VSEM OBČANOM IN DELOVNIM LJUDEM OBČINE KRŠKO ŽELIMO VE-LIKO DELOVNIH USPEHOV IN OSEBNE SREČE V NOVEM 1985. LETU K Skupščina, Izvršni svet in družbenopolitične organizacije občine Krško ter uredništvo PAVLE PREDANIČ: STARI HLEV V PAVLOVI VASI (PERO RISBA S TUŠEM) V pričakovanju Novega leta '85 Živimo v času, ko vse težje uresničujemo naše zelje, ki pa nam jih še vedno ne manjka — manjših, večjih in tudi velikih ne. Smo sredi razmer, ki nas prisiljujejo, da te želje usklajujemo z našimi možnostmi, da se marsikateri odrečemo, četudi presega ožje interese in služi širšim, skupnim. To je zahteva današnjega časa, ki jo moramo sprejeti z vso odgovornostjo in z vsemi posledicami. Tako se moramo ravnati ob spoznanju, da je to eden izmed pomembnih temeljev, ki zagotavlja, da bo že jutri drugače, boljše. Leto, ki se izteka, nam dokazuje, da v naši občini razumno sprejemamo današnje težave, da se z njimi že uspešno spopadamo ter da pri tem dosegamo uspehe, ki so morebiti celo večji, kot jih dosegajo v enakih ali podobnih razmerah drugod. Predvsem nas veselijo dosežki našega go- Knapovska solidarnost V soboto, 15. decembra, so senovski rudarji opravili solidarnostno delovno akcijo, katere čisti dohodek so namenili kot pomoč hrastniškemu rudniku za odpravo škode, nastale ob požaru. Poleg rudarjev so se s solidarnostjo izkazali tudi pisarniški delavci, ki sicer niso sodelovali pri izkopu premoga, so pa opravljali fizična dela v zvezi s premogovno proizvodnjo. STRAN 2 »NAŠ GLAS« $t. 9 — 21. december 1984 spodarstva. Črnoglede napovedi o industrijski proizvodnji se vendarle niso uresničile, ta je še naprej v vzponu predvsem po zaslugi naraščajoče delovne storilnosti. Zadovoljni smo z napredkom v pridelavi hrane in kmetijstva nasploh, četudi so pogoji gospodarjenja prav v tej panogi še posebno neugodni. V teh okvirih so seveda kolektivi, ki po uspešnosti posebej izstopajo, pa tudi taki, ki se iz težav še vedno niso izkopali, a so na dobri poti, da to dosežejo prav kmalu. Če jim to uspe že v prihodnjem letu, bomo gospodarsko še močnejši in bomo lažje dosegli cilje, opredeljene v resoluciji o družbenoekonomskem razvoju. Ta je dokaj optimistična in prav je tako, saj optimizem ne temelji na pomoči »od zunaj«, temveč na spoznanju delovnega človeka, da le delo pogojuje ustvarjanje večjega dohodka in s tem povezano višji družbeni in osebni standard. Ob prehodu iz 1984. v 1985. leto je prav, da se ponovno zavemo potrebe povezanosti uspešnosti gospodarskih dejavnosti z negospodarskimi. Slednjim smo v preteklih letih s skupnimi prizadevanji omogočili zavidanja vreden razvoj in s tem zagotovili kvalitetne pogoje za zadovoljevanje naših skupnih potreb. Zato danes ne smemo prezreti dejstva, da tako razvite družbene dejavnosti niso poceni, kot to morda marsikdo misli in da jih nikakor, brez občutnih posledic seveda, ne moremo krniti. Tega si ne bi smeli dovoliti, še manj pa miselnosti, da so družbene dejavnosti v prvi vrsti »poraba«, ki neposredno vpliva na težavni položaj našega gospodarstva in mu prekomerno krni njegov dohodek. Takšna razmišljanja so sicer vse manj pogostna, vendar jih še vedno nismo uspeli povsem odpraviti. 1985. leto naj bo zato nov korak v prizadevanjih, da na tem področju dosežemo primerno sozvočje, se približamo izenačitvi vrednotenja dela v obeh dejavnostih in jima priznamo enakovrednost tudi v pogojih za njihov enakopraven razvoj. Le tako bomo ob sklepu prihodnjega leta lahko ugotavljali, da smo storili korak naprej v skupnih naporih, da bi bila naša družbenopolitična skupnost še močnejša. Naj zato sklenemo z iskreno željo za srečo vsakogar izmed nas in uspešnost vseh nas v 1985. letu. PREDSEDSTVO SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO ZDOMCEM OB NOVEM LETU Čeprav se letos nismo odločili za organizacijo posebnih razgovorov z občani na začasnem delu v tujini, se nam je zdelo prav, da vam namenimo nekaj besed v Našem glasu. Novoletni prazniki so čas veselega pričakovanja, topline, domačnosti in čas, ko se pota mnogih naših ljudi, razsejanih sirom po svetu na delu in drugih dolžnostih, spet usmerijo domov, v domače kraje, med svojce in prijatelje. Tudi vas sta želja po domači besedi in nevidna moč domače zemlje in ljudi privabila, a poleg želje po ponovnem snidenju se obude tudi mnoga vprašanja o življenju v domovini sploh, o političnih in gospodarskih razmerah v republiki in državi, pa o razmerah in življenju v domači občini, o razvoju in načrtih domačega kraja, o možnostih vračanja, zaposlitve in vseh drugih vprašanjih. Podrobnejše informacije boste lahko dobili sami v odgovornih institucijah in službah, zato objavljamo informacijo o njih ter o odgovornih osebah, s katerimi lahko kontaktirate. Če na kravtko povzamemo sedanji trenutek, moramo reči, da za ves svet (tudi državo, jz katere prihajate) in tudi za Jugoslavijo velja, da živimo v težkem gospodarskem trenutku, ki zahteva skrajno odgovorno, premišljeno ukrepanje in načrtovanje, da bi iz ekonomskih težav lahko izšli gospodarsko močnejši in bolje organizirani, z novo kakovostjo proizvodnje in odnosov, da bi dosegli stabilizacijo go- spodarstva, ki pa ga opiramo na lastne zmogljivosti, na izrabo lastnih materialnih in naravnih dobrin, na uporabo lastnega znanja ob vzpodbudi raziskovalne in inovatorske dejavnosti. Na teh temeljih želimo odpreti vrata našemu gospodarstvu v mednarodno delitev dela, v povečanje izvoza, zlasti konvertibilnega, uvoz pa omejiti na najnujnejše potrebe za proizvodni proces in oskrbo prebivalce z nujnimi osnovnimi izdelki široke po rabe. Dosedanja prizadevanja v tej smeri nam niso vedno uspela, a če člo vek spozna napako in poišče vzroke zanjo, se jim v bodoče laže izogne. Izpolnjevanje stabilizacijskih naloj, je velika preizkušnja moči in trdnosti naše družbe, pri tem pa še nadalje je in ostaja naša osnovna usmeritev — pot socialističnega samoupravljanja, samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja. Samoupravljanje je v naši družbi razmejitvena črta med naprednim in reakcionarnim, v njem vidimo možnost uveljavljanja pobud delovnih ljudi in občanov , možnost uveljavitve njihove volje. Hkrati je tudi edina možnost zoperstaviti se težnjam po administrativnem reševanju problemov. V svetu veliko pišejo o Jugoslaviji, a k oblikovanju prave podobe o življenju in delu pri nas lahko pripo-moremo vsi znotraj in zunaj meja naše domovine. Kadar govorimo o naši domovini, rečemo — Slovenija, Jugoslavija. Ko rečemo — iz Jugoslavije. Ne pouda-nas v svetu kdo vpraša, od kod smo, rimo — iz SFRJ, pa vendar to ne pomeni, da zanikamo načela, po katerih je nastala in na katerih temelji naša federativno urejena bratska skupnost narodov, katere samoupravni sistem temelji na delavski demokraciji, v širšem smislu pa na ipripadnosti neuvr ščenemu gibanju. Jugoslavija ostaja taka, o taki lahko tudi govorite v tujini in pripomorete k njenemu ugledu. Ob praznikih vam želimo prijetno bivanje doma, v novem letu pa obilo uspehov in osebnega zadovoljstva! OBČINSKA KONFERENCA SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRŠKO VABILO ZA SODELOVANJE V »PUSTNIH NOVICAH« 1985 Turistično društvo Krško vabi vse, ki imajo smisel za dobronamerno kritiko in humor, naj pošljejo svoje prispevke za »Pustne novice 1985« najkasneje do 10. januarja 1985 na naslov: TURISTIČNO DRUŠTVO KRŠKO, 68270 KRŠKO. »Pustne novice« bodo predvidoma izšle 13. februarja 1984. Št. 9 — 21. december 1984 »NAŠ GLAS« STRAN 3 OBVESTILO DELAVCEM NA ZAČASNEM DELU V TUJINI, KI BODO OB NOVOLETNIH POČITNICAH DOMA Ob novoletnih praznikih, ko se boste .znova v večjem številu vračali na domove, vas obveščamo, da običajnega srečanja z vami tokrat ne bomo organizirali. Zato vam posredujemo v »Našem glasu« seznam SLUŽB in njihovih ODGOVORNIH DELAVCEV, na katere se boste lahko obračali z vprašanji o zadevah, ki vas zanimajo in bi jih radi čimprej uredili: IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO, CKŽ 14. 71-711, predsednik dipl. ing. VINKO BAH, Izvršni svet — KOMITE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN RAZVOJ GOSPODARSTVA, CKŽ 14, 71-711, predsednik IGOR DO-BROVNIK, referent za OBRT, CKŽ 14, 71-711, soba 218, LOJZE NOVAK, referent za GRADBENE ZADEVE, CKŽ 14, 71-711, soba 107, MARJAN JORDAN, referent za KMETIJSTVO, CKŽ 14, 71-711, soba 223, JELKO METELKO, državljansko stanje, CKŽ 14, 71-711: — POTNI LISTI, soba 03, ZOR-KA LANGER, •— OSEBNE IZKAZNICE, soba 02, JOŽICA KOLENC, — POROKE, soba 01, TATJANA KAPLAN, — VOZNIŠKA DOVOLJENJA, soba 05, ZORICA URBANČ, Uprava za družbene prihodke, CKŽ 14, 71-711: — ODMERA DAVKA OD DO- HODKA OBRTI, soba 16, KAREL MEH, — ODMERA DAVKA OD DOHODKA OD KMETIJSTVA, soba 112, KAREL KOZMOS, — DAVČNI INŠPEKTOR, soba 15, EMA DAPIČ, — PROMETNI DAVKI IN DAVKI OD POGODB, soba 111, ZDENKA LAPUH, CARINA, Krško, Kolodvorska 2, 72-730, IVAN LAH, OBRTNO ZDRUŽENJE, CKŽ 30, 71-514, JOŽE CVAR, LB — Temeljna posavska banka Krško, Trg Matije Gubca 1, 71-050: — DEVIZNI POSLI — ALOJZ DIMIČ, — KREDITIRANJE OBRTI — ALOJZ DIMIČ, — KREDITIRANJE KMETIJSTVA — VERA KELHAR, — STANOVANJSKI KREDITI — SILVANA MOZER, Beograjska banka Krško, CKŽ 51, 71-741: — DEVIZNI POSLI — VIDA ŠOBA in ANICA GOMILŠEK. — KREDITIRANJE OBRTI IN KMETIJSTVA — STANKA KO-PRIVC, — STANOVANJSKI KREDITI — GRETA PERC, Savaprojekt Krško, CKŽ 51, 72-303: — IZDELAVA LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE - NADA KRANJC, AVTO - MOTO DRUŠTVO, CKŽ 4, 71-243, MIRKO KUSTEC. Občinska konferenca ZSMS Krško VOLILNO-PROGRAMSKA SEJA SREDI JANUARJA Medtem, ko se leto 1984, ki je bilo dokaj pestro tudi za ZSMS, počasi zaključuje, se v Občinski konferenci ZSMS Krško pripravljamo na volilno-programsko sejo. Mladi bomo na svoji konferenci ocenili delo svoje organizacije in položaj mladih v družbi ter sprejeli program dela kot vodilo za delo v naslednjem letu. Ker pa čas, v katerem živimo, ni najbolj zavidljiv, kar še posebno čutimo ravno mladi, se verjetno obeta živahna razprava. Na svoji konferenci, ki bo tudi volilna, bomo mladi izvolili novo vodstvo, ki nas bo vodilo med volilnima sejama. Ravno od tega bo tudi v veliki meri odvisno, kaj in kako bo z aktivnostjo mladinske organizacije v naši občini v prihodnje, zato pričakujemo odgovorno evidentiranje mladih iz OO ZSMS. Volitve bodo tajne, za vsako funkcijo pa bo možnih več kandidatov. Ker je novoletno razpoloženje praktično pred vrati. Predsedstvo Občinske konference ZSMS ocenjuje, da je bolj primerno, če konferenco izpeljemo sredi januarja ter z novim letom z novimi močmi pričnemo reševati stare in nove probleme mladih in družbe kot celote. Seja predsedstva OK SZDL Krško 13. decembra so na seji Predsedstva OK SZDL Krško obravnavali teme: 1. Osnutki dokumentov za reorganizacijo strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti v občini Krško 2. Negospodarske investicije: obravnava poročila o izgradnji otroškega oddelka ter operacijskega trakta v Bolnišnici Brežice 3. Obravnava gradiva za sejo Družbenopolitičnega zbora SO Krško Seja KO za družbeno izobraževanje 11. decembra je predsednik Koordinacijskega odbora za družbeno izobraževanje pri Občinski konferenci SZDL Krško SLAVKO ŠRIBAR sklical sejo tega organa, na kateri so razpravljali o pripravi programa za družbeno izobraževanje v naši občini v prihodnjem letu. Udeleženci so med drugim poudarili, da bi bilo treba to obliko izobraževanja čim bolj približati poslušalskim sredinam. 39. SEJA Predsedstva OS ZSS Za 20. december je bila predvidena 39. seja Predsedstva Občinskega sindikalnega sveta, ki naj bi imela na dnevnem redu: — Pregled sklepov prejšnje seje — Obravnava gradiva in sprejem zaključkov o reorganizaciji strokovnih služb SIS — Obravnava gradiva za 26. sejo Družbenopolitičnega zbora SO Krško — Obravnava rezultatov gospodarjenja v devetih mesecih letošnjega leta — Ostale aktualne zadeve NAS GLAS — SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE — Izdaja: INDOK center Krško — Naklada: 1350 izvodov — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Uredništvo: CK2 12, 68270 Krško, tel. 71-768 — Tisk: Papirkonfekcija Krško — Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72 z dne 5. marca 1980 — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila ali pojasnila, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi teksti podpisani! STRAN 4 »NAŠ GLAS« Št. 9 — 21. december 1984 NOS GLAS občina krito SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE SEJA ZBOROV SO SKLIC SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO 26. DECEMBRA 1984 Predsedniki zborov Skupščine občine Krško LIDIJA HOČEVAR (Zbor združenega dela), FRANC RAKAR (Zbor krajevnih skupnosti) in ANTON VODIŠEK (Družbenopolitični zbor) so sklicali za SREDO, 26. DECEMBRA 1984, OB 16. URI 29. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA v sejni dvorani A, 28. SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI v sejni dvorani B in 26. SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA v sejni dvorani C. VSI TRIJE ZBORI bodo imeli na dnevnem redu točke: — Določitev dnevnega reda seje zbora — Osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega in gospodarskega razvoja občine Krško v letu 1985 — Predlog ugotovitev, stališč in sklepov SO Krško ob obravnavi »Informacije o Nuklearni elektrar-r.i Krško« — Predlog dogovora o uresničitvi nalog splošne ljudske obrambe, ki so skupnega pomena za obrambno pripravljenost SR Slovenije v obdobju 1985 — 1990 — Predlog družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev v SR Sloveniji — Predlog odloka o povračilu nadomestila osebnega dohodka, potnih in drugih stroškov voljenim in imenovanim funkcionarjem, delegatom občinske skupščine, članom posameznih komisij in drugih skupščinskih teles — Program dela zborov Skupščine občine Krško za leto 1985 — Volitve in imenovanja: a) Nadomestne volitve za enega delegata za Zvezni zbor Skupščine SFRJ iz SR Slovenije b) Predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju sekretarja Skupščine občine Krško c) Predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju sekretarja Občinskega sekretariata za ljudsko obrambo d) Predlog sklepa o razrešitvi in izvolitvi članov Izvršnega sveta SO Krško e) Predlog sklepa' o izvolitvi sodnika Temeljnega sodišča Novo mesto — Predlogi in vprašanja delegacij oz. delegatov ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI bosta imela na dnevnem redu še točke: — Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Krško za leto 1984 — Predlog odloka o financiranju splošnih družbenih potreb v občini Krško v I. trimesečju 1985 — Predlog odloka o plačevanju obveznega prispevka za programirano vodnogospodarsko dejavnost — Osnutek odloka o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v občini Krško — Predlog odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1985 — Osnutek odloka o plačevanju dela stroškov delovanja veterinar-sko-higienske službe v občini Krško — Osnutek odloka o razglasitvi gomilnega grobišča Sajevce pri Ko-stanejvici za kulturni spomenik — Predlog sklepa o višini vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI bo imel na dnevnem redu še točko: — Predlog odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV jn drugih vojn ter za njihove družinske člane Povzetki delegatskih gradiv TUDI ZA IZDELAVO URBANISTIČNE DOKUMENTACIJE PREDLOG SKLEPA O VIŠINI VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA Dokument je pripravil Sekretariat za občo upravo in upravnopravne zadeve, IS je o njem razpravljal 6. decembra letos in ga predlaga v razpravo in sprejem Zboru združenega dela in Zboru krajevnih skupnosti. Od 1. januarja 1984 naj bi znašala vrednost točke za stavbna zemljišča, ki se uporabljajo za proizvodno, poslovno in družbeno dejavnost, 0,01485 din mesečno (65-odstotno povišanje glede na leto 1984). Za stavbna zemljišča, ki se uporabljajo v stanovanjske namene, pa naj bi ostala vrednost točke enaka, kot v letu 1984 (0,0048 din mesečno), saj vsakoletna sprememba vrednosti te točke ni smiselna, ker bi administrativno delo (5000 odločb) precej izničilo finančni učinek. Še nekaj podatkov iz obrazložitve dokumenta: 1984 bo zbranih okrog 20 milijonov dinarjev tovrstnih sredstev, od tega okrog 1,6 milijona od stavbnih zemljišč za stanovanjske namene. Sredstva, ki se zbirajo pri SKIS, se uporabljajo v KS, kjer so dejansko zbrana (Krško, Leskovec, Kostanjevica, Senovo, Brestanica) za urejanje stavbnih zemljišč, IS pa predlaga, naj bi se 15 % teh sredstev, zbranih v letu 1985, namenilo za izdelavo urbanistične dokumentacije. Posebno opozorilo delegatom! Ker je potrebna za izvolitev članov izvršnega sveta dve-tretjinska večina delegatov vsakega od treh zborov občinske skupščine, predsedniki vseh treh zborov izrecno opozarjajo vodje delegacij in predsednike konferenc delegacij, naj zago-tove zanesljivo udeležbo delegatov, delegate pa, naj se seje zagotovo udeležijo. Št. 9 — 21. december 1984 »NAŠ GLAS« STRAN 5 TRETJA UDARNIŠKA AKCIJA V RUDNIKU SENOVO PONOVNO USPELA »So knapje skup zbrani...« je veselo donela pesem iz razglasne postaje v Ravnah in se mešala z glasovi tistih, ki so prišli med knape, in tistih, ki so knapje vse življenje. Stiski rok in znani obrazi so rudarje razveselili, saj se z mnogimi udarniki, ki so prišli iz drugih OZD, srečujemo že tretjič. X Razveselila jih je izkazana solidarnost in pripravljenost, da z ramo ob rami z njimi skušajo uresničiti cilj akcije »Na udarniški dan čim več ton premoga«, cilj, ki je nastajal in se izoblikoval v okviru razprav o predlogih sklepov 13. seje CK ZKJ. In bilo jih je veliko, kar 315 udarnikov, med njimi 77 iz drugih OZD in rudarskih upokojencev. Spet so prišli poslovni partnerji in prijatelji iz Ljubljanskih mlekarn, Kurivoproda-je iz Ljubljane, Merkurja iz Kranja, Doma — Smreke iz Maribora, iz TES-a in še bi lahko naštevali. Razveselilo jih je, da se je udarniške akcije udeležil tudi Franci Dular, predsednik Občinskega sindikalnega sveta. Tako smo 24. novembra 1984, na udarniški dan, ponovno dokazali, da lahko s skupno voljo in zavestjo veliko naredimo. Veseli smo ne samo zaradi nakopanih 400 ton premoga, očiščenih transportnih poti v jami in izven nje, urejenih skladiščnih prostorov v Ravnah in na lesnem prostoru, ampak zaradi izkazane pripravljenosti udarnikov, da s trdim knapovskim delom od jame do nakladišča prispevajo po svojih močeh k uresničeva- nju ciljev naše gospodarske stabilizacije. Veseli smo zaradi tega in ponosni! Zato je še kako iz srca izvenela zahvala družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov rudnika X udarnikom ob zaključku akcije. Ob zvokih pesmi senovske godbe, ki je presenetila rudarje ob prihodu iz jame, je še kako iz srca in slovesno izzvenel pozdrav vseh knapov, tako tistih, ki so bili knapje samo ta dan, kot tistih, ki so knapje vse življenje: »SREČNO DO NASLEDNJE UDARNIŠKE AKCIJE!« In izvenelo je v sončen dan kot svečana zaobljuba. Jana Cepin V rudniku rjavega premoga Senovo sobotne udarniške akcije polagamo prehajajo v tradicijo. Vse tezavnejše izkopne razmere so eden izmed temeljnih vzrokov, da je načrtovane letne izkope težje uresničevati. Da bi ne bila stabilizacijska prizadevanja senovskih knapov zgolj koš praznih obljub, poskrbijo z udarniškimi akcijami, na katere se v precejšnjem številu redno odzovejo tudi delovni ljudje izven rudniškega kolektiva... STRAN 6 »NAŠ GLAS« Št. 9 — 21. december 1984 OBČINSKA RESOLUCIJA 85 Za zadnjo letošnjo sejo zborov krške občinske skupščine je Izvršni svet pripravil kot predlagatelj osnutek RESOLUCIJE O POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA IN GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE KRŠKO V LETU 1985. Kot del povzetka tega dokumenta bomo uporabili prispevek posavskega dopisnika Vlada Podgorška v dnevniku Delo, v katerem je jedrnato orisal poglavitne značilnosti načrtovanega gospodarskega in družbenega razvoja v naši občini v prihodnjem letu. V OBČINSKE RAZVOJNE NAČRTE SO VKLJUČILI TUDI JE K11SKO V KRŠKEM STVARNEJE NAČRTUJEJO RAZVOJNE MOŽNOSTI ZA LETO 198S — NA KONVERTIBILNI TRG BODO POVEČALI IZVOZ ZA 8,9 ODSTOTKA Pridobivanje novih, izvozno prodornih proizvodnih programov, povečevanje proizvodnje in njeno prestrukturiranje, uvajanje sodobnejše tehnologije, produktivno zaposlovanje in prilagajanje vseh oblik porabe razpoložljivemu dohodku, to so ključni cilji gospodarskega in družbenega razvoja občine Krško za naslednje leto. Načrtujejo jih stvarno, da bi si ustvarili tudi ugodnejše materialne osnove za prihodnje srednjeročno obdobje. — Tovarna obutve Zmaga v Pod-bočju. Proizvodnja vrhnjih delov ženske obutve je izvozno usmerjen program. Prva faza: so delavk. V pripravi je investicijski program. Zagotovljen je prostor v Zadružnem domu, ekonomski pogoji pa delno. — Program za uvedbo proizvodnje kmetijske mehanizacije v stari šoli v Koprivnici in šivanje tekstilnih izdelkov na Raki. — Uvedba dejavnosti za oskrbo drobnega gospodarstva z reprodukcijskim materialom in oskrbe s stavbnim pohištvom za širše območje. — Preveritev možnosti za izločitev dela proizvodnje iz Srednje šole Krško v povezavi z ustreznim nosilcem v občini. — V okviru prenove starega mestnega jedra v Krškem je predvidena izgradnja poslovno-stanovanjskega kompleksa Kare Dalmatinova. Program dejavnosti je v idejni zasnovi Tudi v Krškem se namreč zavedajo, da morajo s finančno utrditvijo ter hitrejšim razvojem zaustaviti upadanje družbenega in osebnega standarda, doseči višji obseg proizvodnje in izvoz, skratka, predvsem višjo rast družbenega proizvoda. Stvarno je mogoče, menijo v Krškem, doseči celo 5,5 odstotno rast družbenega proizvoda, 8,9-odstotno povečanje izvoza na konvertibilna tržišča ter v gospodarstvu zaposliti preko 320 delavcev. Ob tem bodo namreč pospešili gradnjo že začetih objektov ter hitreje aktivirali nove zmogljivosti. Večina predvidevanj je nekoliko višja, ker prvič vključujejo tudi podatke o JE Krško, ki se je letos konstituirala v delovno organizacijo. Sicer pa bo načrte mogoče uresničiti predvsem ob nekaterih novostih, ki jih uvajajo v združenem delu V največjem kolektivu, Tovarni celuloze in papirja »Djuro Salaj«, naj bi odpravili zastoje ter v kar največji meri povečali izvoz, podobno pa velja tudi za kovinsko predelovalno industrijo, zlasti za delovni organizaciji SOP in Kovinarska. Zanesljivejšo preskrbo z energijo bo zagotovil novi 110-kilovoltni daljnovod Trbovlje — Sevnica — Brestanica — Krško — Novo mesto — Trebnje ter raziskave premoga pri Senovem in Globokem, opredeliti pa morajo še druge energetske vire, zlasti plin. S posodobitvijo in avtomatizacijo morata nadaljevati tekstilna in prehrambena industrija, veliko pa v Krškem pričakujejo tudi od kmetijstva, drobnega gospodarstva in trgovine. Ob vsem tem pa žele hitreje uresničevati program 22 raziskovalnih nalog, ki jih mora bolj pritegniti združeno delo, da bodo zaživele v praksi. (Delo, 12. decembra 1984) Še nekatere zanimivosti iz osnutka Resolucije 85 Dokument poudarja, da bi morala biti rast družbenega proizvoda naj- POUDAREK S SESTANKA PREDSEDNIKOV OBČINSKIH IZVRŠNIH SVETOV PRI PREDSEDNIKU REPUBLIŠKEGA IS DUŠANU ŠINIGOJU 17. DECEMBRA: PO DELU: »Bistveno za Slovenijo je — je bilo rečeno na sestanku in temu ni nihče oporekal — da nas šibka gospodarska rast lahko privede v še težji položaj od dosedanjega. Zaman bi ljudem obljubljali, da bi s komaj 2,5-odstotnim povečanjem družbenega proizvoda v prihodnjem letu zaustavili realno upadanje družbenega standarda. S tem bi prigospodarili komaj enostavno reprodukcijo ali še te ne. Zato je izhod v 5-odstotnem povečanju družbenega proizvoda v letu 1985 (možnost, ki jo navaja predlog republiške resolucije) in povsod si je treba prizadevati, da to dosežemo. V ta namen je že pripravljen program uresničevanja republiške resolucije (novost, ki naj bi jo slovenska skupščina verificirala v januarju 1985). Resolucija bo na ta način aktualna vse leto in v vseh družbenih ter gospodarskih okoljih, ne le ob sprejemanju v skupščini.« manj 3-odstotna, da bi uresničili načrtovano povprečno tovrstno rast za srednjeročno obdobje 1981 — 1985 (2,2 odstotka), za zaustavitev upadanja realnih osebnih dohodkov in sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb pa bo morala biti rast višja. Negospodarske naložbe na področju družbenih dejavnosti — dokument poudarja njihov omejeni obseg! — bodo predvidoma: pričetek adaptacije OŠ »Dr. Mihajla Rostoharja« Krško, dograditev in adaptacija Dijaškega doma, vključitev Glasbene šole v urejevanje območja Dalmatinove ulice, razvoj osnovnega zdravstvenega varstva in bolnišničnega zdravljenja, adaptacija vrtca v Dolenji vasi, povečanje zmogljivosti VVO (Leskovec, Zdole), prva faza sanacije posledic potresa v Kostanjevici in izgradnja kuhinje v Pionirskem rekreacijskem centru v Nerezinah. PRIPRAVA ZA UVAJANJE NOVIH PROGRAMOV GOSPODARSKE DEJAVNOSTI Osnutek resolucije navaja nasled- nje: in pripravljen za pridobivanje investitorjev. V letu 1985 bo opredeljen nosilec za briketiranje odpadkov lubja iz TCP »Djuro Salaj«, premogovne jalovine in mulja iz senovskega rudnika ter ostalih ustreznih odpadkov. OSNUTEK PREDVIDEVA ŠE... Nanizali bomo tako, kot si v dokumentu sledijo, še nekatere konkretne načrte za prihodnje leto: — Potrebno bo dokončati izgradnjo prašičje farme in v letu 1985 zagotoviti pogoje za aktiviranje teh kapacitet in doseganje načrtovanih učinkov. — Predvidena je razširitev sedanje obrtne cone Krško — Leskovec. — Davčnih olajšav naj bi bile kot deficitarne deležne dejavnosti: varčevanje z energijo, tesnenje oken in vrat, kovinsko strojno vzdrževanje, zemeljska dela (ročni izkop) in kera-mičarstvo. — Družbeni gostinski sektor bo pričel urejati obrat Pri treh lučkah na Sremiču. — Proučene bodo možnosti za izgradnjo bencinske črpalke v okviru DO Transport z republiškimi in ob- Št. 9 — 21. december 1984 »NAS GLAS« STRAN 7 činskimi rezervami naftnih derivatov. — V prvem trimesečju 1985 bo opredeljena možnost črpanja gramoza za vse porabnike na levem Save kot pogoj za realizacijo skupnih proizvodnih kapacitet in sodelovanje pri večjih gradbenih delih. — Kot prednostna naloga bo izdelan dolgoročni program oskrbe s pitno vodo. — V načrtu je sanacija cestišč Ceste 4. julija v Krškem ter ceste Brestanica in Senovo. Skupščina občine Krško je na skupnem zasedanju Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 13. novembra 1984 obravnavala Informacijo o Nuklearni elektrarni Krško z mnenji in stališči Izvršnega sveta SO Krško ter je na podlagi razprave o informaciji in v skladu s 148. členom Statuta občine Krško sprejela naslednje UGOTOVITVE, STALIŠČA IN SKLEPE: Skupščina občine Krško že od začetka načrtovanja gradnje naše prve nuklearne elektrarne nenehno spremlja problematiko tega izredno pomembnega elektroenergetskega objekta ter z njo redno obvešča svoje delegate, saj so le-ti morali doslej sprejeti in potrditi tudi nekatere pomembnejše akte in odločitve, ki so bili v njihovi pristojnosti. O poteku gradnje, zagonu in obratovanju NE je delegatom skupščine doslej redno poročal Izvršni svet, ki je pripravljal poročila, v sodelovanju tako s samo NE, kot nekaterimi republiškimi institucijami in njihovimi strokovnjaki. Na ta način je bila naložena mu naloga dobro opravljena in so bili delegati v zadostni meri obveščeni o vsem, kar je bilo potrebno za njihovo odločanje in o tistem, o čemer so želeli biti obveščeni. Zadnjo razpravo o informaciji o delovanju NE Krško so imeli na skupnem zasedanju delegatov vseh treh zborov SO dne 13. novembra 1984. Ponovna obravnava te tematike je bila .potrebna tudi zato, ker je NE že začela redno obratovati in se 26. II. letos tudi že konstituirala v delovno organizacijo, ob tem pa je bilo potrebno preveriti, kako so se doslej izvajala stališča in sklepi, ki jih je sprejela Skupščina občine Krško. Po obravnavi za to problematiko pripravljenega gradiva, mnenj in stališč IS SO Krško ter po razpravi na seji so delegati vseh treh zborov SO Krško sprejeli naslednje ugotovitve, stališča in sklepe: — Potrebno bo nadaljevati dela na izdelavi urbanističnih načrtov Kostanjevica in Brestanica-Senovo ter zazidalnih načrtov industrijske cone Žadovinek, za odpiranje gramoznice na levem bregu Save, Kare Dalmatinova ulica in okolica. Pod Goro, Pol-šca, Dorc-Brestanica, Senovo in za novo pokopališče Krško. — SIS za varstvo pred požarom bo skušal opremiti industrijsko cono Senovo s težjim vozilom, ker sedanja opremljenost zaostaja za požarnim potencialom. 1. SO Krško daje vse priznanje de lavcem NE za uspehe, ki so jih dosegli v dosedanjem obratovanju, saj Sodi elektrarna po izkoristku v sam svetovni vrh. 2. NE Krško je zogvoren primer uspešnosti modela skupnih vlaganj dveh republik, kar je pri tako velikem objektu nujno. Menimo pa, da pri tem skupnem vlaganju niso bila vedno upoštevana določila Zakona o združenem delu in nekaterih drugih sistemskih zakonov. V tem okviru ni dovolj upoštevana vloga občine in republike. Tako še danes predstavlja precejšnjo težavo vključevanje NE v sistem družbenega planiranja obeh skupnosti, kakor tudi pri ustvarjanju bilančne slike občine. Menimo, da je nesprejemljivo, da je za izbor vodilnih kadrov v NE odločilno pravilo paritete, saj ima lahko to negativne posledice pri njihovi kvalitativni izbiri. 3. Še vedno ni uresničena zahteva Komisije za jedrsko energijo pri IS Skupščine SRS, ki je NE zadolžila, da mora do 10. IV. ,1984 pripraviti rokovnik in program akcij, ki jih je tre-" ba izvršiti za tehnični pregled objekta in potem za pridobitev uporabnega dovoljenja. Ob zagotovilih NE, da so zanj zagotovljeni vsi pogoji, je to treba takoj preveriti in za uporabno dovoljenje tudi takoj zaprositi. 4. Med najtežje probleme sodi še naprej skladiščenje radioaktivnih odpadkov. SO Krško je dala soglasje o njihovem začasnem skladiščenju v okviru same NE z zahtevo, da se čimprej uredi osrednje jugoslovansko skladišče takih odpadkov. Rok, ki je bil za to postavljen, prav gotovo ne bo uresničen, Eato bi temu problemu morala posvetiti več pozornosti in čimprej ukrepati tudi Skupščina SRS. NE se zavzema za program »redukcije volumna« teh odpadkov, kar zahteva postavitev posebnega novega objekta. Delegati SO Krško zahtevajo, da se zanj ne izda soglasje vse dotlej, dokler ne bo dokončno rešeno vprašanje centralnega skladišča. 5. Meritve vpliva Nd na okolje izvajajo strokovne institucije po programu vestno in odgovorno. Kljub temu SO Krško meni, da je seznanjanje z rezultati meritev le v okviru letnega poročila NE premalo. NE naj prične izvajati enotni program spremljanja in proučevanja njenih vplivov, kot ga predlaga Komisija za jedrsko energijo /pri IS Skupščine SRS (varstvo zraka in voda, varstvo pred radiološkimi vplivi, seizmološka merjenja in drugi vidiki varstva okolja). Ta program naj vključuje tudi sprotno obveščanje IS SO Krško in njenih upravnih organov. 6. Pospešiti je treba aktivnosti za sklenitev pogodbe med SKIS in NE, s katero naj razrešijo problematiko potreb po pitni vodi, z limitom največ 8 1 na ' sekundo. 7. Oskrba NE s tehnološko vodo naj se rešuje z gradnjo /vodnjaka na levem bregu reke Save ali z uporabo vode rečne vode. Dokler to ne bo urejeno, dopuščamo prehodne rešitve, k; ne smejo prizadeti normalne oskrbe prebivalstva s pitno /vodo in njenih zalog (uporaba morebitnih viškov iz vodovodnega omrežja, kanali ob vodnjaku pri jezu). Dokončno bo treba rešitev problema najti do konca leta 1984. 8. Skupščina občine Krško sprejema tisti del poročila o delovanju NE, ki govori o potresih, za strokovno neoporečen. Hkrati se zavzema za upoštevanje vseh pripomb in predlogov, ki jih je s tem v zvezi Izvršnemu svetu SO posredoval Seizmološki zavod SRS in med katere vključuje tudi predlog o postavitvi manjše seizmološke postaje in vključevanje tega Zavoda v opazovalni sistem same NE. 9. Nekdanje delavsko naselje NE še ni predano končnemu uporabniku, ki ta čas še ni znan in je za ta problem zadolžen IS. 10. Po vaji »NNNP Posavje 82« smo skupno preverjali realnost in učinkovitost načrtov CZ v primeru, če bi prišlo do jedrske nesreče v NE. Ugotovili smo tudi nekaj pomanjkljivosti in smo nekatere načrte po vaji zato že dopolnjevali. Poskrbeti moramo, da bodo načrti ZD Krško, Veterinarske postaje Brestanica in posameznih KS dodelani v takšni meri, da bodo zagotavljali učinkovito izvajanje njihovih nalog v primeru jedrske nesreče. Kot pomanjkljivost ugotavljamo še vprašanje zagotavljanja denarnih sredstev za izvajanje posameznih ukrepov ter za opremljenost PREDLOG UGOTOVITEV STALIŠČ IN SKLEPOV SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO OB OBRAVNAVI »INFORMACIJE O NUKLEARNI ELEKTRARNI KRŠKO« STRAN 8 »NAS GLAS« Št. 9 — 21. december 1984 Ob 45-letnici TCP »Djuro Salaj« so na svečanem praznovanju v Delavskem kulturnem domu »Edvarda Kardelja« Krško podelili enajst plaket DO. Dobitniki teh odličij so bili: ZDENKO PIČEL J, ZORAN DULAR, MAKS MIRT, IVAN PLANKAR, FRANC BERNARDlC, FRANC DERNAČ, zdaj žal že pokojni JOŽE URŠTC, IVAN LAPUH, DRAGICA NOVAK. DRAGO GOŠEK in BOŽO IGLIC. Plaketo DO so prejeli za svoj pomemben prispevek k dosedanjemu razvoju in uspehom, ki jih je dosegla TCP »Djuro Salaj«. Nuklearno elektrarno Krško je obiskal tudi predsednik Zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije MARTIN MLINAR ALLI SHUKRIJA se je ob obisku v Krškem 9. novembra letos sestal s političnim aktivom TCP »Djuro Salaj« Krško. KRŠKO, 9. 11. 1984: VISOK PARTIJSKI OBISK V tozdu Papir se je ALLI SHUKRIJA zadržal v pogovoru v direktorjem ZORANOM DULARJEM in BRANKOM DOBRSKOM, ki sta najvišjemu partijskemu gostu predstavila papirni stroj III in uspešno računalniško vodenje proizvodnje (foto Črt Čargo) Ob uradnem obisku v občini Krško 9. novembra letos je skupščina občine Krško v znak izjemne pozornosti podelila predsedniku Predsedstva CK ZKJ ALLIJU SHUKRIJI kipec »Venera iz Nevi-odunuma«; izročil mu ga je predsednik SO BRANKO PIRC Št. 9 — 21. december 1984 »NAŠ GLAS« STRAN 9 nerazporejenega prebivalstva. Zato mora Občinski štab CZ skupaj s skupščinskimi upravnimi organi, IS, drugimi občinami v regiji v koordinaciji z Pokrajinskim odborom ter z IS SO Novo mesto še naprej pospešeno dograjevati načrte, probleme njihove materializacije pa razreševati v okviru občin, Pokrajinskega odbora za Posavje, NE in republiških organov in pri tem še posebej upoštevati možnosti sočasnosti jedrske nesreče z drugimi (potres, poplava, klor). Realnost in učinkovitost teh načrtov je treba nenehno preverjati, hkrati pa tudi usposobljenost vseh tistih, ki se vključujejo v zaščito in reševanje v primeru jedrske nezgode. 11. Za nemoteno obratovanje NE je potrebna hladilna voda iz reke Save, ki mora biti čimbolj čista. Tovarna celuloze in papirja »Djuro Salaj« je tudi zato zgradila obsežne čistilne naprave. 'Ker so le-te, in bodo tudi v prihodnje, potrebne obča.snih ustavi- tev zaradi pregleda in morebitnih remontnih del, postavlja kolektiv vprašanje, kdo je pristojen, da to dovoli oziroma prepove. Ob takih delih si tovarna nikakor ne more privoščiti izključitve manjšega ali večjega dela proizvodnih naprav. Skupščina občine Krško meni, da je treba problem čiste savske vode reševati v širšem okviru, saj je »Djuro Salaj« v njenem toku do NE le eden izmed onesnaževalcev. Zato ponovno opozarja na pred leti podpisan medrepubliški Družbeni dogovor o skupnih akcijah občin in mest za preprečevanje onesnaževanja voda v porečju reke Save, in sprašuje, ali so bile v njegovem okviru že izvedene kakšne akcije. Kaj je bilo v okviru tega dogovora doslej storjeno, naj preveri Skupščina SR Slovenije in aktiv-tivnosti ustrezno pospeši. Na nujnost razreševanja te problematike naj opozori delegat občine Krško na seji zbora občin Skupščine SR Slovenije v obliki delegatske pobude. NUKLEARKIN JUBILEJ Deset let je minilo, kar je predsednik Tito vgradil temeljni kamen jedrske elektrarne Krško. l. december 1974 krški nuklearci štejejo za rojstni dan tega našega prvenca, ki uporablja jedrsko energijo v miro-hjubne — energetske namene. Ta dan so si tudi izbrali za praznik svoje delovne organizacije. Praznik, deseti jubilej, proizvodni dosežek 10 milijard kWh električne energije in seveda dan Republike so delavci NEK praznovali s svečanim zborom delavcev 28. novembra v delavnici NEK. Vabilo nanj je bilo objavljeno tudi v tiskani posebni izdaji internega glasila, ki med drugim objavlja kronologijo dogajanj v času izgradnje in dela tega našega pomembnega energetskega objekta ter zanimive pogovore in pripovedi o dogajanjih, ki polagoma postajajo zgodovina. Zanimiva sta tudi informacija »Domača udeležba pri graditvi« in »NE Krško — kako dolgo«. Naj povemo še to, da je 33 delavcev prejelo zlate značke za deset let dela v NEK. »Danas« o NEK Zagrebški tednik DANAS je 18. 12. zapisal o razpravi okrog krške nuklearke na novembrski seji zborov krške občinske skupščine med drugim: Trenutno je največji problem trajno uskladiščenje radioaktivnih odpadkov. Začasno skladišče obstaja, s trajnim pa so težave, ker ga nihče ne želi na svojem območju. Toda čas reševanja problemov okrog deponije za nizko in srednje radioaktivne odpadke se izteka in to začenja skrbeti ljudi v okolici. Na nedavni skupni seji vseh zborov občinske skupščine v Krškem je delegat Jože Ra-čič rekel: »Presenečeni, pravzaprav prevarani smo in ogorčeni zaradi nevarnosti, do katere lahko pride ob kateremkoli času. Vsi, ki živimo do 10 km od NE, se zavedamo, kaj to pomeni. Ne zanima nas nuklearka, temveč naš danes in jutri. Pod nobenim pogojem se ne bomo strinjali, da bi se pri NE zgradil objekt za zmanjšanje prostornine, dokler se ne zgradi osrednje skladišče.« V Krškem želijo biti redno obveščeni o rezultatih merjenj nuklearkinih vplivov na okolico. Predsednik SO Krško Branko Pire smatra, da bi bilo treba dati na dnevni red vso problematiko NE Krško: »Lahko bi rekli, da nova vloga nuklearke pomeni tudi izigravanje že sprejetih zaključkov občinske skupščine. Sklenili smo tudi, da je zaradi varnosti potrebno, da so strokovnjaki stalno pri roki. še vedno se jih 30 vozi v Samobor, kjer stanujejo, telefona pa nimajo, ker v tamkajšnji centrali baje nimajo prostih zmogljivosti.« NOS GLAS ebaioMh> SKUPKI PPJOATSKI fftfOttMACIJt Predsednik Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije ALLI SHUKRIJA si je v družbi s predsednikom Predsedstva CK ZK Slovenije ANDREJEM MARINCEM ogledal Nuklearno elektrarno Krško, ko je bil doslej najvišji partijski gost v »Djuru Salaju«, in to V čast 45-letnice obstoja. Povratna informacija z novembrske seje zborov občinske skupščine Na novembrski seji zborov krške občinske skupščine je bila osrednja točka INFORMACIJA O NUKLEARNI ELEKTRARNI KRŠKO. Delegati so tO temo obravnavali na skupnem zasedanju vseh treh zborov. V razpravi so sodelovali Jože Ra-čič iz KS Krško, Kristina Mahne iz Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško, predsednica OK SZDL STRAN 10 »NAŠ GLAS« Št. 9 — 21. december 1984 Margareta Marjetic, podpredsednik SO Krško Pavel Krošelj, predsednik Izvršnega sveta SO Krško Vinko Bah, republiški svetovalec za jedrsko energijo dr. Milan Čopič in direktor Nuklearne elektrarne Krško Janez Dular. Televizijska ekipa RTV Ljubljana je razpravo snemala in pomembnejše izseke predvajala za celotno jugoslovansko TV omrežje. Delegati vseh treh zborov so »Informacijo o Nuklearni elektrarni Krško« sprejeli ter imenovali in pooblastili komisijo za pripravo stališč in sklepov o obravnavani problematiki. V komisijo so bili imenovani delegat Zbora združenega dela Stane Baje, delegat Zbora krajevnih skupnosti Cveto Bevk in delegat Družbenopolitičnega zbora Franc Dular. Na ločenih zasedanjih so nato zbo- — potrdili Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 — 1985 v letu 1985, seveda z ustreznimi pripombami Izvršnega sveta in delegatov; — sprejeli Poročilo o stanju in problematiki na področju obrambnih priprav s predlogom smernic za nadaljnji razvoj sistema splošna ljudske obrambe; — sprejeli Poročilo o uresničevanju socialne politike v občini Krško; — imenovali Marjetico Žibert za namestnico javnega tožilca Temeljnega javnega tožilca Novo mesto; — imenovali Staneta Šmida in Antona Colariča za člana oz. namestnika člana v Odbor udeleženk družbenega dogovora o racionalizaciji stanovanjske graditve v SR Sloveniji. Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti sta na ločenih sejah: — sprejela Predlog dogovora o spremembi dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda. Zbor združenega dela in Družbenopolitični zbor pa sta na ločenih sejah: — sprejela Predlog odloka o družbeni skrbi za udeležence narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn ter za njihove družinske člane. Delegatsko vprašanje Delegacija KS Leskovec je postavila na novembrski seji Zbora krajevnih skupnosti naslednje vprašanje: V neposredni bližini zajetja pitne vode (oddaljenost cca 300 — 400 m) ima posestvo Žadovinek gnojno jamo v zapuščeni gramoznici, zato obstaja nevarnost, da bo gnojnica pronicala v zajetje pitne vode. Zakaj ni Medobčinski inšpektorat nič pokrenil, da bi se navedene nepravilnosti odpravile? DOKUMENT Z VARIANTAMA PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBI ODLOKA O PRORAČUNU OBČINE KRŠKO ZA LETO 1984 Predlagatelj dokumenta je Izvršni svet, pripravljalec gradiva pa Strokovna služba za splošno porabo občine Krško. 2. člen veljavnega odloka naj bi se predvidoma spremenil, pri čemer predlagatelj predlaga v delegatom poslanem gradivu dvoje variant: »Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1984 znašajo 219.707.000,00 dinarjev (I. varianta) oz. 211.289.000,00 dinarjev (II. varianta) in se razporedijo: — za splošne družbene potrebe, navedne v posebnem delu proračuna, v višini 219.707.000,00 dinarjev (I. varianta) oz. 211.289.000,00 dinarjev (II. varianta).« Iz obrazložitve dokumenta navajamo : »Predlagani rebalans se v drugi varianti znižuje na račun osebnih dohodkov, tako organov in organizacij na ravni občine kot tudi medobčinskih organov, glede na to, da pri drugih stroških ni možno pridobiti manjkajoče razlike.« Izvršni svet skupščine občine je na seji 6. decembra 1984 predlog rebalansa proračuna občine Krško za leto 1984 obravnaval v dveh variantah in sklenil predlagati občinski skupščini predlog rebalansa prav tako v dveh variantah, s tem da se do seje skupščine oblikovanje sred štev za potrebe proračuna občine Krško z republiškimi organi uskladi, na seji pa poda poročilo s končnim predlogom.« Vse podrobnosti v zvezi z dokumentom pa si morate delegati seveda ogledati v obsežni bilanci, ki je sestavni del odloka, ter v ostalem delu obrazložitve. Delegatsko vprašanje Delegacija KS Krško je na novembrski seji Zbora krajevnih skupnosti postavila vpraša nje, zakaj »Preskrba« ne da popraviti nosilcev pri nadkritju vhoda v poslovalnici »Nakupo valni center« Krško. Okvara je nastala že pred nekaj meseci in ogroža potrošnike. Opomba uredništva: Okvara je že odpravljena. UREDNIKOVA BESEDA DELEGATOM Za decembrsko sejo zborov smo v INDOK centru oz. uredništvu »Našega glasa« pripravili povzetke vseh delegatskih gradiv, razen za naslednje točke dnevnega reda: — Predlog dogovora o uresničitvi nalog splošne ljudske obrambe, ki so skupnega pomena za obrambno pripravljenost SR Slovenije v obdobju 1985 — 1990 (do zaključka redakcije ga nismo prejeli), — Program dela zborov Skupščine občine Krško za leto 1985 (program bomo objavili — po sprejetju na seji zborov — v povratni informaciji z decembrske seje v naslednji številki »Našega glasa«), — Predlog odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane (povzetek je bil objavljen v oktobrski številki, poleg tega pa bo šlo na tej seji zborov le za usklajevanje med Zborom krajevnih skupnosti in ostalima zboroma). OD FUNKCIONARJEV... PREDLOG DRUŽBENEGA DOGOVORA O SKUPNIH OSNOVAH IN MERILIH ZA OBLIKOVANJE IN DELITEV SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE FUNKCIONARJEV V SR SLOVENIJI S tem družbenim dogovorom udeleženci določajo skupne osnove in merila za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke fnukcionar-jev v organih družbenopolitičnih skupnosti, v družbenopolitičnih in družbenih organizacijah .in v samoupravnih interesnih skupnostih v SR Sloveniji, upoštevajoč načelo delitve po delu (družbeni pomen del in nalog, zahtevnost in obseg ter neposredna družbena odgovornost). OD funkcionarjev na ravni občine, odgovornih pretežno za oblikovanje politike, je lahko ovrednoten s 400 do 800 točkami, odgovornih za uresničevanje politike pa s 250 do 750 točkami (republiški maksimum: 1000 točk). Vrednost točke se določi tako, da akontacija OD funkcionarja z najvišjim številom točk ne sme presegati 5-kratnega zneska povprečnega OD v slovenskem gospodarstvu. OD funkcionarja v ožji ne sme presegati istovrstnega OD v širši družbenopolitični skupnosti. Družbeni dogovor opredeluje še OD funkcionarjev iz minulega dela, nadomestila OD, oblikovanje in delitev sredstev za skupno porabo funk- Št. 9 — 21. december 1984 »NAŠ GLAS« STRAN 11 cionarjev ter povračilo materialnih stroškov. Neprofesionalni funkcionarji lahko prejemajo za opravljanje funkcije največ do 25 % OD, določenega za profesionalca. Neprofesionalnemu funkcionarju, ki tovrstnega OD ne prejema, se lahko prizna letna nagrada, ki ne sme presegati dvakratne višine povprečnega OD delavca v slovenskem gospodarstvu. Funkcionar, ki mu je prenehala funkcija, ima — če zakon drugače ne določa — pravice iz dela in do OD za čas največ do 6 mesecev, izjemo- ma pa do 1 leta, o čemer odloči organ udeleženca, pristojen za določanje OD funkcionarjev. Predlog novega družbenega dogovora upošteva pozitivne izkušnje pri izvajanju dosedanjega in pomeni dograjevanje sistema in prakse na tem področju. V obrazložitvi dokumenta je tudi navedeno: »Na sejah zborov bo podan predlog delegata, ki bo pooblaščen za spremljanje uresničevanje družbenega dogovora.« Delegatsko vprašanje Delegat KS Kostanjevica je na novembrski seji Zbora krajevnih skupnosti postavil vprašanje: Zakaj in do kdaj bodo imeli vinogradniki v krški občini pravico porabiti le 250 litrov vina po odraslem članu družine — nad 16 let starosti, medtem ko imajo v sosednji občini Novo imesto dovoljeno količino 400 litrov. Delegacija meni, da je 250 litrov premalo, zato predlaga, da se ta količina poveča na 400 litrov. ZAČASNO FINANCIRANJE ... PREDLOG ODLOKA O ZAČASNEM FINANCIRANJU SPLOŠNIH POTREB V OBČINI KRŠKO V I. TRIMESEČJU 1985 Predlagatelj dokumenta je Izvršni svet, pripravila pa ga je Strokovna služba za splošno porabo občine Krško. Iz obrazložitve povzemamo: »Če skupščina družbenopolitične skupnosti ne sprejme proračuna pred pričetkom leta, se financiranje začasno nadaljuje na podlagi proračuna za prejšnje leto, vendar najdlje še tri mesece. Upoštevajoč dejstvo, da so dokumenti, ki so osnova za oblikovanje ravni splošne porabe za leto 1985 še v razpravi, predvsem še ni osnutka družbenega dogovora o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji v letu 1985, do sedaj ni bilo možno pripraviti osnutka Odloka o proračunu občine Krško za leto 1985 kot gradivo za plodno razpravo v delegatski bazi.« Ker se mora financiranje organov in organizacij družbenopolitične skupnosti ter drugih družbenih potreb nemoteno vršiti, naj bi delegati Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti sprejeli odlok o začasnem financiranju v I. trimesečju 1985 po proračunu leta 1984, pri čemer se smejo porabiti sredstva, ki predstavljajo največ 25 °/o vseh prihodkov proračuna 1984. PRISILNI PREDPIS ODLOK O PLAČEVANJU OBVEZNEGA PRISPEVKA ZA PROGRAMIRANO VODNOGOSPODARSKO DEJAVNOST Predlog odloka je pripravila Območna vodna skupnost Dolenjske, sprejele pa naj bi ga občine, na katerih območju opravlja ta skupnost svojo dejavnost. Izvršni svet SO Krško je o odloku razpravljal na seji 6. decembra letos in sprejel sklep, da ga predloži v sprejem Zboru združenega dela in Zboru krajevnih skupnosti po enofaznem postopku, ker gre za splošno znano obremenitev na osnovi zakona o vodah. Zavezanci za plačevanje obveznega prispevka za programirano vodnogospodarsko dejavnost so tisti uporabniki, ki se na območju občin Območne vodne skupnosti Dolenjske niso samoupravno sporazumeli o višini povračil za storitve in jih tudi niso plačali, zato bodo letošnji vodni prispevek plačali po tem odloku. V krški občini ni podpisala samoupravni sporazum Nuklearna elektrarna Krško, zaradi izpada njenih 45 milijonov din pa Območna vodna skupnost Dolenjske ne bi mogla izpeljati sprejetih programov. ZA REALNEJŠE ZNESKE PREDLOG ODLOKA O POVRAČILU NADOMESTILA OSEBNEGA DOHODKA, POTNIH IN DRUGIH STROŠKOV VOLJENIM IN IMENOVANIM FUNKCIONARJEM, DELEGATOM OBČINSKE SKUPŠČINE, ČLANOM POSAMEZNIH KOMISIJ IN DRUGIH SKUPŠČINSKIH TELES Ker je bil do sedaj veljavni odlok sprejet že leta 1971, so zneski za posamezna povračila že dalj časa neprimerni. Da ne bi bilo odloka zaradi pogostih sprememb potnih stroškov, dnevnic in drugih nadomestil vsako leto spreminjati, so zneski za posamezna povračila v predlogu novega odloka izpuščeni. Predsedstvo SO pa je pooblaščeno, da s sklepom določi posamezne zneske za prihodnje leto, vsako leto do 30. decembra. V zvezi z OD funkcionarjev vse zadeve izvršuje v skladu z ustreznim družbenim dogovorom Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve SO Krško, razen če niso dane v pristojnost posebni medobčinski komisiji, ki jo ustanovijo podpisnice družbenega dogovora. Delegati imajo za čas udeležbe na sejah občinske skupščine ali skupščinskih teles pravico do nadomestila osebnega dohodka. Za kmetovalce, obrtnike in svobodne poklice velja nadomestilo v višini povprečnega bruto OD ustrezno kvalifikaciranega delavca za enak čas. Potni stroški se delegatom poravnavajo v višini cene vozovnice javnega prevoznega sredstva, razen če je uporaba avtomobila primernejša, o čemer odloča odredbodajalec proračuna. Dnevnice pripadajo delegatom za delo izven sedeža SO. Nagrade dobe tisti, ki so zadolženi za sodelovanje pri sklepanju zakonskih zvez in za razglašanje na krajevno običajen način. Za določeno strokovno nalogo zadolžene komisije imajo pravico do nadomestila za to delo. Delegatsko vprašanje Delegacija KS Krško je na novembrski seji Zbora krajevnih skupnosti postavila vprašanje, ali bodo upravni organi dovolili Kovinarski Krško postaviti barako ob cesti. Delegacija meni, da ni primerna lokacija ob cesti, temveč naj barako postavijo na dvorišču svoje delovne organizacije. ZA ZAŠČITO DOBRIH ZEMLJIŠČ OSNUTEK ODLOKA O ODŠKODNINI ZARADI SPREMEMBE NAMEMBNOSTI KMETIJSKEGA ZEMLJIŠČA ALI GOZDA V OBČINI KRŠKO Osnutek dokumenta je pripravila strokovna služba Komiteja za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva. Izvršni svet SO Krško pa ga — potem ko je o njem razpravljal na seji 6. decembra letos — predlaga v razpravo in sprejem Zboru združenega dela in Zboru krajevnih skupnosti SO Krško. STRAN 12 »NAS GLAS« Št. 9 — 21. december 1984 OSNUTEK ODLOKA O RAZGLASITVI GOMILNEGA GROBIŠČA SA-JEVCE PRI KOSTANJEVICI ZA KULTURNI SPOMENIK GOMILE BODO KULTURNI SPOMENIK Vlado Podgoršek je v dnevniku Delo 12. decembra zapisal: Po novem zakonu o naravni in kulturni dediščini morajo občinske skupščine za vsak svoj kulturni spomenik sprejeti posebni odlok. V Krškem bodo zato razglasili za kulturni spomenik tudi gomilno grobišče v Sajevcah pri Kostanjevici, saj gre za značilno in visoko ovrednoteno arheološko najdišče. Med reko Krko in cesto Brežice — Kostanjevica je na površini 6 hektarjev namreč dokumentiranih 22 železnodobnih gomil in ena rimska grobnica, vendar so štiri že povsem izgubljene, druge pa spričo oranja precej sploščene. Že dosedanji arheološki raziskovalni posegi so potrdili, da so v do dva metra visokih gomilah tudi pomembni zgodovinski predmeti, zato je treba celotno območje zavarovati, zaščititi, razglasiti za kulturni spomenik ter preprečiti kakršnekoli laične ali roparske posege. Za nadzor nad izvajanjem odloka bodo zato skrbele medobčinske inšpekcije. (Pripomba ur. NGt Strokovni nadzor nad posegi na tem območju bo opravljal Ljubljanski regionalni zavod za varstvo narave in kulturne dediščine, ki je odlok tudi pripravil.) Tisti, ki spremeni namembnost zemljišča, mora plačati odškodnino, ki se zbira pri Kmetijski zemljiški skupnosti Krško, ki del teh sredstev (50% minimalne odškodnine) odvaja Zvezi vodnih skupnosti Slovenije, ostala sredstva pa so dohodek KZS, namenjen za izvajanje programa agrarnih operacij. V osnutku odloka je predvideno bistveno povečanje odškodnine predvsem za najboljša kmetijska zemljišča. Medtem ko je n. pr. odškodnina za najslabša zemljišča, predvidena po novem odloku, 4o din, je za najboljša desetkrat večja (400 din!). Minimalno odškodnino oz. odškodnino za najslabša zemljišča določa vsakokratni odlok IS SR Slovenije. Odškodnina za boljša zemljišča je v občinskem odloku določena po sistemu: minimalna odškodnina 4- pri-bitck, izražen v odstotkih (+ 50 %, + 200%, + 700%, + 800%, + 800%). Naj navedemo še dinarsko vrednost odškodnin za spremembo namembnosti zemljišča po dosedanjem in predvidenem novem odloku: 20-40, 30-60, 40,120, 60-320, 80-360, 100-400. NI NOVA OBREMENITEV PREDLOG ODLOKA O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA OBČINSKE BLAGOVNE REZERVE V LETU 1985 Dokument je pripravil Komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva. Občinske blagovne rezerve so namenjene za zagotovitev osnovne preskrbe občanov v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje pri osnovni preskrbi občanov. Ze letos je veljala za zagotovitev sredstev za občinske blagovne rezerve prispevna stopnja 0,15 % iz osebnega dohodka delavcev, tako naj bi bilo tudi v letu 1985. Odlok naj bi pričel veljati s 1. januarjem 1985, zato Izvršni svet SO Krško predlaga enofazni postopek pri sprejemanju akta V Zboru združenega dela in Zboru krajevnih skupnosti. SKRB ZA Cisto okolje OSNUTEK ODLOKA O PLAČEVANJU DELA STROŠKOV DELOVANJA VE-TERINARSKO-HIGIENSKE SLUŽBE V OBČINI KRŠKO Dokument je pripravil Komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva, IS pa ga po obravnavi na svoji seji predlaga v sprejem Zboru združenega dela in Zboru krajevnih skupnosti. Z odlokom bosta določena višina sredstev za delno pokrivanje stroškov, ki nastanejo pri neškodljivem odstranjevanju trupel in ostankov živalskega izvora, ter način zbiranja teh sredstev. OZD in druge organizacije ter posamezniki, ki se ukvarjajo z varstvom in gojitvijo živali, naj bi plačevali: za goveda in konje 50 din, za teleta in žrebeta 25 din, za prašiče nad 50 kg 10 din, za pujske do 50 kg 5 din, za odstreljeno in prodano parkljasto divjad 30 din, za pse 100 din. IS bo tarife vsako leto ustrezno uskladil. Posestniki živali naj bi poravnali obveznosti pri izdaji zdravstvenega spričevala za živali, pri prvem vsakoletnem cepljenju psov proti steklini oz. ob registraciji psov, lovske družine pa pri prodaji divjadi. Zbrana sredstva bodo namenjena na sofinanciranje delovanja veterinar-sko-higienske službe v občini Krško. PREDVIDENE KADROVSKE SPREMEMBE Pod točko »Volitve in imenovanja« bodo delegati vseh treh zborov krške občinske skupščine obravnavali naslednje : NADOMESTNE VOLITVE DELEGATA ZA ZVEZNI ZBOR SKUPŠČINE SFRJ IZ SR SLOVENIJE Kandidat za navedenega delegata je načelnik Republiškega štaba teritorialne obrambe SR Slovenije MI-LOVAN ZORC. PREDLOG SKLEPA O RAZREŠITVI IN IMENOVANJU SEKRETARJA SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO Potem ko se je sekretar SO Krško SLAVKO KUNEJ invalidsko upokojil, je po dogovoru funkcijo opravljal še naprej neprofesionalno, dokler ni bila najdena možnost ustrezne kadrovske rešitve. Kandidat za novega sekretarja SO Krško je ŽIVKO ŠEBEK, rojen 1943, diplomirani geograf, zaposlen pri Radiu Ljubljana kot dopisnik iz Posav-ja. PREDLOG SKLEPA O RAZREŠITVI IN IMENOVANJU SEKRETARJA OBČINSKEGA SEKRETARIATA ZA LJUDSKO OBRAMBO ANTON JEVNIK, sekretar Občinskega sekretariata za ljudsko obrambo v Krškem, je 1982 sprejel to funkcijo ob zagotovilu, da je to začasna rešitev. Kandidat za novega sekretarja je BRANKO JANC, rojen 1956, inženir organizacije dela, zaposlen v upravnih organih SO Krško od 1981 kot vodja referata za obrambne priprave in vzgojo. PREDLOG SKLEPA O RAZREŠITVI IN IZVOLITVI ČLANOV IS SO KRŠKO Na decembrski seji bodo delegati predvidoma sklepali o razrešitvi JANEZA KULČARJA in ANTONA JEV-NIKA kot članov Izvršnega sveta SO Krško ter o imenovanju ALMIRE BO-ŽOVIČ in BRANKA JANCA za člana tega organa. Št. 9 — 21. december 1984 »NAŠ GLAS« STRAN 13 PREDLOG SKLEPA O IZVOLITVI SODNIKA TEMELJNEGA SODIŠČA NOVO MESTO Za sodnico Temeljnega sodišča Novo mesto naj bi delegati predvidoma izvolili PAVLINO CEPIN, diplomirano pravnico s pravosodnim izpitom, rojeno 1958, strokovno sodelavko brežiške enote sodišča. Delo Izvršnega sveta 68. REDNA SEJA 1. Potrditev zapisnika 66. redne seje 2. Razvojni dokumenti v letu 1984: a) Osnutek resolucije o politiki uresničevanja usmeritev družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 — 1985 v letu 1985 b) Zasnova vsebine resolucije o politiki uresničevanja družbenega in gospodarskega razvoja občine Krško v letu 1985 3. Osnutek odloka o razglasitvi go-milnega grobišča Sajevce pri Kostanjevici za kulturni spomenik 4. Osnutek odloka o plačevanju dela stroškov delovanja veterinarsko-higienske službe v občini Krško 5. Predlog odredbe o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Krško 6. Soglasje k razrešitvi tržnega inšpektorja Medobčinskega inšpektorata Krško 69. REDNA SEJA 1. Potrditev zapisnikov 67. in 68. redne seje IS 2. Poročilo Občinskega štaba CZ o odpravljanju posledic nezgode 17. 11. 1984 3. Obravnava osnutkov dokumentov za reorganizacijo strokovnih služb SIS družbenih dejavnosti 4. Informacija o poslovanju OZD v devetih mesecih 1984 5. Informacija o poteku kratkoročnega razreševanja problematike odlaganja pepela 6. Poročilo Medobčinskega inšpektorata o izvajanju sklepov Izvršnega sveta s 63. redne seje 7. Izdaja soglasja k samoupravnemu sporazumu o odmeri, pobiranju, izterjavi in prisilni izterjavi prispevkov za Kulturno skupnost Slovenije ter za SIS za obrambo pred točo 8. Predlog dogovora o organiziranju in financiranju mrliške pregledne službe MIHA MOLAN, prejšnji komandir Postaje milice Krško, je ob odhodu na novo dolžnost prejel Priznanje občine Krško 70. REDNA SEJA 1. Osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega in gospodarskega razvoja občine Krško v letu 1985 ^000*** . Jgk Občinski štab civilne zaščite je ob nesreči na Belem bregu vodo. Ko je bilo bistveno zmanjšano črpanje vode v črpali pipe ostale suhe, zato je Občinski štab CZ poskrbel za po oskrbi so občane informirali s potujočo razglasno postajo, telefona. Za pozivno telefonsko številko so občani izvedeli Naj povemo še, da je pri akciji prišla do izraza posavska vodo troje, iz sevniške pa ena cisterna; za primer potrebe učinkovito ukrepal tudi, kar se tiče oskrbe Krškega s pitno šču pri Drnovem, so v višjih predelih občinskega središča stavitev cistern in reden dovoz pitne vode vanje. O tovrstni preko lokalne radijske postaje Brežice in neposredno preko večinoma iz večkrat posredovane objave Radia Brežice, solidarnost: iz brežiške občine je pomagalo razvažati pitno so bile v rezervi še Slovinove cisterne. STRAN 14 »NAS GLAS« Št. 9 — 21. december 1984 2. Predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Krško za leto 1984 3. Izhodišče za valorizacijo programov SIS družbenih dejavnosti v letu 1984 z oceno poslovanja ter objava začasnih prispevnih stopenj v letu 198S 4. Predlog odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve 5. Osnutek odloka o plačevanju obveznega prispevka za programirano vodnogospodarsko dejavnost 6. Predlog odloka o družbeni skrbi za udeležence NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane — ponovna uskladitev 8. člena 7. Poročilo o izvajanju davčne politike v občini Krško 8. Predlog sklepa o pristopu k predelavi električnega priključka in montažne merilne naprave 9. Predlog sklepa o razglasitvi določenih družbenih akcij kot izjemnih primerih za zaposlitev brezposelnih oseb 10. Predlog stališč komisije za romska vprašanja pri IS SO 11. Poročilo komisije za pregled stanovanjske hiše Mirt Slavka na Senovem nost zajeti in usmerjati v skladu s sprejetimi programi do končnih rezultatov. Zato je razumljivo, da so na programskih sejah delegati KK ocenjevali tudi delo organov SZDL — koordinacijskih odborov in sekcij, njihovo samoiniciativnost, odzivnost na proble matiko v kraju in učinkovitost reagi ranja, dopolnjevali njihovo sestavo glede na zastopanost področij dela in terensko pokritost, pa tudi aktivnost posameznikov. Predsedstva KS so zadolžili, da aktivneje spodbujajo in usmerjajo njihovo delovanje. OB PROGRAMSKIH SEJAH ORGANIZACIJ SZDL Vsakoletne programske seje organizacij SZDL so že tradicionalna oblika preverjanja družbenega trenutka, v katerem živimo. Zato je razumljivo, da je temeljna vsebinska pozor-nnost namenjena družbenoekonomskim odnosom in vprašanjem gospodarske stabilizacije, ob tem pa oceni pripravljenosti in aktivnosti delovnih ljudi in občanov v vsakem temeljnem okolju za reševanje konkretnih lastnih in širših družbenih problemov, saj razprave o materialnih osnovah našega življenja nujno prehajajo tudi v razprave o učinkovitosti našega političnega dela, o naši organiziranosti in sposobnosti, da zajamemo širino ustvarjalnosti ljudi, da v akciji mobiliziramo vse, ki jih združuje odnos do socialistične samoupravne družbe in ki jim ni vseeno, kako se bo razvijala naprej in kako bomo skupno reševali težave in protislovja. Letnim programskim sejam pravi-vimo tudi obračunske, kajti čas je prezahteven, da bi jih smeli opraviti zgolj formalno in se ne bi vprašali, kako in v kolikšni meri izpolnjujemo usmeritve za skupno družbenopolitično akcijo, krepitev in rast SZDL kot fronte boja za odgovorno delo, spoštovanje samoupravno dogovorjenega, za take odnose med ljudmi in take pogoje dela, da bo vedno dovolj volje za družbeno akcijo, ustvarjalnost, politično delo. Na programskih sejah organizacij SZDL so tekle razprave o načrtovanju razvoja, o lastnem deležu k stabilizacijskim prizadevanjem, o delegatskih odnosih, varčevanju, preskrbi, socialni politiki, osnovnem zdravstvenem varstvu, družbeni samozaščiti, turizmu in akcijah za lepši videz kraja in varstvo okolja pa o perečih problemih komunalne ureditve, kot so zaskrbljujoče stanje vodovodov oz. oskrbe z dobro pitno vodo, vzdrževanje poti in cest, ureditev kanalizacije, problemi telefonije ... Rezultati dokazujejo, da so bili močni in uspešni v tistih sredinah, kjer so družbenopolitično delo znali povezati in angažirati za reševanje kon- kretnih nalog, kjer sta se v sodelovanju znala prepletati in dopolnjevati mobilizacijska aktivnost sveta in skupščine KS ter politično delo KK SZDL in njenih frontnih sestavin. Družbene organizacije in društva so v večini KS pomemben vzpodbu-jevalec ustvarjalnega vrenja in delovanja, ker s širokim nudenjem možnosti sproščanja ljubiteljskega udejstvovanja hkrati ustvarjajo dobro osnovo za politično delo in mobilizacijo občanov za druge akcije. Med najaktivnejšimi so prav gotovo gasilska društva, športne in kulturne skupine, društva prijateljev mladine, v manjšem številu pa tudi oblike tehnične kulture. Vzpodbudna je volja in pripravljenost ljudi,da z lastnim delom, z organiziranimi akcijami rešujejo pereče probleme v vaški skupnosti, zaselku, ulici ali celotni KS. Uspešno popravljena cesta, izkopan jarek za električno, vodovodno ali PTT omrežje, dokončano otroško igrišče.... — so najboljša vzpodbuda, velika pa je odgovornost vseh DPO in vodstev KS, da s posluhom, organizacijskimi oblikami in načini dela zmorejo to ustvarjal- Pomemben vsebinski del je bil namenjen temeljitim ocenam dela delegacij in delegatov v njih. Tokrat pripombe niso ostajale pri splošnih ugotovitvah, ker so ob oceni lastnega deleža in odgovornosti za učinkovito delo sistema analizirali delo vsake delegacije posebej in delegata v njej ter prisotnost na sejah skupščin in ob tem prisotnost volje krajanov pri sprejemanju skupščinskih odločitev. Ocenili so uspešnost povezovanja z drugimi nosilci nalog v KS — svetom KS, predsedstvom KK SZDL, posameznimi koordinacijskimi odbori in sekcijami, DPO ter družbenimi organizacijami in društvi. Iz izkušenj so oblikovali tudi predloge za uspešneje delo vnaprej. Te pripombe bomo morali upoštevati v pripravah na volitve v letu 1986 in v prvi fazi evidentiranja kandidatov za nosilce odgovornih funkcij ter pri snovanju nove sestave delegacij izkoristiti bogate izkušnje iti tako doseči kvaliteten premik v delovanju delegatskega sistema. MARGARETA MARJETIC, predsednica OK SZDL 18. decembra je bila programska seja Občinske konference SZDL Krško, ki je strnila pripombe iz krajevnih konferenc SZDL in jih zajela v aktivnost in programske usmeritve za leto 1985. Ob nesreči na Belem bregu, v bližini vodovodnega črpališča Drnovo, je bilo treba odstraniti in prepeljati velike količine z nafto prepojene zemlje na sanitarno deponijo, še prej pa je bilo treba s stroji in pripeljanim gramozom pripraviti pravo cesto, da so tovornjaki sploh imeli dostop do ogroženih plasti. Št. 9 — 21. december 1984 »NAŠ GLAS« STRAN 15 Druga osnovna zapoved defenzivne vožnje BODITE POZORNI NA VEDENJE DRUGIH UDELEŽENCEV V PROMETU! SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE KRŠKO SVETUJE, OPOZARJA IN INFORMIRA... SPV informira: PO NOVEM LETU OBVEZNA UPORABA VARNOSTNIH PASOV Natanko sedem let po sprejemu določila, da morajo imeti vsi (razen nekaterih izjem) osebni avtomobili v Jugoslaviji na prvih sedežih vgrajene varnostne pasove, bomo naredili korak naprej. S 1. januarjem 1985 bo začela veljati določba 35. člena zveznega zakona o temeljih varnosti cestnega prometa, ki pravi: »Voznik in oseba, ki se vozi v motornem vozilu, ki ima vgrajene varnostne pasove, morata biti privezana z njimi, dokler vozilo vozi v prometu na javni cesti.« In kaj v bistvu pomeni izraz »bo začela veljati določba«? Od 1. 12. 1985 bodo pač pristojni organi lahko izrekali kazni vsem kršiteljem te določbe, in sicer: »Voznik in oseba, ki se med vožnjo v motornem vozilu ne priveze z varnostnim pasom, se kaznuje za prekršek takoj na mestu z denarno kaznijo 100 din. Če je s povzročena neposredna nevarnost za druge udeležence v prometu ali prometna nezgoda, se storilec kaznuje z denarno kaznijo od 200 do 500 din.« Vesh deset pravil defenzivne vožnje, nanizanih po točkah, ni moč obravnavati brez medsebojne povezave. Promet je pač skupek okoliščin in dogajanj, ki se vsak trenutek med seboj prepletajo. Tako so med seboj plepletajo tudi naše »zapovedi«. Če pogledamo na primer enega najnevarnejših elementov vožnje — prehitevanje, zahteva ta akcija spoštovanje vseh desetih zapovedi defenzivne vožnje. In če tokrat govorimo o »pozornosti na vedenje drugih«, so mimogrede vpleteni DESET OSNOVNIH ZAPOVEDI DEFENZIVNE VOŽNJE 1. V prometu se navadite vnaprej predvidevati nevarnosti! 2. Bodite pozorni na vedenje drugih v prometu! 3. Ne zapletajte drugih udeležencev v prometu v vaše manevre! 4. V prometu očitno in razumljivo opozarjajte na svoje namere! 5. Bodite strpni do napak drugih udeležencev v prometu! 6. Nikoli ne ovirajte prometa! 7. Skrbite za to, da vas bodo drugi udeleženci v prometu v vseh okoliščinah pravočasno videli! 8. V prometu vedno skrbite za primerno varnostno razdaljo! 9. Izogibajte se cest s pregostim prometom! 10. Nikoli ne vozite na meji svojih sposobnosti in sposobnosti svojega vozila 1 tudi drugi elementi defenzivne vožnje. Seveda bi bilo idealno, če bi bili na cesti vedno sami. Praktično pa sami niste skoraj nikoli — vedno so vozila, ki jih srečujete, ki vozijo pred in za vami, prihajajo s strani itd. ter vplivajo na vaše ukrepe. »Defenzivna vožnja« priporoča, da se čimprej oddaljite od »soseske«, ki je pogosto nevarna. Zlasti pri prehitevanju je obotavljanje škodljivo. V trenutkih pred odločitvijo je potrebno pogledati, kaj počno drugi: s pogledom :i*kif ii_*S«i. j i*s • -m **» J ¦ -*-. «¦•*L " ALLI SHUKRIJA v pogovoru s političnim aktivom »Djuro Salaja« Ob dnevu JLA PRIZNANJA REPUBLIŠKEGA SEKRETARIJATA ZA LJUDSKO OBRAMBO Na občinski proslavi armad-nega pranzika na Senovem so izročili troje PRIZNANJ REPUBLIŠKEGA SEKRETARIATA ZA LJUDSKO OBRAMBO. Prejeli so jih: Ob dnevu civilne zaščite (20. juniju) POKLICNA GASILSKA ENOTA KRŠKO, Ob dnevu vstaje (22. juliju) JOŽE MAVSAR st. z Gore pri Krškem, Ob dnevu JLA (22. decembru) MARJAN KRAPEŽ iz Orehovca pri Kostanjevici. POHVALE KOMANDANTA POKRAJINSKEGA ŠTABA TERITORIALNE OBRAMBE ZA PO- SAVJE so prejeli: Andrej Zupančič iz Podbočja, Rafael urbane z Gorice pri Velikem Po-dlogu, Anton Škafar, Zdenko Mohar in Božo Kosalec iz Krškega ter Jože Puntar iz Malega Podloga. POHVALE KOMANDANTA OBČINSKEGA ŠTABA TERITORIALNE OBRAMBE OBČINE KRŠKO pa s oprejeli: Viktor An-drejaš z Viher, Iztok Pire in Cveto Cepin iz Krškega, Voj-mir Brilej in Franc Vovčko s Senovega, Rudi Smodič iz Brestanice, Silva Zupančič z Malega Kamna, Vera Rak z Male gore pri pri Krškem in Ana Zupan iz Kostanjka pri Zdolah. PRIZNANJE REZERVNIM VOJAŠKIM STAREŠINAM Ob 22. decembru, dnevu Jugoslovanske ljudske armade, je prejela priznanje šesterica zaslužnih rezervnih vojaških starešin, članov občinske organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin: REPUBLIŠKO PRIZNANJE ZRVS SLOVENIJE so prejeli: VINKO KOSTEN iz Krškega, RAFKO OROŽEN iz Brestanice, FRANC ŽUPEVC iz Krškega; PRIZNANJE OBČINSKE KONFERENCE ZRVS KRŠKO so prejeli: VILI LIBENŠEK, MIRAN STANKO, JOŽE PRESKAR, vsi iz Krškega.