http://www.mandrao.si, urednistvo@mandrac.si	t6d fl j K
ČETRTEK, 12.JULIJ 2012 / ŠTEVILKA 967, LETO XVIII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR
967
<17896 121144067 1
Adrija H
NALOŽBENO SREBRO
vvvvvv.adriia-ag com
e: adri)aag@ginail com	m: 040 639 385
(3 sinnobil
ihko	Pnv/cal nolzol lomono
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure
_____usrtu» prodajalec
Rasvajdifio po domače
RESTAVRACIJA Baneralzola

05/ 64141 05 030 239 790
Radovednost je človeška čednost
Tri uradnice stare pred hišo so stale, se resno držale in žrtev čakale. Prva bi, da je bogat, druga bi, da je bolj mlad, tretja bi, samo da ni njen mož. Franci Blaškovič je nekaj podobnega prepeval o treh noni-cah, ki so čakale turiste, naša zgodba je bolj aktualna a manj zabavna.
Važna je pesem
Je v soboto v Portorožu Hrovatinov Enzo na hitro opravil s hudo konkurenco. Napadale so ženske s petkami in stasom, napadali so moški, z mladostjo in glasom. Pa radijski uredniki, in s telefoni še televizija, pa gledalci v dvorani in strokovna komisija.
Na koncu pa se ve, je pomembna melodija. Če je dobra bo ostala, če pa ni bo hitro via.
(Mef) Morda sploh niso bile stare in morda sploh niso pred hišo stale ampak so sedele v eni od izolskih kavarn, ali pa v katerikoli kavarni kateregakoli malega slovenskega mesta, in se pogovarjale.
Zakaj pa ne, saj je vendar poletje in je čas dopustov in smo vsi bolj sproščeni in tako je beseda dala besedo, ko je mimo prišel lokalni podjetnik. Pravzaprav se je pripeljal v svojem športnem kabrioletu, ki ga je kupil iz druge roke na policijski dražbi. Pogledal je proti trem ženskam, ki so sedele za mizico ob robu kavarniškega vrta in sproščeno pokimal pa še malo potrobil zraven. Pač, lepa navada malega mesta.
“Tip kupuje avtomobile, pri nas pa ima že pet mesecev blokiran svoj osebni račun in račun podjetja” je zašepetala prva in dodala “sicer pa je to itak javna skrivnost, ki jo poznajo vsi, ki imajo opravka z njegovim podjetjem.”
“Da ne govorim o hiši, ki mu jo bomo prodali na licitaciji, ker ni poravnal sodnih stroškov potem ko se je deset let pravdal, ker je šel 10 centimetrov čez dovoljene gabarite” je dodala druga in potiho še povedala, da ima pravzaprav srečo sodnika, ki mu ni nabil še kazni zaradi odnosa do sodišča. “Ko bi vedele, kaj vse sem morala spraviti v zapisnik med eno od razprav” je še dodala.
“Nič čudnega, da ga pobira" je pripomnila tretja. “Z vsemi temi problemi je čir na želodcu še najmanj, kar ga je lahko doletelo. Že itak ima slabo srce in sladkorno: Kaj mu pomaga liposukcija, če ima tako zdravstveno sliko.”
“Ste ga videle, kako se frajeriše naokoli, jaz pa moram urejati dokumente za njegove delavce iz Moldavije” se je slišalo od vrat restavracije.
“Daj, pridi, boš kaj zanimivega povedala” so ji zaklicale v pozdrav in pomahale natakarju, naj vendar pride kaj naokoli. “Tudi gospa pri sosednji mizi bi rada naročila”. “Res je” je rekla Nataša Pirc Musar, ki se je ravno odpravljala proč.
MANDRAC ZE 5 LET NE POZNA PODRAŽITEV
Za 29 Eur postanite naš naročnik in izkoristite številne I | ti . .	7	""	ugodnosti, od IZOkartice do brezplačnih storitev.
|mn|	KOI t IX Zavrtite 040 211 434/05 M 00 010 ali pišite na tajnistvo@mandrac.si
Konec tropske vročine?
Po skoraj dveh tednih tropske vročine bo danes pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, ki bodo proti večeru ponehale. Nekoliko se bo ohladilo. V petek je majhna možnost padavin, v soboto bo spet malo zadišalo po dežju, od ponedeljka naprej pa bo spet po starem. Na Rižanskem vodovodu si bodo malo oddahnili, kmetje pa tudi, saj so vodne rezerve sila skromne, zemlja pa pogreša malo mokrote. Temperature bodo vse dni tam do 30 stopinj Celzija, vendar ne bo tako vroče kot je bilo te dni.
Stran za ogrevanje
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsakih 14 dni za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva.
Opera Metropunidiid
piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki)
PRVENSTVO JE KONČANO
Nogomet je nekaj več od navadnega športa in je povezan z močjo, denarjem, slavo, vsaj nekaterih, tudi vojne so se začenjale zaradi izgubljene tekme, ali nevarnosti, da bi se tekma izgubila. Nogomet ali fuzbal, fudbal, je bil samo ventil, skozi katerega je eruptirala agresija. Junija 1969 sta Honduras in San Salvador igrala tri nogometne tekme. Prvo je v honduraški prestolnici Tegucigalpa dobil Honduras, drugo, povratno pa Salvador v San Sanvadorju, svoji prestolnici. Že to je dokaz, da je nogomet nad, če ne celo zunaj športa - tekme se morajo igrati po prestolnicah, ne po kakih vukojebinah. Ko so se po koncu druge tekme Hondurčani vračali domov, so jih salvadorci obmetavali s kamenjem.S alvadorski predsednik Fidel Sanchez Fernandez je obsodil nasilje in za njega obtožil, koga drugega kot - komuniste in subverzivne elemente. Imam občutek, da bi se v današnji Sloveniji počutil kot doma, čeprav je to druga tema. Honduras ni sprejel opravičila, zaradi nevarnosti pa je bila tretja tekma odigrana v Ciudad de Mexicu, 22. junija 1969. Zmagal je Salvador. 27. junija pride do prekinitve diplomatskih odnosov, 14. julija salvadorsko letalstvo napade Honduras, kopenska armada pa napade obmejna mesta. Honduras se brani in uničuje salvadorsko letalstvo in naftno industrijo. V štiri dni trajajoči »nogometni vojni« je z domov zbežalo med 60 in 130 tisoči ljudi, na salvadorski strani je bilo ubitih več kot 2.000 ljudi, na honduraški 250 vojakov in 2.000 civilistov.
Čeprav sem takrat komaj začel hoditi v šolo sta mi v spominu ostali dve olimpijski tekmi davnega leta 1952 v Tampereu na Finskem. Jugoslavija - ZSSR (nekdanja Sovjetska zveza, za tiste z novejšo emšo). Tudi tisto ni bil nogomet, saj je cel svet spremljal spopad med Stalinom in Titom, med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo, med hudo stalini-stičko represijo nad državami socialističnega lagerja in Jugoslavijo, ki nikoli ni bila v tem lagerju, pa je bila »črna ovca«, ker je imela svojo vizijo socializma in svobode. Pa tudi športa.
Beara, Stankovič, Crnkovič, Zlatko Čajkovski, Horvat, Boškov, Ognja-nov, Mitič, Vukas, Bobek, Zebec so igrali vseh šest tekem, od tega dve z ZSSR. Prva je, po vodstvu Jugoslavije 5:1 končala neodločeno 5:5. Drugo je zmagala Jugoslavija z rezultatom 3:1. Spomnim se, takrat ni bilo televizije. Še radio je bil redkost, so pa bili na električnih drogovih postavljeni zvočniki, in smo vsi poslušali radio. In čakali zmago. Iz Kremlja je prišel telegram: »Igrati in zmagati«. Ker ni bilo tako, se po povratku domov, nikoli več ni slišalo kaj se je zgodilo s takratno nogometno reprezentanco ZSSR. Kje so končali?
Jugoslavija je osvojila srebrno medaljo, v finalu so jo premagali takrat nedosegljivi Madžari s Kočišem, Puškašom, Budaiem... Ko so jugoslovanski igralci prišli domov, to je povedal trener Tirnanič, jih je ob ljudskem slavju dočakal tudi Tito »in vsakemu igralcu dal 100 dolarjev.«
Priznati moram, da nisem gledal nobene tekme na tem zadnjem nogometnem prvenstvu, evropskem ali svetovnem, niti točno ne vem čigavo je bilo. To pa le zato, da ne doživim pretepa ali celo vojne, ali česa podobnega.
Pravijo namreč, da šport zbližuje in združuje narode.
MANDRAČ je tednik Izolanov
Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej
Uredništvo: Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist) Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto)
tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,20 EUR. / Polletna naročnina: 29 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522.
Praznik v znamenju sožitja
Izola je včeraj praznovala očinski praznik v spomin na množičen odhod Izolanov v partizane leta 1944. Slovesna proslava je potekala v soboto, ko se je Manziolijev trg napolnil do zadnjega kotička. V kulturnem programu je tokrat nastopil prenovljeni domači pihalni orkester z dvema gostoma, sopranistko Matejo Potočnik in tenoristom Vladimirjem Čadežem.
Župan Igor Kolenc je v svojem govoru omenil, da se je Občina Izola drugače spopadla s krizo, kot to počne država, saj namesto, da bi zategovali pas, so se raje odločili, da z manj naredijo še več. Omenil je tudi, da so v letošnjem letu podali zeleno luč investicijam, ki so težke 11,5 milijona evrov, ter najpomembnejše tudi naštel.
Nato se je začela podelitev priznanj. Naziv ambasadorja Izole so prejeli Jan Cvitkovič, Vlado Škafar in Helmut Groschup, idejni snovalci Kina Otok. Naziv so dobili za njihov izjemni prispevek pri širjenju prepoznavnosti Izole izven slovenskih meja in uveljavljanju Izole v svetu filma. Ob tem je Jan Cvitkovič dejal, da se zahvaljuje za naziv, ter da je Kino Otok od Izole dobil veliko, veliko pa tudi dal.
Zupan je nato podelil priznanje s srebrnim grbom Glasbeni šoli Izola ob njeni 60. obletnici delovanja. Priznanje je sprejel ravnatelj Glasbene šole Koper Iztok Babnik.
Priznanje z zlatim grbom pa je prejela Izolanka Sonja Pavčič. Priznanje je prejela za življenjsko delo na področju humanitarnega dela z osebami z motnjo v duševnem razvoju, katerim je namenila takorekoč celo življenje. Vidno ganjeno Pavičevo je nato še dodatno presenetila javna zahvala nekaterih varovancev društva Sožitje, ki so javno prebrali njej posvečeno pesem.
Društvo Sožitje obalnih občin so ustanovili daljnega leta 1968., ko je še veljalo prepričanje, da so tiste osebe, ki v svojem razvoju niso dosegle vrstnikov, drugačne in nesposobne. Kot taki so bili več ali manj izločeni iz toka življenja. Osebe z lažjimi motnjami so se vključevale v šole s prirejenim programom, tiste s težjimi motnjami pa niso imele nobene možnosti izobraževanja in vključevanja v vsakdanje življenje. Njihovi starši so se počutili odrinjeni in brez pomoči ustreznih insititucij.
Obalno Sožitje je povezalo strokovnjake z raznih področij, predvsem pa starše in tiste prostovoljce, ki so s svojo predanostjo dosegli, da je društvo v svojem lokalnem in širšem okolju postalo prepoznavno. Od ustanovitve do danes se je zvrstilo kar nekaj generacij, od katerih je vsaka za seboj pustila pečat. Zelo prepoznaven z veliko dosežki pa je ravno pečat Sonje Pavčič iz Jagodja, vodje socialnih programov Obalnega Sožitja.
ur
Komun
Pride čas, ko je treba stopiti iz sence F
Tako pravi Sonja Pavčič iz Jagodja,ki je za življenjsko delo na področju humanitarnega dela z osebami z motnio v duševnem razvoiu oreiela oriznanie občine Izola v obliki olakete z zlatim Srbom Občine Izola H
z motnjo v duševnem razvoju prejela priznanje občine Izola v obliki plakete z zlatim grbom Občine Izola in ustrezne listine. Še več pa ji pomeni prijateljstvo ljudi s katerimi sodeluje že celo življenje.
Sonja Pavčič se je rodila leta 1943 v rudarskem mestecu v Franciji, kamor je odšel njen oče s trebuhom za kruhom. Po vrnitvi v Velenje in končani osnovni šoli je obiskovala učiteljišče v Celju in se po preselitvi v Izolo, zaposlila na takratni Posebni šoli v Strunjanu, ki se je kasneje preimenovala v Center za usposabljanje Elvire Vatovec.
Vpisala se je na Pedagoško akademijo v Ljubljani, smer usposabljanje oseb z motnjo v duševnem razvoju in diplomirala leta 1972. Ko se je v Strunjanu gradila nova šola, se je pet oddelkov preselilo v prostore RK na Debelem rtiču, kjer je bila 6 let pedagoški vodja. Tu se je oblikoval tudi prvi oddelek za usposabljanje oseb z motnjo v duševnem razvoju na Obali. Ker si je želela novih izzivov, se je preusmerila v takratne obalne delavnice pod posebnimi pogoji (danes Varstveno delovni center), ki so delovale pod okriljem Centra v Strunjanu. Delo z odraslimi osebami z motnjo v duševnem razvoju jo je popolnoma prevzelo. Zadnja leta je prevzela tudi vodenje delavnic in ustanovila dislocirano enoto v Izoli.
Sonja Pavčič je gotovo največ prispevala k ustanovitvi enote Varstveno delovnega centra Koper v Izoli, za delo na področju prostovoljstva pa je leta 2010 prejela priznanje Prostovoljka leta. Seveda pa je bila njena posebna zmaga sprejetje sprememb zakona o socialno varstvenih prejemkih.
Zakon o socialnovarstvenih prejemkih, ki ga je Državni zbor sprejel julija 2010 in naj bi se pričel izvajati 1.7.2011, je pridobljeni status 14.000 oseb z motjo v duševnem razvoju v Sloveniji postavil dobesedno na glavo, saj jih je obravnaval kot težko zaposljive osebe, ki bi prejemale socialne prejemke. Zakon je odpravil nadomestilo za invalidnost in dodatek za tujo pomoč, ki je tem osebam zagotavljal minimum za preživetje oziroma pokrivanje stroškov ne glede na premoženjsko stanje njihovih staršev ali drugih sorodnikov, ki so z njimi živeli v skupnem gospodinjstvu. Prejemek je bil enak za vse. Ker bi po novem prejemali socialno pomoč, bi morali ta prejemek vrniti iz naslova dediščine. Starši so bili dobesedno šokirani, saj o teh spremembah niso vedeli ničesar. Sonja Pavčič in Vesna Grižon, predsednica društva Sožitje sta ugotovili, da to ni prav in je treba nemudoma stopiti v akcijo ter vse napore usmeriti v spremembo zakona. Z veliko dela in zagnanosti sta dosegli, da je amandma, ki ga je medtem pripravila Zveza Sožitje, obravnaval in sprejel odbor za družino in socialne zadeve in nato tudi Državni zbor.
-	Vedno sem se izogibala medijem, vedno sem bila bolj v ozadju in nisem potrebovala te pozornosti javnosti, zadnja leta, ko smo se borili tudi za spreminjanje zakonodaje pa smo videli, da brez te javnosti, brez te podpore, ne bo šlo. Vesela sem predvsem, da je bilo moje delo opaženo in da delam v dobro naših oseb in to mi je največje zadovoljstvo.
-	Pravzaprav ste to delali celo življenje.
-	Imela sem veliko srečo, da sem z veseljem hodila v službo, da mi je bilo tam enako lepo kot pri kakšnem hobiju. In zato še vedno sodelujem v teh istih projektih, čeprav sem že 14 let upokojena in mi ni treba hoditi v službo a vseeno še vedno pomagam in zdi se mi celo, da imam vedno več idej in vedno bolj jasno vizijo, kako naprej. Zelo pomembno je, da se ne ustavimo, kajti predolgo smo bili na obrobju, nekako neopaženi, zdaj pa ni več tako. Imeli smo in imamo cilj biti enakopravni z ostalimi, saj veste, da smo bili nekoč drugorazredni državljani, zdaj pa smo dejansko prisotni v vseh porah tega življenja.
-	Včasih se zdi, da ste takorekoč povsod.
-	Ko gledam današnjo osnovnošolsko mladino se mi včasih zazdi, da imajo naši celo kvalitetnejše življenje kot ostali, saj smo dejansko prisotni povsod, naj gre za čistilno akcijo ali sodelovanje pri snemanju televizijskih oddaj. Bili smo na prireditvu v Stožicah, pleskali smo ograjo v Lipici, konec koncev redno čistimo tudi igrišča in parke v Izoli.
-	Imate dobro ekipo sodelavcev.
-	To delo je skupinsko delo, ki zahteva veliko volje in zagnanosti in predvsem moramo vsi stremeti k istemu cilju. Ob prejemu občinskega priznanja sem povedala, da si želim, da bi naša oseba enkrat, seveda z zagovornikom, sedela v parlamentu, ko se bo razpravljalo o njih. Moram povedati, da smo v boju za spremembo predlagane zakonodaje najprej šli do takratne poslanke Brede Pečan, ki ni imela veliko upanja, da nam bo uspelo, vendar nas je napotila naj gremo od poslanca do poslanca in jim pojasnimo kaj
želimo. Veste kaj smo ugotovili? Nekateri niso niti vedeli kaj smo in kdo smo in kakšne so naše potrebe in zahteve. Nekateri so vztrajali pri predlogu zakona po katerem so naše osebe težko zaposljive, mi pa smo jim pojasnjevali, da naše osebe niso zaposljive. Bistvo problema je bilo v tem, da bi s predlaganim zakonom nadomestilo za invalidnost, ki ga naše osebe prejemajo od leta 1983 v višini 270 Eurov prišlo med socialne transfere, kar pomeni, da bi ga bilo treba vračati. Proti temu smo se borili in smo to tudi izbojevali. Ko so o tem glasovali v parlamentu sva midve s predsednico in še štirje naši osebami sedeli na balkonu in smo bili tako srečni, ko so takorekoč soglasno glasovali za naš predlog.
-	Stalno govorite o vključenosti v družbo.
-	Mi se ves čas borimo proti stereotipom. Eden takih govori o nesposobnosti naših, mi pa ves čas preverjamo kaj zmorejo in česa ne zmorejo naši člani. Eden večjih dosežkov v tem mojem obdobju vodenja Varstveno delovnega centra je bil takrat, ko smo s 14-timi našimi osebami šli delati v Mehano. Namreč, iz Mehana so k nam tedensko vozili tiste vlakce za sestavljenje in nekega dne smo se vprašali, zakaj tega mi ne bi delali pri njih. Izbrali smo ekipo tistih, ki so bili spretnejši in sposobnejši in nastal je projekt v katerem so dobili mesečne vozovnice za mestni avtobus, šli so mimo vratarja v tovarni, se registrirali ob vhodu in delali.
Sicer so delali malo manj kot ostali delavci in ob našem vodenju, a vendar. Poseben dogodek je bila malica skupaj z ostalimi delavci. Mislim, da so bili celo za vzor in dve naši delavki sta celo dosegali normo, kar pomeni, da zmorejo več, kot se nam včasih zdi. To je bil zanje izjemen trenutek. Bili so delavci, šli so na delo, bili so enaki.
-	Skratka, integracija je možna.
-	Seveda je možna, vendar sedanje gospodarske razmere niso temu naklonjene. Katera firma bi danes tako vzela naše ljudi na delo? Težko bi jo našli, vendar upam, da bo tak čas še prišel.
-	Občinski svetnik Mario Gergeta že leta vodi bitko za ureditev centra za najhujše bolnike tukaj v našem okolju.
-	Mislim, da bo potrebna širša bitka. V društvu dobro poznamo vse primere in poznamo starše, ki se neizmerno žrtvujejo za svoje bližnje, ki jih imajo danes razseljene po celi Sloveniji. Predstavljajte si, da vsak petek popoldne, ko si komaj oddahneš od dela moraš v avto pa nekam na kontinent po svojega otroka, ga pripeljati domov in v nedeljo spet peljati sto in več kilometrov daleč v oskrbo. Tu ni le Grgeta, je tudi Lampe in še mnogi drugi in na podelitvi sem povedala, da si želim, da se te naše razseljene osebe vrnejo v našo lepo Izolo. Mislim, da se projekt Debeli rtič vse bolj odmika in prepričana sem, da bi Izola zmogla najti lokacijo, kjer bi uredilio prostor zanje. Terapevtski center Medljan je sicer boljša opcija od sedanjih razmer a osebno mislim, da bi morali priti bližje mestu.
-	Recimo ob lokaciji bodočega doma starejših občanov.
-	Tista lokacija bi bila odlična, saj bi se vključevali v tisto strukturo storitev, razen tega pa bi delovali kot enota Iga in bi na ta način vse skupaj bilo bistveno cenejše, da ne govorim o strokovnem sodelovanju in pomoči. Seveda pa moramo biti pri tem iskanju rešitev oboroženi z argumenti. Točno moramo vedeti koliko je teh oseb, kakšne motnje imajo, kaj bi potrebovali za njihovo bivanje in šele potem gremo zares v akcijo. Upam, da se bomo problema lotili že to jesen.
-	Skratka, ste optimist.
-	Verjamem v integracijo naših oseb.
Nočemo biti vsiljivi, nočemo biti moteči, želimo pa si, da nas sprejmejo v okolju, kjer živimo in delamo. In Izola je dobro mesto za vse nas.	dm
4	Četrtek, 12.julij 2012, št. 967
---------------------------------------------------------------- Investicijska stran
V torek je župan Igor Kolenc, ob pomoči sekretarja Marka Unter-lechnerja in direktorja Komunale Denisa Beleta, sklical tiskovno konferenco, na kateri so predstavili nekatere sedanje in bodoče investicijske projekte Občine Izola. Med temi je bilo največ pozornosti posvečene projektu izgradnje II. faze kanalizacije v Kortah, ki ga delno financira evropska unija.
Sicer skupna vrednost vseh predstavljenih investicij znaša 11,5 milijona evrov, od tega zneska pa dobro polovico predstavlja projekt slemenske ceste Jagodje - Šared, ki pa se še ni začel. Evropa bo od celotnega mošnjička prispevala dva milijona evrov, en del za prej omenjeno izgradnjo kanalizacije v Kortah, manjši del pa za projekt razširitve pokopališča v Kortah.
Korte bodo imele kanalizacijo
Kot rečeno, je bilo največ pozornosti namenjene projektu izgradnje kanalizacije v Kortah. Investicija je težka 2,1 milijona evrov, polovico tega zneska pa bo prispevala Evropa. Na razpis se je sicer prijavil samo en ponudnik, Gra-fist, ki bo delo izpeljal ob pomoči partnerjev CPK in Adriaing, župan pa je na to povedal, da v časih, ko je gradbeništvo v tako veliki krizi, je že samo ena ponudba zelo dobrodošla. Po zaključku del bo na kanalizacijo omogočen priklop 277 obstoječim in 107 dodatnim uporabnikom, na kar krajani Kort čakajo že vse od povojnih časov druge svetovne vojne. Dela bodo predvidoma zaključena čez eno leto.
Tudi cesta Jagodje Šared bo
Med predstavljenimi investicijami ima največjo finančno težo sle-menska cesta Jagodje - Šared. Projekt je težek dobrih šest milijonov evrov in je v celoti breme občinske blagajne. V proračunu za leto 2012 je za ta projekt namenjenih pol milijona evrov, ki bodo porabljena predvsem za odkup zemljišč in za odškodnine. Župan je na tiskovni konferenci sicer omenil, da bodo lastnikom zemljišč najprej ponudili zamenjavo.
Širili bodo pokopališče v Kortah
Projetk razširitve pokopališča v Kortah je predstavil direktor Komunale Denis Bele. Projekt je težek pol milijona evrov, od tega pa je 121.000 eur nepovratnih evropskih sredstev. Bele je povedal, da krajani Kort že dlje časa opozarjajo na problem, saj prostora za pokope takorekoč ni več. S to razširitvijo pa bo pridobljenih 39 novih klasičnih grobov ter 14 žarnih grobov. Ob tem pa bo zgrajen še novi poslovilni objekt ter urejena poslovilna pot.
Osnovne šole bodo zadihale
Osnovni šoli Vojke Šmuc in Dante Alighieri bosta končno lažje zadihali. OŠ Vojke Šmuc bo z novim šolskim letom bogatejša za štiri nove in prepotrebne učilnice ter dva kabineta, toliko novih učilnic ba bodo do oktobra 2012 dogradili tudi OŠ Dante Alighieri. Oba projekta skupaj sta težka dober milijon in pol proračunskih sredstev, ki so že predvidena v letošnjem proračunu. Investicijo pa izvaja podjetje Makro 5 gradnje.
Parkiriščniki se selijo v nove prostore
V naslednjih tednih bodo zaključena dela na Gorkijevi 8, nekdanjih “Košakih”. S tem bo Izola dobila prve prave javne sanitarije. Zraven pa so že uredili poslovni prostor za parkiriščno in pristaniško dejavnost. Višina investicije je 95.000 eur. Župan je poudaril, da bo javni wc brezplačen ter da bo v upravljanju Komunale. Povedal je tudi, da je javno stranišče namenjeno predvsem višanju kakovosti turistične ponudbe. Z deli sicer nekoliko zamujajo, ker so ob adaptaciji ugotovili, da je bila iz prostorov nekdanje hladilnice izpeljana greznica naravnost v izolski akvatorij.
Za konec pa še gradnja “doma”
Ob koncu tiskovne konference pa je župan predstavil še investicijo na “domačem” objektu, na Sončnem nabrežju 8. V okviru reorganizacije občinske uprave poteka prenova pritličnih prostorov. Ob zaključku del bo tako Občina bogatejša za vi-sokotehnološko zaščiten elektronski arhiv, pritlično sejno sobo, ki jo lahko uporabljajo tudi gibalno ovirani, nove prostore pa bo dobilo tudi vložišče. Investicija je težka 68.000 evrov, zaključena pa bo predvidoma ob koncu poletne sezone.
Še nekaj manjših projektov Na novinarski konferenci so bile predstavljene tudi razne obnove in novogradnje kot so rekonstrukcija Ulice Prekomorskih brigad, cesta Malija-Nožed, širitev izolskega pokopališča, povezovalna cesta med cesto A in Partizansko cesto, dostopna cesta in parkirišče v Kajuhovi ulici, namestitev senčil na Južni cesti 20, ureditev začasnega krožišča pri avtokampu Jadranka, obnova igrišč pri OŠ Livade, v ulici Oktobrske revolucije in Jagodju ter ureditev igrišča v Ulici Zvonimirja Miloša.
Likvidnost dela težave
Župan Igor Kolenc je ob koncu tiskovne konference izpostavil tudi likvidnostne težave Občine Izola, ki je upravičena do še skoraj enega milijona evrov neplačanih davčnih in carinskih terjatev. Od tega je nekaj več kot 700.000 evrov iz postavke za stavbna zemljišča, 250.000 evrov pa je neplačanih kazni raznih inšpekcij. V primeru, da do teh, sicer v proračunu načrtovanih sredstev ne bi prišli do oktobra ali novembra, pa bo morala Občina najeti kredit.
Župan je tudi povedal, da veliko delajo na področju turizma, kjer še vedno ciljajo na družinski turizem, a se zavedajo, da mlajše populacije pač ne moreš spraviti v rezervat. “Zavedati pa se moramo, da predvsem tisti, ki ne živijo od turizma, morajo v teh mesecih potrpeti, saj vse te investicije lahko izpeljemo tudi zaradi turistične sezone”, je povedal župan. Povedal je še, da bodo naslednje leto sprejeli dvoletni proračun, torej za leti 2013 in 2014, na kateremu bo slonel tudi večji del investicije za sle-mensko cesto Jagodje Šared. Župan je še povedal, da se postopek racionalizacije še ni zaključil in da največ časa porabi za zgodovino ne-dela zadnjih dvajsetih let. “Naš moto pa je, da z manj naredimo več”, je na vprašanje, kakšen bo letos Ribiški praznik, zaradi težav z likvidnostjo, povedal župan Igor Kolenc. am
A
Novo Občinsko pritličje se bo ponašalo z novo sejno sobo, dvoetažnim prostorom za elektronsko arhiviranje, ločenim vložiščem, sobo za serverje, ter dvema ločenima vhodoma: eden za stranke in eden za tiste, ki si bodo želeli do župana.
KANALIZACIJA KOHTE - H. faza	2.15O.0CO€	1.079.0006	a
SLEMENSK A CESTA Jagodje - Šared	6.091.£XX>€	6.091 0006	
RAZŠIRITEV POKOPALIŠČA KORTE - 1 laza	500.0006	121 0006	m
DOGRADITEV OŠ Vojke Šmuc	935.0006	935 0006	
DOGRADITEV OŠ Dante Alighieri	537.(XX)€	537.000€	
JAVNE SANITARIJE in POSLOV. PROSTOR Gofkiieva 8	95.0006	95.0006	
OBNOVA PRITLIČJA Sončno nabrežje 8	68.COGC	68.000€	
RAZNE OBNOVE IN NOVOGRADNJE	1.169.000€	553.GOGC	
Verjetno ga ni ne politika ne finančnika, ki bi znal do potankosti razložiti finančne odnose med občino Izola in lastniki izolske marine. Oboji so prepričani, da se jim godi krivica, da jih druga stran nenehno izkorišča in jim ne priznava tistega, kar jim gre, medtem pa čas hiti in počasi bo minilo tistih 30 let, kot je bilo nekoč mišljeno, da bi koncesija sploh trajala. Po enem samem poizkusu sprejetja koncesijske pogodbe na občinskem svetu in po celi vrsti nedokončanih sodnih sporov smo natanko tam, kot pred 20 leti.
Kje so bili avtobusi za nas?
Konec leta 2010 je prejšnji župan Tomislav Klokočovnik na tiskovni konferenci sporočil, da bo morala družba Marinvest občini Izola plačati okoli 1,5 milijonov evrov za zadnje tri leta koncesije za upravljanje pomola A. Denar naj bi na občinski proračun prišel do konca leta 2010. Na ta način naj bi izolska občina le dobila vsaj nekaj nadomestila, ki ga, zaradi nesprejete koncesijske pogodbe med lastniki matrine in Občino Izola, v vseh teh letih ni bilo niti za vzorec. Toda, veselje občinskih finančnikov je bilo kratkega roka. Župan Igor Kolenc je namreč kmalu povedal, da denarja iz marine ne bo tako hitro v izolsko blagajno, ampak da bo občina skušala problem razrešiti z mediacijo. Potem pa so informacije o tej problematiki izginile s svetniških klopi in prvih strani časopisov. Glede na to, da ima občina težave z likvidnostjo in da gre za pomemben znesek v teh težkih časih nas je zanimalo, kako poteka dogovarjanje z lastniki marine in kaj si občina Izola lahko obeta od tega dogovarjanja.
Za skoraj 4 milijone gre
Iz Občine Izola so nam na naše vprašanje odgovorili, da se je, iz naslova različnih izvršb Občine Izola, zoper Marinvest, v teh letih nabral znesek v višini okoli 3,9 milijona evrov.
Kar je res je res, delavci izolske Komunale so morda res zelo dragi (ne oni ampak podjetje), toda svoje delo opravljajo dobro in njihova skrb za izolske zelenice in parke je pohvale vredna. Tako-le so se lotili obrezovanja grmičevja in oleandrov ob parkirišču Lonka.
Zbor za republiko - Slovenska Istra in Iniciativa Združujemo za prihodnost vljudno vabita na okroglo mizo z naslovom “Vizija Slovenije in Evropske unije”, ki bo v petek, 13. julija 2012, ob 1700, v Bio hotelu Šalara v Kopru.
Okrogla miza je namenjena kvalificirani razpravi o aktualnih gospodar-sko-političnih problemih Slovenije in Evropske unije ter viziji razvoja. Sodelovali bodo: dr. Dimitrij Rupel, generalni konzul Slovenije v Trstu in nekdanji zunanji minister RS, dr. Duša Krnel Umek, dr. Milan Orožen Adamič, nekdanji veleposlanik RS v Zagrebu, dr. Janez Šumrada, veleposlanik na Ministrstvu za zunanje zadeve in dr. Milan Zver, evropski poslanec in predsedniški kandidat.
Na uredništvo smo prejeli vprašanje jeznega upokojenca, ki seveda ne more biti namenjeno nam, zato je bralec želel, da vprašanje javno postavimo obema društvoma izolskih upokojencev.
Zanima ga, od kod so v Ljubljano iz Izole krenili avtobusi z upokojenci, ki bi se želeli udeležiti torkovega protesta pred slovenskim parlamentom. Pravzaprav ga zanima, zakaj nobeno od društev, niti nobena od političnih strank, ki menda ščitijo upokojence, ne pokaže nobenega zanimanja za aktivno reševanje problemov upokojencev .
Pamet ni nalezljiva (nevednost pa delno)
piše: Marjan Miklošič
Kdor ima moč, zlahka poraze spremeni v zmage, če mu nemoč drugih to omogoči
Mnogi državljani vedo, kako bi potekala »Proslava«, če se v naš zgodovinski boj ne bi vključevale organizacije, rodoljubi... .katerih predstavniki niso bili povabljeni na proslavo. Upajmo, da bomo do javnega priznanja o tem, prišli še pred potekom tega mandata.
Nekaj o tem pojasnjuje A. Platonov: »Zaposlen z obnovo sveta, je človek pozabil na obnovo sebe«. Še srečo imamo, da elite še niso ustvarile takšnega sveta, kakršnega so si zamislile in kakršnega imajo še v mislih. Enako velja za Slovenijo.
Končno nekaj resnice iz nebeškega kraljestva: Škof Stres je izjavil: »Ni bolj hladnokrvnega in neizprosnega tirana, kakor je pridobitništvo«. Veliko misel je lažje izreči, kot boriti se proti pridobitništvu.
Glede na to, da del Evrope in del Slovenije slavi zmago mednarodnih finančnih trgov, je zdaj bolj ali manj odprta pot za nadaljevanje demoliranja države in še posebej socialne države. Na vrsti so še zadnji upori sindikatov, visokega šolstva, neposlušnih... Treba je pohiteti, ker lahko kasneje pride do ostrejših nasprotovanj in morda tudi do bolj učinkovitih demonstracij. Nevarnost razpada Evrope, je trenutno odložena, ker Grki niso docela spoznali, kakšno orožje so že imeli v rokah, ko so dvigali svoje privarčevane Evre. Kaj bi se zgodilo, če bi se tega orožja začeli posluževati še Španci, Italijani. Promet na mejah k davčnim oazam, bi se strašno povečal.
Zelo me je razočaral voditelj Anglije, ko je bogatim ljudem vnaprej ponudil zaščito pred davkom, ki ga namerava uvesti Francija in celo naša vlada. Če to še ni kaznivo, zagotovo ni fer do EU. Nisem pa zasledil, kako je ukrepal, ko je ena izmed največjih bank v Londonu delila nagrade manegerjem, ki so si priborih subvencijo. Pri nas banke k sreči nimajo dovolj denarja za nagrade, gre vse za odpravnine.
Nekaj strašnega piše v knjigi Tembatsu... da so med povzročitelji krize tudi psihopati, sociopati, narcisi (J. Mencinger bi dodal tudi: goljufi) ki povzročajo Non - Stop krize. Mislim, da nimamo dovolj psihiatrov, socio-terapevtov, da bi nevarnost zmanjševali. Morda bi nam lahko pomagali iz ZDA,ki nam tudi sicer svetujejo, kako naj varčujemo.
Že ko sem se tega sodelovanja veselil, ker vem, da ZDA rade priskočijo Evropi na pomoč, sem nekje prebral, da so ZDA dolžne svetu več kot 3000 milijard dolarjev, kar bomo seveda morali pokriti, kot pokrivamo dolgove njihovih bank. Če bi vsaj počakali, da nas bo na svetu 10 milijard, potem nas tako velika vsota ne bi preveč bremenila.
Nam gre mnogo slabše, kot sem pričakoval, glede na obljube vlade. Vse kar so postrgali tam, kje je malo še ostalo, ne bo dovolj niti za NLB, kar bi meni pomenilo kot Bogoskrunstvo, saj mnogim propadlim podjetjem niso smeli dati subvencije. Je bilo in je še kaznivo. Če bo kaj premalo, bodo pač morali
prepričati vse, naše in tuje finančne inštitucije, da manjek pokrijejo s solidarnostjo. To bi bil lahko prvi pionirski - bolje zgodovinski prispevek mednarodnih bank k novemu svetovnemu redu - solidarizmu.
Marjan Miklošič, upokojenec
Bonača v zalivu, status quo v blagajni
“Med Občino Izola in družbo Marinvest trenutno poteka postopek medi-acije, ki je zaradi zapletenih pravnih tolmačenj ena bolj zahtevnih. Kljub temu se je v letošnjem letu že zgodilo nekaj mediacijskih srečanj v želji, da se dolgoletni spor reši na uspešen način za obe strani. Aktivnosti potekajo vsak mesec, tudi med poletnimi meseci, rezultat pa bo javnosti predstavljen takoj, ko bosta obe strani našli zadovoljivo rešitev za dokončno rešitev spora na vseh nedorečenih področjih v zadnjih dvajsetih letih. Dokončno besedo bo imel Občinski svet, ki bo odločal o potrditvi sklepov in rezultatov mediacijskega postopka, zato je o časovnih rokih in rezultatu glasovanja občinskih svetnikov še prezgodaj govoriti. ''
-------------------------------------------------Stran, ki je ni ----------------
Če so izbrisani finančni problem, nismo razumeli nič
Zgodba o izbrisanih bo morda dobila epilog. Slovenija pa bo, v vsakem primeru, izgubila nekaj dostojanstva, če ne drugje, pa med tistimi prebivalci planeta, ki cenijo in podpirajo človekove pravice. O tem, kdo so izbrisani in o njihovih problemih smo se pogovorili s Stojanom Bubanjo in Uršulo Lipovec Čebron.
Še vedno odmevajo ideološki spori, do katerih je prišlo ob praznovanju 21. obletnice samostojnosti Slovenije. Delimo se na naše, na njihove, na rdeče in bele, na verne in ateiste, na javni sektor in gospodarski sektor, na proračunske upokojence in neprora-čunske upokojence, na tiste, ki so dobili poln regres in tiste, ki so se morali zadovoljiti z odstotkom le tega.
Ob vseh teh delitvah, s katerimi se ukvarjamo zadnjih nekaj mesecev, pa smo za trenutek pozabili na tistih nekaj desetisoč ljudi, ki v Sloveniji nimajo niti pravice, da bi se lahko delili z nami. Ker ne obstajajo, žrtve birokratskega genocida, unikat naše mlade države, ki se tako rada ponaša s spoštovanjem človekovih pravic. Ja, saj jih spoštuje. A samo tistih, ki obstajajo, seveda.
Ob razsodbi vrhovnega evropskega sodišča v Strasburgu, ki je, na veliko presenečenje podalpske elitne politike razsodilo v prid šestim državljanom-nedržavljanom Slovenije, pa so izbrisani ponovno postali dominantna tema, a predvsem zato, da imamo lahko še enkrat več možnost, da se delimo med tiste, ki so za in tiste, ki so proti. Enako je naredila tudi politika, a politika ima pač to deljenje v krvi. Žalostno pa je, da smo ob tem pozabili, kaj je sploh ključni problem. To seveda ni tiste pol milijarde ali kolikorkoli že evrov bo morala Slovenija (ali, kot rad ponavlja premier Janša, slovenski državljani) plačati izbrisanim. Težava je v tem, da smo si kot neo demokratična družba, kot civilizirana država “prvega sveta” dovolili, da do izbrisanih sploh pride. Pač, leta 1992 “smo” jih, po naročilu nekdanjega notranjega ministra Igorja Bavčarja, med inventuro slovenskega naroda izbrisali iz evidence. Ker očitno niso imeli “dobavnice”. In s tem je bil problem rešen, matematična enačba se je pač izšla.
No, po razsodbi v Strasburgu se je nekaj vendarle spremenilo. Tudi tisti, ki so si 20 let zatiskali oči pred očitnim kratenjem človekovih pravic, so na koncu vendarle priznali, da bo treba izplačati nekaj odškodnin, torej, da nismo imeli prav. Od enajstih, ki so čakali na razsodbo evropskega sodišča jih je kar pet z Obale in to ni slučaj. Tukaj se je na izbrisane vedno gledalo nekoliko drugače kot drugod, kar nam je potrdil tudi Stojan Bahanja, nekdanji vodja združenja izbrisanih na Obali in eden med najglasnejšimi “revolucionarji”, kot se sam rad opiše.
-	Dejstvo je, da se na Obali drugače gleda na izbrisane. Mislim, da je to odraz tega, da smo na tem območju zelo liberalni, razgledani in predvsem svobodni. Če tukaj poveš nekomu, da si med izbrisanimi, te pogosto pogleda s sočutjem, drugod po Sloveniji pa predvsem z zaničevanjem in sovraštvom. Zaradi tega smo tudi veliko bolj povezani, od tu pa je tudi začela pot do Strasburga. Pri tem nam je veliko pomagala Uršula Lipovec Čebron, so-avtorica knjige Zgodbe izbrisanih prebivalcev, ki nas je ob pomoči Roberta Pignonija in Sare Pistotnik povezala z odvetniki v Italiji, ki so nas nato povsem brezplačno zastopali.”
-	Na sodišču je “uspelo” le šestim, medtem, ko jih je štiri evropsko sodišče zavrnilo, eden pa je med čakanjem na razsodbo preminil.
-	Tako je, a vedeti morate, da je v tistih štirih primerih šlo zgolj za pomanjkanje dokazov zaradi česar jim niso ugodili odškodnine za materialne stroške, kot ostalim šestim. Recimo, v enem primeru ni bilo mogoče dokazati, da je možakar dejansko vložil zahtevo za državljanstvo, ker ni imel potrdila, saj mu ga na upravni enoti niso izročili, dokumenti pa so se izgubili.
-	Povedali ste, da je na Obali čutiti več sočutja do izbrisanih. Koliko pa vas je na tem območju?
-	Okoli 2000, kar je seveda zelo veliko. V Sloveniji pa skupno več kot 25.000, kar je v nasprotju z 18.000, kolikor je desnica zadnja leta trdila. A v resnici je bilo ob osamosvojitvi izbrisanih preko 130.000, večina pa je bivala v samskih domovih. Gre za strašno veliko ljudi.
-	Mnogi izbrisanim očitajo, da so imeli možnost rešiti svoj položaj, pa ga niso in so si zaradi tega sami krivi.
-	Zavedati se morate, da so mnogi med izbrisanimi preprosti ljudje, delavci ali kmetje, ki si sami na tem področju preprosto ne znajo pomagati.
Kolikokrat se mi je zgodilo, da sem nekomu nekaj ur razlagal, kakšna je situacija, pa me sploh ni razumel, a tega tem ljudem ne moremo očitati. Gre za preproste ljudi, ki so kar naenkrat ostali brez vsega, ne da bi se tega sploh zavedali. Kako lahko te ljudi sploh označijo za okupatorje, nasilneže in podobno.
-	Kako ste sprejeli izjave premiera Janeza Janše in še nekaterih članov vlade o evropski razsodbi?
-	Povem po pravici, nisem mogel verjeti, da lahko predsednik vlade mirne duše ignorira sodbo evropskega sodišča. To pomeni, da ne verjame v pravno državo. A tukaj gre predvsem za politično nasilje nad izbrisanimi. Kako lahko izjavijo, da bodo izplačali odškodnine in rešili situacijo enkrat, ko se bo naše gospodarstvo pobralo? To se morda ne bo nikoli zgodilo.
Začelo se je pri nas
O izbrisanih pa pravi Uršula Čebron, ki je pri tej razsodbi odigrala zelo pomembno vlogo, naslednje:
-	Odkar so se izbrisani mobilizirali, leta 2002, je desnica neprestano ponavljala ene in iste informacije, ki so bile zavajajoče, ksenofobne in predvsme neresnične. Gre za ponavljanje enega in istega registra, ki se ob tej razsodbi ni spremenil. V mislih imam predvsem izjave, da je treba gledati na to zadevo selektivno in ločiti med upravičene in neupravičene. S tem, ko izpostaviš selektivnost pa namenoma spregledaš to, da je pri izbrisu šlo za akt, ki zadeva vse. Priznam, osupli smo bili nad izjavami predstavnikov vlade, a po drugi strani, po toliko letih, smo nanje v bistvu že navajeni.
-	Veliko si s sodelavci, oziroma s somišljeniki, pomagala, da je do te sodbe prišlo.
-	Skupaj z Robertom Pignonijem in Saro Pistotnik smo stopili v kon-
takt z odvetniki iz Italije in zbrali zgodbe, papirje in dokumente več kot 80 ljudi. Med temi pa smo se odločili za. enajst posameznikov, tistih, ki preprosto niso mogli več živeti v tako nevzdržnih razmerah in vedeli smo, da dolgo več ne bodo mogli čakati. Med temi enajstimi je nato šestim uspelo, eden je preminil, štiri pa so zavrnili, kar se mi zdi povsem nepravično, saj gre za zelo podobne zgodbe.
-	Omenila si tudi, da je eden med njimi umrl. Gre za Milana Makuca iz Pirana. Nam lahko poveš njegovo zgodbo?
-	Milan Makuc je bil na tožbi prvi podpisani. Dolga leta je delal na Splošni plovbi v Piranu. Bil je kozmopolit, rojen na hrvaškem delu Istre slovenskim staršem in prepričan je bil, da bo državljanstvo dobil avtomatično. Po izbrisu je izgubil službo, postal je brezdomec in moral je živeti na ulici, zaradi česar se mu je kasneje razvil rak na ustnici. Najhujše pri vsem tem pa je, da ga nihče, prav nihče ni hotel sprejeti na zdravljenje, pa čeprav je bilo več kot očitno, da ima raka. Je pa med izbrisanimi še veliko takšnih in drugačnih zgodb. Recimo Ljubu Petroviču, prav tako iz Pirana, so na Upravni enoti, rekli, da mu ni treba vložiti ničesar. Takorekoč so ga zavedli, kar se je na obalnih Upravnih enotah zgodilo v več primerih in lahko potrdim, da so obalne Upravne enote svojo vlogo odigrale slabo.
Izbrisani bodo povedali svoje
Stojan Bubanja zaradi vsega tega organizira v nedeljo 15. julija ob 18.00 zbor izbrisanih v Parku Pietro Coppo v Izoli, ki se bo za to priložnost preimenoval, pravi Bubanja, v Park izbrisanih. Ne bo šlo za veliko prireditev, ampak predvsem za protest proti političnemu nasilju nad pravom in nad izbrisanimi. “Prišlo bo nekaj kulturnikov, povabili smo tudi predsednika Turka in varuha človekovih pravic, a predvsem gre za to, da skupaj nastopimo proti političnemu nasilju, zato na srečanje vabimo vse, ki nas podpirajo, pa tudi tiste, ki bi radi kaj več izvedeli o naši situaciji. ”
Aljoša IVI
Četrtek, 12.julij2012,št. 967
------------------------------------------- Lokalne stvari----------------
Krajevna skupnost brez doma
Krajevni skupnosti Staro mesto in Halietum ne moreta delovati tako kot bi si krajani želeli, če ne premoreta niti pisarne v kateri bi krajani našli tajnika, funkcionarja ali vsaj sporočilo, kam naj naslovijo svoj problem. Nekoč so jo imeli ob prostorih Rdečega križa, zdaj pa so brezdomci.
Problem seveda ni od danes in dejansko se šele aktualna občinska oblast trudi nekako rešiti ta problem, tudi z zaposlitvijo strokovnega administrativnega delavca, ki pomaga vsem petim krajevnim skupnostim.
Lastne prostore imajo sicer tri od petih krajevnih skupnosti: Jagodje - Dobrava. Korte in Livade, brez lastnih prostorov pa sta obe mestni krajevni skupnosti, ki imata uradno sedež v stari občinski stavbi na Verdijevi ulici, v resnici pa tam ni nikogar. Toda, tudi v teh pogojih je Krajevna skupnost aktivna.
Tako bo danes, v četrtek 12. julija ob 17.00 uri, v dvorani občinskega sveta na Kristanovem trgu interesni Zbor krajanov na temo ureditve mirujočega prometa na območju med Delamarisom in staro bolnico.
Karmen Bučar, predsednica sveta KS Staro mesto pojasnjuje.
-	Od krajanov je prišla pobuda, da bi se za celotno območje od Delamarisa in ulice ob Pečini do Levstikove ulice uredil mirujoč promet tako, da bi bilo dovoljeno parkiranje le z dovolilnicami. Hkrati pa bi rezervirali nekaj parkirnih mest za krajše časovno obdobje za tiste, ki pridejo na kopanje k svetilniku in lahko na ta način tam razložijo vso prtljago ter potem odpeljejo avtomobil na parkirišče k ladjedelnici. Strokovne občinske službe na nek način podpirajo ta predlog, saj sedanja signalizacija ni dobro postavljena. Znak za prepoved namreč velja do prvega parkirišča in tako so tam, brez posledic, lahko parkirali tudi drugi. Redarji so tako ugotovili, da nimajo zakonske podlage za ukrepanje. Namen interesnega zbora je, da dobimo jasno oceno stanovalcev, kako rešiti ta problem.
-	Prejemate kar veliko pobud krajanov.
-	Res je in to kljub temu, da smo težko dosegljivi, ker ljudje točno ne vedo, kje nas lahko najdejo. Ena od pobud, naprimer, je namenjena ureditvi trga oziroma parkirišča med Goriško in Prečno ulico, podobno velja za Gregorčičevo ulico, ki je polna lukenj, pa so jih ta mesec menda nekaj le zakrpali.
-	Nadzorni odbor Občine Izola je opravil nadzor nad porabo vaših 1.000 Eurov v prejšnjem letu.
-	Res je, opravili so nadzor in niso imeli pripomb, razen te, da so nas iskali na uradnem naslovu v Verdijevi 1, kjer pa nas ni več. Dejansko v tem trenutku nimamo pravega sedeža oziroma prostora, ki bi ga ljudje našli. Zaenkrat imamo vsak prvi ponedeljek v mesecu uradne ure v mali dvoranici ob sejni dvorani občinskega sveta na trgu Etbina Kristana. Na občini pa je strokovna sodelavka Milka Bauer, ki vsak ponedeljek in četrtek uraduje za naši dve krajevni skupnosti v prostorih občine Izola. Občani jo lahko pokličejo na telefon 051/259-576 ali pišejo na njen elektronski naslov milka.bauer@izola.si, jaz pa redno prebiram pošto na naslovu izolamesto@gmail.com in krajani tudi na ta naslov lahko pošiljajo vprašanja ali pobude, pri katerih lahko krajevna skupnost opravi kaj koristnega.
-	Boste tudi letos pripravili srečanje ulic starega mesta.
-	Seveda bo, načrtujemo pa ga za drugo polovico septembra. Glede na izkušnje iz prvega leta predvidevamo, da bo letošnje srečanje še uspešnejše in še bolj množično.
D.M.
1.	Tabla v ulici Sergeja Mašere
Stanovalci ulice Sergeja Mašere so opozorili, da je ulica Sergeja Mašere na svojem zgornjem delu, ob izteku na Ulico svetega Petra pomanjkljivo označena. Stanovalci prosijo, da se tabla, ki je sedaj postavljena na fasadi Doma slepih in slabovidnih in prekrita z grmovjem, postavi na primerno vidno mesto.
2.	Parkiranje v Gramscijevi ulici
Stanovalka Gramscijeve ulice je podala ustni predlog, da se v Gramscijevi ulici omogoči stanovalcem parkiranje na dveh parkirnih mestih, ki ju prebivalci te ulice že več let uporabljajo za parkiranje. Ulica je dostopna skozi obok z Velikega trga, kjer sedaj stoji znak »prepovedano za ves promet«, ki onemogoča uporabo parkirnih prostorov.
3.	Razsvetljava v Koprski ulici
Stanovalka Koprske ulice predlaga, da se ugasne javno svetilko v Koprski ulici na hišni št. 11, ki prekomerno osvetljuje in moti nočni počitek. Po njeni oceni je omenjena luč povsem nepotrebna, saj je slabih 10 m dalje že druga luč. Svetilka je montirana slabe 2 m od okna spalnic, predlagateljica pa še pravi, da je v ulici montiranih že tako preveč luči.
4.	Pasji WC v Ulici ob vratih
Krajanka sprašuje, ali bi bila možna postavitev pasjega wc-ja takega kot je na Sončnem nabrežju, v Ulici ob vratih, na bivšem igrišču oziroma prostoru za plinsko cisterno, kjer so posadili travo, vendar je postavljen znak, ki psom prepoveduje vstop na tisto površino. Ker je tam kar nekaj lastnikov psov bi bili pasjega WC-ja zelo veseli.

5.	Tlakovanje trga ob Prečni ulici
Stanovalci Prečne ulice so dali ustno pobudo za tlakovanje trga na prehodu med Prečno in Goriško ulico. Trg je po pripovedih stanovalcev v svoji sedanji obliki nastal pred več kot dvema desetletjema, ko sta bili porušeni dve hiši na južnem delu trga. Od takrat je prostor prekrit z makadamom, deloma betoniran, ponekod pa je prekrit s kamnitimi ploščami. Okoliški stanovalci na trgu parkirajo in želeli bi, da jim je to omogočeno tudi v prihodnje. Zaradi skorajda nikakršnega odvodnjavanja ob deževjih na trgu celo poplavlja. Gre za eno zadnjih netlakovanih površin v starem mestnem jedru, ki zahteva nujno sanacijo.
6.	Prehod med Prečno in Alietovo ulico
Ob obisku občinske uprave v KS Staro mesto je župan dal pobudo, da se odpre prehod med Prečno in Alietovo ulico.
7.	Kolesa in motorji v Ljubljanski in Koprski ulici
Ljubljanska, pa tudi Koprska ulica sta zlasti v poletnem času med najbolj obljudenimi ulicami v starem mestnem jedru. Posebej v sezoni se poveča število pešcev, obiskovalcev Izole. Žal pa hkrati postaneta tudi pravi poligon za vožnjo kolesarjev in motoristov, ki s svojo velikokrat prehitro vožnjo pešce tudi ogrožajo. S strani prebivalcev Ljubljanske ulice so prejeli ustno pobudo, da se na obeh koncih ulic namesti ustrezen znak, ki bi prepovedal vožnjo z dvokolesniki. Le- ti imajo možnost, da se peljejo po obrobju mesta, po Sončnem nabrežju.
VI \\IHt\C 8	________
Podunavac svetovni prvak!
Rokomet
Trener članske ekipe bo ponovno Sebastjan Podbregar
Se tri tedne do začetka priprav RD Istrabenz plini Izola Rokometaši so v minulih dneh po dolgi in naporni debitantski sezoni v LA ligi uživali zaslužen počitek. Med njimi sta sicer dve izjemi: Dušan Fidel ter Jan Gorela, ki se v Turčiji mudita na mladinskem evropskem prvenstvu in uspešno zastopata barve slovenske reprezentance. V vodstvu izolskega rokometnega društva medtem pripravljajo vse potrebno, da bo letošnja sezona še uspešnejša kot lanska. Pomembna sprememba se je zgodila v samem vrhu ekipe, kjer je Vlada Hrvatina in njegovega pomočnika Matjaža Muho zamenjal nov trenerski par. Glavni trener v sezoni 2012/2013 bo Sebastjan Podbregar, strokovno podporo pa mu bo na klopi dajal pomočnik Borut Hren. Sebastjan Podbregar je z rokometom pričel v Trbovljah pri tamkajšnjem Rudarju. Kasneje se je kalil tudi v RK Trebnje in RK SVIŠ, izkušnje pa si je nabiral tudi v tujini pri nemških klubih TG Landshut in TV Gross-Um-stadt. Kasneje je svoje življenje preselil na Obalo, kjer je v minulih letih igral za RD Istrabenz plini Izola. V našem društvu je pred dvema letoma tudi sklenil aktivno igralsko pot. Sebastjan Podbregar se je s trenerskim poslom seznanil v RK Rudar, kjer je osnov rokometne igre učil najmlajše. V RD Istrabenz plini Izola so mu v preteklih letih zaupali delo z nekoliko starejšimi selekcijami. Pomemben mejnik v Sebastjanovi trenerski karieri se je zgodil sredi sezone 2009/10, ko
je v težkih časih prevzel člansko ekipo RD Istrabenz plini Izola in jo uspešno pripeljal do konca sezone v LB ligi. Prav uspešen zaključek slednje je pomenil izgrajen temelj za nadalnje delo članske ekipe, ki ji je v naslednji sezoni uspel veliki met - uvrstitev v LA ligo.
Borut Hren je prav tako rokometni otrok trboveljskega Rudarja. V tamkajšnjem klubu je igral v LB in LA ligi. Borut je bil trener mladinskih selekcij ŽRK Trbovlje ter pomočnik trenerju Janiju Čopu v članski ekipi ŽRK Zagorje, s katerim sta se leta 2005/2006 veselila naslova prvakinj v LB ženski rokometni ligi. Z isto ekipo je nadaljeval še leto kasneje v LA ženski rokometni ligi. V RD Istrabenz plini Izola je opravljal delo sekretarja in trenerja mlajših dečkov.
V igralski zasedbi ni na vidiku nobenih večjih spremeb, čeprav pretekle izkušnje kažejo, da nekaj sprememb v igralskem kadru zagotovo bo.
Za zdaj ni še nič potrjenega in vse se vrti okoli prvih predsezonskih pogovorov. Jasno je, da bo ekipa temeljila na istih igralcih kot v prejšnji sezoni, ki bi jim zagotovo prišlo prav nekaj zdrave konkurence na zunanjih položajih, a bodo v društvu smotrno iskali tovrstne rešitve, upoštevajoč proračun, ki je v teh časih precej omejen.
Ekipa se bo zbrala 30.7., ko bo v Izoli pričela s pripravami za tekmovalno sezono. Ta se letos začne že 8.septembra, ko v Izolo prihaja RK Sevnica. V klubu se zavedajo, da bo letošnja sezona težja kot lanska, saj bodo nasprotniki na izolske fante bolje pripravljeni. Toda cilj sezone je za odtenek višji kot lani in sicer končno 8.mesto. Zato so igralci že prejeli program lažjih treningov v juliju. Tega se bodo morah držati, da v prvih avgustovskih dneh noge ne bodo “pretežke”.
Eurofest
Minuli petek so v Izoli s podelitvijo priznanj najboljšim ekipam sklenili šestdnevni evropski rokometni festival. Letošnja 20. izvedba Eurofesta je tako zaokrožila dve desetletji dolgo bogato zgodovino tega turnirja. Ta je omenjenem obdobju iz skromnih začetkov - na prvem je sodelovalo le 20 ekip iz treh držav, prerastel v enega večjih mednarodnih športnih dogodkov. Organizator je kljub nemajhnim težavam pri pripravi turnirja uspel slednjega izpeljati po načrtih v zadovoljstvo vseh udeležencev. Eurofest tako ostaja neugodnim gospodarskim razmeram navkljub še vedno dovolj močan magnet, ki na Obalo privablja več tisoč mladih. Večina jih je tudi letos dopotovala z naše celine, med katerimi se po nekajletni odsotnosti znova povečuje število Skandinavcev.
Precej daljšo pot pa so opravili azijski športniki iz Tajvana, ki so sicer redni gostje Eurofesta, in Katara. V petnajstih tekmovalnih kategorijah je bila največja udeležba v nižji starostni konkurenci. Tekmovalni spored je spričo množice ekip - sodelovalo jih je 150, precej natrpan. V šestih dneh so odigrali skoraj 500 srečanj, na katerih pa kljub borbenim nastopom ni bilo veliko poškodb. Svoj delež k uspešnosti prireditve je prispevalo tudi vreme, ki je le zadnji dan nekoliko ponagajalo.
Letos je organizator družabno festivalsko dogajanje še domiselno obogatil. Že pred uradnim začetkom so v kulturnem domu odprli razstavo o zgodovini Eurofesta. V uvodnem večeru so lahko gledalci na nogometnem stadionu spoznali, kako se igra predhodnik današnjega rokometa imenovan hasena. Sicer je bila kulinarika tudi letos sestavni del programa. Tako so znana imena obalnega športa in glasbe so tekmovala v pripravi bobičev. Izkupiček od prodaje slednjih, kot tudi zaslužek s prodajo podpisov in dresov športnikov, pa so namenih fundaciji Hrvaška brez min.
Osrednji del festivala je bil razumljivo namenjen tekmovalnim dvobojem, ki so bili zlasti v zadnjih dneh dobro obiskani. Največ zanimanja običajno velja za članske tekme. Večletni zmagovalci pri moških - obalna ekipa KIH-a, ni prišla na dvoboj za tretje mesto, v finalu za prvo mesto pa je spričo velike izenačenosti odločitev o zmagovalcu padla šele na koncu. Pri dekleti so bile članice domačega Maestrala na dobri poti do naj višjega mesta, a so jim predhodna srečanja pobrala preveč moči. Ostali dosežki domačih ekip: moški-2000: 3. Istrabenz plini Izola; 1993: 4. Istrabenz plini Izola; ženske - 2001: 2. Izola. Po zaključni slovesnosti je bil z iztekom zadovoljen tudi_ »oče« Eurofesta Tone Barič: »Če pomislim, kako smo pred več kot dvema desetletjema opazovali podobne turnirje in si želeli izvesti nekaj podobnega pri nas, zagotovo nismo mislili, da bomo Eurofest dvignili na tako raven. Smo ponosni, ker spadamo več največje tovrstne turnirje v Evropi. Pot je bila zelo težka in vsaka prireditev j e nov izziv. Ob koncu vsakega turnirja, tudi letošnjega, nas prizori navdušenih udeležencev bogatijo z novim elanom za nove turnirje.
Ob tem je treba povedati, da imamo v zadnjih petih letih hude probleme pri organizaciji. Želimo si večje podpore, da bi se lahko ustrezno kadrovsko okrepili in s tem Eurofest izpeljali na ustreznem kakovostnem nivoju. Upam, da bomo vendarle deležni večje spodbude, da lahko že prihodnji Eurofest postavimo na boljše temelje, predvsem pa, da to prireditev ohranimo tudi v prihodnje.«
B.Vuga
KAPUČINO	VIAVDKVI 9
■ES**----------:---------------
Poletje ni pregrelo motoristov
V	Krškem je bila 1.julija na sporedu 5. dirka za slovensko državno prvenstvo v minimotu. Tudi tokrat so tekmovali na progi Raceland. Cel vikend je bil peklenski, najhuje pa je bilo ravno na dan dirke, ko so temperature dosegle 38 stopinj Celzija. Izolski tekmovalci so se tudi tokrat kar dobro odrezali.
V	kategoriji AP 1 - zračno hlajeni motorji je Janez Peterlin po dveh vožnjah zasedel skupno 3. mesto
V	»kraljevi kategoriji« Open 1-vodno hlajeni motorji, vozniki do 92 kg, sta se oba izolska voznika na obeh dirkah borila za stopničke. Jani Medoš je na koncu dosegel skupno zmago, Jan Poropat pa, po nekaj tehničnih težavah, skupno 3. mesto. Naj starejši izolski dirkač in hkrati predsednik kluba, Valter Poropat, je v svoji kategoriji Open 2-vodno hlajeni motorji, vozniki nad 92 kg, dosegel skupno 4. mesto po tehničnih težavah na obeh dirkah.
Spomnimo naj, da vsi tekmovalci tekmujejo na motorju slovenske, natančneje izolske znamke »Medoš«.
Počitka pa ni bilo veliko, saj jih je že naslednji vikend čakala dirka v Trevisu v Italiji, saj Jan Poropat, Tilen Horvat in Jani Medoš tekmujejo tudi v Italijanskem regionalnem prvenstvu, ki se imenuje Trofeo UISP Veneto. Dirka v Trevisu je bila že peta letos in kot na vseh prejšnjih dirkah so se naši vozniki borili za najboljša mesta, kljub temu, da proge niso poznali do sobote zjutraj, ko je potekal prosti oziroma neuradni trening.
Tilen Horvat in Jani Medoš tekmujeta v kategoriji Open A-vodno hlajeni motorji, vozniki do 68 kg. Tilen je po obeh vožnjah dosegel skupno 3.mesto. Jani je imel obilico težav in je, po grdem in hudem padcu na kvalifikacijah, odvozil samo eno dirko.
Jan Poropat tekmuje v kategoriji Gentleman, kjer tekmujejo dirkači starejši od 30 let. Konkurenca v tej kategoriji je zelo močna, vendar je Jan po obeh dirkah dosegel skupno 3. mesto. Naslednja dirka je na sporedu 22. julija v Padovi (6.dirka za italijansko regionalno prvenstvo), takoj po dirki pa se Jan Poropat in Jani Medoš z svojo ekipo odpravljata v Španijo, kjer bosta tekmovala na evropskem prvenstvu. Dirke bodo na sporedu 28. in29. 7. 2012.
Na mednarodnem turnirju Krka Open 2012 na Otočcu je Rok Komac med posamezniki osvojil odlično 3. mesto v kategoriji do 12 let.
Klubski turnir za najmlajše
Na klubskem turnirju se je 29. junija 2012 pomerilo kar osem mini tekmovalcev, članov Teniškega kluba Igor. Prav vsi so prikazali veliko borbenosti in lepe igre. Nastopali so: Tai, Črt, Sara, Sofia, Lucia, Metka, Lovro in Ruben.
Dan prej je potekal tudi klubski turnir na katerem so sodelovale Tina Komac, Chiara Tul in Tajda Miklavec. Takšen je bil tudi končni vrstni red na turnirju. (LG)________________________
Jadranje
Na SP v klasi Dinghyje svetovni naslov ostal doma
V	Portorožu se je končal svetovni pokal razreda Dinghy 12, skoraj sto let starega modela jadrnice, ki ga je 1913 izrisal angleški projektant George Cockshott.
V	konkurenci 102 krmarjev iz enajstih držav sta slavila domačin Peter Podunavac in Italijan Giorgio Poggi, sparing partner našega olimpijca Vasilija Žbogarja.
Jahtni klub Portorož se je še enkrat izkazal za dobrega organizatorja mednarodnih regat, Piranski zaliv pa kot odlična tekmovalna arena. Brezhibna izvedba na kopnem in idealne razmere na morju so očarali
vse prisotne. Da je bila zgodba popolna, pa je poskrbel Peter Podunavac z zmago v kategoriji novih (plastičnih) monotipov. “Uresničil sem cilj in postal prvak, kar ni bilo lahko. Do zadnjega sem bil namreč izenačen z Giorgiom Gorlo. S slednjim sva se pred zadnjo regato tudi malce sporekla zaradi incidenta na eni od oznak in to meje še dodatno pogrelo. Nenazadnje je k uspehu pripomogla tudi gruča gledalcev, ki so se zbrali ob progi. Njihovo bodrenje me je zelo ganilo, ” j e p o razglasit vi dejal premočeni as, ki se protokolu metanja v morje ni uspel izogniti. Drugi slovenski predstavnik v floti modernih (plastičnih) monotipov, Igor Švare, je nastop sklenil na 13. mestu.
Med klasičnimi (lesenimi) plovili je bil prepričljivo najboljši Giorgio Poggi. Italijan je v jadralski srenji poznan po uspehih v olimpijskem enosedu finn, a ker tokrat ni bil imenovan v nacionalno olimpijsko reprezentanco, si je za sprostitev privoščil udeležbo v Portorožu in spotoma obiskal še prijatelja Vasilija Žbogarja. “Za hip sva se uspela sestati, toda v tem obdobju je polno zaseden s pripravami. Jeseni se tudi sam nameravam vrniti v olimpijske vode, do takrat pa bom užival v naslovu svetovnega prvaka razreda din-ghy,” se nadaljnih izzivov veseli Poggi. Drugo mesto je pripadlo Italu Bertacciu in tretje Gior-giu Pizzarellu. Domači up, Gi-anni Gomezel, je v konkurenci 67 virtuozov zasedel 39. mesto, med veterani nad 65 let pa se zasidral na četrtem.
Po srečelovu in slavnostni razglasitvi so se sodelujoči raztepli vsak zase. Japonci bodo obisk nadaljevali z ogledom Ljubljane in Dunaja, Kanadčanka Nicky Arnoldus se nadeja pestrega jadralskega poletja širom Evrope, člani Jahtnega Kluba Portorož pa so proslavljanje 30-letnice obstoja kluba sklenili z dvignjenimi kupicami in si enoglasno zaželeli še enkrat toliko uspešnega in aktivnega delovanja. Celotni rezultati
Rezultati:
Dinghy 12’ moderni - 35 tekmovalcev
1.	SLO Peter Podunavac
2.	ITA Giorgio Gorla
3.	ITA Riccardo Papa
13. SLO Igor Švare
Dinghy 12’ klasični - 67 tekmovalcev
1.	ITA Giorgio Poggi
2.	ITA Italo Bertacca
3.	ITA Giorgio Pizzarello
38. SLO Gianni Gomezel
Zlato odličje za Maro Turin na EP Optimist
Zlata medalja, slovenska himna in zastava na vrhu droga sredi Lignana v Italiji!
Mara Turin, jadralka JK Izola in varovanka trenerja Maurizia Benčiča (na EP je sicer naše jadralce spremljal Klavdij Ple-tikos) je z odličnim jadranjem premagala vse evropske tekmice in zasluženo postala evropska prvakinja.
Z odličnim jadranjem v vseh devetih plovih je Mara zasedla absolutno drugo mesto za Singa-purko Fathin Rasyiqin, s tem pa osvojila zlato kolajno in naslov evropske prvakinje 2012. Tretje mesto v absolutni konkurenci je zasedla Italijanka Frances-ca Bergamo, tretje za evropsko prvenstvo pa še ena italijanska jadralka, Giulia Sarti.
Tjaša Milivojevič, za katero je bilo to prvo veliko tekmovanje in je enega od plovov končala celo na četrtem mestu, je zaključila na skupnem 75. mestu. Lin Ple-tikos pa na 77. mestu.
Tudi naši dečki so jadrali zelo dobro. V konkurenci 158 jadralcev se je Martin Peternelj uvrstil na 18. mesto, takoj za njim je Taš Kolman, Klemen Semelba-uer je 22., Staš Torej pa 47.
SMEROKAZI
Četrtek -12. julij 2012
atrij Pretorske palače v Kopru - ob 20.00 LITERARNI VEČER predstavitev knjige
Radovedni galeb
Bruna Volpija Lisjaka
Petek 13. julij 2012
Manziolijev trg - ob 21.00
Poletje v Izoli
Gaetano Donizetti
Ljubezenski napoj opera
Gostuje mednarodna opera iz Križa pri Trstu ki jo vodi Alessandro ŠVAB Vabljeni, vstopnine ni !
Nedeua -15. julij 2012
Park Pietro Coppo - ob 10.30
Nedeljske pihalne godbe
Gasilski pokalni orkester Loče in mažoretke
Ponedeljek 16. julij 2012
Manziolijeva palača - ob 20.00
Zaključni koncert udeležencev Poletne glasbene akademije za violončelo in klavir v Izoli.
Koncert vodita profesorja Antonije Hajdin in Selma Chicco Hajdin.
Torek- 17. julij 2012
Park Pietro Coppo - ob 19.30
Otroška predstava
One man band
INSUIA
ii«u tun > - uAU.r F-.!*
Galerija Alga / Kristanov trg 1
Vabimo vas na otvoritev razstave
MAJA ČERNE
»PRAVLJICA«
ki bo v četrtek, 12.7. ob 19.30 v galeriji ALGA v Izoli, Kristanov trg 1. Svoje pesmi »Trenutki in njih sledi« bo predstavila Marija Kostanjšek.
Galerija Salsaverde Gramscijev trg 4 izoia ”risbe/disegni”
Zvonko Čoh & Milan Erič
Zvonko Čoh in Milan Erič sodita med bolj duhovite in sproščene slovenske likovne ustvarjalce. Najbolj sta znana po njunem animiranem filmu “Socializacija bika”, ki pa predstavlja le enega izmed njunih ustvarjalnih dosežkov. V galeriji Salsaverde se tokrat predstavljata z risarsko instalacijo, ki si galerijo v celoti prilasti in popelje gledalca v nekakšno kaotično doživetje polno zanimivih prizorov, kompozicij in detajlov. Sestavljena je iz velikega števila črno-belih risb, ki se prepletajo v izredno zanimivo “risarsko tapeto”.
Manziolijeva palača
»Che estate...primordiale«
- na ogled so dela ustvarjena na otroški delavnici.
Galerija Souart Koper”
w,:"J....L''~ ■ "ugled mtave grafik jz zbirke SQ-ART.

1!
sobota 14.julij - Ljubljanska ulica, od 10.30 do 14.00
Umetnost na cesti:
razstava slik DUSCLTl FdblC
“Oljke"
Kino Odeon
12.7.12	19.00 Temne sence / 21.00 Izdana
13.7.12	19.00 Zrcalce zrcalce / 21.00 Iron sky
14.7.12	19.00 Izdana / 21.00 Temne sence
15.7.12	19.00 Izdana / 21.00 Temne sence
16.7.12	19.00 Izdana Z 21.00 Temne sence
17.7.12	19.00 Pupijeva dogodivščina / 21.00 Temne sence
18.7.12	19.00 Pupijeva dogodivščina / 21.00 Diktator
19.7.12	19.00 Pupijeva dogodivščina / 21.00 Diktator
TIC Izola RAZSTAVA MODELOV PLOVIL
Mestna knjižnica Izola
POLETNI URNIK od 01.072012 do 31.08.2012
PONEDELJEK in ČETRTEK 8.00 do 12.00 ter od 18:00 do 20:00
TOREK, SREDA, PETEK	8.00 do 15.00
SOBOTA	ZAPRTO
Razstave: slike Martine ŽERJAL na temo »Morje«; »Slike na platno« Enza Hrovatina: kreacije in izdelki članov Društva LIK : Milenke Arsenov, Slavice Nastovski in Mire Puhar, Dragane Dade Čurin, Zorka Dežjota, Oskarja Jogan in Snežiče Krajnc.
Rdeči križ zbira sredstva za socialno ogrožene
Rdeči križ bo tudi letos organiziral akcijo »Peljimo jih na morje«, ki bo trajala do 30.9.2012. V tem obobdobju apeliramo na vas, da darujete sredstva, kolikor je v vaši moči, z namenom, da omogočimo brezplačno letovanje otrok in starejših iz socilano ogroženih družin. Plačilo lahko izvedete na bankah in poštah preko UPN položnice, ki ste jo prijeli na dom, preko telefona 090 93 30 88 in peko SMS kjer lahko darujete 1 ali SEur.
Pridružite se akciji in darujte tudi vi!
Za vsak prispevek se vam zahvaljujemo,____________Rdeči križ Izola
Obletnica
Socializatorja bika v Salsaverde
Četrtek je bil v Izoli zelo kulturniški dan, V parku Pietro Coppo so preigravali Zappo, na svetilniku so žurali udeleženci Etno Histerije, pred galerijo Salsaverde pa so najavlčjali otdprtje zelo zanimive razstave risb dveh samosvojih slovenskih likovnih ustvarjalcev, ki ju Slovenci poznamo kot avtorja risanega filma Socializacija bika.
Galerija Salsaverde je tokrat predstavila pravbi hepening oziroma drugačno razstavo, na kateri sta, pod imenom »Risbe«, svoja dela na ogled postavila Zvonko Čoh in Milan Erič.
Gre pravzaprav za nekakšno tokovno inštalacijo, saj se je cela galerija spremenila v veliko slikarsko platno, dogajanje pred galerijo pa je dalo vedeti, da nam ne gre še obupati nad novimi generacijami. Bito je namreč veliko mladih in veliko tistih, ki imajo do umetnosti in ustvarjalnosti odnos, ki ga ne more izbrisati nobena oblast.
Zvonka Čoha in Milana Eriča smo Slovenci spoznali po njunem najpomembnejšem delu, prvem slovenskem celovečernem risanem filmu »Socializacija Bika«. Zanj sta avtorja prejela številne nagrade, med
Enzu nagrada, ostalim čestitke
Na sobotnem festivalu MMS je nagrado strokovne žirije prejel Enzo Hrovatin za pesem Nostalgico ri-tmo, odlično so nastopili tudi drugi izolski avtorji in izvajalci. Naslednji petek, 20. julija, bodo v Ljubljanski ulici pripravili glasbeni večer MMS po MMS in tam bomo slišali tudi akustične verzije festivalskih pesmi.
drugim tudi nagrado Prešernovega sklada, a je ta kultni risani film le eden izmed mnogih ustvarjalnih dosežkov, s katerim se avtorja lahko pohvalita.
Male plastike v veliki ulici
Marko Zelenko je kipar mlajše generacije, eden tistih ki imajo svoj atelje v Ljubljanski ulici. V soboto, 7. julija, se je v sklopu prireditev Umetnost na cesti, predstavil tudi domačinom in mimoidočim turistom. Domiselna predstavitev na istrski terrarosi in zanimive kamnite plastike so pritegnile pozornost res lepega števila gledalcev, ki so tako spoznali umetnika, ki stopa po poti najbolj cenjenih istrskih ustvarjalcev v istrskem kamnu.
Pihalni orkester sega visoko
Po podelitvi priznanj na slovesnosti ob občinskem prazniku, so obiskovalce z odličnim koncertom navdušili glasbeniki Pihalnega orkestra Izola, ki so se v nekaj glasbenih točkah predstavili tudi z dvema izjemnima gostoma, sopranistko Matejo Potočnik in tenoristom Vladimirjem Čadežem. Treba je povedati, da orkester preseneča iz koncerta v koncert in da postaja res dodana vrednost izolske kulturniške ponudbe.
■ I
W	>
Take gneče pa še ne, so rekli tisti, ki poznajo prireditve na Manziolijevem trgu. V torek zvečer so namreč tam nastopili folkloristi Akademsko kul-turno-umetniškega društva “Koto” iz Kopra, v goste pa so povabili tudi izvrstne folkloriste iz Valjeva. Trg se je izkazal kot izjemen gostitelj.
Po parku je hodil duh Franka Zappe
V paviljonu parka Pietro Coppo je uvodni večer pripadel glasbenikom, ki povečini tvorijo jedro zasedbe JazzLessNess. Nekatere od njih poznamo tudi iz bigbendovskega glasbenega okoliša, v okviru projekta »Ya Hozna: The Musič Of Frank Zappa« pa so se fantje posvetili zapuščini enega izmed najbolj kontroverznih in samosvojih glasbenih likov 20. stoletja - Franka Zappe.
Zamisel za projekt se je rodila ob 70. obletnici rojstva Zappe, od takrat pa zasedba deluje že tretje leto in se lahko pohvali s številnimi koncerti po Obali, pa tudi izven »domačih teritorijev«. Fantje se tokrat niso ozirali na pasjo vročino in znova pripravili dober koncert, obiskovalci pa so se lahko vročini zoperstavili za »mobilnim šankom« gostinskega ponudnika. KIŠD-jevi kuturni večeri se nadaljujejo v četrtek, 19. julija, ko se bo v parku Pietro Coppo predstavil Matej Kužel Standards Trio.	Izola.info
Pobude in vprašanja
Kaj pa zanima občinske svetnike
Svetniške pobude in vprašanja so pomembnen del odločanja v parlamentarni demokraciji, tudi na lokalni ravni. Prav ob vprašanjih in pobudah se razplete ali reši marsikateri konkretni problem, ki tare občane. Kaj so zadnje čase spraševali izolski svetniki?
Pločnik na Cankarjevi
Manca Vadnjal Stojanovič je na
eni prejšnjih sej postavila svetniško vprašanje v zvezi z izgradnjo pločnika na območju Cankarjevega drevoreda. Kot je znano se je občinska oblast v prejšnjem mandatu lotila urejanja pločnika ob Cankarjevem drevoredu, potem pa so dela obstala.
Na seji občinskega sveta je dobila odgovor, da je ureditev omenjenega pločnika predvidena v načrtu razvojnih programov občine Izola kot nadaljevanje že izvedenih odsekov pločnika na Cankarjevem drevoredu in se bo izvedla v prihodnosti, glede na predviden plan izvedbe in razpoložljiva sredstva v občinskem proračunu. Občani in občanke, ki obiskujejo pokopališče, kot tudi turisti, ki parkirajo svoje avtomobile na območju ladjedelnice, hodijo v veliki večini po pločniku, ki je na severni strani Cankarjevega drevoreda. Na petsto metrih od avtobusne postaje do pokopališča, lahko cesto prečkajo preko sedmih varnih in ustrezno označenih prehodov.
Kanalizacija na Belvederju
Občinski svetnik stranke Izola je naša, Alojz Zorko, je župana vprašal, zakaj je priklop sosednjih hiš na kanalizacijo na območju hotelov Belvedere onemogočen oziroma zakaj še ni bil izvršen?
Iz občinskih strokovnih služb oziroma JP Komunala so mu odgovorili, da v kolikor so mišljene hiše v lasti gospoda Valterja Božiča je Komunala Izola v letu 2010 res pridobila posnetek dela kanalizacijskega priključka, ki ga je stranka sama izvedla in naj bi služil za bodoče priključevanje objekta Dobrava 5, Izola, na omrežje, vendar je ta priključek neaktiven, saj javnega kanalizacijskega omrežia do te lokacije še ni. V bližini je le interno kanalizacijsko omrežje hotelov Belvedere. Interne kanalizacije in priključki pa po zakonodaji niso v upravljanju izvajalcev obvezne javne gospodarske službe odvajanja in čiščenja, ampak so v lasti in v upravljanju lastnikov objektov. Tako je tudi predmetna interna kanalizacija v lasti hotelov Belvedere.
Zainteresirana stranka bi se s soglasjem hotelov Belvedere lahko priključila na njihovo kanalizacijo, vendar le ob pogoju, da Občina oziroma Komunalno podjetje prevzame v upravljanje celotno kanalizacijo od hotelskega kompleksa do plaže pod Belvederjem. Kanalizacija je bila zgrajena takoj po letih 1960-1964 in je vsled iztrošenosti materialov v zelo slabem stanju, zato jo v takem stanju Občina oziroma Komunala Izola ne more prevzeti v upravljanje, dokler je lastnik ne usposobi za normalno in varno delovanje.
Trženje deponije
Občinski svetnik Socialnih demokratov, Valdi Morato, pa je dal pobudo za nadaljevanje aktivnosti strokovnih služb pri izvedbi možnosti trženja prostih kapacitet na odlagališču nenevarnih odpadkov v Občini Izola.
V odgovor je dobil pojasnila, da bo odločanje o možnostih sprejemanja mešanih odpadkov iz drugih slovenskih občin Občinski svet opravil šele, ko bo javno podjetje Komunala Izola pridobilo okoljevarstveno dovoljenje za odlaganje nenevarnih mešanih odpadkov na izolski komunalni deponiji. Javno podjetje Komunala Izola naj v sodelovanju s strokovnimi službami Občine Izola v vmesnem času opravi podrobno analizo stanja na področju ločenega zbiranja odpadkov, analizo dejanske proste kapacitete na komunalni deponiji. Vodstvo občine naj pridobi pisna zagotovila od Ministrstva za kmetijstvo in okolje in Vlade Republike Slovenije, da v primeru, da do konca leta 2015 ne bo mogoče mešanih odpadkov iz
Izole predelovati v Regijskem centru za ravnanje z odpadki in končnega preostanka odlagati v legalni deponiji, bo Vlada Republike Slovenije omogočila podaljšanje dovoljenja za odlaganje nenevarnih mešanih odpadkov in dodatno razširitev komunalne deponije v Izoli na dejansko skupno razpoložljivo količino odlaganja 90.000 ton odpadkov.
Prihajajo evropski paketi
Konec junija in v začetku julija je v skladišča Rdečega križa Slovenije ter Slovenske Karitas prispel prvi del pošiljk živil iz evropskega ukrepa pomoči v hrani. Slovenija je za leto 2012 prejela evropsko pomoč v skupni vrednosti nekaj več kot 2,5 milijona evrov, 288 ton mleka v prahu iz intervencijskih zalog EU ter nekaj več kot 2 milijona evrov za nakupe proizvodov na trgu in povračilo stroškov transporta, administracije ter skladiščenja dobaviteljem in humanitarnim organizacijam. Skupaj bo v letu 2012 razdeljenih okoli 4.400 ton hrane. Slovenija se je že prijavila tudi za izvajanje ukrepa v letu 2013. Slovenija se je prvič odločila za sodelovanje pri tem ukrepu leta 2006 in bo letos že sedmič razdeljevala evropsko pomoč v hrani. V letu 2012 bodo iz zalog EU na razpolago žita, posneto mleko v prahu, maslo in sladkor. Za njegovo izvedbo se je prijavilo 20 držav članic EU. V času finančne in gospodarske krize ter višjih cen hrane, je tovrstna pomoč še posebej dobrodošla in pomembna.
Bo pasja plaža naša tržna niša?
V ponedeljek dopoldan so po treh letih soočanj naklonjenih in nenaklonjenih stališč, kosmati štirinožci, takoimenovani najboljši človekovi prijatelji, končno dočakali uradno dovoljenje za vstop na pasjo plažo. Opozorilne oznake so sicer postavili šele v sredo.
Dosedanji obisk je dokaz, da poleti v Izolo prihaja veliko lastnikov psov, ki lahko zdaj nadomestijo klimatizirane prostore z osvežujočo morsko vodo. Seveda so lastniki zelo zadovoljni, psi pa še bolj. Za zagotavljanje čistoče so komunalci posatavili tudi pasjo “kanto" z dodatnimi vrečkami za vzdrževanje čistoče. Komunalni delavci so postavili tudi klopico za počitek lasnikov psov, medtem, ko se ti igrivo sprehajajo po plaži. Sicer je res, da je plaža v glavnem skalnata, a navdušenih psov to prav nič ne moti.
Po pogovoru z obiskovalci ugotavljamo, da je plaža najbolj “zasedena” s pasjimi obiskovalci ob popoldanskih urah, najmanj pa zjutraj in zvečer. Na plažo prihajajo domačini pa tudi tuji in domači turisti. Nekateri so, kljub temu, da letujejo v sosednjem Portorožu, že obiskali našo, izolsko
Naša stran
Kje imamo Izolani "svoje" plaže
Izola postaja turistična občina, a še pred tridesetimi in več leti, ko je bil turizem samo nekakšna "popoldanska" obrt, s(m)o Izolani imeli svoje posebne kotičke, ki jih "forešti" pač niso poznali. Tudi na tak način pač povemo, da mi smo tukaj doma.
Vsaka stvar ima svojo ceno. Industrija, ob delovnih mestih, prinese tudi onesnaženje ali pa vsaj neprijetne vonjave, turizem pa, ob vseh plusih, ima tudi svoje minuse, ki jih še vsak Izolan dovolj dobro pozna. Zavoljo gospodarstva smo se ob koncih tedna pač odrekli nekaj uram spanca, stisnjenih zob smo se lotili iskanja prostega parkirnega mesta, mirno smo se postavili v neskončne vrste v trgovinah, kjer smo pogosto obkoljeni s Karantanci, ki nekoliko preveč zapirajo samoglasnike in sprejeli smo, da so naše plaže napolnjene do zadnjega kotička. In kako se s to težavo spopadamo?
Mateja 29 let, Izola
Najraje se kopam na Belih skalah in pri Delfinu. Raje imam bolj večerne ure saj je takrat manj sonca in ljudi. San Simon pa me ne mika kaj preveč, saj je tam vedno gneča, pa še voda ni čista
., uH».. .
Izolani se morda niti ne kopamo
Verjetno pa je še najbolj pravilna trditev, da se Izolani niti ne kopamo, oziroma, da tej aktivnost ne posvečamo preveč pozornosti. Plažo prepustimo turistom, mi pa morje izkoristimo, da se malo vanj vržemo, se prepustimo, da nas ohladi in se mu zahvalimo, da nam daje ribe in školjke. No, morda so to počeli naši predniki, a kakorkoli. Vsekakor pa se večinoma izogibamo gneči, ki pa se zadnja leta širi tudi tam, kjer smo bili prepričani, da smo dobro skrili najboljše plaže, recimo na belih skalah. A tudi to ima svoje prednosti. Pomeni, da je turistov vedno več. Saj to je dobro, ne?
Klavdija 18, Izola
San Simon mi je najbližja lokacija zato tja najraje zahajam pa še največ “dogaja". Mi pa je všeč tudi plaža slepih pri svetilniku.
Jan 29, Izola
Kot se spodobi za pravega Izolana, se sploh ne hodim kopat, (smeh) Priznati moram, da me motijo nevzgojeni turisti, ki puščajo za seboj tone smeti, zato raje, kot da gledam to “svinjarijo”, se izogibam plaž.
Alja 30, Izola
Najraje imam Delfin oziroma Skale ob marini, kjer je bolj intimno in se mi ni treba prerivat z ostalimi kopalci, saj ne maram gneče.
In kakšno je mnenje izolskih gostov?
Boris 57, Ljubljana
Z ženo sva prvič v Izoli in mi je plaža pri svetilniku prav všeč, saj imaš tako sonce, kot senco. Za pijačo in sladolede pa je tudi dobro preskrbljeno.
Jože 76, Novo Mesto
Že vrsto let hodim na svetilnik in mi je še najbolj všeč. V San Simon pa ne hodim, saj je plaža namenjena predvsem mladim.
7,.. 'Mč
Tarok ob občinskem prazniku
V počastitev praznika občine Izola je tarok sekcija pri Društvu upokojencev (DU) Izola, 9. junija organizirala turnir v taroku. Turnirja se je udeležilo 17 tarokašev iz Izole, Jagodja in gostje iz Mengša. Gostitelj je bil lanski zmagovalec Strohsack Bogomir. Na prijetni lokaciji in v vročem ozračju so igralci tekmovali posamično in ekipno. Odigrana so bila tri kola po 15 iger.
Rezultati so bili naslednji:
Posamično: 1. mesto: Debeljak Boris, Jagodje 6 točk, 2. mesto: Ličen Cveto, Jagodje 5 točk (+1377), 3. mesto: Markovič Marko, Izola 5 točk (+1212)
Ekipno: 1. mesto: Jagodje 1, v postavi: Ličen Cveto, Grdič Ivica in Debeljak boriš. Osvojili so 14,75 točk in razliko +2400, 2. mesto: Mengeš, v postavi: Bevk franc, Marolt Brane in Mikula Ludvik. Osvojili so 9,75 točk z razliko +301, 3. mesto: Jagodje 2, v postavi: Kosič Anton, Kobil-šek Jože in Torkar Edo. Osvojili so 9 točk z razliko -1181.
Lepe medalje, žgane v les, so izdelali in darovali tarokaši iz Mengša, podelila pa jih je predsednica tarok sekcije, ga.Marija Bolje, ki je tudi vodila zapisnik turnirja. Gre ji zahvala, da je vse potekalo brez pripomb. Lanskoletni prvak, g.Strahsack Bogomir je letošnjemu zmagovalcu predal prehodni pokal.
Poleg tekmovanja je bilo lepo tudi prijetno druženje udeležencev turnirja. Tarokaši so se dogovorili, da se bodo udeležili (in organizirali) turnirja v počastitev 60. obletnice DU Izola, praznika Krajevne skupnosti Jagodje Dobrava in da bodo vrnili obisk tarokašem v Mengeš.
Plaža pod Belvederjem ima letos novejšo podobo
Kronika in ostalo
So bili psi namenjeni borbam?
Na spletni strani Pes moj prijatelj (www.pesmojprijatelj.si) je objavljena novica, da so v Izoli lastniku zasegli štiri podhranjene pse, za katere so kasneje ugotovili, da so bili morda namenjeni pasjim borbam. Akcijo so izvedli člani veterinarske inšpekcije in Obalnega društva proti mučenju živali.
Včeraj je v Izoli potekala akcija veterinarske inšpekcije in Obalnega društva proti mučenju živali, v kateri so bili D.B. iz Izole odvzeti štirje mlajši psi pasme pitbuli (ena samica, trije samci) in šarplaninec.
Psi so bili nameščeni v gozdu na parceli v lasti kmetijskih skladov. Lastnik je bil iz strani veterinarske inšpekcije že večkrat opozorjen, da je potrebno urediti življenske pogoje živali, a se na opozorila ni odzval, zato je bil izdan sklep o odvzemu vseh živali. Obstaja sum, da so bili psi dresirani za namene pasjih borb - so v izjemno slabem fizičnem stanju, podhranjeni, dehidrirani, vsi pa imajo tudi sledove ugriznih ran.
“Psi so stari nekje devet mesecev in kot kaže, nimajo kakšnih večjih vedenjskih težav. Trenutno so nameščeni v Obalnem zavetišču in so zelo preplašeni, sicer pa zelo miroljubni do ostalih psov in ljudi.
Predvideva se, da so bili psi na posesti v pogostem menjavanju, verjetno izurjeni za borbo, nato oddani naprej in vzeti novi. Sicer pa smo veseli, da smo vsaj teh pet psov uspeli umakniti življenju, kakršno jih je verjetno čakalo, ” je povedala Andrea Bogataj Krivec iz Obalnega društva proti mučenju živali.
Zoper lastnika bo podana kazenska ovadba suma storitve kaznjive-ga dejanja mučenja živali.
vir: www.pesmojprijatelj.si
Zdaj, ko je bilo znanstveno dokazano, da je govorjenje šport, njegova najbolj živahna oblika pa je opravljanje, ta šport pa je še bolj priljubljen kot nogomet, dobivam občutek da obstaja nevarnost, da bom prehitel župana v najbolj verbalni obliki nogometa v Izoli. Z določeno gotovostjo vem, da je veliko stalnih strank v Manzioli-ju postavilo “rekorde tapkanja” z omenjanjem mojega imena, ali pa naštevanja mojih dejanj, toda, še huje, včasih imam občutek, da je moje življenje postalo epizoda Simpsonov: hodim po ulici in ljudje, ki jih niti ne poznam, lajajo s piskajočim japonskim naglasom: tisikriv!
To sicer ni nezasluženo, saj zadnje čase, in še posebej odkar sem izgubil službo - to pa le dve leti potem, ko sem izgubil sposobnost, da omejim svoje pitje alkohola - tekam po Izoli kot stekla kuna z odrezanimi jajci. Postopoma sem postaljal bolj divji, pil sem več, in za povrh dodal še tisto najslabšo sestavino, morbidno občutljivost. Kolikor modrosti in zrelosti se je doslej prikapljalo v moje življenje, toliko jo je tudi odšlo v odtok (pa še vode nisem rabil potegniti).
Ne bom se spustil v vse dogodke, ki so me pripeljali do tega, da napišem to kratko opravičilo, saj ne ga pišem zato, da bi pojasnil mlademu vodji Manzioli Wine bara, da je... ne bom se niti spuščal v to (po pravici povedano, avtor besedila se je v to spustil, a smo zavoljo dobrega okusa ta del besedila izpustili op.p.), temveč preprosto zato, da povem, da ko sem enkrat imel tam že težave, bi moral preprosto prenehati tam zahajati namesto, da se vedem kot ranjen otrok. Ob tem pa bi rad povedal tudi to, da se mi še sanja ne, od kod izvira vse sovraštvo lastnika lokala Pri Perotu, saj sem bil tam večkrat s svojimi otroci in nikoli se nisem napil ali vedel nedostojno. Zaradi tega, ko mi je lastnik nasilno izmaknil stol izpod nog, in sem bil po pravici presenečen, bi moral perprosto oditi, namesto da sem taisti stol dvignil nad glavo, zaradi česar me je moral prijatelj miriti. Kasneje pa je porabil še pol ure zato, da je policaje prepričal, da me ne odpeljejo v zapor. Zaradi vsega tega, pa po bolečem komentarju natakarja Manziolija, ki ga sicer poznam že deset let, ki je bil povod za besno lučanje pepelnikov, razbijanje stolov in preklinajna, sem se odločil, da obiščem psihiatra.
Mimogrede, naj omenim, da je ta dogodek predstavljal tudi začetek moje nedavne, nenavadne in razmeroma enostranske afere z izolsko policijo: nikoli se ne pokličemo, vedno kdo drug uredi naša srečanja, a, kar je najhuje, za svoj denar ne dobim nikakršnih posebnih uslug. Odločil sem se, da to zvezo prekinem. Neuslišana ljubezen ni bila nikoli povod za dober roman. Najnovejši incident pa je bil tudi najbolj butast doslej. Poskusil sem primazati “super vzgojno” vodji Manziolija in končal na napačni strani ponovitve dvoboja med Alijem in Listonom (ta se je končal po enem samem zamahu Alija op.p.) Zakaj je to narobe, ne rabi niti pojasnjevati, začenši z očitno nesmiselnostjo nasilja, a lahko omenim tudi osebno noto: glede na to, da sem imel odprto operacijo srca, jemljem tablete za redčenje krvi (seveda bi mi bolj prav prišle tablete za tršo kožo), zaradi česar sem izdatno krvavel in lahko trdim, da sem imel srečo, da nisem z glavo zadel okvirja vrat, saj bi po vsej verjetnosti dobesedno umrl. In nihče, niti (ne, tega ne bom izrekel), nihče si ne zasluži, da bi imel na vesti tako butasto smrt (če bi on... ne, ne bom tega izrekel!).
To je moj način, da se opravičim vsem tistim, ki sem jih užalil, razen tistih dveh, ki vesta, kdo sta. Bi pa rad povedal še besedo o policajih. Eden izmed njih je bil prisoten na obeh najinih zadnjih srečanjih in izkazal mi je dokaj občutno sovraštvo, a dejstvo je, da so se v vsakem primeru policaji, tudi tisti, ki me sovraži, obnašali dostojno. To je vredno izpostaviti, saj v moji nekdanji domovini (Z.D.A. op.p.) deluje, kot da policaji z vsakim dnevom bolj izgubljajo oblast nad seboj, ob svojem pohodu pa za seboj puščajo scvrta, pretepena ali, bolj konvencionalno, postreljena trupla. Vem, da so vici o policajih v Sloveniji priljubljeni, a z izjemo enostranskega denarnega toka, so se mi zdeli korektni in prisebni.
No, pogovarjajmo se raje o županu. Kaj pravite o novih smet-iščnih templjih? Najprej sem jih sovražil, a zdaj ne samo, da mi je všeč misel na čaščenje naših lastnih odpadkov, temveč mi prija tudi njihov izgled.
Vaš, v upanju na čistejšo, varnejšo Izolo.
Rick Harsch
1 - Crassanova je avtorjeva besedna igra med primernim izrazom njegovega obnašanja v zadnjem času, “crass", in analogiji z še enim večnim tujcem, ki je vedno zašel v težave.
Predzadnja
KRIMINALNE
Več kot vest
Neznanec je vlomil v pomožni objekt in ni ničesar ukradel. Vest je, da je neznec vlomil, še večja vest pa je, da ni ničesar ikradel.
Navadna vest
Verjetno nek drugi zaenkrat še neznanec pa je vlomil v kontejner in ukradel več kosov električnega orodja. Sledi kazenska ovadba. Zagrbtno nahrbtno Občanka je prijavila, da ji je neznec v gneči na koncertu iz nahrbtnika ukradel fotoaparat in mobitel. Tudi v tem primeru sledi kazenska ovadba.
Nekdo jo je videl
Občan je prijavil, da je v trgovini odložil svojo denarnico. Našla jo je ženska in jo ukradla. Policisti zbirajo obvestila, sledi kazenska ovadba. Spol storilca že imajo, zdaj rabijo še par podatkov.
Dva na dva
Udeleženca Eurofesta sta bila napadena s strani dveh domačih vrstnikov. Razlogov je lahko neteto, niti eden pa ni posebej pameten ali opravičljiv. Tokrat sledi poročilo na Center za socialno delo.
Veliko dela za nič
Na osnovi mednarodne tiralice so izolski policisti prijeli moškega in ga privedli k preiskovalnemu sodniku. Ta ga je zaslišal, nato pa izpustil. Skratka mednarodno iskanje za par besed.
Nakit je izginil
Občanka je policistom prijavila, da jim je neznanec iz hiše ukradel zlat nakit. Storilec si je verjetno pomagal s ključem, ki ga stanovalci skrivajo v bližini vhodnih vrat. Policisti so opravili ogled, nato sledi kazenska ovadba.
Še kombiniran neznanec
Številnim neznancem s prejšnjega tedna se je pridružil tudi tisti neznanec, ki je ponoči izolskemu podjetniku ukradel kombinirano vozilo. Kam se je odpeljal ne ve nihče.
Obračal sredi ceste
Pri avtokampu Jadranka se je zgodila prometna nesreča v kateri je bil telesno poškodovan motorist, domačin, ki je bil na poti v porodnišnico, kjer sta ga čakala novorojenec in mamica. Na poti proti bolnici je pred avtokampom tuj državljan z avtomobilom nepravilno polkrožno obračal na cesti in tako povzročil prometno nesrečo. Tako se je družina res srečala v bolnišnici a ne na način, kot so si želeli, (informacijo smo dopolnili v uredništvu)
Drago plavanje Moški je policistom prijavil, da mu je neznanec iz denarnice ukradel 300 eur, medtem, ko se je kopal v morju. Policisti neznanca iščejo in mu napovedujejo kazensko ovadbo.
Še nekaj neznancev
Predrzen neznanec je vlomil v trgovino z avtodeli in iz predala ukradel denar.
Nek drug ali pa morda celo isti neznanec, je vlomil v prodajni kiosk in je iz njega ukradel nekaj artiklov. Tretji ali drugi ali pa kart isti neznanec je ponoči na parkirišču razbil sprednji vetrobranski stekli na dveh kombijih.
Prijavil in bil odpeljan
Občan je prijavil, da ga je na tržnici napadel moški in ga udaril. Storilcu so izdali plačilni nalog, naznanitelja pa odpeljali v uklonilni zapor.
Vsi bodo plačali
Nekaj podobnega se je dogajalo v primeru, ko je moški prijavil, da ga je v mandraču (ne v časopisu op.a.) napadel moški in ga udaril. Policisti so slednjemu izdali plačilni nalog, isto pa je doletelo tudi prijavitelja, ker se je med postopkom nedostojno vedel do vseh.
ALKOHOL:
1,14 mg/l in zaseg osebnega avtomobila; 0,43 mg/l in zasegosebnega avtomobila; 0,40 mg/l in zaseg mopeda; 0,61 mg/l in pridržanje; 0,58 mg/l in pridržanje; 0,31 mg/l; 0,32 mg/l; 0,36 mg/l; 0,39 mg/l;
Ops, tukaj je buko, naprej pa ne gre. Že z malenkostnim posegom, bi lahko odstranili nevarnost za morebitno nesrečo, saj je ta odsek ceste, vse od semaforja naprej brez pločnika ali kolesarske steze pa še slabo osvetljen in za kolesarje, posebej nevaren. S sanacijo tega odseka, bi stanovalcem obrtne cone in tega dela Livad omogočili varen prehod do stadiona in bližnjega otroškega igrišča. Pa še psičku bi dobro del en varen sprehod po travi.
MALI OGLASI
Novi oglasi so označeni polkrepko.
Nepremičnine
PRODAMO
-	Podam dvo in pol sobno komfortno stanovanje v Livadah. Stanovanje ima dnevno sobo, spalnico, kabinet, kuhinjo z jedilnico, kopalnico in WC, balkon in klet. Stanovanje je odlično ohranjeno, tako kot cela stavba, ima priključek za KTV in klima napravo. Informacije na tel.: 041 838 160
-	Prodam dvoinpolsobno stanovanje (67m2) v oktobrski, zadnje nadstropje, brez dvigala, tel 031 856 381
NAJAMEMO
-	Iščem enoinpolsobno ali dvosobno stanovanje v izoli ali Kopru, tel 070 530 781
-Štiričlanska družina najame dvo ali dvoinpol sobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje, tel 040 385 907
-	Štiričlanska družina najame dvosobno stanovanje v Izoli za daljše obdobje. Tel. 030 301 698
ODDAMO
V bloku v Llivadah, v 2. nadstropju, za daljše obdobje oddamo dvosobno, opremljeno stanovanje, veliko 57m2 . Informacije na telefon: 041 402 187
Delo
-	Nudim inštrukcije iz italijanskega, angleškega in slovenskega jezika za osnovne in srednje šole Tel 031 418 217
-	Iščeva delo kuharja in pomočnice kuharja, tel 070 530 781
-	Lahko poskrbim za vzgojo vašega psa. Tel.: 031 698 006
-	Nalive english speaker. Inštrukcije iz Angleščine. Pomoč pri pripravi na maturo in druge izpite, za vse ravni zahtevnosti, gsm: 051 266 387 gmail: sasikalaperumall@ gmail.com
-	Italijanski jezik poučujem po najnovejših metodah. Uspeh je zagotovljen. Tel.: 041 542 955
Vozila in plovila
-	Ugodno prodam Renault Tvvingo, letnik 2004, prva lastnica, dobro ohranjen, registriran do septembra, tel 05/ 641 30 85
-	Prodam 6,5m dolgo jadrnico, s kabino in 4 ležišči. Jadrnica je privezana na kom. privezu Marine Izola, tel 031 684 041
Razno
Ugodno prodam 110 1 1N0X sod za 50 euro Tel: 041 656 110
-	Ugodno prodam otroško sobo s pogradom in dvemi manjšimi omarami Tel: 05 641 7696
-	Ugodno prodam pomivalni stroj in hladilnik z zmrzovalno skrinjo Tel: 05 641 4448
-	Prodam zamrzovalno omaro Gorenje. Energijski razred A, 6 predalov, rabljena 3 leta. Tel. 041/687191
-	Nudim gospodinjsko pomoč - likanje, pospravljanje in čiščenje ter pomoč pri negi starejših občanov, tel 041 686 703
-	Nezaposlen sprejme kakršnokoli fizično delo. 040 233 702
-	Nudim pomoč pri čiščenju poslovnih prostorov ali dom, pomivam posodo ali opravljam kakršnokoli drugo domače delo. tel 031 295 156
-	Ponujam inštrukcije matematike, fizike, kemije in angleščine za srednješolce in osnovnošolce , ter mentorstvo pri pripravi na izpite in izdelavi seminarskih nalog. Tel.: 041 345 634
-	Nudim pomoč v gospodinjstvu pri likanju in čiščenju. 041 821 569.
Stanovalci Ljubljanske in Koprske ulice se upravičeno jezijo nad nekaterimi motoristi, ki raje kot po Sončnem nabrežju vozijo in celo divjajo po ozkih ulicah, nekaj podobnega velja za kolesarje, ki se ne ozirajo na pešce ampak imajo celo občutek, da imajo prednost pred njimi. Višek pa so štirikolesniki, ki so široki kot nekatere ulice, najemniki pa se z njimi prevažajo po ulicah, po pločnikih in najraje tarmkjer se ne sme. Morda bi jih bilo treba opozoriti, kje smejo voziti in kje ne. Če seveda kdo ve, kje so kakšne prepovedi.
Drevored l.maja 4.c 05/ 64175 36


Borci so zborovali ob prazniku
11. julija Izola praznuje občinski praznik, ker so na ta dan leta 1944 Izolani množično odšli v Partizane. Nič čudnega torej, da ima na isti dan, zaradi enakega razloga, svojo proslavo tudi Obalno združenje borcev za vrednote NOB. In letos so vsakoletni pester program še dodatno popestrili, tudi z odličnimi mažoretkami, ki borce vajene že vsega, niso pustile prav ravnodušne. Vsaj po pogledih sodeč ne.
Iz serije, če se ne najdete, vas ni bilo, ali pa ste fotograf, objavljamo sliko iz proslave občinskega praznika. Gneča je bila velika, vročina ni poznala milosti, a veliko vas je preprosto hotelo izkazati spoštovanje do tistih, ki so pred skoraj 70 leti odšli v boj za domovino. Pohvalno.
"J .
Nove označbe na vozilih za odvoz odpadkov
Javno podjetje Komunala Izola je štiri vozila, ki so certificirana za zbiranje in odvoz različnih odpadkov, opremilo z novimi označbami. Pri odvažanju se sočasno ne pobirajo različni odpadki, ampak le določena vrsta odpadkov, ki je s snemljivim barvnim magnetom dnevno prikazana tudi na vozilu.
Otrokom v Izoli pa res ni dolgčas, le obvestiti jih je treba, oziroma njihiove starše, oziroma medije, o nekem dogodku in že je zabava zagotovljena. V parku Pietro Coppo je v sredo zvečer nastopilo Družinsko gledališče Kolenc in obiskovalcev je bilo res veliko. Le kje so izvedeli za dogodek?
Tako so se našemu fotografu nastavili otroci, ki letos preživljajo aktivne počitnice na OŠ Dante Alighieri. V okviru delavnice “Che estate... primordiale” so dober teden risali, ustvarjali ter se prelevili v mlade arheologe. Na Manziolijevem trgu pa so očitno našli dinozavra.