradec vozi po pojasnila.
— Gorostasno Iz laškega okraja se nam poroča: Neki učitelj v laškem okraju je dobil slov. kazenski plačilni nalog od okr. sodn je v Celju, katerega je sprejel. Nato dobi od o. kr. soinije v Laškem plaČiici nalog (za sodne stroške), a nemški; tega je kajpada vrnil s pripombo „sahtevam slovensko." In kaj se igodi?! C. kr. s o dni j a v Laškem je vposlala na okr. šolski svet v Laškem vrnjeni nemški plačilni nalog in novega slovenskega, da ga izroči po dotičnem kraj-nem šolskem svetu — prizadetemu učitelju. Ali ni to nezaslišana denuncijacija od strani o. kr. oblasti na kompetentno Šolsko oblast? Za boga, ali živimo v kulturni državi ? S cer se pa osebe krog sodnije v Laškem korenito motijo, Če mislijo, da nas uženejo!
— Žalostne razmero na Koroškem. Pred kratk m je bil neki Ljubljančan po opravkih v Celovcu. Obiskal je par gostilničarjev, koji so Slovenoi, a se vpričo gostov niso upali pokazati, da sploh slovensko znajo. Gosti so med seboj govorili nemško pomešano s s ovenšćino. Takoj je bilo spoznati, da niso rojeni Nemci, ampak slovenski odpadniki. Zvečer se je odpeljal z vlakom domov. Med potjo se je pa zgodilo nekaj, kar naj se ne pozabi. Naš poročevalec je sedel mirno Čisto sam. Na drugi strani so sedeli trije možje, koji so govorili več slovensko kot nemško, a iz njih pogovora je bilo takoj posneti, da so strastni odpadniki. Med potniki v drugem kotu je sedal vesel mladenič, aoji je vzel or-gelce na usta iz žepa ter si je s tem delal kratek čas Pa glej ga spaka, vmes je zapel tudi: Dokler slovenski rod biva po zemlji hod, bode slovelo slovensko dekle. Nato pa zopet malo zaigra. To ponovi parkrat. Potem si pa še zapoje Gregorčičev: „Izgubljeni cvet" po nektm narod nem napevu. Kar skoči izmed prej omenjenih mož eden pokonci, ter odločno protestira, da se sopotniki tako žalijo ter je še dostavil, da človek pred Kranjci kman niti življenja ne bo varen. V tem se mu pa predstavi naš potnik kot Kranjec, ter zahteva od njega, da se legitimira, ker bode podal proti njemu tožbo, ker žab: vse Kranjce, ko niti ne ve, kdo je oni mladenič, ki pa v resnici nikomur ni nič zalega storil. On nikakor ni hi tel povedati imena, trdil je pa vedno, da v Ljubljani Nemci niso več varni svojega življenja. Ko mu potnik pojasni, da so v Ljubljani Nemci tako varni, kakor pred znanimi dogodki in da je pod Častjo Slovencev, da bi druge ljudi napadali, da so kaj takega zmožni samo Nemci, kar so sijajno dokazali v Ptuju, so jeli vsi trije vpiti, da je bil prej m r na Koroškem, da le Kranjoi delajo prepir, jim je zopet pojasnil, da je tak mir, kakor si ga mislijo Koroški nemšku-tarji sramota ne le aa Koroško, ampak sploh za civilizovano Avstrijo, so bili bolj razkačeni, da bi bilo prišlo do pretepa. V tem pa se postavijo sa našega potnika navzoči kmetje, koji so bili zelo veseli, da jim vendar še kdo pove resnico v obraz. Prišli so vsled vpitja tudi Železniški sprevodniki blizo. Prvi je na pojasnilo našega potnika Nemcem rekel, da naj gredo raje v drug vagon, a drugi sprevodnik je hotel grajati fan-t ča, češ, da je izzival. Eo ga pa naš potnik vpraša, kje je pa takrat, ko Nemci hajlajo in kriče pruske pesmi
po vagonih, da so potniki v resnici nadlegovanj, jo je sramotno molče pobral. Na prihodnji postaji so izstopili tudi odpadu ki, ne da bi bili povedali svoje ime. Tako smo se potem mirno vozili naprej Ostal je med nami samo en odpadnik, katerega smo pa popolnoma ignorirali. Hotel se je pač nekaj zagovarjati, a jo je od navzoče deklice pošteno skupil.
— Učiteljske u sposobljcno&tae akušnje za ljudske in meščanske sole so bile te dni pred tukajšnjo izpra-sevalno komisijo, ki ji je predsedoval dež. šolski nadzornik Fran L e v e o. Aprobirani so:  A. za meščanske šole s  slovenskim in  nemškim učnim ježkom: s. Cirila Grč ar, učiteljica pri Uršulinkah v Skorji Loki; Marja Skaberne, def učiteljica v Šm ar t nem pri Kranju. B. Dopolnilne skušnje so napravili: Emilija Knapič, provizorična učiteljica v Artičah na Štajerskem (z odliko) in Albina Rupnik, provizorična učiteljica v Leskovou iz veronauka, 8. Olga Šinkovec, učiteljica pri Uršulinkah v Škof d Loki iz petja. C. Speoijalne skušnje so prestali: Josip Bern o t, definitivni naduČitelj v Velikem Podlogu ter Danica Skale, absolventinja 2. letnika višje mestne dekliške Šoie v Ljubljani iz f anso-Ščine, prvi s slovenskim in nemškim, druga z nemškim učnim jezikom, s. Immaculata Kališ   in   s. Emerika Šinkovec, učiteljici pri Uršulinkah v Škofji Loki iz klavirja za meščanske šole z nemškim učnim jezikom. D. Aprobirani so za splošne ljudske šole a) s slovenskim učnim jezikom: Mirko Drmelj, provizo-riren  učitelj  v Višnji  gori, Henrik Paternost, provizoriČen učitelj v Senožečah, Marija Jurca, provizorična učiteljica v Knežaku; b) s slovenskim   in   nemškim učnim jezikom: Ivan B a j d e, provizoriČen učitelj v Dobovou; Vinoeno Brus, provizoriČen učitelj v Postojni j Josip Lampe, provizoriČen učitelj v Ov-sišah: Anton Lamu t, provizoriČen učitelj v Radečah pri Zidanem mostu; Pavel L a v r i č, provizoriČen učitelj v Kovorju; Franc Lončar, prov. učitelj v Rakitni;  Franc Marinček, pomožni  učitelj v Ljubljani  (z odliko);   Rajko  Novak, provizoriČen učitelj na rudniški Šoli v Idriji; Rudolf P o 1 j a n e c, pomožni učitelj v Ljubljani; Vincenc Robi jek, prov. učitelj v Podkraju;   Viljem Rožič, prov. učitelj v Št. Gothardu; Ernest SnšteršiČ, prov. učitelj v Hrušioi; Emil Tomšič, prov. učitelj v Šmart-nem pri Litiji;   Vinoeno Zaletel, prov.   učitelj   v   Postojni; Pavlina Bayer, prov. učiteljica v Črnomlju; Katarina  Božnar,  pomožna učite ljioa  pri  Uršulinkah v Škofji Loki; Ljudmila Bračič, prov. učiteljica v Jurkloštru   na   Štajerskem; Marija Bruhschweiler, poskusna kandi-datinja na dekliški šoli v Trstu (z odliko);  Angela čenčiČ, prov. učiteljica v Peči; Gabrijela Čerov, prov. učiteljica v Št. Jerneju; Pavla DeŽ-man, prov. učiteljica na Krtini; Ka-rolina  Dosta 1,   prov.  učiteljica v Loškem potoku; Gudula Dragatin, učiteljska supleLtinja v Koprivnici na Štajerskem; Ana F ajdi ga, suplen-tinja v Šmartnem pri Kranju; Vida Gabršek, prov. učiteljica v Spod. Šiški; Pija G and i ni, pomožna učiteljica na privatni dekliški Šoli redovnic Srca Jezusovega v Gradcu; Josipina Jerman, prov. učiteljica v Krškem; Marija Ju g o vi c, prov. učiteljica v Žužemberku;  Terezija Ju-vanec, prov. učiteljica v Veliki Dolini ;   Marija   Lončari č, pomožna učiteljica pri Uršulinkah v Mekinah; Marija Marinko, prov. učiteljica na Vrhniki;   Angela   MiklavČič, su-plen tinja v Cerkljah; Marija Mula-ček, prov. učiteljica v Cerknici (z odliko); Angela Nagode, prov. učiteljica na Trati; Ivana P ezdir, prov. učiteljica v Žužemberku;  Adela Pogorele o, prov. učiteljica v Veliki Dolini; Uršula Potočnik, provizor. učiteljica v Breznioi; Amalija Pa-Senjak,  prov. učiteljica v Št Jerneju na Štajerskem;  Terezija R avli ekar, prov. učiteljica v Radenoah; Severa Reii, prov. učiteljioa v Št. Rupertu; Josipina StegenŠek, su-plentinja v Špitaliču na Štajerskem; Ana S u h a č, suplentinja v Grižah pri Celju; Karolina Sinko veo, volonterka na tretji mestni deški ljudski Soli v Ljubljani; Milena Venzajz, suplentinja v  Spodnji Šiški (z odliko) ; c) z nemškim učnim jezikom: Angela K uhelj, provizor. učitelj ca v Štaloarjih   pri Kočevju; Ana Tratnik,   pomožna učiteljioa pri Uršulinkah v Škofji Loki; E iza-beta Tren z, volonterka na mestni nemški dekliški ljudski Šoli v Ljubljani; Zofija Vipavo, pomožna učiteljica na vojaški ljudski šoli v Zadru. — Dve   kandidati nji  za meščanske šole in dve kandidatinji za ljudske iole so odstopili med skušnjo; trije kandidatje  in dve  kandidatinji aa ljudske šole so bili reprobirani, ravno teko en kandidat, ki je šel delat dopolnilno skušnjo iz veronauka.
Ia gledališke piaarno■ Jutri, v nedeljo popoldne ob 3. se igra prvič
v sezoni priljubljena narodna drama s petjem „Divji loveo". Glavne vloge igrajo gg NuČič, Dragutinovič, Povhe (v Verovškovi ulogi Tončka), gdč. Kavoka in g IdČič Sodeluje operni zbor. — Zvečer se poje petič in zadnjič Puooinijeva opera „Madama Butterflv". — V torek se ponavlja za neparabonente Straussova opereta „Neto pir". — V Četrtek bode premijera izvirne novitete „Mati", spisal Frau Ksav. vleško.
Slovensko glodalifoo. Najslavnejša med slavnimi operetami Sbraus-sovimi je vender nN eto pir-. Po svoji muzikalni vrednosti stoji visoko nad nivojem običajnih operet, je že več kot opereta, je skoraj komična opera. Kakor je že star ta „Netopir", vendar kraljuje še vedno na premno gih gledališčih in zgodi se časih tudi, da poje to opereto ensemble dunajske dvorne opere. Tu ali tam, je menda že vsakdo sbšal to čudovito ljubez nivo veselo opereto in te krasne melodije in kuplete. Kdor bi hotel sinočno predstavo „Netopirja" primerjati predstavam, ki jih je videl drugod, seveda ne bo posebno zadovoljen. Čule so se suoči izmed občinstva celo prav ostre sodbe, ki pa niso bile pravične, nego pretirane. O so bje, ki je snoči nastopilo, se je z vnemo in navdušenjem potrudilo, da po svojih močeh kar najbolje izpolni prevzete naloge. Sem in tja je bilo saveda kaj pomanjkljivega, kar pa se bo pri bodočih predstavah že izravnalo. Najlepše uspehe sta imeli g. Šipankova in živahna g. Ha-djrboloova in poleg njiju jako marljivi in simpatični g. Povhe. Zelo sta ugajala gg Iiičičin Bo-huslav, gosp. Thalerjeva in pridni iu nadarjeni g. Molek. Zbor se je prav vrlo držal. Gledišče je bilo razprodano. —Š—
Koncert Bo dowsnega. Že kot triletni deček je Godowsay kazal izredno glasbeno nadarjenost, se sistematično začel učiti gasbe s petim letom in je od devetega leta naprej že javno nastopal. Sedej je poznan vsemu staremu in novemu svetu in vsi ga soglasno pri po zna vaj o za pravi Čudež v klavirski igri. Ali kar ga napravlja tako znamenitega, ni samo neverjetna, do skrajne možnosti segajoča tehnika, ampak predvsem globoko razumevanje in čudovito krasno umetniško predavanje. Klavir pod njegovimi prsti neha biti klavir in postaja orkester, postaja petje. Mnogo je res nasprotnikov klavirja, a to samo zaradi tega, ker so ti vajeni le „klimpranje" slišati, pravega umetnika pa niso še slišali. Zato pa bo koncert tega največjega mojstra na klavirju pravi glasbeni dogodek za Ljubljano, dogodek, ki bo dal vsemu glasbotjubnemu občinstvu priliko, enkrat slišati ne samo pravega umet nika, ampak takoj največjega. Marsikdo se bo še v poznejših letih srečnega štel, da je slišal Godowskega. Koncert bo v petek, 20. novembra v „Unionu". Vstopnice pri gospe česar ko vi.
Telovadno društvo „Sokol I.u ▼ Ljubljani priredi danes zvečer svoj IV. zabavni večer v meščanski pivovarni (A Dekleva), Sv. Petra  cesta,  s  sledečim  sporedom:
1. Češki  Sokol: „Koračnica".
2. Vjek. KlaiČ:  „Soračanjeu, oktet.
3. Lermak: „Zlata mladost", valček.
4. Ch. Beriot op. 124: „Serenadatt, violin solo sspremljevanjem glasovi rja.
5. G. SteHVna: „Ta netf, komični dvo-spev. 6 Kovafik: „Moskva", uvertura. 7. Ph Ealenburg: a) Roži; b) Rožici; J. Počivalnik: „Kdo mene ljubi"? tenor-solo. 8. Perma: Int?rmezzo iz opere „ Ksenija". 9 J. Kocijančič: „Slovo", oktet 10. Smetana: Fantazija iz opere .Prodana nevesta". 11. C. G. „Knez pride!"   Burka v 1 dejanju.
12. Eilenberg:   „Josipina", gavota.
13. H. VolariČ:  „Lahko noč", oktet.
14. Prosta zabava in šaljiva pošta.
15. Ples. — Vstopnina 40 v. Začetek ob 8 zvečer.
Zabavni večer telovadnega društva „Sokol II" v Ljubljani, ki se je vršil v soboto dne 7. t m. pri čes-novarju, je uspel v vsakem oziru izborno. Vsi prostori so bili do zadnjega kotička napolnjeni z odličnim občinstvom šentjakobskega in krakovsko-trnovskega okraja. Kvartet »Ljubljanskega Zvona" je častuo rešil svojo nalogo, is to tako je gosp. Brin šek žel aa izvajane komične prizore buren smeh. Ljubke narodne dame vseh treh okrajev so se z vnemo popri jele razpečavanja s ečk, razglednio in šopkov, ter s tem pripomogle društvu do nepričakovano, ugodnega denarnega preostanka. Čast in hvala jim. Večer je počastil med drugimi starosta „ Sokola I" brat dr. Tomin šek in več telovadcev istega društva in »Ljubljanskega Sokola." Le prehitro je prišel čas ločitve in slišati je bila le ena želja, naj „Sokol II" prireja pogostokrat slične zabavna večere, kateri bodo gotovo blagodejno vplivali na družabni razvoj prebival* stva omenjenih okrajev, širili zanimanje za Sokolstvo iu tako privabili vedno večje število novih članov pod
Sokolska krila, dotlej da ne bo zadnji Slovenec teh naprednih okrajev stal v vrstah „Sokola II".
Dl|aiko   podporno drnitvo
„BadO|Oltf *m* y soboto 28. t. m. ob 6. zvečer v mestni dvorani svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednikov; 2 poročilo tajnikovo; 3. poročilo blagajnikovo; 4 poročilo računskih preglednikov; 5 Volitev predsednika, njegovega namestnika in trinaj.-tero odbornikov; 6. volitev računskih preglednikov; 7. sprememba pravil; 8 slučajnosti.
Akadeont|a. Še enkrat opozarjamo na današnje predavanje g dr. Ferdo Šisiča, vseučiliŠkega profesorja iz Zagreba, ki predava o zelo aktualnem predmetu o aneksiji Bosne in Hercegovine. Predavanje se vrši v „Mestnem domu" ob polu 8. uri zvečer. Vstopnina po 20 h za osebo. Dijaki in delavoi prosti.
Pred upravnim sodiščem bodo te le javne razprave: 25. novembra: Ivan Rus v Grosupljem proti deželni vladi v Ljubljani zaradi povrnitve škode; 28 novembra: Franc Lavrič v Trstu proti dež komisiji za dohod ninski davek za Kranjsko zaradi splošne pridobnine; firma Anton Kri-sper v Ljubljani proti isti komisiji zaradi enake stvari.
Nevednost aH nagajlvost na državnem kolodvora LJubljani. Neki industn alec v Šiški je poslal na državni kolodvor blago namenjeno v Bakar. Uradnikom na kolodvoru ni bilo znano kje je Bakar, dasi je bilo na voznem listu natančno pristavljeno „ogr. drž želez." Služabnik, ki je blago pripeljal, je vedel gospodom povedati, da je Bakar nekje pri Reki. A še sedaj uradniki niso mogli najti te postaje, temuč so pošiljatev krat-komalo instradirali v Reko Svetujemo dotičnemu narodnemu podjetniku, naj zahteva od uprave drž. železnic, da mu povrne vsled napačnega instra-diranja nastale stroške, oziroma zamudo Moi da bo potr m konec sličnim nevednostim, ki pa imajo morda vzrok v — nagajivosti.
Računske listke družbe sv Cirila In Metoda naroČili so nadalje sledeči: a) iz Ljubljane: Restavracija pri „Rožiu, gost. Marčan, gost. Tratnik, Narodna kavarna, restav. „Narodni dom", restav. „Perles", hotel „Seidl", hotel pri MaliČu", restavracija „Novi svet", hotel „Lloyd", rest. Činkole, rest. „Auer", gost „Fortuna", A. de Sohiava, kavarna „Ilirija", rest. pri „Lipi", hotel „Štrukelj", gostilna Zupančič, Martinova cesta, rest. pri „Levu", kavarna „Evropa"; b) z dežele: Fani Šlajpah, Vel. Loka, Fani Lapajne, Idrija; Milka KorenČan, Vrhnika; Kranjo pri Vodniku v Šiške; Z. Stravs, gost in trg, Podbrdo; Neimenovan iz Kranja, Marija Mayer, Kranj ; Kranjo, poslovodja, S p. Šiška ; Alojzij Pavlin, Trebnje; hotel Arko, Ribnica; gost. Erbežnik, ViČ; hotel „Nova pošta", Kranj, Matej Lončar, rest Tižič; gost Sejcnrajo, Tomačevo; dr. Dereani, Gorica.
Kipar Zs{eCj stvaritelj Prešernovega si -imenika, je za mestni lioej izdelal relief, ki se vzida na steni nad vhodom. Novi proia/od Čislanega umetnika je pravi umotvor, ki bo li-oeju v okras Opozarjamo pri ti priliki občinstvo, da slovenski umetniki ne Žive od same pr hvale, marveč, da jim je treba zaslužka Gjsp. Zajec se je stalno naselil v Ljubljani in želeti je, da bi imel tudi dovolj naročil. Priporočamo g Zajca občinstvu za vsakovrstna naročila njegove stroke z opomnjo, da izdeluje tudi plastične portrete po fografiji
Izredni občni zbor slovenskega pevskega društva „Slovan" bo dne 14 novembra t. 1. v prostorih g. A. Sbeinerja ob 8. zvečer, na kar se opozarjajo vsi p. n. redni in podporni člani kakor tudi vsi dobrotniki društva.
Gdč Frančiška Jamnikovu, hči gostilničarja g Jamnika na Kar-lovski cesti „pri Kamničanu", ni bila v nemškem gedališČu, kakor tudi njena sestra gdč. Jožica ne, ker sta obe odločni Slovenki.
Sli0 tz občinstva. Piše se nam: Kako izzivajoče postopajo razni nemški Častniki ob vsaki priliki, se je v Vašem oenjenem listu že čestkrat opisalo. Tako izzivanje pa ne zadostuje več samo oficirjem temveč prešlo je tudi v nežne živce njihovih boljših polovio. V četrtek okoli 4. ure popoldne pripeljala se je takozvana Madame de Glaser, soproga ritmojstra na Selu, v dvoupreženem vozu, naravnost od izhoda tivoli-škega parka po oelem glavnem drevoredu. Bralo se ji je s smehljajočega lica, da izživlja, ter da je, v svesti si, da je ta pot za vožnjo prepovedana, nalašč naročila svojima, na kozlu sedečima vojakoma rabiti to pot, kajti tudi ona sta se na razne opazke pasantov, jim posm eho vala. Vsak najpriprostejši voznik dobro ve, da je pot glavnega drevoreda aa vožnjo prepovedana. Zato ni misliti, da bi tega Madame de Glaser ne vedela. Pri-
{lomnim še, da je bil drevored, vsled epega vremena kar najbolje frek ven-
tiran in da se je moralo občinstvo, um i kaje se kar k drevesom pritiskati. Naša policija je pri demonstracijah najkruteje postopala, zato smo radovedni, če bo tudi tu le z mezincem genila. Priče za ta dogodek so na razpolago.
Opozarjamo ponovno na jutrišnji Malenšek Martinov večer združenih šentpetrskih podružnic Ciril Metodovih v hotelu „Štrukelj", Kolodvorske ulice. Vstop je prost. Pri če tek ob 7. zvečer.
8 volt k a volim! Prav sredi mesta doslej Še nismo imeli slovenskega vrtnarja Z današnjim daem pa je odprl pod Trančo poleg Urban-čeve trgovine svojo jako lepo in bogato opremljeno prodajalno s svežimi cvetlicami g. Anton Bajeo.
Produkcija z odsevno sve tilko. Snoči je bila na Cesarja Jožefa trgu produkcija z odsevno svetilko (Sturmfaokel). G. Viktor Orel, ki je tukajšnji zastopnik tvrdke takih svetilk, je s produkcijo pokazal, da ima ta svetilka res zelo intenzivno luč, kajti v primerno majhni velikosti je segal odsev Čez ves trg. Te vrste razsvetljava je primeroma zelo poceni. Gosp. Orel daje natančnejše podatke onim, ki bi si hoteli nabaviti tako luč, ki je posebno pripravna za razsvetljavo dvorišč itd.
Ljubljanski Športni klub naznanja, da se otvori klubovo sanka-liŠČe jutri v nedeljo, dne 15. novem, t 1. iu je uporaba dovoljena klubo-vim članom brezplačno, nečlanom pa proti vstopnini 60 h; dijaške vstopnice stanejo 40 h. Dnevni listki se dobivajo v Švioariji pri restavraterju Kendi, ki tudi izposoiuje sanke. Člani vporabljajo za sedaj še lanske sezon ske listke, letošnji se dostavijo članom koncem tega meseca Dnevni in sezonski listki se morajo vedno nositi. Občinstvo se v lastnem interesu opozarja, da je sankanje šport, ki zahteva precejšnje vaje in izurjenosti, predvsem pa največje pazljivosti in pozornosti. Vsak vozač mora brezpogojno imeti močne, dobro okovane Čevlje, da ž njimi vsak čas lahko ustavi. Klubni odborniki in reditelji (modri znak na levi rami) so opravičeni nezadostno opravljenim san talcem in neveščim začetnikom zabraniti na-daljno vožnjo po g!a/nem sankališču. — Sankalni red odobren od mestnega magistrata ljubljanskega z dne 12. novembra 1908 obsega naslednje določbe: 1) Sankanje je dopustno samo s športnimi sankami. 2) Djhod na sankališče je dovoljen samo po potih, ki so za to določeni. Hoja po sankališču je strogo prepovedana. 3) Vstop na sankališče je dovoljen le: a) na pričetku proge, b) na vrhu brezovega gozdiča. 4.) Na startu se sme cdpeljavati samo v presledkih pol minute; na vrhu brezovega gozdiča pa takoj za sankačem, ki privozi s starta. 5) Red dohoda na vstopna mesta določuje obenem tudi red odsankavanja. 6.) Prehitevanje je dovoljeno samo na travniku in sicer vedno na desno. 7) Kdor se med sankanjem iz kateregakoli vzroka ustavi, se mora takoj iz proge odstraniti ali pa nemudoma naprej odpeljati. 8) Ako da sankalec z roko znamenje, mora za njim vozeči takoj zmanjšati hitrost, eventualno tudi ustaviti. 9) V slučaju nezgode je vsak dolžan izstopiti in pomagati. 10) Vsi vozači se morajo sankalnemu redu pokoriti ter brez pogojno podvreči naredbam rediteljev; znak rediteljev je moder trak na levi roki. 11) V odsotnosti rediteljev se imajo vsi sankaloi ravnati po tem redu 12.) Med prireje van j eni in popravljanjem proge je sankanje prepovedano.
Zima — mraz. Nenavadno kmalu je pritisnil letos mraz, tako hud, kot smo ga vajeni šele o Božiču. Kakor vse kaže, se mraza ne bomo tako kmalu znebili, ker se je sneg vsedel na suho in ga ne bo mogoče spraviti proč dosti pred Veliko nočjo. Tudi v drugih krajih je pritisnil mraz, posebno v Rusiji, južnejši kraji od nas pa se vesele danna ian zlatega solnoa v gorkoti 16 do 20 stopinj Celzija. Glede megle se po Avstriji skoraj nikjer ni pritoževati, da bi je ne bilo. Prvenstvo v megli pa imamo vsekakor v Ljubljani, kjer je bila snoči taka, da se ni videlo pet korakov pred nosom in da bi ta dar božji kar lahko rezal.
Kranjsko sadje na sadni raz-atavl u Dunalu Kranjska dežela je poslala na dunajsko razstavo 12 vrst najboljših jabolk, ki so jih poslali gg. baron Apfaltrern na Križu, grof Barbo v Rakovniku, Gorian v v Ruprčvrhu, Jan v Podhomu, kmetijska šola na Grmu, Rudež v Tolstem vrhu in Ulm v Klevevžu. Vso skupino je aranžirala kmetijska šola na Grmu, ki je razstavila nekaj sadja v ličnih košaricah, nekaj v poštnih zabojih in nekaj v večjih zabojih po 25 kg. Vsega sadja se je poslalo na Dnnaj nad 400 kg. Razstavljeno sadje vzbuja po svoji lepoti splošno pozornost. Skupina je odlikovana s častno diplomo.
Reja  malih  domačih ilv
Pod Rožnikom blizu g« stilne p „čonžku" je priredilo „Društvo c rejo malih domačih živali" poslopji za tako rejo.
Čitalnica V Šiški priredi jutri v nedeljo v salonu pri „Kankertu« Martinov večer. Na sporedu so pey. ske in godbene točke in velezabavn* igra „Eno uro doktor". Začetek je ob 7. zvečer, vstopnina 40 v, člani <5i. talnioe so vstopnine prosti. Ker bo večer nudil mnogo zabave, pričakuje odbor obilne udeležbe.
Slovensko tamburaške dm* štvo „Zirja" v Batni dolini pri.
redi „ Martinov večer" jutri v nedeljo v gostilni g. Balija. Spored: Tambu. ranje. Srečolov na Martinovo gosko. Šaljivi prizor „Krizi in težave rekru-tov", burka s petjem. Šaljiva poŠta. Ples in prosta zabava Začetek ob 6. zvečer. Za djbro postrežbo jedil in pijače je preskrbljeno. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor.
Martinov večer je jutri v re-stavraoiji v Rožni dolini.
Sklad za lubllelsbo napravi , Otrok" po vaab šolah na Kranj« akem je ukazal o. kr. deželui šolski svet kranjski. Dne 2 deoembra t 1., ko se bo praznovala šestdesetletnica slavnega vladanja Njegovega Veličao-stva, se bodo pobirali prostovolj. ni novČni doneski v najmanjšem znesku 2 vinarjev od vseh učencev in učenk javnih iu zasebnih ljudskih in meščanskih Šol, moških in ženskih učiteljišč, srednjih šol na Kranjskem, ter gojenk mestnega dekliškega liceja iu mestne višje dekliške Šole v Ljubljani. Nabrani denar se izroči de žalni komisiji za jubilejsko napravo „Otrok" ter porabi za ustanovitev še ene sirotišnice, za ustanovitev zavetišča nrav-no zanemarjenih dečkov in deklic in druge enake naprave Na Češkem so na tak način nabrali že okoli 50.000 kron.
Novomeški s bonski orkester
je priredil v gostilni pri „Doleujski železnici" povodom izpuŠčenja demonstrantov iz preiskovalnega zapora koncert, na katerem je nabral za družbo Ciril iu Metoda 46 K in nam jih je poslal.
Vinski sejm In vlaaraki abjd
priredi kmetijska podružnica v Novem mestu, dne 19 trn to je prihodnji četrtek, v prostorih nove hiše gosp. Pavčiča nasproti pošte Shod se prične ob 9 uri zjutraj in sioer bodo na njem govorili: 1. G. vodja Rohr-mann: o povzdigu vinske kupčije potom zadrnžne orginizaeije; 2. gospod adjuukt ZdolŠsk: o zboljšanju prometa z vinom ; 3. gospod nadzornik Skalickv: o izvozu vina v tujino. Ker se bodo na shodu razpravljala za vinogradnike tako važna in nujna vprašanja, želeti bi bilo obilne udeležbe zla*.ti cd strani producentov. Ob 11. uri (po dohodu ljubljanskega vlaka) se prične vinski semenj, ki obeta biti prav živahen, ker je v okoiioi Novega mesta obilo dobrega vina in po primerno nizkih cenah na prodaj. Poleg okoličanov se bodo udeležili semnja Belokranjci s svojo izvrstno kapljico iu tudi vinogradniki iz krškega okraja, zlasti ker se je na tamošnjem semoju, ki se je vršil v zelo neprikladnem kraju, malo vina prodalo. Ker je zveza z Ljubljano prav ugodna in vsak kupeo lahko vse v enem dnevu opravi (odhod iz Ljubljane ob 7 zjutraj, prihod v Ljubljano ob polu 9. zvečer), dalje ker se vrši sejem blizo kolodvora (10 minut hoda) in sioer v prostornem, zaprtem, kurjenem lokalu, je pričakovati tudi obilne udeležbe od strani kupcev.
Sokol pri Sv. Križu pri Kostanjevici Doe 30. maja t 1. se je ustanovil pri Sv. Križu p«i Kostanjevici telovadni odsek „ Krškega Sokola". Dva tedna po svojem rojstvu je to Čilo društvo nastopilo pri prostih vajah na sokolske m sletu v Kostanjevici. Pri naslednjih ztetih v Krškem, v Brežicah in Dobovi pa pri prostih vajah in na orodju Da je bilo to mogoče, postavili so naši telovadci pod vodstvom navdušenega načelnika brata M klavčiča pripne t drog in bradljo (izdelek lastnih rok) pod milim nebom, kjer so se urili z vzgledno vztrajnostjo. Tu se je pokazalo, kaj se doseže z dobro voljo. Z velikim trudom se nam je posrečilo zgraditi telovadnico, ki bo te dni dogotovljena. Nimamo pa telovadnega orodja, da bi se naši čili Sokoli — sami kmečki fantje — urili pozimi v gorki telovadnici. Naša denarna sredstva so popolnoma izčrpana. Na podporo tukajšnjih premožnih ljudi ne moremo računati, ker so po večini tej lepi ideji nasprotni. S trdnim zaupanjem se obračamo na bratska društva in dobrohotno javnost z vljudno prošnjo, da nam gmotno pripomore pri našem plemenitem delu. Kljub velikemu nasprotstvu in raznim teŠ*-vam hočemo postati to, kar zahteva sokolska ideja. Svojo hvaležnost bo-demo skesali a tem, da se kar prej razvije odsek v krepko samostojno društvo.   Krepak je   duh  in silna
desna----Telovadni odsek
.Krškega   Sokola"   pri   Sv. Križu
Ivan Malnarič, t. S. predsednik. Darove sprejema blagajnik brat Josip Kodri5, trgoveo in posestnik pri Sv. Križa
Same stolna inpnlln se ustanovi a r:ovim letom 1909 v Trbojah pri Kranju.
S sekiro. 601etni samski posestnik Frano Za j o v Gornjih Pirniceh je napadel soseda F r a n o a ■č e b a Š k a. s katerim sta si zaradi vrtne meje v jezi in sovraStvu, s sekiro, hoteS mu zadati udarec po glavi, čebašek se je umaknil, vendar je bil zadet v ledja.
Na korist blel'kega „Sokola11
bo v nedeljo, dne 22. novembra ob S. popoldne v hotelu „Jekleru na Bledu tombola. D >bitke hvaležno sprejemata gg. Verhuno in Anton Ropret na Bledu. Ker se tombola kakor rečeno pr redi v korist novo ustanovljenega blejskega „Sokola", se je nadejati mnogoštevilnega obiska.
Priznanje se je izreklo gozdarskemu nadzorniškemu komisarju Ant. živicu in okrajnemu gozdarju Alojziju Rihteršiču v Radovljici za uspešno gaSenje o en i a v gozdih pri Dovjem od 22. do 24 oktobra.
Umrl (e v Vremskem Britofa g. Jakob Dekle v a, posestnik, do zadnjega z rest pristaš narodno-napredne str tuke. Z ti njim ioSe vdova in 5 ne preskrbljenih otrok« Lahka mu zemljica !
Bszpiasna profesorska služba
Na samostojni nemško-slovenski gimnaziji v Celju je razpisana služba profesorja za klasično filologijo kot glavni predmet, in slovenščino in nemščino kot postranska predmeta.
Ne va podružnica nSfldmarkeu
se je ustanovila na Bregu pri Ptuju. V odboru so sami pristni Nemoi: Strašil, Juršenak, Ribič, Breznik in Zima Shod je pozdravil c. kr. pristav Hofer.
Rova c o je zagrni v vrat v Plajberku na Korošcem hlapec Gašper Pečar in sioer 12 letnemu dečku Hrenu. Rovnioa je tega zadela s tako silo, da je na mestu izdihnil. Siro-veža so izročili sod šču
Nogo si le zlomil dr. Alojzij C igo j, dekan šentpavelskega samostana oa Koroškem.
Zaradi tatvine so zaprli v Trstu 20 letno brezposelno deklo Marijo Kamoveciz Postojne in 18letno Marijo D km ar iz Sežane.
Najvišja edllka* Na cesarski ju-bilejski razstavi v S&eyru 1903, je dobila tukaj šoj a podružnica znane in najstarejše tvornice za šivalne stroje Singer & Co., deln. dr. na Sv. Petra cesti it. 4 za izložene Šivalne stroje za domačo rabo in za obrtne namene najvišjo odliko, zlato državno svetini >: na oesarski jubile ni raz stavi v "Welsu 1908 pa je dobila veliko zlato svetinjo.
Prvi ViKlaematograf PatheV1 prej „Edison'' na Dunajski cesti nasproti kavarne „Evrope" ima od
danes do vštetega torka sledeči spored: Gr^m k teti. (Komično). Solno-grad. (Zanimiv naravni posnetek.) rSamson in Dalila". (Drama v 42. slikah. Krasna, dolga projekcija v barvah. Vsi glavni prizori so posneti po operi „Saiason in Daiila") Matevž je pojedel česen. Dodala se bo še eua shka izven sporeda.
„Stara hiša* pod ključem. Te dni je policiji in tudi ljubljanski javnosti dobro znani vagant, 53letni r&zupiti Karel Spiudler, rodom Ljubljančan, ki se preživlja s samim beračenjem, kljuke snažil tudi v Mahrovem zavodu, mimogrede pa izmaknil knjigo za nemško in laško korespondenco, katero je pa moral na poziv neke slučajno se tam nahajajoče gospe zopet odloiiti in oditi praznih rok. Stari kljuke o je bil tako predrzen, da je čez par dai po tatvini zopet obiskal navedeni zavod. Tam so ga pri ti priliki spoznali in izročili poboji, katera ga je oddala sodišču. Potepuh je bil že dvakrat v prisilni delavnici, je zelo predrzen in nadležen berač, kaznovan pa ni bil zaradi raznih „del usmiljenja" nič manj, kakor 31 krat.
V Ameriko se je včeraj odpeljalo z južnega kolodvora 10 Hrvatov.
Zamenjan Je bil v nedeljo popoldne v gostilni pri Nacetu na Martinovi ce&ti nov svilnat dežnik vreden 6 K Ti s ti, ki ga je vzel seboj, je pustil starega, ne dot ti vrertaeg*.. Naj ga dotičr.ik prinese v gooulno Nacetu ali pa na stanovanje oškodovančevo v R^vnikarjeve ulice št. 7.
Uradno VCStL Pod tem vasi vom bomo priobčevali vsak ali vsak drugi dan vse vesti o razpisih služb, kuratelah, k on kurzih, dražbah in drugih ?atnejiih rečeh, ki so objavljene v uradnem iistu in ki interesirajo občinstvo. Uradnega lista itak ne bere nihče razen advokatov in ob-lastnij, zato bo s prinašanjem uradnih vesti našim čitateljem prav gotovo ustreženo.
Dne 18. deo. 1 908 ob 9. d op. no v občinski hiši na Gradniku sodni okraj M e ti ika dražba zemljišč vi. št 80 in 240 kat. občine.
Sodji vrh dveh vinogradov, zvanih „Gradniška gora" ; o b p o 1 u 11. do p. 18. deo. 1908 bo pri Dragovanu v
Dol. Lokvioi štev. 19. sodni okraj Metlika dražba zemljišča vi. št. 538 kat. občine Lokvioa štirih vinogradov in enega travnika, zvanih „Veliki hrib"; ob 1 pop. 18. deo. 1908 bo v Dulah sodni okraj Metlika v hiši št 14 dražba zemljišč vi št. 15, 216 252 kat, obč. Dule t. j. hiše a gospodarskimi poslopji in k tej hiši spadajočih sem ljiš5 kakor tudi v kat obč. Hrast ležeče njive paro št. 296 zvane „Ma-slove drage* in pritikline, sestoječe iz gospodarskega orodja. 19. dec. 1908 ob 11 dop. bo „pri Zajca" v Velikem Cerovcu sodni okraj Metlika dražba zemljišč vi. št. 990, 1417. 1199 kat. ob&. Ceroveo in vi. št. f)T3 t »t. ohč\ Vinavas t. j. host in ti vi> /, u/anih nRadmank". Nepremičninam je določena skupna vrednost na 10 396 K 69 h, pritiklini na 67 K 15 h   Najmanjši ponudek
znaš*  6974 K 90 h
d   tem zne-
skom se ne prodaja. Prodajale se bodo posamezne parcele ali skupine skupaj se držeČih skupin. 16. in 17. novembra bo ob 9. dop. v Selenburgovi ul. št. 6, Soteski št. 6 in Sodnijski nI št. 12 v L j u bi > a n i dražba pušk, revolverjev, lovske oprave, patron, blagajne, panorame, z ate ure z verižioo, sobne oprave itd. 12 deoembra ob 10. dop bo pri okr. sodišču v Ljubljani soba št. 16 dražba posestev vlož. št. 166, 315 in 353 kat obč Bizovik, obstoječih iz tovarniških poslopij in pisarne, delavnic, skladiščnih poslopij, delavske hiše in drugih pritiklin, ki spadajo k tovarni, kakor strojev itd. Vse je cenieno na 568 145 K; najmanjši ponudek znaša 285 509 50 K, pod tem zneskom se ne prod sja.
Drosnt mmt
— Strahovita nesreča v rudniku Kadbotu je zahtevala mnogo več žrtev, kakor se je prvotno mislilo. Za
t*asa nesreče je bilo v rudniku nad 400 oseb. Od teh so dosedaj rešili !27 hudo ranjenih in 60 mrtvih. Vsi slali so izgubljeni, ker so se morale reševalne akcije ustaviti. Med ponesrečenimi je 80 avstrijskih državljanov, večinoma Poljaki.
— Pomanjkanje vode na Dunaju. Pomanjkanje vode je toliko, da so se v bolnišnicah prepovedale kopeli.
— Šesl zaradi veleizdaje zaprtih Srbov, ki so v zagrebških zaporih štrajkali z gladovanjem, so prepeljali v bolnišnico, ker so hudo oslabeli. .
— Za jrradnjo plovnih kanalov
predloži vlada avstrijskemu parlamentu načrt, v katerem se zahteva 600 milijon kron.
— Cigani — tolovaji. V Szen-pranu na Ogrskem so Cigani ubili bogatega kmeta Frajka, njegovo ženo in hčer ter izropali vso hišo.
Telefonska In brzojtro poročilu.
Parlamentarno ministrstvo — nemogoče.
Dunaj, 14. novembra. Danes ob 4. zjutraj so se definitivno r a z b i -1 a pogajanja barona Bienertha z z-i stopniki strank glede sestave parlamentarnega ministrstva. Snoči ob 7. se je baron Bienerth v avtomobilu peljal v Senbrun, da poroča cesarju o stanju pogajanj. Tr. poročilo se je glasilo ugodno in Bienerth je izražal nado, da bo že danes lahko predložil cesarju popolno ministrsko listo. Toda tekom noči se je situvacija mahoma spremenila. Ko je namreč prišlo v razpravo vprašanje ustanovitve češkega vseučilišča v Brnu, so Nemci zavzeli docela, intransingent-no stališče. S tem je bila tudi dana mrtva točka vseh pogajanj. Baron Bienerth je zaman apeliral na patriotizem nemških strank, zaman je kazal na slogo in edinstvo vseh srbskih strank proti Avstro - Ogrski, zaman je celo grozil s takojšnjim razpustom državnega zbora. Nemci so ostali neizprosni in niso odnehali niti pičice od svojega stališča. S tein so bila razbita vsa nadaljna pogajanja.
Dunaj, 14. novembra. Ob */< na 1. ponoči je prišel s konference pri baronu Bienerthu poslanec dr. Schreiner ter zaklicul zbranim žur-nalistom: »Parlamentarno ministrstvo je definitivno pokopano.«
Dunaj, 14. novembra. O pogajanjih barona Bienertha s strankami je izšel komunike, v katerem se kon-statuje, da ni bilo moči najti primernega temelja za parlamentarno ministrstvo.
Dunaj, 14. novembra. Ker so se pogajanja s strankami razbila, sestavi baron Bienerth uradniško ministrstvo. V tem ministrstvu bosta Cehe zastopala dva sekcijska načelnika Ceha.   To ministrstvo ostane v
službi samo do božiča ali do novega leta.
Avstro - Ogrska popušča?
Dunaj, 14. novembra. Iz povsem zanesljivega vira smo izvedeli, da je minister zunanjih del baron Aehren-thal povabil srbskega poslanika na Dunaju Si ni i ća na razgovor o bosanskem vprašanju ter pri tem dal razumeti, da bi Avstro - Ogrska even-tuvalno ne bila nasprotna, da se prično direktna pogajanja s Srbijo o mirni rešitvi bosansko - hercego-vinskega vprašanja. Poslanik Simič se vabilu n i odzval, češ, da nima v to nobenega pooblastila svoje vlade. Uradniško ministrstvo.
Dunaj, 14. novembra. Jutri izidejo cesarjeva svojeročna pisma, s katerimi se odpuščajo ministri B<>-ekovega kabineta. Obenem se objavi tudi novoimenovano ministrstvo. Cesar sprejme novo ministrstvo v ponedeljek v posebni avdijenci.
Kdaj se sklice državni zbor?
Dunaj, 14. novembra. Dan, kdaj se sklice državni zbor, še ni definitivno določen. Najbrže se skliče v petek 20. aH v torek 24. novembra.
Naloga uradniškega ministrstva. Dunaj,   14. novembra. Uradniško ministrstvo   ostane   na krmilu najdalje do novega leta.   V parlamentu ima rešiti samo proračunski provizorij in   zakonsko predlogo v aneksiji Bosne in Hercegovine. Zastopniki velikih strank v kabinetu.
Dunaj, 14. novembra. Baron Bienerth je vprašal Cehe, Poljake in Nemce, ako bodo poslali svoje zastopnike v uradniško ministrstvo. Nemci in Poljaki so odgovorili pri-trjevulno, dr. Kramar pa je izjavil, da bodo Cehi o tem šele sklepali. Za zastopnika Cehov v Bienerthovem ministrstvu se imenuje dr. Začek.
Srbija ne namerava ni kakšne akcije proti sandžaku. Belgrad, 14. novembra. (Posob. brz. »Slov. Nar.«) Ponovno moramo naglašati, da  Srbija   ne pripravlja nikakšne akcije proti sandžakuNovi-pazar. Vse tozadevne vesti se razširjajo     očito tendenco kompromitirati zahteve Srbije in   Orne   gore po teritorialni kompenzaciji. Prihod ministra dr. Milovanovića v Belgrad.
Belgrad, 14. novembra. (Poseb. brz. »Slov. Nar.«) Kakor sem izvedel v vladnih krogih, se vrne minister zunanjih del dr. Milovanović v ponedeljek s svojega potovanja po Evropi. Zatrjuje se, da je bila njegova misija popolnoma uspešna.
Pogajanje med Avstro - Ogrsko in Srbijo?
Belgrad, 14. novembra. (Poseb, nrz. »Slov. Nar.«) Vest nekaterih listov, da želi Srbija stopiti v direktna pogajanja z Avstro-Ogrsko, ni resnična. Istina pa je, da je avstrijski minister baron Aehrenthal izrazil tako žeijo srbskemu poslaniku Si m i cm na Dunaju. (S tem je potrjena naša tozadevna vest z Dunaja. Opomb, uredn.) Veliko vprašanje je, ako se bo Srbija spustila v kakšna pogajanja. Dvomljivo je to zategadelj, ker je vsa srbska javnost proti temu, da bi dr. Milovanović obiskal barona Aehrenthala na Dunaju tako kakor je obiskal ministre zunanjih del drugih velesil v Bero-iinu, Londonu, Parizu in Rimu.
Afera srbskega parnika »Stieg«.
Belgrad, 14. novembra. (Poseb. brz. »Slov. Nar.«) Veliko senzacijo je tu izzval dementi avstrijskih vladnih krogov, da poslanik grof Forgach ni opravičil Avstro-Ogrske pri srbski vladi radi afere parnika ✓>Stieg« in radi operete »Gliieks-narr«. Konštatujemo, da je poslanik Forgach res opravičil pri srbski vladi postopanje s srbskim parnikom »Stieg«. Zakaj se to dejstvo s strani avstrijskega časopisja in morda tudi vlade hoče utajiti, je zagonetka. Lažni i ve vesti o trgovski krizi v Srbiji.
Belgrad, 14. novembra. (Poseb. brz. »Slov. Nar.«) Vesti tujih listov o trgovski krizi na Srbskem in o predstojećih gospodarskih polomih so dale »Trgovinskemu Glasniku«, organu srbskih trgovcev povod izjaviti, da so vse te vesti neosnovane. Položaj je docela normalen. Prigo-dilo se je v zadnjem času nekoliko konkurzov, toda te konkurze so povzročile samo neuspele spekulacije.
Proa'Ovoljci za črno goro.
Cetlnje, 14 novembra. General italijanski Rioiotti Garibaldi je brzojavno sporočil semkaj, da da v slučaju vojne z Avstrijo črni gori 20000 prostovoljcev na razpolago.
Ministri krajani.
Dual 14. novembra. V Biener-thov kabinet vstopijo kot ministri-rojaki podpredsednik poslanske zbornice dr. Žaček za čehe, poslanec dr. P erge 11 aa Nemce, sa Poljake pa dosedanji minister vitez Abra-okam owi os.
Izvršeno imenovega novega ministrstva.
Daaaj 14. novembra Baron Bienerth je bil danes ob 3 pri cesarju, ki je podpisal imenovanje novih ministrov.
Misija Novake viceva. Carigrad 14 novembra. Misija posebnega srbskega poslanika Nova kovica je imela v toliko uspeh, da se takoj po prihodu črno* gorskega poslanika V u k o-t i 6 a podpiše med Turčijo, Srbijo in Črno goro defenzivna zveza. Turčija je Srbiji priznala posebne privilegije v vilajetu Ske pije.
Smrt ruskega veikega kneza.
Pariz, 14 novembra. Tu je danes zjutraj umrl na vnetju pljuč ruski veliki knez Aleksej.
Kitajski cesar umrl.
Peking, 14. novembra Cesar Hnangsi je umrl. Za regenta je proglašen pokojnikov brat princ Čun, za prestolonaslednika pa tega sin.
Vreme na Duna u.
Daaalj 14. novembra. Tu danes ves dan močno dežuje.
Gospodarstvo.
Dobavni razpis. C kr. trgovsko
ministrstvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo dne 25. novembra t. 1. pri državni tiskarni v Bel gradu vršila ponudbena razprava za dobavo raznega tiskarskega materijala za leto 1909. Podrobni dobavni pogoji in razni vzorci se dobe v pisarni ravnateljstva v državni tiskarni v Belgradu.
Darila.
Up ravni št v u našega lista bo poslali : Za dražbo sv. Cirila In Metoda:
G. J. Laubach*r v Rušah 11 K, katere so darovali ruški igralci pri l8-{-3. — Gosp. Ivan Puc-lj v Kopru K 10 28, katere je nabral pri omizju nekaterih učitelje*, ki so bili pri izpitu sposobnosti. — Tennis-klub K 25 33, kot prebitek. — Po g. M. Dolnicarju 1 K za ujetega zajca. — Ga. Jakobiua dr. Zitkova 18 K,j katere so darovale mesto venca na krsto mnogoletne odbornice ženske podr. C. in M. g. Marije dr. Vaupotičeve sledeče odbornice: ga. J. dr. Žitkova 5 K, ga. M. Koz i no v a 3 K, ga. Ivana Levčeva 3 K, ga. Ana Konopareva 1 K, ga. Vek. Skaletova 1 K, ga. Viki Malne riče va 2 K, gdč. Regina Preatonijeva 1 K, ga. Titka Rohrmanova 1 K, ter g. odbornik prof. Iv. Maselj 1 K. — Skupaj   18 K. — Živeli!
Za kočevskega Sokola: Gosp.
Ivan Jezeršek v Križah pri Tržiču 1 K.£
Za „Društ?eni dozo11 v Št. liju:
G. Fr. Svetič v H uensteinu 10 K  Živel!
Odseku ,9Zagorakega Sokola" V Hrastniku: G. Fr. Svetič v Hauen-steinu 10 K. Živel!
Za ranjence 20 septembra:
G. Ant. Zupan v Kranju K 3 50 v imenu izletnikov k Čemšenikarjevemu studencu dne 8. t. m — G, Ivan Jezeršek, nrd-učtelj v Križah pri Tržiču S K. — Na družabnem večeru pri Sajovicu v Litiji bilo nabranih K 13*40. — Skupaj K 18*90. Srčna hvala!
Za obsojence vsled demon-
Stran!]: G Ivan Jezeršek,^ nadučitelj v Križah pri Tržiču 2 K. — G. Fr. Svetič v Hauensteinu 10 K. — Skupaj 12 K. Srčna k vala!
27 Izkaz za apomenlk Id žrtve 20. septembra 1908.   Dne 10. in
11. novembra 1908 došli so podpisanemu blagajniku ^Združenega narodnega odbora-sledeči prispevki: Upravništvo „Slovenca* v Ljubljani v „Slovencu" že jizkazan* prispevke za uboge družine zaprtih 56 K, upravništvo „Soče* v Gorici ▼ „ Soči44 št. £ll8 in li£4 izkazane prispevke v prid nesrečnim žrtvam 13 K, Josip Vin-tar, župnik v Šmibelu nad Pliberkom na Koroškem za bedne rodbine zaprtih 10 K, K. H. Maurer, trgovec na Raki na Dolenjskem za spomenik in žrtve 10 K, Julija Poznikova, inženirjeva vdova v Dolu pri Raki na Dolenjskem za žrtve 6 10 K, zgornješišenski mladeniči in mladenke čisti dobiček dne 25. oktobra 1908 po njih v
fostilni Franje Zajec, gostilničarice v Zg. iški št. 105 v prid septembarskim žrtvam prirejene veselice 9'50 K, Frank Sakser Co v New Vorku potom ^Ljubljanske kreditne banke* na « kl c v amerikanskom slovenskem dnevniku „Glas Naroda"4 od amerikanskih Slovencev zbrane prispevke za spomenik in žrtve 165 K, pri „Faj-mo8truw v Ljubljani dne 9. novembra 1908 ob priliki pojedine sulca, katerega je vlovil dr. Robida, zložili za žrtve brez razlike 7 50 K, is nabiralnika > papirni trgovini Jerneja Bahovca v Ljubljani za žtve brez razlike 16 K, Štefanija Babnik iz Ljubljane Zakkarjeve ulice št. 3 nabrala v veseli družbi za uboge rodbine zaprtih 10 K in sama dodala za žrtve 10 K skupaj 20 K, dr. Fran Mu uda, emerit. odvetnik v Ljubljani za spomenik in žrtve 100 K, Mih. Kos v Pirničah p. Medvode pri odhodnici v Št. JanŽ prestavljenega železniškega uradnika Antona Pipana ▼ gostilni pri N ovijanu v Medvodah za uboge rodbine zaprtih nabranih 15 K skupaj 428 10 K. Dosedaj so izka-
zani nastopn;, blagajniku »Združenega narodnega odbora" došli prispevki: Dne 2. novembra 1908 (1—23 izkaz) 17.173 kron 52 h. Dne 4. novembra 1908 (24 izkaz) 269 30 K. Dne 7. novembra 1908 (25 izkaz) 126 K. Dne 10 nov. 1908 (26. izkaz) 147 52 K Današnji izkaz (27 izkaz) 428 10 K. Skupaj 18.144 kron 14 h. „Združeni narodni odbor" izreka tem potom vsem darovalcem svojo najsrčnejšo z«hvalo. Dejstvo, da je revni slovenski narod samo na naslov „Z J rudnega narodnega odbora44 nabral ▼ pičlem poldrugem mesecu nad 18.000 K, dokazuje sijajno, da se nsš narod zaveda v polni meri svojih dolžnosti. Slava slovenski požrtvovalnosti! Posebno prisrčno se pa zahvaljuje „Združeni narodni odbor44 slovenskim Amerikancem, ki so v teh težavnih ČHsih 8 svojim izdatnim darom sijajno izpričali, da niso pozabili svoje stare domovine in njenih nesrečnih sinov. Priznanje mora se izreči tudi vrlim zgornje-šiš^nskiin mladincem in mladenkam, ki so z vzirom na to, da je smela v prid septemberskim žrtvam prirejena veselica vsled oblastvene odredbe trajati samo do 10. ure, pičlo izpadli dohodek veselice 8 prostovoljnimi doneski izdatn » povifiali. Ker so potrebe zelo velike, prosi se nujno novih prispevkov. V Ljubljani, one 12 novembra 1808. Dr. Alojzij Ko-kalj s. r. blagajnik.
Conono domače zdnvuo. Za arav-aavo it ohranitev dobrega prenavljanja ne priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega ,,MolToveira^idJiU-praake'. ti se dobi z& nizko ceno. in kateri vpliva oajbolj trajno na vse tež kode pre bavljenja. Originalna Skatljica 2 K. Po poštnem po rzetju razpošilja ta pra&ek vsak dan *ekar nar A. MOLL, c. in kr. dvorni zal aga tel j na DUNAJ 1. Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi }e izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan « varnostno znamko in podpisom 1 36-16
Kasljajoče opozarjamo na inserat o
Thymomel Scllae, preizkušenem izdelku, ki ga pogosto zapisujejo zdravniki.
Pomankljiva prebava |e vzrok skoro vsem boleznim. Za stalno vravnavo prebave izborno služi odlični dr. Rose balzam za želodec iz lekarnice B. Fragner, c. kr. dvorni dobavitelj v Pragi. Dobiva se tudi v tukajšnih lekarnicah. — Glej inserat l
**ret/W nveno   <-r«*d*t*o «*rott
fcsiMiju. Opozarjamo čitatelje na „Herba-bny|ev podiasloroklsll apoenoielezaati strup". Ta že izza 39 let od premnogih odličnih zdravnikov preizkušeni in priporočeni prsni sirup blaži kašelj, razkraja sliz, pospešuje tek in prebavo; ker ima v sebi tudi železo in razstopljive fosforoapnene soli, je obenem tudi koristen za tvoritev krvi in kosti. Herbabnvjev apnenoželeznati sirup zaradi blagoslastnosti uživajo prav rali m ga celo naj. einejši otroci prenašajo iziahka. Izdeluje se samo v dr. Hellmannovi lekarni „zur Barmherzigkeit" na Dunaju, Vil, pač pa se dobiva po vseh večjih lekarnah.
Edino     «-• tiru J** iSM«
THIERRYJEV BALZAM
a Eeleno X V\O kot T&rotveno snamko. R*xpoiiljaiB najmanj  12 2 ali 6/1 ali pat. potov rodb. itaklaaioo sa 6 K. ZaTojaina zastonj.
TbIerryjevo centifolijsko mazilo
R*bpošiljam najmanj S ak>*tjji K i t>u Zavoju aaatonj Povsod priznani kot najbol/ei domači zdravili proti slabosti m ielodca, gorecici, Krčem, poakoduam, raM«
itd. — Naalov sa naročitve in denarne nakaznice :
Ju Thierrv, lekarna pri angela varira t Pregradi pri Rogatca. 1359 -31
Zaloga v vaeti lekaroak.
Proti zobobolu m gnilobi m
Saborno dalujo dobro anana antiseptična
Melu8ine ustna in zobna voda
Sd utreti dle>ane> in
■a«prijetno sapa ta nas. t atcktaniea a navodom t IL.
BI gorodnema gospoda JH. Levstilau, lekarnarja v Loabljani.
Vaaa izborna Melnsine aataa in sobna voda je najboljšo sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo is ost in ie aeprekosljiv pripomoček proti gnjilobl sob, zato jo vaakema najtopleje priporočam. Obesam pa prosim, pošljite se 3 steklenice IIema. ustne in sobne vode.
Dovolim, da to javno oananite, kav )3 res hvale vredno.
Leopold aangi, mestni tajnik.
Metlika, aa. aprila 1906.
M. likuna MiL Lnutika
! Ljubljana RisiJ.ii mti it 1
olsg
lubii. mosta.
15 46
Umrli so v Ljubljani.
Dne 6. novembra: Ivana Malli, knjigo-vodjeva žena, 35 let, Streliške ulice 5, jeiika. — Fran Skalar, delavec, Si let, Raaeckega cesta il, ostarelost.
Dne ?. novembra: Apolonija Kavčič, gostija, 65 let, Eadeckega cesta, n srčna hiba. — Uršula Makovec, zasebnica, 83 let, Kladezne ul   8, ostarelost
Dne 9. novembra: Stanko Sedej, sprevodnikov sin, 10 let, Poljanski nasip S.. 52, jetika. — Daniel Kastelic, bnvčev sin, 5 mes., Sodnijska ul. 4, črevesni katar.
V delelnl bolnici:
Dne 4. novembra: Ivan Perne, hlapec, 24 let, vnetje srca. — Terezija Rozman, kajžarjeva hči, leto, življenske slabosti. — Pavel Glaneri, premogar, 23 let, jetika.
Dne 5. novembra : Marija Ko pa ti n, po-sestnikova žena 48 let, vsled želodčnega raka.
Dne 7. novembra: Ivan Lanišek, gostač, 75 let, pljučn ca. — Marija Remžgar, natakarica, 2o let, oedema palm.
Dne 8. novembra: Roza Stare, posestni-kova hči, 14 mes. ikri ali ca
■ml
ffeteorolo$itno porotno,
>
o
C
18 14.
Cas opisovanja	Stanj« barometra v mtn	• o II	Vetrovi	Nete
9. zv.	741-2	-5*2j	slab jug	megla
7 x)	7400	- 66	brezvetr.	w
2. pop.	7^9*7	-04	slab jug	jasno
Srednja včerajšnja temperatura —3*5*, norm. 41c. Pa da vir a v 24 urah 0 0 mm
Potrtim srcem javljamo, da je Bogu VsegamogoČncmu dopadlo, poklicati k sebi našo preljubijeno soprogo, najdražjo mater in sestro, nepozabno staro mater in teto, pre-blagorodno gospo
Marijo Vaupotio
c. kr. viš. okraj, zdravnika soprogo
ki je preminula v četrtek, dne 12. novembra, ob 3V4- uri popoldne, v 59 letu svoje dobe, po dolgi, mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče.
Pogreb predrage pokojne je bil danes v soboto, dne 14. novembra ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v več cerkvah.
Nepozabno pokojnico priporočamo v blag spomin in molitev.
V Novem mestu, 12. nov. 1908.
4115 Žalujoči ostali.
Proti kataru
sapnih organov, kašlju, nahodu, hripa-vosti in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na
UP
ki se rabi nspeSno sama ali z gorkim mlekom pomešana.
Ima mfloraztopljivi, osvežujoči in pomirjujoči učinek, posebno pospešuje razšli zenje ter je v takih slučajih poznata kot jako dobro zdravilo. 129—1
V Ljubljani se dobiva pn Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnlk-u in v vseh ekarnah. večjih šdecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Biljard
V dobrem stanj ti, se radi opustitve prost rov ceno proda.
Kje, pove upravništvo „Slovenskoga Naroda**. 4107-1
flužfre išče
gospodična, vajena gospodinjstva ter zna tu ii kuhati in bi rada vstopila v stalno službo k enemu ali dvema gospodoma. Dopisi pod naslovom „P. P "| Emonska cesta štev 10, pritličje t L ubijani 4 09 -i
Za Specerij. trgovino
80 iSĆ0 prav dobro izurjena
prodajalko
s večletnimi izpričevali. Nastop takoj.
Ponudbe sprejema in daje pojasnila uprav. „Slov. Naroda".     4 18—1
Glina i In
x lepimi pripravnimi prostori,
v večjem trsu no Dolenjskem se takoj odda,
Naslov pove upravništvo .Slov. Naroda" pod šifro .gostilničar1. 4111 i
Izjava, i
S tem izjavljam, da nima nihče pravice, na moje ime jemati kake potrebščine pri trgovcih ali pa zame kasirati denar, ako ni izrecno pooblaščen z mojim podpisom.
Peter Jvtatelič
posestnik in lastnik zavoda sa pla-kattranio in snaženje stanovanj
0 delikatesni stroki
prav dobro lanrlon
prodajalec
m večletnimi izpričevali, vojaščine prost, ao aprolmo tako)      4ii4—i
Pojasnila daje upravništvo »Slovenskega Naroda-.
Obratni uradnik
Za stavbno obrt s tesarstvom, mizarstvom in ključavničarstvom na Kranjskem se išče tehnično izobražen uradnik, ki bi oskrboval kalkula oijo teh obratov. Prednost imajo taki, ki so že opravljali enako delo in so če mogoče zmožni obeh jezikov.
Ponudbe z referenosmi in zahtevo plače na upravništvo »Slovenskega Naroda" pod obratni nradoik1.
IfPTSti soMi
s in praktikant =
se sprejmeta v manufakturno trgovino na debelo.
Naslov pove upravništvo aSlovenskega Naroda". 41.4—1
V restavraciji pri
»Črnem orlu'
y Gosposkih ulicah
se vrši
v nedeljo, 15. novembra Martinov =
večer
SkrbUeno bode za pristno pijačo Id debelo soško.
——   ^W«s;«jf»   prost. ——
Za obilen obisk se priporoča
4099 gostilničar k a.
Priliko za nobup!
žepna ura
z verižico
samo K 3 50.
80*» "O komadov nakupljenih, zato razpošiljam prekrasno 36urno (ne 12 urno) Gloria srebrno remuntoarko na sidro, švicarsko kolesje z lepo dolbenim okrovjem s sekundnim kazalcem in lepo pozlaćeno aH posrebreno verižico, natančno idočo za samo a 14 50 *»•». Dalje ponujam pristno pozlačeno 36 urno remonto-arko na sidro, vdeprima švic ura s pozlač. verižico za a bron. 31etno pismeno jamstvo za vsako uro. Po povzetju razpošilja
S. KOHANE, Izvoz ur Krakov it. 358.
Sebroj zahvalnih pisem in nešteto ponaročb Za neugajoče denar nazaj. 4095
Naprodaj 45 hekto
slivovice
pn
4073-1
onim pi. Klepnch
Bregana, pošta Samobor.
Ljudevit Borovo i k
puŠI&fM*    %   Borovljah (»>rl«eh) na* MoroH<krni.
se priporoča v izdelovanje vsakovrstala pasek za lovce in strelce po n jnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predeluje stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene — lluarr.ro-46 vani oeniki zastonj. 46
Razglas, i
Županstvo v £ožu razpisuje službo
llsts ilflp.
Zahteva se znanje slovenskega jezika v branju in p savi.
Isti, ki imajo zmožaost opravljati tndi tajniška dela, imajo prednest.
Plača po dogovoru.
Prošnje |e vložiti do 25. t. m.
JVtestno županstvo v f ožu
13. novembra 1908.
Vprifl družbi „Lastni ini"
(stavbna in konsumna zadruga)
bo
na Martin vo nedeljo, 15. nov.
—^= velika
nista veselica
v gostilni „pri Levu"
- lflorlje Terr»IJr eemtm. —
Začetek ob 3. popoldne.
SPORED: Govor, razlaganje in pojasnjevanje namenov družbe »Lastni dom«; godba, petje, ples (celo noč), srečolov z mnogimi krasnimi dobitki, šaljiva pošta, korianpoli korzo.
Vstopnice za osebo po 40 vin., za družino po 00 vin.
se dobivajo v trafiki g. Šešarka v Šelenbur-govih  ulicah in v gostilni »pri Levu«. Na dan veselice vstopnica pri blagajni za osebo 60 vin., za družino 1 K.
4113
Perutnina!
1 gos za pečenje K 4*50; 1 pitana gos K 5*50, 3 pitane race K T—, prima telečje in goveje meso s stegna K 4*   , vse vsak dan sveže zaklano v 5 kg košaricah dobavlja M. Fisch bela, Podwoloczyska 90. 4 04
Klavir
migne n j se zaradi preselitve ceno
proda« - Kje, pove upravništvo »Slovenskega Narcdatf> 41.2
Lokal
na oglu Resijeve ceste 3 In Sy Petra
4084—1
se takoj odda.
Dob
kovačija
v prometnem kraja na Gorenjskem
se takoj odda v najem.
Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda**. 4i0c—i
Pohištvo
2 staronemski elegantni postelji z ži-častimi modrooi, 2 nočni omarioi in mnivalna miza z ogledalom in marmorjem ter eventualno 2 omarioi aa
proda. — Naslov Sv. Petra nasip 67, L nadstropje 4077
Scurltiarji I/Itljueeii!.
Uradno đ.ovoL'ieri.n. Se 16 tet obstoječa mi»teiMf*ia ljubljanska?
ošreoovalntca stanovanj in služeč
G. FLUX
Seiposke nJUce št 6 4087
priporoča In namfM«a le boljše
službe iskajoče vsake vrste
kakor privatno, trgovinsko in gostilniško osobje za Ljubljano in zunaj.
PullilUM IUk«J.
V«*tsast In kolikor možno feltr« po«tr«abs Ktt*;otovljom».
unanjim dopisom jo priložiti znamko za odgovor-
Prosi se s« nalanenl na«lov.
Danes, v soboto 14. in jutri, v nedeljo 15. novem.
bode
v hotelu JURIJA1
pojedina
jetrnih, krvatih in mesenih klobas
: domačega izdelka. :
Za obilen obisk se priporoča
Jftarija J*ovak
hotelirlca
4116
ZAHVALA.
Ob prebritki izgubi nepozabnega soproga, gospoda
ZDr. IT7^3ST^. DEČKA
bivšega odvetnika, deželnega poslanca Itd.
izrekam tem potom za tolažilno sočutje prisrčno zabvalo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem. Zahvaljujem se srčno tisočem udelržnikov tuli slovesnega pogreba. Iskreno zahvalo zlasti darovalcem mnogobrojnih krasnih vencev in daril dobrodelnim društvom mesto vencev. Posebej izrekam svojo naj-vdanejšo zahvalo mil. gospodu opatu Fran Ogradiju, gospodu konzistorijalnemu svetniku J Korenu iz Žalca, častitim očetom kapucinom in vsi častiti duhovščini, ki je spremila mojega dragega soproga k zadnjemu počitku. Zlasti se zahvaljujem za udeležbo predsedniku c. kr. okrožne sodnije v Celju, dvornemu svetniku pl. Wurmserju in vsem c. kr. sodnim uradnikom, c. kr. drž. nadpravdniku dr. Baverju in celemu c. kr. državnemu pravdništvu, zastopnikom c. kr. okrajnega glavarstva v Celju, c. kr. postnemu upravitelju in zastopnikom c. kr. postnih uradov v Celju, zastopnikom c. kr. finančne straže, c. kr. davčnega urada in c. kr. orožništva. Najlepša zahvala vodstvom obeh okoliških ljudskih šol in šolski mladini! Iskreno se zahvaljujem za prečastno spremstvo vsem sokolskim društvom, Sokolski zvezi v Ljubljani in nje predsedniku g. dr. Oražnu, celjskemu, žalskemu, gornjesavinskemu in brežiškemu »Sokolu«, nadalje akademičnemu društvu »Triglavu« in celjskemu pevskemu društvu, ki so se udeležili pogreba, celo z zastavami ter obenem pevcem »Slov. delavskega podpornega društva v Celju« ter vodji pevskega zbora g. dr. Schwabu za ganljive žalostinke Mojo prav posebno zahvalo gospodom deželnim poslancem in še posebej za veletolažilne nagrobne govore g. deželnemu odborniku Fr. Robiču, g. dr. Jos. KarlovŠku, g. dr. V. Kukovcu in g. »Triglavanu« Horvatu. 4083 Za vse mnogobrojne izraze sočutja vsem mojo najiskruiejšo zahvalo.
LIVADA PRI CELJU, dne 13. novembra 1908. Adela Dečkova.
HayerjeT lm. leksikon
popolnoma nova, cela izdaja, 20 zvezkov v kartonu, vreden 240 K, se takoj Ceno
proda. 4080-1 Več pove Fran Fork, Domžale
J g ^ g j^*^
2 čevljar, pobita
Tedenska plača 8—10 K a brano in stanovanjem; trajno delo.
Mat Stražar, čevljarski mojster, Domžale 6 te v 51 4112
oženj enega brez otrok SO Sprejme.
Oglasiti se je v stavbni pisarni F. Supančiča na Bleinreisoti cesti s te v 18 v Ljubljani. 4103 1
Oskrbnik
samec, vojaščine prost, s kmetijsko šolsko izobrazbo, ki je že samostojno služboval, išče snibe Vešč je slov. in nemškega jezika ter knjigovodstva.
Posudbe pod no skrbnik' na uprav. nSlov. Naroda4*. 4055—2
IMe SO stalna
pisarnica moč
za c kr. zemljemerski urad v Metliki. Plača 70 K. Mlajše, za to sposobne moči, tudi začetniki naj naslove svoje pismene ponube ca c kr. evidenčnega zemljemerea 1 Metla!.
Nastop takoj. 4 62 2
Mortinou uečer
v restavraciji v Rožni dolini
bode v nedeljo, dne 15. novembra
vstopnina prost?« 4078 Preskrbljeno bo za dobro kuhinjo in pijače*. Vljudno vabi      j_ Mohar
Gostilna
„Pri Bobenčku" na Glincah
z novo urejenimi prostori, acetilensko razsvetljavo in lepim vrtom s koncesijo   vred  ae   Odda zaradi bolezni takoj ali pozneje v na j 6 m. == l*totam se odda tudi -•
prodijatoi, več mm\ in delnica.
Več se izve na Glincah št 37 pri LJubljani. 40 «-2
Izjava.
Jaz podpisani Martin Šubic, posestnik na Zirovskem vrhu Št. 46 obžalujem, da sem zapeljan po svojih somišljenikih, sramotil dne 6. in 19. kimavca letos gospo Ivanko Eržižnik iz Stare vasi št. 41 in gospodično Frančisao Oblak
iz Nove vasi št. 20, ter priznavam, da sta imenovani v zasebnem življenju na najboljšem glasu ter, da je bil tudi nju javen nastop v sokolski opravi bodisi na prostem, bodisi v Sokolskem domu vŽireh, bodisi kjerkoli v vsakem, osobito pa v moralnem oziru vedno povse do-
st4cfo Mertln Šubic.
Zelo«neteža»e:£S=
motenje prebave, pomanjkanje slasti itd izredno hitro izginejo, ako za kratek čas rabimo že mnogo let predobro preizkušene Brad*jeve želo Jčne ka jIJ ce 3799—3 Bradvjeve želodčne kapljice preba-ila mogočno vzbujajo, ospešujejo slast do jedi, preprečujejo prehudo tvoritev želodčne kisline, gorečico in škodljiva »netja in so priznano izvrstno odvračalnu redstvo.
izd* lujejo se samo v lekarni ,,Prl kralju Odrskem", Dunaj I, Fleischmarkt 1/426, kjer je 6 steklenic za 6 K in 3 dvojne steklenice za K 4 50 franko brez vseh drugih stroškov. — Vsaka steklenica mora imeti podpis 0MME53%*
Izdelane postelje
ii rdečega posteljnega inlets. Prav dobro napol neoo! Pernica ali blazina, lr" cm dolga, ' 16 cm široka K 10 K 12—, K HV in K 18'— * metra dolga, 140 cm široka K 14—, K 16*—, K 1H , K 21—. Zglavnik 80 cm dolg, 68 cm širok K 8—, K 3-b0 in K 4 - , 90 cm dolg, 70 cm širok K 4 ^0 in K n—. Isdelniem tndi po kakršnikoli drogi meri. H delni vao droci ii dlake za 1 posteljo K 27—, bolj*« K 33* . Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10* naprej. Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi postnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lob s 913 4009 pri Plznlu aa toakeai. 1
QU9
11
38
4029 -8
šestošolec
zeli kot praktikant mesta v kaki lekarni. — Ponudbe je poslati na na* *Iov: Drag. Ostan, Bo veo, Goriško.
Dobro ohranjena LjV.        s gospodarskimi
111 \ I      ter « olivo v Spod. Ilaf U   Domtalan blizu to-m^wm     varne, se proda.
Zahteva se 9000 kron. Poizve se pri Alojziju Raku v Spodnjih Domžalah 4073—*
puške:
K 26
Lancaster od . riobert     „ . Pištole      „  • . a* Samokresi,,  .  .   „ S*—
naprej. Poprave ceno. II ust rovan cenovnik franko,   f. Dušek, OpOĆDO 76
ob državni železnici, Češko.        3615—6
Nedosežno
s
.Lnolnovelfo ome-■ 1 rtikn Iznajdba T
Higijensko gumasto blago za moške. Porabno aa leta. Patent E 4-60.
Cez 2 miljona kosov prodanih v kratkem časa.
Higijensko gumasto blago za ženske.
(Varstvo  žensk.)   Priporočili naj prvi zdrav niški strokovnjaki, porabno na leta. K 2 60.
Kdor posije denar naprej (tndi pismene znamke) mu pošlje diskretno in poštnine prosto,  sicer  50 vin.  več,  edina prodaja
+B.ADER, tvornice zo ga-J. — mulo blago. —T
D,n n a 1 IX 2, Nussdorierstr. 3-0,
•k
ob 4., 5., 6., 7. in 8. ari
Ok nedeljah la praznikih:
ob 10. in 11. ari dopoldne in ob 3., 4., 5., 6 , 7., 8. in 9. ari popoldne. Vsako soboto In sredo nov program
Slike se dobivajo samo iz prve svetovne pariške tvornice Pathe F r ere s
Kinematograf Pathe
Dunajska cesta, nasproti kavarno „Evropa".
Cene prostorom:
L prostor 00 vin., IL prostor 40 vin.: I. prostor otroci 40 vin., II. prostor otroci in vojaki do narednika SO vin.
Vsak četrtek In soboto
od 3. do 6. ure predstave za učsnos po  znižani ceni.   1. prostor SO vin II. prostor 10 vin, 4088
Pekarno
▼ Ljub 1Ji ni so iiče v najem.
Ponudbe na gosp. PcČivavnlka, kotel Lloyd' v Ljubljani      4058 -2
JfaprodaJ sla
dve hiši
stare in nove} velike in majhne proda I. Buggenig, LJubljana, Centa na Bndolloio železnico it 5. 4015—3
Dobro ohranjena
Poizve se v hiši na pristana it. 14 v LJubljani. 2242 10
NaJboljAl nakupni vir.
C«!o »osUijM perji!
1 kg sivega, pulje-nega 2 K, boljšega
2 K 40 h; polbelega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K i0 h; 1 kg vclefinega, snežno-
belega, puljenega 6 K 40 h; 8 K; I kg puha, sivega 6 K, 7 K; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K Kdor vzame 5 kg, dobi franko. 274i—11
Zgotovljene postelje Iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 18» cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglavn koma, vsak 80 cm dolg, 5? cm širok, napolnjen z novim, sivim i jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem I 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, i2 K, 14 K, 16 K; zglav-nki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazii ali zamenjati franko. Za ne-ugajajooe se povrne denar.
S. Benisch, DBschsiltz, št. 767, Sonati
na Češkem.       Cenovnik zastonj in franko.
ce se išče.
Na ljubljanskem trgu in spit h na Kranjskem dobro uvedena ogrska trgovina s slivovlco išče spretnega sastopnika te stroke.
Cenjene ponudbe pod
„V. jt. 2420" na našlo* Rudolf Jftosse, Dunaj L 4C64 2
Pripraven ln stanoviten dohodek za vsakega
d 1C IrstAn i° »siuUte na teden samo z izdelovanjem blaga « naš *5     13 Ka OD   zavod. Sirovino za izdelovanje
S
Of% Vi»nn  m ve^ pridobite s Izdelovanji
u3 KaUU   tentnem pletilnem stroju „SLAVI J A".
dodamo
la prodajo blaga na pa-
4085—1
ZRht^ait«- v  lmm*m* **•■*■«» tmUoJ pf»Ja,es.ninu
Velik opro daj a pletenega blsga. - Strokovni zavod zs pletilns stroje.
LiBAL a SPOL. p» v Pragi
prej M. LibalOvm.
Vodlčkova ulice 25.
E
S
■a
3
Edini strokov«! zs»od te vrste t
Nizko pod ceno
predajam radi pomanjkanja prostora
obleke, površnike, zimske suknje in dežne plašče
3871 17
kakor najmodernejšo konfekcijo za čase in deklice.
KoDMajsra trs«™ A. LuHt M
Samo 6 dni
a več stanovanji in ograjenim vrtom ¥ LJubljani so proda.
Ved pove posestnioa M- V*| Pri* vos 17 ali Prale 4. 3961-3
MM1 ■ >**<r
Vinko Majdič
valjčni mlin v Kranju
IKraaJeko)
Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mole in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako vehko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. 3939 -2
Zastopstva in zaloge: V LJubljani, Podgradu, Trnovem, Kočevju, Trstu, Gorici, Celovcu, Seljakn, Bolcann, Inomostn, Trl-dentu, Zadm, Splietn, Erceguovem, Kotom Id Ssrajevn.
Brzojavi: Valjčni mlin, Kranj.
o —
o,«
o. -E
6
cm    i*    33 ois«
s M n   * o eu»«
•S O     1 ->i SI J3 O C-
am -s
Asi  p04 « Soic a
SSSBZ*^^2 «
asss e «2,«^ cev
so
v * g o v g 2 fi r
M   V     qj <y -     O M
S*3 V of 0> *
^BW   9 O.O.B > aa
Contrheuman
Besedna znamka za extractun kiooocastani neathola«aliCflitM
Hi i uavre-New Tork
^Smm. Francoske prekomorske dražbe.
:Ss^ Silu uJkralM trta in
Bazel, Pari«, JCavre v Jtmsriko.
V.l|.vn. vem. Ust. In br.ipl.cn. poJ.Mll. daj. n v*, atovanak. pokrajin.
aw um ~oa Mg 4i
oblastveno potrjena potovalna pisarna
tjnbljana     Bunsjsks cesta 18 Cjabljana
v noti bisl
je pripraven ss udrgnjenje, mssiranje, zs obk idke in eventualno sa kopeli, kot bolečine tolažeč« in bolečine olajšujoče sredstvo pri protin kih in nevial-frićtih bolestih, dalje za odgtranjenje neprijetnega čuvstva go me sen j s pri ozeblinah, kot vaesavalno sredstvo pri oteklih členkih in sa obnovitev premič-I nosti členkov.     3c4J—4
Lonček 1 krono. Za K 1 50 naprej polijemo 1 lonček r ^ o m » 6-      » »      b lončkov^ Si g
»  » 9 —    » >     10     »      I aa
Izdelovanje ftn glavna zaloga v
J. f ragnerja lekarni
e. kr. dv. dobav., Praga UL, st. SOS. Fititt nt let Izdelki s Izieeevilci!
ZALOGE V LEKARNAH
Pritlično
stanovanje
obstoječe is  dveh sob, kabineta in
Sritiktin. se odds za februar v erkvenih ulicah it L       4046 -3
Dobro vpeljana
modna trsooino
na Gorenjskem
SO odda zaradi rodbinskih razmer. Gotovine je ureba do 10 000 kron. Le resne ponudbe pod trgovina
na uprav. „Slov. Narodau.       4063-3 j
Lepo
Hajhefiotrok
boljših roditeljev so vzame ▼ dobro in skrbno vzgojo.
Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 409—s
M pni liji
takoj stalno angsžira v modnem salonu Josipina Šetinc v WolIOFih ulicah it 9. 4071—s
Izseljevalna agentura Zvvilchebenbart
Basel v t vid išče za takoj v preseljevanju izurjenega nastavilenca. Vpoštevali se bodo samo te stroke vajeni prosilci, ki so temeljito vajeni nemške in slovenske korespondence. — Ponudbe z referencami, zahtevo plače in sliko naravnost na agenturo:'
Izveiban
v drugem nadstropja hlie itOT. 0 ¥ Knaliotih ulicah, s 3 sobami, sobo za slutkinjo in drugimi pri pa d ki.
so odda takoj ali za februar 1909.
Več v -Narodni U s kar ni" ali pa pri Jo s. Lavroneićn« pisarna mest. užit. nakupa na Dunajski cesti it WL
imoien slov. in nemSkega jezika, lioo primerne slnibe s takojšnim nastopom. 4072—2 Ponudbe pod „Eontorist ltl po-tovalec11 glavna posta restante v LJubllanL
Hiša
enonadstropna, n vrtom, lepim sadnim drevjem in velikim hlevom se zaradi selitve po prav ugodnih pogojih v ljubljanskem predmestju proda. Poizve se v gostilni „pri Amerikancu" v Florijanskih uUoah. 3916—3
Hov vegetabilski creme za prsi.
Najnovejša iznajdba iz prirodnih pridelkov. Razvitek in obnovitev prsi. Razkošen stas. Rabi SO samo zunanje. Zdravniško preizkušeno. Lonček z navodilom stane K 3 — in K 5-—, poštnina 70 h Prodaja in razpošilja gospa Kitko Meniel, Dunaj. VIL Mari a-hillerstrasse 120, IL St T. 32. Znamke vseh dežela se sprejemajo.
Z317—70
IzdelovatelJ vozov
FRANC UISJAH
UimiBM. Kolodvorske nllce 25
priporoča svo^ bo|ato^zalogo
OSJO
SS— 46
Slavnemu občinstvu se vljudno naznanja, da je staronnana
gejtiln« na Tarjajl^en) trga jt. 1
(bivši Katoliški dom),
zopet otvorjena
410S
Tožila se bodo samo najboljša domača vina, dobivala se bodo gorka in mrzla jedila ob vsaki uri. Zmerne oene, solidna in to fina postrežba.
Otvoritev gostilne to v nedeljo, 15. novembru
obenem pa bo tudi
Nsjtopleje se priporoča
M. Jakfta, gostilničarka.
Pozor!
Pozor
Kavarno
1
.4444*4»TtttttttttttttZZZZtf
si s__■g"gHWgggg-lJ!^—.lr?
a
m
1
9
a 2
!
.Leon^
V LJubljani sn a
na Starem trgu št. 30 je vsaki dan
oso noč odprto.
Na razpolago je najnovejši ameriški biljnrd iu elek-o o   trital klaviri   o o
Z odUSnlm spoštovanjssb
Ln Ii Ful Pofaklk.
1 kožuh ouino
kratki sako, mestni in potni kožuhi po vsaki ceni kakor tndi konfekcijo za gospode, dame, dečke, deklice in otroke priporoča v največji izbiri
.Angleško skladišče oblek10. Bernatovič
5
■ 4
S
i 0
4 4
Plesna akademija v Ljubljani.
Vljudno naznanjam slavnemu slovenskemu občinstvu, da otvarjam
moderno plesno šolo
in sioer m v tečaj, ki bo vsak četrtek od 8.-10. v dvorani hotela .Ilirije1.
Sprejemam gospode in dame samo in boljših slovenskih rodbin. Poučevali se bodo v popolni graciozi vsi moderni plesovi in tndi narodne plesne umetnosti. Pripravlja se tndi nov tečni za ffj. dijake in ejdč. dijakinje, in posebni tečaj Za otroke. Poučuje se v slovenskem jeziku, Česar dosedsj še ni bilo v Ljubljani. — Vpisuje se lahko v narodni trgovini p> Bakovoa na Marijinem trgu ali pa pred poukom v hotelu „Ilirija*.
Z odlifinim spoštovanjem 4038 s
•mana?
prti esopeaskl, ^lnnhroiio svtoridrani nleani lastiti
Xaaj?.... Ne j« dovolil, saj so to .Jacobi" antini-kotinsk« cigaretne stročnice. Pazite na ime „Jaeobi".
Prijetno preseneCenlel Vsak karton Ima velezul-mlio tarovno karto.
88J7—a
veletrgovina z železom
„Merkur"
3599 2
Peter Majdič v Celju
se priporoča cenjenim odjemalcem.
Naznanilo.
V Moriju, ki je i po množini in po kakovosti eno večjih in gotovo najdonosnejše središče vinoreje v Trentinu, se je ustanovila
zadružna klet
pri kateri so udeleženi mali in veliki vinorejoi najboljših krajev.
Ta zadruga ima edini namen ščititi vinorejoe proti pogostemu zniževanju oen sirov in in izključuje vsako operacijo, ki bi merila na špekulaoijo.
Zaradi tega je zadruga v prijetnem položaju, da more nuditi vino neprekosljive kakovosti in brez strahu pred kako konkurenco.
Podpisana Zadružna klet išče tudi sposobnega zastopnika na prodajo svojih proinvodov na Tirolskem, SolnograŠkem, Štajerskem in Koroškem. Ponudbe s pogoji naj se pošiljajo na spodnji naslov. 4092—1
•«•1
I-
Svoji k svojim!
Pripeljal sem več vagonov svojega 4001 2
domačega, pristnega vina iz lastnih = sromefjskih vinogradov =
kjer jeletos zrastla prav izvrstna kapljica.
Priporočam p. n. odjemalcem in tudi drugim narodnjakom svoje domače vino po nizkih cenah.
prodajam tudi vinski kis, liter po 26 vinarjev.
KAREL GREGORIČ
posestnik vinogradov v Sromljah pri Brežionh in veletržeo s vinom v Ljubljani, Kongresni trg št 4 I. nadstropje.
a
Opr Št 2870/8/3.
Dražbeni oklic.
4096
Vsled sklepa z dne 27. oktobra 1908 opr. št. E 2870/8/3 se proda do
dne 16. in 17. novembra 1908.
dopoldne ob 9. url
v Šdnbnrgovih ulicah št 6, Soteski št. 6 in Sodnijskih ulicah št. 12
na javni dražbi
pajace, revolver]!, lovsko opravo, patroni, 1 blagajna. 1 panorama, 1 zlata ara z verižico, sobna oprava I. dr. L dr.
Reči se smejo ogledati dne 16. m 17. novembra 1908 v času med 9. do pol 10. dopoldne v imenovanih krajih.
C. kr. okrajna sodnija Ljubljana, oddelek V.,
dne 27. oktobra 1908.
H. Uopfflka, Prosa. Perštyn i
češki prikrojevalni zavod in razpošiljanje sukna
siku, modno blago, loOne vseh vrst za gospode in dame, snkna barvna, praznična, biljardna itd., plise, astranan, perstan, kriner, itd., flanele, klobučevino, cajg in mancestre, 4034-1 pbStlri s kapucami, nepreraočljive, za gospode, dame in otroke, vrhnje suknje za gospode in uveloki sokolski, = francosko blago za telovnike, storjeni telovniki. = Obleke po poslani meri se ugotavljajo po najnovejšem kroja.
Vzorci na zahtevo. Pošiljata aa izbiro. Znani ceneni in dobri nakup.
NIGRIN
naltollfte tnaiile u oeil.o
daje najlepši blesk in ohranja usnje stanovitno. MlimnUIir je z zdravstvenega stališča toplo priporočati, ker NIGRIN usnja tudi ob neprestani rabi ne zapre neprodušno, torej ne zabranjuje izhlapevanja nog
Naprodaj povsod. 3746-5 FERNOLENDT, Dunaj,
o. In kr. dvor. dobavitelj.
Prva boroveljska f$f tvornica orožja
Peter VVernig
o. In kr. dvorni dobavitelj
družba z omejeno zavezo
Borovlje na Koroškem
priporoča        835 —87
lovske pnike vseh sistemov, priznano indelki prve vrste s
največjim strelnim u Sinkom. Cenovniki zastonj In poštnine prosto.
Mi. Bajec
nannanja si. p. n. občinstvu, da se nahaja njegova
vrtnarija
na KarloTski cesti št 2,
cvetlični salon
pa pod Trančo.
Isdelovnnln šopkov, vencev Ltd. Okusno delo In smemo cene. 46
n lonnnjs nnročils točno, s
Najbo[je za zobe.
Singerjevi
šivalni stroji
naj se kupujejo samo v naših proda-jalnicah, U se vse^ spoznajo po tem-lc kazalu:
Ne dajte se premotiti z oglasi, ki jim je namen, da bi s tem, da merijo na ime SINOM, spravili v denar stare ali pa stroje drugega izvora, ker na mik šivalnim strojev ne dajemo preprodaj alarm, ampak Jlk nami prodajamo občinstvu nevinost« 1314—80
SINGER Co.
delnllka družba za Hvolue stroje.
Uobljana, Sv. Petro cesto 4.
I. Wanek
krznar In izdeloootelj čepic
v Ljubljani. Sv. Petro cesto Štev. 21
priporoča si. občinstvu svojo bogato zalogo najfinejših Loiuhovtn, k laku kav, lastno izdelovanje čepi« vseh vrst ter velika zaloga raznovrstnih kož.  SI. vojaštvo se opozarja na bogato izb.ro kap In verh drufili vojaškim potrebščin.
Prevzema vsa v svojo stroko spadajoča popravila proti najnižji ceni ter kupuje kosr olvjašlu«
po najvišjih dnevnih cenah.
=====    Postrežba točna, cene solidne.
Is^s^s^a^iPž^a^a^^e^
Jfeprekosljiva
2915-6
je od mene fznajdena In na moji 8 letni hčerki, ki Ima lOO cm dolge lase, preizkušena, obi. var.
lasna pomada „Etla"
———   Iz neškodljlh snovi —
sestavljena, in je najzanesljivejši pripomoček proti hudemu izpadanju las, pospešuje rast las in brade, brani, da lasje prezgodaj ne o sive, odstranja prhljaj, daje lasem blesk in polnost, kar jako
olajšuje naprav I janje kakršnekoli frizure Lasna pomada „EUn' pomaga že po kratki rabi.
Lončeklstane 2 K, 3 lončki S K. Dobiva se pri gospe Kamili Mltnkv, Maribor, Štajersko, Gothejeva cesta 2 K, 11. nadstr, vr. 12.
Zunanja naročila samo po povzetju ali denar napi
i
i
Jtovemberski novi posnetek.
Zonolonski orkester Dnnsj. ^ 2 20626 Kmetske ženitvanjske slavnosti.
2-20627 Avstrijska vojaška revija.
2-20628 Srčna skrivnost.
2 20629 NeUy, landler. C kr. pehotni polk št. 51 ^ 20473 Dohod in odhod dvorno straše.
20474 Schonfeldova koračnica. H. Eisenbach In Ck. Schnelder Dunaj.
21182 Pri mirnem piv on.
21183 Na proščenju
R. Waldemsr Dunaj. x 21184 Kmetiško ženitovanje.
21185 Življenje v dunajskem pratru. Hans MeltnSj bariton, o. kr. dvorni peveo. x 22903 Čuvaj te Bog!
22904 Dobrodošel sem vam is „Troben-tača is S&okingena.
J- Belnksrd, tenor Dunaj.
22905 Cvetlična arija is „Karmena.
22906 Stretta is ^Trubadurja*.
L* Hilgermann, sopran, o kr. dvorna
operna pevka Dunaj.
23308 Sanje, pesem.
23309 Dioh, teuere Halle.
Buketi In Woltert Dnnaj.
24421 s Mnatterhers.
24422 Odmev ljubenni.
Koschatov kvintet Dunaj.
24423 D' Hamkehr.
24424 Das Balladerl vom Ritterlein.
Duet nt kornete S. Wlnsnk in
K. Anor Dnnaj. X 28042 Na Vrbskem jezeru.
28061 Potpouri, pesmi. Juri Treme r, umetni iviigalec, Dunaj.
29321 Jodler nadvojvoda Ivana.
29322 Slavčevo petje. Ravnokar izišli novi posnetki is
„Hrabri vo|*k" Oskarja Strausa. „Lovec ns tonske" Alfreda Zamara. „L|ubeznl valcer11 C. M. Ziehrerja.
Zenophonske plošče
obestranske 17 V, cm prt mera nt*-, 25 V« cm premera S 4/—.
Hale plotte nikoli ne izgube vrednosti
Za 4 preigrane zonophonske plošče se pri kupovanju   novih plošč  dobi   ena nova brezplačno. 4i 08— 1
Dobivalo so v L|nH|nnl pri
FR. P. ZAJCU.
yWstr. gramofonska družba z o. z.
Dua| I, Kragerstrssse it. 8.
Veletrgovina z vinom
Braća Lučić-Roki
3595-12
V's (Dalmnn i«)
priporoča gospodom trgovcem, da prej nego ae oskrbe ■ vinom, ne poaabijo, obrniti se nanjo, ki je pripravljena tndi posredovati sa nabavo našega
nctjfflaaoTltejiega dalmatinskega vina
OPOLA in BELEGA.
_ _ i! Cdino na izvora kupljenemu vinu je zajamčena naravnost.
Vzorci na zahtevo.
P. N.
4016-3
Vljudno naznanjam   slavnemu občinstvu, da sena zopet otvoril staroznano
GOSTILNO
v lastni hiši na Sv. Petra cesti štev. 85.
Na razpolago imel bodem izborna vina, ter mrzla in gorka jedila. Priporočam se vsem znanoem in prijateljem za mnogobrojni obisk Ivan Poćivalnii , mesar in gostilničar.
Zastonj in poštnine prosto naročajte _——  moj novi veliki ——
cenik s koledarje
za vsakovrstna darila, ki je ravno izšel.
t?t) PTTTI17AT "M ta trgovec
r rt. \j U UmN v Ljub,janl.
ostankov
40 metrov £*&, *±ffi
lepo razrezani v del« od 1 do 8 metrov pošilja po povzetju Iranko
at m   18 uro«
vrlo i namenita izvozna firma
V. J. Hovikek o brotr
v Podebradlh (Časke
apaV  * m r o r 111» I m It «»J.
Prlp«r«»ello!
Velecenjeni gospod I . . . Obračam se zopet do Vas, ker sem bila doslej vselej z naročilom zadovoljna. Z vsem spoštovanjem R. C.
Jimramov, 6. XII. 07.
Pozor!!!
Kavama „Ilirija"
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 22.
§       m » «» e * 4023 2
vsak dan vso noč odprta.
Pozor!!!
s s s situ s
Jfaroflna knjigarna
v Ijubljani
m Jurčičevem trgu it. 3.
« priporoča
%/%
©J
Trsoulno s specerljo, deliKatesnm! in
4080—1
tjnbljana FR. KHAM tjn^ana
na?<praii   )il>*l*^J**, ..Union" priporoča razen vsega druzega blaga tudi:
nove letošnje ogrske salame.
—t
«9
ca
Brzojavi: Kham, Ljubljana.
k
k k k k k k k k k k
kancelijski, konceptni, dokumentni, ministrski, pisemski, ovitni in barvani papir.
o «
Rasele s pisemskim papirjem.
^   <s> o>
trgovske knjige
v vseh velikost h, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje.
o  <o <s>
OBjemalne knjižice poc£&čnih
« • ♦
Zaloga šolskih zvezkov in risank. Zavitke za nra5e v vseh velikostih. -Velika izber--
vseh   pisarniških potrebščin, svinčnikov, peres, peresnlkov, radirk,    kamenčkov,   tablic, gobic, črnile itd.
• <© o
Jarve za šole in umetnike. ■Ja> • •
- Razglednice-
pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst od najpreprostejših do najfnejših.
ynbnmi za slike in dopisnice,
vezane v pliš in v usnje.
-poezijske knjige. —
Podobice za otroke.
leseni okvirčki za razglednice.
Risalne deske, trikotniki, palete, risalna ravnila, tuše, čopiče.
• 4» •
Jfotesi in tintniki.
«5
k
k
k
Zaloga pohištva
v ljubljanskem „Kolizeju" na Marije Terezije
oesti štev. 11
dobavlja kompletne sobne oprave. Vedno velika isbira. Tapetniško blago in železno pohištvo. Lastne delavnice. 2825—27
Tvornica parketov S
Kastclic S Kovacič v tjubljani
priporoča svoje občno priznano izvrstne parkete, ki se glede kakovosti, trpežnosti in fine izvršitve lahko kosajo z vsemi drugimi izdelki te vrste.
Vsa v to stroko spadajoča dela se izvršujejo solidno in po konkurenčnih oeuah.
Prevzemajo se vsa parketna dela
pri novih stavbah kakor tudi vsa enaka manjša naročila.
Strogo stvarno i a strokovno! 3988-3
tovarnar, Ljubljana _
k k k k k
ta
k
k k k k k k k k
k
»ofesa ssve»|«3 lwM*s*e;]
transmisijske
(jonilne) jermene
posebnega strojenja.
3792—7
Dalje jermenčke za za veza vanje in drugo enakovrstno jermenje.
SA^ ^W W W W W W W W W W
* *
*
TONI JAGER
specialna trgovina finih ročnih del v Ljubljani
Montiranje. - Predtiskarija. Tamburiranje. - Plisiranje.
*
4076 -1
NOVOST!
4090—1
NOVOST!
Cigaretni papir in cigaretne stročnice
Vprašanja naj se naslavljajo na Ivana Bonaln v £jitbljanf.
Zaloge skoro v vseh lekarnicah!
Herbabnvjev podfosforokisli
Pristen samo s spodnjo
151
npneno železnnti sirup, t m
Že SS let zdravniško preizkušen in priporočan prsni sirup. Razkraja slez, blaži kašelj, * ** |
pospešuje tek. Povzdiguje slast in rtditev irupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti. ."Tsfln V
Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj.
Herbabnvjev
Sarsaparilla sirup.
Že Mlet uveden in vrlo preizkušen. Izborao, lahko delujoče odvajilo. Odstranja zaprtje telesa In tega posledice. Pospešuje menjavanje snovi in tvori kri.
Steklenica 1 K 70 h, po pošti 40 h več za zavoj.
Steklenica 2 K 50 h, po pošti 40 h več za zavoj. (ga- -   1   'ay     |QI — ■ ■  ■■■ • -     - f- r
Pnd ponaredbami se svili.
liKSiBBBsb. D"*- Hellmanna [ekarnica „Zur^Barmherzigkeit" iSJSS"^«.
Zaloge prt gg. leUrnartm *r sblsiiflf • •« W&mmmmm _____«_4886 10
JVI. DRENIK
3453-
KoDgresnl trg.
Jfajvečja zaloga ženskih ročnih del in pripadajočega materijala. Vsakovrstno vezenje na roko in na stroj, prefl tiskanja itd. Velika zaloga telovaiske oblekel
Emil Dobrič
▼ Ljubljani, v Prešernovih ulicah štev. 9.
(poleg c. kr. glavne pošte.) Saoo m solidni podlagi. Moje cene vzbujajo pozornost.
_Jazar pri „Ijubljanskcra gradu".
Priporoča svojo bogato založeno trgovino z galanterijskim blagom, igračami; parfumerijami, predmeti za spomin, darila in srečolov; velika izbira najmodernejših soh, vaz, slik in drugih predmetov za ozaljšanje domov, najnovejšiti albumov, okvirjev za slike, ročnih šolskih in potovalnih torbic, denarnic, priročnih ogledal nožarskih predmetov itd itd.       392) 3
Vedn t novosti razglednic na drobno in debelo.
Gričar&Mejac
Ljubljana =
Prešernove ulice št. 9.
Slovenci, pozor!!
pri ncKOpOCTIllB MMMl
Fr. Iglic
£jubljana, jfetni trg 11
priporoča največjo zalogo krasnih
I
l
3£00—1(
Zasanja naročila aa izvrSu Jejo hitro in točno.
Cene brez henhorence!
Češko
(ne nemško)
i
budjeviško svetlo pivo
e*^
predaja
v korist družbi sv. Cirila in jtfetoda v fjnbljani
Slavno žalosti za Kranjsko
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 26,
Češko budjeviško pivnico
kjer farno ustanovili tudi
kakor že prod ved leti jako renomirano piv/nloo
v Zagrebu. ami-a
Pristen dober
brinjevec
se dobi pri 309 23
L. jBBjjn v Spal jat
Zahtevajte povsodl le
drože
Iz lu$oslooanske tvornice
drož
4054 2
Fran Golob I k Folak
v Ljubljani.
Postroiba točna in solidan -*t anmmmmmmmMmmmmi >*•
fin\on Šare
LJubljana. Sv. Petra cesta it. 8
priporoča v lastni Šivalnici izdelano
perilo
za otroke, saspe In gospode
Za izdelovanje perila doma priporoča svojo begato zalogo platoa in ošifena v vseh Širinah in kakovostih, švicarsko vezenje, prte in pr-tiče, brisa ike itd. 3317 u
Kakor znano le dobro blago in zelo
zanesljive oene. Naročila za venkaj točno In zanesljivo.
I*
5 5
O •SI
1
o
m
i
J2
>
d
ji
co
G O
zA
ko
> o d
'ca1 a
>
o
cs
*Q O k O D "C o.
O
<
Pazite na tele vrstice.
Ako Vam želodec slabo probavlja
in so zaradi tega tudi notranje funkcije organizma motene, rabite z uspehom
dr. Rose balzam. 4
Preiakuieoo, fc*> branih najboljših in uipeeaih adravilnih zeli »krHno naprsTljeno, tek abujajoća in prebarljenje poape-aiijoce in lahko odvajajoče domače adraviio, ki ublail in odstrani mane naeledke nezmernoati, •labe diete, prehJjtjonj*, vednega sedenja Ln su-prnega aaprtja, n pr. goreč100, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krče je <«V- R-o*+ balmatn ma melodee iz lekarne B. FBAONKBJA t PBAOI
f| VARILO! 1M0
\  1 Vbi deli embalaže
tmaji > postavno J t ponovano varstveno
««lw\v«m zalo«««
itkarna B. FRAGNER-ja » Pragi,
e. In kr. dvorneff* dobavitelja
=   ,,|»rl   rriieni   orlu" =
Praga, Sata Strana, ogel Horodovo ulic« 203. Po pošti raipošUja m vsak lan. Cela steklenica l K, pol steklsnics 1 K
Proti vpo&iljatvi K 1 80 se posije mala steklenica in za K 2 8>> velika ste
klenica, s* K 4 70 2 veliki steklenici, sa K 8 — 4 velike steklenice, sa K 22-— 14 velikih  steklenic poštnine prosto na
vse postaje avstro-ogrsfce monarhije. Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske.
3 38-4 1
r
NAZNANILO.
Slavnemu občinstvu si usojam naznaniti, da sem
©tvoril Fod T3ra.sa.60
cvetlični salon.
V zalogi bodem imel vedno vse sezijske cvetlice, različne rastline ter bodem isvrševbl vsa naročila točno in po zmernih cenah.
NaroČila na deželo S z obratno pošto. :
Slavno občinstvo pa prosim, da me blego-:: hotno podpira
Z vele spoštovanjem
fini Jajce
vrtnar. 4003—1
Fotosrnfsbl umetni zavod vg. Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadaj očih naročil kakor: reproduciranje, povećavanje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd. z=^=.
Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množini
-- ---vMy
3 63-7
Največ a nandna *
KONFEKCIJA
za dame, deklice, dečke in novorojenčke
L Kristofič-Bučar
v Ljitbljniii, J^tari trg- šl» 28
priporoča 3927 4
krasne "T" . T^, HP7 v teifcl
svili, »oinl fn dragem modnem blagu
najnovejša modna krila, kostume, deine plašče, otrofc e oblekice krstno opravo, predpasnike, vsevr.tno  perilo in druga oblačila N jftnejše otročie kapice,  klobučke, plaščke, paritke modrce, nogavice, •a. \   rokavice, jopice  ln droge pletenine  - rine iavratnice, j ^0   \ naramnice, o ratnike, sra;ce in drago perilo ta gospode. /
»Jok^^V        Zunanja naročila se izvršujejo takoj In točno. ^^m^kr Cene radi male reži e brez konkurence.       X ^
&H&HSHH&HSI ITI Ctri^tORTCiCVj^ • *®
Izdajatelj in odgovorni urednik Biito Pmtoiltmltk,
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
9
54
K2