v/and f-yuMice.'* NO. 164 Ameriška Domovi ima AM€MCAN IN SPIRIT JFOR6IGN IN LANGUAG6 ONLY National and International Circulation CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 28, 1961 SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R STEV. LX — VOL. LX V Braziliji je boj za oblast v polnem teku Nepričakovani odstop predsednika Quadrosa je vrgel Brazilijo v novo zmedo. RIO DE JANEIRO, Braz. — Janio Quadras, ki je komaj pred sedmimi meseci prevzel vodstvoi Brazilije v svoje roke, je zaradi spora, z nekdanjimi svojimi podporniki in delno z vojsko pretekli petek nepričakovano odstop/]. v svoji izjavi ob odstopu le obdolžil za svoj korak tudi “tuje sile”, ki mu onemogočajo, Novi grobovi Gilbert Richcrt Umrl je Gilbert Richert, ki je pred leti nastopil na ligi ni prireditvi kot Martin Krpan. Bil je dva čevlja višji od povprečne velikosti. Več 'let je sodeloval pri raznih cirkuških predstavah kot atrakcija. Dosegel je samo 49 let. Poročil ga je msgr. Hribar pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu. Pozneje je bil ves čas župljan Sv. Marjete na E. 116. Pokopal ga bo iz te cerkve Father Godina v torek s sv. mašo ob 9. uri. Frances Bouha , , .v V soboto, 26. avgusta, je u- aa b: izvedel svoje načrte za iz- . . , ^ , ,.v . ■ , . mrla na svojem domu v Bur- WjsMje gospodarskih so-, 0hi Frances Bouh niJ C,ahuh ra2m ki j0 je ■sestavil Ranierijvi ABZ. Truplo pokojne leži v Mazzili, predsednik poslanske Dingan Funeral Home v Bur-zbomice, kot določa ustava. Vo-.tonu, Ohio, od koder bo jutri jaVvo grozi, da bo izvedlo dr- pogreb na pokopališče v Char-zavni uda-r, če bo hotel prevzeti donu, Ohio. vodstvo, dežele levičarski pod- - „ , „ , predsednik. Tega bi rado pDpra. Po kratkir boleznTje preminul vi.o k odstopu, ka-r bi privedlo v Euclid Glenvi]le bolnici 67 let do -novih predsedniških volitev. tari Frank Zagar st z 1901o Mu-Scdanj-o krizo je sprožil Qua-;skoka Ave. Tukaj zapušča so-dros, ko je izročil vodilnemu ku.!progo Jennie, roj. Guzel, sina hunskemu komunistu Guevari Franka, hčer Jennie Tinker, 5 naJvišje brazilsko odlikovanje [vnukov in več drugih sorodni-p BrIlikl njegovega obiska V;kov. Tukaj je bival 48 let. Za-raz-hji v začetku preteklega'poslen je bil v Cleveland Twist ^dna. Quadros je bil izvoljen Drill Co. 39 let. Upokojen je bil a protikomunističnem progra- pred 2 leti in pol. Bil je član U 2 veilikansko večino. Ko je Društva Carniola Tent No. 1288 IBr0V,2el dblast, H' Kačel voditi TM in Društva Napredek št. 132 az. ijo na pot nevtralnosti, ABZ. Pogreb bo jutri zjutraj ob Washington vpoklicat nekaj vojaških rezerv American Motors Corp. se sporazumela z unijo DETROIT, Mieh. — American Corp., ’ četrta največja družba avtomobilske industrije, se je pogodila z Unijo avtomobUske- Zaradi rastoče berlinske krize se Združene države poklicale V aktivno vojaško ga delavstva a navi kolektivni službo 76,50G rezervistov. 80voril prijazno o Castrovi revoluciji in obnovil diplomatske ° nc-se s Sovjetsko zvezo. V do-^ači deželi je skušal z odločni-. 1 ukrepu uvesti red v upravi )n Bnancah ter .pripraviti pot ^joim -gospodarsko - -socialnim reforma-m. ^gleska vlada odsvetu-Je Potovanja v Vzod. Nemčijo viLh°NDON, Ang. — Angleška P-r4 ^-^ma navado, da ob svaki ne 1 ^. c'P0lZ°i’i svoje držav 1 ja-kje na'*- ne ‘Potujejo v dežele, ■er bi morda njihova osebna T?* P°Stala dvomljiva. „1 ,a 0 je sedaj svetovala An-Vz^em’ naj ne potujejo več v °dno Necčijo, ker ne more VI .j^iti za njihobo usodo. T- k d1 nasvet ni v Angliji rodil onega razburjenja. Je pa eeno dober znak naših dni. je Medena odeja Greenlandije bilje povprečno dkoii 5,000 CovlJev debela. ^kOUOV osmih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb. zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine o devetih, nato na Kalvarijo. Jovana Bratovich Po dolgi bolezni je preminula na svojem domu na 1440 E. 53 St. Jovana Bratovich, roj. Kal-cic, stara 69 let. Bila je vdova, soprog Joseph je umrl leta 1948. Tukaj zapušča sina Johna, hčeri Ann Marrotti in Angelo Ba-tulevich, 4 vnuke, brata Josepha Barella in več drugih sorodni- WASHINGTON, D.C. — Razvoj berlinske krize in celoten mednarodni položaj je prepričal vodstvo Združenih držav, da oborožen spopad med svobodnim in komunističnim svetom le ni izključen in da se je torej treba nanj pripraviti. Tako je obrambno tajništvo pretekli petek objavilo vpoklic 76,500 re-zervisov v armado, mornarico in v letalske sile. Obrambni tajnik McNamara je dejal, da se mora večina vpo-khcancev javiti 1. oktobra. Skupno je pozvanih v aktivno službo 211 vojaških enot, od tega pojde 46,500 mož v armado, 23,600 v letalske sile in 6,400 v vojno mornarico. Od celotnega števila vpoklicanih enot je bil 16. avgusta opozorjen na možnost vpoklica le del. Čeprav je obrambni tajnik izjavil, da vpoklic večjega števila moštva, kot je izgledalo prvotno, ni v zvezi s poslabšanjem mednarodnega položaja, je to razvidno iz prejšnjih izjav armadnega tajnika Stahra. Ta je pred časom povedal odkrito, da bo obrambno tajništvo vpoklicalo toliko rezervistov in tedaj, ko se bo za to pokazala potreba. ---------------o------ Skoro tri četrtine sveta živi brez stika z dogodki NEW YORK, N.Y.—UNESCO je končala svoja raziskavanja o informacijskih sredstvih, ki jih rabi sodobni svet (časopisje, ra-dijo, televizija). Dognala je, da je v Aziji in Afriki več kot 100 dežel, kjer celi kraji nimajo nobenega časopisja, radijskih in televizijskih aparatov. Cenijo, da je 10V< prebivalstva na svetu brez vsake zveze z dnevnimi dogodki. pogodbi na temelji ,načrta o delitvi dobička. Načr |noVe pogod-godbe predvideva udi več drugih izboljšav v korist delavstva, pa po izjavi zastopnika korporacije ne bo vplival inflatorično. Vodstvo Unije Je predložilo podobno pogodbo tudi trem velikim avtoindustr^e, General Motors, Chrysler in Ford, ne da bi od njih dobila kak dokončni odgovor. Dosedanja pogodba poteče v četrtek im delavstvo kaže pripravljenost za štrajik, če vodstvo industrije ne tbo izpolnilo vsaj dela njegovih ffcahtev. 4.— Konferenca o usodi Laosa začela umirali Razgovori so se zataknili in s'e ne premaknejo nikamor dalje. V VVashingtonu se nagibljejo k misli, naj bi razgovore odložili. WASHINGTON, D.C. —Voditelj naše delegacija na konferenci, ki naj odloči o politični usodi Laosa, Harriman se je vrnil domov in poročal predsedniku Kennedyu, kakšen je položaj na ženevski konferenci. Da je brezupen, to vemo vsi. Zato se v Washingtonu nagibljejo k misli, da bi seje odložili na nedoločen čas in prepustili trem laoškim princem, naj skušajo najti kompromis za koalicijsko vlado. Amerika s tem ne bo spremenila svojega stališča, da mora biti nova laoško vlada res nevtralna in da mora imeti kontrolna komisija res široka pooblastila in sredstva, da lahko vrši svojo nalogo. Med tem gre v Laosu življenje svojo pot. Obe strani se varujeta spopadov, zato se pa pridno oborožujeta, posebno komu-kov. Rojena je bila v vasi Lipa,!nisti so izredno delavni na tem fara Reka na Primorskem, kjer polju. Prihajajo poročila, da je ZAHODNE TRI SILE ŠVARE ZSSR, NAJ NE MOTI ZVEZ ZAH. BERLINA S SVETOM Združene države, Vel. Britanija in Francija so izročile v Moskvi v soboto zvečer podobne note, v katerih odkrito opozarjajo Sovjetsko zvezo, naj ne ovira rednih zvez med Zahodnim Berlinom in svobodnim svetom. Note so odgovor na sovjetsko noto od pretekle srede, v kateri se je Moskva pritožila nad “zlorabo letalskih koridorjev.” WASHINGTON, D.C.—Tri zahodne sile so odgovorile Sovjetski zvezi na njene pritožbe in grožnje od pretekle srede v podobnih notah, ki so bile izročene v sovjetskem zunanjem ministrstvu v sobo zvečer. V notah odločno zavračajo sovjetske obtožbe glede zlorabe letalskih kondorjev med Zahodno Nemčijo in Zahodnim Berlinom in poudarjajo, da glede letalskega prometa med Zahodno Nemčijo in Zahodnim Berlinom ni bilo nikdar nobenih omejitev. Sovjetsko vlado opozarjajo, da bodo smatrale njo za odgovorno za vsako motnjo varnosti svojih letal v teh koridorjih. Zahodni odgovor je v jasnih, odločnih besedah, ki jih diplomati običajno ne uporabljajo. Zahodne sile so hotele s svojimi notami opozoriti Sovjetsko zvezo, da je vprašanje nemotenega prometa med Zahodno Nemčijo in Zahodnim Berlinom nekaj, v čemer ne morejo in ne bodo popuščale. Zato so v njih Moskvo posebej opozorile, da je od nje odvisno ali se bo berlinska kriza unesla ali bo postala še ostrejša in da ves svet s skrbjo zasleduje njene grožnje v pogledu nemotenega letalskkega prometa z Berlinom v zavezniških letalskih koridorjih. vzdolž zapore med obema deloma Berlina tudi na zahodni strani. To je ,po njihovem mnenju nedovoljeno vmešavanje v upravo Zah. Berlina, s katero nima Vzhod. Nemčija nobenega opravka. Podobne proteste so poslali že preje vojaški poveljniki zahodnih sil v Berlinu povelj niku sovjetskh čet v Berlinu. zapušča sestro Jelico Kenkel. Tukaj je bivala 41 let. Bila je članica Društva Naprej št. 5 SNPJ, Društva sv. Josipa br. 99 HBZ in Istarskega kluba. Pogreb bo v sredo popoldne ob enih iz Jos. Žele in Sinovi pogreb. zavoda na 6502 St. Clair v družinski grob na Whitehaven pokopališče. Zahodni protesti tudi v Berlinu BERLIN, Nem. — Poslaniki treh zahodnih sil v Zah. Nemčiji so v podobnih notah zahtevah od sovjetskega poslanika prj vzhodnonemški vladi Pervuhkina, naj “podvzame potrebne korake,” da bodo odstranjene barikade, ki zapirajo vse razen sedmih od 80 običaj- Iz Clevelanda in okolice Pozdrave pošiljajo— John in Mary Petrič pošiljata pozdrave iz Fontane v Kaliforniji, kjer sta na obisku pri Johnovi sestri in svaku Samu in Jennie Kurelich. Iz Jolieta pošilja pozckavfe svojim znankam in prijatelji- ’ cam Mrs. Maria Hochcvar. Zopet doma— Poznani rojak, trgovec John Skuly s 3946 St. Clair Ave. se je vrnil s trimesečnega potova- ^ nja v staro domovino. Včeraj je obhajal 68. rojstni ;dan m 48-let-nico zakona. Čestitamo! Preko morja— Mr. in Mrs. Franc Bruni z 1174 E. 60 St. sta odpotovala v Avstrijo. Iz Budapešte na Madžarskem je prišla obiskat svojo sestro in svaka Mr. ind Mrs. John Lausche na 1193 E. 177 St. Mrs. Nandorne Dappler. Vsem je vse potrebno za pot uredila pot. pis. A. Koltlander. Na potovanje— Mr. in Mrs. John Pintar z 1188 E. 176 St. sta odpotovala na obisk v Auroro v Minnesoti. Ogledala si bosta tudi druge kraje tega dela naše dežele. Sestanek— Zletniki v Montreal (6., 7., 8. in 9. Julija) imajo sestanek v Baragovem domu v sredo, 29. avgusta, ob pol 8. zvečer. Slike (slides) in film z zleta. Razgo- Ta je proteste gladko zavrnil Zanimivo je dejstvo, da so za-ixor ° prihodnjem zletu, hodni poslaniki izročili note I jo ie našel— sovjetskemu poslaniku p r i j ^ Bonna Ave. se je izgubila Vzhodni Nemčiji, med tem ko be^a mač‘ka Muši’. Kdor jo so jih doslej v podobnih slu- i naJde vrne lastniku, dobi za čajih izročali sovjetskemu po-|na§rado Kličite 432-2860 od slaniku pri vladi Zah. Nemčije idveb do P°P- v Bonnu. jZadušnica— Jutri, v torek, ob sedmih zj. bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mary Fabjančič ob 1. obletnici smrti. tistim prebivalcem Laosa, ki so n ih prehodov iz Zahodnega v pod komunistično kontrolo, začelo že presedati komunistično vladanje in da bi se ga radi znebili. Spoznanje torej prihaja, volja bo tudi kmalu prišla na dan, le1 malokdo pa verjame, da bo Laos imel tudi pogum, da Vzhodni Berlin. Zaporo prehodov cd strani Oblasti Vzhodne Nemčije označujejo za kršitev rporazuma med štirimi zasedbenimi si lam o. Poslaniki protestirajo ostro tud proti vzhodnonemški zah- kaj tvega za svojo izgubljeno tevi, da ne sme nihče v 100 svobodo. metrov širok pas ozemlja Pogajanja o preiskušanju atomskega orožja v novi krizi Generalni tajnik Z, N. Hammarskjold poroča ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Kot običajno je administracija Z.N. pripravila za novo zasedanje, ki se začne sredi septembra obširno poročilo o svojem delu tekom preteklih 12 mesecev. Tajnik Hammarskjold je proti svoji navadi napisal izredno dolg uvod, kjer dosti kritično obravnava posamezne dogodke znotraj in zunaj Z.N. Pri tem precej odločno polemizira s stališčem tovariša Hruščeva, ki bi rad uničil Z.N. s svojimi predlogi o preureditivi mesta generalnega tajnika v znani sistem trojke. Trdi, da bi Z.N. postali za vsako delo nezmožen! ako oi v Vremenski prerok pravi: Ra ° n° oblačno in soparno, hoct ° P0P°Hne in zvečer mož-tura 84Vlht’ Na^višia tempera- .81 No. 164 Mon., Aug. 28, 1961 Začasna bilanca berlinske krize Pred tedni smo skušali pojasniti, da želijo komunisti med drugim zlomiti moralo prebivalstva v svobodnem delu Berlina. To je zanje važen cilj. Ako bi dosegli, da izbruhne panika v svobodnem Berlinu, bi dobili polovico bitke. Mesto bi se izpraznilo, ker bi vse hotelo bežati v Zapadno Nemčijo, gospodarstvo v njem bi zamrlo, življenje v mestu bi bilo podobno razpoloženju pogrebcev. Ta cilj hočejo doseči komunisti postopoma. Prva stopnja naj bi bila: razrezati Berlin na dva dela. Doslej je bilo mesto samo razklano. Imelo je dve upravi, svobodno na zapadu in komunistično na vzhodu. To pa ni motilo berlinskega prebivalstva; lahko se je svobodno gibalo iz enega dela mesta v drugega. Iste pravice je imelo tudi vojaško in civilno osobje zapadnih zaveznikov. Tretja skupina so bili tujci, ki so prišli v zapadni del Berlina — preko zapadne Nemčije ali pa naravnost —; zanje so veljali predpisi o vizah in potnih listih. Ta skupina je bila v mestnem prometu tako majhna, da se zanjo ni nihče brigal. Sedaj je Berlin razrezan na dva dela. Prebivalci komunističnega dela ne smejo več iti svobodno v zapadni del; za prebivalce zapadnega svobodnega dela so pa komunisti stavili take pogoje, da jim je prehod v komunistični mestni del zaenkrat praktično onemogočen. Vojaško in civilno osobje zapadnih zaveznikov ima zaenkrat še možnost, da hodi v vzhodni del, toda podvrženo je vsak dan novim šika-nam. Tako teče sedaj sredi Berlina prava železna zavesa; vzhodni komunistični del je blokiran, nima nobenega svobodnega osebnega prometa z zapadnim. Cilj, ki so si ga komunisti postavili v prvi stopnji, je praktično dosežen Pri pogajanjih bodo morda komunisti pristali na omiljene pogoje prehoda iz enega dela mesta v drugega, toda stare svobode, kot je predvidena v pogodbah med zavezniki in komunisti, ne bo več. V čem obstoja druga stopnja? Komunisti bi radi do segli tri cilje: zavezniki naj zmanjšajo moč svojih vojaških posadk v Berlinu; zavezniki naj poskrbijo, da zapadni Berlin ne bo več središče protikomunistične radijo in televizijske propagande ter središče protikomunistične špijonaže in protikomunističnih podtalnih organizacij, ki bodo gotovo še obstojale vkljub razrezanosti Berlina na dva dela; končno naj Zapadni Berlin zgubi še svoje prometne zveze za osebni in tovorni promet na suhem, po vodi in prav posebno v zraku. Človek bi mislil, da bodo skušali doseči najprvo prva dva cilja, kajti zavezniki so že namignili, da bi se o tem dalo govoriti Odločno so pa odbili vsaka pogajanja o tretji točki: omejitev svobodnih stikov Berlina z Zapadno Nemčijo. In ravno za to točko so se komunisti sedaj začepili Da bi onemogočili stike med svobodnim Berlinom in Zapadno Nemčijo, so si izmislili novo teorijo: začeli so trditi, da se vse pogodbe nanašajo samo na svoboden osebni in tovorni promet zavezniškega civilnega in vojaškega osob-l;a kot tudi vsega materijala, ki ga to osobje potrebuje za izvrševanje svojih nalog. Ne priznavajo pa teh pravic nemškemu prebivalstvu svobodnega Berlina. O stiku tega pre bivalstva z Zapadno Nemčijo se je treba na novo pogoditi, tako zahteva Hruščev. Pri tem je v svojem zadnjem govoru cikal prav posebno na novo reguliranje zračnega pro meta med svobodnim Berlinom in Zapadno Nemčijo. Kaj je Hruščeva gnalo, da se je spustil v tako taktiko, še ni jasno. Nekaj veljave je imela pri tem gotovo okolnost, da bodo v Zapadni Nemčiji v dobrih treh tednih parlamentarne volitve in da bo on sam imel 14 dni fpozneje kongres tvoje stranke v Moskvi. Zavezniki so že pred dnevi napovedali, da o svobodi stika med Berlinom in Zapadno Nemčijo nočejo popuščati. To je jasno izjavil naš podpredsednik Johnson, ko je bil v svobodnem Berlinu na obisku. Zadnja diplomatska nota, ki so jo dobili iz Moskve, jim bo dala priliko, da to rudi uradno povedo moskovski vladi. Menda se bo to zgodilo še ta teden. Ako bo odgovor odbil moskovsko stališče, borno na robu vojne nevarnosti. Vpoštevati moramo namreč .dejstvo, da so postali Washington, London in Pariz edini in solidarni v svojem negativnem stališču do ruske note, kakor hitro so zvedeli za njeno vsebino, in da so vsi skupaj označili novonastali položaj kot' zelo nevaren in tvegan. Upajmo, da bo Hruščev to razumel in se hitro umaknil, kar mu ni težko, ker nikomur ne odgovarja za svoje umike. Ker noče vojne, tudi male ne, bo lahko našel izhod iz zagate, kamor ga je spravila njegova vihravost. Najbrže ga je zapeljala novica, da Pariz ni za skorajšnja nova pogajanja z Moskvo, dočim jih London zagovarja, Washington pa ne odbija. Torej nov spor med zavezniki, ki ga je treba izkoristiti na ra način, da že naprej prijaviš težke pogoje žanje. Ponavljamo pa: glavni cilj moskovske politike je želja, da zlomi moralo svobodnega berlinskega prebivalstva. Do sedaj še ni bilo nevarnejših znakov za to, čeprav so gospodinje v svobodnem delu Berlina pohitele z nakupi za zimske zaloge.” Moralo berlinskega prebivalstva drži lah- ni, ki pa šeni krvava. Komuni ko po koncu samo solidaren in odločen nastop zapadnih za- zem ®i je postavil za cilj, da v veznikov v besedah in dejanjih. Vse zavisi torej, kako daleč si bo Hruščev upal gnati sedanjo napetost radi Berlina. Hruščev rad kocka v med narodni politiki, toda nikoli ne na ruski račun, ampak na ra cun svojih satelitov in sopotnikov. Morda misli tudi seda^ na to. Navaliti na svojo komunistično vzhodno Nemčijo nove časti in odgovornosti, zato ji pa v slučaju potrebe in zadrege tudi naprtiti odgovornost za moskovske polomije To se je za železno zaveso že parkrat zgodilo. Ni tudi izključena možnost, da bi Hruščev hotel izra Titi sedanjo blokado komunističnega dela Berlina za sledečo kupčijo z zavezniki: čim bolj so oni pripravljeni tekom pogajanj, da omejijo stike med svobodnim Berlinom in Zapadno Nemčijo, tem bolj bodo komunisti omilili sedanje pogoje za prehod iz enega dela Berlina v drugega. Druga stopnja berlinske krize ima torej v sebi poleg vojne nevarnosti še polno drugih možnosti, ki pa imajo vse skupno napako: ne pomenijo nobene dokončne rešitve berlinske krize. BESEDA IZ NARODA Smo v novi — možganski revoluciji Cleveland, O. — Tudi te vrstice so namenjene za domač razgovor po naših družinah, za družbo, v kateri se znajdemo v naravi na piknikih, kjer je razgovor sam po sebi nevezan, prost, naš in življenski. Naslov vrstic je tudi 'beseda “revolucija.” Poznamo revolucije vseh vrst. Vse niso krvave, kakor si jih mi običajno predstavljamo, so pa prave revolucije, ker pomenijo prelom s preteklostjo, ne pustijo počasnega razvoja, kot smo ga ibilli navajeni in to je ravno revolucija. Za nadaljni uvod nekaj ugotovitev: Tu v Ameriki je bila te dni objavljena napoved, da se bo število visckošoloev, torej fantov in deklet, ki bodo po dovršenih srednjih šolah šli na visoke šole — univerze, v letu 1970 podvojilo! V San. Franciscu v Kaliforniji poučuje sedaj že ne samo znani, lahko rečemo svetovno znani profesor na. tudi dobro znani tehnični univerzi in ta mož je dr. Edward Teller. Njega smatrajo za duhovnegai očeta vodikove bombe'. Ta je do sedaj po svojih učinkih najstrašnejša a-tomiska bomiba. Teller je napovedali: v letu 2000 bo stroj opravil vse to, kar je danes rutina* človeške roke. Skratka — stroj bo popolnoma spodrinil na polju produkcije vseh vrst človeško muskulaturo, ali po domače — naše roke. Od leta 1961, v katerem živimo, do leta 2000, za katero dobo je dal Teller svojo napoved, ni talko daleč; ubogih 40 let. Torej kakšne velike spre. letno v Ameriki. Seveda gre ena- tem skupaj z ostalimi sestavi končni produkt — STROJ. .Ta človek, ki je delal na enem samem delcu bodočega, stroja, skupnosti, je morda imel nekak pregled, kakšen bo končno sestavljeni straj, ali ga pa ni imel Glavno je bilo, da se je za to svoje delo streniral, kar ni bilo težko, ,saj je pri tem enostavnem delu garal tudi celo svoje življenje. Nečemu se je moral torej privaditi. Danes gre za mož' gansko revolucijo. Postojmo pri tem! Toliko se razpravlja, govori in piše o komunizmu in njegovem delu. Premalo pa se počrtava možgansko delo komunističnega programa, to so: šole, izobrazba po šolah! Dejistvo je, da so si komunisti ipo celem svetu nadeli dolžnost, da predvsem odpravijo nepismenost. Pred časom je znani Castro na Kubi objavil, da je odprava nepismenosti na Kubi tudi njegov program, eden najvažnejših. Da ne homo predolgi: veliko je število Ameri-kancev, predvsem gospodarskih političnih in strokovnjakov na polju šolske izobrazbe, izobrazbe sploh, ki so obiskali Sovjetsko zvezo, pa so se poglobili v šolstvo, pa so objavili nato tu v A-meriki svoje vtise, pisali članke, če ne cele knjige. Med njihovimi trditvami so bile tudi te, da gre tam v Rusiji letno na prak-tilčno znanstveno delo v gospo-darstvu najmanj 100,000 novih inženirjev, vsekakor pa polovico več kot je novih inženirjev membe za to kratko dobo. — Federalna vlada v Waslhingtonu se bavi z mislijo, kako zaposliti ljudi, ki nimajo dela, ki so brezposelni, pa ki nimajo prevelikih upov, da bi bili na polju, kjer so bili zaposleni, zopet zaposleni. Ta program se imenuje “retraining program.” Zopet značilno! Kako bi se izvedel ta program, si je težko misliti brez istočasne trenaže — možganov! Tudi ta napoved je značilna: bodočih desetih letih bo znova najmanj 13 milijonov ljudi, ver- ko za druge poklice, v katere vstopajo novi izobraženci tudi v deset in deset tisočih, če ne v sto tisočih. Celo so se spraševali, ali ne bodo ti ljudje sčasoma popolnoma na glavo postavili sedanji družabni sistem v tej državi. Ali nastopa novi razred in tako dalje? Kdor je imel priliko in veselje, da se je malo pozanimal za šolsiko vprapšanje tu 'in tam, se bo spomnil, da je bral te podatke pri nas doma v Ameriki. In kako je v Ameriki? šolska ob- je tno v prvi vrsti mladih, ki bo- veztnost je principielno skrb po-do iskali na delovnem trgu delo'sameznih 50 ameriških držav, ki in službo. Pri tem nastane vpra- ' načelno odklanjajo vsako vtika-šanje, kakšna kvaliteta bo v teh nje centrale v Washingtonu. Ti ljudeh, ko se bo ponujala na de- državni zakoni imajo šolsko ob-lovnem trgu, ali samo, da ima veznost navadno do 16 lata, muskulaturo, ali pa bo delovni praktično bi se reklo, da bi mo-trg v prvi vrsti povprašal, kako ral vsak ameriški šolsko obvezni je z možgani, kako daleč in kam so ti možgani trenirani. Malo spominov: ko se je začela, seveda po vzgledu Evrope, tudi v Ameriki pred kakimi 70-80 leti takozvana industrijska recolucija, ko je stroj spodrinil ročno delo, je ta revolucija za takrat in v naslednjih letih navadno zahtevala muskulaturo. Dovolj je bilo, da so imeli trenirane možgane tisti, ki so to revolucijo vodili. Ta revolucija je otrok končati vsaj srednjo šolo. Praiksa je pokazala, da pri tem ni šlo tako strogo, ker se šolske oblasti tudi niiso strogo zanimale ali se starši šolo obveznih otrok strogo držijo zakona, ki določa šolsko obveznost. Starši otick so večkrat zamižali na eno oko, včasih pa na obe očesi. E-nako šolska in politična oblast. Danes je skoraj gotovo dejstvo, da šolska oblast ne bo več dopuščala ohlapnosti; ker je ne bo uvedla v gospodarsko produkcij-j smela. Ohlapnosti v vprašanju sko življenje zelo važen princip izcbiaževanja ne bo dopustila tej mrzli vojni zmaga, torej tudi na polju možganov, treniranja teh možganov. Tolči pa in končno potolči Ameriko, ki je glavna obramba vseh, v katero se zatekajo nasprotniki komunizma. Komunisti torej pravijo — tolči, potolči Ameriko, premagati jo na polju možganske izobrazbe! Amerika enako pravi — tolči, potolči, premagati komunizem, tudi na polju možgan. ske izobrazbe. V tej tekmi, v kateri smo sami majhen val in ki je neizprosna, oblasti na tej in na oni strani seveda ne more- | nabrežinski občini hoče Ustano-jo držati rok križem, jih ne dr- , va julijskih in dalmatinskih bežijo in jih ne bodo! Tudi starši, j guncev zgraditi 286 stanovanj tudi mladina, ki naj gre ali ne in v nje naseliti svoje ljudi. Občinski odbor, v katerem imajo Slovenci večino, je prošnjo Slovenska zemlja jim diši V bližini Sesljana v Devinsko- gre na pot izobražbe, ne more stati Ob strani in hočeš, nočeš, moraš — se bo morala zavedati stvarnosti današnjega življenja. Odprimo oči in poglejmo v to stvarnost že današnjega življenja. že danes, ko se išče delo in- služba, je stavljenih navadno dvoje vprašanj, skoro neločljivo eno od drugega, namreč — koliko si star, koliko si stara, pa precej nato in šolska izobrazba . . . Tudi to imejmo pred očmi, da naše lastne koristi pač zahtevajo, da damo otrokom šolsko izobrazbo, ki jo zahteva doba, neizprosni čas, ki je ustvaril to možgansko revolucijo. In končno tudi to: kjer je tekma, je vedno nekdo spredaj, nekdo zadaj. So izjeme! Gre za naravni nagon, da tisti, ali kot posameznik, ali kot član družbe, ali države, ki je v tej tekmi in ne more stati ob strani, sili samo naprej, naprej, naprej! Dalje pa kakor nekak opomin življenja samega, da se nujno moramo zavedati, da v dobi revo. lucij, ki recimo se imenuje danes tudi možganska revolucija, niso izključena iznenadenja, da kdo koga preskoči. Ameriški standard je danes, pa naj se otepamo te mirili, kakor že hočemo, absolutno v dobi tudi možganske revolucije in naj slovenska mladina gre v šole im potem, pomaga, da v tej možganski revoluciji pomaga tudi Ameriki! Ker je življenje predvsem praktično, zavedajmo se že se-daj, da je dolžnost staršev, da otrokom, ki se pripravljajo čisto po naturnem zakonu na to praktično življenje v bodoče, prihranijo razočaranje, ki bi ga otrok doživel kasneje, da bi na vprašanje, kakšno' izobrazbo' ima, moral ostati brez odgovora, ali pa bi vsaj — jecljal! Dr. L. č. za gradnjo teh stanovanj zavrnil. Italijansko časopisje je dvignilo pravi vihar protestov češ, da je to v nasprotju z ustavo. Slovenci odgovarjajo, da je to v nasprotju z njihovimi narodnimi koristmi, da branijo svojo zemljo pred Italijani in da je naseljevanje Italijanov na slovenskih tleh nekdanjega Svobodnega tržaškega ozemlja na temelju londonskih dogovorov prepovedano. Devinsko-nabrežinska občina je slovensko narodno ozemlje med Trstom in strnjenim italijanskim narodnim ozemljem ob spodnji Soči. Italijani bi radi ta del slovenske jadranske obale dobili v svojo last in zbrisali s tega dela vsako sled slovenstva. V tem slučaju bi Trst prenehal biti italijanski otok na slovenskem ozemlju in postal del italijanskega narodnega telesa. Obmejni promet narastel V poletnih mesecih je narastel obmejni promet med Italijo in Jugoslavijo v taki meri, da je dosti večji, kot je bil lani. V juniju je prekoračilo mejo v obe smeri samo na Goriškem 109,000 oseb. Zlata maša mirenskega župnika Dolgoletni mire nski župnik Oskar Pahor je v preteklem mesecu praznoval zlato mašo. Kov provincialni delegat slov. frančiškanov — delitev dela. Praktično je ta princip delitve dela pomenil, da nekdo bil zaposlen samo pri enem dedu, (ki naj se obdela in. obdeluje, ta sestavni del pa po- sedanja doba, ko gre in bo šlo za dolžnosti staršev! Pri vsem tem ni izgubiti izpred oči glavnega in to je: svet se na- Johmstown, Pa. — P. Andrej Svete OEM, dosedanji župnik cerkve sv. Terezije v Johnis-townu, Pa. je bil imenovan za provincialnega delegata (komi. sarja) slovenskih frančiškanov Ameriki, is središčem v Remontu. Imenovanje je prišlo od generalnega predstojnika frančiškanskega reda v Rimu, p. Avguština Sepinski-ja. P. Andrej do v tej službi nasledil dobro znanega p. Benedikta Hoge-ja, dolgoletnega lemontskega komisarja. Novi provincialni delegat je bil rojen 14. aprila 1911. v Forest City, Pa. Pri krstu je dobil ime Janez. Njegovi starši so bili po rodu iz okolice Borovnice. lezmi leta 1918, ko je bil p. Andrej komaj 7 let star. Zato njegova mladost ni bila posejana z rožicami, številna družina se je morala v veliki meri sama oskrbovati. Osnovno šolo je p. Andrej obiskoval v domačem kraju. V letih 1926-30 je bil v serafinskem malem isemenišču v Callicoon, N. Y. Na praznik Marijinega rojstva, 8. septembra, je vstopil v frančiškanski noviciat v Remontu. Čez eno leto je isto,tam položil neslovesne redovne obljube. Slovesne obljube pa je opravili 10. sept. 1934. Filozofski študij je dovršil v Remontu. Nato je študiral bogoslovje eno leto v 'semenišču svetega Bede v Peru, Illinois, tri leta pa v Remontu. V mašnika je bil posvečen v kapeli semenišča Quigley v Chicago dne 16. maja 1937. Novo i mašo je imel v domačem kraju,1 Forest City, Pa. Pri novi maši mu je asistiral njegov starejši brat, p. Avguštin, ki je tudi frančiškan. Po novi maši je p. Andrej opravljal razne službe na 'raznih postojankah slovenskih frančiškanov. Bil je več let kaplan pri sv. Štefanu v Chicagu ;n tudi v Detroitu pri sv. Janezu Vianejiu. Poleg tega je imel tudi odgvorno službo učitelja novincev in komisariatnega svetovalca. Zadnjih šest let je pridno deloval kot župnik v Johns-townu. Postavil je nov samostan, poslopje s tremi učilnicami za veronauk, nova cerkvena dvorana je pa sedaj v gradnji in je Doslopje že pod streho in skoro eončano. P. Andreju iskreno čestitamo k imenovanju in mu želimo obilo uspeha in božjega blagoslova pri Župnik in dekan Oskar Pahor je bil rojen leta 1886 na Koj-skem in bil posvečen v duhovnika v Gorici 26. julija 1911. Kasneje je bil kaplan pri tržaškem škofu Karlinu in je z njim odšel iz Trsta v Jugoslavijo. Goriški nadškof Sedej ga je poklical domov in mu podelil mirensko župnijo, kjer deluje sedaj že 40 let. Zlato mašo je imel v Mirnu 30. julija, na Kojskem pa na Veliki Šmaren. Mogočen tabor tržaških Slovencev Že dvanajstič so se v nedeljo, dne 16. julija 1961, zbrali tržaški Slovenci na Repentabru na svoj vsakoletni tabor, ki ga prireja “Slovenska prosveta” v Trstu. Nad 1600 rojakov se je zbralo ob kraški cerkvici, kjer je bil najprej blagoslov, da z Bogom začnejo bogoljubno in domoljubno delo. Po cerkvenem opravilu je sledil kulturni program pod milim nebom, ko se je prav za prireditev nekoliko zvedrilo. Uvodoma je akademik Mlajač podal nekaj načelnih misli. Dejal je: Dvanajsti tabor slovenske prosvete na Tržaškem je posvečen slovenskemu domu. Vsemu tistemu, kar je resnično naš dom. Čutimo, da se moramo o-kleniti svojega doma z vsem srcem in z vso dušo. Zato pa: Nazaj k domu in zemlji, na kateri živimo! Zemlji, ki so jo naši očetje s toliko ljubeznijo rahljali. Zemlji, ki so jo tako ljubosumno čuvali, da ne pride v tuje roke. Naj zveni naša govorica po naših domovih. Samo tako dolgo, dokler bo pela naša beseda v našem domu, bo dom naš. Skrbimo, da bodo naše družine zdrave. Ne ustvarjajmo jih brez premisleka in brez ljubezni. Naša skrb veljaj tudi slovenskim otrokom. Brez otrok je družina ohromela in je brez sonca in pogosto brez veselja. Dom lepšajo in mu dajejo bodočnost otroci. In še je naš dom naša pesem in naša pisana beseda, je naša kultura, naša književnost. Zato danes, ko se ljubeče sklanjamo k domu, stopa pred vas mladi rod, ki v ljubezni do doma piše prve pesmi in mu že zvene v melodiji materne besede.” V imenu mlade Koroške je pozdravil tabor akademik Erik Prune. “Majhna je naša zemlja,” je zaklical, “v enem dnevu bi jo skorajda prehodil od severa do juga, od vzhoda do zapada — a tem globlja je naša ljubezen, ki se oklepa vsake pedi bore grude, katero je rahljala in gnojila kmečka roka . .. In ta ljubezen je, ki nas kuje v brate in ki nas končno mora skovati v eno občestvo.” Pozdrave iz sončne Gorice pa je prinesel g. Hadrijan Košič. Žal sta oba, oče in mati, umrla izvrševanju odgovorne službe! baja v mrzli vojni. Smo v voj- Rot žrtvi epidemije španske bo-! P. V. Sledila je igra “Dom”, delo gorenjskega p i s a telja Janeza Jalna. V njej je poveličana ljubezen in žrtev za rodno grudo. Igralci tržaške “Slovenske prosvete” so pod izkušenim vodstvom režiserja prof. Jožeta Peterlina dovršeno podali igro, ki je vsem segla res globoko v srce. Med odmori so pa mladi tržaški pesniki in pisatelji, Bruna Per-totova, Griša Mikuž in Danilo Rovrenčič brali svoja dela, nato pa sta še dva mlada koroška pesnika Erih Prune in Drago Smole prebrala nekaj svojih pesmi. Riterarni nastop je zaključil pesnik Stanko Janežič. France Bevki Smrt pred hišo “Jaz pravim našemu: Oženi be, velik in razkoračen, nosni-se in prevzemi gospodarstvo! •Prestar sem že . . .” Zaplotnica je pritrdila: “Saj res, oženi ga! Vrzi breme z ra-^en. čas je, da počiješ”. “Bi ga že oženil, a nevesta dela preglavice. Včasih sem Mislil na vašo Jerico . . “Hm —” je pomislila Za-Plotnica, kakor da jo je neprijetno zadela ta misel. “Trmasta je’’. “To bi ne bilo najhujše, če •le pridna, se že unese”. V tistem hipu se je pojavil na vratih Zaplotnik. “ O — Kocjan?” ‘Ravno prav, z nogo si sto-PP v najino besedo. Ker že go-v°rimo: Snubit sem prišel”. Zaplotnik je vedel in se v se-J1 ni začudil, na zunaj pa ni Pokazal tega . . . “Snubit? Kaj se^mjsliš ženiti?” ‘Jaz ne!” so se smejali vsi Kije. “Sin pa se mora. če daš erico in še kaj na vrh, ker si njen varuh, se lahko zgovori-O10. Seveda ji moraš reči tudi ti esedo. Pri nas ji ne bo sla-bo ” Dobro”’ je dejal Zaplotnik. Ne kQ ]-,rez 2 dekletom oliko, kar je zaslužila. Moja Cl ni. Sicer pa — roka roko umije”, ' ‘‘Kaj hočeš reči?” Odstopi mi laz pod gmaj-n°- Blot med tvojim in mojim ®Vetom se je podrl, ne bo ga treba iznova graditi”. Kocjan je pomislil. Težko ^u je bilo za laz. Vedel da pa je, na tem lazu visi ves uspeh Negove poti. Nerodno je sicer Gotiko bi pa dal?” “Dve sto . . .” “In Jerico?” toda. ko’ Z Jerico pa še enkrat toli- Bi že bilo”, je pomišljal v°cjan. Hotel je udariti Za-13 °tniku v roko, ko mu je ta 0stala v zraku. “In če bi dekle 116 hotelo?” ../aplotnik se je zavzel. t*0i’ Dekle? Ubogati ali iti ttj ^e’ I6 Pri meni eno in isto. udariš?” ' ^°za sta si stisnila roke. je 0 Je stopal Kocjan v vas, Pel njegov kruljavi korak v. ° P°t: “Nevesto sem kupil, eveato sem kupil . . .” 10. Kom°^aki. 80 bili lla dopustu, \ n‘l je šumela; glas har-r, . e in tobakov dim sta na-P°hijeVaia izbo. mizo v kotu so sedeli Pe-k^o^VRudi’ Jerica in Tončka; Pje>Jtl^ le Prisedel med m Pijta fanta; , “Blaž Jkli o PU!” <> lne ozrlo. “Kdo je že-“V ‘Poni, ''•’vv' ^e .^Prašajte ga, če ni res!’ Bilo 8a"’ ‘i6 dejal Peter. Skoči]0 JG Prepozno. Fant je rn°g.e, P° koncu in preden se je rec o, J!a^ si -OS??*! — Zenske rimajo običajno višje glasove, kjer so njihove glasilke j krajše kot one pri moških. I PADLI IDOL? — William Jennings Bujan je imenitni in spoštovani sin Salernu v Illinoisu. Na sliki .vidimo otroke, ko si ogledujejo njegov kip, ki čaka, da ga bodo delavci dvignili na podstavek v po njem imenovanem Spominskem parku. V najem Odda se 5 sob, zgoraj in spodaj, vse udobnosti. Samo odraslim. Oglasite se na 971 E. 69 St. —(23, 25, 28 avg) V Kongresu so se učiii osnovno fiziko! WASHINGTON, D. C,—Federalna adminstracija je predložila Kongresu poseben načrt, kako bi z močnimi črpalkami dvigali vodo v velike reservorje, odkoder naj bi voda tekla zopet nazaj v velike elektrarne. Po Naprodaj Tridružinska hiša, 5-5-5, kopalnice, dva nova plinska fur-neza. Dajte ponudbo. Dohodek $200 mesečno. Kličite HI 2-7095. —(23, 25, 28 avg) V najem Na 1167 E. 58 St., se oddajo sobe in kopalnica, zelo čisto. domače bi se temu reklo, voziti; $45 mesečno. Kličite WH 3-0010. 3 m. dci. 3 3 l 1 I Karel Mauser: j£| 8 LJUDJE POD BIČEM I I mmmmmwymwmmmmmmmmmm® j sebe. Prvič se ji je zazdelo, da trpi po pravici. Na svoj način je sokriva trpljenja vseh teh jetnic, vseh tistih, ki so bili na skrivaj pobiti. Želela si je svobodo in v preteklosti nikoli ni poskušala pregledati stališče druge strani. Zavračala ga je sicer brez besede, brez strupenosti, toda s svojimi beliči je podpirala to, kar je zdaj prišlo. Pustila je pasti Rekarja, čeprav ga ni poznala, pustila je, zdaj sicer brez volje prisilna taborišča, te procese, ubogo Tino, da jo je podlo izrabljal ječar in zdaj tiči v temnici, pustila je rasti ljudem, ki so danes kričali po ulicah in klicali smrt. Delček vsega tega je padlo na vsakega, ki je obljubljeno svobodo podpiral in ji pomagal do življenja. Kakor mrtvo starko iz celice, tako so odnašali ljudi iz življenja. Rekarja, Košaka in morda tisoče, kakor je rekel Razpet. Drobne človeške mravlje, ki so se mučile v tem strašnem mravljišču in jih je surova stopinja mečkala, ko so hitele po svojih opravkih. Mar ni to njen dejanski greh, ki ga je nezavedno tiščala za svojim padcem? Da je zavoljo strahu za Blaža klecnila, ni nihče trpel razen nje same. Sama je bila, ki je raz-grebala greh do krvave globine. Nikomur se ni niti las skrivil. Zdaj je drugače. Drugi trpe, gonijo jih kakor živino, zapirajo, jemljejo jim kar je bilo že stoletje v rodu. Del krivde za vse to nosi tudi ona, čeprav se jo zaveda šele zdaj. Sprožil jo je mrtvi Rekar, omajala je celo Razpeta. Nataša se ji je hotela ogniti in se je Z nočjo šele je vpitje utihnilo. S trudnim udarcem roke je Silva zaprla okno. Noč z blagimi dišavami smolnatega brstja je ostala zunaj. Obšla jo je misel ali je Razpet vedel za vse to. In če je vedel, ali je čutil, da je Rekar vendar imel prav? Svoboda ne more rasti iz strahu. Resnične svobode se človek vendarle sam rad oklene, ni ga treba privezovati nanjo z verigo. Kako pičla je morala biti zmaga, če se boji dninaric in teh zgaranih kmečkih žena. Mar ni to vpitje po cestah samo znamenje novega strahu? Kriče kakor otroci, ki jih je strah, če so sami v temi. Medlo se ji utrinja v spominu smešen strah v prvih dneh osvoboditve, ko je od nekod zaplahutal glas, da se beli vračajo z Angleži. Preprosti so verjeli in terenci, ki so na vsa usta oznanjali svoje likvidacija, so na mah izginili. In tisto bedno vračanje partizanske vojske s Koroškega, čepe na kamijonih so vpili, da se že jutri vrnejo, čeprav so vedeli, da jim je odzvonilo. Vse je bilo samo siromašno pretvarjanje in stiskanje pesti. In za vse poraze je bilo treba dobiti krivce, ljudi je bilo treba pognati na ulice, treba je bilo kričati in tuliti, da potem hripavi obmolknejo. Znalo bi se namreč zgoditi, da bi najbolj trezni dvignili svoj glas in zahtevali, naj se preteklo obdobje zaključi. Mnogi so naveličani šablonskih procesov in skritih eksekucij, ko sorodniki niti ne zvedo, da je bil obsojeni že ustreljen ali obšen. Tiho plivkanje teme ob zamreženo okno jo je sililo k priznanjem, ki bi jih nemara v svobodi nikoli ne spravila iz CHICAGO, ILL. CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE BENSENVILLE — 3 bdrm. ranch. Exc. cond. Fully crptd. Tile bath, cabinet kit. Scrnd. porch 12x15. Wooded lot 75x250. Asking $29,000. By owner. PO 6-0079. (166) WESTCHESTER — 1800 Norfolk 6 rm. brk. deluxe Georgian. Close to public & paroc. schls. 2 car gar. Cor. lot. Extras. By owner. $23,900. Open hse. Sun. 1-5 p.m. or call FL. 2-4984. (165) BY OWNER — WESTERN SPRINGS 3 or 4 bdrm. older home. 1% baths. Lge. fam. paneled rm. off kit. with priv. entrance. Low taxes. Immed. poss. Priced right. 4026 Lawn Ave. FA. 3-8757. (165) 3 BEDROOM ALL BRICK RANCH with full bsmit. Cor. lot. Alum. S& S. Birch cab. kit., also tile. Mod. bath with color tile & fixtures. This home is only 4 Vi yrs. old. Nicely Indscpd. Also nice neighbors. Fenced yard. Extras. Sac. by owner. Leaving city. LU. 2-2026. (165) BELLWOOD — BY OWNER A-l cond. Brick 2 flat, 5 & 5. 2 bdrms. each fir., tiled kits. & baths. New end. rear entrance, 2 car gar. Close to schls., shopg., expwy., & trnasp. Call LI. 4-2018. (166) 2 BEDROOM, expandable brick bungalow. Newly decorated inside and out. Full dining room. Beautiful large birch cabinet kitchen. Full basement. Oil heat. Carpeting. Oak flor. 2 car garage. Immediate possession. By owner. Murray 1-2680. (166) WHEATON 2 bdrm. ranch on double lot. Nicely Idscpd. Tile bath, brkfst. rm. Inch rugs, drapes, freezer, refrigerator, washer, gas stove. Low taxes. Heating cost $60. Price $13,900. To settle estate. MO 8-1898. BUSINESS OPPORTUNITY RESTAURANT Fully Equipped, Counter, Table, and Carport service. Very desirable location in Milwaukee. Past performance in excess of $100,000 per year. Inquire at 712 N. Lewis Ave., Waukegan, Illinois. ONtario 2-7623. (164) GROCERY — MEAT Northern Michigan. Heart of hunting and fishing. $25,000 and Inventory. Phone Des Plaines. VA. 4-8832. (165) WAUKEGAN, ILL ELECTRIC MOTOR REPAIR SHOP Sale by owner. Fully equipped including land and building. Will sell or lease. Leaving for Arizona. This is a real sacrifice at $35,000 or make offer. Call ONtario 2-2555 — Eves. DE 6-5040. (164) RESTAURANT HIGH VOLUME LOG. Extremely busy shopping area: 24 hour location: reasonably priced. Low down payment. Owner has other interest. Call Sanders. Bittersweet 8-2405 after 3 P.M. (165) CLEANING — DYEING — TAILORING business. Corner brick building. 7 rooms, store. Old established place, selling due to illness. See this value to appreciate a bargain. Excellent steady business. Ideal for tailor. $26,000 or best offer. CR 7-2180. (164) Well Established CLEANING & TAILORING STORE Brick/6 mod, rms. in rear. Birch cab. kitchen, tiled walls and floors. Alum. S-S. Basement, flood controlled. 2 car gar. Vic. 41st & Albany. By owner. $19,500 or best offer. — BI 7-4871. CLEANING AND TAILORING STORE — BY OWNER 4 room living quarters. Very reasonable. $695. Regular trade. Call GR. 2-9686. oklenila Blaža. Vsi jo skušajo prevaliti s sebe. Celo oblast. Polaga jo kot krvavo seme v kričanje ljudi. Narod tako hoče in mi smo samo njegovi služabniki. Tretji dan je kričanje ponehalo in Silvi Se je zdelo, da je velika poplava oplaknila vse ceste. Ostala je samo moreča tišina, v katero se je pričelo odpirati kostanjevo popje. Po celicah so ženske postajale nemirne, moreče občutje, ki se je cedilo iz tišine, je tudi na hodnik prineslo muko, ki je Silva ni znala opredeliti. Ko je prišel ječar, ga ni upala ogovoriti. Odprl je vrata, počakal in jih spet zaprl. Ko so ropotale ci-naste skodelice, ga je opazovala skoz linico. Stal je na hodniku in njegov prstenorumeni obraz je brez izraza buljil v ženske, ki so še čakale, da pridejo na vrsto za stranišče. Nekaj se je zgodilo, to je slutila. Pri večerji je sam zinil. Silva je držala skodelico na ustih, toda ko je videla, da je odprl usta, jo je stisnila k prsom. — Dvajset so jih obsodili.— — Tino tudi? — je dihnila. Tiščala je cinasto posodo tako trdo k sebi, da jo je bolelo. Nagrbančil je čelo kakor da premišlja imena, ki jih je bral v časopisu. — Tina? Tina Prah? — Prikimala je. Vedela je samo za njeno krstno ime. — Obsojena na smrt z obe-šenjem — je rekel suho. — Stari ječar je pričal proti njej. Pripeljali so ga za to z Iga, kjer je zaprt. Pri kazni mu bodo to šteli v dobro. — Ni mogla več piti. — To zlijern v lijak — je rekla ubito. Opotekla se je čez prag in pustila, da ji je voda tekla čez prste, čakal jo je pri vratih in ko je dela posodo na tla, je brezbrižno rekel: Zdaj boš kmalu na vrsti. — Ni ga pogledala. V oknu je trepetala drobna črta rdečkaste svetlobe, ki je ostala še potem, ko je vrata zaprl. Nato se je črta počasi sprelila v rumeno mlakužico, kj se je razlila po šipi. 13 Glogove seči ob Pavlinovem vrtu so ozelenele, prav tako breze na bregu, ki se je spenjal za šolo. Tomšetova vila na CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP WOMAN WANTED to help mother with 5 children in a nice suburban home. Person will be same as one of family. Room, board, and small salary. No heavy work. Call Mr. Agrillo. AV. 2-3600 or PO. 6-6072. (164) WOMAN for care of child age 7. This child is retarded but is lovable. This is motherless home and a nice home. Boy can help himself. Phone 586-0691. HELP WANTED — MALE DELIVERY MAN AND SALESMAN Young man with car or cycle. Call Mr. Riley Sunday at 6 p.m. SP. 2-5394. (165) MOTORCYCLES - SCOOTERS - BIKES FOR SALE ’56 HARLEY — 74 Like new. Beautiful machine. 515 Spring Road. Elmhurst, 111. TE. 2-7229. (165) MOBILE HOMES FOR SALE 54 MOBILE HOME: 32’x8’; 3 Rm.; full bath. 1505 N. Dove, Melrose Trailer Park. Phone MURRAY 1-1856. (165) vrhu ae je kopala v soncu. In ko je Viktor z gornje terase vrta pogledal proti vasi, je ujel blesk zlatega jabolka na šilja-stem stolpu Taborske cerkve. V Podbrezje je spet prišla pomlad. Kakor jo je vsako leto težko čakal, to leto jo je pričakal z medlo brezbrižnostjo, z otopelim občutjem prevaranega človeka, ki se mu je življenjski načrt podrl. Vse je bilo že skoraj dograjeno, to poletje bi se poročila in zaključilo bi se obdobje tavanja, ki se ga je naveličal. In vendar se je zdaj šele začelo. Onemoglo beganje iz šole na vrt, z vrta do Ožbovca, pohajanje po polju, vse postaja strašna muka, ki nima izhoda. Rahla ozi-mina ga spominja na rast, kadeče brazde na sprejemanje in vdano pričakovanje, čuti strastno premikanje sokov v drevju in grmeh in ko je na Matijevčevem travniku odtrgal nekaj zvončkov, se je nenadoma otožno zagledal v lepe kronice in jih spustil iz rok. Vse je brez pomena. Tudi to cvetje, te rahle grude zemlje, iz katerih se dviga sopara. Odšel je po beli stezi do drvarnice, vzel samokolnico, vrgel vanjo lopato in grablje ter se vrnil v kot vrta. Z neznano ihto je pričel obračati zemljo, skoraj tekel do kupa gnoja, ki mu ga je pred nekaj dnevi pripeljal Ožbovec in ga skupoma naložil v samokolnico. Ko je šel mimo narcis, je videl, da so se popki že skoraj čisto odprli, še en sončen dan in beli, zvezdnati cvetovi bodo legli po bregu. Vrgel se je na delo. Z nogo je poganjal lopato v zemljo, metal grude na grude, se sklanjal po koreninah, ki jih je prerezal in metal na stran, trosil gnoj, ga spet zasipal, kite v hrbtu so se mu napenjale in tiščal je za držaj lopate kakor da ga misli zlomiti. Moral se je sprostiti, vsaj za hip pozabiti to bedno otepanje s samim seboj, ki ga ni pripeljalo še nikamor. Zadnji proces, ki ga je zasledoval po časopisu mu je vzbujal nore misli in ga polnil z neizraznim strahom. Dva obsojena na smrt, vsi ostali na dolge zaporne kazni. Pod pet let ni nihče dobil. Ko je pomislil, da bi mogla na pet let biti obsojena tudi Silva, ga je prijemal onemogel bes. Z vsem svojim preteklim trpljenjem ji ne more pomagati, niti pravice, da bi govoril z njo, si ne more kupiti. Po stezici je prihajala Anda. V bledomodrem kostumu se je vrnila s sprehoda in zdaj se ni vedela kam deti. — Pozno si se lotil kmetovanja — je rekla s smehom. — Drugi imajo že skoraj vse zorano. — — Vem — je rekel in se naslonil na lopato. — Pri meni je letos vse narobe. — Brez izraza je gledal vanjo in kakor da se je tega zavedala, je s čevljem frcala kamenčke. — Ali si videla, da se narcise že odpirajo? — je vprašal topo. — Da — je rekla. — Letos jih bo veliko. — Počasi se je obrnil. — Tiste, ki so čisto zgoraj, sem prinesel z Golice. Toda zdi se mi, da so nekam opešale. — Kakor da se je domislil, da po neumnem zgublja čas, je spet porinil lopato v zemljo. Gledala je v njegov sklonjeni hrbet, v enakomerno dviganje in usedanje lopate. Kakor da je nanjo čisto pozabi! in da mu je več ta bleščeča zemlja, ki jo monotono obrača. Sliši njegovo globoko dihanje, ki se spaja z duhom prsti in trepeta z njim vred v sončnem popoldnevu. — Strašno si pust, Viktor — je rekla s prizanesljivo nejevoljo. — Da — je rekel in naprej porival lopato v rušo zaraščeno a plevelom. Niti obrnil se ni in to jo je vznemirilo. , — Ko bi vseeno pisal tisti ženski, ki te je nekoč obiskala — je rekla hlastno. Viktor je čutil, da je besedo ženska izrekla na poseben način. Trdo je porinil lopato v zemljo in jo tako pustil. Nato se je obrnil in videla, je kako čudno je zgrbil brado. To je storil vselej, kadar je bil jezen. — Ne! Njej ne pišem.— — če im a zdaj direktorja, bi lahko posredoval. Vsaj toliko, da bi govoril s Silvo. — — Tistega direktorja zelo dobro poznam. Nemara si že pozabila, kar sem ti povedal. Ničesar nočem od njega. — — Jeza ti ne pristoja, Viktor -— je rekla smeje. — Rahla ljubosumnost, a?— (Dalje prihodnjič.) Stroški znanstvenih preiskav NEW YORK, N. Y. — Različne vrste znanstvenih raziskav v poslovnem svetu in v industriji stanejo v Združenih državah letno 'okoli tri 'bilijone dolarjev. PrijaSePs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68 St. ČE HOČETE . . . prodati al: kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas J0S, ILOBOŠCAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 3 Se priporočamo ZA popraviti ali staviti novo streho ali žlebove. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NASE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE Lahko pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Route 44, Newbnrj, Ohio Pokličite telefoničao: JOrdan 4-5503 E ff S | Is | 1 1! l£s •- ir | 'S? M p I I :->r i GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St.17002 Lakeshore BWd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene NASELJE NA DREVESU — Kot otroci smo radi plezali po drevju, morda je kdo kedaj mislil tudi na to, da bi zgradil v krošnji dreves kako bivališče, kot so storili mali otroci s pomočjo odraslih “otrok” v Leavenworth v Kansasu. Bivališče na sliki je kar v treh nadstropjih. £2 Draga nevesta! Poročni dan naj bi bil najsvetejši, najveselejši in najlepši dan Tvojega življenja. Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so največje važnosti. Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi. Pridi k nam in izberi poročna naznanila iz pravkar dospelih najnovejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, papirja in črk. Naše cene so zmerne, postrežba uslužna. p Na svidenje! ^■5 j§ m AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. I §f H Sif 1 I m 3 3 M | £ 3 3 i I 1 M I i 1 2^ i 3 | M sz M i 1 U 25? 1 n I i =3: p Cleveland 3, Ohio §| BREZ POČITKA — Tudi tedaj, ko je ladja zasidrana v pristaniču, na njej delo ni končano. Na sliki vidimo zasidrano ladjo v New Yorku, ko jo dva mornarja pleskata.