XVII. leto, 1884. Iibaja vaak dan sveter, izimSi nedelje in praznike, ter velja po p*Sti prejeman za av s trij sk o - oge rsk e dežele za vsa leto 16 gld., za pol leta h gld , u I gld., t jeden mesec 1 tfld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na don za v8e leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za po iljanje ust dom računa »r { > 10 kr. na mesec, po 3< kr. četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor požtnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po fi kr., oe se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj a» tasvolc frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in up ra v ni 5 tv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gleda ikm stolba-. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slamo p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem leta naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da po&iljauje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" tetfa za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 , 50 „ „ četrt leta .......3 , 30 , „ jeden mesec......I „ 10 „ Za pošiljanji; na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — t „ četrt leta.......4 „ — „ „ jeden mesec.......I „ 40 „ Uprmm&tvo „Ulov. Naroda", 0 novem letu. .Za nami je staro, v veHelej zabavnej družbi poki pano, pred nami pa novo leto i vso svojo negotovostjo, z vsemi upi in živimi uadami, s katerimi ge )Ozdravlja človeški rod, ki si svoje težave, skrbi ir iezgode lajša in blaži z lahkonogo nado, ter si r,od ^-.nost v svojej domišljiji vedno in dosledno pr»'. stavlja lep:'o in ugodnejšo, nego je pozneje v lstu.. A dasi je u ada izmej najlepših darov nebeških, daj i mi iskreno želimo, da bi ravno pričeto leto bik srečno in veselo v vsacem oziru, da bi naš uui I dosegel vsaj nekoliko svojih pravic in onih pot tev, ki so za njegov obstanek, za njegov razvoj in i njegovo blagostanje neobhodno nujni, vender pri ladnokrvnem premisi janji ne nahajamo ničesar, kar bi v nas vzbujalo preverjenje, da utegne baš nov leto biti izredno plodno in narodom koristno. Ni povoda in tudi ne posebno očividnega uzre a, dn bi z veliko bojaznijo se ozirali v bližnjo bodočnost, isto tuko pa od novega leta tudi veld h pridobitev pričakovati ne smemo. Kamor koli se oremo, opažamo nekako zatuhlo tišino, povsodi «e v li, kako se utrjujejo postojanke, iščejo in snuje^ ove zveze, kako se pripravljajo in oborožujejo vse/ države nasproti možnim dogodkom, ki utegnejo prpesti in predrugačiti naš stari kontinent. Nf> mi lijine dobro izvežbanih in oboroženib vojakov čaka bojnega klica, in več milijard znata vojni budget ev.opskih držav. Pod pezo oboroženega miru vzdiha,« in trpe evropski narodi že dolgo vrsto let in pfemembe se tudi v tem letu še ni nadejati in sjdoh tako doino hb zanašat da se bodo naše nade in nad vsaj d'1 izpolnile. za „mrC m Pretekli sti dve leti, oAkai , fronta koroških narodnjakov poslal iej il elo novico, da namerava i/d tak IjuaV stvo. Ta vest vzbudila je povsod mei Hovt nci veliko veselje; od vseh krajev hi teli so narodnjaki, dai ;-skočijo na pomoč budLelju koroal iših bratov. Jedva dve leti — kratek U w -izhajal je nMir;l ali kaka sprememba ! Prej bilo je na Korošl at i v narodnem oz'ru kakor v naravi po zimi: vs«. otrpnelo; povsid dremanje in spanje. Sedaj klije pa povsod novo življenje, povsod vidimo veselo gibanje! Na najvažnejšem, na šolskem polji priborili 80 si koroški Slovenci znaten uspeh, ter položili s tem teme j daljnemu napredali: Jedna občina vsaj ima že od jeseni sem na pol slovensko šolo. Pa oglasili* bo se že druge občine, nastopite isti pot, in pri čukovati je, da ne bode dolgo, ko bodemo Čuli, da si je na Koroškem že drugu, tretja občina iavojevala tako šolo! Pri volitvah v občinske odbore borili so bb že koroški kmetje pod načelom narodnosti, ter zmagovali. Korošci, naši bmtje, začeli bo se zavedati, da so slov ruskega rodu. Iskrica, katero je užgal blag lodoljub, n.zuetila je ogenj narodu -sti na Koroškem. Čuvajmo ta ogenj, da ne ugasne; skrbimo, da postane mogočen plamen, ki bode ogreval srca vsega slovenskega ljudstva na Koroškem! Narodu' sovragi naš' živo čutijo imenitnost „Mirau, ter mu želijo pogin prej ko mogoče. Svoja pia desideria izraževali bo po svojih glasilih, češ, „Miru po novem letu ne bode več vznemirjal zidarjev, ki zidajo nemški most od Balte do jadranskega morja. Ali njihovi upi bili so prazni. „Mir" bode uhajal kakor dozdaj, delal bode krepko in neustrašeno klical bode koroško ljudstvo, da se zbira o^olo naše trobojnice, ter stoji kakor skala za pravice in napredek sloveuskega naroda! ZopPt se obrača g. EinŠpieler do nas, ter nas prosi pomoči. Te pomoči mu ne smemo odreči! Mi živimo v resnih, ozbiljnih čhsih Prej, nego se nadejamo, bode se morebiti razlegal po Avstriji zopet LISTEK. Časnikarstvo in naši časniki. iDaUe.) zavedeno nam je označilo le pisatelje novinarskega urada, sledeče pa naj pojaanuje njih delovanje po časopisih. Dokler še ni bilo novinarskih urado', pomagale so si vlade pe drugej poti, da bi s svojini namerami prodrle mej občinstvo, da bi prišle lo večjega upliva v časopisji. Na skrivnem bo si tavadno za kaj dragi denar nakupile velja v.u in razširjene časopise, ki so potem vladi pot gladili v javnem mnenji. Časih so pa vlade na Bferivnem zase pridobile na videz nezavisne može, zlasti pisatelje, ki so z obilim vladinim t. j. državnim denarjem osnovali nov časopis ter ga v vladinim smislu uredovali in na svetlo dajali. Vse te časopse, naj so bili vlade popolna lastnina ali ne, podph da je vlada n skrivnem neprestano, pošiljala jim der.ar|e, poštne t 'ege in veati, važna poročila, ki so občinstvo posebno zaiimala in katerih drugi časopisi vsaj tako hitro nesa mogli dobiti. Navadno so vsaj za nekaj časa taki časopisi ohranili svojo navidezno uezavisnost v očei čitajočega občinstva. Vladi je to posebno služilo, ker je v teh časopisih, na videz nezavisnih glasilih javnega mnenja, svoje namere in naredbe zagovarjala in razširjala dosta ložje, kot v listih, ki nosijo cesarskega orla na Čelu. Nobena prevara pa dolgo n« traja. S časom je občinstvo spregledalo razmerje mej vlado in na videz nezavisnim časopisom, pravim to razmerje je spre gledalo občinstvo t. j. več ali manj čitateljev, nikdar pa ne vii. Da so ti prebritanci odtegnili podpira-nt-mu časopisu svoje zaupanje, pomagalo ni dosti, kajti časopis je bil že pregloboko se ukoreninil. Tem časopisom pravimo „oficiozniu (pozlačenega konja za dobro besedo sloveusko) ter jih ločimo od „oficielnih" ali „uradnih". Da vlada popolnem svojevoljno ravna z uradnimi časopisi, znano je v obče; a po gostem ravna tudi /. o tiči oz u im i listi, jako osorno; po njenej volji morajo ti danes z vso navdušenostjo in z vsemi .... £k mogočimi besedami zugovarjati in lepšati isto stvar, ki so jo včeraj ali pred jednim tednom srdito po-bijuli in zavračali. Kavno s temi oficijoinimi listi imajo pisatelji novinarskega urada mnogo neprestanega dela. A glavna naloga novinarskemu uradu je vJadnej politiki pot gladiti v nezavisne časopise; glavna naloga mu je pridobiti in preslepiti uredi-telje in izdatelje nezavisnih zelo razširjenih in ve-ljavuih časopisov, da sprejemajo in prijavljajo razprave, Članke in dopise, ki izvirajo iz novinarskega urada ali pa prihajajo od navdihneoih pisateljev, za večji ali manjši denar služečih rečenemu uradu. Ti plačani navdihneni pisarji se obračajo s svojimi dopisi in članki do urednikov nezavisnih časopisov ter ponujajo svoje izdelke ali zastouj ali za pičlo plačilo. Res so ti najetniki prave marionete, ki po škrpcih plešejo, a urednikom nezavisnih listov se vender prikupijo, ker jim poročajo o imenitnih ali nedognanih stvareh, katerih drugi pisatelji še ne po-Zliajo, katerih tudi poznati ne morejo. Po svojih skrivni)) zavezah t vlado in vladnimi krogi ho večkrat l-diko jy iiuiiiali uredništvu dogodke uli n. Yers*.e sklepe 94 [klic, ki bode klical na boj, na volišče. Takrat se odločevalo ali bolo napočili za nas na novo časi mhujšega tlačenja, časi, v k itenh nas bo io narodni sovražniki naši, kakor že grozo, pretepali s škrpi-Ioni, ali pa, da se okrepča s'd tuja večina, v držav-zboru, ki hoče izves>ti jednakopravnost za vse avstrijske narode. Vsak glas, vsak poslanec bode Korošci, naši bratje neso bili dosedaj tako i, da bi Imeli poslanca, ki so ga sami izvolili, bi poutdignil za nje v državnem zboru svoj t rjal njihove pravico. [o ne sme tako ostati! Zadnj:č propal je ipieler v C'lovskem okraji samo z 12 gla-drug^m, B Ijaškem okraji ostali so Slovenci tj samo za 30 glasov v manjšini. Tukaj je torej ^em okraji zmaga gotova, v drugem zmaga 11 (.Volitve za deže'ni zbor koroški so pred durmi; ne motim, vrnile bo Jo so letos. D j sedaj zaje v Celovci jedini gosp. Enšpieler slovenski *na, Koroškem. ^Mirova" naloga bodi, da v i je ne bode v«« sam, da dobi par krepkih /učev; v koroškem deželnem zboru par nemih soborilcev v svetem boji za pravice slo-?ga naroda. takih časih ne smemo skopo stiskavati žepov. Glejmo nasprotnike! Kako neumorno rujejo b svojim „šulvereinom, da bi spodkopali korenine na-yej narodnosti; kako požrtvovalno pobirajo doneske v Avstriji, v rajhu, in izven rajha zanj, za naš po-f ;\n. Ko vidino, kako namenjajo na4i sovragi vse I žile, da bi skopali giob in položili vanj sk ki narod, tedaj bilo b' pač pregrešno pozabljanje samih sebe, če ne bi stopili v brau za velike sv->te interese narodu, mej katerega sinova se s ponosom štejemo! Tua res agitur! Teh besed ne pohabimo nikdar! Na Koroškem treba je največ truda, največ žrtev, ker se je na Koroškem največ zunemardo. Korošci zahtevajo od nas pomoči; dajmo jim jo. „Zatorej društva in Čitalnice, ki 8v:e ae lansko eto spomnile „Mirau, postavite tuli letos par form-*s>> v v proračun za BMr", in vi rodoljubi, ki ste la ni darovali za „Mnu, m vi rodoljubi, ki ste letos utrpeli oni forint, katerega ste lani dirovali za „Miru, v prospeh narodne stvari na Koroškem, položite tudi letos to majhno žrtvo na altar domovme!* I. D. Političnih razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 2. januvarja Poljskemu časopisu „C'.asu se iz Lvova poroča, da je predsednik dr/iiiicku zbora dr. Smol k a že odposlal zbormčuej pisarni duevui red prve seje po bož'čmh praznikih. V tej seji pride na vrsto: 1 prvo branje Steudelovega predloga o fakultativnem požganji mrličev; 2. prvo branje predloga o omejitvi pri eksekutivnej prodaji prem i-kljivega blaga; 3 poročilo o vladuej predlogi in ftoserjevfen) predlogu za odškodovanje po nedolžnem obsojeuih; 4 poruč Io o predlogih H^bsta. in VVurm-hramla o jezikovnem vprašanji; 5. razni referati in peticije. — „Nar. Listom" brzoiavlja se iz Beča, da pri obravnavi Herbstovega in VVurmbrandovega predloga v državnem zboru upa desnica dob ti 4 glasove večine, če bode ves Coroninijev klub glasoval z lev co, kar je jako veiojetno in se bodo L^mbacher, Fuchs iu Neumaier zdržali glaaovauja. Dalje piše omenjeui list: ,To negotovost položaja zakrivila je desn ca sama, ker ui prehitela levičarjev s svojim predlogom. Če sedanja večina ne reši jezikovnega vprašanja, ga bode pa večina iz levice, ali vsaj večinn, katere veliki del bodo levičarji. Ta rešitev bode pa taka, da se bode desnica gotovo keaala, da se sama ni poprijel* in cijative, ali vstj porabila priložnosti pri obravnavi IL-rbstovega io VVurmbrandovega predlogu." »N. L'sti"* opominjajo desnico pred tako nevarnostjo, potem pa nadaljuiejo: »Jezikovno vprašanje ni mi druzega, kakor izpeljava XJX. člana državnih isuovuih zakonov, ko bi desnica ta dan praktično izveh, bi vsaka prednost, ki bi jo pustila nemškemu jeziku, velaia za njeno koncesijo. Kar se tiče vlade, je grof Taarli privrženec državnega jezika, pa se mu ne zdi umestno to koditid ati, ker bi to ne pospeševalo sporazumlienja narodnostij. Grof Taaffe zamenjava uzrok z učinkom in ne ve, da ravno to, ker ni preciznih jezikovuih določb, prouzročuje narodnostni prepir." „Prager Abendblatt" pravi v svojem razgledu prošlega leta, da si je vlad« prave avstrijske misli postavila za svoj smoter, m misli, da stoji popolnem ua avstrijskem stal š^i če se Opira na večino, ki je sestavljena iz vseh avstrijskih uaroduo-stij, in je ponosna na t >. Ministerski predsednik hoče vaekako doseči sporazumljenje vseh narodnostij. Tako resni problemi se pa ne dado na mah izvesti, zlasti, če se vedno delno zapreke i/, hudobne volje. Pa upanje grofa Taffeja se bode izpolnilo, ker je upanje domovine. S trdnim zaupanjem in z iskrenejšo željo, da bi patrijotično delo imelo dober vspeh, po zdravljamo novo leto. — ,.Gizeta Lwowskau pravi, če bode desnica postavila so samo na kon-prTativna načela, še Hohenwirtov klub ne bode ^'edinjen; avtonomistično ntčelo je jedino mo i podlaga desnice. Lieobaeher nema ni takega uzroka pritoževati se, ker je desuica podpirali vse njegovo predloge. Tudi , Dziennili Poteki" meni, da samo avtonomija more biti program desnice, ne pa kou~" vatizem. — N. Luty pa pilejo o tam, da je desnica zveza jako različnih eiemen' >f, ki .so so v sili združili, pa uemajo občnega smo Dokhri ne določi nč o vprašanjih, kaj hocedoi iniea, ne more se o njenej S3danjosci, še manj , i o nje-nej bodočnosti govoriti. Vir sedanj ečine je vlada, ko bi grof Taaffe radi kake pre-inombe nazorov v odločilnih krogih odstopil, imela bi desnica jako žalostno lice. N. Listy silijo na to, da 3e še v tej legisla-turnej dobi obravnava o volilnnj reformi Danes ima desnica večino, klo jo bo imel v prihodnje se ne ve, će si desnica z volilno reformo ne zagotovi večine. Dunuji naj bi se predmestja uvrstila v mestno kurijo, kajti s tem bi se povekšalo število demokratičnih poslancev. Nekaterim češkim in poljskim listom se poroča iz Dunaja, da se zdaj bavi vlada z defiu tivno organizacijo državnih železnic iu da je sklenila, d* se uvede nemima kot uradni jezik vseh državnih avstrijskih Žele/nic. Pri ob 'eva.iji s privatnimi strankami bodo i»'i d :elui je'.ik tuliprisdi v veijavo. — N» ve B6 kako bodo Ć h m Poljaki s tem zadovoljni — N. fr Pr. je /.vedela iz B na, da odstopi moravski cesarski nnmestuitc gr.d' Sclittn-boru, in se nadomesti Aleiijjikim deželnim pred-seduikom marquisom B »< qu* h-mom. Pri debati v soboto o verifikaciji krajiških poslancev v li rva< * U cm saboru prišlo je do burne koutroverse mej katolikom Iv čem iu pravoslavnim Gjurjevičem radi nekega predstavljanja katoliških zastopnikov pri nadškofu iu kardinalu M bailoviću in pravoslavnih pri metropolitu Augieliću; tu je zač tek bratskega razpora v čisto srbskih vprašanjih. Vsi krajiški poslanci so so verificirali in naprosila se je vlala, da Odpravi kr. koninarijat v Krajini. — V nedeljo je sabor u za predsednika in z jednako večino. slednjej gnji odšel ftramti. d* ima t kluboma. — N*r v ožjo dotiko z bt.____ . nik narodnega kluba svoj program. Isto misli storiti tudi srbski kiub. — Budgetni odsek sklenil je predlagati, da ae vladi dovoli mdemuiteta za 6 mesecev, ob jednom pa z*ht»vati, da potem vlada predloži budget za vso kraljevino, da bodo tudi krajiški poslanci mogli ujeležiti se posvetovanja buigeta. svojega kraia. Grof Bamftv, kot govornik liberalne stranke, je pri novoletnem čestitauji pri ogemkem mi-nisterskem predsedniku poudarjal potrebo reforme gosposke zbornic* in energičnega postopanja prot.i antisemitizmu. \ ii.iii i r države. ^fbiki ministarski sv't je sklenil razpustiti sedanjo skupščino, in sklicati novo redno skupščino mesec t februvurja. Kakor poročaj» časniki, vrne se ru«Ui minister vnaujih zadev Giera Bredi januvarja v Ru-smo. — BGa/eta Narodi>waa ve povedati, da je vsled snidenja ministra Giersa s Bsmarkom nastopilo tudi neao zbližauje mej Avstr.jo in Rwsijo. Ta časopis tudi msli, da 1884. leto mine brez vojske. — V nPostJ se phe iz Varšave, d* se v poljskih in židovskih šolah ne predava v maternem jeziku, temveč v uekakej meš.tmci iz hebreiskoga, poljskoga in nemškega jezika, te tuli zanon zibteva, da se veronauk razlaga v narodnem narečji. Apuhtin, ki so je toli-co ustavljal ueun^kemu in poljskemu je/.iku, lema baje nič zc,per to mešanico, katera ne pozna liti slovstva, ni.ti slovuice. Ne^aj dnij že krožijo po Petrogradu proklaiuacije z napisom : „0d rusnih liberalcev." V teh ses pozivljaio ruski rodoljubi, da naj oe puste delovanja, proti sedanjej viadnej dntemi samo nihiltstom, a na> se ga ulel'žo s'inv. Tur«ki sultan je bolgtruKomu eksarhn po-;iejii veliki kordon osmaojskega *e>. „Diiitto1" potrjuje vest, da bou'5 italljanikl minister vniu/b ladev Mincmi poslal okrožnico Ao vs-h uliju'jttitih zastopnikov v inozeoiatvu, v katere.j boda raul-jJU pomen obiska nemškega, cesar,e iča V JTraucoskeJ zbornici prišlo je |)rea bk -pom do jako burnih prizorov. Šlo je za v^prej , sprerne'.nb, katere je ntpravd sen. t o budgetu. Mi n8ter>iki predsednik podpiral je dotieni predlog po-rofeev alca C irnota iu izjavil je pri tej priliki, da, bod'j pred'agal revi/iio ustave, uer se mu zli ko-r.s/„uo, v nasprotjih onim kateri zahtevajo revizijo, df. bi se zavrgla. T t iziava najiravila je veliko razburjenost na skrajnej I -vici. Ufovis Hu ;eus rabil je jaito razžaljive izraze proti predseduiku Ferry,u, [ia jih je preklical, ko je zbornici skleuila izktju- Ičiti ga iz seje. Spremembe senata so se potem potrdile. Zasedanje senata in zbornice ae je potem zaključilo, in parUment se zopet "tvori 15. jatiuvanja. — Angleški poslani* v P.nzu bil je na svojo lastno željo vspreiet od predsednika. Ta avdijeuca napravila je veliko senzacijo v francoskem glavnem mestu, m v krogih poslancev smatra se kot zuamenje, d i si Anglija nikakor ne pusti izviti iz pestij uoge po-štei.ega inešetarja. V L »ndonu baje mislijo, da bode Frakcija po prisvojitvi Bic Ninha vzprejela po re lovna e Ion Ionskega kabineta. Na obletnico Gambettove smrti podali so se prijatelji pokojaetja in nekateri člani Union re-publictine v Vdle d' Avoiy v hi*0, kier je umrl. V >ob, kjer je umrl, bd je nipravlien katafilU olepšan z mooguni venci, mej a juhi b I j j jed m iz Delih rož Freyciuetov, in tribojnico. Pau! Bert imel je govor, in kazoć ni zistivo, i/.rekel j« željo, da bi se kmalu zmugonosno razvila. 01 vlad) bd je prisoten samo VVa'deck-Rjusseau. Bi!o je vkup« kakih 100 oseb. Gambettini intimuejši prijatelji skle^ in naredbe, ki so jih pozneji uradni in „napol-uradni" (oficiozn) časopis", potrdili. Tako se jo plačan časnikar pri uredništvu nezavisnega lista skazal kot dobro poučenega poročevalca, ter je b tem navadno pridobil popolno zaupanje. Tako so se ti plačani tiči ugnezdili v razne novine ter jim brez najmanjše ovire, brez najmunjšega spodtikanja pošiljalo člauke in dopise; o katerih celo presleparjeni uredniki ne vedo, da izvirajo iz novinarskega urada. Po gostem, pravim, celo urednik nezaviaaega lista ne ve, da njegovemu dobro poučenemu sodelavcu drugi pero vodijo, da ta kuje njegovemu časopisu dopise po tujej napovedi, po vladnem niročilu; ker ureduik ne pozna te razmere, zanaša se na odkiitosrčnost in poštenost priduega sodelalca. Po rečenem potu najeti pisarji novinarskega urada po gostem izpodrinejo pri raznih časopisih zares n jzavisue poročevalce, po polnem samostalna sodelalce, ker ti, kot naravno, ne«o tako dobro poučeni, ker se časih celo motijo. Razni nezavisni časopisi sprejemajo tudi radi dopise in poročila, članke in ra/.prave iz novinarskega nruiia, ker se ti j iko c no ali ceo zastonj dobivajo. Ko tfUJiA ukral u^uecdili v u. katere nezavisne časopise, gladijo si po teh pot v druge. Sklicujejo se na te in to dopse. na te in te članke, ki so jih ti in ti nezavisni čaiopisi prijavili in kateri so se po vsem uresničili, in uredniki t< h novih novin so kmalu pridobljeui, da sprejemajo in prijavljajo od novinarskega uradi navdihneua poročila teh novih zvedenih pisateljev v svoj'h časopisih. Ta prevara se jim tem prej poBreči, ker Bi vsi ti ua-jeti pisarji roko drže pri sv>|em sleparskem delovanji podpirajo navadno pnteguila ou.m trditvam in besedam, ki M se po stoterin glasilih neprestano razlegajo >o deželi, <'e ti najetriiki že urednike nezavisnih listov p< gostem sleparijo, koliko loZje slepwijo občinstvo koliko kižje temu deluje ali mu pačijo |. vno mnenj€ Kateri čitatelj bi potem še sabteval od pisatelja te. vrstic, da nij te najete pisarje našteje. Nemogoč je vstreči tej zuhtevi. S-daj pa Bedaj se kak tat ptiček spozna po svojem petji. Navadno se l pisarji v svojih izdei'kib (dop^ih in člankih) sdn| šopirijo, mogočno napenjaio ter neprestano povdar-jajo, kako natanko so poučeni o vseh stvareh, Li se v državi gode i a o katerih poročajo. Poleg e ba ha rije (ta beseda, pač ni slovenska) pa pišeo na široko in dolgo o stvari, katero bi s kratkin besedami bili lehko poročili. Nezavisen pisatelj »e1 ne bode uikdar tako prubtil ter bode s kratkim' besedami poročal: tako je ali pa o tem dvojimo. Pravemu pisatelju ni, da bi spisal dolg dopis, da bi prislužil nekaj več kebrov, ujema je čas prei drag za kup besed. Zveden in saroostaleu pisatelj i se tudi ne bode ko-aui nasp oti uredniku, ki je take z^dovoljeu, da od njegi kakov dopis dobi. uili o pohulje tako ra ;p<.-da\i.i, kakor je bilo, ko je ie živel. I) 3{)isi. Iz ©orlco :*"*• decembra. [I/.v dop] V ne- deljo ob treh popolu F a b i j a n o v e sej be (zar adi pogreba gospe e zborovanje jedno uro zakasnilo) im lo j' ^ori-ko podporno in bralno društvo svoj tretji rt-diii ob^ui zbor. Udeležba je bila velika, obš roi d *u tveni prostori so bili napolnjeni z društveniki, kar svedoč*, d;* ae je jelo goriško ljudstvo v obet zi to velevažuo društvo zanimati. To primernem lagovoru predsednikovem poročal je tajnik o odb>rovem delovanji v letu 1883, denarničar je poročil o denarnem stanji društva, katero je, kakor je ' »ilo ze poročano, jako ugodno, hiSni gospodar nam s razložil, koliko pohištvi ima društvo in koliko str 'e in g. podpredsednik je natanko poroča i o računskem sklepu za 1883 le proračunu za leto 1884. Vsa poročila so drulivenik: pohvalno oaznanje v*eli in odobrili. Na to predlag« g. predsednik Povše po nasvetu odborovem, r *j bi se naš prevzvišeni unezo-naditkof g. Alojzi; Zor n, kateri je že pri azlič-nih prilikah pokaz*!, da mu je razvoj društva pri srci, imeuoval častnim udom podpornega diuštva. Ta predlog je bi' z naudušeujem jednoglasno vzpre-j»t. in burni noj jivioklic pozdravljen. Posebna deputacija izvoljena iz odbora bo dotino diplomo inilost-.Ijivemu kcezo-aadškofu poklonila. Potem se je vršil« volitev predsednika in odbornikov. Glede prve volitve poprime nek dru-tvenik besedo ter predlaga z ozirom na lope napredke društva in izborno voditeljstvo do sedaj in z nado, da bo g. predsednik tudi zanaprej tako krepko društvo v'odil in zanj požrtovalno delal, naj se izvoli per accl\mantionera g. vodja Povše predsednikom. Predlog je bil s živahnimi žhioklici in velikim naudu-šenjem s',*P''*,iet* V odbo' so b»li voljeni potem večinoma pre^*11' odbjrniiti, vnovič je ustopil v odbor JjOtu, .^atehet na tun«jšnjej c. kr. višjej realki. Pri točki r*znl nasveti predi >» ga l je društve-nik in zidarski m^i^r Bila, da bi se pravila pre-naredila tako, da bo«*« Orustvemki, ki so 12, 15, 20 in 25 let pri dru^vu, katari redno plačujejo in bi se ponesrečili ali bi »i »pl"h vsled starosti ne mogli ničesar prislužiti, pr raerno po'jojnmo dobivali. Predlog je bil i*r#»" v Premi4,Jev*nJ« in pretresovanje odooru, kateri »ma v prihodnjem rednem zboru o tem poročat., oziroma konkretne predloge staviti. Kon-čno vršila se je v društvenih prostorih dražb, časopisov. Iz SeviilSlie oK«>lU« 81. decembra, llav. dop.] V Sevnici je bila 16. decembra volitev v odb> r kmetijske podrutuice. Pa uoUvi zmagali so narodnjaki z 22 glasovi proti 30! gosp. Lencek izvolj*-;. je predsednikom', g Medio podpredsednikom, in odliruiki so gg.: Simoucsč, Cerjak, Bjštjančic, župni t iibai iz Sevnice in župnik VValter iz Reicheti-burgo ter gosp. Jarošek, nadučitelj v Reichenburgu JCauttchitsch, dosedanji predsednik, in glasovit Ausserr s svoiimi pristaši neso mogl- skrivali svoj« poparj nosti. Ako bo volitev v Gradci potrjenj (mora biti. Ur.), potem je zopet jedna „kula*\ oi »»»spi cinikov zapu<čeua, po S'ovencih — če Bog di na Vwv.jej — zasedena. Na tukaj^njej šuivereinovj Šoli sta že ero se .jim je nezmerno prikupilo. Pevski zbor nagga društva je p kazal, koliko se more z raarljivijtjo in ljubeznijo to* s složnim delovanjem tudi v mtern mesteci dosed Naš čvrsti pevski zbor prednašj je ta večer teži« in skozi n skozi mikavne kojule •.ter deloma tuji nove točke, s katerimi bi lat1) v v&akeiu vel km me«tu iin.Uepj. Imenadil nI je zIubu s nkila|Uo poirotiiico" m z „Uakimi kounfii?, kateri točki ste se eksatno izpeljali. Največja zasluga pa gre neutrudljivemu pevovodji za novo (v slovenskem tekstu in za slovenske odnošaje prirejeno) 3. točko: „Graščak in kmeta", šaljiv prizor I glasbo, pri katerem so se gospodje pevci P., R. in V. skazali mojstre v petji, kretanji in v kostimih. Priporočamo slovenskim čitalnicam to novo zabavno tof^ko (v nemškem: rDer Amtmann") naj-topleje. Mi*na čveterospeva „Miha se ženi* in „Naš maček4 sta sicer znana tudi drugod, a omenjamo ju, kei sta se pri nas tako izborno izvrševela in ker nas je g. P. (Miček-Bolo) s svojim mijavkanjem tako prijetno kratkočasil — Naša pevska koreuina, prezaslužni gosp. Š., je pel v kostimu „Stare« a Kranjca", — kako eksatno — tega mi ni treba omenjati. Vesela mazurka »Danes tukaju je lep zbor, zlasti v rokah dobrih pevcov, kakoršni so nši; posebna hvala gre tenoristu gosp. V., ki ae žrtvuje društvu, če tudi je kdaj bolehav, kakor je bil še pred zadnjo zabavo; a veoder je prišel, da le svojih tovarišev in ljubljenega g. pevovodje ni v zadrego pripravil. „L>terijau je bila oddihljaj gg. pevcem, a uaposied je o poluuoči vzel g. L. v imenu društva slovo od prehitro miaoleg* veselega 1883. leta ter napil vsem navzočnim „veselo novo leto 1884tt. V soboto bode imelo društvo „občni zborM ter se posvetovalo o delovanji v bodočem leta. NJj druftvo v tem duhu, kakor lansko leto še dalje deluje Naj se naroči na obilo slovenskih listov, naj pris.opi tudi k slovenskim literarnim društvom, naj goii še dalje petje, godbo in gledališče. Skušalo pa naj bi po primernem potu svoj delokrog še tako razširiti, da bi koristilo tudi okolici, more ti ti z ustanovitvijo mala „ljudske knjižnice" v snislu predloga nekega odbornika. Preudarite, blagi dem i > ljubi, o katerih je svet prepričan, da tudi k«etekemu našemu ljudstvu dobro želite, njegove ntsvete in ukrenite tako, kakor bode našemu vrlemu društvu najbolje ugajalo. e. Iz Pustoj I ne 1. jan. [l:v. dop.] (Veselica za revne dolarje.) L'pa atara navada, da Jo bili revni sol »rji o zimskem Času zastonj oblečeii, .udi letos ni izostala. Prejšnja leta je to preskrbovala pokojna gospa Josipina Lavrenčičeva, katere revna šolska mladina in sploh vsi reveži Postojiuski jnikdar pozabili ne bodo. Letos ste pa stopili na 'čelo temu dobrodelnemu namenu gospa Josipioa JVičičeva in gospa Josipiua Kraigherova ml., bluga fncei.vn prerauu umu t; goape J. Lavrenč čeve. Hodili I sti omenjeni blagi gospi od hiše do hiše, od družine do družine ter prosili v imenu revne šolske ( mladine dobitkov za tombolo in tudi nabirale prostovoljnih darov v deuarji. Povsod ste bili pnjizno v'.prejeti ter nabrali res krasne dob. tke iu tudi veliko svoto v denarji. — Dne 2 decembra m. 1. bila je tombola v lepih prostorih g. Mir. Vičiča. Kako da ljudstvo rado pomaga revežem, videlo se je oui večer, kajti bili so vsi spoduji in zgoruji prostori polni gostov. N ibralo se je pa tudi čistega dohodka blizu 2 2 0 g ol d., res vehka svota za naš trg. Tombolo zadel je g. uč telj J. Dimnik , katere pa ni pridržal za-ser temveč jo daroval dobro ielnemu n.Hm.-nu. Tako storili so tudi s svojimi dob:tki gg. Mikso LavrenčiČ, Fran Kajbio, Mitija Lavren-čič in Fran Kogej, za kar jim gre le čast in hvala. Dan 23. decembra m. I. bil je določen za razdelitev obleke v šoli. Nabralo se je omenjeni dan v razredu dekliške šole obilo gospode iu vel ko druzega o iiibtvu. želeč izvedeti, koliko otrok bode oblečenih. In res v veliko začudenje vseh uavzočih, dubilo je 60 otrok lepo novo obleko, za kar naj bode na tem mestu v i:nenu šolske mladine go-spema J ViČičevi in J Kraigherovi največja čast in najtoplejša hvala izreieua. Veliko zahvalo zaslužijo tudi ljubke gospodičine hčerke Vičičeve: Mimica, Amalija, Josipina in Tončika, katere so se a^ozi štirinajst duij dan za dnevom brezplačno trudile in šivale obleko za uboge otroke. Vrhu obleke dobi\ je Še tudi vsak otrok zavitek s ligami, orehi, povitnico itd., kar so darovale dobre gospe in tukajšnji trgovec g Cvetko Ditrich. — Preduo ee je pa začela obleka deliti, razloži naš čislani dekan g. Janez vitez Hofstetter to lepj navado prav z lepimi in jedrnat mi besedami ter se zgoraj omenjenima gospema v imenu obdarovane mladine prav toplo zahvaljuje in ju prosi, naj tudi v prihodnje blagovoliti žrtvovati svoj trud v prid iu korist revne šolske mladine, katerej je uaš č. gosp- dekan res tolikanj prijatelj. Od S;iv.-€» 1. jan. |hv. dop] Dolgo je bilo za Savo pri Kranjcih m Štajercih, zelo mrtvo živ- ljenje; narodne razmere neso bile nič kaj ugodne. V Sevnici na pr. je bilo veliko nemškutarije, v Krškem na Kraniskem skoro isto. V teh krajih so domoljubje zdaj vse na bolje obrnili. Počasi pa stvar v Rajhenburgu in Brežicah napreduje. V Rajhen-burgu so ua pr. imeli te dni občinske volitve in imeli bodo kmalu volitev občinskega predstojnika; pa iz izvoljenih občinskih odbornikov nikakor ne morejo na čelo postaviti narodnega župana, ker skoro v celem odboru ni sposobnega odličnega narodnega moža. I - 'orali si bodo pač župana, ki v narodnem obziru ne bode vode kalil. R tudi za to, da je di srečno raključila lepo vrsto v preteklem letu i magist r«t u pod ključ dejanih osob. Na Silvestrov čer deli so jo zoper pod ključ in kot zadnjo v tej sti upisal so jo pod št. 1365. Tu se puč sme či: lakerlril začetpk, tak tudi konec. — (Županijsko volitev o b č i n e J a b 1 a-likej vršila se je 20. m. m., in bil je obćin-im načelnikom zopet izvoljen mnogozasluženi s ebrnim križem d krono odlikovuni gosp. Jos. Po-?pnn posestnik i/. Dol. Zemona, svetovalci pa: g. Andrej Snmsa posestnik iz Dol. Zemona, Miha rži na posestnik iz Vrbice in Jos. Logcr po-estnik iz Vrbovtga Živeli! Telegrami „Slovenskomu Narodu": Ptuj 2. januvarja. Na prošnjo mnogih dličnih rodoljubov iz vseh volilnih okrajev revzel je znani slovenski boritelj Božidar Raič andidaturo državnega poslanca namesto umr-ega Hermana. Slava mu! Rim 2. januvarja. Glede jurisdikcije v .'uneziji sklenil se je mej Italijo in Francosko logovor. London 2. januvarja. Kraljevim dekre-om odpravi se jurisdikcija angleškega konsu-ata v Tunisu. Ljudsko sredstvo. Moli-ovo n Francosko : ga njo in sol" daje ravno tako uspešno kakor ceneno tredstvo proti trganji po udib, ranah, oteklinah itd. Cona »teklenici I navodom 80 kr. Vsak dan razpoš Ija po poŠt-lem povzetji A. Moli, lekarnar in C< kr. dvorni salolntk, la Dunaj i, Tuchlauben !). V lekarnah po deželi zahtevaj se zrečno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom.) 9 (690—2) Meteorologično poročilo. a <* a Čas Opazovanj« Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Mo- j Nebo krinn v nun. i 31. dec. 7. zjutraj 2. pop. 9. sveeer J4879 mm. 748*67 mm. 749 77 mm. _______ — 8"2 0 si. sov. — 0 8'0 si. svz. — 6*8°C Bi. SVZ. . 1 , . ... J »s- ,0-uOdbi. , |as. jas. 1 roega. d ■—i 7. zjutraj 2. pop. &. zvečer 75037 mm. 749 o9mm. 760*21 m. . — 48"C al.vzh. — 0 6đC 'si. svz. — 8-4°C is), svz. | obi. 1000mm. j d. pas, i jas. | snega. Srednja temperatura obeh dnij je znašala — t i>" in 4-6*, oziroma za 20° in 1;88 pod normalom. Trzne cene v IJublJanl dne 2. jariuvarja t. I. K Id. kr. 100 kilogramov kilogram . Pšenica, hektoliter Rez, „ Ječmen „ Oves, r Ajda, „ Proso, . Koruza, „ Leča n Grah „ Fižol Kiompir, Maslo, Mast, n &peh frišeu n • • B povojen, „ . • Surovo maslo, r . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilognui Telečje „ n Svinjsko „ a Koštrunovo . „ KokoS ....... Golob ........ Seno, luO kilogramov . . Slama, „ „ • , Drva trda, 4 k v. motre . mehka. , ■ • • 96 20 55 92. 20 20 40 50 50 50 86 96 80 60 74 85 3 Vi 8 60 56 52 36 45 15 16 «6 50 TDtjl n a/} slrs, "borza 2. januvarja t. 1. (It\imo teiegraficijo porodilo.) inpima renta .... ..... 79 gld. 10 ti Srebrna renta........ 79 . 90 ZI*U renta.......... 99 . 25 „ 5°, marčna renta......... 93 , fii „ Akeije narodne banke....... 843 , — . Kreditne akcije...... . . 291 , 40 m London ..... . ISI , — L Srebro • ....... — „- , Napol. . ........ » . -r>9'/, „ Ci kr. cekini. . . ... h „ 72 „ Nt-Ui.ike murke ..... . 69 „ 80 ,. 4/I0/a zlati zast. listi . 119 . 25. „ Prior. oDlig. Elizabetine zapad, železnice 103 „ 40 „ Pmr. oblig. Ferdinandove sev. železnice 104 „ 75 n Kreditne srečke......10O gld. 173 , — A Kudoltove srećke .... 10 „ 19 , 76 . Akcije anglo-avBtr. banke . 120 „ 110 , — . Trauimway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 218 , 25 , Vabilo n«! naroči) o. Z novim letom nastopi /lllili i imi > in Hal j i"V lis« , izhajajoč 2 krat na mesec, svoj II. tečaj. Razen kratkih po-vostij in ravr.novrstnega tabaVnega in satiričnega gradiva prinašal brde tudi, kakor preteklo leto, lične podobe. Tudi ,.sii it vi-- je nezavisen list, kajti zaviaeu je jedi.od dobrega humorja in od naklonjei»>sti svojih naročnikov, do katerih se obrača s prošnjo, da ga tudi v prihodnjem letu s sodelovanjem in naročbo podpirajo, da bodo vsestranski ustrezal prevzetej nalogi. Cena za vsu leto \l gl» za pol leta 1 glđ. 549 Ur,, za četrt leta so kr. Posamezno številke po IS kr. Uredništvo in upravništ70 ŠKRATA ■ v Ljubljani, ^Narodna Tiskarna" SI dob>va nej tis ♦ l Priznano nepokvarjen0, izvrstne voščeno sveče i/delujejo («52—15; P. & R, Seemann i Ljubljani. NAJBOLJŠI vo\R ZA CIGa/j^ JE HOUBLON Franoosk fabrikat. PRED PONAREJANJEM SE SVARI 111 Pravi jo ta papir za cigirete sa^o tedaj, če ima vsak list znamko L]£ HOTJBLiON iu vsak karton nosi varstveno znamko in signaturo oawhy » h1nwy,aJltingarahrihntn.p aRIS ■o c B D ^, 'P m B ■ « i r psi m m o o o n I t lOCCOCOOOGOOg Trboveljski gladki premog; cenejSi kakor povsod drugje prodaje v Gradišči št. 9. (774-7) = 1 na Dunajski cesti št. 18. Ako se vzame: železniški voz, stane 50 kg. = '/■ železniškega voza, — '/4 n „ = 40 co1'!'1) stoto v - 20 = 10 10.000 kg 5.000 „ 2.j.00 „ 2.000 n 1.000 „ 500 „ 250 . 50 50 50 50 50 50 3K'/, kr. 39 „ 40 „ 41 , 42 „ 43 „ 44 I 1 iz kolodvora. z magazina. O OOOOOCOOCfe ^OOCOOOCGOOOCOI lzdatelj in odgovorni u. ■* k«o Annit. nrtu se l>r\)*rA in Vaše idagorodje! . Moj 85 letni oeaboov ' je nekaj let sem na zapeki, Spojeni z neznosnimi bolečinami in na zlatej ži i. Upodabljal je mnoga sredstva, ka'.era so mu nasveto-vali zdravniki, pa v-e bies uspeha. Slučajno čital sem o \asem, dr. Rosovena zdravilnim balzamu, narool Si dve steklenici in po njih uporabi postal jo moj oča zopet zdrav; poprav sti h toliko, da sedaj mirno spava, doeim mu prej ni dalo dlje spati, nego jedr;.* sam) urico. Hlagodavljam Vas tedaj \ imenu svojega priletnega očeta. s 8p1)StovanjenJ Fraa Junak, agent k ne/.: Schwarzenbcrg-a. TomeSvar (na OerrikcnO, 10. septembra 1876. Ilače si-ed.. p« postal in se *plo*hto razširil. Na stotine pisem v priznnje je na razgled pripravljenih, HupoiUk se na frankirane dopise na vbo kiaje /roti poštnemu povzetji, ivuts. Da se izogne neljubim npakam, zato prosim rq p. t gg. naročnike, naj povsod Izrecno dr. Kosov /.dtiviliii bnizaui iz : skame B. Fragnorja v Prad zahtevajo, kajti opazil sem, dao naročniki na več Icrajih dobili nettipeiuo zmes ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izre* ri dr. Eojovejju zdlariliiega balzama. Pra vi dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v {^.avnej zalogi hdelovalea B. Pnag^erla, lakarna - čmeuju orlu" v Pragi, Eoc der Spornergas»< :\'r. : 1,- j. V Ljubljani: O. Pioooll, l'^k% : V1J. Mayr, lekar; Eva*-. Slrfiohtti, lekar; Jos, Svoboda, le k ar: J. pl. A'r> coozv, lek«r. V 1 *"i • h - ,: Tr. Ilaocaroloh, leknr. V Kranj i: K. Savnik, Irk S Novem ttestn Dum. RUzoll, lukar. V Kamniku: Jos. Moćnik, leeir. V Gorici: O C)u iatofolettl, b.kar, K. Kiirner, lekar; O. B. Pontoni lekar V Ogle! o« a D.ur./vjo, lekar. V Trstu: Ed. de Leitenburg, h ir\ G. Prendiu - i O. B. Foraboiobl, lekn Jak. Serravato, okar. V Za O ».railai, lekar. 0V~ Vsio lekarne ln veoje ti ;ovine % me n biroom v Avatre- OgrrakoJ imajo zal« jo t*.,-a zdra^'*' bals.»naa. I • . a m* domače mazilo, Beper prisad, rane in ulesL Prasko ?8m: gotove ln ipkušend zdr^ Dobro rabi zoper prisad, o« tfU*nj mleka i" j itajejo ienike psi trde, kadar se otrok odstavi; »oper abs^»e, krvava uks:<, oine me/.oljčke, firmasti tur; zoper zanohtnico ali tsapavane« crva na prstih: Eoper ob istivijanje, Cekline, bezgavke, izrastke m *n 3 i l;>: 4t4—14) IfaZatfM za min Skut-iio in po mnozih posk, 1 kot ajzanes', 1 . j ■ t »rulstvo /.n-ino,odstrani nagluhost, po njem se dobi po 10 nže zgubljen sluh. 1 , i ivniea 1 ^Idav. velj. Lastnina in %u , /iVodne riti^-ut