Urbani izziv, letnik 34, št. 2, 2023 28 UDK: 502.131.1:711.433(439) doi:10.5379/urbani-izziv-2023-34-02-03 Prejeto: 21. 6. 2023 Sprejeto: 22. 9. 2023 Tamás SIKOS TOMAY Dóra SZENDI Analiza gospodarske in okoljske trajnostnosti na Madžarskem: uspešnost mest z županijskimi pravicami pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja Zaradi velike koncentracije ljudi, podjetij, trgovine in borznih trgov so mesta najpomembnejša središča gospo- darskih dejavnosti po svetu. Zaradi hitro spreminjajočih se razmer, ki so posledica dejavnikov, kot so globalizaci- ja, industrija  4.0, umetna inteligenca, pandemije in rus- ko-ukrajinska vojna, se mesta danes spopadajo z novim izzivi, za katere so potrebne inovativne in pametne rešitve za ohranjanje trajnostnosti in konkurenčnosti. Avtorja sta v članku analizirala uspešnost madžarskih mest z županij- skimi pravicami z vidika pametnega razvoja, pri čemer sta se osredotočila zlasti na okoljsko in gospodarsko trajnost- nost. Domnevala sta, da so gospodarsko razvitejša mesta (z vidika dohodka na prebivalca) zaradi razpoložljivih nančnih in kadrovskih virov po navadi bolj trajnost- na, ni pa nujno, da so med njimi tudi največja mesta po številu prebivalcev (zaradi ekonomije obsega, manjše pri- vlačnosti za bivanje in drugih razlogov). Analizirala sta tri od sedemnajstih ciljev trajnostnega razvoja, ki jih je opredelila Organizacija združenih narodov (OZN), pri tem pa sta uporabila kazalnike madžarskega centralnega statističnega urada in OZN ter jih prilagodila značilnos- tim madžarskega urbanega omrežja. Z normalizacijo min- max in izračunom povprečnih vrednosti sta oblikovala sestavljeni indeks ciljev trajnostnega razvoja. Mesta sta razvrstila v pet skupin, ki so se razlikovale predvsem po stopnji razvojne dinamike in privlačnosti mest za bivanje. Skupine, ki sta jih določila, izražajo prostorske značilnosti madžarskega urbanega omrežja, najbolj trajnostna pa so dinamična mesta na zahodu in severozahodu države. Ključne besede: madžarska mesta, cilji trajnostnega razvoja, trajnostnost, gospodarski steber, pametna mesta uiiziv-34-2-2023_02.indd 28 11. 12. 2023 16:44:20 Urbani izziv, letnik 34, št. 2, 2023 29Analiza gospodarske in okoljske trajnostnosti na Madžarskem: uspešnost mest ... 1 Uvod Po podatkih Programa Združenih narodov za okolje (UNEP, 2018) naj bi se poraba surovin v mestih do leta 2050 povečala na 90 milijard ton (leta 2010 je znašala 40 milijard ton). Bla- ženje podnebnih sprememb in zmanjševanje njihovih negativ- nih vplivov na okolje sta postala eden največjih izzivov današ- nje družbe (Yigitcanlar in Kamruzzaman, 2018). Oblikovalci politik spodbujajo trajnostni razvoj kot ključno prednostno nalogo mestnega razvoja, kar je skladno tudi z 11. ciljem traj- nostnega razvoja OZN, ki poudarja razvoj odprtih, varnih, vzdržljivih in trajnostnih mest (OZN, 2018). Trajnostni razvoj sloni na treh glavnih razsežnostih, ki imajo tudi ključno vlogo pri razvoju mest – tj. na okoljski, gospo- darski in socialni razsežnosti (Lehtonen, 2004). Okoljska raz- sežnost se nanaša na okoljske vidike (naravno okolje, vključno z rastlinami in živalmi, in proizvodnjo energije), socialna raz- sežnost se nanaša na enakost, dobro počutje ljudi in zadovolje- vanje osnovnih človeških potreb, gospodarska razsežnost pa na gospodarsko konkurenčnost in raznolikost mestnih območij (Toli in Murtagh, 2020). V literaturi se je zato pojavil nov pojem – trajnostno pametno mesto –, skupaj z njim pa še izrazi vzdržljivost, trajnostnost in pametnost. Avtorja v članku proučujeta, kako uspešno 25 madžarskih mest z županijskimi pravicami dosega nekatere prednostne vidike indeksa ciljev trajnostnega razvoja. Postavila sta hipotezo, da so zaradi nančnih in kadrovskih virov gos- podarsko razvitejša mesta (z vidika dohodka na prebivalca) verjetno tudi bolj trajnostna, ni pa nujno, da so med njimi tudi največja mesta po številu prebivalcev (zaradi ekonomije obsega, manjše privlačnosti za bivanje in drugih razlogov). Av- torja sta na podlagi analize madžarska mesta razvrstila glede na stopnjo dosežene gospodarske in okoljske trajnostnosti, njuni izsledki pa so primerljivi z izsledki klasičnih analiz hierarhije madžarskih mest. 2 Teoretično ozadje: pojem pametnih in trajnostnih mest Izraz pametno mesto je postal priljubljen na začetku devetde- setih let 20. stoletja, še vedno pa zanj ni enotne denicije. Sprva se je večina denicij osredotočala na tehnološki vidik pamet- nega razvoja mest. Eno najpogosteje citiranih tehnokratskih razlag so podali Harrison in sodelavci (2010), ki so poudarili, da se lahko s pametno in ustrezno uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij oblikujejo pametna, institucionali- zirana in povezana mesta. Pozneje je čedalje več raziskovalcev v razlage začelo vključevati mehke prvine, kot so znanje, inovaci- je, ustvarjalnost, človeški kapital in trajnostnost, s čimer so ob- likovali kompleksne denicije (Szendi, 2021; Wataya in Shaw, 2022). Po najnovejših denicijah je za pametno mesto značilno predvsem dvoje: tehnologija in ustvarjanje dodane vrednosti za deležnike. Prizadeva si zagotoviti visoko kakovost življenja in povečati konkurenčnost na nekem geografskem območju (Glasmeier in Christopherson, 2015). V vseh denicijah se na splošno navaja, da je cilj pametnega mesta izboljšati bivalne razmere prebivalcev, in se poudarja vloga trajnostnega razvoja, inovacij in znanja. Z vključitvijo mehkih prvin je postal po- jem pametnih mest čedalje kompleksnejši, merljivost njihove uspešnosti pa je za raziskovalce čedalje večji izziv. Eden naj- pogosteje uporabljenih modelov za ocenjevanje trajnostnosti mest je šestdelni model, ki so ga razvili Ginger in sodelavci (2007) (vključuje gospodarstvo, ljudi, upravo, mobilnost, okol- je in življenjske razmere), za razvrščanje mest pa se uporablja več kot 80 kazalnikov. Na podlagi raziskave Evropskega parlamenta (2014), ki je te- meljila na vzorcu 599 mest, je pametno okolje najpomemb- nejši vidik evropskih pametnih mest (v 33 % vseh proučevanih mest), pametno gospodarstvo pa je glavna prednostna naloga v samo 11 % mest (García Fernández in Peek, 2020). Raziska- ve kažejo, da bosta do leta  2025 najbolj dinamična segmenta pametnih mest postali pametna uprava in pametna energeti- ka, ki se bosta do leta 2030 dodatno razvijali (Angelidou idr., 2022). To pomeni, da bo tudi poudarek na trajnostnosti čedalje večji. Trajnostno pametno mesto vključuje vse osnovne prvine pametnih mest, poleg njih pa še kazalnike optimalnega upravl- janja omejenih virov (ravnanje z okoljem, odpadki in vodo, zelena energija itd.) (Ahvenniemi idr., 2017). To je mesto, v katerem se z informacijsko-komunikacijskimi tehnologijami zadovoljujejo potrebe sedanjih prebivalcev, ne da bi se ogro- žale možnosti drugih ljudi ali prihodnjih rodov, da zadovoljijo svoje potrebe, in bi se tako presegale okoljske omejitve (Höjer in Wangel, 2014). V raziskavi, predstavljeni v tem članku, avtorja merita gospo- darsko uspešnost in trajnostnost madžarskih mest, za kar dajejo dobro podlago kazalniki trajnostnega razvoja, ki jih je opredelil OZN. Čeprav je bilo opravljenih že več študij merljivosti pa- metnih mest (npr.; Ginger idr., 2007; Cohen, 2014), med nj- imi ni bilo podrobnejših raziskav madžarskih mest. Madžarski centralni statistični urad (HCSO) je doseganje ciljev trajnost- nega razvoja meril samo na ravni županij, med madžarskimi mesti pa sta organizacija Sustainable Development Solutions Network (SDSN) in ustanova Brabant Centre for Sustaina- ble Development (Telos) v poročilu o trajnostnem razvoju leta 2019 analizirali samo Budimpešto. Madžarska prestolnica je dosegla 55,4 točke (zmerna uspešnost) in med 45 analizira- nimi evropskimi mesti zasedla 37.  mesto. Mesto se še vedno spopada s precejšnjimi izzivi pri doseganju petih od skupno 15  ciljev, pri sedmih ima resne težave, dva cilja (čista voda uiiziv-34-2-2023_02.indd 29 11. 12. 2023 16:44:20 Urbani izziv, letnik 34, št. 2, 2023 30 T. SIKOS TOMAY, D. SZENDI in sanitarna ureditev ter zmanjšanje neenakosti) pa že skoraj dosega (en cilj pri Budimpešti ni bil analiziran) (Lafortune idr., 2019). Avtorja raziskave, predstavljene v tem članku, sta se od- ločila, da Budimpešte ne bosta vključila v analizo, saj bi lahko njene vrednosti v mnogih primerih tako močno odstopale, da bi popačile rezultate analize (predvsem pri standardizaciji), ki bi tako pokazala nerealne razlike v urbanem omrežju. Poleg evropskih mest so bila s kazalniki trajnostnega razvoja že analizirana ameriška mesta, na podlagi obeh analiz pa je bilo opozorjeno na težave z razpoložljivostjo in primerljivostjo podatkov. Za ZDA je bil prvi indeks ciljev trajnostnega razvoja oblikovan leta 2017. Uporablja se za razvrščanje stotih največ- jih ameriških mest po številu prebivalcev in njihovih metropo- litanskih območij, glede na to, kako uspešno se dosegajo cilji trajnostnega razvoja. Izsledki analiz kažejo, da morajo vsa mes- ta v ZDA, tudi tista, ki po indeksu zasedajo najvišja mesta (npr. mesta na metropolitanskem območju San Jose-Sunnyvale-San- ta Clara v Kaliforniji), da bi dosegla cilje trajnostnega razvoja, storiti še veliko (Sustainable Development Solutions Network, 2017). Evropsko poročilo o trajnostnem razvoju temelji na pri- merjavi, kako uspešna so glavna mesta večjih metropolitanskih regij v Evropski uniji in na območju Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA) pri doseganju 17  ciljev trajnostnega razvoja. V prvi prototipni različici poročila so bili navedeni rezultati za 45  evropskih mest, ki temeljijo na 56  kazalnikih. Na prvem mestu je bilo Oslo, ki je doseglo 74,8 % vseh ciljev trajnostnega razvoja, sledila sta Stockholm in Helsinki. Tudi ta najuspešnejša mesta torej še vedno ne dosegajo vseh ciljev, kar zanje ostaja velik izziv (Lafortune idr., 2019). Leta  2022 je bila opravljena še analiza trajnostnega razvoja 17 kazahstan- skih mest, pri kateri so avtorji razvili svoj indeks trajnostnega mestnega razvoja in mesta razvrstili v skupine. Uporabili so podobno metodo normalizacije kot pri analizi, predstavljeni v tem članku, med komponentami analize pa se niso osredoto- čali na cilje trajnostnega razvoja, ampak so upoštevali klasične gospodarske in socialne dejavnike (Nyussupova idr., 2022). Avtorja sta v članku izračunala indeks ciljev trajnostnega razvo- ja madžarskih mest z županijskimi pravicami, s poudarkom na gospodarskih in okoljskih vidikih trajnostnosti, ter določila, kako uspešno je madžarsko urbano omrežje pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja. 3 Metodologija in podatki Septembra 2000 je OZN sprejel razvojne cilje novega tisočletja (ang. Millennium Development Goals), članice OZN pa so se zavezale k vzpostavitvi novega globalnega partnerstva, ki se bo osredotočalo na težave, s katerimi se spopadajo države v razvo- ju. Določenih je bilo osem ciljev, ki bi morali biti doseženi do leta 2015 (HCSO, 2022). Kljub vsem dosežkom, povezanim s temi cilji, so bile leta  2015 po svetu še vedno velike razlike med najrevnejšimi in najbogatejšimi območji ter med mesti in podeželjem (OZN, 2015). Na vrhu OZN o trajnostnem razvo- ju 25 in 26. septembra 2015 so zato svetovni voditelji naredili še korak dlje in sprejeli resolucijo Transforming Our World: the 2030 Agenda for Sustainable Development (Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030), ki je vključevala 17 globalnih ciljev trajnostnega razvoja in 169 podciljev (Evro- pska agencija za okolje, 2020). V Agendi 2030 so poleg pod- ročij, opredeljenih v ciljih novega tisočletja, upoštevani tudi pogledi razvitih držav, poseben poudarek pa je na okoljskem vidiku. Leta 2020 je OZN razvil jasno metodologijo za spre- mljanje vseh kazalnikov ciljev trajnostnega razvoja (HCSO, 2022). V tem članku so analizirani trije izmed 17 ciljev OZN, ki omogočajo merjenje trajnostnega razvoja in pametnega gos- podarstva mest, in sicer dva gospodarska cilja (8. cilj – dostojno delo in gospodarska rast ter 9.  cilj – industrija, inovacije in infrastruktura) in en socialni cilj (11.  cilj – trajnostna mesta in skupnosti). Cilj raziskave je bil pokazati, da imajo pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja ključno vlogo regije in mesta, čeprav so te cilje sprejele nacionalne vlade (Lafortune idr., 2019). Na tej podlagi je bil izračunan indeks treh ciljev trajnostnega razvoja. Med vsemi 17  cilji se jih več osredotoča na gospodarsko in okoljsko trajnostnost. Z izbiro 8., 9. in 11.  cilja sta avtorja želela proučiti, ali so gospodarsko najbolj razvita mesta tudi okoljsko, gospodarsko in socialno trajnostna. Z izbranimi cil- ji se namreč poudarjajo navedeni trajnostni vidiki, zanje so na razpolago podatki, ki se nanašajo na najrazličnejša mesta, njihovo proučevanje pa zagotavlja pomembne informacije za madžarska mesta. Avtorja sta poleg tega analizirala nekatere kazalnike 12. cilja trajnostnega razvoja (odgovorna poraba in proizvodnja), pri čemer sta uporabila podatke o ravnanju z odpadki in prejeti nančni podpori. Kazalnike sta izbrala na podlagi izsledkov madžarske in mednarodne literature. Podat- ke sta pridobila iz podatkovne zbirke madžarskega nacionalne- ga informacijskega sistema za regionalni razvoj in prostorsko načrtovanje (TEIR), podatkovne zbirke madžarskega central- nega statističnega urada ter popisa naravnih in kulturnih zna- menitosti na Madžarskem. V osnovno podatkovno zbirko za analizo sta na koncu vključila 27  spremenljivk, potem ko sta jo zaradi multikolinearnosti dvakrat prečistila (v prvem koraku sta odstranila pet spremenljivk, v drugem pa še eno). Pri oblikovanju podatkovne zbirke sta bili pomembni primerl- jivost podatkov in možnost dodajanja podatkov za oblikovanje sestavljenega indeksa. Avtorja sta najprej izračunala konkretne podatke, v glavnem izražene v obliki vrednosti na 1.000 ali 10.000  prebivalcev ali v odstotkih. Ker so bili podatki izra- ženi v različnih merskih enotah, sta morala njihove vrednosti standardizirati (Freudenberg, 2003). S spremembo obsega uiiziv-34-2-2023_02.indd 30 11. 12. 2023 16:44:20 Urbani izziv, letnik 34, št. 2, 2023 31 vrednosti podatkov (z normalizacijo min-max) sta dosegla, da so bili kazalniki med seboj primerljivi. Za standardizacijo sta uporabila naslednjo enačbo: Glavna prednost te metode je, da omogoča združevanje po- datkov, izraženih v različnih enotah (npr. kg, % in m2), in preprečuje izgubo podatkov ali pristranskost (Ginger idr., 2007; Cohen, 2014). Pri kazalnikih, pri katerih je višja vred- nost pomenila slabši rezultat (npr. število iskalcev zaposlitve ali različne mere onesnaženosti zraka), sta avtorja za izračun obratnih vrednosti uporabila naslednjo enačbo: Na podlagi preproste aritmetične sredine (ker po standardi- zaciji v podatkovni zbirki ni več osamelcev) (Das in Imon, 2014) sta oblikovala kazalnike za indekse 8., 9. in 11. cilja trajnostnega razvoja ter končni sestavljeni indeks. V analizi sta uporabila 27 kazalnikov, navedenih v preglednici 1. Preglednica 1: Seznam kazalnikov za analizo posameznega cilja trajnostnega razvoja Cilj trajnostnega razvoja Kazalnik Korelacija s cilji trajnostnega razvoja (+/−) 8. – dostojno delo in gospodarska rast Neto razpoložljivi dohodek na prebivalca (v HUF) + Stopnja dolgotrajne brezposelnosti (več kot 180 dni; v %) − Koeficient starostne odvisnosti starih (več kot 65 let/15–64 let) − Delež samozaposlenih (v %) − Stopnja zaposlenosti mladih diplomantov (20–34 let; v %) + 9. – industrija, inovacije in infrastruktura Delež izdatkov za raziskave in razvoj v bruto domačem proizvodu (na ravni županij) + Število internetnih priključkov na 1.000 prebivalcev + Število patentov na milijon prebivalcev (na ravni županij) + Dolžina državnih cest na 100 km² (na ravni županij) + Količina emisij CO2 na prebivalca (v t) − Selitveni prirast (trajni in začasni) na 1.000 prebivalcev, 2020 + Delež dnevnih migrantov med zaposlenimi v posameznem mestu, 2011 − Najhitrejši dostop do Budimpešte po cesti (v min) − 11. – trajnostna mesta in skupnosti Letna povprečna vrednost PM10 (trdih prašnih delcev s premerom pod 10 mikronov) (v µg/m3) − Količina emisij NO2 na prebivalca (v kg/leto) − Povprečna cena nepremičnin na kvadratni meter − Zadovoljstvo s finančnim položajem gospodinjstva (na lestvici od 0 do 10) + Zadovoljstvo s kakovostjo bivalnega okolja (na lestvici od 0 do 10) + Finančna podpora (delež prejemnikov občinske finančne podpore v prebivalstvu celotne občine) − Število lokalnih avtobusnih prevozov na prebivalca + Številno kulturnih ustanov na 100.000 prebivalcev + Število znamenitosti na 100.000 prebivalcev + Število muzejev na 100.000 prebivalcev + Razlika v dostopu do komunalne infrastrukture (razlika med deležem bivališč, priklju- čenih na javni vodovod, in deležem bivališč, priključenih na javno kanalizacijo) − Količina odpadkov na prebivalca (v kg) − Delež ločeno zbranih odpadkov v celotni količini zbranih odpadkov (v %) + Sredstva iz evropskega programa EDIOP na prebivalca za razvoj obnovljivih virov energije (v HUF) + Opomba: Predstavljeni kazalniki se samo v 80 % ujemajo s tistimi, opredeljenimi v prvotnih raziskavah ciljev trajnostnega razvoja, saj temeljijo na razpoložljivih podatkih o madžarskih mestih. Nekateri kazalniki (npr. število prijav modelov Skupnosti, število polnilnih postaj in količina podtalnice z dobrim kemijskim stanjem) so bili izključeni iz analize, ker se za madžarska mesta ne merijo, drugi pa so bili nadomeščeni z ustreznejšimi. Vir: avtorja, na podlagi podatkov madžarskega centralnega statističnega urada, Eurostata, OKIR–LAIR, ingatlannet.hu, Google maps in palyazat. gov.hu. Analiza gospodarske in okoljske trajnostnosti na Madžarskem: uspešnost mest ... uiiziv-34-2-2023_02.indd 31 11. 12. 2023 16:44:20 Urbani izziv, letnik 34, št. 2, 2023 32 Potem ko sta avtorja določila vse kazalnike, sta njihovo po- razdelitev predstavila s toplotnimi prikazi, na koncu pa sta proučevana mesta na podlagi priporočil v literaturi (npr. Bel- lantuono idr., 2022) razvrstila v skupine. 4 Rezultati 4.1 Toplotni prikazi Avtorja sta s toplotnimi prikazi predstavila, kako so se mesta odrezala pri posameznem kazalniku (Dorofeev, 2022). To- plotni prikazi so dvodimenzionalne predstavitve podatkov z barvami (Cui in Zwick, 2016, str. 2), običajno v preglednicah. Vrednosti v stolpcih prikazujejo, ali je položaj mesta z vidika posameznega kazalnika dober ali slab, vrednosti v vrsticah pa prikazujejo pozitivne ali negativne rezultate kazalnikov za po- samezna mesta (HCSO, 2015). Da bi zagotovila primerljivost podatkov, sta avtorja uporabila standardizirane vrednosti, vsa- ko mesto pa sta v skladu s priporočili v literaturi (npr. Arbatli in Johansen, 2017) glede na doseženi rezultat razvrstila na ustrezno mesto na lestvici od 0 do 100. Toplotni prikaz za 8.  cilj trajnostnega razvoja (dostojno delo in gospodarska rast) je pokazal velike razlike med proučeni- mi mesti. Pri gospodarskih kazalnikih so najbolj stabilne po- zitivne rezultate dosegla mesta Esztergom, Gjur, Tatabánya in Veszprém. Pri več kazalnikih sta se najslabše odrezali mesti Salgótarján in Szekszárd. Salgótarján je bil pri vseh kazalnikih razen pri deležu samozaposlenih v spodnji tretjini lestvice, Szekszárd pa je imel dobre rezultate pri dohodku na prebi- valca in brezposelnosti, pri drugih kazalnikih pa je močno zaostajal za drugimi mesti. Pri vseh kazalnikih so bile med mesti velike razlike; na primer pri neto dohodku na prebival- ca je razlika med mestom Székesfehérvár, ki je imelo najvišji dohodek (1,723.192  HUF), in mesti Baja in Salgótarján, ki sta imeli najnižji dohodek na prebivalca, znašala 600.000 do 700.000 HUF. Pri 9.  cilju trajnostnega razvoja (industrija, inovacije in in- frastruktura) se je izkazalo, da imajo nekatera mesta pri več kazalnikih resne težave. Z nadpovprečnimi rezultati pri vseh kazalnikih pozitivno izstopa Gjur, ki je eno najbolj inovativ- nih in dinamičnih madžarskih mest, hkrati pa je pomembno izobraževalno središče. Pri petih izmed osmih kazalnikov se je najbolje odrezal Zalaegerszeg, ki pa je imel zelo slabe rezultate pri kazalnikih, ki se izrazito nanašajo na inovacije (npr. razis- kave in razvoj ter patente). Razmere na tem področju bi lahko pomembno spremenilo odprtje nove Rheinmetallove tovarne za proizvodnjo Lynxovih pehotnih bojnih vozilv letu  2023. Érd izstopa pri štirih kazalnikih; pri raziskavah in razvoju ter inovacijah njegove rezultate močno zvišuje povprečje županije Pešta, poleg tega ima mesto čist zrak, saj v njem ni veliko in- dustrije. Podpovprečne vrednosti pri večini kazalnikov pa sta imeli mesti Kaposvár in Debrecen. Pri 11.  cilju trajnostnega razvoja (trajnostna mesta in skup- nosti), ki vsebuje največ kazalnikov (14), so med mesti naj- večje razlike. Najbolj uravnotežene rezultate imajo Érd, Esz- tergom in Veszprém, najbolj negativne vrednosti kazalnikov pa sta dosegli mesti Nagykanizsa in Nyíregyháza. Pri količini emisij NO2 so vrednosti vseh mest dokaj uravnotežene, pri povprečni ceni nepremičnin na kvadratni meter pa so med njimi precejšnje razlike. Najvišjo povprečno ceno ima Érd (več kot 720.000 HUF), najnižjo pa Salgótarján (198.000 HUF), razlika med njima je skoraj štirikratna. Cene so po navadi niž- je na obrobjih mest. Pri kazalnikih zadovoljstva prebivalcev z družinskim nančnim položajem in bivalnim okoljem (na podlagi rezultatov ankete madžarskega centralnega statistične- ga urada) mesta dosegajo podobne rezultate; najvišje vrednosti imata Gjur in Sopron, najnižje pa Tatabánya, Nagykanizsa in Nyíregyháza, vendar standardni odklon med mesti ni velik. 4.2 Razvrščanje v skupine Iz toplotnih prikazov so bili razvidni razlike med mesti in njihov položaj na vrhu ali dnu lestvice pri vsakem kazalniku. Avtorja sta domnevala, da lahko združita mesta s podobnimi značilnostmi in vrednostmi kazalnikov. Da bi preverila svojo hipotezo, sta uporabila metodo razvrščanja v skupine, katere cilj je oblikovati homogene skupine na podlagi vrednosti ka- zalnikov razmeroma heterogenih objektov (Anderberg, 1973). Odločala sta se med tem, ali naj mesta razdelita v tri, štiri ali pet skupin, na koncu pa sta se odločila za pet skupin, saj to omogo- ča boljšo interpretacijo rezultatov. Vrednosti sestavljenega in- deksa za proučevana mesta, izračunane na podlagi kazalnikov za 8., 9. in 11. cilj trajnostnega razvoja, so navedene na sliki 1. Skupni rezultati posameznih mest so prikazani z vrednostmi, doseženimi pri posameznem cilju. Mesta sta razvrstila v pet skupin, pri čemer sta tista z doseženimi več kot 80  % vseh možnih točk uvrstila med najuspešnejše (tj. v prvo skupino), tista z manj kot 20 % točk pa med najmanj uspešne glede do- seganja ciljev trajnostnega razvoja (tj. v zadnjo, peto skupino). 4.2.1 Prva skupina: najbolj dinamična in živahna madžarska mesta Prva skupina je vključevala samo dve mesti, Gjur in Veszprém. Gjur je bil nekdaj mesto sejmov in trgovcev, danes pa je naj- bolj dinamično in inovativno središče županije. To je razvidno tudi iz rezultatov kazalnikov vseh treh proučevanih ciljev traj- nostnega razvoja in iz najvišje vrednosti sestavljenega indeksa (65,44) med 25 analiziranimi mesti. Audijeva tovarna avtomo- bilov in z njo povezana mreža dobaviteljev ( Józsa idr., 2017; T. SIKOS TOMAY, D. SZENDI uiiziv-34-2-2023_02.indd 32 11. 12. 2023 16:44:20 Urbani izziv, letnik 34, št. 2, 2023 33 Fekete, 2018) pomembno prispevata k dinamiki in trenutne- mu razvoju mesta. Zaradi odličnih zaposlitvenih možnosti ima visok neto dohodek na prebivalca (1,662.287 HUF) in nizko stopnjo dolgotrajne brezposelnosti (4,0 %). Prebivalci so zado- voljstvo s nančnimi razmerami v mestu ocenili s 5,9 (na lest- vici od 0 do 10), kar je med najvišjimi ocenami za madžarska mesta. Srednješolsko in visokošolsko izobraževanje v mestu sta visoke kakovosti, pri čemer ima ključno vlogo Univerza Széche- nyija Istvána, ki je tesno povezana s podjetji v mestu, hkrati pa je tudi nosilka tamkajšnjega intelektualnega življenja. V Gjuru je poleg tega veliko zgodovinskih zgradb, ki močno vplivajo na zadovoljstvo prebivalcev z bivalnim okoljem (7,8 na lestvici od 0 do 10), k lepi podobi mesta pa prispeva tudi čisto okolje (20,4 % vseh odpadkov je zbranih ločeno). Po neto dohodku na prebivalca (1,616.214 HUF) je takoj za njim Veszprém, ki ima malce višjo stopnjo dolgotrajne brezposelnosti (6,4  %). Po padcu komunizma je težka industrija v mestu močno na- zadovala, dinamika in inovativnost mesta pa sta se povečali s prihodom kapitalsko intenzivnih multinacionalk (npr. Con- tinental Automotive Hungary, Valeo Auto-electric Hungary, Ballu-Elektronika, Valeo Simens eAutomotive Hungary, Lasselsberger-Knauf Építőipari, Bramac Betoncserépgyártó és Építőanyag itd.). Univerza ima še vedno pomembno vlogo v znanstvenem življenju mesta (delež izdatkov za raziskave in razvoj v bruto domačem proizvodu županije znaša 3,44  %). Zaradi starega mestnega jedra je Veszprém privlačen za bivan- je, kar kaže tudi stopnja zadovoljstva prebivalcev z bivalnim okoljem (5,9), ki pa zaostaja za Gjurom. Veszprém je v prora- čunskem obdobju 2014–2020 prejel tretji najvišji znesek sred- stev na prebivalca (tj. 2.590 HUF) iz evropskega operativnega programa EDIOP (za prijave projektov v zvezi z obnovljivimi viri energije). Na podlagi vrednosti kazalnikov obeh mest ima Gjur majhno prednost z vidika služb in inovacij, Veszprém pa je močnejši z vidika privlačnosti za bivanje in trajnostnosti, razlika v vrednosti sestavljenega indeksa med njima pa je samo 0,58 točke, kar je zanemarljivo. Prostorska porazdelitev vseh skupin je prikazana na sliki 2. Slika 1: Skupine sestavljenega indeksa trajnostnega razvoja (ilustracija: avtorja) Analiza gospodarske in okoljske trajnostnosti na Madžarskem: uspešnost mest ... uiiziv-34-2-2023_02.indd 33 11. 12. 2023 16:44:20 Urbani izziv, letnik 34, št. 2, 2023 34 4.2.2 Druga skupina: razvijajoča se in dinamična mesta, privlačna za bivanje Na podlagi vrednosti sestavljenega indeksa druge skupine mest se zdi, da je skupina zelo heterogena, ob podrobnejši analizi pa se izkaže, da imajo značilnosti šestih mest v tej skupini bolj homogeno notranjo zgradbo. Glavni delodajalec v mestu Esz- tergom Magyar Suzuki Corporation in skupina podjetij, ki so z njim tesno povezana, prispevata k visokim rezultatom tega mesta. Ta podjetja ustvarjajo nova delovna mesta, zaradi česar je stopnja brezposelnosti v mestu nizka, stopnja zaposlenosti mladih diplomantov pa visoka (88,2  %). Število podeljenih patentov v Esztergomu (16,58) je skoraj dvakrat večje od tis- tega v sedežih županij (9,4). Prebivalci zadovoljstvo z bivalnim okoljem v mestu ocenjujejo s 7,7 (na lestvici od 0 do 10, razlo- gov za tako visoko oceno pa je več, med njimi tudi Donava in njena slikovita okolica ter čist zrak. Esztergom je zaradi mostu čez Donavo in potniškega terminala na Donavi tudi intermodalno vozlišče severno od metropolitanske aglomeraci- je Budimpešte, mednarodni prometni koridor iz Nitre na Slo- vaškem pa še krepi njegov položaj mednarodnega prometnega središča (Gauder idr., 2011). Drugo mesto v skupini glede na vrednost sestavljenega indeksa zaseda Érd, ki ima visok neto dohodek na prebivalca (1,562.145 HUF), nizko stopnjo dol- gotrajne brezposelnosti (4,4 %), ugodno stopnjo zaposlenosti mladih diplomantov (85,9  %) in veliko patentov na milijon prebivalcev (29,76). Visoke vrednosti kazalnikov dosega tudi zaradi bližine Budimpešte, statusa spalnega naselja in socialne sestave. V njegovem predmestju skoraj ni industrijskih obra- tov, zaradi česar je zrak zelo čist. Ravni trdih prašnih delcev povečujeta gost promet (na avtocesti  M7 in hitri cesti  7) in prah, ki se dviga z neasfaltiranih cest. Stopnja zadovoljstva pre- bivalcev z bivalnim okoljem je 6,8. Vrednost indeksa 11. cilja trajnostnega razvoja za Érd znaša samo 45,57, delni razlog za to pa je, da mesto ni prejelo niti centa za razvoj energetike iz programa EDIOP. Na drugem mestu v tej skupini je Sopron, mesto na meji z Avstrijo, znano po kulturnih spomenikih in šolah. Ker ustvarja veliko delovnih mest, je stopnja dolgotrajne brezposelnosti v njem zelo nizka (2,9 %), stopnja zaposlenosti mladih diplomantov pa je med vsemi 25  proučenimi mesti najvišja (91,2  %). Da je mesto privlačno za bivanje, potrjuje zadovoljstvo njegovih prebivalcev z bivalnim okoljem (7,8 na lestvici od 0 do 10), k njegovi privlačnosti pa prispeva tudi čist zrak (nizke emisije CO2 in NO2 na prebivalca). Tudi Sombotel ima veliko kulturnih spomenikov, saj mu je mestne pravice podelil že rimski cesar Klavdij. Od devetdesetih let 20.  sto- letja mesto doživlja temeljito preobrazbo. Nekdaj je v njem prevladovala lahka industrija (več deset tisoč ljudi je delalo v tovarnah čevljev Savaria in Marc, tovarni oblačil Styl in drugih podobnih obratih), z odprtjem tovarne avtomobilov Opel pa Slika 2: Prostorska porazdelitev skupin sestavljenega indeksa trajnostnega razvoja (ilustracija: avtorja) T. SIKOS TOMAY, D. SZENDI uiiziv-34-2-2023_02.indd 34 11. 12. 2023 16:44:20 Urbani izziv, letnik 34, št. 2, 2023 35 se je v mestu začel tudi razvoj avtomobilske industrije. Danes je razvoj mesta tesno povezan z avtomobilsko industrijo v Gjuru in Kecskemétu, kar se kaže tudi v nadpovprečnem dohodku na prebivalca (1,492.260 HUF). S prihodom sodobne tehno- logije je mesto povečalo tudi izdatke za raziskave in razvoj, hkrati pa se je močno povečalo število podeljenih patentov (tj. 10,73 na milijon prebivalcev). Privlačnost mesta potrjujeta pozitivni selitveni prirast (0,6) ter visoka stopnja zadovoljstva prebivalcev z bivalnim okoljem (7,7) in družinskim nanč- nim stanjem (5,8 na lestvici od 0 do 10). Mesto ima bogato zgodovino, zato je v njem veliko kulturnih znamenitosti in muzejev (26,4 znamenitosti in 14,5 muzeja na 100.000 pre- bivalcev). Sombotel je privlačno mesto za bivanje, z bogato kulturno dediščino, zaradi česar je priljubljena destinacija za domače in tuje turiste. V Tatabányi, nekdanjem značilnem socialističnem mestu, je do leta  1987, ko se je zaprl še zadnji rudnik, prevladovalo rudarstvo. Preobrazba mesta je bila vse prej kot lahka, delovno aktivni prebivalci v njem pa so zaradi tega zelo trpeli. Stopnja zaposlenosti je bila višja od 25 %, kar so delno poskušali rešiti z uvedbo proizvodnih storitev (Gauder idr., 2011). Trenutna stopnja dolgotrajne brezposelnosti znaša 8,2 %, koecient starostne odvisnosti starih pa je 28,7 %, kar pomeni, da je prebivalstvo v mestu razmeroma mlado. Število patentov na milijon prebivalcev znaša 16,83, kar kaže, da mesto krepi svoje inovacijske zmogljivosti. Po zaprtju rudnikov, ter- moelektrarne in cementarne je Tatabánya postala privlačno in čisto mesto, pri čemer je stopnja zadovoljstva prebivalcev z bivalnim okoljem 7,4. Tako kot Érd tudi Tatabánya dosega srednjo vrednost indeksa 11.  cilja trajnostnega razvoja, delež ločeno zbranih odpadkov v mestu pa znaša samo 0,9 %, zaradi česar je pri tem kazalniku na zadnjem mestu. Zadnje mesto v drugi skupini zaseda Székesfehérvár, nekdanje versko središče države in kraljeva rezidenca, danes pa hitro razvijajoče se in- dustrijsko mesto. Zagotavlja veliko možnosti za zaposlitev, zato ima podpovprečno stopnjo dolgotrajne brezposelnosti (7,5 %) in visoko stopnjo zaposlenosti mladih diplomantov (87,6 %). Med vsemi proučenimi mesti ima najvišji neto dohodek na prebivalca (1,723.197 HUF). Székesfehérvár je poleg tega med mesti, ki pri vseh treh ciljih trajnostnega razvoja dosegajo pri- bližno enake rezultate, vrednost sestavljenega indeksa pa je približno enaka povprečju indeksov vseh treh ciljev (56,04). Njegovi prebivalci so zadovoljni s kakovostjo bivalnega okol- ja (7,7), k čemur pripomore tudi čisto okolje (20,6  % vseh odpadkov je zbranih ločeno). Mesto je prejelo tudi precejšnja sredstva za razvoj obnovljivih virov energije (tj. 690,9  HUF na prebivalca iz programa EDIOP). 4.2.3 Tretja skupina: privlačna mesta, ki pa se počasi razvijajo Mesta, uvrščena v tretjo skupino, imajo povprečne rezultate indeksov za proučevane tri cilje trajnostnega razvoja. Razde- limo jih lahko v dve podskupini: mesta na Veliki madžarski nižini, ki se počasi razvijajo (nekdanje svobodno kraljevo mesto Szeged ter nekdanji podeželski mesti Hódmezővárhely in Kecskemét), in mesta, ki za njimi razvojno zaostajajo in imajo slabše inovacijske zmogljivosti, a so še vedno vitalna (zgodovinsko mesto Eger, znano zlasti po šolah, ter mesti Za- laegerszeg in Nagykanizsa, ki se čedalje bolj industrializirata). Szeged je slavno univerzitetno mesto (Univerza v Szegedu) in znanstveno središče, v katerem deluje več mednarodno prizna- nih raziskovalnih inštitutov. Na znanstvenem področju dosega zavidljive rezultate: raziskavam in razvoju namenja 2,34% vseh izdatkov, s čimer je pri tem kazalniku na drugem mestu (takoj za Veszprémom), poleg tega ima 20,91 podeljenih patentov na prebivalca. Vseeno ima z vidika doseganja treh proučenih ciljev trajnostnega razvoja samo povprečne rezultate (neto dohodek na prebivalca znaša 1,353.578 HUF, delež zaposlenosti mladih diplomantov je 85,1  % itd.). Poleg tega velik delež prebival- cev (31,2  %) prejema nančno pomoč občine, kar je delno posledica pandemije COVID-19, zaradi katere je veliko ljudi izgubilo službo in se znašlo v zahtevnih razmerah. Prebivalci so zadovoljni z življenjem v mestu (stopnja zadovoljstva znaša 7,6 na lestvici od 0 do 10), ki skrbi za pestro kulturno doga- janje (Egedy idr., 2018). Hódmezővásárhely, nekdanje bogato podeželsko mesto z dolgo zgodovino, je danes tesno povezano s Szegedom. V petdesetih letih 20.  stoletja je bilo celo sedež županije, tega so pozneje preselili v Szeged. Število prebivalcev Hódmezővásárhelyja razmeroma hitro narašča, zaradi česar se krepi njegov storitveni sektor, v katerem je danes zaposlenih največ ljudi (več kot 60 % vseh prebivalcev). Tudi to mesto na- menja velik delež izdatkov raziskavam in razvoju (2,34 % bruto domačega proizvoda), zaradi bližine Szegeda pa ima tudi veliko patentov na prebivalca (20,91). Njegovi prebivalci so zadovol- jni z bivalnim okoljem, kar potrjuje tudi visoka ocena lestvici od 0 do 10 (7,5). Tretje večje mesto v tej skupini je Kecskemét, prav tako nekdanje podeželsko mesto, ki je v petdesetih letih 20. stoletja postalo upravno središče županije Bács-Kiskun. Da- nes je pomembno središče madžarske avtomobilske industrije, saj tam obratuje tovarna korporacije Mercedes-Benz, ki spod- buja okolju prijazno in energijsko učinkovito proizvodnjo. S prihodom te tovarne so se močno izboljšale razmere na trgu dela ( Józsa idr., 2017), vendar je stopnja dolgotrajne brezpo- selnosti v mestu še vedno visoka (13,0  %). Po drugi strani je število prijavljenih patentov na prebivalca skoraj dvakrat več- je kot v drugih mestih (16,82). Eger je staro trgovsko mesto, bogato s kulturnimi spomeniki (ima 118,7 znamenitosti na 100.000  prebivalcev, kar je največ med vsemi mesti), njegovi Analiza gospodarske in okoljske trajnostnosti na Madžarskem: uspešnost mest ... uiiziv-34-2-2023_02.indd 35 11. 12. 2023 16:44:21 Urbani izziv, letnik 34, št. 2, 2023 36 prebivalci pa so zadovoljni s kakovostjo bivalnega okolja (ocena 7,1 na lestvici od 0 do 10). Po drugi strani mesto dosega slabe rezultate pri 8. in 9. cilju trajnostnega razvoja (33,78 oziroma 47,36), predvsem zaradi visoke stopnje dolgotrajne brezposel- nosti (16,5 %), najvišjega koecienta starostne odvisnosti starih med vsemi mesti (37,2 %) in zelo majhnega deleža izdatkov za raziskave in razvoj (0,54 %) v primerjavi s povprečjem drugih mest (0,9 %). Na zadnjem mestu v skupini sta Zalaegerszeg in Nagykanizsa, ki se razvijata zelo počasi, kar je razvidno zlasti pri rezultatu doseganja 9. cilja trajnostnega razvoja (Zalaeger- szeg: 42,94, Nagykanizsa: 35,82). Mesti namenjata enak delež izdatkov za raziskave in razvoj (0,33 %) in imata enako število patentov na milijon prebivalcev (1,87). 4.2.4 Četrta skupina: mesta s cikličnim razvojem in povprečnimi razmerami Mesta v tej skupini so se razvijala zelo različno, kar je jasno razvidno tudi iz vrednosti njihovih sestavljenih indeksov. Vključujejo tudi tri regionalna središča, ki so v hierarhiji mest takoj za Budimpešto: Debrecen, Miškolc in Pécs (vsa z več kot 100.000 prebivalci). V Miškolcu, nekdanjem središču težke industrije, se je po zatonu metalurške industrije močno pove- čala stopnja dolgotrajne brezposelnosti (ki zdaj znaša 19,5 %), podobno velja tudi za Dunaújváros, še eno značilno industrij- sko mesto, v katerem stopnja brezposelnosti znaša 18,4 %. Za obe mesti je značilno staranje prebivalstva (koecient starostne odvisnosti starih v Dunaújvárosu je 36,9  %, v Miškovcu pa 33,1  %); več starega prebivalstva ima samo še Szekszárd, kjer koecient starostne odvisnosti starih znaša 37,4 %. Debrecen in Pécs izstopata po tem, da njuno vplivno območje sega prek meja županij, pri čemer se vsak dan vanju v šolo ali na delo vozi od 130.000 do 202.000 ljudi. Na Madžarskem veljata za podeželski mesti, ki pa imata vse pomembnejše ustanove in sto- ritve (univerze, bolnišnice, znanstvene inštitute, sodišča itd.). Debrecen in Dunaújváros imata med vsemi mesti največ emisij CO2 na prebivalca (51,7 oziroma 35,1 t), kar je v Debrecenu posledica obratovanja farmacevtskih obratov, v Dunaújvárosu pa obratovanja železarne. Po drugi strani ima Dunaújváros med vsemi proučenimi mesti najnižje koncentracije trdih prašnih delcev, čeprav je zaradi svoje lokacije središče prometno inten- zivnih industrijskih dejavnosti (Gauder idr., 2011). Z vidika privlačnosti za bivanje mesta v tej skupini v primerjavi z dru- gimi dosegajo povprečne ali podpovprečne vrednosti (tj. 7,3 ali manj). Najnižjo vrednost sestavljenega indeksa v skupini (36,2) ima Szekszárd, kar je zlasti posledica slabih prometnih povezav, ki vplivajo na njegov gospodarski položaj, medtem ko se na primer Szolnok, Nyíregyháza in Békéscsaba bolje razvijajo zaradi dobrih železniških povezav. Mesta v tej sku- pini dosegajo povprečne vrednosti sestavljenega indeksa ciljev trajnostnega razvoja. 4.2.5 Peta skupina: propadajoče mesto, neprivlačno za bivanje Slabi rezultati Salgótarjána v primerjavi z drugimi mesti so posledica njegove industrijske preteklosti, kar potrjujejo tudi izsledki raziskave dinamike madžarskega urbanega omrežja, ki sta jo opravila Beluszky in Sikos Tomay (2020). Med 346 mesti, ki sta jih proučevala, je Salgótarján zasedel 300. mesto. V raziskavi, predstavljeni v tem članku, je pri 8.  cilju traj- nostnega razvoja med vsemi mesti dosegel najnižjo vrednost (26,11). Mesto ima visoko stopnjo dolgotrajne brezposelnosti (več kot 33,0 %), pri čemer je brezposelna skoraj tretjina nje- govih delovno aktivnih prebivalcev. Tudi njegov neto doho- dek na prebivalca je najnižji med vsemi proučevanimi mesti (1,190.865  HUF). Nekdaj je bilo to pomembno industrijsko središče, danes pa ne najde prave strategije, da bi si gospodarsko opomoglo (Gauder idr., 2011). Njegove inovacijske zmoglji- vosti so majhne, saj ima samo 0,83 patenta na milijon prebi- valcev, kar je zelo malo v primerjavi s povprečjem vseh prouče- vanih mest (tj. 9,4). Majhne emisije CO2 v mestu so povezane tudi z upadom industrije, posledica česar sta po drugi strani tudi odseljevanje in posledično negativen selitveni prirast (−11,0  %), ta pa znižuje cene nepremičnin (198.994  HUF/ m2). Salgótarján ima med vsemi proučevanimi mesti najnižjo vrednost sestavljenega indeksa, kar ni čudno glede na rezultate pri posameznih kazalnikih. Nekdaj je bil paradni konj med socialističnimi mesti, danes pa v njem ni več industrije, poleg tega izgublja funkcionalnost (ljudje se na delo in v šolo vozijo v Budimpešto), zato močno zaostaja za drugimi madžarskimi mesti z županijskimi pravicami. 5 Razprava Zaradi vplivov najrazličnejših socialnih, gospodarskih ali okolj- skih pretresov (npr. pandemij, vojn in podnebnih sprememb) se čedalje bolj veča pomen trajnostnih in pametnih mest, kar je razvidno tudi iz čedalje več prispevkov o tej temi v literaturi. Avtorja sta v raziskavi, prestavljeni v tem članku, na podlagi ci- ljev trajnostnega razvoja in kazalnikov, ki jih je opredelil OZN, proučevala gospodarsko in okoljsko trajnostnost madžarskih mest z županijskimi pravicami, pri čemer sta se osredotočila na tri glavne cilje. Metodologija, ki sta jo razvila, je primerna za analizo 8., 9. in 11. cilja trajnostnega razvoja. Proučevana mesta sta razdelila v pet homogenih skupin. Na podlagi vrednosti sestavljenih in- deksov sta najbolj dinamični in vitalni madžarski mesti Gjur in Veszprém, tema sledita Esztergom in Érd. To pomeni, da so dinamična mesta na zahodu in severozahodu države hkrati tudi zelo trajnostna. Povsem na repu je Salgótarján, ki ima najslabše rezultate pri večini kazalnikov. T. SIKOS TOMAY, D. SZENDI uiiziv-34-2-2023_02.indd 36 11. 12. 2023 16:44:21 Urbani izziv, letnik 34, št. 2, 2023 37 Opravljena pilotna raziskava madžarskega urbanega omrežja je pokazala, da so uporabljeni kazalniki primerni tudi za pro- učevanje drugih območij, raziskava pa se lahko tudi večkrat ponovi, na podlagi česar se lahko analizirajo trendi razvoja. Kazalniki in model, uporabljeni v tej raziskavi, se lahko zato uporabijo tudi pri proučevanju trajnostnosti v drugih državah, analiza pa se lahko razširi tudi na nižje mestne ali občinske rav- ni. Nekateri kazalniki so primerni za večino držav, nekateri pa se lahko na podlagi priporočil OZN in metodologije izračuna indeksa ciljev trajnostnega razvoja nadomestijo z drugimi, ki so za posamezno državo primernejši. Predstavljena metoda in sestavljeni indeks trajnostnega razvoja imata seveda tudi nekatere omejitve in pomanjkljivosti, ki jih je treba upoštevati pri izračunih za druga območja ali obdobja. Največja omejitev so pomanjkljivi podatki, saj so nekateri na voljo samo za zadevna obdobja, ob tem se lahko vsebina kazal- nikov sčasoma spremeni. Poleg tega so bili v analizo vključeni samo trije cilji trajnostnega razvoja, zato bi lahko v prihodnje pri analizah upoštevali tudi preostale cilje, ki jih je opredelil OZN. 6 Sklep Rezultati raziskave so delno potrdili hipotezo avtorjev, da gospodarsko razvitejša mesta z višjimi dohodki (večinoma na zahodu in v osrednjem delu Madžarske) izstopajo tudi z vidi- ka trajnostnega razvoja, pri čemer ni nujno, da so med njimi tudi največja mesta po številu prebivalcev. Od desetih najve- čjih madžarskih mest po številu prebivalcev je samo eno, Gjur, med najbolj trajnostnimi (na vrhu lestvice), večina drugih mest pa je bila uvrščena v četrto skupino, za katero so bili značilni povprečni rezultati. Med mesti z manj kot 100.000 prebivalci sta bila samo Székesfehérvár in Sombotel med desetimi najbolj trajnostnimi madžarskimi mesti (uvrščena v drugo skupino). Posplošljivost hipoteze je nekoliko omejena, ker je bila Bu- dimpešta izključena iz analize, čeprav ima sprejeto dolgoročno strategijo trajnostnega razvoja (do leta 2030), ki jo tudi izvaja. Če bi jo vključili, bi bila najverjetneje po trajnostnosti, številu prebivalcev in gospodarskem razvoju na prvem mestu. Rezultati analize se delno ujemajo z rezultati primerjave držav, ki jo je opravil OZN in je pokazala, da so države srednje in vzhodne Evrope še daleč od tega, da bi dosegale vse cilje traj- nostnega razvoja (Lafortune idr., 2022). Madžarska jih dosega 69,9-odstotno in je med članicami EU in EFTE na 23.  me- stu. Vseeno so iz analize treh izbranih ciljev razvidne pozitivne spremembe. Rezultati se ujemajo tudi z analizo evropskih mest, ki so jo opravili Lafortune in sodelavci (2019) ter je pokazala, da srednje- in vzhodnoevropska mesta po uspešnosti dosega- nja trajnostnih ciljev zasedajo mesta od osem (München) do 41 (Bukarešta) (Madžarska je na 37.  mestu). Na splošno sta povsod, razen v nemških mestih, glavna izziva dostopnost in kakovost ključnih javnih storitev in infrastrukture. Tamás Sikos Tomay, Univerza v Miškovcu, Ekonomska fakulteta, Inštitut za menedžment, Miškovec, Madžarska E-naslov: tamas.sikos.t@uni-miskolc.hu Dóra Szendi, Univerza v Miškovcu, Ekonomska fakulteta, Inštitut za svetovno in regionalno ekonomijo, Miškovec, Madžarska E-naslov: dora.szendi@uni-miskolc.hu Zahvala Raziskavo je financiral raziskovalni inštitut Eötvösa Józsefa madžarske nacionalne univerze za javno upravo. Viri in literatura Ahvenniemi, H., Huovila, A., Pinto-Seppä, I., in Airaksinen, M. (2017): What are the differences between sustainable and smart cities? Cities, 2017(60), 234–245. doi:10.1016/j.cities.2016.09.009 Anderberg, M. R. (1973): Cluster analysis for applications. Burlington, MA, Academic Press. doi:10.1016/C2013-0-06161-0 Angelidou, M., Politis, C., Panori, A., Bakratsas, T., in Fellnhofer, K. (2022): Emerging smart city, transport and energy trends in urban settings: Results of a pan-European foresight exercise with 120 experts. Techno- logical Forecasting and Social Change, 183(2022), 1–17. doi:10.1016/j.techfore.2022.121915 Arbatli, E. C., in Johansen, R. M. (2017): A heatmap for monitoring syste- mic risk in Norway. Raziskovalno poročilo. Oslo, Norges Bank. Bellantuono, L., Monaco, A., in Amoroso, N. (2022): Sustainable deve- lopment goals: Conceptualization, communication and achievement synergies in a complex network framework. Applied Network Sciences, 7, 14. doi:10.1007/s41109-022-00455-1 Beluszky, P., in Sikos Tomay, T. (2020): Városi szerepkör, városi rang. Bu- dimpešta, Dialóg Campus. Cohen, B. (2014): Estudio “Ranking de Ciudades Inteligentes en Chile”. País digital, 77. Cui, T., in Zwick, E. (2016): Heatmaps for economic analysis. Dostop- no na: http://www.ericzwick.com/heatmap/heatmaps.pdf (sneto 13. 7. 2022). Das, K. R., in Imon, A. H. M. R. (2014): Geometric median and its appli- cation in the identification of multiple outliers. Journal of Applied Statis- tics, 41(4), 817–831. doi:10.1080/02664763.2013.856385 Dorofeev, M. L. (2022): Interrelations between income inequality and sustainable economic growth: Contradictions of empirical research and new results. Economies, 10(44), 1–23. doi:10.3390/economies10020044 Egedy, T., Kovács, Z., in Szabó, B. (2018): Changing geography of the creative economy in Hungary at the beginning of the 21st century. Hungarian Geographical Bulletin, 67(3), 275–291. doi:10.15201/hungeobull.67.3.5 Analiza gospodarske in okoljske trajnostnosti na Madžarskem: uspešnost mest ... uiiziv-34-2-2023_02.indd 37 11. 12. 2023 16:44:21 Urbani izziv, letnik 34, št. 2, 2023 38 Evropska agencija za okolje (2020): SDGs and the environment report: Background, purpose and methodology. Dostopno na: https://www. eea.europa.eu/themes/sustainability-transitions/sustainable-develop- ment-goals-and-the/chapters/background (sneto 25. 4. 2022). Evropski parlament (2014): Mapping smart cities in the EU. Dostop- no na: https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/etudes/ join/2014/507480/IPOL-ITRE_ET(2014)507480_EN.pdf (sneto 13. 7. 2022). Fekete, D. (2018): Economic development and economic governance through the example of the city of Győr. Deturope: Central Euro- pean Journal of Tourism and Regional Development, 10(1), 97–115. doi:10.32725/det.2018.006 Freudenberg, M. (2003): Composite indicators of country performance: A critical assessment. (= OECD Science, Technology and Industry Working Papers, 2003/16). Pariz, OECD Publishing. doi:10.1787/405566708255 García Fernández, C., in Peek, D. (2020): Smart and sustainable? Positio- ning adaptation to climate change in the European smart city. Smart Cities, 3(2), 511–526. doi:10.3390/smartcities3020027 Gauder, P., Szabó, T., Márkus, I., in Toplak, T. (2011): Budapest region draft structure plan, restructuring the metropolitan landscape. Dostopno na: https://www.academia.edu/16373892/Budapest_Region_Draft_Structu- re_Plan (sneto 19. 3. 2022). Giffinger, R., Ferner, Ch., Kramar, H., Kalasek, R., Pichler-Milanovic, N., in Meijers, E. (2007): Smart cities: Ranking of European medium-sized cities. Dunaj, Vienna University of Technology; Ljubljana, Univerza v Ljubljani; Delft, Delft University of Technology. Dostopno na: http:// www.smart-cities.eu/download/smart_cities_final_report.pdf (sneto 13. 7. 2022). Glasmeier, A., in Christopherson, A. (2015): Thinking about smart ci- ties. Cambridge Journal of Regions, Economy and Society, 8(1), 3–12. doi:10.1093/cjres/rsu034 Harrison, C., Eckman, B., Hamilton, R., Hartswick, P., Kalagnanam, J., Pa- raszczak, J., idr. (2010): Foundations for smarter cities. IBM Journal of Re- search and Development, 54(4), 350–365. doi:10.1147/JRD.2010.2048257 HCSO (2015): Focus on counties – 1st half of 2015, regional compari- son. Methodology. Dostopno na: https://www.ksh.hu/docs/hun/xftp/ megy/152/index.html (sneto 13. 7. 2022). HCSO (2022): Sustainable development goals. Dostopno na: https:// www.ksh.hu/sdg/index.html (sneto 13. 7. 2022). Höjer, M., in Wangel, J. (2014): Smart sustainable cities: Definition and challenges. V: Hilty, L. M., in Aebischer, B. (ur.): ICT innovations for susta- inability (= Advances in intelligent systems and computing 310), 333–349. Cham, Springer. doi:10.1007/978-3-319-09228-7_20 Józsa, V., Káposzta, J., in Nagy, H. (2017): The impact of corporate em- beddedness of transnational companies on local economic develop- ment: Case studies from Hungary. Regionalnaja Ekonomika: Jug Rossii / Regional Economy: The South of Russia, 2(16), 14–21. doi:10.15688/re.volsu.2017.2.2 Lafortune, G., Fuller, G., Bermont Diaz, L., Kloke-Lesch, A., Koundouri, P., in Riccaboni, A. (2022): Achieving the SDGs: Europe’s compass in a multi- polar world. Europe sustainable development report 2022. Pariz, SDSN in SDSN Europe. Lafortune, G., Zoeteman, K., Fuller, G., Mulder, R., Dagevos, J., in Sch- midt-Traub, G. (2019): The 2019 SDG index and dashboards report for European cities (prototype version). Tilburg, Sustainable Development Solutions Network (SDSN) in Brabant Centre for Sustainable Develop- ment (Telos). Dostopno na: https://www.sdgindex.org/reports/sdg-in- dex-and-dashboards-report-for-european-cities/ (sneto 27. 4. 2022). Lehtonen, M. (2004): The environmental-social interface of sustainable development: capabilities, social capital, institutions. Ecological Econo- mics, 2004(49), 199–214. doi:10.1016/j.ecolecon.2004.03.019 Nyussupova, G., Kenespayeva, L., Tazhiyeva, D., in Kadylbekov, M. (2022): Proučevanje trajnostnega razvoja mest: primer večjih mest v Kazahstanu. Urbani izziv, 33(1), 5–16. doi:10.5379/urbani-izziv-2022-33-01-01 OZN (2015): The millennium development goals report 2015. New York, Organizacija združenih narodov. Dostopno na: https://www.un.org/ millenniumgoals/2015_MDG_Report/pdf/MDG%202015%20rev%20 (July%201).pdf (sneto 13. 7. 2022). OZN (2018): The sustainable development goals report. New York, Orga- nizacija združenih narodov. Dostopno na: https://www.un.org/sustaina- bledevelopment/progress-report/ (sneto 28. 4. 2022). Sustainable Development Solutions Network (2017): First-ever US cities SDG index ranks American cities based on sustainability performance. Dos- topno na: https://www.sdgindex.org/news/first-ever-us-cities-sdg-in- dex-ranks-american-cities-based-on-sustainability-performance (sneto 27. 4. 2022). Szendi, D. (2021): Practices of the penta-helix approach in the European leading smart cities. V: Urbančíková, N. (ur.) Building smart communi- ties for the future: SMART solutions for energy, 85–92. Košice, Technical University of Košice. Dostopno na: https://www.researchgate.net/publi- cation/357913358_Practices_of_the_penta-helix_approach_in_the_Eu- ropean_leading_smart_cities (sneto 28. 4. 2022). Toli, A. M., in Murtagh, N. (2020): The concept of sustainability in smart city definitions. Frontiers in Built Environment, 6(77). doi:10.3389/fbuil.2020.00077 UNEP (2018): The weight of cities – resource requirements of future urba- nization. Pariz, International Resource Panel Secretariat. Wataya, E., in Shaw, R. (2022): Soft assets consideration in smart and resilient city development. Smart Cities, 2022(5), 108–130. doi:10.3390/smartcities5010007 Yigitcanlar, T., in Kamruzzaman, M. (2018): Does smart city policy lead to sustainability of cities? Land Use Policy, 2018(73), 49–58. doi:10.1016/j.landusepol.2018.01.034 T. SIKOS TOMAY, D. SZENDI uiiziv-34-2-2023_02.indd 38 11. 12. 2023 16:44:21