143. številka. Ljubljana, v soboto 23. junija. XXI. leto, 1888. SLOVENSKI MOD. Izhaja vsak dan zvefcer, izimši nedelje in praznike, ter velja po posti prejemau za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za L j ub lj ano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne pitit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkiat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr.. če se trikrat ali večkrat tisku. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in upravništvoje v Gospodskih ulicah št. 12. U p r a v ii i š t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. Vse čast. p. ii- naročnike, ki naročnine še neso ponovili, opominjamo, da t« store, ker drugače jim bode list ustavljen. Upravništvo ..Slovenskega Naroda". Dobiček iz konvertovanja za Kranjsko. x . Pred dvema hitoma je poslanec dr. MoJe v člankih objavljenih v uašem listu, ki so pozneje bili tiskani v posebui knjižici, razpravljal vprašanje, kako bi se dalo breme, deželi in davkoplačevalcem naloženo, po plačilih za zemljiško-odvezni dolg, olajšati, in nasvetoval je, da se naj 5°/0 dolg spremeni v 4%, ob jednein pa amortizacijski obrok podaljša. Proti temu nasvetu so se oglašali nasprotni glasovi trdeč-, da bi dežela ne imela nobenega dobička, še celo dotično državno podporo bi utegnila izgubiti. Dr. Moše je temeljito zavrnil vse ugovore in deželni zbor je leta 1887 po njegovem nasvetu sklenil Uonvertovati zemljiško-odvezni dolg Vršile so se obravnave mej vlado in deželuim odborom in naposled se je posrečilo deželnemu odboru doseči, da je vlada izvzemši jedno točko pritrdila vsem predlogom deželnega zbora kranjskega. Državni zbor je potrdil predloženi mu zakon, cesar ga je podpisal in deželni zbor kranjski sklical, da tudi on pristrmj novi pogodbi zastran državnih doneskov k pokritju zeniljiško-odveznega dolga. Stvar je zdaj dognana in najkrajša le dvadnevna sesija je prinesla deželi več koristi, Jnego včasi mnogotedenske razprave. Mi se ne bodemo spuščali v številke cele finančne operacije, ki je itak bila že večkrat raz jasnena v našem listu in čitateljem znana iz po slednjega poročila deželnega odbora. Samo toliko omenimo, da je vsakoletna potrebščina za zemljiško-odvezni zaklad znašala nad GOO.OOO gld., na primer za 1888. 1. G07.55G gld., da jo k tem troškom dežela donašala na 16% pri kladi na direktne davke 225.800 gld., na 20% prikladi na užituino 64.795 gld., torej skupaj 290.595 gld. Odslej naprej pa bode dežela za obresti in amortizacijo novega 4°/0 deželnega posojila plačevala le 201.300 gld. ua leto, ali za blizu 90.000 gld. menj na leto, nego dozdaj. Deželna priklada na direktne davke se lehko zniža, LISTEK. Nedeljsko pismo. Praprot je zelo zaničevana rastlina in naši gospodarji trde, da o njej, kakor o bolhi, nihče ne ve, zakaj jo je gospod Bog ustvaril. Znana je prislo-vica: „Po polji raste praprota, — po Liši skače lakota" in vsak količkaj razumen poljedelec je preverjen, da praprot niti kot stelja ni pridna. Zato so tudi na Goriškem znani vasi: Pšenična in Praprotna Polica glede rodovitnosti že po imenih razločujeta. Vender pa, toli zaničevana praprot tudi ni brez vsega. Jedenkrat v letu ima tudi ona svojo veliko veljavo. Pred Krsnikovim vidiš jo v vsakem kmet-skera oknu, tla po sobah in veža so ž njo nastlana in na ta dan je baš tako v oislih, kakor sv. Janeza roža (Hvperieum perloratum.) Ne vem, kaka skrivnostna moč je baš to noč v tej sicer brezkoristni rastlini, agmislU bi, da jej naši, za vse prikazni prirodne jako pazni predniki neso brez uzroka odkazali tako odlične uloge. Stare pravljice nam zagotavljajo, da na Krsnikovo praprot cvete in komur so bile Rojenice toli mile, da si je če ne za ves ta znesek, pa vender za neki del. Vsekako bo dežela, ko bi tudi naklada na žganje vsled novega špiritnega zakona več ne donašala toliko, kolikor se je pričakovalo, shajala, ne da bi trebalo deželno priklado povišati. Za prihodnje leto pa smejo davkoplačevalci vsekako pričakovati, da se zniža priklada Pa še drugi dobiček bode imela dežela od konvertovanja. Država se je namreč po pogodbi iz leta 1870 zavezala, deželi j ripoinagati k amortizaciji zemljiško od veznega dolga, in sicer z letno nevračljivo podporo 175.000 'Id. in z obrestnimi posojili. Deželni dolg državi je že leta 1870 znašal 1,037.811 gld. in je narastel do leta 1888 na več ko dva milijona goldinarjev. Ta dolg, ki bi do 1895 še naprej rast*d, morala bi dežela vračati državi od 1895. do 1907. leta ter ves ta čas nalagati si sedaujo deželno priklado. Po novi pogodbi se pa vsled obračunov ne samo izbriše ves deželni dolg tako, da dežela državi nič več ne dolžuje, temveč dežela še dobi vsako leto do 18t»5. 1. letni znesek 127 227 gld. izplačan. Ak) računamo sedem let po 127.227 gld., dobi dežela za vsem 890.589 gld., s katerimi lehko razpolaga ia ruzm deželi koristne naprave. V bodočih Bedmih letih bode torej deželni zbor vsako leto lebko porabil zd ini znesek 127.2^7 gld. za taka dela in naprave, katere se mu zde najbolj potrebne in koristne za vso deželo ali njene dele. Vzemimo Dolenjsko. Že desetletja hrepeni po železnici, v njej vidi svoj spas za bodočnost. Kaj jej pomagajo še tako obilni pridelki, ako jih ne more upecati V Kdo hoče zboljšavati svoje gospodarstvo, ako ne ve potem kam z ovočjem, s so-čivjem, z živino. Na stotine prošenj so uložile dolenjske občine za železnico, a zgradbeni stroški bo tako veliki, da se privatni podjetnik ne upa lotiti tega podjetja brez velike državne in primerne deželne podpore. Dežela pa se ni mogla zavezati za plačilo, dokler bi ga mogla dajati le iz 'deželnih priklad. Zdaj pa bode mogoče prevzeti neko število delnic in to bode uplivalo na vse druge faktorje, zlasti ua državo, da bode, kakor za Gališko, Češko in Moravsko, tudi za Kranjsko dovolila potrebno podporo. na Krsnikovo noč nabral semena praprotnega in ga j uasul o svoje obuvalo, tak srečnež čuje o polunoči prav razločno, kaj se živina v hlevu pogovarja. „Sivec" in „plavec", „breza in „dimlja,, so na Krsnikovo proti polunoči tako zgovorni, kakor ua Rožniku vsak dan gotova gospoda, neprestano z iglami migajoča, češ, da nogovice plete, a ne dela druzega, nego da mimoidoče prav virtuozno opravlja in skozi svoje ali pa Paichelnove zobe vlači. Kako prijetno bili bi Vi presenečeni, gospod urednik, ko bi Vam jaz prinesel listek s pikantnim naslovom: nInterview našega sivca na kresni večer." Tak „intervie\v" pri sivci ali plavci bi menda niti posebnih težav ne imel. Svoje vizitnice bi menda ne bilo treba poslati naprej, mar već z drzno nogo bi odbacnil duri pri hlevu ter ustopil rekoč: „No, sivec, ali je res, da Ti nocoj vse veš. Sivec: „Vsega ravno ne vem, več pa gotovo, kakor Ti." Jaz: Ti? V diplomatskem jeziku svojem se menda mej seboj vsi tikate, kaj ne!? (Sivec priki-muje.) Hm! Malo čudno! No, pa nič za to! Povej mi, dragi sivček, kako pa misliš o Koburžanu in o kralji Milanu V Za železnico Ljubljansko- Kamniško je deželni zbor že dovolil 50 000 gld., ki bi jih sicer moral najeti, a zdaj jih bode mogoče plačati iz navedenega državnega doneska. In ko bi prišlo do tega, da bi se zgradila železnic na proga H e r -p e 1 j e- Ra z d rto - L o k a in dalje na Koroško, bi tudi dežela lehko podpisala nekaj delnic. Koliko pa je še drugih deželno-kulturnih del, katera čakajo povoljne rešitve! Uravnave potokov v raznih krajih dežele, zabranitev povodnij v notranjskih dolinah, osuševanje Ljubljanskega barja, poprave cest, zgradba nove bolnice v Ljubljani itd. itd. vsega tega bode mogoče lotiti se, ne da bi se segalo v žepe davkoplačevalcev. Konvertovanje zemlji.ško-odveznega dolga bode torej v korist ne samo sedanji generaciji, ampak tudi našim potomcem in zato je opravičeno, da so se obroki za povrnitev deželuega posojila raztegnili na 40 let. In komu gre zasluga, da se je to vprašanje rešilo tako ugodno? Omenili smo že moža, ki je sprožil to idejo. Zvršil jo je pa deželni zbor, čegar večina je narodna. Zakaj to poudarjamo? V nemških listih smo čitali čudni telegram , da je poslanec Luckmann baje v svojem govoru izrekel, da je le pogodbi iz leta 1870 zahvaliti se za sedanji srečni uspeh, ono pogodbo pa je pripisavati ustavni stranki Prvič konstntniemo, da gospod Luckmann kaj tacega v zboru ni trdil m tudi trditi ni mogel, ker bi se mu bila v obraz smijala cela zbornica, kajti 1. 187G je v kranjskem deželnem zboru sedela ista narodna večina, kakor danes in ona je sklepu hi napo minam i pogodbo z državo. Drugič pa sploh ustavna stranka nema nobenih zaslug glede pogodbe iz leta 1876. Spominjamo se! Leta 1872, ko je bil zemljiško-odvezni dolg silno narastel in je deželni zbor se pogajal z vlado, da bi dovolila primerni donesek, odbil je finančni minister vsako podporo. Deželni zbor, rekši narodna večina ni mirovala in 1. 1874 je finančni minister obečal že 150.000 gld. letnega doneska. S tem ni bila zadovoljna narodna večina ter je zahtevala vsaj 200.000 gld. V dveh 8esijah je obravnavala z vlado in konečno 1. 1876 dosegla podporo 175.000 gld. A kako se je obnašala ustavna stranka? Baron Apfaltrern je I. 1874 na vso silo zahteval, da se vsprejme vladna po- Sivec: S takimi malenkostmi se jaz ne pečam. To spada v „ressort" male telice tam doli v kotu. J a z (k telici): No, kaj mi boš pa Ti povedala, ljuba teličica? Telica: Mu-u-u! Jaz: To je menda goveji diplomatski jezik, kaj ne? (Sirec pritrjuje.) To je gotovo izraz posebne laskavosti. (Sivec odkimuje.) Kaj praviš o Boulanger-ji? Telica: Mfl-u-u I (Sivec se volovski nasmiha.) Jaz: Diplomatskega jezika teličnega že ne umejem, dovoli torej, da zopet Tebe kaj vprašam. Kaj pa praviš o ministru Gauči ? Sivec: Ti vprašaš mnogo v jedni sapi. Hm. Gauč, ni napčen, malo trdo glavo ima, kar se tiče njegovih naredeb, bi jaz niti tretjini „lobens\vert" ne dal. Glede paralelk pa počakajva, čez leto dnij obtovrej govoriva dalje. Jaz: Ti govoriš nekako, kakor Delujski ora-kel. Malo bolj jasno bi ne škodovalo. Kako pa misliš o dolenjeki železnici ? Sivec: Dolenjska železnica! Misel ni slaba Klanec pri Višnjigori je dolg in hud. Samo jeden- Dudba. Ko bi se bilo storilo po njegovem nasvetu, izgubila bi dežela letnih 25.000 gld. ali v 20 letih 500.000 gld. To bi bil nasledek politike ustavne stranke. Le trdnosti in neoinahljivosti svojih narodnih zastopnikov ima se zahvaljevati kranjska dežela, da je b ta 1876 bila sklemna tako ugodna pogodba za deželo. Sedanja narodna večina pa je nadaljevala leta 1876. pričeto delo in je dovela do srečnega konca. Govor drž. poslanca dr. Poklukarja v državnem zboru dne 17. maja 1888. Jaz sem v prijetnem položaji, ne kakor moj predgovornik (dr. Milner), da bi govoril politično-gospodarski govor, temveč bom pri tem gospodarskem predmetu govoril o stvari. Tudi ne bom pri osrednjem vodstvu poljedelskega ministerstva govoril o predmetih ki so v stvarni zvezi s poljedelstvom, pa vender spadajo v drugo področje, na. pr. o politični upravi, davčni politiki, brarabeni upravi itd. Vsa ta vprašanja pustim na stran, ker so je častiti gospodje že stvarno razpravljali, in ker sem že sam pri drugi priliki o tem govoril. To razpravo posebno zaradi tega opustim, ker moram računati s časom. Najprvo hočem s kratkimi besedami odgovoriti na pritožbe o neugodnih gospodarskih razmerah. Res je, da so notrauje razmere, vnanja konkurencija in carinske razmere prouzročile poljedelstvu jako težaven položaj. Če pa se o tem pritožujejo, treba je pomisliti, ali more poljedelski minister, naj se imenuje tako ali tako, odstraniti te težave in če ima vlada to moč. Kolikor spada to v področje poljedelskega ministra, hočem ob kratkem s številkami dokazati, da je poljedelsko ministerstvo vse storilo, da bi navzlic slabemu finančnemu položaju države pomagalo poljedelstvu. Prečital bom le nekaj številk, ki se tičejo le gospodarskih troškov poljedelskega ministerstva, katere sem posnel iz proračunov za 1. 1878., 1883 in 1888. Nikakor ne morem trditi, da se je za osrednje vodstvo dovoljena svota gospodarski koristno porabila; a tega vender uikdo ne bo tajil, da so ti troški bili absolutno potrebni. Osrednje vodstvo obseza vse one organe, ki morajo voditi in izvrševati gospodarske posle tega ministerstva. Če torej primerjamo v posameznih letih določene zneske, vidimo, da se je ta znesek letos v primeri z letom 1878. za 30.000 gld. znižal; to pa dokazuje, da se ne izdajejo brezpotrebni troški. Z zneskom iz leta 1868. se letošnja svota ne more primerjati, ker tačasjebilo za osrednje vodstvo določenih 82.000 gl. za leto 1883. in 1888. pa je v proračunu okroglih 275.000 gld. Če pa primerjamo druge številke, vidimo, da se množe troški ua korist poljedelstvu. Tako je bilo n. pr. 1. 1878. za državne šole v proračunu 05.400 gld., 1883. leta 77.800 gld. in 1888. leta 86:480 gld. Tudi ne bom dalje navajal od sedanje vlade določene svote za melioracijski zaklad v znesku pol milijona, ki 1. 1883. še ni bil v računu. Pri podporah najdemo zelo zanimljive podatke. V tinančni postavi za leto 1868. vidimo, da je za vse točke: podpore za urejevanje rek, konje- rejo itd. pod naslovom „deželna kultura" bilo v proračunu 340.000 gld. V proračunih za 1. 1878., 1888. in 1888. pa je za „podpore" v proračunu in sicer za 1878. leto 37O.0O0 gld., za 1883. leto 50S.000 gld., za 1888. leto 498.500 gld. Daljna točka „urejevanja rek" je letos v proračunu poleg melioracijskega zaklada. Tu so sicer izvanredne točke, in sicer visoki zneski za Tirolsko in Koroško, katerih pa ne jemljem v poštev. Za urejevanje rek 1. 1868. ni bila v proračunu nobena svota. 1878. 1. 30.520 gld., 1883. 1. že 223 800 gl. in v proračunu za 1. 1888. je z ozirom na Tirolsko in Koroško visoka svota 1.561.157 gld. Večje važnosti posebno za gozdove so tudi pazniki deželnih kultur. Za te je bilo I. 1878. v proračunu 192.600 gld in leta 1H83. svota 219.700 gld., v proračunu za leto 1888. pa je že 348.095 gld. Za pokončavanje „ trt ne uši" je bilo za 1. 1883. v proračunu 20.000 gld.; za I. 1888. že 23.000 gld. Za državno konji rejo je bilo 1. 1878. v proračunu 1,548.900 gld. in letos 100 000 gld. več, namreč 1,642.925 gld. Te številke dokazujejo, da so se od 1. 1878. v proračunu poljedelskega ministra za one postavke, ki sem je na štel, to je za podpore, urejevanja rek, gradnje za silo, pokončevanje trtne uši, osuševanje pri Ogleji, organe za nadzorovanje deželnih kultur in državno konjerejo troški zvišali za polovico. Leta 1878. je vsa svota znesla 2,523.320 goldinarjev in letos znese 4,934 690 gld. (Čujte! na desnici.) Naštel bi lahko še številke o gozdarstvu, državnih posestvih in rudarstvu, toda bojim se, da bi preveč utrudil visoko zbornico, in sploh imajo gospodje v obširnem in temeljitem poročilu poljedelskega ministerstva o delovanji v dobi o! 1. jen. 1881 do 31. decembra 1886. dosta pojasnil. V obče omenim, da imajo rudarstvo in državni gozdi moje ožje domovine precej več dohodkov. Na strani 483 je izkazano: državni gozdi v Idriji, posestva v Postoj i ni in Radovljici so imeli leta 1880. dohodkov 69 984 gld.; leta 1886. jpa 98 324 gld.; torej 28.000 gld. več. Tu pa je treba pomisliti, da dohodke državnih gozdov in posestev zadevajo one nezgode, kakor, poljedelstvo sploh, in da na pr. v zadnjem času ravno gozdi v Galiciji in Bukovini delajo konkurencijo gozdom na Kranj skem, in ta konkurencija škoduje državnim gozdom ravno tako, liki privatnim posestnikom. (Daljo pri h.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 23. junija. Avstrijska «lelcgavij» ima danes in v ponedeljek seji. Danes je na dnevnem redu budget ministerstva vnanjih zadev in redne potrebščine za vojsko. V ponedeljek bode pa delegacija obravnavala o budgetu mornarice državnega finančnega ministerstva in skupnega najvišjega računišča. Prva dela za sestavo državnega, bmlgeta za prihodnje leto so že začela. Finančni minister je poprosil druga ministerstva, da naj do 1. dne julija pošljejo svoje proračune. tfauoni miuifttter GauČ bode v kratkem odpotoval na Češko nadzorovat obrtne in strokovne učilnice. Spremljal ga bode sekcijski sovetnik grof Latour. S posebnim naudušenjem ga Čehi pač ne bodo vsprejeli, posebno če poprej ničesar ne ukrene v korist češkemu šolstvu. Na i <-*k » in je več srednjih kmetijskih šol s češkim učnim jezikom Učitelji na tacih šolah seveda morajo dobro znati češčino in ne zadostuje, če so obiskovali samo češke srednje šole, treba da tudi znajo svoj strok poučevati v češčini Da pa to dokažejo, bode se osnovala češka izpraševalna komisija za učiteljske kandidate na kmetijskih srednjih šolah, ki bode iz vseh predmetov izpraševala v češčini. Vnasaje drŽave. Sil»sK:i vlada biti z odstavljenjem nepovoljnih jej častnikov in uradnikov. Vse liberalne in ladikalne uradnike bodo kmalu nadomestili z na-prednjaki. Da je zaradi tega velika nevoljnost v deželi, si lahko mislimo. Več rodbin je tako zgubilo svoj kruh. — Žandarmerija je razgnala roparsko četo blizu Belegagrada in več njenih članov dela v zapor. Jeden teh roparjev, morilec, ki je bil ušel iz ječe, se je predrzni 1 priti celo v Beligrad, kjer so ga prijeli. Dozdeva se nam, da to neso pravi roparji, temveč puntarska četa. Kakor se poroča ruskim listom iz Srbije, pripravlja se resna ustaja. Ze dlje Časa prihajajo iz Bolgarske poročila o nasprotnih v ministerstvu. Konservativci iti liberalci se ne morejo sporazumeti o raznih vprašanjih. Stri n jaje se jedino v tem, da sovražijo Rusijo. Kakor se javlja iz Sofije, sta Načevič in Stoj-lov pismeno poslala svojo demisijo v Plovdiv Stambulovu. Ministerski predsednik je slutil, da bode prišlo do krize, in se zaradi tega ni hotel vrniti v Sofijo, da bi zavlekel krizo. Nadejal se je, da se bodo ministri s časom sporazumeli, pa se je motil. Govori se, da sedaj Tončev in Dimitrov stopita v ministerstvo. Odstop Stoj ilova in Načuviča bode precej škodoval vladi, ker imata mnogo privržencev v Bebranji. — Nemški zastopnik v Sofiji nič ne občuje z bolgarskim knezom, tudi zasobno ne. Govori se celo, da ga ne pozdravlja, kadar ga sreča na ulici. 15. t. m. je bilo v Sofijski prote stanski cerki za pokojnim nemškim cesarjem črno opravilo. Prejšnji dan je naznanil knezov dvorni maršal da se knez udeleži s spremstvom te službe božje. To so objavili nemškemu generalnemu konzulu in slednji se je izjavil, da bode takoj z vsem osobjem kunzulata ostavil cernev, ako pride princ. To se je seveda Koburžauu naznanilo. Da se pa pomaga iz zadrege, odredili so, da je bila ob ist"j uri slovesna služba božja v katoliškej cerkvi, pri kateri je bil knez z vaem dvorom, da bi ljudje mislili, da ga v protestantske) cerkvi le zaradi tega ni bilo, ker ne more biti bkratu na dveh krajih. Novemu krceaiiNkciim generalnemu guvernerju se je posrečilo pridobiti večino v sebrauji. Napravil je uekak kompronis mej frakcijo kristi-janskih poslancev in mohamedanci, kjer glasujejo za v e vladue predloge. Pri volilnih verifikacijah se je sklenilo, da se prepuste Porti, da razsodi, ko bi nastale kake dvojbe zastran opravilnega reda. Temu sklepu je energično ugovarjala manjšina in narod je zaradi tega jako razburjen. V Apokorini in Se-lini so bili ljudski shodi, na katerih sta se sklenili resoluciji, da obsojajo dotični sklep in ne bi mogli dalje priznavati narodnega sobranja, če bode tako postopalo. Tudi drugod se pripravljajo take resolucije. Prebivalstvo je tako razburjeno, da se je bati ustaje. Po poročilu iz Masave se je šoanski kralj Me-linik uprl AboNiiiooiu. Bog je na pol od Abe- Dalje v prilogi. "T^flf krat sem ondot vozil, a še zdaj me vsa rebra bole, kadar se te vožnje spominjam. No, z denarjem se vse naredi! Jaz: Kaj pa železnica iz Ljubljane v Kamnik ? Sivec: Ne mudi se še ne, kakor da bi že gorelo. Dobra pa bi bila, prav dobra. Le pomisli tisto vožnjo čez Črnuški most in tisti vražji ovi nek! Odšla Vam ne bo, kadar bo denarja dovolj. Jaz: Kako pa ti misliš, ljubi sivček, kdaj bo vojna V Sivec: Za mene prične se dne 8. nov..... Jaz: Kako to? Zakaj? Sivec: Ker me bo na ta dan moj gospodar mesarju prodal. Jaz: A tako! Jaz nesera tega mislil, moje sožalenje! A blagovoli mi povedati, kdaj se prične huda, svetovna vojna, reciva mej Nemčijo in Francosko, ali pa mej Rusijo in Nemčijo. Sivec: Tako visoko nesem študiral. S tem vprašanjem potiplji konja šarca, on je bil pri vojakih. To je njegova stroka. Jaz: Torej, ljubi šareč, kako pa Ti misliš kdaj bode vojna V Šareč: Vojna je huda reč. Gorje mu, kdor jo prične. V bitki pri Polhovem Gra le i dne sedem.....,. V tem hipu začne ura v zvoniku biti polunoči, Šareč hrskne, sivec in plavec zarožljata z verižicama, za kateri sta privezana, dimlja mahne z repom na desno stran, telica pa zopet zatrobi svoj glasni „M0-u-u! Ni dvojbe več, intervie\v je končan. In vse to poizvedel sem brez praprot nega semena. Kaj bi še le bilo, da sem si ga bil nabral polno perišče! ? „No revni ljudje z nožem repo belijo," jaz pa se po tem intervievvu vračam zopet k pestrobojni sedanjosti ter vesel beležim, da je cvetlični korzo končan, ne da bi se bila prelivala razburjena kri. Bil je sicer hud spor, govorilo se je o dvoboji, a naposled je „Pri roži" hladno pivo potolažilo razžaljene živce in poprej krvoločna nasprotnika sta se pobotala. „Uud in den Armen lagen sich beide!" Jedva pa je bila krvava ta nevarnost odpravljena, že se nam uprizarja kaj uovega, izredna specijaliteta. Zakaj bi Ljubljana zaostajala za kraško Pliskavico? Kar je na Krasu mogoče, zakaj bi n. pr. pri Dravljah ne bilo? Zakaj bi v našem pro-zajičnem stoletji ne bilo čudes? Na vsa ta vprašanja našli so premeteni ljudje primeren odgovor. Našli so gozd, v gozdu drevo, na drevesu veliko gobo, na gobi pa Mater božjo, ki iz gobe raste. Posvarjeu po ponesrečenem vzgledu v Pliskavici, nesera imel posebne vere, začuvši prve glase. A či- tajoč v naši slavni „Laibacher Zeitung" potrdilo o tej 8enzačni prikazni postal sem toliko veren, da sem se začel zanimati za stvar. Na lice mesta nesem šel, ker imam v tacih zadevah velik delež nevernega Tomaža v sebi, pač pa sem poizvedaval in naposled našel moža, bivšega v čude8iiem go^du. Ni mi vedel mnogo pripovedovati, a kar mi je povedal, bilo mi je dovolj. Goba je res na drevesu, a o Materi božji ni duha ne sluha. Pač pa se je mej drevjem kaj gibčno sukal nepoznat mož, ki je v neko pušico pobirul radovoljne doneske. Čemu so bile namenjene darovane vsote, tega moj poročevalec ni čul, pravil mi je pa, da je zvečer v bližnji krčmi videl moža, ki je bil pobira-telju darov tako podoben kakor jajce jajcu, kako je moški za vino dajal in pil! — pil! — kakor da ima res gobo v želodci. No Pliskavica z vso svojo slavo je že davno zatonila, meuim da se rečeni bukovi gobi tudi ne bode bolje godilo. Ko se bode občiuBtvo prepričalo, da je je kak samopridnež hotel „opetnajstiti", to je, kakor se govori v Dravinjski dolini, speljati na led, bode hitro konec vsemu humbugu. Prepričauje, dobra informacija je sploh v vsa kem vprašanji glavna stvar. Nekje vršila se je nedavno jako živa razprava; so li slike v nekem „zna- Priloga »Slovenskemu Narodu" st 143 23. junija 1888. sinije zavisna dežela. Melinik se že davno prizadeva, da bi postal samostojen vladar in se je zate gadel bratil z Italijani. Ker je sedaj v Abesiniji glad in notranje zmešnjave, misi, da je najugodnejši čas, da 8e otrese abesinsko vrhovno gospodstvo. Dopisi. Iz Apač na Koroškem 20. junija. [Izv. dop.] Dne 17. t. m. je imela naša podružnica sv. Cirila in Metoda občni zbor. Z nekako radostjo čita vsak rodoljub po časopisih razna vabila Cirilo-Me-todskih podružnic, katere so Be v zadnjem času začele množiti se tako lepo na Koroškem. Saj se pa tudi iz tega vidi, kako lepo napreduje zavednost in društveno življenje v raznih, celo v malih krajih. Občni zbor naše podružnice se je vrlo dobro obnesel. Dasi vreme ni bilo vabljivo, vender so bili veliki prostori Božiče ve hiše zgoraj in spodaj prenapolnjeni, celo od zunaj so ljudje stali. Ob treh popoludue pripeljal se je g. Ivan Hribar iz Ljubljane k temu zboru, v spremstvu g. Hočevarja in gosp. kanonika Sirnika iz Velikovca. Vsi gostje so bili prisrčno pozdravljeni po odboru in prijaznem gosp. župniku. Potem se prične zborovanje. Vrli načelnik g. Božič je vse zbrane družbenike in od daleč došle goste lepo pozdravil. Potem prosi gosp. Hribarja, da razloži navzočuim pomen družbe itd. Gosp. Hribar je v jako lepem in zanimivem govoru skoro jedno uro razlagal pomen, potrebo in važnost ta družbe. Mej govorom došel je tudi g. kumeudator Service lj iz Re berce in bil z burnimi „živijo!" pozdravljen. Ko je govornik svoj lep govor končal, videli smo vse občinstvo do solz ginjeno od veselja. Potem se je vršila volitev odbora. Vsi dosedanji opravitelji bili so z velikim naudušenjem in občnim priznanjem zopet voljeni in sicer gospodje: Anton Božič, predsednik; Anton Buti, tajnik; Josip Stečnik, blagajnik. Namestniki: Josip Luznik, Peter Pečar, Šimen Lakovnik. Iz poročila tajnikovega povzamemo, da je imela podružnica takoj od začetka 80 letnih udov. Če pomislimo, da je ta okraj majhen in tukajšnje ljudstvo ne posebno imovito, je torej začetek jako povoljen, upisalo paj so je ta dan zopet obilo novih udov. Gospod komendator Šervicelj nam je obilo zanimivega in poučnega povedal, podarjal važnost podružnice in potrebo, da delajo duhovniki za take podružnice, da se tako zapreči postopanje naših nasprotnikov. Tako odločnih rodoljubov nam je res potreba na Koroškem. Zato kličem: Živel vrli gosp. Šervicelj! Mej posamičnimi govori so domači pevci in pevke pod vodstvom Jak. Vovka prav izvrstno peli, in smo se prav čudili, ko so nam cesarsko pesen tako mojsterski ubrali. Umevno je, da, kjer se goji narodno petje tako kakor pri Vovku, kjer vsa družina poje, ondu je naravno, da taki srečni kraji ostanejo narodno bolj probujeni. Umevno je, da se je tudi pevcem nazdravljalo. Gosp. kanonik Sirnik je napil vrlemu odboru, gosp. Hribar je tudi izdatno pripomogel k zabavi. Vršilo menji" pokojnega Wolfa delo. Govorilo se je „prou in .contra". Mei drugim je jeden govornikov trdil, da napominane slike nemajo niti najmanjše umetniške vrednosti. To je tudi istina. Kakor sem poizvedel iz najboljšega vira, ni se dotaknil omenjenih slik nikdar VVolfov izvrstni kist, marveč „na-plankal jih je znani Goetzl iz Kranja, ki je navadno slikal končnice za čebelne panjeve po štiri groše starega denarja. S tem je povedano merilo, kako treba ocenjevati rečene znamenjske slike. H koncu še nekaj. Kakor znano je deželni šolski svet kranjski bil ukrenil, da se ima nemščina na ljudskih šolah poučevati počenši s tretjim letom. Pozneje skrčil se je ta ukrep tako, da se ima nemščina s tretjim šolskim letom poučevati le ondu, kjer je bila upeljana že poprej. Neka gorenjska občina odklonila je zbog tega nemščino in s to odklonitvijo tudi prodrla, kakor je naravno. V Šiški pa je gospod nadzornik za potrebno spoznal, da Be nemščina že v tretjem letu poučuje, akoravno je ondu doslej ni bilo. Ker doslej proti tej nad-zornikovej odredbi še nihče ugovarjal ni, sklepam, da Šišenci tega ne vedo, ali pa da se jim nemščina zares potrebna zdi. Katera je prava, poizvem morebiti do prihodnjega tedna. Dotlej pa: Na svidenje f ' S. se je še mnogo napitnic in naudušeno je bilo vse občinstvo. Konečno Be je še jako ljubeznivo gosp. župnik vsem zahvalil na tako mnogoštevilnem obisku, posebno g. Hribarju, ki se je na prošnjo odbora iz bele Ljubljane k nam pripeljal. Sklepajoč zagotavljamo, da nam bode ta narodni praznik vedno v spominu ostal. Domače stvari. — (Presvetli cesar) podaril je Šolski občini pri sv. Andreji v Ptujskem okraji za zgradbo šole 200 gld. — (Osobna vest.) Nadzornik strokovnih šol, dvorni svetnik Exner in sekcijski svetnik dr. Lin d pripeljala sta se včeraj v Ljubljano, da se dogovorita in pogodita o novi strokovni šoli za lesno obrt, ki se ima otvoriti že septembra meseca, ako mesto dotlej priredi potrebne prostore. — (Veliki koncert) bode priredila, kakor smo že omenili, „Glas bena Matica" dne 8. julija t. 1. v redutnej dvorani. Snuje se ta koncert z največim zanimanjem in po najboljših močeh. Odbor si je postavil nalogo, da naj glasbeni naš zavod zbere svoje in domače slovenske sile v koncert, ki bode veselo predramil počivajočo letno sezono mesta, pričal pa tudi o naših uspehih na tem polji. Ta lepa in pomenljiva naloga bode tudi lepo in cestno spolnjena, kakor se kaže. Naši umetniki na Dunaji bodo se nam tega dne predstavili na domačem odru, ta beseda je dana in to je dovolj. Aranžerji koncerta pa imajo tudi srečo z domačimi pevskimi močmi. V tropah se ti hiti k pevskim vajam v šolo na Cojzovem grabnu, veliko nad sto bilo je jih še vsako vajo, star pevski veteran stoji poleg mladega gojenca „Glasbene Matice", zbor dejali bi, poleg zbora. Mogočno, kakor pri prihodnjem koncertu, se »Kdo je mar?" še ni pel in razlegal. Paše je čas da se pristopi, kdor je dosedaj mudil. VeBelje bode vsakemu pevcu, sodelovati mej tolikimi pevci in pripomoči tako nenavadnemu koncertu. Prihodnja pevska vaja je v ponedeljek zvečer, točno ob 8. uri in lepo bi bilo, da pritegnejo k zboru tudi tisti, katerih dosedaj ni bilo. Občinstvo naše pa znova opozarjamo na te priprave in resne potrude „Glasbene Matice", opozarjamo na srečno in pp menljivo gibanje tega našega glasbenega zavoda. Program koncertov priobči se v kratkem, sedaj naj se zanimajo zanj pred vsem gospodje pevci in to Čedalje v večem številu. — (Društvo tiskarjev, kamenopi-scev in kame not iskar j ev na Kranjskem) razpošilja vabil a k proslavi petdesetletnice gospoda Antona Pleska, strojevodje v „Narodni Tiskarni", dvajsetletnice ustanovljenja tiskarskega društva in obletnice pra-mojstra Gutenberga, katera se vrši v 1. dan julija t. 1. Vspored: I. Ob 11. uri dopoludne: Po zdravljenje slavljenca v društveni dvorani (knežji dvorec, I. nadstropje) in izročitev častnega darila. Ob 1. uri opoludne: Banket v restavraciji gospoda Ferlinca „Pri Zvezdi"; pri obedu svira godba c. kr. pešpolka baron Kuhn štev. 17. Ustopnice k banketu za osobo po gld 1.50 dobivajo so v Narodni Tiskarni ali v knjigarni pl. Kleinmaverja & Damberga do četrtka 28. dne t. m. II. Ob 4. uri popoludne: Slavnostni koncert na Koslerjevem vrtu pod Gekinovim gradom 1. .Koračnica". 2. Mtlller: Ouvertura k operi .Ferdinand Raimund". 3. Kume-necker: »Gutenbergova himna", zbor. 4. StrauBs: »Srečna deca", valjček. 5. Panica: Ballabile della Seduzione nell Balio; „Faust". 6, Steguar: »Slavec in pevec", zbor. 7. Ziehrer: „Šegavo", polka francoska. 8. Doppler: Obrekovalni prizor iz opere „ Me-lusine". 9. Foerster: „Njoj"; čveterospev; pojo gospodje: Pavšek, Jeršek, Bajec in Vidmar. 10. Hermann: „Moje mežikanje", polka mazurka. 11. Bayer rJPotpourri iz baleta : .Dunajski valjček". 12. Vilhar: „Naša zvezda", zbor s samospevom; tenor poje g. Ivan Meden. 13. Zaje: Ouvertura k opereti: »Čarovnica iz BoisBi". 14. Strauas: „ Vetrenjaki" valček. 15. Janušovsky : „Domoljubje", zbor. 16. Oberthttr: „Molitev nune". 17. Floss-mann: »Par force", galopp. Pevske točke izvršuje iz osobite prijaznosti si. pevsko društvo „Slavec", godbene pa vsa v oj aška godba c. k. pešp olka baron Kuhn štev. 17 pod osobnim vodstvom svojega kapelnika gospoda J. Nemrave. lil. Kegljanje za dobitke (na Koslerjevem vrtu). Zi-četek ob 9. uri dopoludne, zaključek in razdelitev dobitkov ob 9. uri zvečer. I dobitek: C. kr. cekin. II. dobitek: Trije sreberni goldinarji. III. dobitek: Dva sreberna goldinarja. IV. dobitek: Srebern goldinar. V. Šaljivi dobitek. Serija treh lučajev stane 10 kr. Ustop za osobo 30 kr. Čisti dohodek slav-nosti namenjen je društveni blagajnici za udove in sirotke. Preplačila vsprejemljo se hvaležno. Bode 11 vreme neugodno, odloži se popoludanska slavnost, in oznani se na plakatih, kedaj se ima vršiti. — (Na Zidanem mostu) prijeli so te dni in izročili sodišču v Laškem trgu elegantno opravljenega mladega moža, ki je v Gradci in drugod pod imenom »grof Hauguitz" ali pa „grof Konig-segg" ljudi sleparil. — (Iz letnega poročila banke »Slavi j e "), došlega nam ravnokar v roke, posnemamo, da je zanjo bilo ugodno tudi leto 1887., ki sploh ni bilo srečno za zavarovalnice. V vseh zavarovalnih oddelkih viden je izdaten napredek in je posebno naglasiti, da se fondi bankini — ki iznašajo čez šest in pol milijonov goldinarjev — v primeri z letom 1886. niso znižali, dasi se je več ko pol milijona goldinarjev izplačalo članom vzajemnih po-devanjskih društev. Za požarne škode izplačalo se je vlani 495 554 gld.; v vseh devetnajstih letih bankinega obstoja pa 15,115.340 gld. 82 kr. Ča-stitamo na tem uspehu 1 — (Mesto notarja v Kranjski gori) je razpisano. Prošnje do 21. julija t. I. — (Razpisana) je služba 2. in 4. učitelja na čveterorazrednici v Cerknici. Plača 500, oziroma 400 gld. Prošnje do 20. julija t. 1. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Serajevo 22. junija. Cesarjevič Rudolf dospel je danes opoluđne v Stolac in bil naudušeno vsprejet. Budimpešta 22. junija. Ogerske delegacije združeni odseki vsprejeli so po tri ure trajajoči debati jednoglasno 47milijonski kredit. Inomost 22. junija. Državni poslanec o. Josip Greuter danes opoludne umrl. (Greuter je bil porojen dne 4. oktobra 1817 v Tarenzu na Tirolskem. Leta 1861 bil je voljen r deželni, 1864 1. V državni zbor, kjer se je odlikoval s svojimi duhovitimi in izredno dovtip-nimi govori, konservativna stranka izgubi v njem jako odlično silo, parlamentarna večina pa izvrstnega s obori ka. Blag. mu spomin! Uredn.) Javna zahvala. Opravilni odbor podpiralne zaloge slovenskih vseučiliščnikov v Gradci izreka za sledeče darove, ki so se vnovič omenjemu zavodu darovali, svojo najtoplejšo zahvalo: Hranilno in posojilno društvo na Ptuji" je blagovolilo podariti 25 gld.; „Slovan-ska čitalnica v Gradci" 20 gld. 3 nov.; gospod dr. Fran Celeatin, gimn. prut. in docent na univerzi v Zagrebu, 5 gld. in gospod Andrej Komel pl. Soče-branski; major v pok. v Gradci, 3 gld. V Gradci, dne 21. junija 1888. Dr. Gregar Krek, c. kr. vseuč. prof, 1. r., predsednik, dr. Janke Bizjak, cand. prof. 1. r., tajnik. Poslano. C. kr. priv. zavarovalna družba „RIUNI0NE ADRIATICA Dl SICURTA" tt Tretu. (Jadransko zavarovalno društvo v Trstu) Dne 30. maja t. 1. bil je občni zbor tega zavarovalnega dru&tva v Trstu in predložili so bo računski sklepi in dotično računsko poročilo o delovanji dru&tva. Iz istega posnamemo sledeče važnejše stvari: L Zavarovanje na življenje. Leta 1887 sklenena zavarovanja znašala so goldinarjev 9,667.496*— kapitala in gld. 83.087-—■ rente. Stanje zavarovanja proračunilo se je koncem leta na gld. 46,665.060'— kapitala iu gld. 120-808-— rente, kaže tedaj dorastek od gld. 3,760.386'— kapitala in gld. 28.717 rente Dohodki premij znašali so gld. 2,082.281'— in so večji za gld. 326.274*— od istih lanskega leta. Za zavarovanje na smrt in na gotovi Čas življenja izplačalo se je gld. 831*816*— in prihranilo se je razen tega netto gld. 223*206. ReBerva premij znafia gld. 9,043.103*— in kaže proti lanskemu letu povišanje za gld. 887.887*—. Dobiček pri zavarovanji na življenje je po odbitku istih, kateri so na posebni dobiček zavarovani, goldinarjev 101.326-46. II. Elementarno (zoper ogenj, promet ln tooo) zavarovanje. Pri zavarovalni kupčiji proti ognju kaže I. 1887 zaradi mnogih in velikih požarov le zgnha, dočim je pa zavarovanje zoper točo doneslo skromni dobiček. Dohodki premij za elementarno zavarovanje znafiali so gld. 8,016.810*—, za protizavarovanja pa se je izplačalo gld. 8,280.639'—. Škode, ki so se izplačale, veljale so gld. 5,939.822*—, od katerih spada gld. 2,824.106'— na protizavarovalna društva. Razen tega je bilo treba za škode, katere fio neso določene, prihraniti netto gld. 211.296-—. ReBerva premij za 'svoj račun znaša gld. 1,477.012*— za zavarovanje proti ognju, gld. 10.819'—, za prometno zavarovanje in speci jalna rezerva za zavarovanje proti toči znesek gld. 450 OO0—, kateri je nespremenjen ostal. Portetenille {-usnih premij povišal se je za goldinarjev lH,»'i)6\Sl.V - . Od dr n Stfa izplačane svote, kar o b s t oj i družba, zueso 141 milijonu* noliliiiurjev. Skupna bilanca konca se z dobitkom goldinarjev •-•9:!,391.08 —. od katerih se odteguojo po doneskih v pra-v L L i 11 določenih, 5e daljnih gld tO 000*—, kateri so so vsled petdesetletnice društvenega obstanka poklonili hranilnemu in podpiralnernu društvu društvenih uradnikov, dalje pa se sklenilo izplačati dividendo gld. 52*— na vsako delnico Društvo ima v posesti koncem decembra 1887 (razveo akcijskega kapitala štirih mil'onov goldinarjev v tfoto-v.ni uplačnne fa gld. 1,600.000) ! * rezerve blizu do 11 /t milijonov goldinarjev in sicer: gld. 8,0!'3.163-— netto re-zeiva premij za zavarovanje na življenje, gld 1,477 ol.'l-netto premijne rezerve za zavarovanje proti ognju, goldinarjev 10.829*— netto premijno rezervo za promet, goldinarjev 460.000.— posebna rezerva za zavarovanje proti toči, gld. 70.863'— rezerva za menja* je kurznih vrednostih (kateri so se vsled nizkih kurzov dne Sli decembra na ta znesek ponižali, mej tom časom pa zopet narastli okroglo za gld. 120.000-—) Dobiček specialne rezervo za zavarovanje na življenje znaša gld. 260.000.— ', občni rezervni dobiček znaša gld. 1,063 378 —. V vodstvo je bil zopet izvoljen gospod baron M ar c o Morpurgo, predsednik avstrijsko-ogerskega [doyd-a, in isto tako bila sta izvoljena gospoda Jurij Afenduli in grof Alberti di Poja za pregledovalca računov. t.liiMii /ustiip tlrtlMtVH x» Kiuiijslio i ti t ii : .T. runi) v n. trgovec in IiInhI poraetirtnlk 11» < esnrjit .!(>/( ta d v Ii|ubljmil. « **toJi (331 — 143) za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15 M.r--- --—r-i+iPr----r T \i j g i : 22. junija: Pri Slonu i Kronbergt r, Sehneidcr, Kari Seib z lMiuaj-t. — Anton VVernig iz Divače. — L. L'tman iz Norim-berga. — Dr. lludoventik iz Radovljice. — Mux Oehui iz Gradcu. Pri MmIIcI: Hibsch, Krni, Toifel, Ochs Eiuanuel, Dr. Kari Llnd, Kxner, Lchuiati i Dunaja. — I.udvig Hoft-man iz Velike Kanile — Lange it Trsta. — Hitt pl, Pre« sche: n-He'den teld iz Tr tu. — - Anton Kuglcr iz Gradca. — Maccratu iz Trsta. Pri i»% stri {»Iteni cesarji: l'r PerSI iz Krn nju. — Peter Schonborgor iTrgana Koroškem. - - Marija Uibnik I Keke. Pri Južnem koloclvoru: Leopold PoiH U Celovca. — llajspaver i» Građen. — Kari Stcmberg z Dunaju. Umrli so v IJ ubijani: 21. junija: J.ine/ Skubic, dobi- čev sin, I leta Stivliško ulice št. 14, za jetiko. — Alojz Cerne, urnrjev sin, fi min., Vodnikovo ulice 6t 4, za jetiko. 22. junija: Jera Avšič, perica, 06. let, Poljanska cesta št. 19, za jetiko. V de žel ne j bolnici: 21. ju lija: Fran No*, ak, delavec, ."5 let, za Vodouiub. — Marija Keber, gostija 00 let za oslabijonjem moči. Mefeoro logično poročijo. 9 o Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v; mm 31 '5 i 7. zjutraj 2. po pol. U. zvečer 736-8 m/ 20 2° C i:\6onm. j 256*0 737 0pirti. ! 19(1° 0 l si. svss.i jas. hI. jz. , d. JHH. si. vab. obl. 1 O 00 mm 1 i Siuduja tciuperaiur.i *2L*8', za 3*0" nad nonnaloiii ID'tn.ria.jslsa, borza dne 23 junija t. I. (Izvirno telegrančno poročilo.) gld včeraj 7«i <>f* 81 35 1 U — !>r» r>r» 872 — 297 — Papirna renta .... Srebrna renta .... Zlata renta . . . . . 6" marčna renta . . . Akcije narodne banke. . Kreditne akcije .... London........„ 126*10 Napol........., »"»9 C. kr. cekini....... 5 92 Nemfike marke....., HI-821/, 4%, državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke it I. 1 w'!4 .00 H Ogerska zlata renta 4°/a . . ... Ogerska papirna renta >>"/u 5*7„ Štajerske zemljišč, odvez Dunavu rog. srečke f>°/0 . Zemlj. obć. aVBtr. 47i°/o zlati zast. listi Prior, oblig. Elizabetinc zapad, železnice Prior, oblig Ferdinandove sev. žel .znice Kreditne srečke...... gld Radolfove srečke..... 0 ., Akcije iinglo-avslr. banke . . 120 ,, Trammway-druftt. velj. 17o gld. a v. - gld Obli! |O0 gld. 134 -Id tMti „ 101 ,, 8 „ lOf) ! 120 „ 128 „ 99 ; "■2 „ 21 „ Hi „ 283 ., danes HO I i.'t ii-55 I 11*70 »016 864'— 29!t Bi I2ft-flfi 9 06 Vi f. 92 «51*77' , — kr. •} " i» BO 10 „ 30 Iv r»o H0 '' 8A f»0 Poslano. 10 23) Praktikant, slovenskega in nemškega jeziku zm< žen, ■/. lepo pisavo, se takoj vsprejme. Ponudbe poti „l*r«ktilitnit,*' vsprej'ina upravništvo .Slo« enakega Naroda". '.436 — 2) Trgovsk pomočnik -.0 let stHC, izurjen v trgovini Špccerijuki-ga in iniitiuluktiu'-nega blaga, hi rad takoj v meseci avgustu svojo mesto pr.menil, najraje kam na gorenjako stran. — Ponudbo naj M pošiljajo upravniBtvii n8lov. Naroda". (431—2) GLAVNO SKLADIŠTE • V ;•. • _______--- llV* ' _ .....-—----nnlfisMJR fužne —-- KISELINE poznate kas naji;otje okrepljujuće pfde, I kas izkuian llak proti tra|nora kailjn plućevino ! lehiiloa brdrtstl grf-.ljnna I prptl niFiiirnbn ka? ni, !IL\HK MATT0\IJ \ ^ Karlovi vari i VVidn. _________i otenje prebavlienja ■ a\. v lekarnah. (686f-9) rtv4 -vfTT^p« ^nr^sp a -priirv b *^nr>* cvfi^qi i SIMONA GREGORČIČA, i a ii. zvezek. — Založil Josip Gorup. g % Dobivajo so samo pri meni. Drogirano po 1 «1-1., ^\ Si s pešto f> kr. več; elegantno vezane po 1 uhl. «o Kr.. rs \ s p. što 5 kr. več. 43i>—1) J FRAN DEŽMAN, | knjigovez v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 6. J t i:»ieliie ;lf)2—32 * j Kolie i m zobovja \ J ustavlja broz vHitkfh boleč:n ter oprnvlja iilomliu- J ^ *tHii|a in vhc .*.<»;»!»»' o^n-r-telje ^ X zobozdravnik A/Paichel, ! * bolttf HrHi v ROhlfiitrjevr hiši, i. nad * ♦ t:4>M** IV: Ludovik VVielich, ali l\au liosur. gostilničar pri . P»a\ arskein dvoruu v l.jnli-I i i« it i. I*. Jal* liiscli v- ItoeevjL Josip K|.raNS«'i* v liKfinoHi u. (!7.r»— 15) a 0g. šolskim prcMlstojnikoni g S in uči tel jeni g1 ^ (223—10 priporoča ^1 1 ANDREJA DRUSKOVIGA \ ffl trgovina z že.leznino io orofl;ein K V) vsa vrtnarska orodja, kakor ludi orodja -jjj za sadjarejo in obdelovanje sadnih dreves, in sicer: drevesna strgulj.i, škarje za go-^ senice, ročna lopatica, drevesna žaga, sadni trgač, drevesne škarje, cepilnik, J cepilnik za mladiče, cepilni nož, vrtnar- km J ski nož in drevesna ščetka. Orodja so vša [Jfj na U'|>o po p lesk an i leseni plod 61 rj^1 *H u r *• j e u a in po prav n i /. k i ceni. V SVICARIJI .hii i v n4HlelJo 9#.litntfn ******* VELIKI VOJAŠKI KONCERT. Začetek ob 5 uri. Ustopnina 20 kr. Otroci prosti. (441) A. Jk ^k «Ai Jk A.-Jk *Jk, ^W Jk Jk Jk. ik JL Jk. A\ F. P. VIDiC & COMP. vi A \ i Jl pr;por«k!ita p. n. občinstvu za salone. I.livarne, t;ostiUr, privatnu Mtanovuujii i. t. d. ilončene peči ^ po Jnko iiinki eenl ter lr. nuj hol |§egft l>la«n ^ izdelane. (440—1) 4 Zaloga: v Slonovih ulicah .št. 0. r-«j-KT-------ič3'*4-r> 1 J. Purgleitner-ja lekarna ----V Hm l"Il,«floi. " Štajerski zel tiski sok, 1 8fh'k'u"i1?a 8.8.kr «' «' 1 proti kašlju, niipa- \o.sti, \r,it.iiui i.-, prrtiiim boleznim in sejo v štiridesetih letih pokazal dobrega. Afmehl sirup, l* mfo«ommufofogm apna 1 1 ' n!,i|siln -ta boltdinjoce ua plucih in v prsih (okrcpčdo kostij za slabe otroke) I Hteklenicn 1 k1«I. Dr. Wuclite zel.jisko mazilo, fcj3jJ**,*S" 1 mala steklenica oO kr., proti protinn in trganju po udih. Kii^lhofer-jeva mišična in živčna esenca, 1 Hteklenica 1 gld., proti bolezniiu vida, členkov in glave, omotici, šumenju po ušesih, holećituili v Vrifci, slabosti členkov, trganju i t. ii. V 'ii ti izdelki dobivajo se skoro v vseh lekar n»li monarhije ali se tudi lahko naroČijo pri i/d-Io-viitelji proti postnemu povzetju. (334 — i>) i -»^i—rn-fagr----^ ^ g>r--------r<=j ------r*-!'^ Marijaceljske kapljice za želodec, izvrstno uplivajoće pri vseh boleznih želodca. Ni'|'rek(>Hl|ivo |,rj ]n>m »11 (k;i n j i *Im-Ii dojedij, llMbem /ulnilci, tiniriU'i'i M Dl, liiiiieiijuiiji, KimIi-ih poilirnnil, koliki, /.i'lmlrovi'ii) k* ta rti, »ifa^i, akn «■» inirrjit |i<"m'k in |>ki no ter »o nabira provnč ■lena, i 11 Klittenici, i/ii im-ii in liljuvftiiji, «1;. vi.I.dI |i (i:« i/.vira lujlciluii i/, ilcliniču), kroi v liolodci, y.H|ilrni)ji ali /.:iti:iH;mji, |irroliloipuji žrli.ihvi /. jedjo uli pij.ičo, glliUn, liolns-iiili ua vrimiisi, nn jetrih 1»li lUttd BU; — IVm Hteklenici t. n.ivu.lili.iu, kuk<> ■■ lui.i, :tn kr., vol. Rtckiimici ee kr. lil i v 1111 .' .ilnjjn ima Inknr lirom«riši (Muraviko) m -i i oikuko t. l i lih rirril--—I »Ivo. N.iili Hi'Hlnvinii lnivoildim ho na navoiln, kitko rabiti, ki on iiiiiliMin VHukrj Btoklnniul. WJk Pristne v skoro vseh lekarnah. 1 NVAItll.O 1 Pri itn • Murijucoljsko kujiljicn »o ninoKukrat limiarnjiijii in iiiiHiirnmjo. » Itn sn |>rl*»tllO. mora \'aak:k utcklo-niiM i meti rtldei /uvitok uii|o vnrMl v«'lli> ziiiiiiiIki in x ■ in v ikIoiii. l.;lko raltili, ki na priilnim vtakej Htflklonici, opomniti jo, da mora biti navod tisk;ui v tiskurni II. i.iisi'l,-n v liro-iiii-risći. 1'riHtiHi imajo: V l.j n *> I j n nI : Inkar Oabr. 1'idoli, lokur Joi. Nvrol.od*. — \ ]>«iHto|ilit: Irk.n- Kr. Haco ircich. — % Nltu-lji l.ol.i: I oko r Kurol Kaliiani. - - V Itmlovljiei : Inkar Alttkiamlor Kol.lok — V ICimIi>IIo\"in : Inkar Dominik Rt/Boli, lekar II.tl;-m.uiii — V /iiiiiiiiiKii : Inkar J. Aloruik. — \ «'lunin 111 : lokur Jan lilaaiik. ( 73'J—*":t) c?" 'i fri ! 'ij'f^i ---- 'li^'*V'-i)i^'-':'v;^S- ,ia,l*>1' "kadi v ki V.-V'. 4'*'a;:;AJj''N I Marljacoljako kanljino t^^^^A f n i \^ * r ■ * ' -__'_■ i ul i ,i V. 11 11 unutrtvln* im vnd< G. PICCOLl-jn, lekarju „Pri angelju", — v Ljubljani. Moj sin je trpel akozi dve leti vsled gantral^ije,, slabega i»rebavanja in želodcu- ga krča, da ga ju ta bolezen \ sega slnijšul.-i in skoro uničila. Pri njem poskušal sem vsa sredstva, ki nam jih nata veda zadaje in tudi neseni pozabil najrazličnejših rudninskih voda. Toda zboljSek bil je le ta mulo trenutkov, Slednjič si domislim, poslužiti se Vaše zelo pohvaljene eseiiee iu /«■ oii«e in uspeli je bil tako nagel in sijajen, da jo moj »in, porabivši samo 6 steklenic, popolni in ozdravil. ('208—1) PH takem vspehu morem Vašo esenco le naj-gerkeje priporočati vsem trpečim vsled s'ulic prc~ liuve, zlut«- žile itd., ter Vas tudi pooblastim, dn to spričevalo moje hvaležnosti kot v resnici zasluženo pohvalo tiidi razglasite. V Tratu 1887. Dr. Leon Lovi. V steklencah po 15 kr. dobiva se v skoro vseh lekarnah na Majerskcm, Koroškem, v Trstu, na l*rimor-skeni, Tirolskem, v Istri in Dalmaciji. — V Ruilol-fOVOni sn dobiva v lekarni ILiz/.inli-jcicj. (208—IH) 1954 1913 Golobje žlahtnega čistega plemena. Itolmurji trotu arji), črni in črno-belo pisani, 1*1 leta stari, sparjeni. od | do a «1«!.. par mladičev po HO kr. Drugi tnje/.einski žlahtnoplc meni golobi raznili vrst, nsmieo crni Floreutiiici. — črni, belosrčni, angleški Krofci, — čini turški, — črni ali rudeci in modri Pnvčki 11 razšopirje >imi repi) itd. — Prodaja jih (430-2) J. Muller v Zagorji za Savo. Ne sme se zamenjati z momentnim. svetlim mazilom ali ličilom za usnje, katerega se tako boje. Neobhodno za vsacega za Bvetlenje usnja pri konjskoj upravi, vozovih, hišni opravi, čevljih itd. itd., je novoizmuljena po o. ki. avstrijskem in oger- ^ ' zavarovana proti skem ml niste rstvu ponarejanju svetla tinktura za usnje (tekoče svetlo mazilo), do sedaj najboljša, ker 0 steklenic. 3ME - E jeva zaloga v Ljubljani, mb-is (Wertheimova) večje obliki-, kupi se takoj. — Ponudbe na uprav ništvo -81o venskega Naroda". (4.'jc> -2 orno o se ponuja pri vspIi boleznih, zlasti onih, ki izvirajo iz sprblene krvi. nadalje pri MkiidL živčnih boleznih, ušesnih bolečinah, pltičnih in želodčnih boleznili, naduhi, slabosti, prntinit. trganji in pri vseh ženskih boleznih. Trakulja odpravi se v dveh urah z glavo vred, za kar se jamči. Metoda, ki je hitra in sigurna, pospešuje se z odličnim in sku.šeniin sredstvom Ob* širna poročila pošljejo naj se z naslovom- (846 f>) „^l37-g-Iea,-Offxici*n.'-'* BreBla*u. XX. Dekle,1 v starosti lfi —17 let, ki zna nekoliko šivati, je poštenega in lepega vedenja in zna tudi nemški, Vftprejiiicni i uit o j v prodajalnico. H. BRANCHETTA Pod Trančo It. 1. ;»;*co:o:ccc*>^o:o:o:«xo:o:co^ *' Gostilna ..Pri Dalmatinci" v Šiški, gj P. u. slav. občinstvu uljudno naznanjam, da točim i/.o>iiif Naznanilo. Tina lastnega pridelka, bizeljca, gospoda l\uli<- Tav-••a rja, proda se večja množina v kakeršnih koli količinah, po hektolitru iu več, po 18, 20, 22 gld. hektoliter, uštevši užitnino, v kleti na Dunajski cesti poprej „Hotel Europa." Kateri ga žele kupiti, ^oglase naj se pri F. s« luni i in. trgovci v Spitalskih ulicah v Ljubljani. (421—2, Tudi se toči vino na drobno po 28 kr. liter v restavraciji „Hotel Europa.41 J. & S. KESSLER v BRNU, Ferdinandove ulice št. « sn.. pošiljata proti poštnemu povzetju: (180—IG) Pravym pokladern pro nest'ustne obeti sebeprznenl 'unaniej a tajnych prost opasnosti jest vytečuć dllo: ■>ra ltetan-a ebeochrana. Ceske vydani po 801''"1 vydanf, tičmeckem. S 27 vvobrazenhni. Cena 2 zl. r. m. Ćti je každv, kdo trpi strasnvini n&sledkv teto nepravosti, upfimna po-naućeni jelto zachranuji co rok na ti sic e nemo c n v h od u e o d v r a t. n e smrti. Lze je dostati u nakludutelske tirmy „ Veri a g s- Magazin It. F. ■li*-roy v Lipsku (Saško), Neumurkt 34", jakož i v knždeiu knihkupectvf. (397—4) S C. kr. priv. tovarna za t portlandski in hidravlični cement ALOJZIJA PRASCHMER-ja 11'slanuvljt'iia la 185 v Kamniku na Kranjskem. I i stanovima Ida m Glavna zaloga v Ljubljani pri g. F. P. VIDIC-u & Gomp., Slonove -a lice št. 3_ Priporoča p. n. gg. stavbenim mojstrom, arhitektom, stavlienim podjetnikom itd. svoj tli-a-vli-čui cement (roman cement) in -por LljiiKlMlii domon t, po kaknvosti vedno izvrsten in jednakonieren, ter juiaiči za večjo trdnost, kakor jo predpisana v pravilih društva avstrijskih inženerjev in arhitektov. — Ta cementa sta tudi zaradi tega posebne koristi p. n. naročnikom, ker sta svojstveno mnogo lažja, nego izdelki večino ostalih cementnih tovarn, zaradi česar je /a jednako množino cementnega sidovja ali morra treba veliko manj tega cementa gdedć teže. — Tudi priporočamo lepe in zelo trajne mozajiške plošče, brušene in Ukane, v najraznovrstnejših obrazcih, in iednobojnate plošče od |*nrtlnnclskegu cementa, črne, rudeče, miravnobarvene Itd. za polaganje tlaka v cerkvah, po prehodih, vežah, na verandah, po hodnikih, v hlevih itd., klajna korita, okraske in sobe, cementne cevi itd. (354—G) Blagovoljna naročila se najnatančneje in najtooneje izvršujejo ter jih vsprejeina «luvuu zaloga v i jiiMjun- pri g. f. v. VIDICU A* Oomp., Slonove ulice *t. «. H) S POVABILO • OBOITEMIT družbenikov I. Ljubljanskega bolnišno - podpornega in oskrbovalnega društva, kateri bode v nedeljo dne 24. junija 1883 ob 11. url dopoludne v velikej iiii'Ntnt'j dvorani. Dnevni red: 1. Nagovor društvenega vodje. a 3. Volitev odbornikov. 2. Računsko poročilo za leto 1887. y 4. Razni nasveti. (442) VodsvO. SBIHKA domaČih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. S poljudnim opisom človeškega telesa. Izdal in založil Dragotin Hribar. Odobril br. Edvard Benedičič, nadzdravnlk usmiljenih bratov v St. Vidu na Koroškem. Ta slovenskemu narodu zelo koristna knjižica dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani, Gospodske ulice st. 12. — Stane 40 kr., po posti 45 kr. ar ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Javna zahvala. Moj pokojni mož g. dr. Julij vitez Gspan, c. kr. notar na Krškem, se je pred tnalo časom pri „^."VSTRUI", vzajemni zavarovalnici na življenje na Dunnji, po njenem glavnem zastopniku g. Igu. VaWkiitliiei«>-u v ljnl»l|aiii za znatno svoto «leset tiso«- g;<»l Fabrika je za vso avst^o-ogornko državo lastnica KoiiNtuuNkegii U\ patenta za izdelovati*,jo zarezanih strešnikov, potem vseh patentov fh za izUeluvanje Neliniidlieiuijevili zarezanih strešnikov, kakor tudi Isl l*aNsavant-patenta. rVj1 Proti posiiemitleeiii in ponarejalvein st; bode po smisla patentnega |JJ zakona iiu|o*lreje kazenski postoptilo. r>c Fabrika izdeluje tudi najboljše vrste [bi iTj zidarsko opeko, žlebake, steklene zarezane stres- yj rj] nike in strešna okna. ftf ^ Glavno zastopstvo in zalogo za Kranjsko, Reko, Trst, Go- u< jUJ rioo, kakor tudi za vso Primorsko, Istro, Goriško in l>al rji macijo imata t>¥"^xn, frizer. -=-=-»HH^«^-*-- Podpisani si usojrt svojim ^astit.tui naročnikom in p. n. občinstvu s tem naznanjati, da je kupil frizerijo in brivnico na Kongresnem trgu št. 7 od gospoda Josipa Obrezo in jo 11. junija prevzel ter zagotavlja p. P. občinstvo solidno in pizno postrežbo. Za jako mnogobrojni obisk prosi z velespoštovanjem (426—;j) frizer. Za čas stavbe priporooa ANDREJA DRUSKOVICA Mestni trg št. 10 trgovina z železnino Mestni trg št. 10 v velikem izhorti in po zelo nizki ceni okove za oknu in vrata, štorje za štokodoranje, drat in cveke, sauiokolnice, vezi za zidovje, trnverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Porthmd in Uoiuan cement, sklejni papir (I)ach-pappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena št