29. številka. Ljubljana, v petek 6. febrnvarja 1903. XXXVI. leto. Ishaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vse leto 21 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, velja za celo leto 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko ▼eč, kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. — UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po IO n. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Katoliški kanibali. Na afričanskih obalih in otokih žive črnokožci, ki nimajo urejenih držav, pač pa svoje poglavarje. Žive prosto v naravi, neoblečeni, rede se o lovu na ribe, divje živali in ljudi, če ponesreči na obrežju njihovega otoka kaka ladija in se reši na skale le toliko ljudi, da se ne morejo spustiti v resen boj s črnci, pridejo ti reveži navadno z dežja pod kap. Zapisani so smrti in namesto rib pojedo jih ljudje. Naloga glavarjeva pa ]e določiti, v kateri vrsti naj se po-koljejo in pojedo ponesrečeni belo-kožci. Pred kakimi desetimi leti — tako pripoveduje stari francoski kapitan — ponesrečila se je francoska ladija, ki je bila tri tedne poprej odplula iz Marseille. Rešilo se je le majhno število belokožcev, ki so bili vsi privedeni pred poglavarja črncev, da ta določi, v kateri vrsti se bodo poklali, spekli io pojedli. Glavar reši svojo nalogo. Predno pa odidejo, vpraša še glavar, od koder je prišla razbita ladija, ko sliši besedo »Marseille«, se zgane ter ukaže, da nobenemu vjetih ne smejo skriviti lasu, to pa zaradi tega ne, ker je aa isti obali neka ladija; ki je tudi i)ila prišla iz Marseille, rešila življenje črnemu poglavarju, ko ga je prehitel vihar pri ribjem lovu. Zakaj to pripovedujemo ? Zaradi tega, ker nas je predzadnji »Slovenski List« vnovič prepričal — mi samo sicer o tem nismo nikdar dvomili —, da žive v prijaznem, bližnjem Kranju belokožci, ki stoje globoko pod temi črnokožci, in celo krščen belokožec, morda celo blagoslovljen belokožec. Vsak honeten, krščen človek nas bo umel, če povemo, da imamo vedno nekak nedelikaten Čut, kadar nas težaven naš posel prisili, baviti se s kranjskim Koblarjem, oziroma njegovim trobilom; čut imamo kakor uslužbenec, ki je dobil nalog sprazniti najbolj skriti prostorček v hiši. In v tem neprijetnem položaju smo danes. Vsako mesto, da, vsaka vas ima nekaj originalnih eksemplarov, ki sami na sebi niso nevarni in v gostilniški družbi celo potrebni, da ne postane dolgočasna. Navadno so revni na duhu, a domišljavi. Radi politizirajo, ali navajeni so na suho rezanico brez vsake primesi, brez repe, krompirja, korenja ali celo žita. Naravno, da se dobe taki politi kusi tudi v Kranju, kakor nalašč so za čtivo, ki se nahaja v »Slovenskem Listu«. Požro vam s slastjo največjo budalost; za pameten razgovor sploh niso. Ko se je z novim letom ustanovilo v Kranju prepotrebno »Kreditno društvo«, vrgla se je med te politike parola: Glejte, kaj so naredili liberalci, konkurenco delajo mestni hranilnici, da bi si polnili lastne žepe. Budalost te trditve je sicer tako debela, da se lahko otipa z nogo, ali šlo se je za nekaj gumbcev — mi pri najboljši volji ne najdemo primernejšega izraza —, ki so padli v to jamo. Tem revam na duhu se niti ne sanja, da kranjski tehant za tem predpasnikom le skriva svojo jezo, da se je z ustanovitvijo kreditnega društva preprečila ali vsaj zelo otežkočila neka umazana konkurenca, ki je resno pretila mestni hranilnici. Vendar vse to je še nedolžna hrana za ovce klerikalnega hleva v Kranju. Kakor ima gad navadno skrit svoj strupeni zob in ga pokaže le takrat, ko meni, da mu plen ne more oditi, tako tudi vodje kranjskih klerikalcev. Kdor se je kdaj peljal mimo Kranja proti Trbižu in videl, kako se spusti vlak pri Drulovki v dolino Save, katere se popolnoma iznebi šele v Lescah, se mu je nehote vrinila misel, zakaj neki se je gradila železnica po tej grapi in ne po krasni planoti pod Karavankami? Za mesto Kranj je ta nedosta-tek posebno občuten, ker ima mesto svoj kolodvor na Gorenji Savi in mora prevažati vse blago čez savski most in po klancu navzgor. Za mesto bilo bi velikanskega pomena, ko bi stal kolodvor za kranjskim pokopališčem. Posebnega krajevnega zadržka, graditi železnico po gorenjski planoti, bi ne bilo, razen duplin pri Bistrici in Brezjah. Zakaj se to ni zgodilo ? Vsi starejši Kranjci in tudi poročevalec »Slovenskega Lista« ve dobro, da zaradi tega ne, ker je bil dr. Lovro Toman, ki je dobil koncesijo, da so slovenski poslanci glasovali za prvo nagodbo z Ogrsko (dualizem) v odpustljivem lokalnem patrijotizmu mnenja, da bo pomagal svojemu rojstnemu kraju, če steče železnica skozi Podnart. On je imel koncesijo v rokah in ker jo je prodal s pogojem, da se mora graditi železnica skozi Podnart, je bilo popolnoma izključeno, da bi bilo moglo mesto Kranj doseči drugo progo, in naj bi se bil ves občinski odbor postavil na glavo in naj bi bil na čelu tega odbora stal sam — Rajko Potušek, ali kak drug vreden pristaš kranjskega dekana. V mestu Kranju se je v zadnjih mesecih par mladim kandidatom za škofove zavode posrečilo napraviti zopet bolj napete družabne razmere in nekaj razburjenosti so zapustile volitve v gasilnem društvu. Zato so mislili poštenjaki okoli »Slovenskega Lista«, da je čas primeren£zažgati hišo na vseh Štirih oglih in iznebiti se najhujega strupa, kar ga premorejo. Med svoje že poprej popisane politikuse so vrgli parolo: Glejte, kaka coklja so liberalci za kranjsko mesto, ranjki Matevž Pire — mimogrede se tudi enmalo pošalijo s cerkvenim naukom o nebesih in vstajenju — Pire je kriv, da ne stoji kolodvor na rupuškem polju. In ta uboga para upije naprej: Pire je kriv! Kakor izstradane hijene, vrgli so se ti blagoslovljenci na grob moža najboljšega spomina ter lučajo kamenje na prhle kosti. Vsi, ki smo poznali ranjkega Matevža Pirca, vemo, da ni bil brez napak, brez katerih niti kranjski tehant ni. Ali grešili bi proti spominu tega kremenitega značaja in vzor očeta, ko bi ga branili proti takim napadalcem. Ta slučaj pa nam sili pero v roko zato, ker je simptom Jegliče-vega pastirovanja na Kranjskem. Ko bi kdo menil, da je podivjanost enega dela naše duhovščine že dosegla vrhunec, bi se zelo motil. Med zadnjimi deželnozborskimi volitvami je neki kapelan žugal dolenjskim kmetom, da jim prinese šmirnice na smrtno posteljo, če ne volijo njegovega kandidata. Komur ne sili kri v obraz, če čuje te besede, kdor ne čuti kanibaličnega cinizma, ki tiči v teh besedah, ta nima nobene vere, pa tudi nobenega boljšega čuta v sebi. Ta vreden namestnik božji pravi s suhimi besedami: Voli mojega kandidata, če pa tega ne storiš, mi je vseeno, če tvojo dušo gorko vzame hudič! In kaj je storil Škof Jeglič, da popravi javno pohujšanje, da popravi ta greh proti sv. Duhu? Kako zadoščenje je dal globoko žaljeni javni morali? Prav nobenega ne! Mi slišimo o mladem kapelanu, ki v spremstvu ženstva cele vasi nosi v mraku podobo sv. Porodnice k mlademu Marijinemu otroku in ostane tam pri Mariji in zalem njenem otroku tako dolgo, da ga vaški fantje s poleni pripode nazaj v fa-rovž. In če se je posrečilo potlačiti celo stvar, je cerkvena uprava zadovoljna in nadalje se trpe in celo pro-težirajo taki izprevodi. In končno je kak visok gospod celo mnenja, da se na tak način vzgojuje naše dobro ljudstvo. Ne smemo se torej čuditi, če se med mlajšo duhovščino vedno bolj vtrjuje mnenje, da je za mladega kapelana koristneje, če ve kako se dela sir, kakor pa kako se izveličuje duše. S strahom opazujemo, kako se vedno bolj množe ti biseri šestega zakramenta, ki poganjajo Boga iz tabernakelna, po cerkvah pa postavljajo svoje tržne lope, kjer ponujajo ljudem svoje preležano blago. Vse to opazujemo in obžalujemo, ali odgovornost za posledice prepuššamo onim, katerim je dana moč, ki pa so vdar-jeni s slepoto. Če pravi Goethe, da se vsaka krivda maščuje že na zemlji, prišel bo tudi dan obračuna za te grehe zoper sv. Duha. Nekaj pa zahtevamo z vso odločnostjo in bomo izkušali doseči z vsemi sredstvi. Če nam tudi ni mogoče zabraniti znanstvene in moralne dekadence velikega dela naše mlade duhovščine, nekaj zahtevamo: Proč z vašimi umazanimi rokami o d n a š i h g r o b o v , p u s t i t e mrtve, naj počivajo v miru! Boj zoper francoske kongregacije. Zopet se je zgodil naskok na republikansko idejo. To pot pa niso sovražniki monarhisti in nacionalisti, temuč pravi republikanci. Ministrska skupina „Union democratiqueu, ki je sklenila glasovati proti en bloc-sprejetju kongre-gacijskih prošenj in v prid spremembe zadružnega zakona. S tem bi se bil zanesel razkol v repulikansko večino. Skozi tako nastali verzel pa bi se prikradli klerikalci. Ta naklep so še vendar pravočasno preprečile ostale ministrske skupine. Poslanci levice so se namreč izrekli, naj se kongregacijski zakoni čim hitreje v smislu podržavljenja samostanskih šol izevdejo. Ob enem so se izrekli za edinstvo republikancev in za podpiranje Combesovega ministrstva. Dasi se je za sedaj preprečil iz-dajski naskok iz lastnih vrst, kdo jamči, da se kaj takega ne ponovi, tembolj, ker sedaj poznajo slabo stran v ministrskih skupinah. Brezdvomno je tako brezdisciplinirano postopanje zakrivil v prvi vrsti ministrski vodja Combes sam s svojim poklonom, ki ga je napravil verskemu vplivu pri debati ločitve cerkve od države. Tako postopanje je osupnilo republikance. Vprašali so se, ali je to oni Combes, ki je kot poslanec pridigoval neizprosen boj vsakemu verskemu vplivu. Ali je potemtakem v vladni stranki dvojni radikalizem: eden za čas poslanstva, drugi v dobi ministrovanja. Konec takim razmotri vanj em je bil pri demokratičnih voditeljih, da Combes ne zasluži popolnoma njihovega Gospod Kljun in kmetica. Spisal Josip Knaflič. Da, da, morala naših kmetskih žen! Na njeno zdravje ravno ne bomo pili . . . Naši akti pojo o njej pesmico, kakršnih ne znajo povsodi. No, le diskretno, le diskretno! Da ne bo zamere, naj povem raje do-godbico, ki oznanja čast in slavo visoke čednosti omoženega spola milega našega naroda, in ki se je pripetila meni — to je bilo lani —. Gospod Kljun je poklical peto četrtinko terana, všČipnivši pri tem zaspano natakarico v bujno stegno, pritrdil nanosnik, potegnil globoko dim malce vlažne portorike in pripovedoval: Bil sem na lovu, v jako divjem in močvirnatem kraju ob Savi, kjer sem iskal rac, a sem našel samo Mato in vodo in sneg in led, in kjer sem se slednjič popolnoma izgubil, da nisem vedel več ne kod ne kam .. Noč je prihajala tisti večer brzo- javnim potem, tako naenkrat se je stemnilo, goste, sive cunje so se stre-savale v vedno večjih masah iz megla in teme, ki se je veznila na zemljo kakor velikanski klobuk, prete, da jo zajame z vsem, kar je na njej, in odnese bogvekam . . . jaz pa sem trapal med nizkimi, zveriže nimi vrbami, in moj pes je torkljal za mano, rep med nogami in od časa do časa bolestno cvileČ. Na levi se je valila reka, na desni se mi je bližal počasi velik gozd, dvigajoč se v strmi, in kakor sem se pozneje obupen prepričal, visok hrib. Niti najmanjega pojma nisem imel, kje da sem, in sklenil sem, da zapustim obrežje in prekoračim omenjeni hrib, makar da je Himalaja, ker tam zadaj morajo biti ljudje — inače zakaj je prišla meni ta misel? Hej, to je bila pot! Videl nisem roke pred nosom in vsaki korak sem zdrsnil dva nazaj ali butnil z glavo v drevo. Ali hrib je bil strm, in ker sem silil vedno le naravnost kvišku, nisem več mogel zgrešati smeri. Dve uri — rečem vam — sem tako plezal in padal, bil Bem že ves ne- umen in dvakrat izžet do zadnjega lasČka na pleši, in gotovo bi bil tam sredi gozda in snega obtičal ter zmrznil kakor žaba — da mi ni dala moja mati življenja mačkinega in moja žena v torbo pol litra sli-vovke, kateri sredstvi sta mi vedno zopet pomagali na noge in me slednjič spravili na vrh te urnebesne gore. Iz globine je skozi snežni metež svetila luč. Planem naprej in kakor veter — ne, kakor divji lov in sto gorskih plazov sem zdrvil navzdol in oddah-nivši se nekoliko od te izredne in nad vse čudovite hitrosti, sem videl, da sedim s svojim ščenekom vred v visokem snegu tik pred neko kočo, in iz okenca, jedva večjega od mišje luknje, miglja rmen, tenek žarek in izginja preko moje glave nekam v strmino, navzdol katere sem jaz pravkar tako imenitno peljal sani . . . V nevidnih vrheh hoj ali smrek nad mano je bučal vihar. Kobacal sem do okna in pogledal notri. Beraška bajta! Nizek, umazan prostor, ne klet ne izba. V enem kotu stara skrinja, v drugem še sta-reja miza, par šepavih klopi j; po črnih ilovnatih tleh jame, kup krom pirja, jerbas neizluščenega fižola . . . Vse v poltemi. Na velikanski peči, med vsemi mogočimi cunjami, pa je na trebuhu ležala kmetica, s komolcema podpirala brado in knjigo je imela pred sabo, sv. pismo najbrže. Plamen zakajene leščerhe ji je svetil v obraz, in videl sem naravnost vanj: dolge, malce blede, ne baš napačne poteze, krepek, vpognjen nos, debele ustnice. Starost okoli trideset. Mršave črne grive so ji visele na čelo, in njene oči so strmele z negibnimi, daleČ-razprtimi zenicami — ne na knjigo, ampak čez, tako pred-se . . . Zakaj so se zganile /.dajpa zdaj — kakor da jih je izpreletel mraz ali kaj zapeklo — oblike njenega telesa. Kolosalne oblike! Ne bujne, ali neskončno rezane, tako — rekel bi — kamelaste . . . Tik peči je na leseni steni viselo nekaj kakor debel, grča v krepevec; a ko sem ostreje pogledal tjakaj' sem spoznal, da je puška . . . »Ta je sama doma,« sem si rekel. »Njen dedec pa kje pije ali krade drva. Vesela bo gosta!« In pri samcatih ženskah je vedno dobro biti! Ali jaz sem mislil — Bog mi je priča — samo na suhogorko, sladkovabljivo peč in po njej sem zahrepenel z vsemi zmrznjenimi in smrtno trudnimi svojimi udi . . . Potrkal sem na zakrpano šipo. »Hej, žena. odpri! Daj strehe trudnemu potniku, ki je izgrešil pot!« (Veste, jaz vse kmetiške ljudi tičem, kakor kaki star župnik.) Takoj je ugasnila luč, komaj da sem izgovoril prvo besedo. Ko sem umolknil, je bilo nekaj sekund vse tiho, potem pa je vprašal njen moški, osorni glas, kdo da sem . . . Predstavil sem se jej v vsem veličanstvu in jej natančno razložil, kako da je prišlo, da trkam na njeno okno. Pri tem pa sem prosil in priganjal, ker že nisem mogel več zdržati v svojem stanji. Ali mislite si neverjetno nesramnost: baba mi ni hotela od preti i f zaupanja. Storili so le to, kar je storil v imenu vlade Combes ter si hoteli osigurati naklonjenost kongregacijstov. Ta slučaj pa je opozoril tudi Com-besa, da z laviranjem ne bo obstanka ter se je takoj v prihodnji seji pokazal zopet radikalnega. Socialist Carnaudje namreč zahteval, naj se iz nravnega pouka v šoli odstrani vsaka verska ideja, Češ, da posvetna morala popolnoma zadostuje. Minister Combes je odgovoril, da je vedno hvalil republikansko vlado, ker je osnovala pouk na podlagi pameti, ta morala je tem plemenitejša, ker temelji na idejah pravičnosti, prava in dolžnosti. S tem je bilo Combesu odpuščeno, a nezaupnost v srcih pa najbrže še ni ngasnila. Za resnično svobodomiselno republiko zavzeti francoski rodoljubi bodo morali biti zanaprej podvojeno na straži ne le proti odkritim sovražnikom, temuč tudi proti prikritim republikancem. Slovenci in avtonomija. Posl. Kramar je v svojem govoru, ki pra je imel dne 31. m. m. v Pragi, omenil tudi Slovence in Maloruse, češ, da sta ta dva naroda še centralistična. Temu ugovarja v »Information« neki slovenski državnozborski politik ter izvaja: Vsekakor polagajo Slovenci važnost na to, da se dotlej, dokler so take politične razmere, kakor dandanes, ohrani dunajski parlament kot edino mesto, kjer morejo z vspehom povzdigati svoj glas; ali zaradi tega niso Slovenci in Malorusi nič manj avtonomisti kot Čehi in Poljaki, samo a to razliko, da ima pri Jugoslovanih veljavo drugačna oblika avtonomije vrednost. Dočim se oklepajo Čehi in Poljaki avtonomije historičnih deželnih individualitet, se abstrahirajo na pet dežel raztrgani in v njih majorizirani Slovenci od deželne avtonomije ter stoje na stališču čiste narodne avtonomije. Tudi najnovejše gibanje na Hrvatskem in v Dalmaciji, ki se je osredotočilo v fuziji opozicijskih strank, stremi za tako narodno avtonomijo, in to je avtonomija v svoji čisti obliki, kajti Hrvatje zahtevajo za svojo narodno avtonomijo tudi popolnoma prosto, neomejeno državno pravo o samodoločbi. Razlika med Slovani na severu in jugu je ta, da imajo na severu prastare politične državne spojine, dočim se moramo mi na jugu boriti proti povsem negotovim oblikam. Ako se tedaj Jugoslovani v tem nastoječem procesu, v tej borbi za narodno avtonomijo naslanjamo na Dunaj v nadi, da dosežemo uresničenje svojih stremljenj poprej od Dunaja kakor pa od Budimpešte, nismo zaradi tega z daleka še centralisti, nasprotno, najhujši protivniki jugoslovanskih idej so ravno nemški centralisti. Politične vesti. — Nemška ljudska stranka je imela včeraj sejo. Razpravljala je o brambni predlogi, o konverziji splošne rente ter o tiskovnem zakonu. Skle- Da me ne more vzprejeti, da naj grem doli v vas, tam je krčma, tam . . . »Kako daleč je tja?« sem odrezal njeno govoričenje in topotnil z nogo, od mraza in nevolje. »Pol ure samo —« »Samo! Ali veš, žena, kaj se nocoj to pravi? Dve uri hoda najmanje! Snega je čez koleno, tema ko v rogu, jaz pa niti ne vem pota. niti ne morem storiti več koraka, tako sem slab, brez vsake moči . . , Ali si ob pamet? Odpri! Petak ti plačam, samo da se ogrejem in posušim . . .« »Ne morem, gospod, nikari naj ne zamerijo« — je ongavila na moje prošnje, in njene besede so se vlekle kakor večnost — »Zakaj ne?« sem kričal ves divji od jeze in nestrpnosti. »Moj mož mi je naročil, da ponoči nikomur ne smem odpreti.« »Kje pa je tvoj mož?« »V Ameriki . . .« »Grom in strela — pa te bo videl?« nilo se je predlagati, da se tiskovna predloga brez prvega branja izreči odseku. — Obrtni odsek*si je izvolil za predsednika viteza Abrahamovicza ter razpravljal o zakonu zoper pijančevanje. — Državni zbor se baje odgodi v začetku marca, da se da čas na-godbenemu odseku in deželnim zborom. Ta vest pa ni posebno verjetna, ker najbrže ne bo mogoče pred marcem izvršiti prvo branje nagodbe. Vsekakor pa se skličejo deželni zbori še pred veliko nočjo. — Glede Venezuele sta se izjavila nemški cesar in ameriški predsednik, naj bi se zadeva čim preje rešila v Washingtonu. Nemški poslanik v Venezueli, baron Speck pl. Sternburg je dobil od svojega cesarja v tej zadevi važne depeše. — Nizozemska vlada zahteva od zbornice, da ratificira konvencijo iz leta 1902. glede ureditve protislovij, ki obstoje v raznih državah glede sklepanja in ločitve zakonov, o varstvu mladoletnih i. t. d. Edina Rusija je izjavila, da ne more pristopiti h konvenciji. — Nemški poslanik v Atenah grof Piessen je odpoklican. V Atenah je vrelo zoper njega, odkar se je bil izrazil povodom znanega umora na ladji »Lorelev«, ko se je dolžilo Nemce: »Nemci vendar niso Grki«. — Srbski listi razpravljajo o avstrijskem avtonomnem carinskem tarifu ter pozivajo vlado, naj izdela čimprej svoj carinski tarif ter se pri tem sporazumi z Bolgarijo, da se pokaže avstrijski in nemški industriji, kakšna nevarnost preti, ako se trgovinske pogodbe ne sklenejo. Srbsko-turška carinska konvencija se je podaljšala za eno leto. - Centralna - ameriška unija. Med državami Guatemala, Nikara-gua, Honduras in Salvador se pripravlja vojna. Guatemala in Salvador zbirata svoje čete na meji. Cilj vojne je ustanovitev srednjeameriške zvezne države. Dopisi. Iz Novega mesta. Tukajšnje prostovoljno gasilno društvo priredi dne 7. t. m. v narodni čitalnici društveno veselico, katera bode po sedanjem zanimanju gotovo prav dobro vspela. Za srečolov, ki se bode ta večer vprizoril, so prav lepi dobitki pripravljeni. Godba bode sigurno tudi izborna, kajti društvo omislilo si je vojaško godbo iz Ljubljane. Celo vozovi so preskrbljeni, kateri bodo p. n. občinstvu na razpolago od 7. do 9. ure zvečer na glavnem trgu pred mestno hišo za dovoz na veselico. Za dobro dolenjsko kapljico je tudi skrbljeno, kajti točilo se bode osp. Majzelna in g. Zorkota vino iz naših goric. No, za predpisane purane in drugo jed bode gotovo tudi dovolj skrbljeno. Torej pričakovati je zopet enkrat prav vesele zabave prav po domače. Na pomoč! »Ne. A obljubila sem mu ... in me žene smo poštene.« O sancta simplioitas! Kaj pravite k temu? Tu si ta ničemurni velblod domišlja, da bi utegnil biti jaz nevaren njegovi čednosti. Jaz, ki sem mislil — Bog mi je priča — edino le na gorko peč in po njej hrepenel z vsemi zmrznjenimi in smrtno trudnimi svojimi udi! Zagrohotal sem, da se jo koliba stresla, in vzkliknil: »Pretepel te bo dedec, ko zve, da mene nisi hotela prenočiti! Le čakaj. Kako se pravi vaši bajti?« »Pri Jazbecu.« Jazbeca sem poznal; imel sem nekoč ž njim nekaj posla. Pravi jazbec! Majhen, krivih krakov, sličnih dvema policijskima sabljama, in z glavico giba venomer, kakor da rije pod zemljo. Kajpak, on ni v stanu, da nabije tega golijata! Ogrizti bi jo mogel kvečjemu . . . Tu je butnil zopet okoli vogla val vetra, ki me je skoro prevrnil, in kakor besen sem začel zbijati po kolibi. Propadanje nemškega kulturnega vpliva. it Končno je treba omeniti ie nekatere izjave umetnikov. Kipar A. Bartholome, avtor monumentalne grobnice na pokopališču Pćre L*chaiae, ves presenečen komentira famozni izrek Viljema II. o prvenstvu nemškega kiparstva. Noben Nemec, ki se v stvari nekoli izve, bi se ne drznil kaj enakega trditi. . Francija je ravnokar imela veliko umetniško epoho, o kakršni se še nikdar ni sanjalo Nemčiji. Epohi, v kateri so Živeli ljudje kakor Igres, Delacroix, Corrot, Millet, Rude, Car-peaux Brye, pristoja v preteklem stoletju brez ugovora prvo mesto. Fautin-Latour, nežni pesniški slikar in risar, pravi: Ne morem odgovoriti drugega, kakor da občudujem Lenbacha in Menzla. Karikaturist Ch. Leandre se posmehuje nemški širokoustni bahariji. Nemcem še jako veliko manjka do tega, da zavzemajo v umetnosti prvo mesto! Auguste Rodin izjavlja skromno, da je v tej stvari nekom-petenten. Pozna baje le prav površno nemško skulpturo. čujmo pa sedaj o istem predmetu zanimive izjave izvenfrancoskih politikov, med katerimi navedemo prvega grofa Liitzoua, ki pa že v uvodu k svojemu članku prosi, naj se mu ne zameri radi pomanjkljivega znanja francoščine, kajti inače se pri svojem slovstvenem delovanju poslužuje samo angleščine ali češčine. Lutzow piše med drugim: Morda iznenadim svoje čitalce s trditvijo, da nihče ni najbrže toli pripomogel k umanjšanju in opešanju nemškega vpliva kakor knez Bismarck. Praska pogodba z 1. 1866. je izločila iz nemške zveze obširne kraje od čeških mej do adrijanskega morja. V teh pokrajinah žive izključno Slovani, ki je jim dala avstrijska vlada ponarejen nemški namaz, umetno, nepristno nemško zunanjost; avstrijska vlada si je prizadevala otroke slovanskega rodu izgojiti po nemško — drugih vseučilišč ni bilo kakor nemških. Dalje omenja grof Lutzow ustanovljenje češkega vseučilišča v Pragi pred 20 leti, njegov razvoj in važno dejstvo, da je češko vseučilišče toli brzo zapostavilo in zatemnilo nemško, ki, poprej svetovnoslavno, sedaj le životari v Pragi. Po zatrdilu grofa Lvitzowa se na Češkem vseučilišču jako malo proučuje nemška filozofija, češko filozofično proučevanje se naslanja večjidel na francoske in angleške pisatelje. Nadejati se moremo, da se bosta ustanovili tudi v Brnu in Ljubljani slovanski vseučilišči. Lahko trdimo, da je intelektuvalni nemški vpliv, ki je bil pred letom 1866., rekli bi, vsemogoč, skoro izginil v avstrijskih deželah. Zapomniti si je treba, da se je ta prememba dogodila brez znatnega upora od nemške strani, samo v vseučiliščnem nemškem Gradcu se je napenjal ultranemški živelj upreti se slovanskemu gibanju. Nedotaknjeno se je ohranila doslej samo ena nemška trdnjava v Avstriji, to je ministrstvo zunanjih zadev, ki je imenujejo Dunajčani »Bailplatz«, tista žalostna palača, čigar prebivalci — bolj nego nesrečne avstrijske armade, ki so se vzlic vojni nesrečni usodi vsaj hrabro vedle na bojiščih — so odgovorni za nebrojne poraze Avstrije. Tam se je »Odpri! Sicer ti ulomim duri — jaz ne poznam šale. Odpri!« A babnica se ni ganil.*, ampak s tistim zategnjenim, težkim glasom, ki me je razburil, da mi je bilo skočiti iz kože, mi je odvrnila in — pri Bogu! — slišal sem, kako se ji je zazdehalo: »Le mirni naj bojo, gospod! Tukaj imam puško — no, ta bi bila le za hude razbojnike, Njih se tudi tako ne bojim . , . Posili ne sme nihče v nobeno hišo, niti v Vašo ne, gospod!« Brezkrajna nesramnost! Brez-krajna nesramnost! Najraje bi bil ustrelil gori na peč . . . »Pa kako naj vas prenočim?« je trobentala dalje. »Še postelje nimam . . .« »Na peči je prostora za deset!« sem dejal jaz in slišal, kako je globoko vzdihnila. »Oh, to ne gre . . . Tukaj je moja postelj. Zadaj je pač še ena kamrica, pa je okno ubito, in mraz je kakor zunaj. Samo v hlevu bi bil prostor, pa Oni ne marajo, vsaj vem! Pa bi bilo .. . Tam kjer je tele ležalo. Djala ie nepokvarjeno obvarovala Metter-niohova tradicija. Največ pa je škodovalo nemškemu vplivu leta 1870. Nietzsche je to slutil že takrat Pisal je I. 1871., da velika zmaga je nevarnost ter da je majhna zmota, smatrati nemško kulturo kot zmagovalko v tem boju. To je bil zdrav nazor, nazor razsodnega moža in modrijana. Tudi nemško zgodovinopisje propada. Te spremembe je možno opaziti tudi v vedenju nemških vseuči-liških profesorjev. Prej je to bilo nemogoče, da je zgodovinar sličnega imena kakor je Mommsen — radi demonstracij v Pragi — šuntal Nemce, naj »razbijajo slovanske lobanje«. In grof Lutzovv zaključuje svoj članek sledeče: Končam z izjavo, da bi danes nemški vpliv ne bil koristen drugim narodom. Dnevne vesti. V Ljubljani, 6. februvarja. — Osebna vest. Računski asistent v Ljubljani g. J os i p Jak je imenovan računskim asistentom extra statum pri finančnem ravnateljstvu v Gradcu. — „Žrtve raimer". Kakor smo v naprej naznanili, tako se je tudi res zgodilo. Včeraj smo priobčili konec listka »Žrtve razmer«, in ta konec je bil zaplenjen, črtali smo sicer nekaj jako značilnih prizorov, ublažili besedilo kar se je dalo, pustili le toliko, da imajo ti zapiski primeren konec, a dasi ni bilo v listku absolutno nič protizakonitega, smo bili vendar zaseženi. In kako se je to pot slavnim organom mudilo! Tako hitro so prišli, kakor še nikdar in na vseh koncih SO vladni policaji prežali na nase raznašalce. No, sedaj ima besedo sodni ja — potem se bo govorilo dalje. — Kako n Gospodarska zveza" zakon spoštuje. I ž »Trgovskega in obrtnega društva za Kranjsko« se nam piše: »Gospodarska zveza« je svoj čas ustanovila v Cerkljah posojilnico in jo vzela pod svoje okrilje. Tudi nekaj denarja ji je posodila. Sedaj pa, ko ta posojilnica crka, hoče »Gospodarska zveza« odvaliti vsako odgovornost in izjavlja, da cerkljanska posojilnica ni bila član »G o -spodarske zvez e«. Tako ? če cerkljanska posojilnica ni bila član »Gospodarske zveze«, potem zasluži »G ospodarska zveza« ostro kazen, ker posoja nečlanom denar, kar je po zakonu prepovedano. Poživljamo pristojne oblastnije, da store svojo dolžnost. — Shod v Mirni peči. Iz Mirne peči se nam piše: V št. 26. prinesel je »Slovenec« dopis, v katerem se baha s svojim sijajnim shodom v Mirni peči. Koliko pa je na tem resnice, hočemo s tem nekoliko pojasniti. »Slovenec« piše, da ljudstvo z največjim zanimanjem posluša katoliško-narodne govornike. Mi tukaj pa moramo vprašati, kdo pa je tisti, ki je s takim zanimanjem sem sveže stelje .... Krava je pohlevna in prav toplo je; pa dam Njim tudi koc . . .« Kaj naj sem storil? Vesel sem moral biti, da sem vsaj toliko dobil! Godrnjal in zabavljal sem sicer kar se je dalo, ali nje to najmanje ni ženiralo. Brihtno, da sem se čudil, je iskala in brkala po koči, dočim sem jaz čakal nestrpno. Moji udje so že čisto otrpnili. Sneg je padal še vedno v debelih plasteh in pes se je cvile pritiskal k meni. Luknja jazbine se je odmašila in Jazbečevka se je oglasila: »Tu je ključ, prosim . . .« »Kaj, celo hlev zaklepaš?« »Lahko mi kdo kravo ukrade —« »Jaz morda!« »Oni ne, pa hudobni ljudje. Tu je koc . . .« Vzprejel sem oboje. Pozimi niti v takih odejah ni mrčesa! » . . . in tukajle imajo svetiljko. Vsaj vidijo, tele vrata so, precej zraven; imamo vse vkup, vejo, hlev in hišo ... Pa lahko noč Njim želim, pa dobro naj spijo! Oh . . .« poslušal tiste laŽnjivce. Le mala p*. šČiea tistih devičarjev, ki so ravno t tem pokazali, da niso možje, ampak samo kaplanovi pokorni hlapci, ker so pustili, da sta jih kaplan in nje. gova ovčica, farški krčmar zaprla t sobe in jih takorekoč prisilila udati se nju zvijačnemu postopanju. Dalje »Slovenec« trdi, da se je liberalni stranki ponesrečilo shod razgnati. Na tak način se lahko vsakdo baha, da je komu kaj preprečil, toda naj bi bili klerikaloi napravili javen shod, ne pa pri zaprtih vratih, videli bi bili, če bi bili prišli naprednjak! na shod ali ne. Naših naprednih mož zaradi tega ni bilo, ker so vedeli, da jim bode vstop zabranjen Toliko pametni pa so vendar naši možje, da so zaprte faravške ovce rajši na miru pustili, kakor da bi bili s silo vdirali v Košakove sobe, kor so vedeli, da bi jih bila kaplan in Košak takoj tirala pred sodišče, zaradi tega pa so to rajši pri miru pustili, ker se znajo bolj ogibati ričeta, kakor podivjane klerikalne druhali in tudi njih dr. Lampe. Pripoveduje pa tudi »Slovenec«, da odraslih ljudij niso mogli dobiti za razgrajanje, ampak samo 12- do 131etne fantalinčke, ki so se žganja napili in od daleč kazali žakelj žlindre. Mi pa od »Slovencevega« dopisuna za-btevamo, da nam dokaže, kdo je takim nedoraslim osebam žganja dajal in kako daleč je bil ta žakelj proč, ker to žlindro so bili v veži stoječemu klerikalnemu županu pod noge položili in torej ga nikdo ni samo od daleč kazal. Sploh pa se jim tudi pri zaprtih vratih shod ni tako sijajno obnesel, ker se jim je tudi na shodu pokazalo, koliko zaupanja vživajo pri mirnopeškem prebivalstvu; kajti ravno ena izmed povabljenih klerikalcnih ovčic očitno in dr. Lampetu v obraz povedala, koliko jim ljudstvo verjame, z besedami: »Slovenec« in »Domoljub« samo laži prinašata. Iz tega so zamore posneti, da priporočanje kaplana Majdiča na naročbo »Domoljuba« na ljudstvo nima veliko vpliva. Končno pripoveduje »Slovenec«, da je bila sklenjena resolucija, ki izraža popolno zaupanje katoliško narodnim poslancem ter odobruje njih obstruk-cijo v deželnem zboru in jih poživlja, naj neupogljivo vstrajajo v boju; toda ravno pri tem predlogu pokazala se je največja nevolja ljudstva in celo večina klerikalcev je bila proti temu. Sijajnost shoda torej ni bila tolika, kakor se »Slovenec« hvali. Ako pa sploh hoče »Slovenec« imenovati ta skrivni shod sijajen, potem mora biti tudi vse ono sijajno, kar se v farovžih skrivaj godi. Mi pa sploh našim klerikalcem, zlasti kaplanu Majdiču priporočamo, naj nam napravijo javen shod in videli bodo, kolika bode njegova sijajnost. Naprednjaki nikomur niso silili pijače, ne vina, ne žganja, ravno nasprotno pa je kaplan MajdiČ silil, da plača kolikor hoče kdo piti, ali tega njegovega vina se je pola-komnil samo župan in njegov eno- Menda je hotela še kaj povedati: pa že se je zatrznilo kukalo in Čul sem jo, kako se je motala zopet nazaj na peč. Tako sem prenočeval torej tisto noč v kravjem hlevu, tam kjer je tele ležalo, — jaz, c. kr. okrajni sodnik, doktor! Hm . . . Zjutraj, ko se je storil dan, je prišla moja dična gozdarica pomolzt, želela mi je ponižno dobro jutro in me na najljubezniveji način povabila, naj se grem še malo pogret na peč, kjer je ravnokar zakurila , nalašč zame . . . Potem pa mi je pripravila najboljši zajutrk, kar ga je na svetu: maslene turšične žgance z mlekom- In ostal sem še dolgo pri njej, in ko sem se poslavljal, sva bila oba močno ginjena . . . Bila je sploh izvrstna ženska, samo ponoči ni odprla nikomur! No, pijmo na njeno zdravje in v čast in slavo visoke čednosti omoŽe-nega spola našega milega naroda, dvignimo čaše — o naših aktih pa molčimo. Uršika, liter gori! oki pisar, vsi drugi pa so rajše odšli in odhajajo povedali, da si lahko sami vina kupijo. — Dogodki v Ricmamjih. Včeraj je bilo v Ricmanjih menda zopet jako — živo. Namestili so menda novega katoliškega kaplana, a se je tudi ta čin vršil ob navzoč nosti okrajnega glavarja iz Kopra, namestniškega svetovalca SchaiTen hauerja-Nejsa, in ob asistenciji cele čete orožnikov. O tem pa nismo obveščeni, da-li se je ves ta aparat tudi to pot pokazal istotako temeljito nepotrebnim, kakor se je o vseh prejšnih prilikah. — Repertoire slovenskega gledališča. Danes se vrši na korist g. Danila, ki slavi 25 letnico svojega delovanja pri slovenskem gledališču, predstava narodne igre s petjem in godbo »Deseti b r a ta. — V nedeljo 8. t. m. sta dve predstavi: popoludne ob pol 3. uri »D e-s e t i b r a ta, zvečer ob pol 8 uri opera »F a u s t«. — Družbi sv. Cirila in Metoda je zapustil sredo, 4. t. m, v Ljubljani pri sv. Krištofu pokopani 2. načelnik žebljarske zadruge v Kropi g. Luka Kenda približno 4000 kron. Akopram je g. radovljiški odvetnik dr. Janko Vilfan ljubeznjivo pohitel ter nam z ekspresnim pismom naznanil to žalostinko za naš narod, vdeležiti se vendar le družbino vodstvo ni moglo mrtvaškega sprevoda, ker je obvestilo došto še le včeraj 5. t. m. opoludne. Hvaležno domoljubnemu možu kličemo v grob: naj mu je vsedobri Bog vseplačnik! — Koncertna ruska družba Nadine Slavjanske potuje meseca marca v Italijo. Pričakovati je, da se posreči pridobiti jo za jeden koncert spočetka marca tudi v Ljubljano. Ta slavna ruska pevska družba se je preosnovala in pomnožila ter daje poleg pevskih točk tudi glasbene točke s svojim balalajka orkestrom. — Kmetski ples. Ni čuda, ako vlada za ta ples, urejen po neprisiljenih šegah in navadah, katere vladajo na deželi, velikansko zanimanje. Duša cele uredbe bo seveda zopet znani nam župan Zaletu. Povabil je znatno število brhkih punc in krepkih fantov iz Gorenjske, Notranjske, Dolenjske in tudi iz drugih slovenskih krajev pridejo v svojih narodnih nošah. Ljubljančani, kateri ne pridejo v kmetski obleki, plačajo 20 vin. globe. V spremstvu gospoda župana nahaja se tudi gospod gmajn-ski šribar, kateremu nagajati je strogo prepovedano, nadalje ponočni čuvaj, kateri bo točno na ogenj pazil in za red skrbel. Lepo likana dvorana bo okusno okinčana z raznovrstnim kmetskim orodjem. Vpeljan bo tudi telefon najnovejše konstuk cije brez žic!! Plesalkam in plesalcem povemo še to, da pripelje naš vrli Zaletu še posebej eno domačo godbo s seboj, tako da bodemo malone neprenehoma plesali. Tudi sladčičar bo prinesel srčke, punčke, jahače in druge sladkarije. Torej za bave bo dovolj. Na veselo snidenje dne 8 februvarja! — Zborovanje. Krajna skupina Ljubljana c. kr. poštnih in brzo-]avnih uslužbencev v Avstriji ima dne 8 t. m. ob 4. uri popoludne v gostilni na Bregu štev. 20 svoj občni zbor. — K veselici šišenske čitalnice. V dopolnilo k včerajšnjemu poročilu je v igri »Mutec« nad vse pohvalno omeniti dr. Skaza (g. B.) — Prvo slovensko pevsko društvo „Lira" v Kamniku priredi v nedeljo, dne 8. svečana t. 1. v dvorani »Nar. čitalnice« plesni venček združen s petjem. — II.-bistriško-trnovsko prostovoljno gasilno društvo priredi plesni venček s tombolo v nedeljo, dne 8. svečana t. 1. v salonu hotela »Ilirija« v Ilirski Bistrici. — Prostovoljno gasilno društvo v Trbovljah priredi dne 8. t. m. predpustno veselico v prostorih g Volaušeka. — Čitalnica v Konjicah priredi v soboto, dne 14. februvarja t. 1. v »Narodnem domu« plesni venček. — Društvo „Zvezda" na Dunaju priredi v nedeljo 8 februvarja na Dunaju v dvorani »Wiener Ressource«, L, Re chsratsstrasse 3. zabavni večer. — Savinska podružnica „S lovenskega planinskega društva" je imela svoj redni občni zbor dne 2. svečana t. 1. na Ljubnem v prostorih gostilne g. Petka. Ko je konstatiral načelnik g. Kocbek sklepčnost, je pozdravil vse navzoče člane in na kratko očrtal društveno delovanje v dobi obstanka podružnice. Posebno je omenjal, da bi naše prekrasne Savinske planine pač zaslužile večjega poseta, kot je bil do-sedaj. Sicer se je turistika zadnja leta povzdignila in je upati, da se bode odslej še bolj, ker vsi merodajni faktorji delujejo na povzdigo prometa tujcev v naših krajih. Seveda bi se še dalo mnogo več storiti v tem oziru. V prvi vrsti bi se promet tujcev povzdignil, ako bi bila železnica bližje in če bi bile ceste boljše; kajti dosedaj je potovanje predrago in presitno. Okrajni zastop Gornjegrajski, ki stori koliko mu je pri sedanjih razmerah mogoče, je prevzel občinsko cesto Ljubno-Luče-Solčava v okrajno cesto in to je že precejšen korak v zboljšanju cestnih razmer. Glede železnice, ki naj bi vodila skozi naš okraj, so interesenti upe-ljali potrebno akcijo in je upati, da se vsaj nekaj doseže. Potreba je tudi, delati večjo reklamo za naše kraje, a to podružnica ne more v toliki meri, kakor bi rada. Ona je v gmotnem oziru še prešibka. Pač pa je hvalevredno, da nekateri posamezniki rade volje podpirajo reklamo. Konečno omenja še načelnik britko izgubo, ki je zadela našo podružnico v minulem letu. Umrl je njen član preč. g. župnik Žekar v Studenicah pod Boeem. Pokojnik se je zelo zanimal za naše delovanje. On je tudi vodil gradnjo „koce na Boču," nam za isto pridobil prostor, terpodružnico podpiral v gmotnem in moralnem zmi-slu. V znak sožalja vstanejo vsi navzoči. Nato je poročal tajnik o delovanju Savinske podružnice v letu 1902. Hočemo priobčiti le izvleček, ker je vse poročilo preobširno. V devetem letu obstanka bilo je 133 Članov in sicer: 1 častni član, 24 ustanovnikov in 108 pravih članov. Razun Članarine dobili smo podpore od Vis. c. kr. železniškega ministrstva 200 K od okr. zastopa Gor-njigrad 100 K od okr. hranilnice v Slovenjem gradcu 10 K in od posojilnice : Celje 200 K, Žalec 60 K, Gornjigrad 50 K, Ptuj in Šmarje po 30 K, Konjice 10 K. Pri vseh kočah se je inventar pomnožil in se je povsod nekaj popravljalo. Pri kapelici je minulo zimo plaz vlomil vrata, naredila so se nova, močna, za katera les je daroval Lučki župnik preč. g. Lekše. G. Čamernik iz Celja je kapelici poklonil lep kropilnik. Kocbekova koča bila je okrbovana (oskrbnik Jurij Planinšek) od 15. julija do 15. septembra. Istotam je bila tudi me-tereologiška opazovalnica. Podružnica si je ogledala primerne prostore za zgradbo dveh novih koč v osredju naših planin. Na novo se je napravil in zaznamenoval pot ob Graeenci od sv. Frančiška v Mozirsko kočo. Nadalje se ja prenovila markacija mnogih potov in precej istih se je tudi popravilo. Nabile so se nove kažipotne table. Podružnični predsednik je pre-iskal vse večje votline in jame našega okraja, istotako je sodeloval pri raziskovanju planinske tiore. V kočah podružnice so stanovali vso poletje vojaki ma-perji, katerim je podružnica šla na roko posebno pri določitvi pravih imen in je gledala na to, da se je npeljala pravilna pisava imen. — Knjižnica je v vrednosti 77>0 kron in ima 305 knjig in brošuric, 145 zemljevidov, 244 fotografij, 1 album slik, 27 panoram in en<> šestilo za panorame. Več planinskih časnikov smo dobivali zastonj. Odbo-rove seje bile so štiri. IS a predlog g. Petka se je izrekla odboru za delovanje in tajniku za sestavo poročila zahvala. Blagajnikovo poročilo kaže dohodkov H501 -;.*5 K, izdatkov 1535*97 K, preostanka je torej 65*98 K. Razkaz imovine razkazuje 10698*98 K Čistega imetja. Proračun za leto 1903 ima dohodkov 1550 K in stroškov 1670 K. Blagajniku se na predlog g. Budne izreče zaupanje in zahvala. Volitev novega odbora se je vršila po vskliku. G. Petek predlaga stari odbor, kar se soglasno sprejme z živahnimi: „živijo" klici. Odbor obstoji iz sledečih gospodov : načelnik in blagajnik : Franc K. o c-bek, nadučitelj, tajnik: Ignacij S i j a-n e c, učitelj, odbornika : Jakob Božič, trgovec in dr. Ivan Vrečko odvetnik. Prvi trije prebivajo v Gornjem gradu, zadnje imenovani v Celju. Odbor je voljen na tri leta. Razgovarjali smo se o cestnih razmerah in o važnosti železnice. Tudi o znižanju članarine se je vnela živahna debata, govorilo se je pro in contra — seveda o tem odločuje občni zbor skupnega društva. Uvedli se bodo po posameznih gostilnah nabiralniki. Zaključkom je še načelnik opozarjal na važnost podružnice in pozival navzoče naj še zanaprej ostanejo društvu zvesti člani, naj delujejo v društveno korist in s tem tudi v korist naših lepih planinskih krajev. Iz Solčave je došel pozdrav tamošnjih posestnikov. — Nepošten hlapec. Iran Vidic, hlapee pri prodajalou premoga Josipu Praprotniku na Karolinški zemlji št. 6, je dne 4. t. m. popoludne prodal več stotov premoga svojemu gospodarju, potem je pustil konja s praznim vozom v mesto in je s sku pilom sa premog, 18 K 40 vin., pobegnil iz Ljubljane. — Sod poših Danes okoli pol 1- ure pripeljal je gostilničar Anton Vaše k is M. D. Polja po Resljevi cesti na vozu sod vina. Na ovinku na Sv. Petra cesto se je voz zaletel in prišel v cestno strugo in se nagnil tako, da je sod psdel z voza in je počil. Steklo je več litrov vina na cesto, predno so pripravili drug sod in vino pre točili. — Ogenj« Danes zjutraj je naznanil čuvaj na Gradu, da gori v dimniku Seemanove hiše v Vegovih ulicah. Oddelek požarne brambe se je odpeljal takoj tjekaj, a ognja niso našli v nobenem dimniku. — V Ameriko. Danes ponoči Me je odpeljalo z južnega kolodvora 47 oseb iz Kranjskega v Ameriko. — Izgubljene in najdene reči. Služkinja Marija Goršekova v Dalmatinovih ulicah št. 5, je izgubila na poti od Dunajske ceste po Prešernovih ulicah, čez Marijin trg in po Špitalskih ulicah do Mestnega trga denarnico z 10 K. — Na Gruberjevi cesti je našla predvčerajšnjim popoludne služkinja Marija VerbiČeva, StreliŠke ulice štev. 18, zlato žensko uro in kratko pozlačeno verižico. — Na cesti proti Tivolskemu gradu je bila najdena rujava torbica, v kateri je bila denarnica z dvema kronama. * Najnovejše novice. I z Francoske izgnani redovi so se začeli naseljevati v Piemontu, kjer so pokupili obsežna posestva. Tudi v Siciliji se je nastanilo več teh redov. — Splošno stavko so napovedali vsi mestni usluž benci v Amsterdamu, ako župan ne usliši njihovih zahtev. — Tr krovca z dekleti so prijeli v Budimpešti, ko se je hotel z 8 deklicami odpeljati. Izdal se je za f?ledališČne$?a agenta, v istini pa je Rus Lutovv, ki ima v Peterburgu razupito hišo. — Samomor starcev. Na Dunaju sta se ustrelila 741etni železniški delavec Ochotnv in njegova TOletna žena zaradi ne prijaznosti odraslih otrok. — Dva čaetnika ubegla. Iz pruske armade sta ubegla poročnik pl. Thiele in major baron Fuchs-Nordhoff. — Demonstracija v gledališču. Med predstavo v velikem gledališču v Varšavi so začeli upiti na galeriji obrani delavci: »Proč z absolutizmom.' Živelo delavstvo! ter so vsuli v dvorano listke z napisom: »V spomin obsojenih delavcev 28. januvarja 1886«. — Orožnika je ustrelil v Oravici pri Temešvaru ponarejalec denarja Bratter, ko ga je hotel orožnik ukleniti. — Bankerotni gle dališčni ravnatelj. Nemško ame riški gledališčni ravnatelj in pisatelj Anton Philipp je prijavil bankerot. Njegovi dolgovi znašajo 100.000 dolarjev. ' Papež v stiskah. Ker je znani učenjak razkladal pred nemškim cesarjem svobodno raziska-vanje sv. pisma, se je papež zelo prestrašil ter sestavil takoj komisijo štirih kardinalov za svetopisemske študije. Komisiji je imenoval za pomoč 40 konzultorov, med njimi 12 Nemcev. 1 Avstrijca, 11 Italija nov, 9 Francozov itd. Avstrijski kon-zultor je dr. Bernhard S c h a f e r , profesor sv. pisma na dunajski univerzi Kdkor se vidi, se zdi Vatikanu med vsemi državami Avstrija n»jmanj nevarna cerkvenim dog mam. * O princezinji Lujizi. Vest> da je nevarno obolel mladi saksonski princ Friderik Kristijan, je zbudila v princezinji materina čuvstva z vso silo. Iz njenega obupnega vedenja se lahko sklepa, da se ji oglaša vest ter se ji budi kes. Med njo in Gironom so se pripetili burni prizori ter je princezinja pred odhodom iz Mentona glasno jokala, ker jo je Giron baje hotel s silo zadržati. Ko je mati princezinji iz Solnograda sporočila o bolezni sinčeka, je burno prosila brzojavno zaporedoma svoje starše, naj ji izposlujejo, da se poda v varnem spremstvu v Draždane, bolnega otroka obiskat. V eni teh brzojavk pravi: „Naj se mi vzamejo vsi naslovi Časti in pravice, ki sem jih dosegla v zakonu; toda mojih naravnih materinih pravic mi ne more odtegniti nobeno posvetno sodišče. Te pravice prenehajo le z mojo smrtjo". Tudi naravnost na saksonski dvor se je obrnila z brzojavno prošnjo, naj jo obvestijo o sinovem stanju. Vprašanjem pa se ni le ni odgovorilo, temuč so dobile vse mejne postaje ukaz, naj pazijo na vlake, da se princezinja ne pripelje v domovino. Mali bolnik večkrat izprašuje po materi ter pretresljivo kliče njeno ime. Vse to je na princezinjo tako delovalo, da zdravniki pro rokujejo predčasni porod. * Nepokorni duhovniki. Škof v Pontenzi je vse duhovnike svojega kapitelja suspendiral od du-hovništva za tri dni, od spovednice pa za eeli mesec. Povod temu discipliniranju so dali duhovniki, ker so se branili priti h konferenci v seme niščno kapelo, dočim so zahtevali duhovniki, da mora biti konferenca v prestolni cerkvi. Med škofom in njegovimi duhovniki, že vlada dalje Časa zelo napeto razmerje. Samomor državnega poslanca. V nemškem državnem zboru se je hotel ustreliti socialno-demokratični poslanec Agster. Krogla pa ga je le neznatno ranila. Svojo namero je naznanil državnemu zboru. Kazal je ie dalje časa, da je duševno bolan. V zbornici si ie žvižgal in glasno prepeval. Socialno - demokratični odbor ga je že večkrat nagovarjal, naj odloži mandat, Čemur pa se je Agster odločno uprl. Književnost. Zem-Kri Vla- — „Ljubljanski Zvon11. Vsebina februarskega zvezka: 1. A. Aškerc: Svetnica. Romanca. 2. Josip J e r a n o v: Heautontimorumenos. Povest. 3. Mara G r.: V tihi noči. Pesem. 4. Stanko S t an i č : V mraku. Pesem. 5. I. Vavpotič: Manes v Hagenbundu. 6. Vlado Levstik: Izgubljeni raj. Pesem. 7. P. G r o š e 1 j : Reinkarnacija. Pesem. 8. Gorska: Ne vprašaj. Pesem. 9. A. Sever: Mati. Črtica. 10. Narjan Pretko: Menih. Pesem. 11. Mladen Mladenov: Na Silvestrov večer pesem. 12. Vojanov: Črna knjiga. Pesem. 13. Ivo S orli: ljiškoknjižni izpisek. Crtica. 14. s t i n a: Sirota. Pesem. 15. D r. dimir Foester: Karla Kavafovica opera „Psoglavci". 16. Iz ostaline Dra-gotina Ketteja: Popotnica. Pesem. 17. Podlimbarski: Potresna povest. 18. Književne novosti. Dr. Josip Tominšek: Dr. Ivan Geršak: Ormoški spomini. — R. PeruŠek: Evgenij Ku-mičič: Slučaj. — Dr. Fran Ilešić: Ga-iicko-russkaja Matica, Naučno-literatur-nyj sbornik-b. — Mali vitez Pan (Volo-dijevskij. — — k.: Talija. — — k.: Prešeren v Rusih. — — k.: Vera Ha-ruzina: Krajna. 19. Glasba. Dr. VI. Foerster: Januarski koncert „ Glasbene Matice." 20. Slovensko gledišče. Dr. Fr. Zbašnik: A. Drama. — B. Opera. — Dr. Vladimir Foerster: „Psoglavci". — Petindvajsetletnica. 21. Splošni pregled. Dr. M. Murko: Pera P. Gjorgjevie. — Stoletnica rojstva K. Vinarickega. — Službena petindvajsetletnica. — Stjepan Ilijašević t. Louis Legar. — Javna predavanja. — „Vojteh Žak.** — Rostand „nesmrten". — Jan Kubelik odlikovan. — —š—: Nove češke opere. — —b—: Veliki knez Konstantin Konstantinovie, pesnik. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 6. februvarja. Dr. Šu-steršič, Povše in Krek so bili včeraj pri ministrskem predsedniku Korberju. Ta avdijeoca, kakor zadnje mudenje deželnega predsednika barona H e i n a na Dunaju, so v zvezi z vladnim prizadevanjem, narediti konec obstrukciji klerik, strank e v deželnem zboru kranjskem. Rečeni trije klerikalni poslanci so za danes zopet poklicani k ministrskemu predsedniku. — Opomba uredništva: Kakor čujemo, so bili zastopniki napredne stranke že pred več dnevi v tej zadevi pri ministrskem predsedniku. Dunaj 6. febr. Poslanska zbornica nadaljuje danes razpravo o premembi opravilni-ka. Doslej so govorili dr. Kramar*, ministrski predsednik Kor-ber, ki je naznanil, da izdela vlada načrt novega opravilnika, baron Ludvvigstorff in dr. Fort. Prihodnja seja bo v torek, Sicer se je mislilo, zakon o r e n t-ni konverziji še ta teden, danes in jutri dognati, a ta namera se je morala opustiti, ker še niso končana pogajanja s strankami. Budimpešta 6 februvarja. Danes so se v poslanski zbornici primerili velikanski škandali, ki živo spominjajo na škandale za časa Tisze 1. 1889. Združena opozicija je danes nastopila z novim obstrukcijskim sredstvom, namreč s protesti proti včerajšnjemu govoru grofa An-drassvja Ministrski predsednik Szell je poskusil braniti grofa Andrassvja, kar je provzročilo naj-burnejše demonstracije. Kakor leta 1889. Tiszo, je opozicija sedaj Szellu porogljivo v nemškem jeziku klicala: „Hoch!" in „Heil!a Po govorih poslancev Bar te in H o 11 o se je morala seja pretrgati. Skandali so se začeli zopet, ko je govoril posl. Mecenszeffy ki je domobranskega ministra Fejervarvja primerjal nemezi Por-tici. Ko je posL Ugron nekaj vmes klicaj je rekel minister F e-jervarv, da ni radoveden, kaj Ugron o njem misli. Zdaj se je škandal šele prav začel. Letele so psovke Opozicija je zahtevala, naj pokliče predsednik ministra Fejervarvja k redu, predsednik pa tega ni hotel storiti. Ugron je trdil, da je zapisnik falsificiran in je domobranskega ministra imenoval staro babo, češ, da se ni hotel ž njim dvobo-jevati Fejervarv: Ugron že ve, zakaj se nisem hotel ž njim dvo-bojevati. Razburjenje v zbornici je veliko in je brez dvoma, da pride še do jako hrupnih prizorov. Praga 6. febr. Blizu Blovic sta trčila dva vlaka Oba stroja in osem vagonov je bilo razbitih. 6 oseb je ranjenih. Gospodarstvo. — Mestna hranilnica v Kranju. V mesecu januvarju 1903 ie 491 strank vložilo 136.214 K 90 h, 417 strank dvignilo 115.582 K 43 h, 9 strankam se je izplačalo posojil 15.280 K Stanje hranilnih vlog 2,989.224 K 53 h, stanje posojil 1,901.748 K 26 h, denarni promet 366.354 K 61 h. Borzna poročila. Ljubljanska „ Kreditna banka" v Ljubljani. Dradni kurzi dunaj. borze 6. februarja 1903. Naložbeni papirji. 4'2%> majeva renta . . 4 2°/. srebrna renta . . 4% av8tr. kronska renta 4°/< zlata * /t /o Ali 01 ** 11 lo *v,°/. 4V,°/o Ali o/ ** 11 10 4*/0 ogrska kronska „ 4%> zlata 4% posojilo dežele Kranjske 4V«°/o posojilo mesta Spljeta 4Vi7o n n Zadra 4Vt0/0 bos-herc. 2el. pos. 19o2 4°/0 češka dež. banka k. o. 4°/ 2 0. !*/••/• zast. pis.gal. d. hip. b. §*/«•/. pest. kom. k. o. z 10°/0 pr...... zast. pis. Innerst. hr. „ ogr. centr. deželne hranilnice zast. pis. ogr. hip. b. obl. ogr. lokalne železnice d. dr. . . . „ češke ind. banke 4°/o prior. Trst-Poreč lok. žet. 4°/0 „ doleniskih Železnic 3