Naročnina snaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. UREDNIŠTVO — UPRAVA: pri g. ]os. Benko v M- Soboti, telefon številka 8. Štev. rač. poštne hran. 12.549 ishaja vsako nedeljo. Cena oglasov Na oglasni strani : cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas l5°/a dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vračajo. Vc 4.ETO Murska Sobota, 31. julija 1938« ŠTEV. 31. Iskreno prijateljstvo V ospredju vseh političnih dogodkov zadnjega tedna, je bil obisk angleškega kraljevskega para v Parizu Francosko ljudstvo je z nepotvorjeno iskrenostjo povsod burno pozdravljalo viadarski par svoje zaveznice — Anglije. Francoski listi so se razpisali ob priliki visokega obiska in povdarjali prijateljsko zvezo med obema državama, ki že obstoja 34 let, in ki je baš v zadnjih dneh dobilo ponovno zagotovilo za iskreno sodelovanje obeh narodov tudi v bodočnosti. In baš v tem je kraljevi obisk v francoski prestolnici dobil svoj veliki politični pomen. Živimo v dobi, ko se dnevno snujejo med narodi razni bloki, sklepajo prijateljstva in zveze in se ustvarjajo razne osi tako da ni več najti na svetu države, ki ne bi bila v tem ali oni zvezi, bloku itd. Politična zgodovina zadnjih let pa je pokazala koliko so vredni takšni medsebojni dogovori, obljube in zagotavljanja. Kar je komu še danes bilo sveto, to je jutri že preklel in obratno. Osebne koristi so bili edina pogonska sila vsakemu početju in medsebojni obeti so v takem slučaju stopile v najtemnejši kot mračnega ozadja. Obči interesi, za katere je našla svetovna politika lepo zveneče ime „splošni mir", niso bili nikdar pravega odločilnega pomena. Zato je kaj razumljivo miselnost ljudstva, ki ob vesti, da se je ustvarila med temi in temi državami ta in ta zveza, skomigne z rameni, kakor bi šlo za nedolžni spopad dveh generalov v Meksiki. Najlepši primer za vse to nam nudi največja zveza držav Društvo narodov, nekoč toliko proslavljeno in opevano, danes pa le še nadležen bolnik, s katerim ne vedo kaj početi. Zato ni čudno, če se v tej zmešnjavi odražajo one zveze med narodi, ki jih je sicer prav malo, ki so v preteklosti in sedanjosti prestale svoj ognjeni krst ter si tudi za bodočnost zagotovile svoj obstanek. Eno med temi prijateljstvi je že omenjeno več letno sodelovanje med Anglijo in Francijo, ki je od ustanovitve do danes prestalo vse preizkušnje ter se je uveljavilo tudi v težkih trenutkih, ki so zagrnili Evropo, kot eden najbolj zanesljivih stebrov svetovnega miru. Zveza med obema državama nima le vrednost za njih, temveč je vseevropskega in ne pretiravamo, če rečemo tudi svetovnega pomena. Angleški kralji so v preteklosti večkrat obiskali francosko prestolnico. Vsak njihov obisk je poglobitev medsebojnih odnošajev, ter so imeli značilen odmev tudi v zunanji politiki obeh držav. Tako je bil zadnji uradni obisk angleškega vladarja v francoski prestolnici tik pred izbruhom svetovne vojne in dogodki, ki so na to sledili, ko so se znašli angleški in francoski vojaki v skupnih strelskih jarkih, so pokazali, da medsebojna obljuba prijateljstva, ni bila le suhoparna beseda, temveč tudi dejanje. Kakor so bili leta 1914. dogodki v Evropi najbolj kritični, tako tudi danes lahko rečem o mednarodnem političnem položaju, da vlada vsesplošna negotovost, bojazen in strah pred pretečimi oblaki, ki se grmadijo vsa zadnja leta nad nami. Radi vsega tega dobiva vladarski obisk v Parizu svoj globlji pomen in najvidnejšo manifestacijo ene same iskrene želje ne le Francozov in Angležev, temveč vsega človeštva: zagotoviti Evropi mir! V tem znamenju je zrla te dni vsa razsodna Evropa v Pariš in prav tako iz srca pozdravljala ponovno utrditev angleško-francoskega prijatelj- stva kot pohod proti vojni in pot k miru. V zadnjih letih smo večkrat čitali, da so razni državni poglavarji obiskali kako drugo državo z namenom, da pokažejo svetu, kako globoko je sklenjeno prijateljstvo. Pri nobenem teh obiskov pa si ni bil svet tako na jasnem glede ozadja in namenov, kot ob sedanjem obisku v Parizu, saj sta že v preteklosti kakor tudi v sedanjosti, tako Anglija kakor tudi Francija s svojim ravnanjem dokazali, da jim želja po miru ni le zgolj besedičenje. Mnogo žrtev sta v ta namen že doprinesli in pripravljeni sta še na nove. To so potrdili tudi politični razgovori, med francoskimi in angleškimi državniki ob priliki kraljevega obiska v francoski prestolnici, kjer so ponovno temeljito pretresli ves evropski politični položaj. Kakor je francosko ljudstvo z največjim navdušenjem sprejelo angleško kraljevsko dvojico, tako je tudi angleško ljudstvo priredilo navdušene ovacije ko sta odhajala kralj in kraljica iz Londona. V tem se vidi, da korenini prijateljstvo obeh držav v ljudstvu samem ter je to največje jamstvo za nadaljni obstoj prisrčnih razmer med obema velesilama. V tej zvezi vidimo največje jamstvo za svetovni mir. POLITIK Predsednik vlade dr. Milan Sto-jadinovič je pred dnevi obiskal severni del našega jadranskega pritnorja v družbi z drugimi ministri. Ogledali so si predvsem vsa gradbena dela na tamkajšnjih cestah. V svojem govoru, ob veličastnem sprejemu, ki mu je priredilo tamkajšnje prebivalstvo, je predsednik vlade obljubil, da se bodo zgradile druge ceste iz velikega domačega investicijskega posojila 4 milijard din. Angleške vojne ladje so prispele na daljši obisk v naša pristanišča Crikvenica in Šibenik. Prebivalstvo jim je priredilo zelo prisrčen sprejem. 50 letnico rojstva je te dni obhajal predsednik vlade dr. Milan Sto jadinovič. Ob tej priliki so vsi naši časopisi prinašali dolge članke z njegovim življenjepisom ter podčrtali velike zasluge, ki jih ima slavljenec za gospodarski in politični napredek naše domovine. Njegova obletnica pa je našla odmev tudi v inozemstvu, predvsem v češkoslov. listih, kjer poudarjajo energijo, ki odlikuje tega ju-goslovenskega državnika ter njegove sposobnosti, posebej še na-finančnem in gospodarskem polju. Tudi nemški listi so pisali prisrčne članke, v katerih mu želijo, da bi dovršil svojo nalogo v službi države in da bi v bodočnosti žel prav take uspehe kakor jih je dosedaj. Poleg tega pa naštevajo še rezultate triletnice vlade dr. Milana Stojadinoviča, ter povdarjajo njegove velike uspehe. Italijanski časopisi so ob priliki 50 letnice našega predsednika vlade pisali, da je dr. Milan Stojadinovič v zunanjepolitičnem oziru dosegel, da je vse one, ki Jugoslaviji niso zaupali in so živeli z njo v napetih odnošajih, izpremenil v odkritosrčne prijatelje in zaveznike, dočim je v notranjosti upo-stavil red in sprožil vse žive sile Jugoslavije v plodovito delo na vseh področjih, zlasti pa na gospodarskem. NaSa banovina je dobila pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev posojilo 43 milijonov din za dobo 25 let. S tem denarjem bo povečala in modernizirala banovinske bolnišnice. Izdelani triletni načrt predvideva tudi zgraditev vove bolnišnice v Mur- ski Soboti, za katero znašajo preračuni okrog 12 miiijonov dinarjev. Finančni minister Zedinjenih držav Amerike je obiskal francosko prestolnico Pariz, kjer je imel s ta-mošnjimi državniki važne politične in gospodarske razgovore. Po obisku angleškega kraljevskega para se smatra ta poset kot znak, da se tudi Amerika pridružuje francosko-angleškemu sporazumu. Pokojno romunsko kraljico Marijo so prejšnjo nedeljo pokopali. Pri pogrebnih svečanostih v Bukarešti, ki jim je prisostvovalo nad pol milijona ljudi, so biii prisotni tudi naša kraljica ter knez namestnik Pavie. V času, ko je bil v Bukarešti pogreb, so bile v Beogradu, Zagrebu šn na Bledu slovesne zadušnice, katerim so prisostvovali najvišji predstavniki naših oblasti. Glede španskega vprašanja, ki je v zadnjih letih predstavljalo največji kamen spodtike v Evropi, je prišio do važnega preobrata. Vlada generala Franca, kakor tudi španska republikanska vlada sta pristali na angleški načrt o umiku prostovoljcev. Tako izgleda, da bodo kmalu Španci prepuščeni samim sebi, in sami bodo morali poravnati še ostale medsebojne račune. Omenjena vest bo ugodno vplivala na evropske politične razmere. Praznik naše svobode (Proslava 20 letnice Jugoslavije v Mariboru.) Z velikim narodnim taborom, ki je bil pred tedni pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah in katerega se je udeležilo mnogo Prekmurcev, so se pričele proslave 20 letnice svobodnega življenja v naši, s krvjo priborjeni domovini Jugoslaviji, čeprav je naše Prekmurje moralo še bojevati za svoje slovenske pravice, boriti se za svojo svobodo še skoro leto dni dalje kot naši bratje na drugem bregu Mure in in se je zasedba Prekmurja izvršila šele 14. avgusta 1919., se prav z isto iskrenostjo in ljubeznijo pridružujemo proslavam dvajsetletnice slovenske svobode. Tudi za nts je ta obletnica važen mejnik v našem življenju, saj je takrat, ko so se zrušili okovi suženjstva pri naših bratih, začelo vzhajati tudi nam sonce svobode in zaslutili smo veliki praznik, ki nam bo prinesel uresničenje vseh naših sanj. A skoro celo leto je bilo treba še do tistega dneva, morali smo položiti še mnogo žrtev na oltar domovine, da smo si odkupili svobodo. Zato se bomo kot obmejni Slovenci tudi mi Prekmurci odzvali klicu našega nacionalnega Maribora in pohiteli na mogočni tabor, da javno izpričamo našo ljubezen do domovine in da se ponovno zahvalimo tvorcem naše svobode. Za veliki narodni tabor, ki bo 14. avgusta v Mariboru in za katerega je ministrstvo za promet odobrilo četr-tinsko vožnjo po železnicah po celi državi, v času od 12. do 16. avgusta. Slovenski javnosti Zadnja velika povodenj reke Mure je izredno težko prizadela prebivalstvo v naših severnih obmejnih okrajih ob Muri. Uradno ugotovljena škoda znaša nič manj ko 9 milijonov dinarjev. Travniki, polja in posevki so ponekod popolnoma uničeni, tako da je v nevarnosti preživljanje našega obmejnega prebivalstva, ker letos ne bo imelo žetve ; uničeni ali močno oškodovani so tudi nešteti domovi. Splošni narodni interesi nam narekujejo, da pomagamo našemu obmejnemu prebivalstvu v njegovem obupu, ter mu predvsem omogočimo prehrano in obnovo opustošenih domačij. Javna sredstva niso zadostna za vse te naloge, ljudstvo samo pa si tudi ne more pomagati. Prebivalstvu teh krajev, ki stoji na braniku naše severne meje, je treba pokazati, da ima vsa slovenska javnost razumevanje za njegovo trpljenje in da je pripravljena prinesti za tako izredno važno podporno akcijo, katero organizira naše društvo, tudi primerne in potrebne žrtve; ne gre le za interese enega kraja, ampak cele Slovenije in Jugoslavije, ki potrebuje na svoji meji zavedno ljudstvo, zavedajoč se, da uživa zaslombo vse naše javnosti. Organizacijo podporne akcije je prevzelo Društvo prijateljev Slovenskih goric. Zato se obrača društvo na vso slovensko javnost z vljudno prošnjo, da prispeva po svojih močeh primeren znesek za podporno akcijo v korist pomurskim poplavljencem. Denar naj se nakaže po čekovni položnici našega društva s pripombo »za poplavljence". Kdor ni prejel položnice, naj blagovoli izpolniti na pošti bianko položnico s številko poštnočekovnega računa .Društvo prijateljev Slovenskih goric, Ljubljana, št. 16 463." Nabiralno akcijo je odobrila kraljevska banska uprava dravske banovine, ki bo izvršila razdelitev nabranih zneskov. Društvo prijateljev Slov. goric. MakarovK Tonici učiteljici v Srednji Bistrici v spomin! Trudna se vrača v zemljo trpinka... Pred 48. leti si zagledala luč sveta v Solkanu, v prelepi goriški ravnini, ki jo v ozadju zapirajo gore : Sv. Valentin, Sv. Gora in Sveta Katarina, same pomembne gore, ki pregnancem še danes obujajo toliko bridkosti nad izgubljeno srečo. Tu ti je tekla zibelka srečnega detinstva. Gore so varovale goriško ravnino pred viharjem, snegom in pred burjo. Pod vplivom narave si rasla v skromnosti. Prav pred hišo so se vile procesije goriških kmetov, ki so skrušeni nesli .življenja pezo" k svetogorski materi božji, proseč jo pomoči in utehe. Tvoja duša je odhajala z njimi, k materi tolažnici, kakor bi znala, da Te bodo v življenju čakali dnevi polni bridkosti. Podutisom narave si ostala skromna in pobožna tudi kot učiteljica v Istri, kjer je bilo Tvoje prvo službeno mesto. Dve leti sreče Ti je namenila usoda in nič več. Po dveh letih Ti je umrl soprog, stanovski tovarii, kakor Ti je umrla mama, ko je nisi še skoro poznala. V Tvojih rokah Ti je izdihnil soprog, edina podpora v življenju. In potem si ila na romarsko pot, sključena in potrta čez mejo, kakor smo šli tudi mi pregnanci iz rodnih tal in za nami še tisoči in tisoči. Divje so besneli vojni viharji, granate, topovi in strojnice. Taka je bila zadnja pesem pregnancem v slovo — naša in Tvoja. Zatekla si se v Prekmurje, kjer si ostala v službi domovine kot slovenska učiteljica. Dobro si orala ledino Tonica, a preveč moči si žrtvovala za narod, zato si zgodaj opešala. Dopolnjeno je Tvoje življenje 1 Ostal nam je le spomin na Tvojo skromnost in ljubezen, ki si jo delila vsem, kateri so jo potrebovali. Tvoja želja, da bi še enkrat obiskala sveto-gorsko mater in Solkan, se ni izpolnila. Podala si se na daljšo pot, od katere ni vrnitve. Ostaja nam v žalosti tolažba v svidenju z blago dušo nad zvezdami.. Častni predsednik narodnega tabora — dr. ilnton Korošec. Odbor Mariborskega tedna in Odbor za proslavo 20-letnice kraljevine Jugoslavije sta skupno naprosila notranjega ministra dr. Antona Korošca, da je prevzel za vse prireditve častno predsedstvo. Prevzel je tudi častno predsedstvo Narodnega tabora in obenem tudi slavnostni govor. Kakor smo leta 1918 vsi Slovenci brez ozira na razlike mišljenja političnega prepričanja enotno nastopili, tako tudi danes vsi kot en mož izpovedujemo v veliki skupni manifestaciji skupno zvestobo kralju in Jugoslaviji. — Odbor za proslavo 20 letnice Jugoslavije v Mariboru. Maribor se pripravlja na siavnosf V Mariboru vlada že veliko vrvenje zaradi priprav na narodni praznik. Okrasitveni odbor je zamislil kar najbolj slikovito okrasitev mesta od glavnega kolodvora, po Aleksandrovi cesti, glavnem trgu, državnem mostu in vse do zborovalnega prostora. Istočasno pa vabimo tudi vse hišne posestnike, da že sedaj mislijo na to, kako bodo okrasili svoje domove. Maribor naj številne goste, ki pridejo te dni na Narodni tabor, sprejme v prazničnem okrasu 1 Ceneni krediti za kmetovalce, prizadete po elementarnih nezgodah. Društvo prijateljev Slovenskih goric v Ljubljani opozarja kmetovalce, prizadete po zadnji povodnji Mure, da morejo pri Privil. agrarni banki dobiti posojila v znesku od din 2.000.- na podlagi menice z rokom dospetka 1 leta po 5% obrestni meri in sicer za nabavo naprav, orodja in drugih predmetov, neobhodno potrebnih za uspešno kmetijsko proizvajanje v posameznih poljedelskih panogah. Menica mora vsebovati poleg podpisa dolžnika še podpise treh kmetov-porokov. Krediti se izplačajo dolžniku na ta način, da nabavi od nabavljalne zadruge ali drugih poljedelskih organizacij in izjemoma od kakega solidnega podjetja dotični predmet. Sem spadajo n. pr. poleg orodja tudi modra galica, rafija, umetna gnojila, cepivo i. t. d. Ti krediti so torej pripravni tudi za kmetovalce, oikodovane po zadnjih povodnjih Informacije dajejo zadružne organizacije ali Priv. agrarna banka. 0V93SET LETNICA OSVOBOJENIM SLOVENSKE KRONE in 25 letnica obstoja lista „NovinM se bo proslavljala 11. novembra t. 1. v Črensovcih. dne Vidimo, da se pripravlja mnogo krajev v Sloveniji na proslavo 20 letnice osvobojenja In ujedinjenja v veliko in močno Jugoslavijo. Prav tako se je tudi v Črensovcih ustanovil pripravljalni odbor, ki je že izvolil širši odbor, tako da bodo Prekmurci na tej proslavi čim mogočnejše pokazali svojo slovensko zavest in da so obenem vredni pripadniki naše matere Jugoslavije. Naša prekmurska 20 ta obletnica osvobojenja bi bila prav za prav še komaj prihodnjo leto. Ker pa bodo .Novine" slavile letos 25 letnico svojega obstoja, so obe proslavi združili in ju bodo torej slavili obe skupaj že letos in sicer v črensovcih. črensovcl so bili pred vojno slovenska trdnjava in so se tudi prvi izrekli za priključitev k Jugoslaviji. Iz Črensovec je izšla leta 1919 resolucija s podpisi in Črensovčan je bil tisti, ki je leta 1919 v Ljutomeru javno prečital, da se je Slov. krajina odločila za Jugoslavijo. Tudi mi pozdravljamo to odločitev proslave 20 letnic, kajti zavedamo se, koliko nam je prinesla naša domovina Jugoslavija. Bili smo deležni mnogih dobrot in obenem rešeni mnogih gospodarskih težkoč, katere so pretrpeli z devaluzacijo narodi na Madžarskem in v Avstriji. Na Madžarskem so morali oddati 1450 Kr. za eno zlato krono = 1 pengo, v Avstriji pa 1250 Kr. za eno zlato krono = 1 Schilling. Prav tako so v naši domovini izostale tudi druge premoženjske oddaje. Nekateri očitajo zadnja težka leta, ki smo jih že kolikor toliko preboleli. Toda zavedati se morajo, da je bila ta gospodarska depresija evropskega značaja, kateri se naša domovina, kot del evropskega organizma ni mogla izogniti. Prav isto težko gospodarsko stanje, če ne težje, so preživljali tudi ostali narodi Evrope, lahko rečemo sveta. Za to bodimo reaini, odkritosrčni in gledajmo z zadovoljstvom na teh 20 set let življenja v Jugoslaviji. Pridružimo se z veseljem tej proslavi in izkažimo svoje zadovoljstvo v svoji svobodni domovini, izkažimo se za zavedne in požrtvovalne Jugoslovane, Narodni tabor v Mariboru Dodatno k naši okrožnici, z dne 24. t. m. objavljamo še sledeče: Vsak udeleženec na narodnem taboru mora plačati pri železniški blagajni poleg četrtinske vožnje še 2 dinarja za železniško legitimacijo. Za potnike iz Murske Sobote je v znesku 18 50 dinarjev železniška legitimacija že vračunana. Pripravljalni odbor v Mariboru smo naprosili, da pošlje našemu odboru jubilejne znake in taborske knjižice. Cena obeh znaša 4 dinarje. Prijave pošljite odboru pravočasno I Piipniljilil odkar u proilni H litnlci Mgaiiiilia v lartlan. ki znamo ceniti vse dobro, ki smo pa tudi pripravljeni deliti težke dni, če bo potrebno, za našo mater Jugoslavijo. Sobočki srez naj bo na tej proslavi dostojno zastopan, udeležijo naj se je vsi zavedni Jugoslovani brez razlike na svojo usmerjenost. Pokažimo svojo ljubezen do kralja in domovine. Podrobnosti v prihodnjih številkah našega lista. domače pesti TT?u rs ka Sob ota : — Župne gasilske vaje se bodo vršile v Murski Soboti dne 31. julija t. 1. Začetek ob 14. uri. Nastopilo se bo z dvema motorkama in z več ročnimi brizgalnami. Tudi reševalni oddelek bo dobil svojo nalogo. Posebno zanimivost bo fingirani zračni napad in reševanje ponesrečenih in od strupenih plinov omamljenih oseb. Po končanih vajah se priredi gasilska veselica na vrtu hotela Slon. — Prireditev veselice. Radi nekih zadržkov ne bodo naši železničarji priredili svoje letne veselice dne 7. avgusta t. 1., kakor smo v predzadnji štev. našega lista pisali, ampak priredili jo bodo 21. avgusta t. 1. in sicer v kolodvorski restavraciji. Obseg veselice bo podoben lanskemu, ki je gotovo vsakega udeleženca zadovoljil, za dobro pijačo, jedila in solidno postrežbo bo pa skrbel daleč na okol poznan spreten in zelo vljuden kolodvorski gostilničar gospod Černjavič Aleksander. DOPISI: — Borejci. Dne 7. avgusta 1.1. se bodo pri nas vršile okrožne gasilske vaje, združene z domačo veselico, ki jo gasilska četa priredi v režiji gostilničarja g. Titana iz Črnelavec. — Zenkovci. Pri nas so se vršile okrožne gasilske vaje dne 24. t. m. Vaj se je udeležilo 6 gasilskih čet. Izvedba vaj je bila prav dobra, posebno zanimive so bile vaje na fingirani požar. Naši požarniki so nam pokazali svojo sposobnost in mi smo stem zadovoljni. Po končanih vajah se je v gostilni Vukan vršila veselica, ki je bila zelo dobro obiskana. — neprijetne novice. Poleg dobrih novic, ki jih pogosto prejemamo od naših delavcev iz inozemstva, dobivamo tudi žalostne in res neprijetne. Nekatere naše ženske, med temi tudi omožene, ki se nahajajo na delu v Nemčiji, se prav nedostojno obnašajo. Pozabile so na moralno čast, da pozabile so na moža in otroke v domovini, kar z veliko tugo v srcu beležimo. Takšno početje ne škoduje na dobrem glasu samo njim, ampak vsem nam, kar je obsojanja vredno. Ponovno apeliramo na naše delavce ia delavke naj se ogibajo nečistih del in naj one, ki so zašle na slaba pota, pregovarjajo k poboljšanju, kajti madež na nečistem življenju, bo lahko imel za nekatere usodne posledice. Računski zaključek Občinske hranilnice v Murski Soboti ZA IX. POSLOVNO LETO 1937. Bilanca na dan 31. decembra 1937. AKTIVA PASIVA Din P Din P Blagajna 131.409 50 Efekti 440 — Menice 145.844 — Hipotekama posojila 909.209 — Posojila proti zadolžnici 75.357 60 Posojila v tekočem računu 493.395 — Tekoči računi (naložbe '/2 den. z-avod.) 1,226.049 76 K. p. d. posojil proti zadolžnici 40 50 Račun : Likvidacija kmetskih dolgov: (po naših obračunih) a) odd. P. A. B. 823.828 92 b) 3% obveznice za likvid. km. dolgov 359.571 06 c) rač. Razlike iz kmetskih terjatev 359.571 07 1,542.971 05 Nepremičnine 90.000 — Inventar : 2.657 40 odpis 10°/0 265 75 2.391 65 Prehodni račun : (zaostale obresti) 85.548 34 (davki) 4.111 — „ „ (prenosi v zvezi z rač. L.ikv. km. dolgov) 1,546.498 88 6,253.266 28 S knjigami in prilogami primerjali ter našli v redu! Hranilne vloge: a) na hranilne knjižice b) v tekočem računu Vloge na rač. sospezo K. p. d. hipotekarnih posojil Dispozicije Rentni davek Rezervni fond Posebni rezervni zaklad za pokritje izgub na menicah Posebni rezervni zaklad za pokritje izgub na zadolžnicah Posebna hipotečna rezerva Rezerva dubioznih terjatev Račun razlike iz kmetskih terjatev Prehodni račun (predplačane obresti) Prehodni račun (prenosi v zvezi z računom : Likvidacija kmetskih dolgov) Prehodni račun (upravni stroški) Prehodni račun (rentnina) Cisti upravni dobiček : donos iz leta 1936 upravni dobiček leta 1937 Din 3,214.486 1,155.626 93 7.608 7.929 85 33 Din 4,370.112 93 4.313 67 40.430 25 832 — 2.368 — 138.200 71 10.694 96 26.072 44 37.442 21 19.615 07 25.683 65 15.177 26 1,544.100 72 2.662 — 25 23 15.535 6,253.266 18 28 NADZORSTVO: FRANC ČEH 1. r. ŠIFTAR LUDVIK I. r. MURSKA SOBOTA, dne 12. julija 1938. RAVNATELJSTVO: BENKO JOSIP I. r. predsednik. HARTNER FERDINAND I. r. H1RSCHL LUDVIK I. r. Dr. PINTER NIKOLAJ I. r. Dr. BOLCS JULIJ 1. r. IZGUBA Račun dobička in izgube za leto 1937. DOBIČEK Din P Din P Din P Din P 1.) Obresti hranilnih vlog: a) kapitalizirane v letu 1937 b) izplačane v letu 1937 99.286 1.142 55 35 100.428 90 Dobiček iz leta 1936 Obresti: 1) hipotečnih posojil: a) zaostale v letu 1937 b) prejete v I. 1937 ter pripisane kmet. dolžnikom 75.161 40 7.608 85 2.) Obresti vlog na tekočem računu: 39.482 35 186.640 39 a) pripisane v letu 1937 3.) Upravni stroški: a) izplačani v letu 1937 b) povrnjeni v letu 1937 119.844 21 c) predplačane za leto 1938 č) povrnjene v letu 1937 261.801 10.653 116.820 79 68 44 134.327 67 8.774 24 111.069 97 „ 2.) menic: a) zaostale v letu 1937 b) prejete v 1. 1937 ter pripisane kmet. dolžnikom 300 15.219 64 56 4.) Davki: plačani družbeni davek 15.517 75 izvršena predplačila za I. 1938 4.111 — 11.406 75 ' c) predplačane za leto 1938 č) povrnjene v letu 1937 15.520 2.703 1.157 20 5.) Odpisi: inventarja na račun razlike kmetskih terjatev 265 14.166 75 93 90 72 11.658 58 14.432 68 „ 3) posojil proti zadolžnici: a) zaostale v letu 1937 1.097 03 Čisti upravni dobiček: donos iz leta 1936 upravni dobiček leta 1937 7.608 7.926 85 b) prejete v 1. 1937 ter pripisane kmet. dolžnikom 9.727 92 33 15.535 18 'c) predplačane za leto 1938 č) povrnjene v letu 1937 10.824 1.819 95 68 793 85 8.211 42 „ 4) naložb 1/2 den. zavodih: prejete v letu 1937 plačane v letu 1937 76.588 266 80 76.322 80 „ 5) posojil na tek. računu: prejete v letu 1937 „ 6) efektov: prejete v letu 1937 kalkulirane obresti obveznic 1. kmet. dolžnikov 30 8.989 27 45.146 9.019 61 27 „ 7) zamudne: prejete v letu 1937 60 63 292.355 83 292.355 83 S knjigami in prilogami primerjali ter našli v redu! MURSKA SOBOTA, dne 12. julija 1938. NADZORSTVO: v RAVNATELJSTVO BENKO JOSIP 1. r. ! FRANC CEH I. r. ŠIFTAR LUDVIK L r. predsednik. HARTNER FERDINAND l. r. HIRSCHL LUDVIK L r. Dr. PINTER NIKOLAJ I. r. Dr. BOLCS JULIJ L r. — Hodoš. Evang. žensko društvo v Hodošu bo priredilo dne 31. julija 1938 v gostilni Škalič Matije prosto zabavo s kabaretom, na katero so vsi vljudno vabljeni. Začetek ob 19. uri. Vstopnine: I. 6 Din; II. 4 Din. Z ozirom na to, da se čisti dobiček porabi za slikanje evang. cerkve, se prepla-čila hvaležno sprejemajo. — Turnišče. Da mi v Turnišču ne bi bili veseli, o tem ni nobenega dvoma. Saj imamo nad 20 šušmarjev z vinom. Kaj hočemo z gostilnami, če že za 5- 6 Din. dobimo liter fine zelene šmarnice. Po enem litru te dobre pijače že pride .aufbiks". Tuji fantje že ne upajo skozi Turnišče. V enem dnevu so bili samo trije pretepeni. Mladina duševno in moralno mnogo trpi. Treba bi bilo rešiti mlajšo generacijo. Oblast naj poskrbi, da se šušmarstvo z vinom prepreči. Žalostne so posledice, pa bojo še žalostnejšel Kdo bo nosil za to odgovornost ? Tudi v selu Gomilica ni boljše, ker se toči vino pri vsaki drugi hiši. V Nedelici in Renkovcih je skoraj slično. Bilo bi potrebno to stvar malo kontrolirati. SOKOL Prekmursko Sokolsko okrožje ponovno poziva vso članstvo in naraščaj, da se udeleži proslave 20 letnice v Mariboru dne 14. VII. 1938. Kroj, članice slavn. aH telovadni kroj, naraščaj telovadni kroj. Kdor si lahko preskrbi narodno nošo, v isti. Prijavite udeležbo brezpogojno takoj pri svojih edinicah, v Murski Soboti pa pri br. Domanjku, trg. na Aleksandrovi cesti. Okrožna uprava. Nogomet. Mura : Hrastnik 3:1 (1:0). Pred maloštevilno publiko je Mura sigurno premagala moštvo SK Hrastnika. Sodil je ss. g. Kopič iz Maribora. Mura : SK Celje. V nedeljo, dne 31. julija 1938. popoldne ob 4. uri bo na Murinem igrišču zelo napeta in zanimiva tekma med domačo Muro ter prvakom Celja. Izžrebani pari in termini I. razreda za prvenstveno tekmovanje 1938/39 21. Vili. In 9. X. 1938: ČSK : Mura, Slavija :Rapid. 28. VIII. in 16. X. 1938: Mura : Slavija, Rapid : Maribor. 14. IX. in 23.X. 1938: Mura :Rapid, Slavija: Železničar, Maribor: ČSK. 11. IX. in 30. X. 1938: Železničar: Mura, Maribor : Slavija, ČSK: Rapid. 18. IX, in 6. XI. 1938 : Mura : Maribor, Slavija : ČSK, Železničar : Rapid. 25. IX. in 13. XI. 1938: Železničar: Maribor. 2. X. in 20. XI. 1938 : ČSK : Železničar. POSTA: Smodiš Karol iz Vančavasi, sedaj v Nemčiji. Hvala za pozdrave. Nas veseli, da ste zadovoljen. Očeta smo obvestili. Zdravilo, ki Je iznajdlteljem prineslo plemiiki naslov. Mnogo je krajev na zemlji, ki na žalost, še danes trpijo radi malarije. Vendar pa je bilo v starejši dobi, malarija še bolj razširjena in radi nje so trpele pokrajine, za katere se danes lahko reče, da so osvobojene te težke bolezni. Zato je koncem 17. veka neki ROBERT TALBOR mogel doseči v Angliji in Franciji velike uspehe s srečnim zdrav ljenjem s pomočjo svojega „arkanuma". An-gleški kralj Kari II., ki ga je ozdravel štiridnevne mrzlice, mu je leta 1678 podaril plemiški naslov. Ko je pozneje prišel Talbor v Francijo je povzročil veliko pozornost s tem, da je ozdravil prestolonaslednika, sina Ludvika XIV. in na mnoge druge visoke osebnosti, izmed ostalih tudi vojvodo Burgonj-skega in vojvodo Anzujskega ter grofa Be-rija in go. Kolinij. Ludvik XIV. je zaukazal da se od Talbora odkupi tajnost njegovega zdravila in kraljeva nečakinja Luiza Orleanska, španska kraljica imenovala je kasneje Talbora za svojega osebnega zdravnika. Talborov „arkanum" je bil preparat lubja, od kine. Lubje kine so začeli šele malo pred tem uvažati v Evropo in kakor ste vidli je takoj dosegla prodoren uspeh. Danes je lubje kine ne rabi več proti mrzlici, ali njega glavno sestavino, kinin, predstavlja najuspešnejše sredstvo proti malariji. Odbor Društva narodov za zatiranje malarije priporoča za zdravljenje dnevno dozo od 1—1,2 grama za dobo 5—7 dneh in kot zaščito dnevno dozo od 0,9 gramov za časa cele sezone malarije. Naknadno zdravljenje ne obstoja, nego se vsaka recidiva zdravi na isti način. v tak položaj zaradi čezmernega dviganja vlog, more v smislu uredbe vložiti na ministerstvo za trgovino in industrijo prošnjo, da se mu dovoli po-ček, to se pravi, da zavod na podlagi takega dovoljenja ustavi izplačila vlog za dobo največ enega leta, med tam pa mera zavod vse pripraviti, da se po preteku čakalne dobe opravijo vsa izplačila, ki jih zahtevajo vlagatelji oziroma upniki. Za Izvoz sadja smo dobili novo uredbo o registraciji izvoznikov, ki morajo svoje podjetje registrirati pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu. Po tej uredbi bodo smeli izvažati samo trgovci, ki se izkažejo z obrtnim pooblastilom za izvestno stroko na veliko, in da so sodno protokelirani. Prednost imajo tisti, ki so že izvažali. Za registracijo morajo predhodno dobiti zbornično potrdilo, ter morajo v prijavi navesti vrsto sadja, katerega nameravajo izvažati in kategorijo. Sadje se deli v 4 kategorije in sicer v prvo kategorijo spada kabinetno sadje, v drugo namizno, v tretjo potresno in v četrto kategorijo pa industrijsko sadje. Uredba vsebuje zelo stroge določbe o kontroli sadja namenjenega za izvoz. Izvažati se bo smelo samo zdravo blago. Pri kvalitetnem blagu se bo na to še posebej pazilo. Vsak izvoznik bo moral blago označiti s posebnimi znaki, ki se morajo registrirati. S tem prevzame izvoznik vso odgovornost za eventuelne nerednosti, ki bi se pokazale kasneje pri izvoženem blagu. Izdelovanja Združbe trgovcev Murski S°boti. Jesenski velesejmi v Jugoslaviji bodo: Ljubljanski od 1. do 13. septembra, zagrebški od 27. avgusta do 6. septembra in beograjski od 10. do 19. septembra. NemSke oblasti so dovolile za tretje tromesečie uvozni kontingent zi jugoslovensko konoplje in tulje v vred nosti 3 52 miljona mark, za 133.000 mark več kot v 2. tromesečju. Madžarska zunanja trgovk naje bila v juniju aktivna za 2 1 mi ljona pengov, dočim je bila v lanskem juniju za 4,6 miljona. V prvih šestih mesecih je Madžarska uvozila blaga za 200.3 izvozila pa 241 6 miljona pengov, dočim je lani uvozila za 218.5 izvozila pa za 293.2 miljona, da se je njena trgovinska aktivna bilanca po slabšala od 74 7 na 51.3 milj. pengov. Zdravilnih rastlin bomo mogli v tretjem tromesečju izvoziti v Nem čijo po sporočilu našega trgovinskega delegata v Berlinu za 125 000 RM. Opozorilo Izvoznikom jajc v Nemčijo. Nemško ministerstvo za prehrano je za uvoz jajc v Nemčijo določilo sledeče cene: franko Rosen-bach aH Spielfeld-Strass 57 RM za razred C, a franko Bodenbach za ist razred in kvaliteto 58 RM. Državni zavod za jajca kupuje samo potrošne jajce. Jajca se morajo uvažati ali pre ko Salzburga ali preko Bodenbacha Kadar se pošiljajo jajca preko Rosen bacha ali preko Spielfeld-Strass se mora v tovornem listu navesti, da se vozarina računa oo jugoslovemski-nemški zvezni tarifi' Dobili smo uredbo o kla slflkadjl gostinski obratov ter maksimiranje cen v teh obratih. Po tej uredbi se bodo hoteli razvrstili v štiri in penzije v tri razrede. Klasifikacije obratov radi razvrstitve gostin skih obratov v razrede izvrši pristojns obča upravna oblast. Določbe so dokaj stroge. Važna Je tudi uredba o po-Ceku, po katerem denarni zavod, ki je aktiven, a ne more zadostiti svojim obveznostim, ali ki more priti POZOR! POZOR ! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da prevzamem v izvršitev vse v stavbeno stroko spadajoča dela, kakor tudi cementne cevi v vsaki veličini vedno na zalogi. Izvrševalo se bo tudi po naročilu. Pojasnila in informacije daje gospod PARAC KAREL graditelj Murska Sobota, Slovenska ulica 3. Cene konkurenčne! Priporoča se Postrežba solidna! TREO, stavbenik PTUJ. Najnovejši modeli ZUNDilPP, 9IGT0RI9, RRD1E iiiuiaiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiaaiiiifliiBffliiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiifiiaiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiniiiiaiiiiiiiiiaiiiiitiii stalno na zalogi. Niske cene, ugodni plačilni pogoji. Samo pri tt. ŠTIVAN ERNEST motorna vozila, kolesa, šivalni in pisalni stroji, radio aparati i. t. d. PREČITAJTE ! In prepričajte se osebno! PREČITAJTE !* «» c 4-jI /i f Obvestim p. t. dame in gospode, da sem v mojem V/UVCOllUJ* salonu od danes naprej znižal cene na sledeče: ■i Trajne kodre prej Din 80-— sedaj Din 50-— C « Vodna ondulacija o