209. titVlIKl.
I mitom, i tttrttt. 10. septembra 1000.
lakja vsak dan »večer iavaemši nedelje im ptiacSk* ter velja fo poeti prejema* 34 Ki aa pol leta 12 K, aa četrt lata O K, aa a« ataaat I K Kdar kodi aam ponj, plača a« raa lHl lato SO K. E: Na naroeoo braa istetistona rp»*u>rve Baročnine M ne oaira. — Ea — Dopisi na) aa lavolt franke Tati. — Rekopia! aa ■* vraia|o. — «re4ai*tvo tat
Srefalihrs Stleflra it. M.
alBjaJej aa vat lato 25 K, aa pol leta 13 K, aa četrt leta 6 K 50 h, za en meaec 2 K 30 h. Za Lfwbl|auo a pošiljanjem na dom za vae leto lato 22 K, aa pol lata 11 K, aa lani lata 6 K 50 h, aa en meaec 1 K 90 h. — Za naanoifo celo lato 28 K. Za lil druge dežele in Amerika ae plačuje od petorostopne patit-vrate po 14 h, če M oananila tiska enkrat, po 12 h, če ae tlaka dvakrat in po 10 h, če ae tlaka trikrat ali večkrat je v Knaflovik alleak Hi« — Upravnlitvu naj M blagovolilo pošiljati naročnina, reklamacije, oananila, t j. administrativne stvari
Ifjue Številke Mila.
UpravnlilTa telefon it 85,
DIH. konsres slovanskih časnikarjev u L]ubUanl.
(Dalje.) Včerajšnje zborovanje.
Predsednik gosp. Holeček je otvori] zborovanje ob d. dopoldne. Najprej je prečita! došle brzojavke iz Lvova. Dubrovnika, Belgrada, Zagreba (dr. Mazzura), Varaždina (dr. Magdiča), Prage (dr. Groš) in drugih.
Delegat pl. S t a h o v i c je sporočil, da je bil M i 1 j a k o v namenjen priti na kongres, a v slučaju, da bo zadržan, je njemu naročil, naj izroči kongresu prisrčne pozdrave, (Burno odobravanje).
Nato se je prečitala v poljskem, českeni in ruskem jeziku resolucija g. pl. Stahovica glede ustanovitve skupnega organa. Za resolucijo se je izrekla pri posebni konferenci snoči tozadevna komisija. Resolucija se glasi:
VIII. kongres slovanskih časnikarjev v Ljubljani smatra projekt g. Stahovica kot praktičen in potreben za razvoj slovanske ideje, da se namreč osnuje za vse Slovane skupen časnikarski organ, ki bi v smislu sklepov praške konference gojil in jačil idejo slovanske vzajemnosti, slonečo na popolni ravnopravnosti in v nobenem oziru omejeni svobodi individualnega razvoja vseh slovanskih narodov.
ITvažujoč važnost te akcije se je kongres odločil, da se naj takoj prične s pripravljalnimi deli, da se uresniči projekt g. Stahovica. V tem oziru kongres poživlja časnikarje vseh slovanskih narodov, naj bi skrbeli, da bi postala ta stvar predmet javne diskusije po časopisju in da bi se o tem načrtu razpravljalo v »Zvezi slovanskih časnikarjev« v svrho, da bi odbor v soglasju z društvi, združenimi v »zvezi« sestavil podroben projekt in ga predložil v reši te v prihodnjemu kongresu slovanskih časnikarjev.
Delegat pl. Stahovič (Rus) je prosi] vse slovanske časnikarje, naj delujejo z vsemi silami, da bo slovanska ideja pridobila tal in se poglobila. Prepričan je, da je večina navzočih gostov prožeta te ideje.
Delegat g. Hejret (Ceh) je navajal, da imamo v vseh slovanskih jezikih liste, ki zastopajo vzajemne slovanske interese, tako »Slov. Pfe-hled«, »Sla\viaiiski Swiat«, »Tržaški Llovd«. Treba je le, da se ti listi pri-
merno razširijo ter se uredniki poglobijo v dejansko propagiranje slovanskih političnih in gospodarskih nalog. — G. H o v o r k a (Ceh) se je v daljšem izvajanju izrekel proti ustanovitvi novega posebnega vse-slovanskega organa, temuč je nasvetov al, naj se preosnuje v ta namen v nemškem jeziku v Pragi izhajajoča »Politik« (»Union«). — G. pl. Stahovič je zagovarjal svojo resolucijo. -— G. grof Bobrinskij (Rus) naglasa, da bi bil vseslovanski organ velikega pomena, posebno za rusko časopisje, ki danes zajema svoje vesti največ iz Slovanom sovražnih časopisov. Tako skupno glasilo pa bi tudi največ pripomoglo k rusko-polj-skemu zbliževanju. — G. Laško w-n i c k i (Poljak) je naglašal praktični pomen časnikarskih shodov. Slovanska ideja temelji na programu, ki smo ga včeraj sprejeli, namreč na popolni enakopravnosti. Predlagal je, naj se Stahovičeva resolucija izroči odboru, ki naj sporazumno z odborom za vseslovanski kongres stvar reši. Xa ta način izpopolnjena resolucija je bila nato soglasno sprejeta.
Sedanje  stanje  reforme tiskovnega zakona.
O stvari je poročal dr. Ant. H a j n. Poročilo pravi, da je Kor-berjeva vlada leta 1902. predložila poslanski zbornici načrt o popolnoma novem tiskovnem zakonu, a predloga čaka že 6 let na rešitev v odseku. Načrt obsega pet točk: 1. Odprava objektivnega postopanja; 2. odprava prepovedi proste kolportaže; 3. konfiskacijsko postopanje; 4. vprašanje kompetence pri tiskovnih de-liktih zaradi razžaljeuja časti in 5. glede začasne konfiskacije. Izmed teh petih točk je tiskovjii odsek dose-daj rešil tri, namreč glede proste kolportaže, konfiskacijskega postopanja in glede sodne kompetence. Svoboda kolportaže se v novi reviziji zahteva v širšem obsegu,kakor sta jo napovedala vlada in stari tiskovni odbor. Novi tiskovni odbor se je pri podrobnem glasovanju v marsikaterih točkah zedinil. Neupravičenim popravkom se bodo stavile meje. Takozvani uradni popravki se ne bodo morali natisniti brez opazk. Tudi se bo smel popravek zavrniti, ako urednik more dokazati njegovo neupravičenost. Ob koncu temeljito sest a v 1 j enega referata je prečital g. Mišk o v s k v (Ceh) sledečo resolucijo: Shod slovanskih časnikarjev s hvaležnostjo sprejema po ročilo o ugodnem stanju vprašanja svobodne kolportaže v  tiskovnem odseku drž.
zbora in upamo, da tudi v ostalih točkah glede tiskovnih razmer zavzame tiskovni odsek enako moderno in pravično stališče, da bi razvoj tiska, tega v javnih zadevah tako važnega činitelja, ne bil zadrževan, temuč podpiran. Posebno zahtevamo, da se popolnoma odpravi objektivno postopanje.
Kar se tiče popravljalnega postopanja zahtevamo, da se uvede temeljita revizija. Zahtevamo, da imate glede popravkov obe stranki enake dolžnosti in enake pravice varovati resnico, torej redaktor ravno tako, kakor popravkar.
Glede sodne kompetence v tiskovnih zadevah še vedno vztrajamo pri svojem prepričanju, da gotove nepopolnosti porotništva niso zahtevale tako radikalne naredbe, da bi se porotam moralo odvzeti delikte zaradi razžaljen j a časti, zagrešene po tisku. Ker se je pa to vsled kompromisa že dogodilo, zahtevamo, naj bi imele v interesu pravičnosti v pro-speh stvari same pravico imenovati po 1 člana v mešano sodišče obe stranki, tožnik in toženec.
O tej priliki nam seve ni mogoče zamolčati, da se bojimo, da čim tiskovni odsek prepusti porotam samo žalitve javnih uradov, žalitve javnih uradnikov in zasebne pa prepušča področju sodišč, da nastane mnogo sporov in nesporazumi j en j pri razlagi, če se gre za žalitev javnega urada ali uradnika in če je tu kometentna porota ali mešano sodišče.
Ce se s pojmom tiskovne svobode ne ujema že kakršnakoli predza-plemba in zaplemba sploh, se ne ujema z njim nikakor takšna, ki bi se opirala ob zastareli, doslej veljavni kazenski zakon. Za nas se torej razume samo posebe, da če se je moralo o predzaplembi sploh razpravljati, bi se bilo moralo popreje revidirati kazenski zakon v modernem smislu.
Izjavljamo, da bi nam bilo mogoče dopustiti izvensodno predza-plembo na temelju sedaj veljavnega kazenskega zakona kvečjemu samo na temelju § 516. (prestopek proti javni nravnosti). Odločno pa odklanjamo možnost zaplembe naprej ua temelju ostalih §§ kazenskega zakona, katere je navedel stari tiskovni odbor. Vsi ti so namreč popolnoma političnega značaja, omogočajo nam rte vladi staro šikaniranje in nove persekucije opozicijskega tiska.
V vsakem slučaju zahtevamo, da bi se § 64. (žaljenje članov cesarske hiše) pri predzaplembi moglo uporabljati samo v toliko, v kolikor
bi se to za ž i v e č e člane vladarjeve rodovine tikalo.
Ci bi tiskovni odbor v kljub našemu pričakovanju sprejel možnost izvensodne predzaplembe na temelju predlaganih §§ dotičnih zakonov, ter bi temeljem tega prepustil možnost objektivnega postopanja, zahtevamo, da naj bi se k oni razpravi, kjer bi se pred pristojnim sodiščem odločevalo o potrditvi ali razveljavlje-nju izvensodne predzaplembe, pozvalo tudi odgovornega urednika (izdajatelja) in istotako, da bi se pozvalo tudi k razpravi pristojnega sodišča o pritožbi odgovornega urednika (izdajatelja) proti potrditvi predzaplembe.
Izjavljamo se za vzakonitev predloga poročevalca dr. Skedla za obrambo časti tiska.
Nazadnje izjavljamo svoje trdno prepričanje, da povišanje vrednosti tiska in izboljšanje socialnih razmer časnikarjev, ni stvar nikakega zakona, temveč zadeva celotne, pravilne in trdne organizacije časnikarskega stanu vsakega naroda. Dober zakon more biti v tem oziru samo na pomoč.
G. dr. Šdrmin je poročal o tiskovnem zakonu na Hrvaškem ter navajal nekatere posebno značilne momente. Na Hrvaškem imajo sicer svobodo kolportaže, toda ta se lahko vsak čas na ukaz z Dunaja odvzame. Tako na primer sedaj v Zagrebu ni svobodne kolportaže. Našteval je vsa nasilstva, ki jih mora prenašati hrvaško časopisje v sedanji Rauchovi eri.
G. Pustoslemšek je predlagal, naj se odpošljejo vsem štirim slovanskim ministrom brzojavni pozdravi s prošnjo, naj podpirajo težnje slovanskega časnikarstva. — G. dr. Gregorin predlaga, da se po-zovejo vsi slovansk poslanci, da takoj v začetku državnozborskega zasedanja odločno nastopijo proti mi-nistrstru Derschatti zaradi sovražnosti, ki je je pokazalo to ministrstvo proti slovanskim časnikarjem. — Predlog je bil soglasno sprejet.
V popoldanski seji
je poročal g. K 1 o f a č o tiskovnih razmerah v Bosni in Hercegovini ter našteval krivice in nasilstva, ki se gode časopisju v Bosni in Hercegovini. O tej stvari so še govorili gg. Andrej Ga bršček, pl. Stahovič, Pavlovič in dr. K n k o v e c. Zadnji je priporočal, naj bi se za znane žrtve v Banjaluki posredovalo za pomiloščenje v jubilejnem letu.
Gg. Klofač, Hajn in Šur-m i n so se pritoževali, da je tiskovni zakon v Avstriji sploh slab, a v Bosni takega zakona sploh ni. Gosp. Klofač je opozarjal na vsenemško propagando, ki se mirno trpi, a v Bosni in Hercegovini zapirajo časnikarje na 8 let, ako napišejo povsem nedolžne članke. — G. Hejret je predlagal protestirati, da se banja-luški mučeniki zapirajo na čeških tleh. — G. G a b r š č e k je rekel, da si Avstrija hoče z bičem in palico pridobiti narod v Bosni in Hercegovini. Takšna je avstrijska politika. Poživlja Klofača, naj stori vse v delegaciji, da se zistem v Bosni in Hercegovini temeljito obsodi. Kdor bi ne glasoval za to, naj mu pljune v obraz. — G. dr. Šurmin je predlagal, naj se stvar predloži tudi hrva-sko-srbski koaliciji. — G. pl. Stahovič je opisoval po lastnih izkušnjah, kako postopajo vladni organi v Bosni proti srbskim časnikarjem. Kazal je številke »Srpske riječi«, kjer je bilo zaplenjeno vse razen naslova. — G. S o k o 1 je predlagal, naj bi se o tem vprašanju razpravljalo tudi v gosudarstveni dumi. Klofač naj skliče z dr. Kramafem sestanek slovanskih delegatov, kjer se naj enodušno obsodijo banjaluške afere. — G. P a v 1 o v i č je prosil v prvi vrsti časopisje rusko in poljsko, naj posveti vso pozornost bosanskim razmeram. — G. Stepanek (Slovak) je govoril o preganjanju slovaškega časopisja na Ogrskem. Govorili so še dr. Rat, Hovorka itd.
G. Hovorka predlaga resolucijo, v kateri se osrednjemu odboru naroča, naj stopi v zvezo z mednarodnim časnikarskim shodom v Be-rolinu, naj spravi ta vse te azijatske tiskovne krivice na dan. O tej stvari so še govorili gg. Frangja, pl. Stahovič, H 1 i b o v i c k i , grof Bobrinski. Zadnji je mnenja, da bi ne kazalo se obrniti na mednarodni časnikarski kongres v Berolinu, temne na časnikarski biro v Parizu.
G. K 1 o f a č je predlagal toie resolucijo: Kongres slovanskih žur-nalistov v Ljubljani izraža svojo solidarnost s slovanskimi časnikarji v Bosni, kjer je tiskovna svoboda razveljavljena, zlasti v zadnjem času preganjanj in protizakonitosti. Vkljub tiskovnemu zakonu z dne 31. prosinca 1906, zlasti pa vkljub zadnji točki tega zakona (§ 46.) so se VSe prejšnje nemoderne določbe o tisku razveljavile in da so se tiskovni delikti izročili rednemu sodiščuje politična uprava, kakor se je to zgodilo v Banjaluki, izročila časnikarje, čl n-
LISTEK.
Lev HlkolojevK Tolstoj.
Na Jasni Poljani obhaja danes svojo osemdesetletnico naj idealne jsi prorok, najiskrenejši človekoljub in največji novodobni propovednik evangelija ljubezni in človečanstva. Dvoje duš živi v tem lepem, impo-zantnem telesu: duša filozofska in duša umetniška, ali ubrane sta v harmonijo, pred katero strmi ves na-obraženi svet in se klanja njeni im-ponujoči sili.
Izhajajoč iz bogate in staroslav-ne rodbine je Lev Nikolajevič Tolstoj blagoslovljen z nenavadno dovzetno dušo, ki v nenasitnem hrepenenju hiti vedno više in više, iščoča rešitve najvišjih problemov, kar jih je kdaj vzklilo iz nemirnega, vedno po novem, po višjem stremečega človeškega srca: išče resnico, išče boga, motri namen človeškega življenja in išče pota, po katerih je hoditi človeštvu, da se ogne zlu in tvori dobro. Sam preizkušen v premnogih bridkostih in življenjskih prevarah, je zahrepenel Tolstoj po čistejši, višji sreči, nego jo more nuditi boraao, ni-čevo in prevar polno vsakdanje naše življenje,  ki ga je bil sam v svoji
mladosti do dna okusil v vseh njegovih omamljivih, toda nestalnih in samo zlo rodečih nasladah. Čistil je svojo dušo vseh posvetnih peg in jo očistil do tolike popolnosti , da gleda ves naobraženi svet nanj s svetim spoštovanjem, kakor je skoro pred dvema tisočletjema gledal na svojega Mesijo. Kajti tudi v velikem propovedniku jasnopoljanskem je beseda postala meso: Tolstoj svojih eti-ških naukov ni samo porajal in pro-povedoval, marveč jih je tudi vdej-stvoval na samem sebi in na svoji rodbini. LTravnal je v vse svoje življenje po nazorih, ki jih je spoznal za najboljše in tako s svojim lastnim zgledom svojemu evangeliju zadal tisto veličastno silo, ki bi mu je same besede nikoli dati ne mogle. On je v pravem pomenu besede novodobni Mesija ljubezni.
Ali svojega evangelija ne oznanja z naivno besedo propovednikovo, niti ga ne odeva v obliko pustih eti-škofilozofskih traktatov: njegova vseobsežna umetniška duša oživo-tvarja njegove nazore o človeštvu in božanstvu v osebah nedosežnih njegovih romanov: na usta teh oseb kliče Tolstoj svojo vero v svet, ne vsiljivo, zato pa tem globlje v srce segajoče. Največji novodobni propovednik ljubezni je obenem največji sodobni ruski umetnik-pisatelj in izmed največjih umetnikov-pisateljev
. -fli svetovnih literatur sploh. Tolstega umetniška dela znači jo vrhunec modernega leposlovja; kajti v njih je dosegla obojna plat vsakega literarnega stvarjanja svoj dosegljivi višek: vsebina in oblika.
Kot pisatelj-umetnik je Tolstoj realist. On ne sanjari liki romantiki, niti mu domišljija ne gradi ble-stečih zračnih gradov, ki mamijo in varajo čitalea, da začasno pozabi na vse dnevne težave, ki jih pa začuti tem kruteje, ko se vzbudi iz svojega lepega sna. Marveč Tolstoj sega v življenje, v njegove dnevne boje, v vso veličastno mizerijo človeško in je razgalja, da se nam kaže takšno, kakršno je v vsej svoji kruti istini. Tu velike duševne borbe posameznika, tam boj posameznika proti ne-zmagljivi človeški družbi, večna vojna sloja proti sloju, družbe proti družbi, to so sujeti njegovih neumrljivih umotvorov. In najsi bo okrutnost borb še tolika, vedno se blesti iz njih svetla zvezda vodnica, obetajoča boljše dni in boljše življenje: neusahljiva vera v končno zmago ljubezni, pravice in resnice. Kakor hodi Tolstoj v filozofskem oziru sam svoja pota, tako si je tudi kot umetnik ohranil svojo individualnost: sila njegove umetniške osebnosti je pač tolika, da ne potrebuje prav ni-kake opore. Izviren do najmanjše poteze, si je Tolstoj vzlic svoji za-
padni vzgoji ohranil svojo rusko narodno dušo čisto vseh tujih primesi: ruska narodna umetnost je, ki jo Tolstoj vodi na dotlej neznane višave. Iz vseh njegovih del veje pristno ruski duh: to je ruski človek, ruska je ta družba, to so verski, moralni in socialni interesi in ideali ruskega naroda. Ipak so z druge strani občečlo-veški, kajti po svojem najintimnejšem bistvu je človek enak človeku, saJ Je v srce vsakega človeka zasejano hrepenenje, nemirno iskanje resnice in istinite sreče.
Svojega vseobsežnega znanja Tolstoj ni črpal samo iz knjige. Porojen 10. septembra 1828 leta v Jasni Poljani v tulski guberniji, je od svojega očeta, grofa Nikolaja Tolstega podedoval svojo veliko nadarjenost, pa tudi strastnost, ki ga je v njegovih mladeniških letih zavedla v vrtinec lahkomiselnega veseljaštva tako daleč, da se je končno moral roditi tisti veliki odpor proti jalovim nasladam življenja, ki je bil odločilen za veliki, idealni preobrat Levovo duše. Od matere kneginje Volkonske pa je podedoval globino in mehkobo svoje duše in prve kali svojih nazorov o nravnosti in o bogu. Prve nauke je sprejemala peteroglava deca Tolstih od nemškega učitelja Ros-sela, po zgodnji očetovi smrti pa od Francoza Prospera St. Tomas. Zgodaj osirotel je  prišel  mladi Lev v
varstvo lahkožive, pa zelo pobožno tete Pelagijc Juškove, in že takrat so se v mladi njegovi duši rodili dvomi in prvi veliki boji, (»Izpoved«, »De-tinstvo«, »Deška leta«, »Mladost). Leta 1843. je prišel na kazansko vseučilišče in veseljačil divja štiri leta, dokler se ni povrnil na Jasno Poljano, na svojo lastnino. Začelo se je urejeno življenje in poglabljanje v gospodarska in modroslovska vprašanja. Baš tista leta (1848.!) je vela po celi Evropi topla sapa pomladnega prerojenja in tudi v Levovcin mehkem srcu je vzbudila snivajočo žarko ljubezen do mužika, do človeštva. (»Posestnikovo jutro«). Zahotelo so mu je resne znanosti,poglobitve in odpotoval je v Peterburg na vseučilišče študirat pravoslovje. Domotožje ga je privedlo nazaj domov in začelo se je v družbi glasbenika Rudolfa in ciganov dve leti trajajoče pustolovsko življenje, ki ga je končno vrglo na Kavkaz med vojake (1851.) v boj peoti Čerkezom (»Kavkaski suženj«). Na Kavkazu je nastal v Tolstem velik preobrat: resnoba življenja ga je zopet dovedla do resnosti in do samozavesti in tu, v vojnem taboru, je prvič prijel za pero, da napise zgodbo lastnega življenja »Detinstvo« ter »Deško dobo«, »Mladost« in »Naval«, ki so mahoma donesle mlademu pisatelju slavo in priznanje. Leta 1853. se je udeležil rusko-turške vojne ob
ne redakcije, da, celo tipografe, vojnemu sodišču, sklieevaje se pri tem na tiskovno naredbo za časa okupacije iz leta 1878., in jih dala, ker ni mogla izslediti avtorja, obsoditi v ječo. To mora v vsej javnosti pro-vzročiti energičen in odločen protest. Kongres izraža svojo solidarnost s slovanskimi preganjanimi žurnalisti v Bosni in poziva slovansko časopisje, naj bi posvetilo pozornost banjaluški aferi in s tem opozorilo na stvar politične kroge, da bi pod njihovim vplivom nastale v „Bosni normalne razmere in da bi bili banjaluški obsojenci izpuščeni na svobodo.
G. dr. Ha j n je kritikova! uradni korespondenčni rurad, ki je urejen pristransko le za Nemce ter nimajo niti Čehi niti Poljaki katerega uradnika v njem. Stavil je sledečo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta:
VIII. shod slovanskih časnikarjev v Ljubljani 9. septembra protestira proti c. kr. korespondenčnemu uradu na Dunaju z ozirom na tehnično bistveno stran njeno. Njena nepopolna in skrpucana poročila o slovanskih razmerah prihajajo iz njene centralistične organizacije in iz rjomanjkanja slovanskih uradnikov v nji. Njena protislovanska tenden-čnost izhaja iz slabega njenega namena.
Nedostatek uradništva. ki bi po-znalo slovanske razmere,zapostavljanje slovanskih uradnikov v najnižje plačilne razrede, žaljivo nastavljanje nemških uradnikov, nezmožuih slovanskega jezika v slovanskih krajih, to vse obsoja shod najodločneje in zahteva takojšne odprave.
Shod izraža svoje nesoglasje s tem. da itak redke filijalke dunajske centrale v glavnih mestih nekaterih dežel so v nedostojni in za reč samo sramotni odvisnosti na dunajski centrali, ker ne smejo zaradi strogosti cenzure dunajske centrale odkrito poročati niti o zadevah v svoji deželi in o svojem lastnem narodu. Shod zahteva, da bi te filijalke bile izpremenjene v samostojne korespon-denene urade.
Kar se tiče filijalke imenovanega c. kr. korespondenčnega urada v državnem zboru, zahtevamo, poprave v tem smislu in specialno, kar se tiče referatov v govorili na državnem zboru v kakem slovanksem jeziku, da so ti govori stenografirani v istem jeziku in od urada samega bili takoj razposlani po vseh slovanskih deželah.
0 slovanskem tiskovnem uradu
Poročevalec je bil g. Sokol, ki je poročal približno sledeče:
Predlog o ustanovitvi slovanskega tiskovnega urada je bil stavljen na prvem slovanskem časnikarskem shodu leta 1898 v Pragi. V tozadevni resoluciji se je priporočalo osrednji Zvezi ustanoviti organizacijo za medsebojne informacije med slovanskimi časopisi. Danes po desetih letih še vedao ni ustanovljen slovanski tskovni urad. O zaprekah se je podrobno poročalo na zadnjih kongresih. V krogih čeških časnikarjev pa niso hoteli priznati teh ovir, temuč so stvar marljivo zasledovali. Na poznejših shodih so se zopet in zopet predlagale tozadevne resolucije. Pripravljalni odbor je bil mnenja, da se naj najprej ustanovi Češki tiskovni urad ter se s tem pokaže ostalim slovanskim časnikarjem, naj se v posameznih slovanskih deželah ustanove slični uradi ter se združijo končno v skupni slovanski urad z odborom iz vseh deželnih uradov. O tem je češki odbor podrobno poročal na kongresu v Ogrskem Hra dišcu leta 1906. Z odredbo ministrstva
notranjih del iz 1. 1902 so se brzojavne agenture uvrstile' med koncesijoni-rane. Vsled tega je bilo treba najprej izposlovati koncesijo. V ta namen je posredoval pri ministrstvu dr. Preis, toda zaman. Potem je odbor poveril izposlovanje koncesije J. Hovorki, toda stvar čaka že poldrugo leto na rešitev. Za ustanovitev češkega tiskovnega urada bi bilo treba 60.000 K kapitala. Sedaj je nabranih 15 974 K. Odbor se je v ta namen obinil na okrajne in občinske zastope, toda brez uspeha. Brez pomoči oele slovanske žurnalistike, brez podpore denarnih in političnih krogov i u drugih gospodarskih zavodov ni mogoče oživotvoriti češkoslovanskega tiskovnega urada. Letos je o stvari poročal dr. Kramar na slovanskem shodu. Nujnost ustanovitve takega urada so priznavali vsi udeleženci shoda. Da se uresniči ideja, treba je 1. prositi avstrijsko vlado za koncesijo za ustanovitev braojavnega urada; 2 nabrati potrebni kapital. Vkljub rasnim oviram, vkljub neprijaznosti vladnih krogov se pripravljalni odbor ni prenehal zaradi te stvari dogovarjati z merodajnimi slovanskimi politiki. Brez slovanskega tiskovnega urada ni zagotovljena ideja slovanske vzajem nosti. Kajti slovanski tiskovni urad bo zdrževal najmočnejši stik med slovanskimi narodi, ker le na ta način je mogoče odbijati sistematično delovanje neprijateljskih nam tiskovnih uradov, kojih namen je obrekovati in poniževati vse, kar je slovanskega. Zato mora biti prvo delo slovanskega kongresa, da se ustanovi slovanski tiskovni urad. Upajmo, da v tem ne bo noben Slovan popustil, da se v interesu vseh Slovanov ta misel uresniči v bližnji bodočnosti. — Poročevalec je predlagal, naj se osrednja Zveza obrne na slovanske ministre in slovanske klube, da stvar pospešijo.
G. Hovorka je predlagal, naj se sporoči dr. Kramaru kot predsedniku slovanske praške konference, da se e Zveza slov. časnikarjev lotila dela glede snovanja slovanskega korespondenčnega urada, a samo prosi, da se jo v tem oziru finančno podpre.
G. Iv. Hribar je povedal, da mu je dr. Kramar sporočil, da veliki ruski časopisi nameravajo ustanoviti svoj lastni koresp. urad. Izrekel je željo, naj bi ta osnujoči se koresp. urad ne bil le ruski, temuč naj bi podprl tudi vse ostale Slovane. Gosp. Stahovič je obljubil, da bodo ruski časnikarji vplivali v smislu izražene želje ter bodo uspeh naznanili dr. Kramaru do slovanskega kongresa. G. Frangja je predlagal, naj bi se vsak član slovanskih časnikarskih društev zavezal delovati na to, da pristopijo vsa taka društva osrednji Zvezi. O stvari so še govorili gg. Hovorka, Hejret. — Pri glasovanju je bila Sokolova resolucija soglasno sprejeta. — G. Hovorka je prečital prošnjo na trgovinskega ministra za napravo telefonske zveze med Prago in Krakovom.
Končno je bila sprejeta soglasno sledeča resolucija:
Shod slovanskih časnikarjev pričakuje od vseh ministrov slovanskih narodnosti in od vseh slovanskih poslancev brez razločka, da po letošnji slovanski konferenei v Pragi glede na ugodno rešitev predloga o ustanovitvi slovanskega (češkega) korespondenc nega urada v Pragi store svojo dolžnost.
0 slevanski bibliografiji
Poročal je mesto g. Borzenka g. Hejret. Poročevalec je razmotrivši o izdanju vseslovanske bibliografije, v kateri bi bila natisnjena vsa dela, izdana v slovanskih deželah, s kratkimi kritikami.
0 slovanskem topo grafičnem slovarju
se je prečitala sledeča resolucija:
Shod pozove zveao slovanskih Časnikarjev, naj določi komite, ki sestavi topograhčni slovar v vseh slovanskih jezikih.
V debato so posegli gg.: Las-kowski, Iv. Hribar in dr. Sarin in. Zadnji je naznanil, da se za Hrvatsko ta stvar v najkrajšem času izvede.
G. dr. Rat je svetoval, naj bi uredništva društvenim Članom pošiljala Časopise brezplačno, ako se zanimajo zanje.
Proslava grofa Leva Tolstega.
G. dr. Ostaszewski-Baran-ski je prečital iskreno brzojavko, ki jo je odposlal kongres Levu Tolstemu k 80. rojstnemu dnevu 10. t. m. — V isto proslavo je imel daljši govor pl. Stahovič.
Shod je burno pritrjeval ter za-klioal jubilarju Buiau in „slava".
G. Gabršček je izvajal, da je zasluga naših časniških shodov, da se je začel ublaževati spor med Poljaki in Rusi. Zato predlaga brzojavno pozdraviti našega duševnega očeta, ustanovitelja društva, Kuferja. Viharno pritrjevanje.
Nato je imel predsednik g. Ho-leče k zaključni govor, v katerem se je zahvaljeval v prvi vrsti g. županu Hribarju in mestni občini za bratsko ljubav in gostoljubje. S ponosom je naglaŠal, da se Še noben kongres ni izvršil dosedaj tako impozantno in v najlepšem soglasju, kakor letošnji.
Obed v „Iliriji'1
Kakor v nedeljo po raznih gostilnah, je tudi včeraj priredil župan g. Ivan Hribar vsem gostom imenitno skupno kosilo na senčnatem vrtu v hotelu „Ilirija". Tudi tukaj je bil glede kakovosti jedil in pijač, kakor tudi glede točnosti najvzornejši red.
Vrsto napituio je o tvoril g. dr. Kukovec iz Celja z vznesenim političnim govorom. Pozival je posebno Čehe in Poljake, katerih moč in vpliv sta velika, naj se vpregajo v javni boj za vseslovanske pravice, slovensko časopisje in razumništvo pa je pozival, naj posveča še večjo pozornost obmejnim krajem. Pri tem pa Slovenci ne morejo apelirati na drugo, kakor na napredno strujo. Govornik je naglašal, da kaj tako res impo-zantnega, kakor je ta slovenski Časnikarski shod, ne spravijo skupaj niti številni nemški časnikarji. Napil e pripravljalnemu odboru, posebno pa županu Iv. Hribarju.
G. Hribarje zasluge odklanjal ter povedal, da so bile vse priprave na ramah urednika g. Pustoslem-ška, kateremu so nato gostje priredili burne ovacije.
G. Markov se je v svoji napit-nici spominjal Trubarja, Miklošiča in Kopitarja ter napil dr. IlešiČu in M a n d i ču.
G-. pl. Stahovič je napil predsedniku g. Holečku.
G. Cernowski poznanjski Poljak) je opisoval trpljenje Slovanov na Pruskem ter napil slovanski vzajemnosti.
G. občinski svetnik T ur k je ape lir al   na   slovanske   časnikarje, naj vedno  ščitijo  slovenske   trgovce in obrtnike.
G. Miškovskv je napil v vznesenih besedah slovenskim časnikarjem.
G. dr. BI ah o je napil županu, g. dr. Lavrenčič pa ruskemu jeziku in narodu.
G. L a s z k o w i c k i (Poljak) je napil ruskim zastopnikom, a zahvaljeval se mu je Kas pl. Stahovič. — Nato so se gostje vzdignili ter šli zopet v „Mcstni dom" zborovat do ve-
čera. — Zvečer je bil v „Unionu" velik koncert, danes pa so se dragi gostje po napornem delu Šli razvedrit v Postojno in v Bohinj.
Dunavu in bil ranjen. Prišel je v Jassy, v Krim in končno v črnomor-sko trdnjavo Sevastopol, ki so jo turški zavezniki neprestano obstreljevali skoro leto dni. Vkljub neprestani smrtni nevarnosti je mladi častnik v »Sevastopolu« slavil junaštvo svojih sobojevnikov. Da rešijo mnogobeta-joci talent, so ga premestili iz trdnjave in dogotovil je »Sevastopol v maju« ter »Sekajo gozde«. Strašna vojna je v njegovi duši vzbudila grozo in gnus. Zato je odložil meč in bil odsihmal naj goreč j i propovednik miru in ljubezni. (»Sevastopol v decembru«, »Sevastopol v maju« »Sevastopol v avgustu«.). Zopet se je začelo razuzdano življenje v Peterbur-gn, vendar ga pa ni več moglo povsem odvrniti od knjige in od odlične umetniške družbe Turgenjeva, Gončarova, Nekrasova, Grigoroviča, in objavljal je povesti in novele (»Markerjevi zapiski«, »Dva huzar-ja«, »Metež«, »Albert« 1857.). Isto leto je prepotoval Nemčijo, ostal nekaj tednov pri Turgenjevu v Parizu, prepotoval Italijo in Švico (Lucern), potem se naselil z bratom in sestro v Moskvi. Nenadoma ga je zopet zaneslo preko Varšave v Pariz, odkoder pa se je skoro vrnil, da preživi naslednja leta v Moskvi in Peterburgu. Pa ga ni vzdržalo: Zopet nemirno potovanje po Nemčiji: Stettin, Berolin,
Lipsko, Draždane, Kissingen in naposled v Nizzo, kjer mu je v rokah na sušici umrl brat Nikolaj. Ves vznemirjen in obupan je begal po Italiji, Parizu, Londonu, Bruslju, Wei-maru, Gothi, Eisenachu, Jeni, 1861. pa se vrnil v Jasno Poljano. Razširilo se mu je obzorje, oplodila se mu je toli dovzetna duša, toda zapadna kultura se mu ni mogla omiliti.Bogat na življenjskih izkušnjah je našel doma povsem izpremenjene socialne razmere in kot prvoboritelj z ognjevito besedo in z dejanjem propagiral narodovo osloboditev in povzdigo.
Ustanovil je šolo za mužike in jih sam poučeval. Začela se je druga doba njegovega življenja: doba resnične poglobitve in duševnega čiščenja. (»Tri smrti«, »Lucern«, »Poliku-ška«, »Platno«, »Rodbinska sreča«, »Kazaki«). 1862. se je oženil z Sofijo Behrsovo iz Moskve, se uredil na Jasni Poljani in se docela posvetil pisateljevanju. »Kazaki« so mu donesli neoporekano in najširšo slavo. Iz njegove rodbinske sreče sta se porodila njegova slavnoznana romana »Vojna in mir« (1864.—69.) in »Ana Kare-nina« (1875.—78.). Zopet se je začel baviti s filozofijo in z verskimi in socialnimi vprašanji, študiral sv. pismo in evangelije in napisal celo vrsto zadevnih del: »Moja izpoved«, »Moja vera«, »Kaj nam je torej sto-
riti«, »O življenju«, »Zakaj se ljudje omamljajo« ,»Vera in morala«, »Krščanstvo in rodoljubje«, »Kaj je umetnost«, »O seksualnem vprašanju« itd. itd. Vrhu tega je pisal leposlovne stvari: »Smrt Ivana Ilijča« (1884.—86.), leta 1886. dramo »Moč teme«, 1887. komedijo »Plodovi pro-svetljenja«, 1889. pa novelo, ki je v Evropi vzbudila cel vihar, »Kreu-tzerjevo sonato«, vmes pa celo vrsto narodu posvečenih »Narodnih povesti«. Zadnje veliko delo, izdano leta 1901., je veliki roman »Vstajenje«, ki je na svetovnem književnem trgu vzbudil pravo senzacijo. Ob bursko-angleški in istotako ob rusko-japon-ski vojni je ponovno dvignil svoj glas proti vojni in proti vojaštvu, da plamteče protestira proti temu nečloveškemu početju.
9. septembra 1898. je obhajal veliki ruski genij sedemdesetletnico, proslavljen od vsega kulturnega sveta, blagoslavljan od svojih mužikov, ki v njem ne vidijo človeka Tolstega, marveč svojega velikega učitelj a-spasitelja. Osivel je na dolgem, burnem svojem potu, ali omagal ni. Vedno više se je vzpenjala njegova pot, vedno više tja v solnčne višave, kjer kraljuje ljubezen pravica in resnica.
Dvajseta slavno skupščina »Zaveze avstr. lujoslovan-5KIU učlteljsttlh društev" v Ml.
Gorica, 6. septembra.
Letošnji glavni občni zbor »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« v solnčni Gorici, ki se je začel včeraj, je zopet jasno in glasno pokazal, kje je pretežna večina slovenskega in jugoslovanskega učiteljstva.
Učiteljstvo je pričelo dohajati v Gorico že dne 5. septembra, a glavna četa slovenskih pijonirjev pro-svete je došla v nedeljo, 6. septembra, in sicer pretežna večina po novi gorenjski progi; a glavni pritisk je došel v nedeljo popoldne, tako se je zbralo že prvi dan nad — tristo — glav naprednega učiteljstva in to javno kaže, kje je dandanes jugoslovansko učiteljstvo. To je nepremagljiva četa, ob katero se bo zaman zaletaval mednarodni klerikalizem.
Ob 11. dopoldne se je zbral upravni odbor polnoštevilno v prostorih restavracije »Jelen« k seji, kjer se je določilo vse potrebno za delegacijsko zborovanje.
Točno ob 3. uri popoldne se je pričelo zborovanje, ki so se ga udeležili polnoštevilno zlrani delegati in delegatinje, po število 116.
Predsednik »Zaveze«, L. Jelene, burno pozdravljen, otvori v presrčnih besedah zborovanje, poudarjajoč, da bodi prva naloga vsemu slovenskemu učiteljstvu vzgojiti iz slovenske mladine značajne ljudi in vrle narodnjake.
V imenu pripravljalnega odbora goriškega učiteljstva je pozdravil delegacijo v zbranih besedah podpredsednik, nadučitelj L. F u r 1 a -n i, omenjaje, da slovensko prebivalstvo goriško ni moglo javno pokazati, kako ve ceniti slovensko učiteljstvo — radi politike, a prinaša jim svoja srca.
Iz obširnega tajniškega poročila posnemljemo sledeče: V »Zavezi« je zastopanih 35 društev z 2061 člani. Na novo je pristopila »Zveza štajerskih slovenskih učiteljskih društev«. — Poročilo omenja dalje krasnega zborovanja lanskega leta v divni Radovljici, kjer smo prisegli z brati Čehi, Srbi in Hrvati, da hočemo skupno delovati v prospeh izročene nam mladine po začrtani poti, ne glede na levo ali desno, temveč edino-le po ravni poti. — Društveno delovanje v »Zavezi« zastopanih društev je bilo v pretečenem letu kaj živahno. Zakaj ta so priredila skupno 146 zborovanj s 153 hospitaci-j a m i in predavanji. Ravno tako uspešno delujejo v smislu lanskega leta sprejetega predloga takozvani socialni odseki, ki imajo že dovolj prekrasnih uspehov zabeležiti v svoji kroniki. »Zaveza« se je dalje udeležila zborovanja vsega avstrijskega učiteljstva na Dunaju meseca novembra zaradi rešitve gmotnega položaja učiteljstva. — List »Učiteljski Tovariš« se je tako po obliki kakor tudi po vsebini izdatno povečal, priča, da se slovensko napredno učiteljstvo zaveda svoje vzvišene naloge. — »Zavezo« so pri snovanju »Vseslovanske avstrijske učiteljske zveze« v Pragi zastopali predsednik L. Jelene, tajnik Dra-gotin C e s n i k in odbornik Iv. Šega. — Poročilo omenja dalje, da se prireja za prihodnje leto takozvani »Počitniški vseučiliški kurz«, ki mu pripravlja tla prof. dr. 11 e š i č.
Poročilo je bilo navdušeno sprejeto.
Iz poročila upravnika »Učiteljskega Tovariša« posnemljemo: naročnikov ima 1250, vštevši brezplačnih izvodov, ki jih dobivajo sotrud-niki. Skupni stroški znašajo letno 11.400 K, ki se zvečine pokrijejo z naročnino in inserati.
Upravnik »Popotnika« poroča tole: List se tiska v 950 izvodih, naročnikov ima 700. — Stroški do 3900 kron, dohodki 4200 K. — Je tedaj aktiven. — »Zvonček« se tiska v 1400 izvodili, naročnikov ima 1072. — Podrobne j a poročila prinese itak stanovski list.
Iz natančnega blagajnikovega poročila je posneti, da se »Zaveza« prav dobro razvija, kajti ima čez 2000 K čistega premoženja.
Pregledovalcem se volijo: Gr-m e k , A. Trost, Kveder K. — Št. Juri ob južni železnici, in T. J u -v a n c , Postojna.
Letni donesek se določi na 1 K.
Kakor glavni točki za glavni zbor se določita ta dva referata: 1. Šola in kmetiško vprašanje. Poročevalec E. G a n g 1. (Delegacija mu priredi viharno ovacijo).  II. Regu-
lacija učiteljskih plač. Poročevalec A. Pesek, nadučitelj v Narapljah
V odbor se volijo soglasno, in sii cer po listkih: L. Jelene, predsed nik, K. Česnik, tajnik, Fr. L u z. nar, blagajnik. — Za Kranjsko: Jak. Dimnik, Juraj Rezek in Ivan Šega. Za Štajersko: Frane Kocbek, Ant. Gnus, Iv. Stre. le c. Za Primorsko, oziroma Goriško: Ant. Berginec, Ign. Križman in Ivanka S a b a d i n.
S to izvolitvijo je jugoslovansko avstrijsko učiteljstvo pokazalo, da zaupa dosedanjemu vodstvo popol. noma, ker ve, da edinole v skupnosti v vztrajnosti, dospe do svojega vzvišenega cilja. —- Z združenimi močmi krepko dalje.
Koncert v hotelu Jelen.
t
r
m
i
'i
y
Gorica, 6. septembra.
Naravnost impozanten je bil koncert, ki ga je priredilo združeno uči-teljstvo goriškega okraja. Udeležb« je bila tako velikanska, da so bili obširni prostori hotela natlačeno polni in da je veliko ljudi moralo oditi radi pomanjkanja prostora.
Vse točke tako pevske kakor tudi god bene so se zvršile v popolno zadovoljnost vsega občinstva, kar je pričalo navdušeno ploskanje po vsa« ki točki. Gmotni in moralni uspeh je bil po vse povoljen.
Glavno zborovanje.
Gorica, 7. septembra. Obširna dvorana trgovskega doma se je napolnila še pred določeno uro. Navzočega je bilo nad 500 slovenskega učiteljstva in mnogo go-stov. Izmed navzočih odličnjakov omenjamo deželne poslance: dr. Franko, A. Gabršček in .!<». Štrekelj, navzoči so bili pa tudi vsi c. kr. okrajni šolski nadzorniki slovenskega dela goriškega, kakor tudi zastopniki slovenskih naprednih akademikov. Navzoč je bil sled* njič dr. Turna.
Predsednik L. Jelene otvori zl>or v presrčnih besedah, poudarjaje, da ga veseli tako ogromna udeležba, kar je najboljši dokaz, da »Zaveza; stalno napreduje in da bo zaman pričakoval naš največji sovražnik, da bi se ta organizacija razbila in da bi preskočila v nasprotni tabor. Res je, pravi govornik, da bodo naše vrste zapustili nekateri boječneži, brez-značajneži, a čim preje to store, tein tesnejša bo naša združitev, tem čistejša bo, kajti ločile se bodo pleve od klenega zrna. Govornik omenja, kako težak boj bije ravno slovensko učiteljstvo, a to ga ne straši, ker ve, da čimhujši bo napad, tem krepkej>i bo odpor. V svojem govoru pozdravlja dalje navzoče odličnjake, deželne poslance, navzoče štiri slovenske e. kr. okrajne šolske nadzornike, kar je najboljši dokaz, da uspeh delovanja »Zaveze« vedno bolj in bolj prodira celo v take slojeve, ki so se nas dosedaj ogibali. (Klici: Kranjski e. kr. okrajni šolski nadzorniki).
Govornik omenja dalje v vznesenih besedah redki jubilej, ki ga obhaja letos vsa Avstrija, to je 601et-nica vladanja našega ljubljenega vladarja. Predlaga, da se v ta namen pošlje vdanostna izjava.
Slednjič prebere mnogoštevilne došle pozdrave, izmed katerih omenjamo le sledeče: pozdrav avstrijske slovanske učiteljske zveze, državnega poslanca Ivana Hribarja, hrvaškega profesorskega društva, bodreč poslanca Kovača, »Zveze narodnih društev na Goriškem«, »Narodno napredne stranke na Štajerskem itti. (Govorniku prirode sborovalci hrupne ovacije).
Kakor prvi govornik pozdravlja v imenu pripravljalnega odbora e. kr. nadzornik Fr. Finžgar, veseleč se, da je delovanje »Zaveze« tako poimino, da se lahko kosa z vsako drugo organizacijo. In današnja udeležba je najboljši dokaz, da vseslovensko učiteljstvo ve ceniti delo in moč t -Zaveze«. Kliče vsem udeležnikoin pozdravljeni iskreno«.
Prof. dr. O s w a 1 d pozdravlja zbrano učiteljstvo v imenu sloven-skga profesorskega društva, bodreč ga, da naj se ne plaši današnjega hoja, ker ima na svoji strani VSO čutečo inteligenco.
Jurist C igo j pozdravlja v imenu akademičnega društva »Adn-je«, zagotavljajoč, da bode napredno učiteljstvo vedno našlo v napredni akademični mladini najboljšo zasloni bo.
A. Pesek pozdravlja v imenu »Zveze narodnih društev na Koroškem in Štajerskem«, vzpodbujajoč zbrano učiteljstvo, da naj zvesto deluje na polju narodne prosvete.
Prva točka glavnega zbora je bilo poročilo deželnega poslanca E-G a n g 1 a , in sicer o temi »Šola in kmetiško vprašanje«. Govornik, navdušeno pozdravljen, biča v ostrih besedah sramotni boj nasprotnikov, ki g a bijejo v najnovejših dneh proti ljud. šolstvu in proti največjemu dobrotniku narodnega bogastva,
(Dalje v prilogi.)
ji
Priloga „Slovenskemn Narodn" St 209, dne 10. septembra 1908.
jeiteljstvu. — S prepričevalnimi bedami opisuje načrt, po katerem naj * šola preosnuje, da postane v resici šola ljudstva, da se šola demo-^atizuje, postavi na prava tla, ki $ odgovarjala vsem zahtevam slo-renskega naroda. Koncem govora K]vi poročevalec  sledeče resolucije:
1. Učiteljstvo, zbrano na XX. glavni skupščini »Zaveze avstrijskih iiiroslovanskih učiteljskih društev« : Gorici, dne 7. septembra 1908, se treka za obveznost šolskega obisko-anja v smislu § 21. državnega šol-£ega zakona z dne 14. maja 1869, jržavnega zakonika št. 62.
2. Učitelj stvo,   zbrano  na XX. glavni   skupščini   »Zaveze jugoslo-anskih učiteljskih društev« v Gori-i dne 7. septembra 1908,  se izreka
m reformo ljudskega šolstva v srnica potreb in koristi kmetiškega (de-avskega) stanu.
3. Vodstvo »Zaveze« se pooblači, da zbudi med državnimi in de-ielnhni poslanci, ki so šoli prijazni u naklonjeni, zanimanje do sklepov današnjega zborovanja, ki so izraženi v L in II. predlogu. Obenem naj ^ obrne do njih s prošnjo, da naj Huskušajo ndej stvo vati naše sklepe, [pohvala in ploskanja).
Kakor   naslednji   govornik — ravnatelj »Zveze slovenskih zadrug« c Ljubljani I. Rozman z veseljem pozdravlja resolucije, ki jih je predajal govornik ter pravi, da si želi iajtopleje, da naj se učiteljstvo z vso fnemo zavzemo  za  delo  med ljudstvom, kajti pregovor današnje pro-aiene dobe pravi, da ljubezen prihaja v srce skozi želodec,  a pri kmetu velja prislovica, da ljubezen prihaja r srce skozi žep. Zato bodi ena glav-ih nalog učiteljstva, da gospodarsko rcanizuje slovensko ljudstvo. V vsa-i občini bi morali pravzaprav biti pije domi, šola, cerkev in gospodar-ki dom. (Ploskanje).
Xadučitelj I. M e d v e š č e k se avzema za to, da naj se doba šolske-a obiska razširi preko 1 4. starostma leta, da se dajo posebne nagra-! najboljšim učencem, ki se posebno llikujejo v kmetijskem pouku.
Nadučitelj Bajt  predlaga do-atno k stavljenim resolucijam, da ustanove  v  posameznih šolskih )krajih  trgovske nadaljevalne šole n da se obenem  preskrbi potrebno sobi j eno učno osobje. Naknadno pozdravi »Zavezo« dr. )< ig. V o š n j a k v imenu narodno-radikalnega dijaštva,   proseč zbrano i i tel j stvo, da naj povsod in vedno >dpira   delovanje narodno-radikal-ega dijaštva. kajti cilji obeh organizacij so enaki. (Pohvala).
Drugi  glavni  poročevalec Ant. e s e k ,  nadučitelj   v Narapljah, iznravlja temeljito vprašanje: »Re-mlacija učiteljskih plač«. V svojem - s perečim sarkazmom osoljenim ovoru — omenja, da skrbi država Avstriji bolj  za morilno orodje, akor za prosveto, da se v Avstriji ač bolj skrbi za živino, kakor pa za najdražji zaklad — za mladino. Do-£az temu ta, da Beučiteljstvu — ka-eremu je vendar poverjena odgoja te mladine — noče   izboljšati njegovo emotno stanje. — Govornik omenja a podlagi   statističnih   številk sramotno   gmotno   stanje avstrijskega aeiteljstva, in sicer je v vsej Avstri-i okroglo 55.400 učiteljev (ic) in izmed teh prejema 2000 pod 600 kron plače, 19.360 učiteljev ima plače do 1200 K, 20.000 učiteljev nad 1200 do -0OO kron, a le 13.000 učiteljev dobi-a nad 2000 kron. — Ta škandalozna placa je vzrok, da boleha učiteljstvo tako pogosto,   kajti v primer služi bedeče dejstvo: deželni odbor Štajerci je v pretečenem letu moral naka-fcti podpore obolelim učnim močem avno 200.000  kron,  a za pomakni-fev v višje razrede je  deželni zbor dovolil 50.000 K. Komentar brez potrebe.
Govornik omenja dalje na podlagi primerjajočih statističnih številk, *&ko velik je ravno razloček med plačo ljudskega učitelja in ostalega ,lradništva. Navaja drastičen zgled součencev, izmed katerih se je "°ljši posvetil učiteljstvu, slabejši p moral izstopiti iz šole, se posvetil v°jaštvu, stopil kakor certifikatist davkarijo, šel s 53 starostnim letom T penzijo letnih 4966 kron, a tovariš-^itelj bo imel v dobi 72 let ravno ^'66 kron. Razlika nič manj kakor &toO kron. Odveč bi bilo še dalje nadati ves oni statistični material, ki & je govornik podal v podkrepi j en je Y°jih utemeljevanj, da se mora uči-tfjstvu dati boljša plača, kajti le |°stojna plača more povzdigniti •udsko šolo na ono stopnjo popolno-^ na kateri jo želi imeti vsak pravi Poljub. Želimo edinole, da gospod Dvornik da ponatisniti svoj izborni jtferat ter ga razširiti med najširše l°jeve naroda, kajti s tem bo ljud-lvo končno sprevidelo, da je učitelj J^vi trpin ter prišlo slednjič samo b tega, da se mora učiteljstvu zvi-p plačo ter bo slednjič samo zahtevo od mož, ki danes režejo kruh .rteljstvu, da izboljšajo gmotno sta-^e učiteljstvu.
Govornik predlaga sledeče resolucije:
I. Učiteljstvo, zbrano na XX. skupščini »Zaveze« avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« dne 7. septembra 1908 v Gorici prosi in zahteva, da slavni deželni zbor:
a) sklene k § 55. državnega šolskega zak. z leta 1869. pridatek: Kot minimalni dohodki učiteljev na ljudskih šolah imajo veljati tisti dohodki, ki jih imajo pri plači in penziji istočasnega XI., X., IX. in VIII. či-novnega reda;
b) naj sprejme Eppingerjev predlog, da naj država pomaga deželam sanirati deželne finance na ta način, da država prevzame polovico stroškov za ljudsko šolstvo.
c) Od državnih poslancev pa slovensko učiteljstvo pričakuje in jih prosi, da se z vso vnemo zavzemo, da se uresničita a) in b) resoluciji.
d) Slovensko javnost, to je časopisje in korporaeije pa prosi slovensko učiteljstvo, da pokaže naklonjenost do učit. in šole ter skrb za narodovo prosveto in narodov napredek s tem, da se zavzema za naše zahteve, da z resolucijami zahteva od državnih poslancev in od visoke vlade, da se učiteljstvu definitivno regulirajo plače s tem, da se jim da take dohodke pri plači in penziji, kakor jih imajo državni uradniki XI. do VIII. činovnega reda.
V podrobno debato so potem posegli P. Medvešček, I. Mermolja, Kveder in drugi.
Končno je zbor sprejel soglasno predlagane resolucije.
»Zavezin« predsednik L. Jelene zaključi ob polu 3. popoldne veličastno zborovanje s krepkim pozivom, da naj zbrano učiteljstvo krepko deluje po tej poti še dalje za prospeh milega slovenskega naroda ter zakliče »na veselo svidenje« prihodnje leto. (Viharno odobravanje in klici: Živel predsednik).
Skupni banket se žal radi ogromnega števila priglašencev ni mogel vršiti v enem hotelu, temveč so ga morali razdeliti v dve skupini, in sicer je en del bil v hotelu »Jelen«, a drugi v hotelu »Južni kolodvor«. — Vrstili so se razni govori, omenjamo le govor deželnega poslanca A. Ga-brščka, ki je napil učiteljstvu, ki se sedaj nahaja na domačih, slovenskih tleh, da naj zvesto hodi po začrtani poti, in zaman bo vse butanje sovražnih valov ob to mogočno falango učiteljstva. Zanimiva je bila na-pitnica dr. Turne, ki je napil učiteljstvu, da zrevolucionira narodne mase v tem oziru, da skuša vzgojiti izročeno ji mladino v čuteče ljudi.
S tem impozantnim shodom v solnčni Gorici je slovensko učiteljstvo zopet dokazalo slovenski javnosti, da stoji ogromna večina, brez-značajneži in kruhoborci v nasprotnem taboru, ne pridejo niti v poštev, v taboru one stranke, ki si je zapisala na svoj prapor lepo devizo: po prosveti do samostojnosti.
»Zavezi« kličemo: krepko naprej, v tvoji roki leži usoda slovenskega naroda, lepša bodočnost ti zašije ravno s pomočjo slovenskega rodu.
V torek, 8. septembra je poletelo nad 60 učiteljic in učiteljev v divno Vresno, da se pokloni duhu gorskega slavčka Simona Gregorčiča z zagotovilom, da hoče posvetiti vse svoje življenje usodi slovenskega naroda. — Mnogo učiteljic in učiteljev je pa pohitelo v Trst, deloma tudi v Benetke, da se okrepčano vrne zopet k svojemu trudapolnemu delu.
Armada pripravljena.
Dunaj, 9. septembra. Senzacionalna vest je dospela semkaj. Vlada se boji nemirov v Hercegovini in v Dalmaciji, menda vsled preobrata na Turškem in zahtevan j a bosansko- hercegovskega prebivalstva po ustavnih razmerah, kateremu za-htevanju vlada neče ugoditi. Vojaštvo v j u žni D alm acij i je za vse slučaje pripravljeno. Oddelki posadk iz Šibenika, Kotora in drugod so zastražili vse ceste. Tretji letnik rezervistov ni bil poslan domov, kakor je običajno po vojakih vajah, nego je ostal pod zastavami, častniki, ki so že imeli dovoljene dopuste, jih niso smeli nastopiti. Baje se skliče jo na službovanje vsi rezervisti 15. voja.
Češki deželni zbor.
Dunaj, 9. septembra. Nemški radikaloi pripravljajo javno mnenje na velike borbe, ki jih hočejo začeti v prihodnjem zasedanju dež. zbora češkega. Obetajo, da začno takoj v prvih sejah z najostrejŠo opozicijo eventuvalno z obstrukoijo. Tudi nagi ašajo, da jim je v obstoječih razmerah Čisto nemogoče udeležiti se pogajanja zaradi rešitve jezikovnega vprašanja in narodnega porazum-Ijenja.
Ogrska.
Budimpešta, 9. septembra. Bivši minister Kristofry dela na to,
da bi zoper vladajočo koalicijo v par lameotu združil ostale poslance s zastopniki nemadžarakih narodnosti v trdno protikoalioijo. Dotična pogajanja so se ie začela in so rodila dober uspeh. Tisti dan, ko predloži vlada svoj nečuveni načrt volilne reforme, stopi ta protikoalioija v življenje. Njen smoter bo, izsiliti splošno in enako volilno pravioo.
Nevarno gibanje med bukovinskimi kmeti.
Črnovice, 9. septembra. Že nekaj časa je opazovati, da se je med kmeti začelo nevarno g:banje. Bati se je velikih kmetskih nemirov in pun-tov, kakršni so se lani zgodili na sosednem Romunskem, kjer je tudi letos začelo zopet vreti To gibanje ni politično, nego sooijalno.
Večja Belgija.
Bruselj, 9. septembra. Senat je s 63 proti 24 glasom sprejel zakonski načrt o vtelesenju Kongo-države Belgiji. Ko je predsednik naznanil konec zasedanja, ja desnica klicala „Živio kralju, levica pa j« proti temu demonstrirala kličoč „Živela republika".
Apanaža turškega sultana.
Carigrad, 9. septembra. Sultanova apanaža se je določila na mesečno pol milijona kron; sultanova rodovina bo dobivala isto toliko.
Evharistiški kongres v Londonu.
London, 9. septembra. Ta teden se vrši tu evharistiški kongres. To je prvič, da se je priredil ta kongres na Angleškem. Za kongres sam se nihče ne meni, pač pa se je med domačini začela velika agitacija zoper nameravano javno procesijo. Katoličani so sklicali kar mogoče svojih ljudi iz Belgije, Francije in Italije. Proti temu hočejo protestantje uprizoriti veliko protiprecesijo. Lahko se zgodi, da pride do izgredov.
Dopisi.
Iz Črnomlja. Zadnji »Domoljub« prav »Laziljub«, je prinesel senzacionalno vest iz Črnomlja, da je vse časti vredni župnik g. Stanko Pehare zmešal štreno naprednim študentom in črnomaljskim škricem v Dobličih povodom otvoritve javne ljudske knjižnice. Saperlot boli dopisnika dejstvo,da je je z ležečim župnikom moral tudi on aitrih korakov odkuriti, ker bi mu kot bivšemu le-menatarju sicer huda predla, kakor vsej tisti klerikalni fakinaži, ki je bila z župnikom vred najeta napraviti razdor, sedaj izborno za slovenski živelj in proti kočevskemu navalu delujoči knjižnici. S tem si je imenovani župnik stekel v toliko ogromnih zaslug, da je zmešal štreno celemu občinskemu odboru črnomaljskemu, da se je konstituirala stranka, ki ima večino proti dosedanjemu nadpoveljstvu blagega in dobrega župnika v tem odboru. Ta, takozvani dobri in plemeniti župnik je pričel delati zgago v občinskem odboru — zato je ostal osamljen s svojimi Ko-čevarji in drugimi zapeljanimi ne-vedneži. Krokodilske solze toči »Baj-skov Tine« nad tem, da Črnomaljci prezirajo župnika, pozabil pa je pristaviti — da je to že zdavno zaslužil. — Kaj neki je on storil za Črnomelj ? Mari to, da on ni vodil deputacije na Dunaj, marveč za probu jo kmečkega ljudstva v resnici zaslužni nadučitelj g. Šetina? Kje pa so faktične zasluge župnikove za Črnomelj f Mari v tem, da je z vsemi silami podpiral Šukljevo kandidaturo, dasi je Šuklje največji sovražnik Črnomlju, in dela na vse kriplje na to, da ostane Črnomelj zadnja točka podaljšane železnice iz Metlike? Ali so mari zasluge župnikove, kot mestnega občinskega odbornika, da podpira ustanavljati po deželi klerikalne rajfajzenovke, ki so le v pogubo in zadolževanje izsesanega belokranjskega kmeta, in v farške namene za lov na hranilne knjižice itd.? Ne samo kar mu veleva stan, kar more to mož, je storiti dolžan; taki možje so pri mestni hranilnici, poleg župnika tudi vsi drugi ravnatelji in odborniki posluje brezplačno. G. dopisnik,ko-liko pa je uradnikov pri imenovanem zavodu 1 Ali ne poznate gospoda Gustava Blažona, knjigovodjo, kot edino plačanega uradnika? On ima sicer ubogih 2400 K, katere pa krvavo zasluži z delom, kajti na njem sloni ves letni milijonski denarni aparat! Ali mu ne privoščite ta revni zaslužek, vi hinavski kalin, saj veste, da ima vaš oče v ravno tako napredni posojilnici v Črnomlju prav mastno plačo za celoletno brezdel-nost? Predno napišete še kake farba-rije in neumnosti, ter podle laži za dobro slovensko ljudstvo, idite preje v farovž, tam vam bode g. župnik dopis ostro korigiral in vaše neslanosti kritikoval, na vse zadnje pa vas prav pošteno oklofutal, ker izsiljujete nepotrebni boj mirnega meščanstva proti nemirnežem v vaši obliki.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 10 septembra
— »Slovencevega« odgovornega urednika ni! Jutri bi se imela vršiti pred tukajšnjimi porotniki razprava o tožbi dr. Gregorina v Trstu proti odgovornemu uredniku »Slovenca«, g. Š t e f e t u zaradi razžaljen j a časti potom tiska. Mislili smo že, da si bo vsaj enkrat upal »Slovencev« odgovorni urednik pred sodišče, da dokaže očitanja, ki jih je zagrešil škofov list. A tudi to po si ne upa! »Slov.« odgovorni urednik je zbežal ali se pa skril, da ga ni mogoče najti. Obravnave torej v tem porotnem zasedanju ne bo. Do prihodnjega zasedanja se bo pa »Slovenčevo« uredništvo že toliko pobrigalo, da se bo morda tožitelj vendar porajal in »Slovenec« bo naprej kradel čast poštenim ljudem. Tak proces se je pri »Slovencu« že čisto udomačil in se prakticira že par let. Da je to jako poniževalno za list, ki oznanjuje pravo krščanstvo in katoličanstvo in hoče slovensko ljudstvo vzgajati v sami poštenosti, menda sprevidi vsak, kdor zna trezno misliti. Seveda je pri nas še dovolj ljudi, ki verjamejo »Slovenčevem« lažem. Vzrok temu so mnogo tudi tisti, ki so bili razžaljeni od tega lista, potem se pa dajo poravnati, mesto da bi ga dali obsoditi. »Slovenec« se bo samo takrat poboljšal, kadar bo imel na hrbtu par kazni! Samo strah pred kaznijo ga bo izmodril. Če pa vidi,da sme brez kazni žaliti, bo žalil naprej. Zato se nikar ne poravnavati s »Slovencem«! Končno si dovoljujemo samo eno opombo: Ali ni naravnost čudno, da »Slovencev« odgovorni urednik vselej (!) o pravem času (!) zbeži in se skrije, predno pride dostavi j alec povabila k razpravi?! G. Štefe je bil še v ponedeljek tukaj, a vendar se mu ni (!) moglo dostaviti povabilo k razpravi?! Sicer ne moremo trditi, da je ravno zbežal kam čez mejo, kakor je delal svoj čas dr. Lampe, ki se je hodil »zdravit«, kajti znano nam je, da je bil neki klerikalni tukajšnji zavod že večkrat zavetje »Slovenče-vim« urednikom, kadar so jim tolkli kazenski paragrafi po petah.
— Koncert na čast slovanskim gostom, ki so ga priredili Društvena godba in pevski društvi „Ljubljanski Zvon" ter „Slave ou, je uspel nad vse pričakovanje krasno. Tako Društvena godba, kakor „Slaveca in „Ljubljanski Zvon" so se odlikovali z izvajanjem godbenih in pevskih točk. Dvorana je bila polna naj odličnejšega narodnega občinstva. Med odmori so govorili drž. poslanec Vaclav K1 o f a č, francoski ž ur nali s t profesor Sohmidt, hrvaški saborski poslanec dr. Gjuro Sur min, drž. poslanec dr. Nikolaj Nikolaj evič Hliboviokij, Bolgar A. Frang-j a, poslanec v ruski gosudarstveni dumi Vladimir grof Bobrinskij in urednik Hejret. Vsi so proslavljali slovansko vzajemnost. Nadrobnejše poročilo priobčimo jutri. Med koncertom je prišel v dvorano poslanec ruske dume in vodja kadetov Milju-kov. Pozdravil ga je župan Ivan Hribar. Občinstvo mu je priredilo navdušeno ovacijo. Danes so slovanski gostje odšli deloma na Bled in Bohinj, deloma v Postojno in Trst.
— Kongresa slovanskih časnikarjev se je udeležil tudi maloru-ski državni poslaneo dr. D a vi dijak. J. Hejret je Čeh in ne, kakor je v včerajšnjem poročilu pomotoma navedeno, Rus.
— Sokolska slavnost v Ajdovščini. Lepa slavnost se je vršila v torek v Ajdovščini. Ta prijazni trg ob kranjsko-primorski meji si je nadel praznično lice, iz vseh hiš so vihrale slovenske trobojnioe. Ljudstva je bilo do 5000. Z zadnjim vlakom so se pripe jali Sokoli iz Gorioe, Solkana, PrvaČine, Mirna in Trsta in velika množica za sokolsko idejo navdušujočega se občinstva. Po pozdravu, katerega je govoril deželni poslaneo in ajdovski župan Ignacij Kovač, se je razvrstil dolg sprevod s kolesarji in sokolsko godbo na čeln. V sprevodu je korakala tudi podružnica „Narodne delavske organizacije" v Ajdovščini, razna pevska in bralna društva od blizu in od daleč. Okoli pete ure seje pričela javna telovadba na občinskem travniku pred cerkvijo. Telovadili so goriški, solkanski, tržaški in ajdovski Sokoli. Priznanja je bilo obilo. Ajdovski Sokol, najmlajši med goriškimi Sokoli, je dokazal, da pojmi pravo Sokolstvo in da postane vreden brat drugim goriškim sokolskim društvom. Po končani telovadbi se je razvila neprisiljena zabava na Lavričem trgu, na dveh plesiščih in občinstvo je tudi kaj rado posečalo paviljon podružnice „Družbe sv. Cirila in Metoda". Ne samo primorski Sokoli, ampak tudi postojnski, in nekaj zastopnikov ljubljanskega Sokola se je udeležilo te lepe slavnosti v Ajdovščini. Upamo, da si je nabral ajdovski Sokol toliko čistega dobička, da si uredi svojo telovadnico. Bolj in bolj se razširja sokolska ideja po Pri-
morskem k) v Ajdovščini je sedaj Šesto sokolsko dru&tvo na Goriškem. Delovanje klerikalcev naj nikogar ne plaši, oni se malo brigajo za krepitev telesa in za oblaženje duha, njim so sokolske srajce, katerih so se nesramno polastili, le nova vaba za mladino, katera se mora poklerikaliti in, če drugače ne gre, celo s takimi sredstvi, katera so klerikalni voditelji še pred nedavnim časom obsojali kot hud greh. Prav pravi „Gorenjeo" v svoji zadnji številki: Tudi Homer se je je travestiral, a to ni prav nič škodovalo njegovemu ugledu." Zavedno goriško ljudstvo pa ne sme pri tem ostati, ampak delovati mora na to, da se čim prej uresniči stavek: „Kar Slovan, to Sokol." Ajdovskemu Sokolu pa želimo še mlajšega brata na Goriškem.
— Iz 0st]a pri Vipavi se nam piše: Pri volitvi dne 5. septembra so bili izvoljeni g. Ignacij S ti bil zopet za župana, g. Anton Brati n za podžupana in gosp. Leopold Pipan za svetovalca. S tem je zagotovljena da v tej občini črni vojski še ni upati na zmago. Ustje in Podraga c staneta izgled vipavskim občinam
— Odkritje Gregorčičevega nagrobnika. V nedeljo so se pokazali nekateri goriški klerikalci v pravi luči. Sobotni „Slov. Narod" je že razkril namero goriških klerikalcev, počastiti spomin slovenskega pesnika Simona Gregorčiča z laškimi cerkvenimi pevci in to iz same strankarske zagrizenosti. Ogorčenje je bilo veliko radi tega koraka, o katerem se niti trditi ne more, da je bil nepremišljen, ker je že v petek goriški „Primorec" z vso ostrostjo protestiral proti tej klerikalni nakani. Celo klerikalci, katerim strankarska strast še ni zamorila zadnjega čuta za slovensko narodnost, so obsojali nastop župnika Kokošarja, ki je t čil in naučil laške cerkvene pevce. Zadnji trenotek so priklopili temu laškemu pevskemu centru mu še katoliške Študente, ki so imeli na svojem zborovanju „Dijaške zveze" v Gorici polna usta narodnosti, ko je pa prišlo do vdejstvovanja teh obljub, so se združili z laškimi pevci in peli v spomin slovenskemu pesniku. Lepe sadove je rodilo zborovanje „kato-liških" študentov v Gorioi. Laški pevci se pa šopirijo sedaj povsod, Češ, brez nas ne opravijo Slovenci ničesar. Celo nadškof goriški, Sloveneo dr. Se dej, ki je spisal k Gregorčičevemu „Jobu" pcjasnilni uvod, je vedel za ta nameravani škandal, saj je moral dati kot predsednik hranilnice in zastavljalnice „Monte di Pieta" dopust svojemu uradniku, ki je istočasno tudi cerkveni peveo in — Lah. Ko gre za klerikalno stranko, je dr. Sedej koj pripravljen podpirati in podpreti njena stremljenja z okrožnicami, ki zaležejo, ko gre pa za nar o dne st, pa daje Lahu dopust, da pojde lahko pet na grob slovenskega pesnika. Da so hoteli imeti klerikalci res svojo slavnost, da so hoteli nastopiti res kot klerikalci in ne kot Slovenci, kaže tudi dejstvo, dasta vihrali na pokopališču samo dve zastavi in sioer papeŠka in deželna. Slovenska trobojnica je bila razobe-šena komaj — pri prvi krčmi. Na pokopališču, kjer leii slovenski pesnik, ni imela prostora slovenska trobojnica. Taki so goriški klerikalci, ki se od drugih ne razlikujejo prav v ničemur in katerim je stranka prva t< Čka in po tem komaj — narodnost. Pesnik Simon Gregorčič je last celega slovenskega naroda, kdor pa hoče zlorabljati njegov blag spomin v strankarsko reklamo, tega bo ljudstvo goriško in sploh slovensko obsodilo iz pietete do svojega velikega sina! — Se nekaj! Laške pevoe, ki so šli po zaslugi župnika Kokošarja prepevat na pesnikov dom in grob, so morali v nedeljo skoraj po vseh oerkvah nadomestovati slovenski pevoi. Za to so dobri slovenski pevoi!
— Za veliko skupščino družbe sv. Cirila in Metoda veliko število podružnic kakor tudi pravnih korpo-raoij ni naznanilo vodstvu svojih zastopnikov. Ako želi imeti kdo izmed teh na veliki skupščini glasovalno pravioo, naj se zglasi 13. t. m. pred začetkom zborovanja v .Narodnem domu" v Ptuju od 8. do pol 11. zjutraj, da dobi potrebne tiskovine.
— Dr. Stjepan plem Miletic, bivši intendant zagrebškega gledališča in ugledni hrvaški pisatelj, je v Monakovem umrl. Bil je iskren prijatelj Slovencev in našega lista, za kateri je svoj čas več zanimivih s t vario spisal ter je slovenskemu gledališču izkazal mnogo uslug.
— Iz profesorsko slntbe. V Vin. Čin. razred so pomaknjeni od 1. oktobra 1908 dalje tile profesorji: Anton Dokler na gimnaziji v Kranju, Fran o Vadnjal na gimnaziji v Novem mestu in Kari Werner na realki v Ljubljani.
— Iz gozdarsko slntbe- Gozdarski asistent Kari Str oh sobne i-der v Radovljici je imenovan za gozdarskega upravitelja v Zeltwegu.
— Iz poštno slnibe. Na lastno prošnjo je premeščen poštni asistent Anton Paul iz Zidanega, mosta v Celje.
— Is šolske službe. Dosedanja suplentinja v Boštanju gdč Angela Grč ar je imenovana za provizorično učiteljico enorazrednioe v Hrvaškem Brodu.
Druiba sv. Cirila in Metoda v LJubljani je dala svojo bilanoo za leto 1907 tiskati in ima še nekaj izvodov. Kdor Želi tako bilanoo, dobi jo takoj ter se naj obrne na družbeno pisarno.
Umrl Je v Ljubljani g. I. Der-melj, nadučitelj v pokoju.
Razstava z geslom „Otrok".
Pri včerajšnji notici o tej razstavi sta po neljubi pomoti izostali imeni dveh odličnih razstavi]'alcev, in sicer go«p. A. Kunca, ki je svoj oddelek vprav krasno opremil ter je razstavil fino in v lastni delavnici izdelane obleke, površnike in kožuščke za dečke vseh starosti. — Gdč. Jul. Storova pa je razstavila najboljše ter za otroke najprimernejše higijeniČne čeveljčke „Tip Top". Končno opozarjamo še na klavir, izdelan v lastni delavnici gosp. Al. Breznika, ki ga je postavil včeraj v razstavo.
Poučni iz'eti „Prosvete11. V drugi polovici meseoa septembra priredi „Prosvetau več pouSnih izletov v ljubljanska industrijalna podjetja, in sicer ne samo za dijake, ampak za ljubljansko občinstvo sploh. Vzbuditi hočemo na ta način med najširšimi sloji zanimanje za domačo industrijo. Ogledali si bomo glavno tobačno tovarno, predilnico, elektrarno, plinarno, kemično tovarno, Koslerjevo pivovarno in po možnosti še tlruga podjetja. Vabimo že danes slovensko občinstvo ljubljansko, da se udeležuje teh izletov v velikem števitu. Cas in spored vsakega izleta se pravočasno naznani v tem listu.
Odbor „Prosvete".
Grllova nedelja ali žegaanje v Vodmatn je 13. septembra letos. Ta dan bo ljudska veselica, ki jo priredi politično, gospodarsko in izobraževalno društvo za vodmatski okraj na vrtu g. Draščkove v Bohoričevih ulicah št. 9. Vspored: 1. Tamburanje. 2 Petje. 3. Lov na srečo. 4 Ples. 5. Umetalni ogenj. 6. Keglanje na dobitke. 7. Raznoterosti. — Iz prijaznosti sodeluje slav. pevsko društvo „Ljubljanski Zvon' in tamburaško društvo iz Vodmata. — Začetek ob 3. popoldne. — Vstopnina 30 vin. — Cisti dobiček veselice je namenjen v korist društvene knjičnice in splošne organizacije. — K mnogobrojui ude ležbi vljudno vabi odbor
Glasbena šola. Ker se bliža pričetek šol, se opozarjajo vsi oni starši, ki žele svoje otroke izvežbati v glasbi, da jih vpišejo v slovensko glasbeno vzgoje v a-lišče „Glasbene Matice" v Ljubljani. V lanskem Šolskem letu je bilo na tem zavodu 495 gojencev in poučevalo je 12 učiteljskih moči. Letos pa napravi važen korak naprej v smeri proti pravemu konservatoriju, ker se bode poleg dosedanjih predmetov (teorije, harmonije, kontrapunkta, kompozicije, zborovega petja, solo-petja, klavirja, violine, čela, flavte in klarineta) o tvoril pouk v vseh nada 1 jnih instrumentih: v kontrabasu, oboi, fagotu, rogu, trobenti, poza vni in harf i. Pou čevali bodo namreč na zavodu člani novega koncertnega orkestra svoje instrumente. Novemu kapelniku g. V. Talichu so se poverile redne ensem-belske vaje. Slovenci imamo mnogo glasbene usposobljenosti, le vzbujati in izobraževati si jo damo vse premalo. Marsikdo, ki ne more ali ne mara po srednjih in visokih šolah študirati, bi lahko v glasbi prišel do prav dobrega kruba. Povpraševanje po dobrih godbenikih je vsepovsod toliko, da si ti kar izbirajo boljša mesta. Slovenci lahko sčasoma pc stanemo na glasbe nem polju drugi Cehi. čas vpisovanja in pogoji sprejema so razvidni iz „Izvestja", ki se dobiva v „Glas-beni Matici", iz lepakov in iz današnjega inserata.
Umrla Je danes gospa Marija Ko pri v/a, soproga bivšega mestnega fizika.
Klerikalni napad. Gosp. Adolf Bo bi d a nam piše, da se ni udeležil napada na g. Sedej a, nego je le od daleč gledal dotično rabnko.
Šopek krasnih zrelih rdečih
Jagod nam je poslala gospa Alojzija Premk, notarska uradnica, ki jih je nabrala na Prešernovi gori pri Kranju. Lepa hvala!
Restavracijo G. Auro vin dedičev v Wolfovih ulioah je prevzel z današnjim dnem g. Matija Pikel, bivši dolgoletni poslovodja v restavraciji pri „MaliČu".
Oostilnlćarska zadruga za sodni okraj ljubljanske okolice. V ponedeljek, dne 7. t. m. v pisarni go-stilničarske zadruge v Ljubljani zbrani gostilničarji ljubljanske okolice so soglasno sklenili, ustanoviti zadrugo za sodni okraj ljubljanske okolice. Oddaljenejši tovariši gostilničarji so po zdravili shod telegrafično in izrazili svojo željo po ustanovitvi te zadruge. V pripravljalni odbor so voljeni gg. Jesi h Jakob iz Rudnika, načelnikom; Šušteršič Franc iz Zapuž, namest-
nikom ter Maveo Anton iz Siske in Zrimšek Anton iz Kosez, odbornikoma.   Kmalu   se   skliče ustanovni
občni zbor.
Podčastniki tukajšnje garal«
zljo prirede v soboto, dne 12. t. m. v areni „Narodnega doma" družbin-ski večer spojen z vojaškim koncertom in šaljivo pošto. Začetek ob 8. Vstop prost. Prijatelji in znanci podčastnikov, kakor slavno občinstvo sploh, se tem potom vljudno vabi. Olepševalno društvo v Rotol
dolini priredi prihodnjo nedeljo dne 13. septembra veliko veselico, združeno b vinsko trgatvijo v prostorih g. Balija. Veselica se vrši ob vsakem vremenu, ker je na razpolago velik nov salon. — Povtdom sestanka slovanskih gostov v metropoli Slovencev okrašene so bile hiše v Rožni dolini z zastavami.
Nota ljudska šola v Spodnji Šiški se otvori v nedeljo 13. septembra in bo tem povodom pod pokroviteljstvom gospe soproge deželnega predsednice baronice Karle Schwarzove veselica v proslavo cesarjeve GOletnioe. Čisti dobiček namenjen je društvu „0troski prijatelj" in za revne otroke v Spodnji Šiški. Spored. Biagoslovljenje novega šolskega poslopja Ob 9 uri maša pred novim šolskim poslopjem. Pri maši poje mešani pevski zbor „čitalnioe*. Po maši biagoslovljenje novega šolskega poslopja Pričetek slavnosti naznanijo streli iz t op i Če v. Slavnostna veselio se začne ob 3. uri in se vrsi na celem Reininghausovem vrtu. Vhod na veseličai prostor'ob ^elovški cesti poleg pošte in ob Fran Josi povi oesti. S »delovanje si domžalske godbe ter šišenskih društev „čitalnice", „Gasil-nega društva, telovadnega društva „Sokol" in tamburaškega društva. Na sporedu je tndi slavnostni govor. Ob 5. uri vzdig „Zeppelinovega balona" model V. Potem vinska poskušnja v šišenski vinski kleti, kjer se bode točilo \ino gg viootržcev: Viktorja B>danje, Antona Pogačnika, Jerneja Steleta, Peter StepiČa, Alojzij Zajca, Josipa Vodnika in Ivana Zormana. Zvečer bode ves veselični prostor električno raz»etljen. Ob 9. uri vzdig bengaličnega balona. Vstopnina 20 h za osebo. — Otroci prosti. V slučaju neugodnega vremena se vrši veselica dne 20. septembra t 1.
„Žirovnikov zbor 1 v Št. Vidu nad Ljubljano priredi dne 13 sept. v gostilni pri „Slepem Janezu" cesarsko slavnost.
Napad. Z Vrhnike se nam piše: V torek je naš dični podžupan Fr. TrŠan ml. na cesti mirno idočega J. Groma, zidarskega pomočnika z nožem napadel; zadal mu je dve hudi rani, eno pod očesom in eno na roki, na kar mu je fant u tekel. Tršar je pijančeval ves popoldan s svojim pomočnikom, znanim pijačcem Markov-cem. Torej je le mogoče resuica, da njegova soproga ni varna pred možem. Kaj poreče sedaj dr. Marolt. Kdo je sirovina, liberalci ali klerikalci? Pač res. G iha vkup štriha! Tudi župan je bil snoči še bolj sladko ginjen kot takrat, ko so ljubljanski klerikalni prvaki napadli g. postaje-načelnika. Vrhničani mislimo, da bomo kmalu imeli trojni pogreb Ooh-sentot, Marolt tot, Tršar tot.
Javno ljudsko knjižnico otvori „Prosveta" prvo nedeljo v oktobru v Ratečah na Gorenjskem. Istočasno se znatno spopolni že obstoječa knjižnica v Kranjski gori.
Za opeklinami Je umrla v Celovcu gospa Ana Trmučnik. Po nesreči se ji je vnela pri štedilniku obleka, ketere ni mogla pogasiti.
Iz Žiro V se nam piše: O naši slavnosti 30. avgusta prigodom od tvoritve „Sokolskega doma", se je že več dopisnikov oglasilo in upamo, da se bodo še, ker dosedaj Še ni nobeden dopisnik prave slike o tej vele-Častni in velepomembni slavnosti podal. Omeniti pa je nekaj druzega Ziri, Stara vas Dobračevo in Selo leže ob oesti te krasne doline. Ako gre tujec ponoči po teh vaseh, je v veliki nevarnosti za življenje, posebno ob času dežja, ker so globoki jarki ob cesti z vodo napolnjeni. Da pa je ponoči tema posebno jesenski čas in da se popotniku v temi lahko pripeti, da pade v jarek ter se ubije, menda ni treba posebej poudarjati. Le Čuditi se je, da se poklicane oblasti v tem oziru ne zganejo. V vseh teh že imenovanih vaseh ne gori v največi temi niti ena svetilka. V tem oziru je nujno treba kaj ukreniti, ker teme Žirovoi ne ljubimo v nobenem oziru. Torej poklicani faktorji na noge in pokažite, da ste res napredni v vsakem oziru. Antiklerikaleo.
Iz Idrije „Pevski zbor del. bral. društva" v Idriji priredi v nedeljo, dne 13. septembra izlet k br. Kajetanu pl. Premersteinu v Lju-bevč. Prijatelji lepega petja dobrodošli!
Prešiče so mislili krasti kočarju Ivanu Severju na Ježioi najbrž kaki cigani. Enega so zaklali, dva pa ranili na hrbtu, a so bili med tem najbrž pregnani.
Cerkveni nabiralnik Je odnesel in Vlomil v župni cerkvi v St. Vidu nad Ljubljano neznan tat. Zaprli so nekega sumljivoa.
Predrzen železniški sprevodnik- Ko se je predvčerajšnjim peljal neki Slovenec z večernim savinskim vlakom v Celje, je na Polzeli nekaj golobradih ooljskih Nemcev in nem-skutarjev vstopilo v voz in hajlalo ter pelo „Die Wacht am Rhein " Nekemu slovenskemu sopotniku je neprestano hajlanje bilo že preveč, zato je zaklical „živio" slovenski Polzeli. Ta „živio" ie pa silno zbodel železniškega sprevodnika, ki je z oči-vidnim zadovoljsvom prenašal tulenje celjskih pobičev. Bil je takoj v vozu in na Krulil dotičoika, da ga bo „an-oajgal."Dobil je seveda odgovor, kot se spodobi za takega Človeka.
Nevaren tat. Orožništvo na Jesenicah je aretovalo na kolodvoru nevarnega tatu Hermana Jugenhaefa rojenega na Dunaju leta 1888 in na Dunaj pristojnega. Omenjeni se je pripeljal 8. t m. z ljubljanskim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 9 uri, in sicer v drugem razredu; vozni listek je imel do Celovca. Ko je na Jesenicah izstopil, vzel je seboj pelerino nekega sopotovalca in hotel pobegniti. Oškodovani je takoj zapazil, da mu je pri njem sedeči mož ukradel pelerino. Naznanil je to sprevodniku, kaj da se je zgodilo. Jugenhaef stopil je ravno na nasprotni strani iz železniškega voza, ko so ga opazili in prijeli. Načelniku postaje je rekel, da ie vinski trgovec. Ko ga ie pa orožniski stražmoJ8ter g. Josip Zabkar v svoji pisarni natančno vest izprašal, povedal je, da je konjski trgovec, kar mu pa tudi ni verjel. Mislil je, da bo orožnike potegnil, je pa samega sebe. ker Človek, ki ima le eno krono in 70 vin., ne more biti ne vinski trgovec kakor tudi ne kon ski. Pri tatu se je dobil zastavni listek — št. 15.598 iz Trsta, kjer je zastavil kolo, ki je gotovo ukradeno, in je vredno 57 K, kakor je razvidno iz zastavnega listka. Dobil je na kolo 40 kron. Kolo je znamke „Styria". Jugenhiiefa je orožništvo izročilo sodišču v Kranjski gori, da ga natanko zaslišijo. Kolo je bilo v Ljubljani ukradeno. Lastnik naj se zglasi pri mestni policiji v Ljubljani ali pa pri o. kr. okrajni sodniji v Kranjski gori. Jugenhaef mora biti mednarodni tat, kajti tudi mariborsko sodišče ga zasleduje kot konjskega trgovoa — in še več drugih sodnij na Štajerskem. Če je res Dunajčan se še ne ve, ker dokumentov ni imel nobenih pri sebi.
Novice iz Trbovelj. Piše se nam: Dne 5. septembra t. 1. so tukajšnji orožniki zaprli upokojenega rudarja Janeza Lenarda, rojenega 1852 1. v Sv. Vidu pri Grobelnem (okr. Celje) pristojnega. Imenovani je cbdolžen oskrumbe in posilstva nad 12 letno deklico, kakor tudi nečistosti zoper naravo storjeno na živalih. Lenard je orožnikom pri aretaciji vse obstal. Dne 6. septembra t. 1. okrog 10. ure ponoči, je nastal prepir med delavci pri predoru ob Savi v Trbovljah in sicer : med Janezom Mugerlom, rojenim 1875. leta, in na Italijansko pristojnim in Martinom Pepelnjakom, na kar je Mu-gerle Pepelnjaka začel z bikovko pre-tepavati. Ko ju je hotel Franc Povše pomiriti, šel je Materi v svoje stanovanje v svoj kovček po okrog 40 cm dolg kuhinjski nož in začel proti Povšetu mahati, ter je Povšetu prizadejal tri težke poškodbe. Ravno v istem času vnel se je drug prepir nedaleč od zgoraj imenovanega pretepa. Spoprijeli so se delavoi zgoraj imenovanega predora, 4 Hrvati in en Italijan in sicer: Ilija Koroba, Štefan Milic, Janez OutiČ in Matevž Bajon, ter Avguštin Gruden. Hrvatje so Grudna na tla podrli in začeli po njem hoditi in ga pretepa vati, ter mu pri tem več reber polomili in ga tako težko telesno poškodovali, da je na mestu obležal. Ko je prišla orožniška patrulja, našla je le poškodovanoe, a storilci obeh tepežov so pobegnili. Po oelonočnem marljivem in vestnem iskanju se je posrečilo orožniski patrulji, da jih je drugo jutro vseh pet dobila z Marijo Sever, ki je z Mugerlom skupaj živela in ga je pridno prikrivala in zagovarjala ter njegov krvavi nož obrisala in skrila. Končno so orožniki tudi njo aretovali, in vseh Šest o. kr. okrajnemu sodišču v Laškem trgu izročili. Poškodovanca Povše in Gruden ležita težko ranjena v tukajšnji rudarski bolnišnici. Ravno istega dne okrog 10. ure ponoči je šel na svoje stanovanje v Bevško pri Trbovljah Bodimir Peter, 27 letni samski delaveo pri predoru ob Savi. Kakor je sam izpovedal, ga je med potjo srečalo šest mu nepoznanih moških oseb. Začeli so ga z besedami psovati, nakar je eden izmed nepoznanih ustrelil s samokresom proti Bodimiru in mu s krogljo desno nogo pod kolenom popolnoma pre-strelil. Poškodovanec leži v rudarski bolnišnici, storilca pa skuša orožništvo izslediti.
Talijo za rešitev življenja v
znesku 52 K 50 v  je dobil F rano
Miklavčič v Dolenji Dobravi, ker je rešil smrti 2letnega Jožefa Mraka, da ni zgorel.
Sokol v Ptuju. Pravila ptujskega „Sokola" so potrjena. Telovadci se pridno vadijo in tudi za naslednika vaditelja Gregorki, ki je moral vsled nemškega hujskanja iz Ptuja, je že poskrbljeno. Veselje nemškutarjev, da s tem uničijo ptujskega „Sokola", če odstranijo Gre-gorko, je bilo prenagljeno.
Konkurz je dovolilo okrožno sodišče v Celju nad premoženjem Tomaža Paperka, trgovoa z mešanim blagom v Braslovčah Upravitelj konkurzne mase je notar Je-zovšek na Vranskem.
Udeleženci mladenlškega shoda
V Nazarjih so se na poti proti domu v Grnšovljah v Savinski dolini ste* pli. To je čisto v duhu kršč. socijalne pretepaške izobrazbe. Naravna posledica neprestanega hujskanja k boju, ki ga z vso brezstidnostjo vrši naša duhovščina, oznanjevalka „kršćanske ljubezni".
Zastrupiti so le hotela v Trsta 191etna dekla J o s i p i n a U r h s karbolovo kislino, a so jo še o pravem času rešili.
Trgovska in obrtna zbornica
V Gorici j c na mesto umrlega Karla Holzerja volila v dež. zbor Italijana Jos Venuttija.
Nasilst vo na Hrvaškem Sodna komUija je izvršila v tiskarni „Srbo-brana" v Zagrebu hišno preiskavo in je zaplenila vse — kupČijske knjige. Poslanec Budisavljevič ima menda prav, ko je rekel, da se hoče s tem „Srbobrana" materijalno ruinirati.
Tatinski Sluga. Pri nekem transportnem podjetja v Trsta je sluga pokradel za 5000 K vrednosti srebrnine in zlatnine. Predno so prišli tatvini na sled, je mož zbežal.
Semenj Dne 9 t m. je bilo na tedenski semenj prignanih 53 volov, 36 krav in telet, skupaj 89 glav. Kupčija je bila srednja.
„Društvena godba ljubljanska" koncertuje daue-j zvečer v hotelu „Ilirija". Začetek ob 8. zvečer. Vstop prost.
Društvena godba ljubljanska11 koncertuje jutri pri večerni predstavi „The Elite Biografu na vrta hotela pri „Maliču". Začetek ob l/2S. zvečer.
Razstava otrok, ki se je otvorila predvčerajšnjim v Ljubljani v »Narodnem domu < ima tele skupine: I. skupina: 1. plakat »Nalezljive bolezni v sliki in besedi«, priredil dr. De-meter Bleiweis-Trsteniški. 2. Brošura: kako obvarujemo našo deco jeti-ke. 3. Hiperplazija žrelne bezgavke in nje vpliv na razvoj otroškega telesa. 4. Različni aparati in ^»andaže za zdravstveno varstvo otrok. II. skupina: 1. Redilna sredstva za otroke. 2. Sredstva za postrežbo otrok. 3. Sredstva za snaženje ust in zob. III. skupina: Dela in učila otroških vrtcev. IV. skupina: Dela in učila šole. V. skupina: Šolske potrebščine. VI. skupina: Knjige, učila, izdelki zavoda za gluhoneme v Ljubljani. VII. skupina: Sredstva in učila deželnega zavoda za slepce v Zagrebu. VIII. skupina: Mladinski spisi in strokovna dela o vzgoji otrok. IX. skupina: Glasbila, to je klavirji in druga raznovrstna glasbila. X. skupina: Igrače. XI. skupina: Narodna noša. XII. skupina: Starine. XIII. skupina: Ročna dela in vzorci za deklice. Štejemo dalje 29 skupin, katere je pač vredno, da si jih vsakdo ogleda in se prepriča o velikem napredku v nas Slovencih. Tržaške Slovenke napravijo izlet v Ljubljano v nedeljo, 13. t. m. Pridejo si ogledat to razstavo. Upajo, da se jih oglasi toliko, da jih bo dosti za posebni vlak. Razstava jc tako krasna in tako okusno urejena, da si jo je pač vredno ogledati.
Sokolski zlet na Sušaku. 7. in 8. september znači za hrvaško Primorje slavje, kakor ga to še ni doživelo. Sokolski zlet na Sušaku ostane naj veličastne j i triumf hrvaške zavesti v Primorju. Takega sodelovanja naroda in takega zanosa še tam ni bilo.
V ponedeljek zjutraj so se pričeli zbirati izletniki iz vseh krajev. Došlo je tudi ogromno naroda iz vseh strani reške okolice. Ves Sušak je bil odičen z zastavami in lampijoni. Povsod je vladalo svečano in oduševljeno razpoloženje. Ko je popol-dneprišlo s parnikom »Daniel Erno« preko 400 dalmatinskih Sokolov in 200 drugih izletnikov, se je na obali zbralo k pozdravu preko 10.000 naroda, ki je pozdravil goste z nepopisnim navdušenjem. Reka je bila tiha in prazna. Kar je hrvaškega prebivalstva, je prišlo v Sušak; Italijana-ši pa so se poskrili. Ob 7. zvečer so z zagrebškim vlakom prišli Sokoli in gostje iz Zagreba in Karlovca. Sprejem je bil impozanten. Kmalu so bili Sušak, Trsat in okolica čarobno razsvetljeni in krasna bakljada se je pomikala po ulicah. Potem je bil ko-mers. V torek se je vršil program izleta z nastopi Sokolov in veselicami. Vseh sokolskih društev je bilo zastopano preko 50, tako da je bilo Sokolov okolo 2000 iz vse Hrvaške, Dal-
macije in Istre. Prišli so tudi Sokol iz Trsta in Ljubljane pod vodstva dr. Rvbafa. Zastopane so bile tu< češka, poljska in srbska sokolska zve za. V Reki, v kateri je vladalo prav cato obsedno stanje, se ni, kakor t\ čeno, nič zgodilo, marveč je bilo vg mesto kakor izmrlo. Pač pa so v ^ dru tamošnje laške barabe napad] Sokole, ko so se vkrcali v parnik. Sij karja Valiča so malone ubili. Pra potrebo imajo one duševne reve nj stopati proti Hrvatom! Voda sili ji| že do ust in še sami se poganjajo za to, da čim preje poginejo — zadaj ostanek dalmatinskega lažiitalijau stva.
Prijet   mednarodni defravdant
Kakor smo že poročali, je dne 27. ja nuvarja t. 1. 231etni kontorist Frq Hanhart defravdiral ljubljanskem; trgovskemu zastopniku g. Kare]| Megliču 2400 K in jo odkuril v Itali jo, kjer si je poiskal službe pri inž, nirju Viktorju Orsenigi v Milani, ki je tudi kmalu postal Hanhartov; žrtev. Nekoč med Orsenigovo odso( nostjo jc izginil Hanhart, z njim g tudi inženirjevo paleto, v katerem j bil ček za 6430 lir, kojega je Hm. hart pod tujim imenom škontriraj Tukajšnja policija je brzojavnim pismenim potoni po Megličevi fravdaciji takoj pozvala milansli kakor tudi druge policije, da Hai harta aretujejo. A ker ga milanski policija ni mogla izslediti, je tudi tam izvršil tatvino in pobegnil. Na} novejša sled Hanhartova je vodila v Marzelj na južnem Francoskem q tam ga je tudi usoda zadela. Na br-zojavno zahtevo ljubljanske polii bil je navedenec glasom brzojavnega poročila c. in kr. avstro-ogrskega konzulata predvčerajšnjem po mar zeljski policijski prefekturi tam aro tovan in sodišču izročen. Hanhart ji zasledovan tudi v centralni policij ski tiralnici, ker je kot zastopnik neko dunajsko tvrdko opeharil za 1761 lir. Mladi defravdant je v Tržiču m Kranjskem rojen, pristojen pa v 1' riz ter govori poleg slovenskega tudi nemško, laško, francosko, slabi angleško in arabsko.
Trpinčenje živali. Včeraj je nekje na Dolenjskem neki mesar, od nosno hlapec naložil na majhen vw 7 prašičev in 8 telet in sicer na ta] majhen prostor, da je ležala ubogi žival skoraj druga vrh druge. Zago varjal se bode zaradi svoje trdosri nosti pri pristojni oblasti.
S posebnim vlakom se je v m peljalo iz Štajerske skozi  Ljubi j an na Brezje 23 voz romarjev, kateri a se danes povrnili nazaj.
V Ljubljanico skočil ali padi je snoči Pred Prulami drvorez Mi hael Pančur, ki se je pa naglo uje za nek čoln in se skobacal iz \ Ko je bil na suhem, je ponosno i udaril, da nikomur nič zato, če skoc v vodo.
Za 64 K perila je bilo   dne 7. t m. ukradenega perici   Uršuli Zim mermannovi iz Bizovika, katerega J bila pustila brez varstva na vozi cesti blizo   državnega   kolodvora i Šiški.   Perilo   je   bilo   last raznih strank. — Danes pa je bila posest ci Frančiški Permetovi    v š drevoredu z voza ukradena vreča žola, vrednega do 22 K.
Zblaznel je danes na vlaku 2& letni delavec Anton Pegan, od S ne, kateri je bil namenjen na b pot na Brezje. Policija ga je vzela » zaščito. Nesrečnež hoče na vsak n* čin imeti spovednika, ker si domišlja, da ga usoda v kratkem pritirav smrt.
Kolo ukradeno je bilo v soboi trgovskemu   zastopniku   g. K; Megliču iz veže pred pisarno na l1 najski cesti št. 32.   Kolo   je tvnlke »Puch« I. model, je še precej   v <j,v hreni stanju in je vredno do 100 K
Izgubljeno in najdeno. Delav« Mate Blaževič je izgubil denarnico v kateri je imel čez 60 K denarja Gostilničarica g. Helena Hellerje*1 je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja. — Šolski učenec Anton Vrečar je našel denarnico z vor.i1 vsoto denarja in jo oddal pri mag*' stratu. Sluga Alojzij Lukman je B* šel še meseca sušca srebrn gumb il zlato naprsno iglo. — Strojarski lK> močnik Ivan Novšak je našel njič, v katerem je srebrna ura z v"' rižico. Izgubitelj ga dobi na najt}1' teljevem domu na Poljanski oesti * 43. — Najden je večji ključ, kater* ga dobi lastnik pri policiji.
Drobne novice.
— »Slovencev« so t rudnik vohu' Nastič je dobil, kakor poroča list B Nap«, 37.000 K za svoje denuncij* cije od hrvaške vlade. Brošura, ki iz ide v hrvaškem, nemškem in fram skem jeziku, bo dokazala, da sta s bila Rauch in Nastič v ozki in prestani zvezi, ki je temeljila & »gšeftu«.
— Nesreča, Na Dunaju je v M« riahilferci vrgel cestni voz na tli Jurja 01iczewskega, sina policijska ga predsednika v Bukareštu. Zlom*
niu je roko in ga na glavi hudo poškodoval.
— Zaradi defravdacij se je ustrelil v Sterzingu ravnatelj tovarne marmornatih izdelkov.
— V znamenju morale? V Peču-liu je bila v samostanu Notre - Dame lTletna deklica Andrassv. To si je zaželel ondotni župnik in izrazil to svojo željo prednici samostana. Ta je bila pripravljena mu jo izpolniti. Zato je deklico postavila zvečer na cesto. Dekle je šlo v župnišče iskat si prenočišča. Župnik jo je omamil in jo hotel posiliti, a se je dekle prebudilo, predno je izvršil svoj namen. Tudi drugo jutro je poskusil svojo srečo, ko se mu pa ni obneslo, in je dokle jelo kričati, dal ji je 11 K, da naj molči.
— Zblazneli, ker so jedli strupene gobe. Pri Steinamangerju so zblaznel] trije otroci, ki so jedli strupene gobe. Njih mati je umrla vslcd tega.
— K sleparstvu bivšega danskega ministra Albertija. Državni pravdni k je dal zapreti pet bivših ministerijalnih ravnateljev kot so-udeležence sleparstvu Albert ij e vem. Bivši minister Reedtz je polu-gnil. Škoda znaša okoli 9 milijonov.
— Blaznega so aretirali na posestvu predsednika Roosevelta v Oi-sterbayu. Bil je oborožen s samokresom. V soboto se je raznesla vest, da je bil na Roosevelta izvršen atentat, a dotično sporočilo ni resnično, ker je nastalo vsled zgoraj šnj ega dogodka.
— Otvoritev železnice. Otvorili so železniško progo Pire j - Atene-Larisa. Časopisje naglasa njeno važnost in upa. da bo Turčija kmalu dovolila, da se zveze ta železnica s turškimi, kar bi povzdignilo gospodarsko macedonske vilajete.
— Umrl je v Reichenau-u baron Oton Bourgoing, star 69 let. Preje je bil francoski diplomat, pozneje pa podguverner Landerbanke.
— Eksplozija. Graščinski upravitelj, inženir Gotz v Borgomu na Ruskem jc dobil včeraj po fiošti omot. Pri odpiranju je omot eksplodiral, vsled česar sta bili ranjeni dve osebi.
Razne stvari.
• *  Koliko   je  Njujork vreden.
Ravnokar je izšla uradna statistika o vrednosti posestev in hiš v Njujorku. Vrednost vseh nepremičnin znaša 6141 milijonov dolarjev, ter je narasla v zadnjem letu za 437 milijonov dolarjev, to je za več, kakor znaša vrednost vse zemlje v j)etih državah Floridi, Misisipiju, Oklaha-mi ,Oregonu in Vjorningu.
* Strast opija v Njujorku. Prihodnje leto se zbere v Njujorku mednarodni kongres proti opiju. V ta men je izdal dr. Wright važne podatke o širenju opija v Ameriki. Samo v Njujorku je nad 6000 oseb, ki so se vdale kajenju opija. Izmed teh jih je 5000 belokožcev. Leta 1878. se je uvozilo za kajenje 54.000 funtov opija, lani pa že 151.000 funtov. Vlada je začela resno misliti na boj proti tej strasti, ki ubija več ljudi kakor vsaka druga strast.
* Žrtve tigrov. Med vsemi zvermi zahteva tiger največ žrtev. Od leta 1900. do 1907. so tigri v Indiji raztrgali in požrli nad 4000 oseb in 190.000 domače živine. Sicer niso vsi tigri tako krvoločni, toda ako je tiger enkrat okusil človeško meso, postane zelo nevaren za ves okrfij. Tako se pripoveduje o nekem tigru izpod Himalajskega pogorja, da je raztrgal nad 300 ljudi, preden so ga ustrelili.
* Previdnost pri rabi svinčnikov! Pred kratkim je umrl mlad niož, ki se je ranil prst, ko je obreza-val svinčnik. Mala zareza mu ni bila mar, še-le drugi dan je postal pozoren, ko ga je jelo skeleti na prstu. Naslednji dan je bilo opaziti nevarno vnetje, ki se je razširilo po vsej roki in po levi strani oprsja. Poklicani zdravnik je konstatiral, da se je bolnik zastrupil z grafitovim prahom, ko je špičil svinčnik. Bilo je že prepozno. — Na to nevarnost je treba opozoriti zlasti šolsko mladež, ki ima tudi to navado, da vtika svinčnik v usta, ko piše ž njim. Dognalo se je namreč, da je ta razvada povzročila semintje črevesno vnetje in druge notranje bolezni.
* O jagodah so dognali zdravniki, da njih sok pospešuje prebavi janje. Trdokuhan beljak zvodeni, ako zliješ nanj jagodnega soka. Komur je predpisal zdravnik sladkorja prosto dijeto, sme brez skrbi jesti jagode, ker tisto malo sladkorja, kar ga imajo v sebi, ne škoduje. Ni še povsem dognano, ali uživanje jagod res kaj pomaga zoper protin, a brez dvoma delajo jagode kri alkalično, ker so bogate na, alkalnih soleh. — Meč-nikov je izračunil, da se poraja v prebavljalnem aparatu človekovem na dan nič manje kot 128 milijonov bakterij, od katerih je del koristen, drug del pa nevaren. On je mnenja, da je v dosego dolgega življenja po-
trebno, da varujemo imenovane organe kolikor se le da pred tujimi bakterijami, in našteva med jedili, ki se jih je iz tega vzroka ogibati, tudi jagode. Vsekakor je potrebno, da jagode dobro operete, predno jih jeste.
VABILO
na
XIII. rdi o veliko skupščino
„Dražbe sv. Cirila in JKetoda"
¥ Llabljanl
o nedeljo, 13. septembra 1908
v Ptuju.
o   o o SPORED:
Zborovanje se prične ob H. dopoldne v „Narodnem domu11.
1. Nagovor prvom sstnika;
2. Tajnikovo poročilo ;
3. Blagajnikovo poročilo;
4. Poročilo nadzorništva;
5. Volitev Članov v družbino vodstvo;
6. Volitev nadzorništva (5 Članov) ;
7. Volitev razsodništva (5 članov);
8. Slučajnosti.
Vodstvo „Družite sv. Cirilo in Metodo"
v Ljubljani, dne 22. avgusta 1908.
Dostavek: 1. Po zborovanju bo skupni obed v restavraciji »Narodnega doma". Kuvert 2 K 50 vin Udeležencem se je zglasid do 8 septembra z naslovom: .Moška podružnica družbe sv. Cinla in Metoda" Narodni dom v Ptuju. 2. Dne 12. septembra odhod Iz Trsta ponoči ob 11*30. — Dne 13 sept. odhod iz Ljubljane zjutraj ob 4 57. — Dne 13. sept. odhod iz Zidan, mostu zjutraj ob 6 41. — Dne »3. sept. odhod iz Celja ob 715 zjutraj. — Prihod v Ptuj ob 9. uri 53 minut.
Izpred niši.
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča Rafiniran tat
Na  zatožni klopi sedi eden najbolj prefriganih tatov, kar jih posna naša   domaČa   kri min ali s tik a.    To je 42letni Josip Prek,  bivši ključavničarski pomočnik, rojen v PrebaČevem pri Kranju in brez stalnega bivališča. Obdolženec je vitke rasti, nosi kratko Črno brado ter ima nemiren pogled. Govori hitro in maha med govorom ravnonrno z rokama. Njegova nevarnost se kvalinkuje s tem, da ga straži j o trije pazniki in sicer tako, da sedi eden za njim, med tem ko ona dva na vsaki strani stojita obrnjena proti obdolžencu ter strogo pazita na vsak njegov gibljaj.  Naval ljudstva na dvorano je ogromen. Obravnavi predseduje sod. nadsvetn. Poleo, kot votanta sta sod. svetnik Ve de m jak in   pl.  Laschan,   državno pravd-ništvo je zastopal dr. Neuberger, zagovornik mu je sodni svetnik Deu. Prek   je   pogosto  spreminjal svoje ime.  Pri obravnavi trdovratno trdi, da bi bil on Jože Prek, temveč pravi, da je Luka in pripomni, da se nahaja po Ameriki in drugod na stotine ljudi s  takšnim  imenom.   Obdolženec je skušal simulirati blaznost, a zdravnika zvedenca sta takoj izrekla, da je simulant. Glede veroizpovedanja je trdil, da je brezverec, kalvinist, luteraneo, metodist in žid.  Povabljenih je bilo 32 prič, katere so vse dobro poznale Preka, a ta je vedno trdil, da ni on tisti, o katerem priče govore in da izpovedujejo neresnico.  Prek se je učil v Ljubljani na Marije Terezije cesti ključavničarskega obrta, a bilje že kot vajenec zaradi tatvine obsojen pri c. kr. sodišču v Ljubljani v petdnevni zapor.  Od leta 1881. je bil kaznovan večkrat zaradi vlačugarstva; vtaknili so ga tudi v prisilno delavnico,  od kjer je pa pobegnil. Od leta 1895. naprej so ga iskale kot bivšega vojaka in vojaškega begunca vojaške oblasti.  Posrečilo se je leta 1886. dvema stražnikoma ga prijeti v Kolodvorskih ulicah v Ljubljani. A Prek jima je pobegnil in oddal nanje tri strele iz revolverja, katerega je nekod izmaknil in vrh tega Še 100 K. Po begu je pisal tukajšnji policiji is Laškega razglednioo, na kateri se norčuje iz nje. Prek je zmožen več jezikov. Vdinjal se je pri neki mene-žariji, mogoče tudi cirkusu za slugo, in prepotoval križem sveta. Meseoa junija 1898 je na Bavarskem v Miok-hausnu okradel tamošnjo cerkev, potem pa v Schonbuohln vlomil v Šolsko poslopje. Bil je sato obsojen v Avgs-burgu na štiri leta ječe, katera kazen se mu je znižala na tri in pol leta. Prišel je v Belgijo, kjer je bil pod imenom Oskar Nimaš zaradi tatvine in vlačuganja prijet in obsojen na eno leto ječe, potem pa v iztiranje iz Belgije. Koneo leta 1903 je prišel zopet na Kranjsko, prijeli so ga zaradi tatvine v Skorji Loki in takrat se je imenoval Anton Pnpo. Nato se je ž njim pečalo vojaško sodišče, ki ga je zaradi begunstva, tatvine, Žaljenja straže in nepokorščine obsodilo na tri leta ječe,  katera kasen se mu je   pa  na   eno  leto  zopet znižala.
— Vendelin Višat, vojaški nad-jetničar, je kot priča izpovedal, da pozna Jožefa Preka ie izza Časa, ko je bil v vojaških aaporih. Povedal je, da je sojetnike učil, kako da je možno ■ iglo vsako ključavnico odpreti. Bil je tudi nasilen in celo druge nagovarjal k nepokorščini. Prek pravi, da on ni tisti, o komer priča govori. Dne 2. januarja 1906 je svojo vojaško kazen prestal, a bil že 6. januarja zopet v Ljubljani, kjer je skušal na Bavarskem dvoru vlomiti. Zaradi tega in drugih tatvin je bil obsojen pri tukajšnjem deželnem sodišču na 15 mesecev težke ječe. Komaj je prestal kazen v Gradišču, šel je zopet na Kranjsko, od tu pa šel v Italijo, kjer je izvršil zopet nekaj cerkvenih tatvin, za kar je bil obsojen na dva meseoa ječe, in iztiran iz Italije. Od tedaj naprej se je potepal Prek po Primorskem in Kranjskem, kjer so ga orožniki ar eto v ali in izročili sodišču v Kamniku, kjer je pa iz zapora pobegnil. Dne 14. aprila popoldne je v farni oerkvi na Rovih odprl dva nabiralnika in ju docela izpraznil. Vzel je približno kakih 20 K in s tem denarjem popival po bližnjih krčmah. V Vrhovljah in v Dolenjah je pa obdolženec Boga zaničeval in tako nespoštljivo o njem govoril, da se je morala ta zadeva tajno razpravljati. V Ratečah je pogrešil hlapec Jurij Jesenko svojo 8 K vredno žepno uro, katero je pozneje Prek v Vrbljanjn prodajal. V Preski je iz oltarja vzel pozlačen šČipalnik, katerega je župnik Brenoe pozabil; v IŠkivasi se je pa vtihotapil v Čepel-nikovo hišo, in tam vzel hranilno knjižioo iške posojilnice z vlogo 2000 kron. S to knjižioo se je hotel na ta način skori s ti ti, da se je naslednjega dne zglasil v Tavčarjevi izseljevalni pisarni, ter zahteval od tamošnjega uradnika Jakoba Gorjanoa dve karti za Braziljo proti temu, da mu knjižioo da v varsvo. Ker je Prek govoril v pruskem dialektu, kar se z imenom Cepelnik gotovo ni strinjalo, obvestil je Gorjano o tem mestnega stražnika, ki je Preka v gostilni pri „Tišlerju" aretoval. Po stari navadi je skušal zopet redarju pobegniti, a se mu ni posrečilo. Pripomniti je še končno, da je Prek v svojo delavsko knjižico vtisnil pečat županstva Smlednik in Šmartno o priliki, ko se je mudil v dotičnih občinskih uradih. Porotnikom je bilo stavljeno 12 vprašanj, od katerih so le dve zanikali, druge pa soglasno potrdili. Prek je bil obsojen na 8 let težke ječe, potem se bo pa oddal v prisilno delavnico
Telefonska m brzojavna poročilo.
Češko dež. maršalstvo.
Dunaj 10. septembra. „TViener Zeitung" prijavlja imenovanje prinoa Ferdinanda Lobkovioa za Češkega dež maršala in nemškega poslanca dr. Urbana za njegovega namestnika.
Bosna in Hercegovina.
Dunaj 10 septembra. „Reichs-posttf pri:avlja interviewe z različnimi osebami iz Bosne. Srbi se odločno in dosledno izrekajo zoper aneksijo Bosne in Hercegovine, Hrvrtje pa zanjo.
Dr. Falk umrl. Badimpedta 10. septembra. V starosti 80 let je tu umrl ustanov ni k in bivši dolgoletni uredu i k „ Pester Lloydau dr. Makso Falk. Bil je rodom iz PeŠte. Mnogo Časa je deloval kot žurnalist na Dunaju V letih 1866 in 1867 je pokojno oesarico Elizabeto učil madžarskega jezika. Leta 1867 je ustanovil „Pester LloydM in prišel v drž. zbor. Dolgo let je bil v ogrski delegaciji poročevalec o zunanji politiki in o kvoti.
Skupni ministrski svet. Budimpešta 10. septembra. Danes je tu seja skupnega ministrskega sveta. Finančni minister Korytowski ni prišel. Ostali avstrijski ministri se vrnejo še nocoj na Dunaj.
Eulenburgova bolezen.
Berolin 10. sept. Bolezen kneza Ealenburga se je obrnila na slabše tako, da je verjetna smrt.
Sultan odstopi?
Berolin 10. septembra. nBerl. Tagbl." poroča iz vodilnih ml ado turški h krogov, da se bo sultan k večjemu še kak meseo držal, a če se sam ne bo odpovedal, da bo s silo odstranjen.
Duhovnik roparski morilec.
Rini! 10. septembra. Kaplan don A d o r n i, znan krščansko-sooijalnii agitator, se je preoblečen civilno vtihotapil v stanovanje 79 let starega duhovnika don Constan tinij a in je starčka z nožem zaklal in s kladivom ubil ter oropal denarja in hranilničnih knjižio v vrednosti 2200 lir. Kaplan je dolgo tajil in z vračal sum na sorodnike umorjenega duhovnika, a naposled so se dobile priče, katerih izpovedi so duhovnika* morilca tako potlačile, daje priznal svoj zločin.
Brzojavka
dražbi sv. Cirila ta Jftttote
ob priliki glavne skupščine gmotno ni6 ne hasne. Mesto brzojavke kupite poltno nakaznico, kateri Izrodite večji ali rranjsl znesek, na od-ozek pa pride pozdrav skupščini 1 Seveda je treba storili to par dni poprej. Pošiljatev nej se naslovi na mo*ko po dr nt leo sv. C in M. v Ptu n. Lani je družbe na ta način prejela lepo vsoto 477 K 51 h.
Darila.
Družba sv. Cirila in Metoda je imela meseca avgusta   1908   sledeče prispevke:
I. Doneski  nabiralnikov:   Mi j o
Grobotek, Boh. Bistrica 5 K 12 vin.; tobakarna J. Kraigher, Postojna 12 kron; Olga Gombačeva, Motavun 16 kron; gostilna Zupančičeva, Ljubljana 10 K; Jos. Klinar, Jesenice 6 K; Vinko Ogorelec, Škofeljca 5 K; Anton Albert, hotel pri »Zlatem levu«, Kanal 12 K 11 v; Rud. Pevec, Mozirje, 23 K; Franc Fischer, hotel »Pošta Bovec« 8 K; Lojzika Roš, Hrastnik v gost. Roš 18 K 36; Pepca Zadnik, Senožeče 3 K 55 v; Jos. Ster, Tržič 8 K; Viki Dolenec, Vrhnika 11 kron; J. Jerič jo, Podgora 7 K 30 v; gostilna Sitar, Ljubljana 4 K 47 v; Jak. Zalaznik, Ljubljana 10 K 14 v; Jos. Komljanec, Ptuj in s.: v »Narodnem domu« 10 K 51 v; Anica Muršec 2 K 30 v, skupaj 12 K 81 v; g. Pikel, Postojna, v narodnem hotelu Fran Paternosta 16 K 32 v; nabir. v Kožbani 3 K 08 v; gostilna Suer, Kostanjevica 9 K 27 v; Janez Užnik, gostilničar v Selah, (Koroško) 3 K 20 v; moška podružnica, Kamnik i. sicer pri Kendi 6 kron 94 vinarjev; restavracija Michl 3 K;Trpinc 13 K; 80 v; Žerovnik 20 K 26 v, skupaj 44 kron; nabiralnik v Rabiču 10 K; župan Florjančič, Št. Peter pri Novem mestu 2 K 68 v; dr. Malnerič, Črnomelj v gostilni Jos. Skubica 13 K; A vreli j a Kuhar, Trbovlje i. s. pri Plavšaku 13 K 50 v; Dimniku 11 K: Torteja 6 K 17 v, skupaj 30 K 67 v; Janez Blagajne, Vače 5 K; dr. Vilko Maurer, Krško pri K. Havelka 9 K 50 v in dr. P. dodal 50 v, skupaj 10 kron; Peter Strel, Mokronog iz štev. 59 4 K 03 v in št. 78 1 K 37 v, skupaj 5 K 40 v; Janko Toman, Moravče i. s. Janko Toman 12 K 61 v; Fr. Ore-hek 15 K 80 v, skupaj 28 K 41 v; Janko Dolžan, Žirovnica v gostilni Marije Cop i. s. v enem 1 K 60 v, v drugem 4 K 43 v, skupaj 6 K 03 v; Ivan Stritar, kavarna »Avstrija«, Ljubljana 8 K; gostilna pri »Lipi«, Ljubljana 16 K; N. Ljubljana i. s. v gostilni Vrtačnik, Vič 3 K 40 v, J. Pirnat, Vič 1 K 40 v, Rovšek, Vič 2 kroni 50 v; Roz. Hudovernik, Vel. Lašče 1 K 50; gostilna pod »Skalco«, Ljubljana 1 K 10 v, skupaj 9 K 90; podružnica Zagorje ob Savi, in sicer v Medvedovi gostilni 2 K 82 vin.; H. Weinberger 10 K 93 vin., skupaj 13 K 75 vin.; gostilna Balja ,Rožna dolina pri Ljubljani 23 K; družbina pisarna, Ljubljana, iz nabiralnika 5 K 60 vin.; iz pisemskega nabiralnika 50 vin., skupaj 6 K 10 vin.; V. Zgornik, Črnice, v gostilni Jožefe Kosovelove 4 K; Fran Zacherl, Ljutomer, iz nabiralnika Kukovec 18 K
10 vin.; Josip Cokljati, St. Gothard pri Trojani 4 K 50 vin.; Iv. Kimo-vec, pri »Lipi«, Ljubljana 10 K; podružnica Ljutomer iz nabiralnika Sršena 5 K; J. Bitežnik, Solkan, in sicer pri Antonu Mozetiču 5 K 30 v., pri Trpinu 3 K 10 vin., skupaj 8 K 40 vin.; I. Perne, gostilna Bastl, Tržič 11 K; Milan Znideršič, Matenja vas, iz nabiralnika »Bog in narod«
9 K 60 vin.; Fran Zaherl, Ljutomer, in sicer Rajh Joško, Muta 5 K 90 v., zadruga Cven 1 K 30 vin., Vavpotič, Ljutomer 2 K 10 vin., skupaj 9 K 30 vin.; Tilka Završnik, Travnik, in sicer pri Mirku Lunačku 2 K, pri Tilki Završnik 9 K 12 vin., skupaj
11 K 12 vin.; trafika Dolenec, Ljubljana 1 K 70 vin.; Tončka dr. Prev-čeva, t Kostanjevica, iz privatnega nabiralnika 10 K 53 vin.; Milka Ko-renčanova, Vrhnika 25 K; Karla Po-nikvar, Trst, v »Narodnem domu« pri sv. Ivanu 34 K; gostilna Fajdiga, Sodražica 20 K; Alenka Pikon, Dobrava 5 K 58 vin.; A. Šter, Tržič 7 kron; podružnica Bovec, in sicer v gostilni Frana Ostermana 13 K 64 vin. in Ant. Mleknža 3 K, skupaj 16 kron 64 vin.; dr. E. Dereani, Gorica 15 K; gost. Jerman, Krško 7 K 40 v; M. Krizman, iz gost. Schener, KršTco
10 K; Fran Konšek, Trojane 7 K 40 vin., Ivan Ušlakar, Črnomelj, iz Spreitzerjevega nabiralnika 10 K; R. Horvat, Zagorje, iz gostilne M. Fatur 9 K 25 vin.; S. Gregorčičeva čitalnica, Ljubljana 1 K 80 vin.; Ciril Prijatelj, iz nabiralnika »Pipčar-jev«, Tržišče 9 K 60 vin.
II. Prispevki podružnic: Borov-lje 200 K; Lembah 7 K; Žalec mož. 141 K 97 vin.; Kropa, Kamna gorica, Dobrava, Podnart 113 K 34 vin. in 118 K, skupaj 231 K 34 vin.; Vransko 530 K; Ptuj 13 K; Kamnik,
mož. 145 K; Polzela 28 K 10 vin.; Komen (ob priliki krsta sinčka g. dr. Reja) 10 K; Črnomelj, mož. 96 kron; Velike Lašče 14 K; Trst, moška 39 K 32 vin.; Žalec, moška (narodni davek 12 K 50 vin., članarina
2 K), skupaj 14 K 50 vin.; Lehen 153 K; Zagorje ob Savi 208 K 99 v.; Ormož, moška in ženska (ter čitalnica), čisti prebitek koncerta 37 K; Slovenji gradeč (nabral K. Šmid) 5 K 60 vin.; Mozirje, ženska 159 K; Metlika 437 K 20 vin.; Vipava 100 kron; Polzela 63 K 68 vin.; Komen 45 K 68 vin.; Hrastnik-Dol 30 K; Lembah 11 K 60 vin.; Sava 97 K; Sv. Ivan pri Trstu 140 K; Trebnje 803 K 49 vin.; Ilirska Bistrica 64 K.
III. Razni doneski in darovi: Andr. Pahor, Prvačina, nabral v Gorici 5 K; Ant. Berce, Ljubljana, dar iz Podbrezja 7 K; prispevek akad. v Majerjevi restavraciji 15 K 12 vin.; dr. Gabršek, iz »Zaplota« pri Seidlu 12 K, skupaj 34 K 12 vin.; R. Horvat, Zagorje, dar Al. Domicelja 1 K; Josipina Blaž, Mozirje, dar Jos. Blaža 6 K; R. Tušak, Polzela od keglav-cev: Ježovnik, Mastnak, Mravlje, R. Tušak, nabranih 1 K 52 vin., Peter Strel, Mokronog, od Jak. in Rud. Mejaka na cesarski slavnosti nabranih 6 K 51 vin.; R. Rajnhofen, Raj-henburg, v župnišču nabranih 22 K; phil. Ivan Vesenjak, Moškanjci, na veselici bralnega društva 17 K 9 v.; volilo umrlega Antona Lavrenčiča iz Postojne 871 K 67 vin.; Fran Fischer, hotel-pošta Bovec, v družbi pri igri nabrani 2 K; vesela družba pri Majzelnu v Beli cerkvi 2 K 26 vin.; dr. Pavel Kane, Vipava, vesela družba pri obitelji Majerjevi 6 K; dr. Gregor Žerjav, Ljubljana, dobiček pri igri 2 K; Ant. Kozlevčar, Rakek, narodni davek 23 K;dr. Vlad. Ser-nec, Maribor, darilo Josipa Brinška iz Trnovega 10 K; Franc Majer, Maribor, narodni davek nabral 12 K; volilo umrlega Fr. Praprotnika 50 kron;  Otmar Golob,  Kozje, nabral
narodnega davka 21 K; Dragotin Lapa j ne, Idrija, prebitek veselice narodnih društev 100 K; Terezija Frece, Bizeljsko, v veseli družbi nabrala 6 K; Luka Svetec, Litija, od lista »Kopriva« 5 K,pisarniški zamor-ček 4 K, skupaj 9 K; I. Rak, Ljubljana, darilo poštnih uradnikov, in sicer Rak, Koser, Knez, Španjol, Pe-rovšek, 4 K 61 vin.; Alojzij Vidic, Ljubljana, narodni davek 1 K; Marija Mikiiž, Sv. Martin na Paki, nabrala na ženitovanju v Rogatcu 15 kron; V. Mihelič, St. Juri na Ščav-nici, nabral pri zgornje radgonskih izletnikih 8 K; akad. fer. društvo »Vesna«, Kranj, nabralo pri vrtni veselici 63 K 46 vin.; Piero Jugovic, Stražišče, mesto venca na krsto umrlega P. Vilfana 10 K; S. Kitek, Pra-gersko, nabral narodnega davka 19 kron; I. Bonač, prispevek od druz. svinčnikov 21 K 5 vin.; Ant. Korošec, Podgora, nabral na sokolski slavnosti v Ljutomeru 4 K 36 vin.; abi-turijenti za »Dubrovniški shod«, ki se ni vršil 100 K; »Zvonaši« ob 25-letnici »Lire« v Kamniku 2 K 50 v.; Josip Cekljati, Št. Gothard, in sicer dar občine Trojane v proslavo 601et-nice cesarjeve 20 K; Jožef Majaron, Ivo Modrijan, Helica Majaron in Anica Majaron a 1 K, skupaj 4 K; rodbina Orožnova, Rajhenburg, mesto venca na grob strica A. Kukovi-ča 20 K; županstvo Kanal 30 K; izletniki iz Ajdovščine v Vipavi 5 K
I vin.; litijski fantje, kot prebitek igre» Deseti brat« 55 K; Pavel Jago-rič, G juro Sverka, Ivan Modrijan in K . Kovač, Stari trg, nabrali 5 K; Rad. Tušak, Sv. Anton, nabral, in sicer na gostovanju trg. Pevca 10 K 20 vin., isti večer, ko so kozarec vina izpili 2 K 40 vin., štirje, ki so se pobratili, pa bratovščine niso držali 5 kron 60 vin., skupaj 18 K 20 vin.; Miha Ferjan, Slovenji gradeč, izku-pilo od prodane »fajfe« 5 K; Fran Skulj, Tržišče, nabral na veselem »Manevru« v Št. Janžu 7 K; Anton Guček, Ljubljana, protistava s Crne-tom 1 K; vesela družba v Zgornji Hudinji pri Celju 2 K; rokodelsko bralno društvo Tolmin, nabralo o priliki odhodnice predsednika A. Ko-mel 10 K 30 vin. in v veseli družbi v Podmelcu 3 K 30 vin., skupaj 13 K 60 vin.; Fran Premrov, Št. Vid pri Vipavi, star denar za 70 vin.; Andr. Kalan, Škof j a Loka, vsled dobljene
pravde 10 K; Anton Majer, Ljubljana, izgubljeno stavo 10 K; Ciril Petro vec,  Muta,  nabral  med keglači
3 K 60 vin.; Franc Majer, Maribor, nabral narodnega davka 35 K; I. C. Šiško, Gradec 5 K 14 vin.; dr. Ivan Mrhar, Prigorica pri Ribnici, nabral
II K 60 vin.; Mici Pavlinova, Ljubljana, nabrala v veseli družbi 3 K 50 vin.; Blaž Rane, Volšperk, narodni davek 1 K; Alojzij Vidic, sedaj v Brežicah, narodni davek 1 K, g. Pikel, Postojna, dar Fr. Vidriha iz Begunj 20 K; Novi Slov. Štajerc 3 krone 7 vin.; Ernest Brezovšek, Vransko, na odhodnici Julke Zorko 1 K 60 vin.; R. Tušak, Sv. Anton, nabral skupaj 7 K; Glavosek, Cerklje 3 K 50 vin.; Jos. Kirchbaumer in J. Ravnik, Borovlje, star tolar, ki se
je prodal za 2 K; A. Hudovernik, Ljubljana, nabral narodnega davka za jnli in avgust 67 K.
Poslano*) ;%3198
Obveščam slavno občinstvo, da sem danes tudi jaz na razstavi „OtrokM razstavil svoje klavirje. Z ozirom na včerajšnjo notico v „Slov. Narodu" glede tvrdk, ki se udeležujejo razstave, bodi pojasnjeno, da je trgovec Alojz Kraozmer trd Nemeo, Slan in podpira tel j raznih zagrizenih nemških društev, torej Slovenec ali Slovan n k d ar bil ni in nikdar ne bode. Da je razstavil dva klavirja v Nar. domu, sicer ne zadene krivda čast. odbornio, ki so najbrže mislile, da je Slov en eo (Kraczmer = krčmar). Ker se je mojo narodno tvrdko Alfonz Breznik poprej prezrlo, nisem mogel Koj pri otvoritvi imeti razstavljenih svojih klavirjev, pač pa si sedaj dovoljujem nanje opozoriti cenjeno občinstvo.
~   Alfonz Breznik narodna tvrBka klavirjev.
* Za Tsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
16
Mati!
Prišla je vročina in obenem Čas nevarnih otročjih bolezni. Ali si se prepričala, da svojega otroka pravilno hraniš in ga na ta način pred ange-ljem-morivcem otrok: pred bruhanjem, drisko in črevesnim katarjem ohraniš? Samo ako ga hraniš z otročjo moko „Kufeke", ga najbolj gotovo ohraniš. Knjiga se dobi brezplačno v proda-jalnak ali pa pri B. Kufeke, Dunaj I.
SANATOGEN
Zlata svetinja
Berolin, Pariz, Rim itd.
3002-23.
Haibol.se
čistilo sa zobe
Izdelnf e: O. Seydl
Stritarjevi ulice 7.
Kemik dr. ing. Hirsch, Olomuc. Ke-
mično-tehnična preiskava je izpričala, da je pSeydlinu prav izvrstno uporabna ustna voda, ker so njeni podatki popolnoma neškodljivi in se ž njo lahko razkuŽuje. 2
Proti prahajem, luskinam in izpadanju las
deluje najbolj«© priznana
Taio-cMn tinktura
-   okrepčale   lasisče, Odstranjuje buke in preprečuje izpadanje las. S ateklenlea z navodom 1 krona.
Razpošilja ie z obratno pošto no manj kot dvo steklenici
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medioinal. vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgišklh obvez, svežih mineralnih vod 1.1, d.
Dii lekarna Milana Lensteki
i Ljubljanu Rssljeva cesta It. I
polog novozgrajenega Fran Joiofovoga
Jmbtt. mootn. 26—36
Zahvala.
3191
Odbor ljubljanskega prostovoljnega gasilnega In reševalnega društva se tem
potom najtopleje zahvaljuje vsem onim, ki so na ta ali oni način pripomogli, da se je jubilejna slavnost dne 16. in 23. avgusta t. 1,
izvršila tako v redu. Posebna zahvala bodi izrečena preblagorodni gospe Čudnovi in ljubeznivim gospicam, ki so neumorno in z največjo gorečnostjo pomagale pri prodaji tombolnih kart. jubilejnih svetinj, razglednic, Šampanjca, piva itd. Žal nam je, da ne moremo poročati o dobrem gmotnem uspehu prirejene slavnosti.
V Ljubljani, dne 6 septembra 1908,
Umrli so v Ljubljani.
Dne 4 septembra: Sil v i ca Minetti, trgovčeva a& 1» 4 leta. Stre lis* e ulice 16.
Dne 5. septembra: Ivaoa Pavšner, čevljar jeva žena, 41 let, Velike čolnarske ulice 10.
Dne 6 septembra: UrSula Novak, gostija. 17 let. Cerkvene ulice Si.
V deielai bolnici.
Dne 1. septembra: Marija Maj hi n, delavka, 17 let
Dne 2. septembra: Ivan Gorjanc, krojač, 43 let.
Borzna poročila.
Llnbl]anska
,Kreditna banka v LJubljani".
r>adni kuni dun. borze 4. septembra 1908
BUgo
96 65 9940 96 65 116 15 9? 20 111 40 98 75 101*0 10020
ti)** majska renta. PQ% srebrna renta rfivstr. kronska . zlata ogrska kronska a^     „     zlata , <8% posojilo del. Kranjsko t V*> posojilo mosta Spije*
bos.-herc. SoloznOke
fiosojllo 1902 . . . ka dež. banka b. e.
¥ii% sast. pisma gaL
bipotečne banko . .
?%*9 post. kom. k. e. S IfrL pr.  . ....
sast. pisma Innorot
hranilnice.....
asst. pisma ogr. caetr det. hranilnico .   . .
*■ Pis- °Sr- niP- ban,
4 V/, ebf. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... ebl. češke ind. banke
1% prior, lok. ioloz. TrsV Poreč ......
P, *rior. dolenjskih sel. .
S% ptUn. }nl. iol. kup. %% avstr. pos. za ieLe.e.
Srečka.
večšw od 1. 1860«/. .  . , „    od 1. 1864 .  .  . i
, tizske......
,    som. kred. I. eniioe>
.      .     .    U- . „    ogrske hip. banke . „    srbske a frs. lOCh—
turška......
•ročko ...
*a*i!ika
Kreditne , Jnomoške » krakovsko , Ljubljanske m A ^fitr. rdeč. križa .
* mm
^ildolfOV« m
Vitcourške m Ourtajsko kom. t
OelaiM.
Južne železnico . . *>rtavno železnice . *.vitr.~ogrske bančno \- str. kreditno banko    . . jgrskn     - ,       . .
ctvaestenesa „ • » Wcmogokop v Mostu (Brfta) \ipinske montan .... ^raake žel. ind. dr.   . . .
>,;?rii-Muranyi.....
rrboTO^abe prem. družbo . 4v»tr. orožno tovr. družbo *tire sladkorno dražbo
e
96 45 99 20
96 45 11595
93-
111-20 9775 10010 99*20
98 30
97 95 96 50
109-76
104 —
98 -
98 25 99-
98-9975
99.90 98' 280 50
99 40
152-40 260-50 143 25 267-50 263 50 2 9-5 103 50 18v90 20 — 472 — 108— 107 — 6260 48 65 26 ;5 6850 109 -489-
ni
698 1750 B 644 750 237 721 672 2684 559 274 556 173
99 25 98-25 97 50
110-25
105 —
99 —
9925 100*-
99-10075
99-282*51 110-40
156 40 26450 147?5 2 3 50 269 50 245-5 » 109-50 186-90 22 482-— 118-117 — 6860 52 66 28-25 72-119 — 499 -
f& v
C sr. oelds .
franki . . 30 marko . • fe -Tcreigns. . Marko . . . 'jkStl bankovci • # o o o
^■'arM......• .
• •  • •
♦ • • ♦
75 122 75 50 699-50
— 1761 — 75 645 75 50 751 50 75 238 50
726- -45 67345
- 2694- -75 560 75 -! 277-
558-175 -
1926 1910 23 50 23 94 117-32 9525 251 4-80
114C 1913
23 54
24 — 117-52
95 45 2-52 5 —
žltneTcene v Budimpešti
2«T- 'IPae 1 septembra 1908.j
_____ \ '^Termin
Pšenica sa oktober .  .   . sa 50 kg K 11.36
Bi  za oktober  .... za 50 kg K  9 44
Koruza za maj 1909 .  . za 50 kg K 7-41
Oves za oktober   . . . za 50 kg K 8 03
aMkenenv.
vzdržljivo
Heteorolotluio porotno,
Vl*ln» n*dfmorjemi»06. |8r©dnjl' aaOal tl»k^786 9 mm.
scptem.	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura v C°	Vetrovi	Nob«
9	9. z v.	736 l	15-5	sl. jvzh.	jasno
10.	7.zj. 2. pop.	7360 7347	10-0 253	sl. svzh. sr. vzhod	megla del. obl :
'Srednja včerajšnja temperatura 161» norm. 15 7   Padavina v 24 urah 0 0 mm
Namesto vsakega posebnega naznanila.
co
Podpisani naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem preža lostno vest o smrti njih iskreno ljubljene,  dobre  matere,   oziroma sestre, svakinje in tete, gospe
m. ndllBI
zdravnikove vdove
ki je po dolgem, prav težkem trpljenja, previđena s sv zakramenti za umirajoče danes, dne 10. teptembra ob l/4t. zjutraj blaženo zaspala v Gospoda.
Pogreb bode v petek, 1 * septembra ob f». popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofa na pokopališče k Sv Križu.
Sv. zadašne maše se bodo slazile v farni cerkvi pri Sv. Petra.
Prosimo tihega eožalja.
V Ljubljani, 10. sept 1908.
Ivan in Marl|a Kopf lwa, otroka. — Katarina Waink roj. Haller, sestra. — Vsi svaki ln svakinje.
Vsled odpotovanja 3196
se proda -mm
salonska garnitura, paatsMa s mise, kostni, B*atel|e, sastorji Itd.
Čobačna tovarna, 2 stopnice.
Kontoristiitja
spretna stenografinja (za nemščino) zmožna slov. in nemškega jezika, pisanja na stroj, knjigovodstva itd, liče slntbe, če mogoče na Štajerskem ali Kranjskem. 3190 Pisma pod „F. S. 1000" poste re stan te Velenje pri Celin.
v v i
,ica iraneouuu
s državnim izpitom, želi poučevati ta  jezik,  kakor tudi igranje na klavir,
Ve6 se iave v upravništvu „Slovenskoga Naroda". 3194-1
Avtomobil
znamka Mercedes a 4 sedeti se ugodno proda.
Kje, pove upravniStvo „Sloven-skepa Naroda4*. 3i62—2
Dijaki
nižjega rszreda, in boljše rodbine, se sprejmejo na hrano in stanove nje
Poizve se v npravništvu „Slov. Naroda". 3146 3
Profesor
5r. yi.pl. Valenta
zopet ordinira.
3109 2
Mednarodna panorama
Pod trančo 2.
bo o soboto, dne iz. septembra
zopet otvorjena.
5000 Kron zaslužna
plačam onemu, ki ml dokaze, da mola čudesna zbirka
600 kosov samo za 5 kron
nI priložnostni nakup ln sicer: Pristna švicarska pat sist. Roskopf žepna
ura, točno regnl. in ki natančno gre, s 31etno tvornisko pismeno garancijo; ameriška double-Elata oklepna verižica; 8 amer. double-zlata prstana (za dame in gospode); augl. pozlačena garnitura: manšetni, ovratniški in naprsni gnmbi; 5delni amer. žepni noŽek; elegantna svilnata kravata najnovejšega kroja, barva in vzorec po želi i; prekrasna naprsna igla s Bimili-briljantom; mična damska damska broža, poslednja novost, koristna žepna toaletna garnitura; eleganfna pristno nsnj. denarnica; par amer. bntonov z hnit. žlahtnim kamnom; pat. angl. vremenski tlakomer; salonski album s 36 nmetn. ter najlepšimi pogledi sveta; prekr. kolje za na vrat Sil V lase is pristnih jntrovskih biserov; b indiskih čarovnikov — razvedre vsako družbo in še 360 razi. predmetov, koristnih in nen-trpljivih pri vsaki hiši — zastonj. Vse skupaj z eleg. sist. Roskopf žepno uro, ki je sama dvakrat toliko vredna, samo 5 kron. Po povzetju ali denar naprej (tudi znamke; pošilja
S. UR BACH. svetovna razpoiilalnlca.
Mr«l*ov štev. &*3.
N. B. Kdor naroči 2 zavitka, ion pridenem zastonj prima angl. britev ali Q najfln. žepnih robcev. Za neugnjajoče denar takoj nazaj, vsak rizik o torej izključen. 3188
Razglednice
umetniške/,
in
pokrajinske
se dobe vedno v veliki izbiri v
.Narodni knjigarni'
Min ttt it 3.
Učenec
se takoj sprejme
v manufakturno trgovino 3197 1
I  HPRPD Hubljana, 1. HlDCR,   Stari trg 9.
Apno
najboljše kakovosti po zmernih cenah priporoča 3i53—2
F. VVEINBERGER
posestnik apnenlc v Zagorju ob Sati.
Dva psa (braka)
sta se izgubila na brakadi v Dobrem polju. Eden je bel in sliši na ime nBelou, drogi je bel s črnimi lisami in sliši na ime nTeku. 3177—2 Oddati jih je proti primerni nagradi pri Jakobu Zslaznlktij Stari trg St 21 v LJubljani.
proda se
hiše
St. 203 v sredini Rožne dolino pri
Lfubljanlj pripravna za vsakogar. Hiša ima 4 lepa stanovanja, eno z dvema sobama ter lep ograjen in z drevjem zasajen vrt. 3185—1 Več ravnotam.
dr. Edvard ttćiih
▼ Kranju je od 16. septembra naprej slavnemu občinstvu vsak dan na razpolago v svojem stanovanju, v hiši, kjer je lekarna. 3048-8
Sprejmeta se v stalno delo
v
in
3180—1
vajenec
pri Simonu Negru kleparju v Postojni j podružnica v Ceknici.
Sprejmejo se:
strojevodja, *L*i% dva cirkularista, dva hlapca za gozdarstvo ter več delavcev.
Več se izve na parni žagi v Ko-privniku ali pri Dom. Lušinu ¥ LJubljani, Jenkovo uL 18. 3068-3
Garantirano pravo, pošteno naravno
istrsko vino:
Teran a 20 K1001 črni burgundec d 32 K1001
Deli     „     0 44 K 100 1
dalje 90 ki belega namisnega finega vina 9 % jakosti, Čisto belo, zeleno, za celo partijo 28 K 100 1 postavljeno franko na postajo Montona. Sode za majhno partijo 200—400 1 tudi na posodo. — Dobiva se pri posestniku Josipu Ritossn, Karo jba
V Istri. 3192 i
SUKNA
In modno 2884 7 bloso za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno v Humpolcu
Tromlske cene.
na Češkem. Vzorci Iranko.
iz boljše rodbine, se sprejme na brano in stanovanje
Naslov pove upravniStvo wSlov. Naroda*. 3182-1
Učenec
80 sprejme v večjo špecerijsko trgovino v Ljubljani. 3183—1
Isve se v uprav. »Slov. Naroda"»
Stanovanje
z 2 sobama, kuhinjo, shrambo in vrtom so Odda t a k O 1 v s^ed ni Hotne doline st. 2.3 pri P. Č.
3184-1
AbsoMinja
ti*c|o%ml<pcfa tedafn
spretna v pisanju na stroju, korespondenci itd , zmožna obeh jezikov, Želi primerne službe« Nastopi lahko takoj. 3)87-1 Naslov, v uprav. „Slov. Naroda".
Zdravilno grozdje
najfinejša namizna vrsta,  sladko, z debelimi jagodami, vsak  dan sveže trgano,   pošilja v poštnih zavojčkih po 5 kg franko za K 3 50 L. Altneu Vršeč št 46 na Ogrskem. 3G61-5
BJ|j^£^^   blizu  državnega ko-Jm l^fl   lodvora v Sp. Šiški, j Ali   obstoječa  iz šestih stanovanj, na lepem
in mirnem prostoru,  je naprodaj Več  se   poizve   v Koslerjevi Ulici Štev. 118 3137- 4
»ar- 3 mizarske pomočnike
za stavbno delo sprejme takoj v trajno delo Franc Kovač, mizar v Zgosab, pošta Begunje na Go» renjskem. 3174-2
2
ali ttt
I
na stanovanje in hrano
v boljši družini.      3164-3
Naslov pove upravniStvo „Slov. Naroda."
Blagajničarka
s prakso, vešča slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, želi Slntbe v kaki trgovini ali kakem drugem trgovskem podjetju v Ljubljani. Vešča je tudi pisalnega stroja. Vstopi lahko takoj. 3181-1 Cenjene ponudbe pod .zvestoba poste restante, Ljubljana
Veliko zalogo
gramofonov m plošč
tudi s slovenskimi k omadi;
plošče od H 1'80
naprej
priporoča
FR. P. ZAJEC, urar
2291 Ljubljana, S ari trg 26. »
Narodna kavarna'
sprejme
donašalca
in odda sledeče časopise:
Neue Freie Presse, Arbelter Zeitung, Orazer Tagblatt, Fremden-Blatt, Unlcn- Politik, Mflnehner Fliegende Blštter, Wlener Bilder, Interessantes Blatt, Megendorfer Blštter, WIener Carica turen, Moderna Kunst, Muškete, Zlu ta Prana, Prosvfeta, Pschutt, Sekt, Cber Land and Meer, Wage, Leipziger Illu-strierte Zeitung, Oesterreichische Illustrierte Zeitung, Bombe, LJub-Uanskl Zvon, Bom in Svet; Slov. Narod, Slovenec in Laibacher Zeitung. 3.25—4
80
96
93
HB
Odda se
velik lonal
pripraven za gostilno, v ino toč ali izkuh. 3170—2 Več se izve Pred skotijo st. 10.
Dlitikl dom
T LJubljani, Poljanska cesta št. 22 sprejema
ence ii lijaki
vseh ljubljanskih šol v popolno oskrbo.
Pojasnila ustmeno ali pismeno vsak dan od 8.—12. dopoldne. 3086 3
Posestvo
■er na prodaj! ~va
V enem najlepših krajev Sp. Štajerske (letovišče) se proda pod
ugodnimi pogoji posestvo, obstoječe iz lepe hiše, gospodarskega poslopja ter krasnega sadnega vrta, v obsegu , oralov, zasajenega z rodovitnim drevjem; vse v najboljšem stanju.
Več se poizve iz prijaznosti pri tvrdki H. Suttner, Ljubljana. 31193
"Vsa
1443—21
rketsko
dela -mm
prevzema ter da materijal
JOSIP PUCH
Ljubljana, Gradaške ui. 20.
Solidno!
eno!
JlaroSna i knjigarna
v £jubljani
na Jurčičevem trgu št. 3.
5 I
Ž
I h
5
i \
\ I
i
i t
priporoča
kancelijski, koncepini, Dokumentni, ministrski, pisesemski, ovitni in barvani papir.
03*    ^ 0>
Rasele s pisemskim papirjem.
■9 <s> <z
Crgovske knjige
v vseh velikostih, črtane z eno ali z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali poiusnje.
(Hjemalne knjižice p%£zahJnih
0>    0> 0>
Zaloga šolskih zvezkov in risank.
o> 0> 0>
Zavitke za uraJe v vseh velikostih.
o <=>
-Velika izber-
vseh   pisarniških potrebščin, svinčnikov, peres, peresnikov, radirk,   kamenčkov,   tablic, gobic, črnila Itd.
$arVe za šoie m umetnike
- Razglednice-
pokrajinske, humoristične, umetniške vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših.
Albumi za slike in dopisnice,
vezane v pliš in v usnje.
-Poezijske knjige. -
podobice za otroke.
Ceseni okvirčki za razglednice.
Risalne deske, trikotniki, palete, risalna ravnila, tuše, čopiče.
Jfotesf in" tintniki.
Slovenci!
Kupujte m zahtevajte po vseh trsovinnh edlnole Ivan Kehravg
2951
(trema) za čevlje in usnje
v prid družbi sv. Cirila in Metcda.
Vodovodi
8664-91
kfinolijacile, kopališke nnprnve  Mamam m4.
inženir-hldrotcRt
Konrad Lnchnik, Ljubljano
Brzolavl: LachDlk-Uubllc!^
Projftkti in izvršitev pn domač?
specialni tvrdki (tehn. rved. mnenja ob poveri tvi #radb<* zostoni).
o**
1>*
6°
4
mf '
V
Krasne
BLUZE
82
največja izbera v svili in drugem modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krha, perilo I* otročjo obkiteog
priporoča po najnižjih cenah
M. KRISTOFIČ
por. Bnčar
ŠTABI TRO St 28.
»prrtm poslovodja ^sn
ki zna kak slovanski jezik,
»o tak:o| fs;ee —
za Žago, kjer se izvršuje tudi mizarstvo in sicer za Bosno. 3173—1 Samo reki  ki so že poslovali na takih mestih naj pošljejo pod šifro n Spreten 10" svoje ponudbe na upravniStvo „Slov. Naroda".
i Vinski mošt
sladek, pristen, bel in rdeč, domaČ pridelek
tvrdke Br. Jfovakovič
«sw se toči v SoOnijski ulici št. ^ in na Rimski cesti št. 5.
Otvoritev jesenske in zimske sezone! Popolnoma sortirana zaloga
= za jesensko in zimsko sezono =
In nojoečja Izbira moške In domske obleke ter
ctroš3se feonfelsci je.
( nilovlto nlzbe cene X
Angleško skladišče oblek"«
o. Bematovid i LjfliiijQni, Mestni trg Štev. 5.
4- ?
»' hm**  W mm
Zastonj in poštnine prosto naročajte ——  moj novi veliki  j"'
ceniK s
za vsakovrstna darila, ki je ravno izšel.
urar In trgovec
v Ljubljani.
111 FR. ČUDEN
Marija Sever
učiteljica za klavir 31662
Jurčičev trg it 3, I. nadstropje
je dobiti Borna od 10 do 11 dop.
»o
čisti samo
o
Najboljše čistilo na svefu
as
Proda so po prav nizki ceni večja partija  ali  tudi manjše partije
lepih
Naslov se izve pri upravništvtt .Slov. Naroda". 3158—1
Prava istrijanska
vin.
Zaradi preobile zaloge se dobijo od Kmetske vinske zadruge v Bulah po nizki ceni od 56 litrov naprej
btlo vino liter po 26 vin. fial teran  „   „ 21 „
Ceniki in vzorci brezplačno na za-
hte vanje. 2828-11
Cantina sociale cooperativa
Bufie (l!.ti-a).
Zahvala banki „Slaviji"
katera je že zopet pokazala svojo kulanco ob smrti mojega svaka, kateri je umrl meseca aprila t. 1. Zavaroval se je pri banki „Slavi)!" Še le meseca januarja letos za 5000 K. Plačala pa so je premija le 3 dni pred smrtjo
in velespoštovana banka mi je brez vsakega odbitka ali bodisi kakih sitnosti polni znesek 5000 K izplačala. Tem potom se zahvaljujem cenjeni zavarovalnici, kakor tudi cenjenim organom, kateri se trudijo za ta vele važni in resnično polteni zavod pridobivati člane.
Zavarujte torej svoje življenje in otroke pri banki „Slavi]!", kateri zavod je danes med vzajemnimi zavodi največji ter je zanesljivo slovanski.
V Mariboru, dne 28. avgusta 1908
3172
Jttatija Jfaperžnik
kr. avstrij***
državne Zeleznloe.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne r>4ho4 iz &|ablftBM |n*. *eLi
5-50 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica, d. ž., Trst c. kr. drž. žel. (ob nedeljah in praznikih do Trbiža).
7-05 f./utr«tj- Osebni vlak v smeri: Tržič, jesen icr. Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica,
d. ž., žčlfrst, c kr. drž. žel.. Beljak čez Pori ro sjco, Ce cvec, Prago. 7*07 utrej. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo« Straža-Topiice, Kočevje.
9- 26 pred poldne. Osebni vlak v smeri: zenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, ^fftgO.
11-38 vredttoitine. Osebni vlak v smeri: Tržič, jsscntce, Trbiž, Seljak juž. žel., Gorico -iti. že!., Tip drž. žel. Beljak, (Čez Pod.cžčico) Celovec.
1*05 -cpoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Topiice, Kočevje.
3-4-5 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica fež. žeL, Trst drž. Žet, Beljak, (čez Pod.oičico) Celovec, i rsga.
7-to £reOer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Kudolfovo, Strala-Toplice, Kočevje.
7*35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trmi, Beljak, (čea Podrožčico) Celovec Friga.
J0-40  p»moii   Osebni   v Lik  v »meri: je~
.'.snnice, Trbiž, Beljak, jui. žel^ Gorica dri.
Trst drž. žeL, Beljak juž. žel., (čez Podrožčico).
daaoa Is LJabllsns dri. kolodvori
7-28 xjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2-OS popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7*lO zvoder. Osebni vlak v Kamnik
10- eo ponoOl. Osebni vlak v Kamnik. (Saicc
nedeljah Jn praznikih.)
1. maja 1908. leta.
Oohod v Llnblfano JsJL zaLi
6-56 zjutraj. Osebn! vlak Iz Beljaka iuJ
žeL, Trbiža. Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča. 8-34 zjutraj. Osebni vlak Iz Kočevja, Straža«
Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. n-22 predpoidne. Osebni vlak  iz Prage,
Celovca, Beljaka juž. žel., čez Podrožčic s
ln Trbiž, Gorice drž. žeU, Jesenic, Tržiča. 2 32 popoldne.  Osebni vlak iz Kočevja«
Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja« 3-56  popoldne. Osebni vlak iz Beljaka
Juž. žel., Trblir, Celovca, Beljaka (te
Podrožčico) norice drž. žeL, Trsta dri.
žel. Jesenic, Tržiča
6-so zvečan Oseb. vbit iz Pntge, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) /esenic.
8 37 zveder. Osebni vlak iz Kočevja, Stražo* Toplic, Rudoiiovega, Grosuplja.
8-45 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka jul žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod* rožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. isl, Jesenic, Tržiča.
H-OO ponooi. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, 3eljaka (čez Podrožčico) Tr*t» drž. žel. Gorice dri. žel., Jesenic
»obod v LjablJanG Srz. aolodvorr 6-40 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. 10 C9 predpoidne. Osebni vlak iz Kamnik? 6 io zveoor. Osebni vlak iz Kamnika.
909 ponoO!. Osebni vlak iz Kamnika. (3aato
ob nedeijah in praaniidh
(Odliodl Iz prihodi so označeni v srednja-•vropejskem času.)
0.      avnateijst?« driavaili islssaic ? Trshs
Slivovka
1296-44
tropino kranjski t>i?ino v ©o
se dobi v sodih od 60 litrov naprej po prav primerni ceni v zanesljivi ka - kovosti v -
veležganjarni in rektifikarni sadja
H. ROSNER & Co., Ljubljana
8p. Slika, poleg Koslerjeve pivovarne.
Sprejme se takoj
trgovski pomočnik
spreten ftpecerist in ielezninar. Le
z dobrimi in priporočljimi izpričevali
se vpoštevajo. — Sprejme se tudi
učenec
star 14 let, ki je dovršil vsaj ljudsko šolo v trgovino s špecerijskim blagom in želesnino. 3145—2
Franc Guštin
trgovina s mešanim blagom v Metliki.
podružnica u spiieto, Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani potrata v četam.
»odi« miševa****** mul «,mo9o«o. IMtaiieve niloo Mor. 2.
== sprejema vlog« n» knjižio« in M tefeco61 vtčnn ter jih obrestuje od dna
iLo
loga po
4
O
Kupnja in ptodaji
dnoatna papirja vsoh not po kulantnem kuna.
3347
6446
Zaloga pohištva
v ljubljanskem „Kolizeju" na Marije Terezije
cesti štev. 11
dobavlja kompletno sobne oprave. Vedno velika izbira. Tapetniško blago in železno pobiStvo. Lastne delavnice. 2825 8
Ljubljana, Stari trg št. 13.
Da zamoremo ustreči želji p. n. odjemalce nabavili smo osebno Se različna vina samo prve vrste, za kojih pristnost se popolnoma jamči, ter zagotavljamo vedno točno in vestno postrežbo.
»A
plašče za gospode in dečke
po izredno nizkih cenah
1
priporoča
Konfekcijska trgovina
A. L u kič
Pred škofijo 19.  Ijubljana   Pred škofijo 19.
§3 Jesenske in zimske obleke, | ^*as^^^^*asfc8S S
s, sukne in dežne @ Jfajnoveje modele k
za dame in deklice S
—s
i
i
Ivan Jax in sin
■6
[.Dunajska cesta št. 17
priporočata svojo bogato zalogo
voznih koles
oo
P8b   38 Cene
Issbels črno .
Furlansko crno  . »
Tsran istrski črn „ Helosko istrski črn
Modra lrankinfa ■ »
Cviček na|Iinelii „
Burgundec     .   . „
Teran kraški .   . „
Vipavsko belo    . *
Istrsko belo  .   . »
Goriško rumeno • „
Rebula prvo vrsto n
Rizllog goriški   . „
Muftkatelee        . * Pelinkovce (Wermouth)
as
litra
ii ii ii ii n ii n ii ii ii ii ii ii ii
028 0 32 0 36 0*40 044 0*44 0 60 060 0*32 0 32 036 0 40 0 60 0 60 0 80
Šivalni stroji >:
Kam rodblvo Sna obrt
Brezplačni karal za vezenje v nisi.
Pisalni stroji ,ADLER\ >;
11
11
Malinčev
SIRUP
lekarnarja
Piccolija
2271
u LJubljani
c. in kr. dvornega dobavitelja, papeževega dvornega dobavitelja
je izboren prirodni izdelek. Poštni zaboj ček s 3 kg sirupa se pošlje poštnine prosto proti povzetju /a 5 K, v sodčkih po 10, 20, 40 in 100 kg sirupa z zavojem vred po 1 K za kg. Sterilizirane steklenice z okoli 1 kg vsebine se prodajajo v Ljubljani po 1 K 50 h. V zabojih po 25 stekl. z zavojnino vred v Ljubljani po 1 K 35 h. Naročila pO povzetju.
Prodal
bodem dne 15. septembra 1908 od svojega zemljišča, ležečega v davčni občini Cerklje pri Kranju ln Zg. Brnik, približno
I iT lfl
z doraelirrx lesom..
Kupci naj se zgla&e dne 15. septembra 1908. predpoldne pri g. los, Jenku (Bsblču) na Zgornjem Brniku pri Cerkljah.
Nemcem posestvo ni na prodaj.
3098—3
Janko Vavken, Cerklje.
28
2716     Slavna zaloga v lekarni
Ub. pl. Trnh6c2Vlfl o Ljubljani.
Primarius *
t) t)
Šolske knjige
za ljudske in srednje šole, učiteljišče, licej, Dekliško šolo, za obrtne in strokovne šole
Ima v najnovejših izdalah » zalegi
Narodna knjigarna v £jubljani.
8
a
8
R
8 #
m m
Sl
m
* 1
dr« Ue Gregorič
JLijvjt1>l jana
kronslin ustno voda
EUODIH
Zakonito varovano.
Specijaliteta za kadilce.
10 do 15 kapljic v kozarec vode.
Cena 2 kroni.
i %
9
S *
9
S
* 9
N 9
r
9
Glavna zaloga v lekarni
Ub. pl. Trnkdczyja v LJubljani.
Samo najfinejše posušene |
kokosove orehe i
te,
Naznanjam slavnemu ljubljanskemu in zunanjemu občinstvu, da prevzamem z
IO. septembrom
restavracijo G. Aurovih dedičev
v Volkovih ulicah v £jubljani.
Dolgoletna gostilniška praksa — bil sem med drugim tudi 10 let poslovodja restavracije hotela pri MaliČu — je porok za to, da bom vodil restavracijo v vsakem oziru najbolje in v popolno zadovoljstvo p. n. občinstva.
Točil bom priznano izborno Aurovo pivo in samo pristna različna i inaf ki sem jih sam osebno nakupil.
Prevzamem tudi abonement na kosilo in večerjo ter bom tudi sicer vsekdar imel na razpolago okusna topla in mrzla Jedila — vse po nizkih cenah.
Za obilen obisk se priporoča
Matija Pikel
restavrater.
Jeiejnični uradni^ na Zidanem mostu
jtfitica Strniša J<*kše
roj.
veleposestnika hči poročena.
Loka P™ zidanem mostu, dne 6. septembra 1908.
3186
3zvrstno zimsko kegljišče!
>«-»
IS*
Restavra čija. „Narodni k" v Ljubljani.
Cenjenim gostom vljudno naznanjam, da sem se iz arene
preeelil zopet
v sprednje restagracijshe prostore.
Postrezal bodem kakor dosedaj vedno z dobro kuhinjo ter izvrstno pijačo, osobito z dolenjskim c/ičkom iz Zajce ve kleti in štajerskim rizlingom.
Čez ulico 8 vinarjev ceneje
Vedno svežo d_el23.išl2.o pi^ro. Sprejemam abonement na obed in večerjo
Kegljišče sem letos popolnoma prenovil ter je Še nekaj večerov v tednu prosto. — Vljudno opozarjam slav. kegljaške klube, da se kmalu oglasijo.
Se priporoča z vsem spoštovanjem 3120 3
IE23Q.il Kle rž! šnik, restavrater.
N 5.
< o
sr
tu
IM
ta o
i&gsjftfi** 09|suitz ou|saaz£
„Glasbena Maticu" v Ljubljani,
Vpisovanje v
glasbeno šolo
se bo vršilo 14., 15. in 16. septembra dopoldne = od 9.9o 12. in popoldne od 3. do 6. ure =
v društveni hiši v Vegovih ulicah štev. 5.
Redni pouk se prične 18. septembra. — Pogoji sprejema: 1. Društvenina staršev 4 K na leto; 2. vpisnina za vsakega učenca 2 K, 3. ukovina: a) za klavir, violino, violo, violončelo, kontrabas, flavto, klarinet, oboo, fagot, rog, trobento, fozavno ali harfo po 4 K na meseo; b) za solo-petje po 8 K na meseo; c) za teorijo ali zborovo petje v šolskem zboru po 2 K na polletje; Č) za pripravljalni tečaj zborovega petja po 2 K na mesec; d) za harmonijo po 2, odnosno 1 K na meseo; e) za kontrapunkt ah kompozicijo po 4 K na meseo; f) za glasbeno zgodovinopo dogovoru.
irnu       n------ m«...
predelujejo tvornice Ceres in
delajo iz njih brez vsakršne primesi v  strogo  Čistih aparatih znamenito
jedilno most
3189-1
Odbor »Glasbene Malice".
sa pečenje,    praženje in
kuhanje. Zahtevajte Ceres jedilno mast z . velikonočnimi podobioami na I ovitku. _
^Učne knjige
za vse srednje In ljudske šole
v najnovejših odobrenih izdajah,
pisalne ln risalne ter druge šolske potrebščine
* najboljši kakovosti ta po zmernih cenah
priporoča
L. Schwentner
Prešernove ulice itev. 3 v Uubllanl.
3161—2
Issajstelj ls edfeverni nredaik Baste Enataslesssefc
Lastnina in tiak »Narodne tiskarne«.
4