TUR!ZEM • časopis za menedžment in trženje v turizmu • Letnik IX/78 • Februar 2005. _• Izdaj~ Slovenska Turisti čna Organizacija 
NAPOVEDNIK: 
TEMA MESECA 
Lekcija iz kriznega 
komuniciranja 
2. do 5. stran 
Playing together! 
Na tiskovni konferenci v Celovcu so projekt javnosti predstavili 
dr. Jorg Haider, deželni glavar Avstrijske Koroške, dr. Franco Mi-
lan, namestnik direktorja za turizem v vladi Furlanije Julijske 
Krajine, Werner Bilgram, direktor Koroške turistične organizacije 
in Marjan Hribar, sekretar, vodja Direktorata za turizem. 
S polnopravnim članstvom Slovenije v Evropski uniji pred nekaj manj kot letom dni so padle 
meje. Pri tem niso bile odpravljene zgolj meje, ki so ,ločevale eno državo od druge, padle so 
tudi zadnje meje, ki so ovirale prekomejna sodelovanja. Brez dvoma velja to tudi za turizem, 
kar dokazujejo številni projekti na področju obmejnega in čezmejnega sodelovanja turističnih 
destinacij in ponudnikov. Nekateri projekti na tem področju so že bili izvedeni, večina jih je v 
teku, mnogo pa je tudi takih, ki so v fazi oziroma tik pred zagonom. 
Pred nekaj dnevi je luč sveta zagledal eden najpomembnejših projektov prekomejnega sodelova-
nja turističnih destinacij. Z namenom oblikovanja skupne počitniške destinacije tako poteka pod 
skupno blagovno znamko »Playing Together« sodelovanje treh dežel: Slovenije, Koroške in Furla-
nije - Julijske krajine. S tem se nadaljuje sodelovanje, začeto že leta 1998 s skupno kandidaturo 
za zimske olimpijske igre. Organizacije, ki predstavljajo tri dežele in ki so v sodelovanju in skup-
nem nastopu na turističnem trgu videle pomembno priložnost, so Consorzio Servizi Turistici del 
Tarvisiano, Sella Nevea e Passo Pramollo za celotno Furlanijo Julijsko Krajino, koroška turistična 
organizacija Karnten Werbung za Koroško in Slovenska turistična organizacija za Slovenijo. V pri-
pravljalnih aktivnostih so skupaj opredelile 6 turističnih proizvodov oziroma vsebin, ki predstav-
ljajo osnovo za oblikovanje privlačne, raznolike in doživetij polne turistične regije in ki so slikovno 
bogato in vsebinsko zelo informativno predstavljeni v brošuri »Playing Together«, izdani v štirih 
jezikih (italijanskem, nemškem, slovenskem in angleškem) v skupni nakladi 50.000 izvodov. To so 
vodne aktivnosti (poletni trikotnik jezer in rek, morja in termalnih vrelcev), golf (tri stotine izzivov 
za polete bele žogice), pohodništvo (trojni horizonti, ki vodijo po poteh )uliusa Kugyja), zimske 
aktivnosti (snežni trio za smuči, sani in razgibano telo), kultura (znameniti triptih časov, umetno-
sti in tradicije) in gastronomija (trilogija užitka kulinarike, vin in lokalnih posebnosti). Znotraj teh 
proizvodov so predstavljaje privlačnosti in konkretni turistični programi v posamezni deželi, hkra-
ti pa je izpostavljena dodana vrednost, ki jo ponujajo doživetja s povezovanjem doživetij v vseh 
treh deželah. Skupna turistična regija je lahko dostopna iz vseh glavnih evropskih emitivnih trgov, 
hkrati pa kot nova srednjeevropska počitniška destinacija privlačna tudi za prekomorske trge. 
Pričakujemo lahko, da bo v prihodnosti tovrstnega sodelovanja »čez mejo« še več, saj takšno 
sodelovanje in povezovanje ter skupni nastopi turističnih ponudnikov pomenijo uspešnejši na-
stop sodelujočih destinacij na 
globaloemt~ --
'\ i 1, 
' ' 
' 
Krizno komuniciranje je tisto orodje, ki mora biti pri prav vseh akterjih turistične dejavnosti 
zmeraj pri roki. To pomeni, da v časih, ko je »vse postavljeno na glavo«, sami ne zgubimo gla-
ve in komuniciramo z javnostjo kakor pač nanese. Odgovori v takšnih situacijah morajo biti 
hitri, če gre za krizo na širšem področju, s strani vseh akterjev usklajeni, predvsem pa morajo 
biti ti odgovori iskreni. »Ta stališča morajo biti iskrena, saj v primeru, da resnico o dejanskem 
stanju, žrtvah in škodi skrivamo, delujejo kot bumerang, ki se vrne in udari uradne predstav-
nike turističnega sektorja tako močno, da boli mnogo bolj, kot zgolj nesrečni dogodek,« je ko-
lega Rok Klančnik zapisal v članku o kriznem komuniciranju (več na strani 4). Kakšno je uspe-
šno komuniciranje v kriznih časih, so nam pokazali turistični delavci na Tajskem, Sri Lanki in 
Maldivih. Ker smo prepričani, da se iz njihove izkušnje vsi lahko nekaj naučimo, smo bistvo 
njihovega kriznega vodenja in kriznega komuniciranja zajeli v tokratni temi meseca. 
Brending 
destinacije 
8. in 9. 
stran 
- -
KOMENTAR 
www.slovenia.info 
TRZNO 
KOMUNICIRANJE 
STO v domačih in tujih 
medijih v letu 2004 
Stran 12. in 13. 
Aktivnosti 1·e 
potrebno s alno 
; prilagajati trendom 
BOJAN MEDEN - DIREKTOR SLOVENSKA TURISTIČNA ORGANIZACIJA 
Zadnjič smo na tem mestu pisali o čistih desetkah. Od rekordnega, 10-odstot~ega povečanja 
na ravni svetovnega turizma, do prav tako 10-odstotnega povečanja turističnega deviznega pri-
liva v Sloveniji, vmes smo nanizali zelo dobra gibanja po posameznih emitivnih trgih v sloven-
skem turizmu v letu 2004, na koncu pa zaokrožili z letošnjo 100-letnico organiziranega turizma 
v Sloveniji in 10-letnico Slovenske turistične organizacije. Od evforije, ki vsakogar vsaj za trenu-
tek prevzame ob dobrih rezultatih, smo za konec vendar še dodali, da gre za hudo zavezujoče 
številke ... in da časa za počivanje na lovorikah nikoli ni. Tega se zagotovo zavedamo prav vsi 
v turizmu, saj je konec koncev turizem tako muhast, da je odvisen že od vremena. 
že letošnji prvi mesec po hitrih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije, ki so jih 
objavili 9. marca 2005, pokaže, da je Slovenija kljub vsem pozitivnim trendom januarja 2005 
zabeležila za 2 odstotka manj prihodov turistov in kar za 8 odstotkov manj turističnih pre-
nočitev kot januarja 2004 (pri čemer so jih domači gostje opravili za 12, tuji pa za 6 odstot-
kov manj). Januar je še vedno pač precej problematičen prvi mesec v letu, malo podrobnej-
ši pogled pokaže, da smo še vedno izredno odvisni od nemškega trga, pa čeprav ta ni več 
številka ena. Nemški gostje so v januarju opravili kar za 37 odstotkov manj prenočitev, so 
pa zato svojo vodilno pozicijo prepričljivo ubranili Italijani z 28-odstotnim povečanjem pre-
nočitev, Avstrijci so le malo prekoračili lanske številkf, Velika Britanija in Francija nadaljuje-
ta s povečanjem (plus 12 oziroma 11 odstotkov), Hrvati pa bodo svoj 12-odstotni padec po-
pravili z dobro zasedenimi smučarskimi centri v februarju. 
Toliko na kratko za nazaj, naš pogled pa tokrat želimo predvsem usmeriti naprej, v aktiv-
nosti za podporo letu 2005. že sproti smo vas seznanjali s potekom načrtovanja oziroma 
oblikovanja programa trženja slovenske turistične ponudbe na nacionalnem nivoju. Program 
smo pripravili že jeseni 2004, decembra 2004 ga je potrdil Upravni odbor STO, zdaj smo ga 
v začetku leta tudi uskladili z novim vodstvom Direktorata za turizem, v kratkem pričakuje­
mo potrditev novega upravnega odbora in soglasje vlade. Vzporedno so seveda že inten-
zivno potekale vse načrtovane aktivnosti za prvo četrtletje. Cilje, ki smo si jih postavili za 
leto 2005, lahko strnemo v 3 točke: povečanje števila tujih prenočitev za 4 odstotke, pove-
čanje deviznega priliva iz naslova turizma za 5 odstotkov ter hitrejša rast turističnega pro-
meta v manj razvitih oziroma manjših turističnih destinacijah v primerjavi z glavnimi turistič­
nimi centri · kar je tudi v skladu z usmeritvami nove vlade. 
Osrednje usmeritve iz Strategije trženja slovenskega turizma (2003-2006) torej ostajajo, kljub 
temu pa je za leto 2005 načrtovanih vrsta konkretnih novosti, tako na področju promocijskih 
aktivnosti, informacijskega sistema, raziskav, kot tudi razvoja produktov. Pri uresničevanju za-
stavljenih ciljev v središče razvojnih in promocijskih aktivnosti postavljamo nadaljevanje obliko-
vanja in upravljanja blagovne znamke Slovenije kot turistične destinacije in začetek oblikovanja 
strateških partnerstev v obliki co-brendinga - v letu 2005 vzpostavitev vsaj enega tovrstnega 
sodelovanja s priznano slovensko gospodarsko družbo, aktivnosti tržnega komuniciranja bodo 
potekale pod osrednjo temo leta 2005, to je Slovenija poživlja, intenzivno nadgrajujemo slo-
venski turistični informacijski portal z novimi funkcionalnostmi in podpornimi aplikacijami, raz-
vijamo on-line rezervacijski sistem ter pri promociji oblikujemo optimalen splet novih medijev 
in tradicionalnih promocijskih orodij, poglabljamo obstoječa in razvijamo nova partnerstva, iš-
čemo sinergije z drugimi področji (šport, kultura, gospodarstvo itd.) in aktivno delujemo na po-
dročju razvoja proizvodov in programov (spodbujanje razvoja ponudbe za letalske goste, part-
nerstvo pri razvoju kongresnega in wellness proizvoda, uresničevanje strategije za turistični proi-
zvod kolesarjenja in pohodništva, začenjamo oblikovati proizvod družinskih počitnic, pa sode-
lovanje pri transnacionalnih programih razvoja turističnih proizvodov in programov). 
če izpostavimo še nekatere konkretne novosti: nov turistični informativni urad v Franciji, Ve-
lika Britanija se uvršča med ključne trge, uvedba vsaj treh »specialistov« za Slovenijo na 
ključnih trgih, s katerimi bo STO pripravila skupni načrt promocijskih aktivnosti za leto 2006, 
poenostavljen sistem partnerske politike, udeležba na nekaj novih specializiranih sejmih in 
borzah na ključnih in perspektivnih trgih, kot podpora promociji ključnim partnerjem · ob 
hkratnem zmanjšanju števila splošnih sejmov, povečanje obsega oglaševanja, poleg stalnih 
tujih jezikov se uvaja francoščina pri vseh publikacijah na splošnem in drugih nivojih. 
Pomemben poudarek pri našem delu je tudi zagotavljanje kakovostne in celovite informacijske 
podpore za odločanje v turizmu na nacionalnem in lokalnem nivoju - torej tudi na ravni turi-
stičnega gospodarstva, zato bomo vse novosti in priložnosti sodelovanja predstavljali s pomoč­
jo različnih orodij komuniciranja, pri čemer to najbolj celovito in ažurno izvajamo preko poslov-
nih strani www.slovenia.info. Tam bo objavljen tudi celoten program. 
Hkrati že, v skladu s trendi in gibanji na ravni svetovnega in slovenskega turizma, priprav-
ljamo prenovo trženjske strategije, ki bo med drugim krovno in po ključnih trgih strateško 
opredelila ključne proizvode in področja in hkrati puščala priložnosti za nadgradnjo. Prav to 
je tudi namen strategij. Da so vizionarske, usmerjevalne in da dajejo dovolj prostora za spre-
membe in nove priložnosti, le-te pa svoj prostor najdejo v vsakoletnih programih. 
TEMA.MESECA • TUR!Z EM • 2 .. 
_;::~""\ •' ·.·:•-.. - ..... -~. . - .. . 
.. ,~-- ._,,_ 
Maldivi - minus 
z vseh emitivnih trgov 
Vrnitev v normalne turistične tokove 
na Maldivih je trentutno bolj želja kot 
realnost število prihodov v letošnjem 
januarju v primerjavi z lanskim kažejo, 
kako resen je položaj te destinacije. Z 
vseh turističnih emitivnih trgov se je 
število gostov po rušilnem cunamiju 
drastično zmanjšalo, z nekaterih držav 
celo za Bo %. Položaj turističnih kapa-
citet na tem otoškem raju je tako re-
sen, na srečo pa se kažejo prvi znaki 
večjega pritoka gostov - za marec pri-
čakujejo zasedenost hotelov med 40 
in 50 %, kar pa je še zmeraj bistveno 
manj kot pred rušilnim valom, ko so 
bile kapacitete praktično zmeraj po-
polnoma zasedene. Večjo zasedenost 
v prihodnjem mesecu pričakujejo 
predvsem iz naslova posebnih last-mi-
nut rezervacij. Še posebej ugodne so 
pri tem letalske karte na Maldive -
Condor ponuja polet na primer že za 
99 evrov. 
Družine zaželena 
ciljna skupina 
Že nekaj časa si evropske turistične 
agencije prizadevajo, da bi na Tajsko 
pripeljale ciljno skupino družin z otro-
ki, toda zaenkrat zgolj z manjšim us-
pehom. Vzrok je v približno osemur-
nem letalskem poletu, ki je potreben 
iz Evrope v to deželo in v monsunih, ki 
so najmočnejši ravno takrat. ko so v 
Evropi poletne počitnice. Mnogi turisti 
namreč pod monsuni razumejo daljša 
obdobja dežja, čeprav trajajo zares de-
ževna obdobja le krajši čas. V času 
božičnih praznikov je na Tajskem glav-
na sezona, zaradi česar so za družine 
na voljo le omejene kapacitete. 
Dva meseca po cunamiju -kako naprej? 
Kako naj se turistična destinacija pravilno odzove ob naravnih katastrofah, da ne bi bili prekinjeni turistični toko-
vi oziroma da bi na prizadeta območja vrnila turiste? Je pravilna poteza večje znižanje cen ali vztrajanje na stari 
cenovni ravni? Naj se intenzivira komunikacija s turisti preko turističnih agencij, spletnih strani ali se okrepi ogla-
ševanje? Pred ta vprašanja so bile v začetku letošnjega leta postavljene tudi vzhodnoazijske destinacije, ki jih je 
decembra lani prizadela rušilna moč cunamija. LIVIJA KOVAČ KOSTANTINOVIČ, LIVIJA.KOvAc@sLovENIA.INFO 
Kdor te dneve s Thai Airways potuje v 
dežele Daljnjega Vzhoda, bo razen obi-
čajnih formularjev prejel še en papir: ta 
letalska družba v okviru nagradne igre 
»Happiness Thailand 2005« na poletih 
podarja brezplačne polete na Tajsko. Ta 
nagradna igra je del obsežnega progra-
ma za ponovnq,,.(.zgradnjo krajev, priza-
detih zaradi cunamija. Medtem ko se v 
severnem in vzhodnem delu Tajske tlJri-
stično dogajanje nemoteno odvija, južni 
del države - predvsem pa otok Phuket -
močno čuti gospodarske posledice rušil-
nega vala in to kljub temu, da so ruše-
vine približno šest tednov po katastrofi 
večinoma že počistili. Na Phuketu devet 
od desetih hotelov (skupno jih je 560) 
že normalno funkcionira, kljub temu pa 
je večina počitniških objektov večinoma 
praznih f v mnogih so kapacitete zase-
dene zgolj 10 do 15-odstotno. Hoteli, še 
posebej pa manjši med njimi, več kot tri 
mesece takšne situacije ne bodo vzdrža-
li. To je pokazala tudi praksa pri krizi, ki 
jo je povzročil sars. 
Turisti se otokov, ki veljajo -za rajske, 
večinoma ogibajo. Na otokih Phi-Phi, ki 
so postali svetovno znani predvsem po 
tem, ko so na njih posneli film »The 
Beach«, je moč srečati le redke turiste. 
Zal i včki na otoku so prazni, medtem ko 
se je pred katastrofo v posameznem za-
livu na vrhu sezone (med novembrom 
in marcem) v njih gnetlo tudi do 80 tu-
ristični h ladjic s stotimi gosti. 
Turistične agencije poročajo, da se po-
časi, toda gotovo, sedaj povečuje pov-
praševanje po tajskih destinacijah. Mi-
sel »pomagajmo potem turizma«, sedaj 
kaže prve pozitivne učinke. Pokazalo se 
je, da so turisti na tem področju »vodlji -
vi«, kot je opisa la predstavinca ene od 
velikih svetovnih turističnih agencij. 
~nuaro4 Januar 05 sprememba v % 
Italije 15.478 3.039 -80,4 
Velike Britanije 9.093 4-470 -50,8 
5.869 2.373 -59,0 
5.661 870 -84,6 
2.861 1.lz§_ -58, 
2. 5 1.223 -48,1 
61.861 18.747 -69,7 
Velika vloga 
turističnih agencij 
Večina strokovnjakov si je enotna, da je 
v veliki meri od turističnih agencij odvi-
sno, kako hitro si bodo prizadeta po-
dročja opomogla. Turisti čne agencije so 
namreč tiste, ki turiste dosežejo di rektno 
in osebno in imajo tako možnost, da jih 
informirajo, kakšno je dejansko stanje v 
teh destinacijah. Brez osebnega kontak-
ta med turistično agencijo in turistom je 
še tako dobro zastavljena marketinška 
akcija za rešitev prizadetih področij brez 
učinka . Mnogi so se po katastrofi spra-
ševali, ali bi bil pravi način vrnitve turi-
stičnih tokov na prizadeta območja, več­
je znižanje cen turističnih aranžmajev v 
te destinacije. Strokovnjaki so takšen 
ukrep ponudnikom odsvetovali. Zakaj? V 
prvi vrsti zato, ker bi zniževanje cen lah-
ko v končni fazi vodilo v pravo cenovno 
vojno med ponudniki (za katero ni moč 
napovedati, kje bi se končala) in drugič 
zato, ker bi turistom prej ali slej morali 
razložiti, zakaj bi čez čas začeli cene dvi-
govati. Slednje je mnogo težje, kot pa 
ohraniti cene na določeni ravni . Bali je 
lep primer za to, kako težko je popraviti 
cenovno sliko, ki nastane zaradi negativ-
nega vpliva dumpinških cen. Ta počitniš­
ki indonezijski otok je zaradi terorističnih 
napadov v oktobru leta 2002 z nizkimi 
cenami poskušal privabiti čim več turi-
stov. Po dveh letih si je glede števila pri-
hodov turistov otok sicer opomogel, 
toda o cenovni ravni, ki so jo dosegali 
prej, lahko danes samo še sanjajo. 
Kje so prednosti 
te destinacije? 
Po mnenju poznavalcev se turisti za 
Tajsko odločajo predvsem zaradi dobre-
ga razmerja med ceno in ponujenimi 
storitvami. To velja tako za hotele kot 
tudi ostalo ponudbo. Tudi letalske kar-
te v Bangkok so ugodne, predvsem 
zaradi pestre konkurenčne ponudbe. 
Na področju namestitve so gostom na 
voljo številni znani hoteli - od koče na 
obali do najbolj luksuznih hotelov, na 
Tajskem je moč najti prav vse. Kako-
vost turističnih aranžmajev zagotavljajo 
tudi znana imena turističnih agencij in 
letalskih družb, ki to destinacijo uvršča­
jo v svojo ponudbo. 
Goste iz Evrope privlači še nekaj: razen 
sanjskih plaž na severu in na vzhodu dr-
žave je na severu te budistične dežele na 
ogled veliko kulturnih znamenitosti. Tako 
je mogoče v okviru enega počitnikovanja 
v tej deželi kombinirati poležavanje na 
plažah s krožnimi potovanji z ogledi kul-
turnih in naravnih znamenitosti. V tej de-
stinaciji pridejo na svoj račun ljubitelji 
wellnessa (skoraj vsi top spa so člani ln-
ternational Spa Association in temu us-
trezno izpolnjujejo vse zahtevane stan-
darde), vodnih športov, potapljanja, gol-
fa (na voljo je 200 golf igrišč, samo v 
Bangkoku jih je več kot 80, cene so 
ugodne) in ostalih ativnosti. Nasvet: še 
skoraj neodkrita priložnost je možnost 
križarjenj po rekah, čeprav je ponudba 
dobra. Paleta možnosti preživljanja do: 
~··:·:-,:·:::-~ ~~~ ~_.-..-.: -· :··.-=-~:-·. - : •• 
·- ~ -:-- : :..,:. .... . 
1 i~\ -, .. ~-- .-
-
,,,,.,._ r-., -
i, . ··-~.:, ..:\· 
Nemška turistična agencija Meier's, 
ki 30 % vsega prometa ustvari v azij-
skih destinacijah, je zaradi posledic 
katastrofe cunamija zabeležila 
zmanjšanje prometa v višini 20 milij-
nov evrov. 
,-,· ·., :,:,.. --· 
Mnoge letalske družbe so polete na 
Tajsko po katastrofi prekinile, števil-
ne pa so te linije sedaj ponovno 
vzpostavile. 
pusta je izredno velika, zaradi česar po-
nudba nagovarja različne ciljne skupine. 
V prid destinaciji govorijo tudi dobra in-
frastruktura: dobre letalske, železniške 
in cestne povezave. Prijaznost ljudi na 
Tajskem je vzrok, da se mnogi, ki so to 
deželo obiskali, zmeraj znova vračajo. 
Novo letališče 
v Bangkoku 
,, 
že tako dobro infrastrukturo in letalske 
povezave s Tajsko naj bi v kratkem še 
izboljšali s prenovo prvega in poslovne-
ga razreda ter z igradnjo novega velike-
ga letališča Suvarnabhumi, lociranega 
26 kilometrov vzhodno od Bangkoka. 
Novo letališče bo v prvi fazi lahko letno 
sprejelo 45 milijonov potnikov, izgrad-
nja do kapacitete 100 milijonov potni-
kov je predvidena za prihodnja leta. To 
naj bi prineslo vzgon za nadaljnji razvoj 
in povečanj'e turističnega prometa s to 
destinacijo. Uradno naj bi novo letališ-
če odprli 28. septembra 2005, prav za-
živelo pa naj bi v letu 2006. Novo leta-
lišče bo približno petkrat večje od prejš-
njega in bo nudilo tudi prostor za pri-
stanek Airbusa A-380. Odločitev o na-
daljnji uporabi dosedanjega letališča še 
ni sprejeta. Azijski nizkocenovni prevoz-
niki, kot sta Air Asia in Tiger Airways, so 
že izrazili interes da bi še zmeraj upo-
rabljali staro letališče (locirano blizu 
centra mesta), s čimer se veliki letalski 
prevozniki verjetno ne bodo strinjali. 
Tudi velike azijske letalske družbe se po 
cunamiju niso odločile za zmanjšanje šte-
vila letalskih poletov. Ravno obratno: od-
ločili so se za povečanje števila poletov 
in ka~ovostno nadgradnjo prvega in po-
slovnega razreda. Za primer vzemimo le-
talsko družbo Thai Airways, ki načrtuje 
prenovljeni ~ i nastop, s katerim želi 
privabiti nove potnike Gavnosti ga bodo 
uradno predstavili 29. marca 2005)'. Thai 
Airways po cunamiju ni zmanjšal števila 
mednarodnih poletov, zredčil je samo 
število poletov v okviru Tajske, število 
poletov na druge kontinente pa namera-
va celo povečati. Tako naj bi na primer v 
Nemčijo število poletov junija povečali za 
dod,:itni polet iz Frankfurta v Bankgkok. 
Šri Lanka vabi s popusti 
Šri Lanka, počitniški otok, ki je prav 
tako posledično cunamija utrpel zmanj-
šanje števila turistov, je v prizadevanjih 
za vrnitev turističnih tokov vse turistične 
ponudnike združil v enotno akcijo ugod-
ne ponudbe. Na čelu te akcije je nacio-
nalna letalska družba Sri Lankan, pri ka-
teri do 14. marca ob nakupu letalske 
karte druga oseba potuje zastonj. Edini 
pogoj: potovanje je treba nastopiti naj-
... •-- ··""···-- TEMA MESECA . TUR!ZEM -~ - -
kasneje do 15. junija 2005. Sri Lankan 
je to akcijo na trgu plasiral pod motom: 
»Fali in Love again with Sri Lanka.« 
Ta akcija je le ena od številnih s kate-
rimi ta tropski otok želi ponovno pri-
dobiti zaupanje turistov. Tudi turistič­
ni ponudniki so oblikovali številne po-
sebne pakete - največkrat z bistvenim 
znižanjem cen. Pogosto tudi pri hote-
lih druga oseba biva zastonj . Pri tem 
ponudniki poudarjajo, da je ta cenov-
na akcija zgolj začasna, saj se otok ni-
kakor ne namerava dolgoročno spusti-
ti na nizko cenovno raven. Ugodne 
cene bodo ·verjetno veljale tako dolgo, 
dokler ne bodo sanirane vse posledi-
ce rušilnega vala. Na otoku je skupno 
246 hotelov, od katerih jih je le pet 
tako hudo poškodovanih, da jih bo 
potrebno porušiti in ponovno zgraditi. 
Profesionalen odziv 
prizadetih destinacij 
Ni dvoma, da so se destinacije na kata-
strofo odzvale profesionalno in kar je še 
posebej pomembno - zelo hitro. Njihove 
ukrepe lahko strnemo v nekaj točkah: 
• krizni menedžment so izvedli profe-
sionalno - predvsem jim je uspelo, 
združiti vse akterje v turizmu v us-
klejeno partnersko sodelovanje; 
• javnost so o posledicah katastrofe 
informirali hitro in brez olepševanja 
situacije; 
1 
• izgradnja in obnova kapacitet poteka 
hitro, samo v nekaterih destinacijah 
(na primer na Šri Lanki ali tajski Khao 
Lak) bo trajalo dalj časa, preden bo 
infrastruktura popolnoma obnovljena; 
• javna debata o katastrofi se je hitro 
obrnila od razpravljanja o samih po-
sledicah katastrofe k pomenu turiz-
ma za to regijo. Kd (J r danes potuje v 
te destinacije, nima slabe vesti, am-
pak ve, da s tem prispeva k ponov-
ni izgradnji prizadetih območij; 
• ponudniki, hoteli in letalske družbe z 
ugodnimi cenovnimi ponudbami pris-
pe\'.ajo k počasnemu, toda vztrajne-
mLf naraščanju števila gostov. Poka-
zalo se je, da pri ugodni cenovni po-
nudbi (za katero je jasno navedeno, 
da je časovno limitirana), turist stra-
hove postavi za faktor ugodne cene. 
Strah pred dolgoročnim znižanjem 
cen je odveč, saj bodo cene takoj, ko 
se bodo turistični tokovi normalizira-
li, dvignili na prejšnjo raven. Tako tu-
rist ve, da so nizke cene posledica 
trenutne izredne situacije. Nizke cene 
so v trenutni situaciji nujne, saj je tre-
ba hotelom in drugim namestitvenim 
kapacitetam zagotoviti določeno 
stopnjo zasedenosti. 
• Intenzivna študijska potovanja za 
predstavnike turističnih agencij so 
eden najpomembnejših ukrepov, ki 
so jih v teh deželah izvedli. Turist v 
takšni situaciji namreč mnogo bolj 
zaupa predstavniku turistične agen-
cije kot pa internetu ali oglasom. 
Lahko zadane tudi nas? 
Ravno ko smo zajeli sapo, ko smo potegnili črto pod enajstim septem-
brom, sarsom, iransko vojno ... , ko so nas Izraelci in Palestinci začeli 
razveseljevati z novicami o pobotanju, je mednarodno turistično srenjo 
kot strela z jasnega zadela novica o najhujši katastrofi, ki je doslej pri-
zadela naš sektor in tiste, na katere pazimo kot na punčico svojega 
očesa - turiste. Dejstvo, da se cunami in njegove posledice slovenske-
ga turizma niso dotaknile, je prešibak argument za to, da se o kriz-
nem vodenju in - predvsem - kriznem komuniciranju, ne bi pos0,Qej 
pogovorili. 
ROK V. KLANČNIK, RKLANCNIK@WORLD-TOURISM.ORG 
Bi se kakšen »cunami« lahko zgodil tudi v 
naši mirni in prijetni deželi? Vsekakor. V zad-
njih letih je idilično Trento in celotno Posočje že 
prevečkrat streslo, na. mikro-ravni pa se kaj hi-
tro lahko zgodi kakšna salmonela, katere (ka-
rierne) žrtve so tudi hotelski direktorji. Tudi 
stečaj Globtour Prage je naša krizna situacija. 
Skratka, recimo bobu bob, poglejmo se v ogle-
dalo in se vprašajmo, kako smo v Sloveniji pri-
pravljeni na morebitne negativne dogodke, ki bi 
lahko prizadeli imidž naše destinacije oziroma 
podjetja. Spomnite se samo, kako trdo je uda-
rila nedavna nesreča smučarskega vlaka na 
bližnjem avstrijskem Kaprunu. Saj je res, da so 
učinki morebitnih negativnih dogodkov pri nas 
primerljivi s težo, ki jo imamo na mednarodnem 
trgu, ta pa je nizka. Vendar je naša Slovenija 
tudi mnogo bolj ranljiva, zato je bolje, da se na 
takšno zoprno možnost vnaprej pripravimo. Cu-
nami nas je pač postavil na realna tla. Žal. 
Kaj pa zdaj? 
Po prvem šoku, iz katerega so se v nekaj 
dneh po naravni nesreči prebudm turistični 
delavci na Tajskem, Sri Lanki, Maldivih, 
manj, pa vendar tudi v Maleziji, Indiji in na 
Sejšelih, je bilo »kajpazdaj?« vprašanje zelo 
na mestu, vendar so le nekateri, predvsem Taj-
ci, nanj takoj odgovorili: treba je krizno komu-
nicirati. To pa pomeni biti hiter in predvsem, še 
preden pokliče prvi novinar, imeti odgovore na 
še tako kočljiva vprašanja, in sicer napisana na 
papir, shranjena v ustreznih računalniških dato-
tekah in predvsem jih imeti naučena, pripravlje-
na na izust. Ta stališča morajo biti iskrena, saj 
v primeru, da resnico o dejanskem stanju, žrt-
vah in škodi skrivamo, delujejo kot bumerang, 
ki se vrne in udari uradne predstavnike turi-
stičnega sektorja tako močno, da boli mnogo 
bolj kot zgolj nesrečni dogodek. 
Krizno komuniciranje je seveda le delček 
celotnega procesa kriznega vodenja (risk 
and crisis management), ki se začne že mno-
go prej tem, preden turistično destinacijo pri-
zadene božji srd v obliki orkana (lanski Mitch 
na Karibih), vulkanskega izbruha, poplav 
(predlani na Češkem, Poljskem), terorističnih 
napadov (oh, vse prepogosto: Taba, Madrid, 
Djerba, Bali, Istanbul, Casablanca, Mombasa, 
New York) ali vojne (npr. pri nas, junija 1991). 
Toda destinacija praviloma zaradi naravne ne-
sreče ali človekovega hudodelstva ne propa-
de: če se to zgodi (in zgodilo se je ze večkrat, 
za vsaj nekaj let), je krivo nespretno komuni-
ciranje, krive so laži, prikrivanje ali preprosto, 
pomanjkanje znanja o kriznem komuniciranju. 
To je torej najpomembnejša faza v celotnem 
procesu in samo veseli smo lahko, če je ni tre-
ba prepogosto uporabljati. 
Kot izrazito pomemben primer šibkega kriz-
nega komuniciranja v okviru nedavne trage-
dije bi lahko izpostavili Indonezijo: res je, 
potres in cunami sta vzela četrt milijona živ-
ljenj. Prijatelji iz Indonezijskega ministrstva za 
turizem so mi sporočili, da bo vlada namenila 
4,8 milijard dolarjev namenskih sredstev za 
obnovo severne Sumatre (provinca Aceh), 
sredstva pa bodo morali črpati iz profitnih 
centrov nacionalnega gospodarstva, med ka-
terimi je eden prvih ravno turizem. Turizem v 
Indoneziji je močna gospodarska dejavnost 
zgolj na Baliju, Lomboku, v Jogyakarti in Jakar-
ti - ti kraji pa so tudi do 3000 km oddaljeni od 
Aceha, torej popolnoma neprizadeti od cuna-
mija. Kljub temu trpi njihov turistični imidž, saj 
trgi to destinacijo razumejo samo pod poj-
mom »Indonezija«. Tako se zato, ker je Aceh 
v isti državi, tisoči popotnikov izogibajo počit­
nicam na Baliju, ki sploh še ni okreval od 
bombnega napada oktobra 2002. Kljub po-
moči oddelka WTO za odnose z mediji in ko-
municiranje, jim zaradi hudo togega od-
ločevalskega procesa v komuniciranju ni uspe-
lo preprečiti bolečega upada mednarodnih tu-
rističnih prihodov. že stanje na Maldivih, v Sri 
Lanki, sploh pa na izjemno izkušenem Taj-
skem, je mnogo boljše, zato smo se odločili, 
da bomo že maja na Baliju pripravili regional-
no konferenco o turističnem komuniciranju. 
Iz tega primera izhaja izjemno koristen 
nauk: zgodbo o turističnem razvoju in obno-
vi je treba na vsak način, če je le mogoče, 
ločiti od zgodbe o popotresni obnovi, ki ve-
lja za povsem druga območja . Od novinarjev je 
nemogoče zahtevati, naj pišejo tako, kot bi 
bilo nam všeč, vendar pa jih je treba opremiti 
s povsem nedvo~imi in iskrenimi podatki, 
tako da se sami poistovetiju z dejanskim sta-
njem. To ni manipulacija, saj so mediji sami .za-
vezani sledenju resnici. To je le pomoč, da me-
diji to poslanstvo lahko bolje opravijo. 
Mednarodna solidarnost 
Kot smo med vrsticami že omenili, naloga 
mednarodne turistične skupnosti ni pomoč 
pri obnovi neturističnih območij (npr. Ace-
ha), temvec turističnih destinacij. Pri tem je 
treba om! niti, da se (najbolj izpostavljeni od-
ločevalci v mednarodnem turizmu) komunika-
cijsko sicer gibljemo med Scilo in Karibdo, po 
eni strani trdimo, da cunami ne bo pretirano 
vplival na mednarodne statistike in nadaljnji 
razvoj turizma, a hkrati pozivamo k pomoči in 
sodelovanju. Slednje ni odveč. Denarne po-
moči za prizadete dežele se je nabralo kar ne-
kaj, a, povedano z Mao Zedongovmi beseda-
mi, naši turistični kolegi »ne potrebujejo ribe, 
ker so lačni, temveč ribiško palico, da si bodo 
ribo ujeli«. Mednarodna pomoč je zato usmer-
jena na človeški faktor: ohranjanje delovnih 
mest, obnove malih in srednjih (družinskih) 
podjetij, poceni ali nepovratnih kreditov, izo-
braževanja nove delovne sile (konec januarja 
sem na Phuketu spoznal, da je bila kar tretji-
na vseh žrtev zaposlenih v turizmu, natakar-
jev, prodajalcev spominkov, sadja, maserjev 
... ), obnove v smislu trajnostnega razvoja in 
podobno, zlasti pa vabilo turistom, naj se vr-
nejo v njim tako priljubljene kraje v omenjenih 
deželah, saj je to najbolj učinkovita pomoč 
tem ljudem oziroma prav tista omenjena »pa-
lica, s katero bodo ujeli ribo in se nahranili« 
ne da bi postali odvisni od tuje pomoči. 
Akcijski načrt 
za obnovo turizma 
v Indijskem oceanu 
Ker male države v Andamanskem morju ter 
Sri Lanka in Maldivi same ne bi zmogle po-
staviti turizma na noge (Indija je na primer 
vsako pomoč turizmu prijazno zavrnila, kar je 
v tem primeru bolje za imidž njihovega turiz-
ma), je mednarodna skupnost pod vodstvom 
Svetovne Turistične Organizacije sprejela tako 
imenovani Phuket Akcijski Načrt, ki predvide-
va pet poglavitnih področij: 
• Tržno komuniciranje 
• Pomoč lokalnim skupnostim 
• Strokovno uvajanje (izobraževanje) 
• Obnova v cilju trajnostnega razvoja 
• Krizni menedžment 
Na tem mestu naj navedemo le nekaj male-
ga o zadnjih štirih področjih: vsi dobro vemo, 
da bo hotel Sheraton na tajski obali kaj hitro 
počistil svojo plažo in obnoviti malenkost po-
plavljeno recepcijo. Kaj pa mali Patong Thara 
penzion? K sreči so velike korporacije pri-
skočile na pomoč, tako bo lnternational Finan-
ce Corporation (finančna veja Svetovne banke) 
za nepovratne kredite namenila dva in pol mi-
lijona dolarjev, druge pa tehnično pomoč, do 
katere bodo imela dostop le mala podjetja. Nji-
hovih svojcev, ki so jih vzeli valovi, žal ne bo 
mogel vrniti nihče. Za ambiciozen program 
strokovnega uvajanja se je potrudila WTO, ki 
ga bo izpeljala v vsaki destinaciji posebej, s 
partnerskimi izobraževalnimi ustanovami ter 
denarjem sponzorjev, posebej poudarek pa bo 
dan izobraževanju instruktorjev. 
Glede trajnostnega razvoja, pravzaprav »re-
developmenta«: marsikaj je uničenega , zato 
bo v procesu infrastrukturne obnove mnogo 
več poudarka danega vprašanju _»trajnostne-
ga«, kar pomeni da bodo poslej hoteli in ho-
telčki nekoliko dlje od plaže, urejeni bolj v do-
mačem slogu s spoštovanjem lokalne kulture 
in tradicije, produkti pa bodo bolj diferencira-
ni. Obširen program je bil pripravljen tudi na 
temo kriznega menedžmenta, ki ga bo po no-
vem moral obvladati vsakdo, ki se hoče ukvar-
jati s turizmom. 
Tržno komuniciranje 
Ne zato, ker je ravno pisec teh vrstic odgo-
voren za vodenje procesa tržnega komuni-
ciranja v obnovi turizma v prizadetih deže-
lah ... Dejansko je »marketinško-komunikacij-
ski blitzkrieg« tisto, kar te države najprej po-
trebujejo. Vrnitev turistov je življenjskega po-
mena, saj vsak dan brez gostov vsakemu od 
turističnih krajev povz roči milijone dolarjev 
dodatne škode. 
Prvi zaključek inšpekcije, ki smo jo konec ja-
nuarja v obliki majhne skupine opravili na 
Phuketu (»epicentru turističnega cunamija«), je 
bil ta, da je na Tajskem razen otoka Phi Phi in 
nekaterih resortov na Krabiju, Phuket dostopen 
in pripravljen na takojšnjo vrnitev turistov. Pat-
taya in Bangkok na celini ter na vzhodni obali 
so prepolni turistov, saj so jih napotili tjakaj, do-
kler Phuketa ne uredijo dovolj. In če je na Phu-
ketu tako, potem je stanje na drugih področjih, 
zlasti pa v Indoneziji, še toliko boljše. Več o tem 
v prispevku Livije Kovač-Konstantinovič. 
Toda množice turistov se ne bodo vrnile 
same po sebi. Treba jih je »nahraniti« z iskre-
nim in resničim sporočilom, za kar je treba 
vpreči celotno komunikacijsko mašinerijo. 
1) Kot prvo akcijo smo na WTO pripravili dve 
potovanji za novinarje, eno na Sri Lanko in 
Maldive ter drugo na Tajsko in v Indonezi-
jo. Skupini sta obiskali tako prizadeta kot 
tudi operativna po,dročja in dobili informa-
cije iz prve roke ter od vseh štirih ministrov 
za turizem. Obe potovanji smo pripravili v 
treh tednih in obe sta, kljub kratkemu času 
priprave, povsem uspeli. Maja bodo sledili 
se »press tripi« iz Koreje, Kitajske in Japon-
ske, končan pa je tudi mega-fam trip na 
Tajsko, ki se ga je udeležilo kar 850 novi-
narjev, tour operatorjev in agentov z emitiv-
nih trgov. V pripravi so tudi potovanja za 
organizatorje potovanj. 
2) Takoj po nesreci smo navezali stike z glav-
nimi turističnimi sejmi (Fitur, SATTE, 1TB, 
BIT, MITT) in jih povabili, naj sodelujejo v 
kampanji obnove s tem, da bi destinacijam 
omogočili prost najem sejemski~ prostorov. 
Pri nekaterih smo uspeli, drugod spet ne, 
zato smo se npr. glede 1TB posvetovali z 
nemško vlado, ki bo najverjetneje nameni-
la milijon evrov za tovrstno pomoč. 
3) Na spletni strani WTO smo pripravili poseb-
ne strani (www.world-tourism.org/tsuna-
mi/eng.html), na katerih uporabniki lahko 
prejmejo dnevno osvežene informacije iz 
destinacij, s popolnim pre~ledom operativ-
nih turističnih območij in tistih, ki so zaprta. 
4) Z Visa lnternational Ga, s tisto od kreditnih 
kartic) smo se dogovorili, da bo AC Nielsen 
do 1TB pripravila natančno tržno raziskavo 
povpraševanja po teh destinacijah. 
5) Drugo stečanje delovne skupine za obnovo 
smo sklkali za dan pred ITB-jem, ki mu bo 
sledil tudi »Leadership forum«, torej 
srečanje zasebnega sektorja, zainteresira-
nega za turistično obnovo območij. 
6) Za 1TB smo pripravili kampanjo »Potujte s sr-
cem - turizem pomaga pri obnovi po cunami-
ju« (Holiday with your heart - tourism helps 
tsunami recovery) z nalepkami in posterji. 
7) Navezali smo stik z agencijo TBWA Malaysia 
in se dogovorili za izdelavo video spota. To 
agencijo smo izbrali zaradi njenih izvrstnih 
izkušenj iz časa epidemije sarsa in zato, ker 
vsi poznamo njen spot »Malaysia Truly 
Asia«. Naš video spot bomo lansirali na 
konferenci na Baliju in ga vrteli na CNN ln-
ternational ter BBC World. še prej pa bomo 
nekje morali izbrskati milijon dolarjev. 
8) Naposled, 20-21 maja bo na Baliju poteka-
la regionalna konferenca o turističnem ko-
municiranju (TOURCOM). Ta bo obravnava-
la tako krizno komuniciranje, lekcije iz sar-
sa in cunamija, kot tudi odnose z mediji, 
branding, oglaševanje in vse, kar sodi zra-
ven. Septembra bo podobna konferenca v 
Latviji za Evropo. 
Za piko na i 
Na koncu pa se vprašajmo: je tragedija v 
Andamanskem morju, toliko in toliko kilo-
metrov proč, resnično (tudO skrb nas na 
sončni strani Alp? Je. Prvič se je to pokazalo 
11. septembra 2001, nato ob SARS-u, zdaj pa 
po cunamiju. Vsi soustvarjamo mednarodni 
turizem, zato se krizne razmere na drugi stra-
ni sveta tičejo tudi nas. Bognedaj, da bi tudi 
mi kdaj potrebovali tolikšno mednarodno so-
lidarnost, vendar pa - svet je majhen in samo 
eden. V barki svetovnega turizma smo skupaj 
s kolegi z ~toka Phuket, zahodne obale Sri 
Lanke in prodajalci spominkov v majhni ma-
sajski vasici sredi Kenije. 
Celoten proces kriznega 
menedžmenta lahko 
razdelimo v tri obdobja: 
1. pred krizo {negativnim 
dogodkom) 
2. med kriznim dogajanjem 
3. takoj po krizi 
1) Pred krizo: 
a) oblikujte komunikacijsko 
strategijo 
b) načrtujte promocijske programe 
in pripravite »načrt B« 
c) preglejte obstoječe 
varnostne mehanizme 
d) preglejte obstoječe sisteme 
v lokalnem okolju {bolnišnice, 
civilna zaščita in podobno) 
2) Med krizo: 
a) bodite pozorni na pravilno 
komuniciranje {iskrenost, 
hitrost, itd) 
b) bodite pripravljeni na težke 
odločitve glede promocije 
c) zagotovite varnost 
d) pripravite hitre tržne raziskave 
3) Po krizi 
a) pripravite komunikacijska orodja 
za obnovo imidža destinacije 
{hotela itd) 
b) pripravite ustrezne mehanizme 
promocijske prilagodljivosti 
c) varnostne sisteme za prihodnost 
d) izkoristite tržne raziskave 
Vsaka od teh točk ima še 
do deset podtočk. Celoten 
program kriznega menedžmenta 
je na voljo na internetu, zastonj: 
www.world-tourism.org 
(quick links to - crisis guidelines). 
KOMPAS d.d. • Veliko je odvisno tudi od medijev 
Po dogodkih v jugo-vzhodni Aziji in po uspešno izvedeni akciji vračanja vseh naših gostov, ki smo jih varno pripeljali do-
mov, smo se v Kompasu začeli pripravljati na novo nastale razmere. Celotno področje jugovzhodne Azije ni enako priza-
deto, predvsem v najbolj prizadete kraje (Aceh v Indoneziji, Andamanski otokO slovenskih turistov zaradi ne najboljših var-
nostnih in infrastrukturnih razmer nismo organizirano vodili. Seveda pa se je pojavilo vprašanje, kaj in kako s priljublje-
nimi kraji na Tajskem, v Maleziji, na Maldivih •••• 
Po intenzivnih posvetovanjih in tudi osebnem obisku predstavnika podjetja, smo se odločili nekatere kraje (ki so v celoti ure-
jeni, posledice odpravljene, skratka, videti je, kot da se ni nič zgodilo) znova uvrstiti v redno ponudb·o. To velja predvsem za 
Tajsko (delno spremenjena je le ponudba v Phuketu), za Maldive (kjer posledic nO, za Malezijo (kjer so vse posledice že od-
pravljene) ter za dele Indonezije, ki sploh niso bili prizadeti (Bali, Sumatra, Borneo, Java). Za omenjene kraje je zanimanje ta-
koj po dogodkih seveda povsem upadlo, vendar že beležimo prijave za potovanja in počitnice v omenjenih krajih. Prvi odho-
di so že bili, nekaj več jih seveda ,pričakujemo v času prvomajskih počitnic. Nekoliko (verjetno do jesenO pa še čakamo s po-
tovanji in počitnicami na Sri Lanki in v južni Indiji, kjer so bili nekateri kraji, ki so pomembni za turiste, prizadeti, posledice 
pa so še vidne. Po zagotovilih lokalnih oblasti, bodo povsem pripravljeni sprejeti turiste že poleti, ki pa za slovenske goste 
ni čas, ko bi se v omenjene kraje odpravili v večjem številu. Povsem normalno tako potekajo počitnice in potovanja na Taj-
sko, v Indonezijo, na Maldive, v Malezijo, v Indijo (razen jugovzhodnega dela). Prijave že beležimo, je pa veliko odvisno tudi 
od medijev, ki lahko s pozitivnim pisanjem pritegnejo goste nazaj v te kraje, ter tako najbolj pomagajo domačinom, ali pa s 
koncentracijo negativnih novic podaljšajo obdobje, ko bo javnost nezaupljiva do teh krajev. 
MIŠO MRVALJEVIC, VODJA PRODAJE & MARKETINGA, KOMPAS D.D. 
GLOBTOUR LJUBLJANA • V prodaji ponovno celotna ponudba Azije 
V Globtourju Ljubljana smo po uničujočem cunamiju za nekaj časa umaknili našo ponudbo potovanj v Indonezijo, na Tajsko, 
Maldive in Šrilanko in obenem preusmerili že narejene rezervacije po željah potnikov na druge destinacije. M~nili smo, da 
prizadeta področja potrebujejo nekaj časa, da se prilagodijo novim razmeram, da bi kasneje lahko nudili tujim turistom ena-
ke usluge, kot so jih pred cunamijem. V mesecu januarju so naši gosti v glavnem le spraševali za razmere na azijskih desti-
nacijah. V tem času smo imeli največ turistov na arabskih in karibskih destinacijah. Ker se je sčasoma položaj na prizadetih 
azijskih destinacijah vse bolj stabilizira~ so slovenski turisti začeli ponovno povpraševati po destinacijah, ki niso utrpele di-
rektne škode uničujočega cunamija (Malezija, Bali, Mauricius, SejšelO. Cene potovanj so ostale nespremenjene, kajti cene ho-
telskih namestitev so večinoma ostale enake , ravno tako pa tudi cene letalskih prevozov. V zadnjem obdobju se je pri nas 
ponovno povečalo povpraševanje slovenskih turistov po individualnih potovanjih v Azijo. V prodaji imamo ponovno našo ce-
lotno ponudbo Azije, tudi potovanje po Šrilanki, a z malo spremenjenim programom (saj večina najbolj zanimivih krajev, ki 
so odmaknjeni od oba~ ni bila v ničemer prizadeta z rušilnimi valovO, počitnice na Maldivih na izbranih otokih, potovanje po 
notranjosti Tajske (od Bangkoka proti severu), počitnice na Baliju, Mauriciusu, Sejšelih .•• Ponovno se prijavljajo mladoporo-
čenci, ki se tradicionalno odločajo za poročna potovanja na Bali ali Mauricius. Vse več je individualnih potnikov, ki so željni 
avanture in se odločajo za naše potovanje v Sarawak v Maleziji. Zaživelo je povpraševanje za Kitajsko in Japonsko ••• Kljub 
temu, da ni večjih popustov na potovanjih v Azijo, je povpraševanje slovenskih turistov v porastu, predvsem za individualna 
potovanja. To so potovanja, ki so pripravljena po željah posameznega potnika. Ti potniki ~o tudi sami zelo dobro poučeni, 
kam potujejo in kaj želijo videti na poti. Azija je vedno privabljala številne turiste z vsega sveta in prepričani smo, da bo tako 
tudi v bodoče. Privablja jih zanimiva pokrajina, bogata zgodovina, raznolika kultura, prijazni in vedno ustrežljivi domačini ter 
ugodne cene zunaj penzionske ponudbe. 
ANDREJA ŠAUTA, GLOBTOUR D.0.0. 
PALMA, CELJE 
Pri Taj,ski opažamo, da je država resnično hitro odreagirala in da je bilo zelo hitro v večjem delu uspostavijeno »normalno sta-
nje«. Potovanja in počitnice v centralni tajski (Bangkok, Chang Mai, Chang Rai, Pattaya) potekajo povsem normalno in ne ču­
timo manjšega povpraševanja. Prav tako smo realizirali v mesecu februarju že nekaj skupinskih potovanj na ta področja. Oce-
njujemo, da iff).stanje s prodajo ostalih destinacij (Phuket, Ko Samui, ... ) normalizirano v drugi polovici leta. Tudi na promociji 
so Tajci naredili kar precej ( znižane cene letalskih vozovnic za delavce v turizmu, posebne akcijske cene v hotelih, konstant-
no informiranje o sanaciji - popravilih hotelev, ..... ). Povpraševanje in prodaja se je takorekoč že normalizirala. 
Po Sri Lanki in Maldivih dejansko skoraj ne beležimo povpraševanja. Ocenjujemo, da se bo povpraševanje začelo v dru-
gi polovici leta. V prvi polovici leta smo odpovedali vse razpisne odhode. Ocenjujemo, da bo povpraševanje v drugem 
delu leta večje, normalizacijo pa v obdobju 6 - 12 mesecev. 
INDONEZIJA Pri prodaji turističnih aranžmajev v Indoneziji pričakujemo največji zastoj. 
TURISTIČNA AGENCIJA PALMA, CELJE, MATEJ KNAUS 
Francija 
Premalo sodobna, 
preveč draga 
To je pokazala anketa, ki jo je pred-
stavništvo francoske nacionalne turistič-
ne organizacije v Nemčiji izvedlo med stro-
kovno in široko javnostjo. Premalo udobja za 
preveč evrov, je pokazala omenjena anketa. V 
glavni sezoni so v Franciji kapacitete zasedene in 
absolutno predrage, se glasijo kritike anketiranih. Kma-
lu po izsledkih te ankete je francoska nacionalna turistič­
na organizacija pripravila prve ukrepe, ki naj bi prispe-
vali k izboljšanju ponudbe: sveženj novih kriterijev kako-
vosti, anonimna testiranja po principu »skritega gosta« 
in klasifikacija nočitvenih kapacitet po mednarodnih ho-
telskih normah 150 9001 so samo nekateri od ukrepov 
za povečanje kakovosti namestitvene ponudbe. Razen 
tega se bodo nemškim gostom poskušali približati tudi 
z novo, splošno predstavitveno in rezervacijsko spletno 
stranjo v nemškem jeziku. Tudi oglaševanje bodo preve-
trili. Počitnice ob obali so bile pred desetimi leti parad-
ni konj francoske turisitčne ponudbe na nemškem trgu. 
Ko je prodaja teh aranžmajev dosegla dobre rezultate, 
so zmanjšali število oglasov, ki so vabile na francosko 
obalo. Posledično je vse manj Nemcev povpraševalo po 
tej ponudbi. Povečanje števila tankerjev v francoskih vo-
dah je število nemških turistov v obalnih destinacijah 
samo še razredčilo. Ponudba obalnih francoskih regij naj 
bi bila sedaj ponovno postavljena v ospredje celotne tu-
ristične ponudbe Francije, pri tem pa naj bi pomagal tudi 
sloves Julesa Verna. Francija bo v letošnjem letu namreč 
praznovala 100-letnico njegove smrti. V njegovem rod-
nem kraju Amiens se bodo tako zvrstile razstave, gleda-
liške igre in ogledi mest, vse na temo okrogle obletnice. 
Tudi kraj Nantes na zahodu Francije, kjer je Verne živel 
nekaj let, bo to izkoristil za dodatno promocijo turistič­
ne ponudbe kraja. 
(več informacij: www.julesverne.fr; www.logis-de-france.fr) 
Avstrija 
Avstrijci na potovanjih 
v tujini - vedno več 
varčevanja 
To dejstvo potrjujejo izsledki 
študije, ki so jo v januarju ob-
javili na Višji turistični šoli v 
Bad Gleichenbergu. Vse ka-
že, da bodo Avstrijski potro-
šniki tudi letos dokaj nepred-
vidljivi in predvsem varčni: kar 
42% jih razmišlja tako. V primer-
javi z letom prej je to kar 10% več. Razveseljujejo tudi 
napovedi, da bo 62% Avstrijcev zagotovo potoval9, to 
je 5% več, kot lani. Zanimiv je trend, ki kaže na padec 
zanimanja za dopustovanje doma, v Avstriji. Avstrijci v 
tujini najraje dopustujejo v Italiji, na Hrvaškem, v Slo-
veniji in v Španiji. Kaj najraje počnejo na počitnicah? V 
prvi vrsti lenarijo in poležavajo na plaži. Veliko jim po-
menita kulinarika in pijača, nekoliko manj ogled zna-
menitosti, pa tudi šport zgublja na pomenu. Še leta 
2003 jih je 42% navajalo šport kot najpomembnejši 
del počitnic (tek, pohodništvo, kolesarjenje, tek na 
smučeh), lani je tako odgovorilo le še 32% vprašanih. 
Upada tudi zanimanje za wellness in zdravje. Zanimiv 
je porast zanimanja za kratke počitnice: v letu 2002 
39°/o, v letu 2003 43°/o in 2004 že 52%! Seveda pa ve-
lja navedeno študijo obravnavati z rezervo, saj so in-
tervjuje opravili na dokaj skromnem vzorcu 402 oseb. 
ATB - 30. avstrijska turistična borza 
30. avstrijska turistična borza je potekala v Salzburgu v 
zadnjem tednu v januarju. 530 avstrijskih podjetij se je 
na tem največjem avstrijskem »incoming workshopu« 
predstavljalo 760 ( lani 800) kupcem. Razen navedenih 
se je borze udeležilo še 160 
predstavnikov medijev iz 
skupno 50-ih držav. Vzrok, da 
je borzo obiskalo manj poslovne-
žev kot lani, vidijo kelegi iz OEW-ja 
predvsem v lokaciji. Dunaj, kjer je borza 
potekala lani, je preprosto bolj atraktiven za 
obiskovalce iz vsega sveta. Potek borze so letos ne-
koliko spremenili. Ukinili so t.i. reverse workshop, 
ker ni prinesel želenih rezultatov. Prav tako so 
prvi večer ukinili t.i.hospitality suites s čimer so 
dosegli veliko boljši obisk same borze naslednji 
dan. Pri kupcih je bilo' opaziti veliko optimizma, manj 
je bilo pritoževanja nad slabo konjunkturo. Izredno 
močno povpraševanje je bilo zaznati iz Kitajske, Indije, 
pa tudi Anglije, Skandinavije in novopridruženih evrop-
skih članic. 
)AN (IGLENEČKI, DIREKTOR 
SLOVENSKEGA PREDSTAVNIŠTVA NA DUNAJU, 
JAN.CIGLENECKl@SLOVENIA-TOURISM.AT 
Spanija 
Nizkocenovni 
1etalski 
prevozniki 
rešujejo 
bilanco 
Od leta 1999, ko so 
v Španiji zabeležili 
11,6 milijonov 
nemških turistov, se 
je ta številka iz leta v 
leto zmanjševala, vse do 
lani, ko so z 10 milijoni prihodov gostov iz nemškega 
trga ponovno zabeležili plus v višini 2,7 % (pri nočitvah 
so zabeležili nespremenjene številke). Te številke zahte-
vajo dodatno razlago, saj zajemajo pomembne premike 
v strukturi gostov: lani se je število pavšalnih nemških 
gostov glede na leto 2003 zmanjšalo za 4,5 % na 5,5 
milijonov (s5,4 % vseh gostov iz Nemčije), hkrati pa se 
je povečalo število individualnih gostov za 13,4 % na 
4,5 milijonov turistov (45,5 % vseh turistov). K temu je 
največ pripomogla ponudba nizkocenovnih letalskih 
J3?Qvoznikov, ki so z vseh emitivnih trgov Španije v to 
destinacifo prepeljali 13,6 milijonov potnikov (približno 
30 % vseh letalskih potnikov). Samo iz Nemčije je s 
temi letalskimi prevozniki v španske destinacije prispe-
lo tri milijone gostov, kar je za 30 % več kot leta 2003. 
Velike upe v letošnjem letu polaga španski turizem v 
novo marketinško kampanjo, ki jo bodo v kratkem lan-
sirali na nemškem trgu. Po številnih letih bo ta kampa-
nja letos zajemala tudi oglaševanje na nemških televi-
zijskih kanalih. V novi kampanji so ponovno v ospred-
ju motivi sonca in obale, dopolnjujejo pa jih različne te-
matike kot so gastronomija, wellness, shopping ter 
kongresi in dogodki. Približno polovica oglasov vsebu-
je motive z obale, druga polovica pa se nanaša na te-
matike kulture, narave in športa. Nov pozicijski slogan 
španskega turizma se glasi: »Veseli se, v Španiji si.«. 
Simbolni nasmeh (mnogi pravijo, da spominja na TUl-
jevega) dopolnjuje logotip na oglasih in plakatih. Prav 
nemški gostje so bili tisti, ki so Špance »prisilili«, da so 
ubrali takšno strategijo oglaševanja. 
Več statističnih infonnacij o španskem turističnem trgu 
najdete na: www.ieltourspain.es 
Nemčija 
Stanje v Nemčiji 
če smo bili v začetku leta še umirjeno-optimistično raz-
položeni glede letošnje sezone, se je optimizem po ob-
javi najnovejših podatkov o gospodarstvu v Nemčiji 
precej zmanjšal. Z velikimi naslovi na prvih straneh so 
nemški časopisi objavili rekordno nezaposlenost - 5,2 
milijona brezposelnih. Gospo-
darska rast v letošnjem letu naj 
bi bila 1,7 odstotna, nato so jo 
korigirali na 1,4 odstotkov, se-
daj pa se govori le še o enem od-
stotku. Prodaja pri touroperatorjih 
je po njihovih izjavah zadovoljiva, 
ker v času prodaje nihče ne želi prizna-
ti, da izgublja. Kar se Slovenije tiče, ima 
po izjavi predstavnika Neckermanna, g. Schnei-
derja, Slovenija porast za 3 odstotke v primerjavi z lani. 
Boljša naj bi bila prodaja tudi pri TUi, ITS pa stoji tre-
nutno slabše. Povsod se prodajajo cenejši hoteli bolje 
in tudi Gorenjska bolje od Obale, še posebej pa to ve-
lja za Portorož, ki postaja za nemške turiste predrag. 
Kako se bodo odrezali avtobuserji, bomo videli v času 
velikonočnih praznikov. Trenutno je še vse odprto. Pri 
slednjih je problem pomanjkanje hotelov s tremi zvez-
dicami, ker so ostali hoteli zanje v glavnem predragi. 
V zadnji študiji BAT instituta profesor Dr. Horst W. 
Opaschowski ugotavlja, da se zmanjšuje zanimanje oz. 
prodaja paketnih aranžmajev, povečuje pa se prodaja 
modularnih (a-la-carte) programov. V lansk~m letu naj 
bi po ugotovitvah študije le še 29 procentov nemških 
turistov potovalo v okviru popolnega paketnega aranž-
mana. Tržni delež individualnih potovanj naj bi znašal 
55 procentov, kar 46 procentov vseh potujočih pa iz-
vede svoje rezervacije brez pomoči potniške agencije 
(več o tej študiji lahko preberete na prejšnji strani). 
Kljub gospodarski krizi se po ugotovitvah prof. Opasc-
howskega želja, oziroma veselje do potovanja ni 
zmanjšalo. Lani je bilo na počitnicah' 53 odstotkov 
nemških državljanov, močno pa se je skrajšala dolžina 
počitnic, ki je lani znašala le še 12,8 dni, kar predstav-
lja okrog 14 odstotkov manj, kot leta 2000. Po mnenju 
prof. Opaschowskega Nemci »rešujejo« svoje počitnice 
z zmanjševanjem števila dni in iskanjem destinacij, kjer 
za svoj denar največ dobijo. Tu so v prednosti države 
izven evro območja, ~lasti Turčija, ki z all-inclusive 
aranžmani že močno konkurira Španiji. V trendu so tudi 
nizkocenovni letalski prevozniki, ki za majhen denar 
prevažajo potnike iz Nemčije v atraktivne destinacije. S 
tem močno konkurirajo klasičnim tour organizatorjem 
potovanj in še zlasti avtobusnim organizatorjem poto-
vanj in tudi državam, ki so iz Nemčije lahko dosegljive 
z avtomobilom. Med njimi je na žalost tudi Slovenija, 
ki je močno odvisna od avtobusnega turizma. Manj pri-
zadet je le trg camping turizma, kjer tudi Slovenija be-
leži povečanje zanimanja. V precejšnjem porastu je tudi 
zanimanje za Slovenijo pri motoristih, ki so odkrili Slo-
venijo kot idealno destinacijo za uživanje v vožnji sko-
zi čudovito in pestro pokrajino. Velik je interes tudi pri 
kolesarjih - škoda, da še nimamo kataloga s kolesarsko 
ponudbo cele Slovenije. 
Med 100 anketiranimi Ph v letu 2005 dopust načrtuje v: 
(raziskava BAT Freizeit-Forschungsinstitut, januar 2005) 
Nemčiji 23,7 % (22,4 %) 
Španiji -~~-~- 10,0 % (12,6 %) 
Italiji -~-~-~ 7,3 % (8,4 %) 
Turčiji ~---- 6,o % (s,1 %) 
Avstriji _____ 5,0 % (6,2 %) 
Skandinaviji ____ 4,5 % (3,2 %) 
Grčiji -~~- 3,1 % (s,2 %) 
Franciji/Monaku 3,0 % (3,1 %) 
ZDNKanada 2,2 % (2,0 %) 
Hrvaški/Sloveniji in 
drugih državah 1,9 % (3,8 %) 
Opomba: vrednosti v oklepajih veljajo za anketo, izvedeno v januarju 2004 
Letos več tistih, ki načrtujejo 
potovanje, čeprav za krajši čas 
V začetku letošnjega leta so načrti glede dopustovanja pri 
Nemcih bolj optimistični kot v enakem času lani, pri čemer 
je letos moč zaznati večji interes za nemške, manjši pa za 
španske in italijanske destinacije. To je pokazala vsakolet-
na raziskava, ki jo izvaja BAT Freizeit-Forschungsinstitut. 
Ta raziskava je dala še nekatere zanimive izsledke: samo 
Giata lestvica držav 
/na1bolj priljubljene dei ele, po katenh povprašujejo nemški turist, v Giata ban-
ki podatkov; povpraševanw v januarju 2005 m 1anuarju 2004 v 0o) 
Pozicija v letu 2005 januar januar 
(v letu 2004) 2005 (v %) 2004 (v %) 
1. (1) Španija 26,4 28,5 
2. (2) T urGija 15,3 9,7 
3. (3) Egipt 8,3 8,3 
4. (4) Grčija 6,7 5,3 
5. (s) Tunis 4,4 4,8 
6. (7) Nemčija 4,1 3,2 
7. (10) Avstrija · 3,3 2,4 
8. (6) Dominikanska 
Republika 3,0 4,3 
9. (12) Italija 2,7 1,6 
10. (9) Portugalska 2,0 2,7 
16. (11) Tajska 1,0 1,8 
18. (14) Maldivi 0,9 1,4 
31. (15) Šri Lanka, 0,3 1,3 
Ostale dežele 23,8 29,2 
Giata lestvica držav 
(najbolj pnljubljene regije, po katenh povprašuje/O nemški turist, v G1ata 
banki podatkov; povpraševan1e v januarju 2005 in januaqu 2004 v %) 
Pozicija v letu 2005 januar januar 
(v letu 2004) 2005 (v %) 2004 (v %) 
1. (1) Turška riviera 13,3 8,1 
2. (2) Malorca 8,7 7,3 
3. (3) Hurghada 5,9 6,o 
4. (s) Gran Canaria 5,1 4,5 
5. (4) Fuerteventura 4,2 5,9 
6. (6) Tenerifi 3,4 3,8 
Lz. 11) Kreta 2,8 2,1 
Vir: Giata statistika 
29 % vprašanih je navedlo, da je v letu 2004 za potova-
nja koristilo že vnaprej (pavšalno) pripravljene programe 
turističnih agencij (leta 2000 je ta delež znašal še 34 %). 
Nemške turistične agencije se s to trditvijo raziskave ne 
strinjajo, saj trdijo, da prav delež prodaje pavšalnih aranž-
majev vse bolj raste. V letu 2004 naj bi po ugotovitvah te 
raziskave rasel tudi delež nemških turistov, ki so si za cilj-
no destinacijo izbrali Italijo, po podatkih italijanske nacio-
nalne turistične organizacije pa so v letu 2004 zabeležili 
za 8 % manj nemških gostov kot leto prej. 
Razveseljivo je, da je raziskava pokazala, da se je v ja-
. .. ..... ~ ..... _ ·- UTRIP TURISTICNIH TRGOV • TUR!ZEM • 7 """'~- . .. . ·." ··--'-'· ·. ~ . -·-·· 
cije, predvsem pa Nemčija, Avstrija in Italija, pri čemer na 
prvem mestu ostaja Španija. Na vrhu seznama priljublje-
nih destinacij se nahajajo tudi turška riviera, Mallorca in 
Hurghada, največji skok po lestvici pa je naredila Kreta. 
Po REVIJI FI/W PRIREDILA LIVIJA KOVAČ KOSTANTINOVIČ, 
LIVIJA.KOVAC@SLOVENIA.INFO 
POSLOVNA POTOVANJA 
Trendi do leta 2010 
Zaradi vse večjega varčevanja v podjetjih po eni strani in 
zaradi rastočih stroškov potovanj po drugi strani, postaja 
vloga koordinatorja 1'r-avel managerja v nemških podjetjih 
vse večja. Do te ugotovitve je prišla študija nemškega FAZ-
instituta, izvedena na vzorcu 100 vodilnih v nemških pod-
jetjih. Po ugotovitvah te študije imajo veliko prihodnost 
tudi tiste turistične agencije, ki se bodo specializirale na 
poslovne potnike. študijo pod nazivom »Geschaeftsreisen 
- Travelmanagement der Zukungt« je za ceno 100 evrov 
možno naročiti na e-naslovu branchen@faz-institut.de. 
ZANIMIVOSTI 
Ocene in kritike gostov 
v ponudbenih katalogih 
V novih katalogih znanega nemškega turoperaterja TUi 
lahko preberete tudi mnenja turistov, ki so koristili sto-
ritve hotelov tega velikana turistične branže. »Tako skr-
bijo zadovoljni gostje za zadovoljnje stranke,« pravijo 
pri TUi. Gostje, ki so koristili storitve hotelov v ponudbi 
TUi so ocenjevali hotel v celoti, storitve (»servis«), opre-
mo hotela ter hrano in pijačo. Njihova ocena naj bi ti-
stim, ki se v turističnih agencijah odločajo, kateri hotel 
bi izbrali v pomoč. Dobra, pohvale vredna zamisel. 
TU I Gastezufriedenheit 
Italija 
Milano 
je gostil 
tradicionalni 
slovenski 
večer z agenti 
in novinarji 
V četrtek, 3. februarja 2005, 
je Slovenska turistična organiza-
cija v središču Milana organizirala 
slovenski večer, na katerem je gostila 85 italijanskih 
predstavnikov medijev in turističnih agencij. Vsako leto 
je ta dogodek tudi tematsko obarvan, letošnje leto je 
bila posebna pozornost namenjena predstavitvi Ljublja-
ne, zgodovinskih mest, podjetju HIT ter kulinarični po-
nudbi Slovenije. Sedmi predstavniki italijanskih tiskanih 
medijev so prejeli priznanja za najbolj odmevne objave 
o Sloveniji v letu 2004. 
Na italijanskem trgu bo 
Slovenska turistična orga-
nizacija aktivna tudi v letu 
2005 in sicer kar na dveh 
turističnih borzah (Milano, 
Neapelj), na osmih sej-
mih, dveh workshopih in 
na seriji predstavitev Slo-
venije v organizaciji TTG. 
Kako pomemben emitivni 
trg za slovenski turizem je 
italijanski trg, kažejo tudi 
zadnji podatki SURS: k 
številu tujih gostov v Slo-
veniji v letu 2004 so naj-
več doprinesli prav itali-
janski gosti, saj bele~imo 
kar 8% porast pri pre~ oči­
tvah in 9°/o porast pri pri-
hodih (18% delež v števi-
lu vseh tujih nočitev). 
~~~~~~li'.e~~š~jiJ~ ::~~s0i~~~~ea~t:~~i:~r~!~0z s~:~:t~~ Turizem in informacijsko-komunikacijska 
januarjem povečal z nekaj manj kot 42 na 45,2 %. De- _..._. 
~ež tisti~~ ki so glede tega vprašanja še neodločeni, se tehnolog·11ia z roko v rok·1 
Je zmanisal z 32,7 na 29 %. 1 
Kot je iz raziskave razvidno, posledice cunamija na poto-
SANJA KRIŽAN , SANJA.KRIZAN@SLOVENIA.INFO 
valne namere nemških turistov nimajo več velikega vpli- število spletnih rezervacij 19°/o Britancev si počitnice rezervira preko interne-
va. Tako meni 95 % od 1000 anketiranih v začetku fe- V Evropi narašča ta, kar je kar za 6-krat več kot leta 2000. Raziska-
bruarja v raziskavi, ki so jo izvedli posebej. Trije odstotki va kaže, da je najpomembnejši kriterij izbire počit-
anketiranih so glede tega vprašanja še neodločeni. Samo Podatki PhoCusWright kažejo, da število spletnih re- nic uporabnikov interneta cena, pri čemer jih 70% 
en odstotek vprašanih je navedlo, da bodo zaradi orne- zervacij v Evropi narašča, saj je v letu 2004 trg zabe- trdi, da so pripravljeni ponovno rezervirati počitni-
njene naravne katastrofe izbrali drugo destinacijo ali za- težil 51% rast oziroma promet v višini 19-2 bilijonov ce pri agentih v primeru, da bi ti ponudili boljšo 
radi nje v letošnjem letu sploh ne bodo potovali. Kljub evrov. Pričakuje se, da se bo odStotek on-line rezer- ceno. Uporabniki po podatkih omenjene raziskave 
slabim okvirnim gospodarskim pogojem v Nemčiji te zna- vacij z 9°10 v letu 2004 povečal na 20% v letu 2006· bolj zaupajo agentom kakor internetu: 75°/o upo-
šal delež tistih, ki so potovali kar 53 % vseh prebivalcev Razen tega tudi ugotavljajo, da je tako za Nemčijo kot rabnikov paketnih storitev trdi, da uporabljajo 
te države in s tem dosega raven iz leta 2003. čas traja- za celotno Evropo visoka raSt on-line Prodaje turistič- agente kot vir informacij, 57% pa jih v ta namen 
nja potovanja nemških turistov se je po raziskavi BAT nih kapacitet in st0ritev poSledica raSti on-line rezer- uporablja internet. 39°/o vseh anketirancev je doslej 
zmanjšal v povprečju na 12,8 dni. Profesor Horst Opasc- vacij in nakupov kart na spletnih straneh nizko-cenov- vsaj enkrat rezerviralo počitnice na internetu. V na-
howski, vodja raziskovalnega instituta, ki je izvedlo razi- nih letalskih prevoznikov, kar naj bi pomembno pripo- slednjih dveh letih 52% anketiranih ocenjuje, da 
skavo, komentira ta podatek sledeče : »Vzrok za krajša moglo k rasti spletne Prodaje v celotni branži. (Pho- bodo rezervirali počitnice preko interneta. (MORI, 
potovanja je majhna kupna moč gospodinjstev.« CusWright's FYI, January 2005) November 2004) 
Na prvem mestu ostaja Španija 
Katere destinacije so med nemškimi turisti še posebej 
priljubljene, kaže tudi lestvica Giata najbolj priljubljenih 
destinacij. Lestvica je rezultat banke podatkov 43.000 
hotelov s približno 200.000 produktnimi opisi 75 nemš-
kih organizatorjev potovanj. To banko podatkov uporab-
lja približno 11.000 turističnih agencij in večina spletnih 
rezervacijskih strani. Giata lestvica kaže, po katerih de-
stinacijah in deželah nemšk.i turisti pri načrtovanju poto-
vanj najpogosteje povprašujejo. 
Po rušilnem cunamiju so se na lestvici Giata destinacije 
kot so Tajska, Šri Lanka in Maldivi pomaknili na nižja 
mesta, na vrhu lestvice pa so se utrdile evropske destina-
Rast števila uporabnikov interneta v 
Evropskih državah 
V Evropi je po podatkih Nielsen/NetRatings že 100 
milijonov aktivnih uporabnikov interneta, kar pomeni 
12% rast v primerjavi s prejšnjim letom. Več kot 10% 
rast je bila zabeležena v Nemčiji, Veliki Britaniji, Itali-
ji in Franciji. (Vir: eMarketer, december 2004) 
Vsak peti Britanec si počitnice 
rezervira preko interneta 
Raziskava o počitnicah, ki jo je za leto 2004 izve-
del MORI za ABTA je pokazala, da se je internet do-
končno uveljavil kot orodje za rezervacijo počitnic. 
Tiscover lansiral rešitev za uporabo 
turističnih vsebin preko mobilnih 
telefonov in PDA 
Tiscover kot globalni ponudnik destinacijskih rezer-
vacijskih sistemov je lansiral Tiscovero5, ki pred-
stavlja zadnjo generacijo sistemskih rešitev za splet-
no marketinško platformo. Tako lahko uporabniki 
preko tega sistema s pomočjo mobilnih telefonov in 
PDA dostopajo do mnogih koristnih informacij kot 
so odpiralni časi, podatki o vremenu ipd. Na ta na-
čin se povečuje stopnja interakcije s potrošnikom že 
pred rezervacijo počitnic kot tudi potem, ko je že na 
počitnicah. (SmartTravelNews.com, november 2004) 
BRENDING • TUR!ZEM • 8 . - _. 
-=-- · - --~~~-·· .· · --
Brending destinacije 
Brending destinacije1 je definiranje najbolj realne, najbolj konkurenčne in 
najbolj privlačne strateške vizije za državo, regijo ali kraj, ki mora biti izpol-
njena in komunicirana. Nujno je, da je vizija podprta z vsakim komunikacij-
skim dejanjem države z zunanjim svetom. Ugled države lahko namreč te-
meljito oblikuje gospodarsko, kulturno in politično usodo države, ker glo-
balne odločevalce in ljudi na sploh, usmerjata tako razum kot srce. Turistič­
no pozicioniranje destinacije v največ primerih predstavlja pivi korak k 
oblikovanju tržne znamke države. Predvsem pa je pomembno doseči zave-
danje pri odločevalcih o velikih koristih, ki jih prinaša močna tržna znamka 
državi in njenim prebivalcem. MAG. MAJA PAK, MAJA.PAK@sLovENIA.INFO 
njem, kar lahko predstavlja hitro pot pozi-
cioniranja destinacije v globalni skupnosti. 
Investicije in kadri - Hitra rast v državi je 
lahko posledica dejstva, da so nekatere de-
stinacije z močno znamko uspele pritegniti 
talente, investicije in posel v destinacijo. 
Kultura, dediščina in šport dajejo destinaci-
ji bogastvo, dostojnost, zaupanje in spošto-
vanje v tujini ter kakovost življenja doma. 
Ljudje so komunikacijski kanal za posre-
dovanje kompleksnosti destinacije zuna-
njemu svetu. Ko bo vsak prebivalec goreč 
ambasador svoje domovine, se lahko 
njena podoba resnično izboljša. 
Prenosi ugleda med 
Kaj je brending države? Področja brendinga države znamkami države 
ženja države na temeljih turistične in izvoz-
ne dejavnosti. Iniciativo je prevzel Odbor · 
za razvoj trga (deset največjih izvoznikov s 
sodelovanjem vlade), ki je najprej ugotovil 
glavne vrednote države in izvedel obširne 
raziskave. Definirali so močno razlikovalno 
pozicijo, temelječo na emocionalnih kori-
stih. Iz obrobne drtavice v senci velike Av-
stralije se je pozicionirala kot država z zad-
njim nedotaknjnim rajem na zemlji, doma-
čim izvoznikom pa omogočila doseganje 
višjih izvoznih cen zaradi visokega ugleda 
svoje tržne znamke v svetu. Značilno za 
Novo Zelandijo je, da je bilo v kampanjo 
vseskozi močno vključeno prebivalstvo. 
Tržna znamka 100% Pure New Zealand se 
poleg turizma uporablja tudi v ostalih sek-
torjih (100% Pure Sport, 100% Pure Ro-
mance ipd.). Uspehu Nove Zelandije so 
nedvomno pomagale tudi aktivnosti v film-
ski industriji v času lansiranja trženja Nove 
Zelandije (The Lord of the Rings). 
Danes je eno ključnih bogastev države 
uspešna nacionalna tržna znamka, ki 
omogoča državi, da si v svetu poveča 
poznanost in ugled. V prednosti so manj-
še države, ker so učinkovitejše, prilago-
dljivejše in jih je lažje upravljati. Tudi 
mlajše države, za katere še ne obstajajo 
neki negativni stereotipi, imajo vse mož-
nosti, da premišljeno razvijejo nacionalno 
tržno znamko. Tržna znamka države je 
ideja o državi s strani njenih notranjih in 
zunanjih deležnikov (Van Ham, 2001). 
Brending države je oblikovanje tržne znam-
ke države z združevanjem vseh področij 
(turizem, investicije, izvoz, kultura, politika 
ipd.) pod enotnim konceptom, ki izraža 
edinstveno identiteto in osebnost dr-
žave in jo razlikuje od ostalih. 
Tržna znamka destinacije je namreč 
skupek percepcij, ki jih ima potencialni 
obiskovalec v zvezi z izkušnjami, povezani-
mi z destinacijo. Pomembno je učinkovito 
upravljanje teh percepcij in izkušenj z na-
menom zmanjšanja razkoraka med percep-
cijo in realnostjo ponudbe, kar lahko zago-
tovi trajno vrednost za destinacijo in potro-
šnike. 
Zakaj brending države? 
Države se ukvarjajo z brendingom že sto-
letja, ker želijo, zaradi različnih koristi v 
različnih obdobjih, izboljšati podobo in 
ugled. Močna tržna znamka države izbolj-
ša konkurenčnost države, omogoča pove-
čanje turističnega prometa, večji in lažji 
pritok tujega kapitala, lažji prodor podje-
tij na tuje trge, pritegnitev najboljših ka-
drov, večje možnosti za pridobivanje 
mednarodnih dogodkov in srečanj, olaj-
šano vstopanje v mednarodne povezave, 
opaznejšo vlogo države v mednarodni 
politiki, lažji prodor znanja in kulture in 
oblikovanje pozitivnega odnosa prebival-
cev do svoje države. 
Vsaka država mora najti razlikovalno ni-
šo, v kateri bo vodila. To pomeni vstopa-
nje v trženje države in zagotavljanje za-
dovoljstva njenih in tujih državljanov. 
Z globalizacijo na gospodarskem, politič­
nem, kulturnem in drugih področjih je nuj-
no, da postaja država, v svetu, prepolnim 
informacij, vse bolj znamka in tako olajša 
odločanje potrošnikov. Pomembno je, da 
država znamka izpolnjuje svojo obljubo, 
da je kredibilna, ker s tem zmanjšuje 
stroške izmenjav med državami. 
1 Bieger pod pojmom destinacije navaja naslednje 
kategorije: območje , kraj, regija, država, kontinent 
(Konečnik, 2003). V prispevku se osredotočam na 
brending države, s tem, da je veliko dejstev uporab-
nih tudi za ostale kategorije. 
Aktivnosti komuniciranja, ki jih države oz. 
destinacije izvajajo, lahko potekajo na 
razne načine, predvsem pa skozi turizem, 
znamke izvoznikov, politiko, investicije, 
kulturo, šport in ljudi. Pomembno je, kaj 
država daje svetu in kaj od sveta preje-
ma. V šesterokotniku Anholt (Clifton, 
Simmons, 20Q3) prikazuje ključna po-
dročja, s katerimi država komunicira. 
Tuje 
investicije 
in kadri 
Slika1: Šestrerokotnik brendinga 
države oz. destinacije 
Turizem je pon~adi najbolj viden del 
brendinga destinacije in hkrati predstav-
lja najbolj kompetetno trženjsko silo. Da 
bo dosegel polni potencial »zastavono-
še« brendinga države, regije ali kraja, po-
trebuje poenotenje z drugimi področji ko-
municiranja. 
Izvozne znamke - Močna, razlikovalna in 
privlačna nacionalna znamka je izjemnega 
pomena za izvoznike (primer »Made in Ja-
pan« za japonske izvoznike elektronike). 
Hkrati Pii izvozne znamke nudijo odlične 
možnosti za izgradnjo nacionalne podo-
be. 
Zunanja in notranja politika - Svet ocenju-
je destinacije tudi po vlogi, ki jo odigrajo 
njeni voditelji. Njihova aktivnost mora biti 
izvajana v skladu s strateškimi izhodišči 
znamke in v sinergiji z ostalim komunicira-
Ugled države ima dodano vrednost le v 
primeru, če se prenaša na njene panoge, 
·dejavnosti, podjetja in njihove tržne 
znamke. In obratno, ugled določene pa-
noge, dejavnosti ali podjetja se lahko pre-
naša na državo. (Kline, Berginc, 2003). 
Smer prenosa ugleda je težko opredeliti. 
Države z visokim ugledom skušajo prene-
sti ugled na svoje blagovne znamke in 
obratno, države, katere znamke nekega 
področja imajo pozitiven ugled, skušajo 
graditi na tem. 
Ugled države oblikujejo tudi informacije o 
nacionalnem karakterju, političnem siste-
mu, kakovosti življenja njenih prebival-
cev, tradiciji, kulturnih značilnosti, znans-
tvenih dosežkih, umetnosti in arhitektu-
ri, dosežki v športu, jezik ipd. 
Turizem lahko učinkovito služi kot »utr-
jevalec« ugleda in temeljni kamen nacio-
nalne tržne znamke, ker naredi državo 
simpatično, zanimivo in zbuja željo po od-
krivanju; v turizmu lahko najhitreje dose-
žemo zaupanje in lojalnost; poslovanje z 
državo, ki je prijetna za bivanje in obisk, 
je bolj privlačno; turisti spoznavajo, upo-
rabljajo in kupujejo lokalne izdelke; turi-
zem je hitro rastoča globalna industrija. 
Turizem najhitreje pripelje do- izkušnje in 
če so te nad pričakovanji, se gradi lojal-
nost do znamke in veča njena vrednost. 
Brending države - primeri 
Poznamo precej primerov uspešno izde-
lanih tržnih znamk držav. 
Velika Britanja se je na podlagi temeljitih 
raziskav skušala otresti podobe tradicio-
nalne in toge države. Skupina vizionarjev 
pri vladi z Blairom na čelu je prevzela ini-
ciativo, ustanovila skupino za brending 
na ravni kabineta vlade, in skušala re-po-
zicionirati državo kot »cool« destinacijo. 
Pomemben del predstavljajo ukrepi vla-
de, ki pomagajo državi uresničevati oblju-
bo znamke. Idejo znamke so prevzela vsa 
pomembnejša področja v državi. 
Nova Zelandija je prav tako dosegla od-
mevne rezultate z vladnim projektom tr-
Španija predstavlja primer usp,ešnega re-
pozicioniranja tržne znamke, ki se je iz dik-
tatorske države skozi obsežno marketinš-
ko kampanjo v 80- letih spremenila v trž-
no znamko z novimi vrednotami, ki teme-
ljijo na turizmu, kulturi in izobraževanju. 
Uspela je preoblikovati podobo s krovnim 
simbolom, ki ga uspešno aplicira na različ­
na področja delovanja države. Španiji je 
načrtno oblikovani program razvoja tržne 
znamke države kot turistične destinacije, v 
katerem so sodelovali tako predstavniki 
vlade, gospodarstva, umetniki, arhitekti, 
režiserji ipd., vrnil ugled in jo oživel v očeh 
njenih državljanov in v očeh zunanjega 
sveta. : 
Tudi za frsko so veljali stereotipi kmetij-
ske in nazadnjaške države, za katero je 
bil značilen odliv mladih izobraženih lju-
di. Odločili so se, da polno izkoristijo 
Evropsko unijo in se pozicionirajo proti 
močnejši sosedi Veliki Britaniji. V desetih 
letih strateških naporov med vlado, gos-
podarstvom in raznimi zvezami, je Irska 
zgradila gospodarsko infrastrukturo, nato 
pa intenzivno komunicirala novo podobo. 
Danes predstavlja Irska eno najmočnejših 
evropskih gospodarstev (Keltski tiger). 
Proces strategije razvoja 
tržne znamke države 
oz. destinacije 
V procesu izgradnje tržne znamke ločimo 
več faz, ki jih lahko v grobem razdelimo 
na naslednje tri: 
1.Strateška analiza tržne znamke države 
se sestoji iz treh sklopov analiz. 
Najprej je treba ugotoviti, kako destinaci-
jo dojemajo prebivalci, tako da izvedemo 
neke vrste samo-analizo, ki zajema tudi 
SWOT analizo s strani mnenjskih vodite-
ljev. Pridobiti je treba podatke o uspe-
šnosti in konkurenčnosti države na posa-
Slika2: Model 
načrtovanja identitete TZ Sistem identitete znamke 
Koristi 
druzbene, emocion. 
funkcionalne 
TZ kot produkt 
1. Samo - analiza 
2. Analiza trga 
3. Analiza konkurence 
Vir: Aaker, Joachimsthaler (2000) TZ kot organizacija 
TZ kot oseba 
TZ kot simbol 
,t 
Odnos 
Verodostojnost 
(obljuba) 
Sistem 
implementacije 
identitete 
znamke 
(pozicija TZ) 
meznih področjih. Izvesti je treba analizo 
ciljnega trga (motivacije turistov, trendi, 
percepcija ipd.) ter analizo konkurenčnih 
držav (vrednotenje identitete in vrednosti 
tržnih znamk, SWOT analiza, pozicionira-
nje, strategija konkurenčnih držav). 
2.Oblikovanje ciljev, pozicioniranje in ob-
likovanje strategije razvoja tržne znamke 
destinacije 
V tej fazi se oblikuje identiteta tržne 
znamke in privlačna podoba, ki se razli-
kuje od konkurence in ki je primerna 
za ciljne skupine. Treba je ugotovi-
Slika4: Sistem tržnih 
znamk slovenskega 
turizma z aplikacijo 
ideje na ostala 
področja 
ti , na kakšen način se bo pozicio- _______ _ 
nirala država, kje bo njena raz-
likovalna prednost in na kakšen način bo 
komunicirala s ciljnimi trgi. Pomembno je 
ugotoviti vzvode znamke in njihovo smer. 
V to fazo spada tudi vizualizacija ideje, 
simbol, ki bi naj povzel vse značilnosti 
znamke. 
Na poti izgradnje brendinga je po mnjen-
ju Anholta (2002) pomembno vprašanje, 
kako zagotoviti podporo nacionalne vla-
de, lokalnih oblasti ter privatnega sektor-
ja za pobude brendinga. Potrebna je em-
pirična študija, ki bi pokazala, do katere 
mere lahko nacionalni brend izboljša gos-
podarstvo države, tako da se jasno vidi-
jo koristi brendinga ter ugotoviti, do ka-
tere mere je zaželjeno, da se uskladi zu-
nanja politika in diplomacija s strategijo 
nacionalne znamke. Pomembno je uprav-
ljanje z nacionalnimi komunikatorji 
(športniki, medijske osebnosti), ki jih je 
težje nadzorovati, preučiti vlogo filmov, 
dokumentarcev in TV oddaj za promocijo 
ugleda države itd. Pomembna je torej 
koordinacija z vsemi zainteresiranimi de-
ležniki v državi (izvoz, tuje investicije, tu-
rizem, politika, kultura, šport itd .) in pod-
pora s strani prebivalcev, ki bodo znali 
»živeti znamko države«. 
3.Tržno komuniciranje, krepitev znamk, 
vrednotenje 
Za usklajeno, dolgoročno in intenzivno 
komuniciranje znamke je treba zagotoviti 
sredstva in kader. Preučiti je treba mož-
nosti regionalnega in supra regionalnega 
brendinga ter ko-brendinga. Potrebna je 
stalna krepitev znamke oz. upravljanje z 
vsemi obljubami, ki jih v obliki vrednosti, 
vezanih na tržno znamko destinacije, po-
sredujemo zainteresiranim ciljnim skupi-
nam (ukrepi za izpolnjevanje obljube 
brenda). Znamko se nenehno vrednoti in 
prilagaja novim elementom v domačem 
in tujem okolju. 
Proces razvoja tržne 
znamke Slovenije kot 
turistične destinacije 
Slovenija je danes v očeh tuje javnosti še 
precej neznana država, z in nejasno identi-
teto. Kot mlada država je v glavnem neo-
bremenjena z negativnimi stereotipi, kar je 
Oaza za sprostitev 
( nenavadna, presenetljiva, 
raznolika, prijetna) 
1 
njena pred-
nost, čeprav 
jo nekateri tujci vidijo kot državo iz vzhoda 
ali jugovzhoda Evrope. Zanjo je značilna 
povprečna konkurenčnost. Značilna je od-
sotnost integriranega komuniciranja drža-
ve; · v tujini se predstavljajo posamezne 
znamke izvoznikov in znamka Slovenije 
kot turistične destinacije, ki pa postaja 
vedno močnejša. 
Poskus brendinga Slovenije se je zgodil v 
osemdesetih letih prek turizma, s pomočjo 
močne, navznoter usmerjene kampanje 
»Slovenija, moja dežela« in lipovim listom 
kot krovnim simbolom. To je bil čas osa-
mosvajanja, ki je predstavljal močno inte-
grativno silo, ki jo takšna akcija potrebuje. 
Kampanja je bila osnovana na emocionalnih 
elementih, pritegnila je podjetja in prebival-
ce, ni pa bila komunicirana izven Slovenije, 
niti se ni pristopilo k nadaljnemu strateške-
mu razvijanju znamke Slovenije. 
V devetdesetih letih, po osamosvojitvi, je 
nastala potreba po povečanju prepoznav-
nosti Slovenije. Velik korak na tem po-
dročju je naredil turizem. Na podlagi razi-
skav v tujini in razprav doma je bila izde-
lana strategija razvoja slovenskega turiz-
ma in želena pozicija Slovenije kot turistič­
ne de_stinacije. Parlament je sprejel resolu-
cijo o:strateških ciljih slovenskega turizma, 
hkrati pa je v skladu s sodobnimi trendi 
nastal nov 51iQ1bol slovenskega turizma 
(rožice) in institucija za trženje turizma, ki 
se je imenovala Center za promocijo turiz-
ma Slovenije, kasneje pa preoblikovala v 
Slovensko turistično organizacijo. Le-ta 
predstavlja danes edino marketinško silo 
na nacionalni ravni, ki deluje na področju 
trženja Slovenije kot turistične destinacije. 
Znamka Slovenije kot turistične destinaci-
je s simbolom rožic se je v desetih letih 
precej uveljavila v tujini, doma pa še ni 
bila ~odprta z obsežnejšimi komunikacij-
skimi-aktivnostmi. 
Vsa leta so bili zaradi doseganja sinergij 
prisotni poskusi sodelovanja in koordina-
cije med institucijami, zainteresiranimi za 
skupno promocijo Slovenije, vendar ra-
zen do dogovorov o skupnih promocij-
skih aktivnostih, do konkretnega koraka 
na področju izgradnje tržne znamke Slo-
venije še ni prišlo. 
Po letu 2000 je nastala nova razvojna 
strategija turizma in strategija 
trženja slovenskega turiz-
Slika 3: Strategija 
pozicioniranja 
(turistične) 
Slovenije 2008 Slovenija :zoo8 
ma z načrtovanim re-po-
zicioniranjem Slovenije 
kot raznolike in pre-
1 
1 
1 
Kakovost storitev: - - - - - -t 
nizka 
Slovenija :zoo:z 
- - Kakovost sto ritve: senetljive turistične 
visoka destinacije. 
Slovenska turistična 
. .. _ . Povprečna destinacija 
Vir: Strateg1Ja trzenia slovenskega turizma (2002) 
organizacija od leta 2003 gradi arhitekturo 
tržne znamke Slovenije kot turistične desti-
nacije, ki vključuje trženje različnih turistič­
nih proizvodov različnim ciljnim skupinam. 
· Vigorous Spas 
Sloveni/• 
Mysterious Karst 
SlovenlJa 
· Green Mediterranian 
Sloveni/o 
Slovenija poiivlja 
Gre za vprašanje, kako učinkovito poveza-
ti regije, produktna združenja in druge s tu-
rizmom povezane subjekte pod enotno 
krovno znamko slovenskega turizma. 
Akcija uveljavljanja 
Slovenije kot (turistične) 
destinacije Slovenija 
poživlja 
V letu 2004 je Slovenska turistična organi-
zacija pripravi la in izvedla kampanjo ob 
vstopu Slovenije v Evropsko unijo, v sode-
lovanju z Uradom vlade za informiranje, 
Slovenija poživlja, ki je pomenil priložnost 
za povečanje prepoznavnosti in ugleda 
Slovenije kot države na trgih EU med turi-
sti, poslovneži, politiki in državljani. 
Cilj akcije je bil narediti dober prvi vtis in 
pričeti z izgrajevanjem pozitivnega odnosa 
do Slovenije kot nove države članice, dvig-
niti stopnjo zavedanja o Sloveniji in stop-
njo zanimanja zanjo, povečati povpraševa-
nje po informacijah o Sloveniji, povečati 
prepoznavnost in ugled Slovenije na ključ­
nih evropskih trgih in tako povečati vred-
nost tržnih znamk na področju turizma, 
gospodarstva, kulture. Ob pogojih dolgo-
ročnega, usklajenega in intenzivnega ko-
municiranja so pričakovani ..rezultati pove-
čanje turističnega prometa iz emitivnih dr-
žav EU, večji in lažji pritok tujega kapitala 
v Slovenijo, lažji prodor slovenskih podje-
tij na trg EU, večje možnosti za pridobiva-
nje mednarodnih dogodkov in srečanj v 
Sloveniji, opaznejša vloga Slovenije v 
mednarodni politiki, olajšano vstopanje v 
mednarodne povezave, podpora prodoru 
slovenskega znanja, kulture, ipd. 
Sporočilo akcije je, da je Slovenija privlač­
na in zanimiva turistična destinacija, ki po-
življa, preseneča in bogati Evropsko unijo, 
katere del postane. Slovenija vnaša v EU 
pozitivne vrednote, kot so neokrnjeno na-
ravno okolje, dramatična in osupljiva raz-
nolikost pokrajine na majhnem geograf-
skem prostor, sodobna in demokratična 
družba, razvito in moderno usmerjeno gos-
podarstvo, bogato kulturno življenje, razvi-
ta turistična ponudba, gostoljubnost prebi-
valcev in odlično kulinariko z vrhunsko po-
nudbo vina. Pomemben je samozavestni 
pristop, ki v komunikaciji pomeni poudar-
jati edinstvenost in ključne prednosti. 
Slovenija poživlja Evropsko unijo s turiz-
mom, ki predstavlja vzvod kampanje, z 
gospodarstvom, s kulturo, z znanjem, s 
športom ipd. Pozicioniranje je kratko, re-
snično in samozavestno ter ustreza turistič­
ni ponudbi, kulturi in gospodarstvu. 
Ciljni trgi so Nemčija , Avstrija, Italija ter 
druge evropske države; poudarek je na 
segmentu višje izobraženih z nadpov-
_BRENDING • TU R!ZEM • 9 
- • :;-_ • - --~~ > • • •r • • 
prečno kupno močjo, vključujoč mlajše 
pare brez otrok, mlade druži ne, odrasle 
brez otrok oziroma z odraslimi otroci 
(»up market»). 
Po izvedeni kampanji Slovenija poživlja 
je STO izvedla merjenje uspešnosti kam-
panje, na podlagi katerega prilagaja stra-
tegijo trženja, dograjuje izvedbeni načrt 
trženja in pripravlja smernice za naprej. 
V letu 2005 se akcija nadaljuje v smislu 
• nadgradnje kreativnih rešitev akcije 
Slovenija poživlja in promocijskih ak-
tivnosti Slovenske turistične organiza-
cije in turističnega gospodarstva, 
• gradnje tržne znamkJ! Slovenije kot tu-
ristične destinacije, 
• pospeševanja oblikovanja storitev, ki 
poživljajo, 
• koordinacije z ministrstvi, institucijami 
(UVI, GZS, TIPO, druge) in z večjimi 
podjetji (enotno sporočilo Slovenija po-
živlifl, sodelovanje na prioritetnih do-
godkih v letu 2005, produkcija skupnih 
promocijskih materialov, ko-brending), 
• nadgradnje programa posameznih orga-
nizacij/podjetij z idejo Slovenija poživlja, 
• internega komuniciranja (mnenjski vo-
ditelji, prebivalci). 
Ob zgodovinski prelomnici vstopa v EU, 
ko se v družbi 24 držav borimo ne le za 
ugled in pozornost v mislih domačih in tu-
jih državljanov, ampak tudi za prihodke iz 
turizma in izvoza, za tuje investicije, za do-
mače in tuje strokovnjake, je čas, da de-
jansko pričnemo s postopno in sistematič­
no izgradnjo tržne znamke države. 
Tržno znamko Slovenije je po vzoru neka-
terih uspešnih držav smiselno zasnovati na 
temeljih turistične znamke destinacije, saj 
turizem pomembno prispeva k oblikovanju 
simpatične, privlačne in zaupanja vredne 
nacionalne znamke. Nedvomno je kampa-
nja Slovenija poživlja pomemben korak v 
smeri uveljavljanja Slovenije kot (turistične) 
destinacije. Definirati je treba, kako pove-
zati tudi druge panoge, izvoznike, tuje in-
vesticije, dimplomacijo, šport, kulturo in 
druga področja pod enotno krovno znam-
ko države. To zahteva strateško usmerjene, 
dolgoročno naravnane in usklajene komu-
nikacijske napore. Predvsem pa je pomem-
bno doseči zavedanje pri odločevalcih o 
velikih koristih, ki jih prinaša močna znam-
ka državi in njenim prebivalcem. 
Literatura in viri: 
Aaker David, Joachimsthaler Erich: Brand Leodership, 2000. 
Anholt Simon: /ournal of Brand Management (2002), Spe-
ciol /ssue: Nationol Branding, št. 4-5. 
Clifton Rita, Simmons John: Brands and Branding, The Eco-
nomist, 2003. 
Kline Miro, Berginc Dario: Trtno znamka države: primer Slove-
nije, 2003. 
Konečnik Majo: Opredelitev, vrste in kooperativne funkcije 
turistične destinacije, Oranizacija Kranj, 2003. 
Van Hamm: The Rise of the Brand Stote, Foreign Affoirs, 2001. 
Strategija trženja slovenskega turizma, STO, 2002 
TRZ o. KOMUNICIRANJE • TUR!ZEM • 10 
~ { ~ ......, - ..... •• - - . ..... . .-.J . .. ~ .:. . • • • 
Kakšen je recept za uspeh? 
Svetovna konkurenca med hoteli je vse ostrejša, hotelirji pa v tem kon-
kurenčnem boju zmeraj znova iščejo nove koncepte in nove poslovne mo-
dele. Nekateri se odločajo za wellness, drugi za dizajnerske hotele, tret-
ji za koncept nizkocenovnega hotela. Kateri je pravi koncept prihodnosti? 
Vse ostrejši boj za zapolnitev posteljnih ka-
pacitet hotelov je le-te prisilila k inovativno-
sti v oblikovanju. ponudbe. Hoteli tako mrz-
lično iščejo »recept uspeha« prihodnosti, 
sama praksa pa je pokazala, da univerzalne-
ga recepta za uspeh ni. Nekateri hoteli so se 
tako odločili za koncept dizajnerskih in te-
matskih hotelov, drugi nudijo ponudbo niz-
kocenovnih nastanitvenih kapacitet, tretji so 
se odločili za vse bplj izpopolnjen all-inclusi-
ve koncept. Zadnje čase je opaziti vse več 
hotelov, ki poskušajo vse ali večino navede-
nega združiti pod isto streho. 
Hotel v hotelu 
Kako v okviru enega hotela združiti več raz-
ličnih konceptov, kaže španska veriga hote-
lov Occidental Grand Fuerteventura. To zimo 
bo omenjena hotelska veriga v komplesku 
hotelov Grand Fuerteventura na Kanarskih 
otokih s 711-imi sobami pod isto streho zdru-
žila VIP ponudbo, »komfort« ponudbo in 
princip »Fun- kluba«. Tako bo Royal Club s 
60-imi suitami nudil udobje prvega razreda, 
ki bo od ostalega dela hotela ločen s svojo 
recepcijo, imel bo lastni bazen in posebno re-
stavracijo za VIP goste. Ostale sobe komplek-
sa bodo razdeljene v dve liniji: Gran Club s 
štirimi zvezdicami zagotavlja pogled na mor-
je in brezplačen dostop do vseh restavracij, v 
Allegro Clubu pa bodo gostje nastanjeni sicer 
v enakih sobah, vendar ni nujno, da bodo 
imeli pogled na morje in račun v hotelskih re-
stavracijah bodo morali posebej poravnati. 
Vzrok za prilagoditev ponudbe vsem cenov-
nim razredom v hotelih Occidental je prizade-
vanje za boljšo zapolnitev kapacitet. »Hote-
lirstvo se bo gibalo vse bolj v smeri modular-
ne ponudbe,« meni Bernhard Knirsch, direk-
tor omenjenih hotelov za Evropo. 
Hoteli Occidental niso osamljeni primer to-
vrstnega koncepta ponudbe. V Grčiji na pri-
mer nemški TUi skupaj z grškim partnerjem 
Grecotel gradi enega največjih turističnih 
projektov Evrope. Tako na 200 hektarjih 
površine nastajajo trije hoteli v kategorijo 
štirih in petih zvezdic: all-inclusive hoteli 
Grecotel Olympia Oasis (namenjen v prvi vr-
sti družinam), hotel Grecotel Mandola Rosa 
Suites & Villas za turiste z najdebelejšimi 
denarnicami, ki hkrati iščejo mir in počitek 
in Grecotel Olympia Riviera Thalasso s ter-
malnim in thalaso-centrom. Vsi hoteli sku-
paj lahko sprejmejo do 1500 gostov. 
zakaj se hoteli odločajo za takšen pristop po-
nudbe? Glavni vzrok za to je v tem, da je mo-
goče samo z večimi hotelskimi kapacitetami 
na enem kraju izkoristiti pozitivne učinke si-
nergije. Na ta način se hoteli lahko tudi zelo 
hitro prilagajajo spreminjajočim se potrebam 
.,._. -: ;...: · - .-.--· ~ -:~- -. 
Hoteli brez osebja in hoteli 
na najmanjšem prostoru 
LIVIJA, KOVAC@SLOVEN IA.INFO 
gostov. Koncept prihodnosti v hotelirstvu je 
tako v kompleksih različnih hotelov, ki tvorijo 
zaključeno celoto (mnogi jih primerjajo z vasi-
cami, ki jo tvorijo različne, vendar med !ieboj 
usklajene hiše). Obstajajo celo primeri, ko ce-
lotni otoki postanejo en sam kompleks med 
seboj usklajenih hotelov. Tak primer je veriga 
luksuznih hotelov Six Senses na Maldivih. 
Pomemben je dizajn 
Ameriška hotelska veriga Four Seasons se 
je prav tako odločila, da bo v svojih hotelih 
združila več konceptov, pri tem pa se je od-
ločila za združitev dizajnerskega hotela (od 
leta 1998 je razvila svojo blagovno znamko 
dizajnerskih hotelov - W, ki jo je do sedaj 
uporabila v 19-ih hotelih, toda le trikrat iz-
ven ZDA) s spa-ponudbo. Prve tovrstne di-
zajner-spa hotele bodo zgradili v Španiji in 
sicer po vzoru muzeja Guggenheim v Bilbau. 
Dizajnerski hoteti so še en velik trend v hote-
lirstvu. Oblikovalci nakita in oblačil odstopajo 
svoja znana imena hotelskim verigam, tako da 
bodo gostje že kmalu lahko prespali v sobah, 
ki so jih opremili po zamislih Bulgarija, Arma-
nija in Cerrutija. Giorgio Armani ima na primer 
velike načrte - z enim od arabskih nepremič­
ninskih mogotcev bosta v izgradnjo 14 luksuz-
nih hotelov in počitniških resorjev po vsem 
svetu investirala milijardo ameriških dolarjev. 
Prvi tovrstni Armani hotel bo zgrajen v Duba-
iu. V ta namen je Armani kupil več kot 40.000 
m2 veliko zemljišče, na katerem naj bi nastal 
stolp superlativnih razsežnosti, ki naj bi bil viš-
ji kot Burj al Arab in celo višji kot 452 metrov 
visoki Petronas Towers v Maleziji. Hotel bo 
imel 250 suit in lastni wellness center - vse se-
veda v stilu Armanija. Vrednost investicije: 100 
milijonov dolarje'l'~otelu v Dubaiu bodo sle-
dili naslednji v Londonu, Tokiu, Milanu, New 
Yorku, Parizu in Šanghaju. 
Annani ni edini dizajner, ki načrtuje izgradnjo 
hotela v mestu zlata. Sledil mu bo Cerruti, ozi-
roma SAS, ki je kupil pravico uporabe znamke 
Cerruti za 30 let. Od lanske jeseni se s Cerruti 
hotelom ponaša Dunaj, naslednjega bodo od-
prli v Dubaiu. Ciljna skupina: medijske osebno-
sti, kre9tivci, umetniki in vsi, ki želijo »ostali 
mladi«. Kot primarno ciljno skupino so označi­
li tiste, ki1eenijo glamur in pestrost barv, uživa-
jo v kulintariki in izbranih vinih, arhitekturi in di-
zajnu. Ti gostje so pripravljeni določeno ceno 
plačati za to, da bivajo v prostorih, ki daje po-
sebno vzdušje, niso pa razsipniški. Cena noči­
tve v Cerruti hotelu znaša 150 evrov, sobe pa 
so v povprečju velike 30 m2. Sobe so oprem-
ljene udobno in »mehko«, za konferenčne 
dvorane ponudniki pravijo da spominjajo na 
»Boardrooms«, fitness in wellness programe 
bodo ponujali zgolj selektivno. Ker je ime Cer-
V zadnjih nekaj letih je po svetu zaslediti kar 
nekaj hotelov, ki sledijo konceptu izgradnje 
hotelov takorekoč brez hotelskega osebja. 
, Gost se v hotel prijavi s kreditno kartico, pi-
jačo in prigrizke kupi na avtomatih, pri prob-
lemih mu pomaga telefonski klicni center, ki 
mu je na voljo 24-ur na dan. Skrivnost us-
peha teh hotelov: računica glede stroškov se 
prav zaradi majhnega oz. praktično nobene-
ga števila hotelskega osebja izzide že pri 
_j 
lnterconti na prvem mestu 
Na seznamu desetih največjih hotelov na svetu sta le dve evropski: Accor in Hilton ln-
temational. 
Deset n h hotelskih veri na svetu 
veriga hotelov število sob število hotelov 2004 
leta 2004 leta 2005 leta 2004 leta 2005 
lntercontinental Hotels 536.318 515.525 3-529 3.325 
Cendant 518.435 536.097 6-403 6.513 
Marriott lnternational 479.882 453.851 2.656 2.493 
Accor 453-403 440.807 3.894 3.829 
Choice 388.618 373.722 4.810 4664 
Hilton Corporation 349.965 336.493 2.161 2.078 
Best Western 310.245 308.911 4.110 4.064 
Starwood 229.247 226.970 738 748 
Carlson Hospitality 147.624 141.923 881 847 
Hilton lnternational 99.364 100.493 412 402 
Vse naveclene ote ke veri so tudi za leto 200 na v, ale naclaljn'e investid'e in e 
»Oče« all-inclusiv ponudbe 
Veste, kdo velja za očeta all-inclusiv ponudbe? To je Gordon Butch Stewart, ki ima da-
nes 19 kompleksov hotelov na Karibskih otokih, lastno letalsko družbo Air Jamaica in 
svoj dnevnik »Observer«. Svojo kariero v hotelirstvu je začel leta 1981 z nakupom za-
puščenegll_ hotela na Jam_aj,ki':'· - ·· · 
ruti jamstvo za kakovost in odličen dizajn (in 
zato tudi za dober zaslužek), investitorjev, ki bi 
želeli sodelovati pri izgradnji teh hotelov, ne 
manjka. Tako je v letu 2005 načrtovana grad-
nja Cerruti hotelov v Londonu, Glasgowu, 
Edinburghu, Parizu in Istanbulu. Objekti naj bi 
imeli od 120 do 170 sob, pogosto naj bi se na-
hajali v zgodovinskih zgradbah, toda zmeraj s 
pompoznim vhodom. 
Milano - zibka 
dizajnerskih hotelov 
Znano je, da je moda doma v Milanu. Kot je 
videti, se ta prestolnica mode sedaj oblikuje 
tudi v prestolnico dizajnerskih hotelov. Sedež 
hotelov Armani naj bi bil v Milanu, blagovna 
znamka Cerutti izvira iz Milana, pa tudi prvi 
hotel Bulgari je v lanskem maju svoj prvi ho-
tel odprl prav v tem mestu. Italijanski obliko-
valec nakita in ur Bulgari se je združil z ame-
riško hotelirsko verigo Marriott in že pred šti-
rimi leti napovedal odprtje hotelov pod bla-
govno znamko Bulgari. Maja 2004 so odprli 
prvi hotel iz serije načrtovanih hotelov v Mila-
nu. Ker je Bulgari pojem prestiža, so tudi cene 
zasoljene: nočitev v najcenejši sobi v Milanu 
stane 600 evrov na noč, povprečna cena no-
čitve stane 700 evrov na noč. Prostori so 
opremljeni elegantno, pogosto prevladuje čr­
na, samo voda hotelskega bazena odseva v 
zlati barvi zaradi zlatih steklenih mozaikov. 
Tudi lega prvega Bulgari hotela je enkratna: 
objekt z 52-imi sobami se nahaja v centru me-
sta s 4.000 m2 velikim pripadajočim zemljiš-
čem, ki meji na botanični vrt. Sobe so velike 
najmanj 40 m2, minimalistično, toda moderno 
opremljene z veliko high tech opreme. Okna 
segajo čez celotno steno, kopalnica je v mar-
morju iz Zimbabveja. Ker je vsak prostor, vsak 
kos opreme umetnina, v celem hotelu ni niti 
ene slike ali druge umetnine. Hotel ima celo 
štiri prostore, predvidene za meditacijo. V na-
slednjih letih naj bi Marriott/Ritz-Carlton odprl 
še osem do deset Bulgari hotelov. 
Novi koncepti v hotelirstvu 
Nove koncepte in trende v ponudbi hotelov 
bi lahko strnili v nekaj naslednjih točk: 
• vrednote kot so pestrost ponudbe in vse 
višja kakovost doživljajo renesanso, 
• vse večja je usmerjenost na ciljne skupi-
ne, gost mora začutiti, da hotel razume 
njegove želje in potrebe, 
• zaznati je trend k avtentičnosti in izbra-
nemu življenjskemu stilu, 
• all-inclusive koncept je še zmeraj zelo 
atraktiven in prav v kriznih časih beleži 
najmanjšo stagnacijo, 
• hotel, ki gostov ne diferencira, ampak jih 
poskuša zajeti z isto ponudbo, tehnično in 
ekonomsko nima možnosti za preživetje. 
--~•- --· ~(~ --:"":-··: ..rl.----
ske~ ;~zširjerie in p~iljubljene (dva metra 
dolge in samo meter široke z ležičem, tele-
vizijo, radiem in budilko). Čisto tako tesne 
kot na Japonskem sobe Woodroffa ne bodo, 
saj bodo merile do 10 m2, vključno s kopal-
nico. Nekaj pa bodo imele s tovrstnimi ja-
ponskimi hoteli skupnega: sobe bodo brez 
okna in s tem brez dnevne svetlobe. Noči­
tev v teh Yotelih vas bo stala največ 70 fun-
tov (približno 100 evrov). 
40-odstotni zasedenosti hotela. Primer to-
vrstnih hotelov je na primer Wrange Wings, 
ki načrtuje, da bodo v naslednjih 10-ih letih 
po vsej Evropi odprli med 70 in 100 tovrst-
nih hotelov brez osebja. 
Cenovno ugodni, čeprav ne posebej udobni 
so hoteli, katerih sobe so bolj podobne ce-
licam kot hotelskim sobam. Znani oblikova-
lec Woodroffe je zasnoval hotele Yotels, po-
dobne hotelskim celicam, ki so na Japon-
1 
1 
i 
TRZNE RAZISKAVE IN ANALIZI; • TUR,LZ~fv\ • 11 
.••- •••• -~•"'•r:: '••,:::~ --""::.:.._:_., ~~;...r • • - • -., • . •~ ••- ;.~ .,,,._, • 
Raziskava med turisti v slovenskih zdraviliščih 
. V času od 14. aprila do 31. oktobra 2004 je podjetje Episcenter d.o.o. iz Ljubljane izvajalo obširno raziskavo 
med naključno izbranimi tujimi in domačimi turisti v 13. slovenskih zdraviliščih oziroma termah po naročilu 
Slovenske turistične organizacije in v sodelovanju s Skupnostjo slovenskih naravnih zdravilišč. V tem času je 
bilo anketiranih 1873 gostov, osnovni namen raziskave pa je bil podrobnejši vpogled v značilnosti turistov v 
zdraviliščih ter v navade med njihovim bivanjem tako v izbranem zdravilišču kakor v Sloveniji na splošno. 
V namene raziskave so anketiranci odgovarjali na različne sklope 
vprašanj. Zanimali so nas njihovi osnovni sociodemografski podat-
ki, podatki o prihodu in bivanju v zdravilišču ter njihovi vtisi in za-
dovoljstvo s ponudbo v zdravilišču. Nekaj rezultatov raziskave je 
predstavljenih v nadaljevanju. V raziskavi so sodelovali gostje 13-
slovenskih zdravilišč oz. term, in sicer: Terme Zreče, Terme Topol-
šica, Terme Ptuj, Terme Olimia, Moravske Toplice (r erme 3000), 
Šmarješke Toplice, Zdravilišče Strunjan, Zdravilišče Rogaška, Zdra-
vilišče Radenci, 1erme Hoteli Palace Portorož, Terme Lendava, Zdra-
vilišče Laško in Terme Dobrna. 
PETRA KUKOVEC, PETRA.KUKOVEC@EPISCENTER.51 
Graf 3: Glavni razlogi za obisk zdravilišča 
' 
sprostitev 
šport in rekreacija 
gost • domači • tuji 
Vir: STO 
ki v zdravilišču gostujejo zaradi zdravljenja, pa so si bivanje or-
ganizirali s pomočjo zdravstvenih organizacij . 
Graf 6: Načini organizacije bivanja tujih in domačih gostov 
neposredna rezervacra 
v zdravilišč 
imam očitni .š kLRake 
v organizaciji zdravstvenih 
organizaci' 
~ge 
1 je organizirala samo prenočevanje 
brez vnaprejšnje 
rezervacije 
10 20 
. tuji 
• domači 
Vir: STO 
30 40 50% 
Ker v zdraviliščih prevladujejo starejši gostje, je pričakovan tudi po-
datek, da jih večina pri svoji organizaciji ni uporabila interneta. In-
ternet je uporabilo 15 odstotkov gostov, med katerimi je večina tu-
jih turistov. Največkrat so po spletu brskali za s~lošnimi, prometni-
V zdraviliščih prevladujejo domači gostje, teh je skoraj dve tretjini. 
Med tujimi gosti so najštevilčnejši turisti iz Avstrije, Italije in Nemčije. 
Ker v zdraviliščih prevladujejo domači gostje, tako večina gostov (45 
odstotkov) prebiva v manjših mestih z manj kot 200.000 prebivalci. 
Na podeželju pa prebiva 30 odstotkov anketirancev v raziskavi. 
Prevladujejo gostje starejši od 45 let, teh je 70 odstotkov. Največ 
starejših turistov (starih več kot 65 let) pa prihaja iz Nemčije in Av-
strije. 
~--~10---2~0 --~
30
---.~
0 
--~
50
---
60
~% mi in turističnimi informacijami o izbranem zdravilišču. Več kot polo-
vica anketirancev tudi v prihodnje ni pripravljena svojega bivanja v 
slovenskih zdraviliščih organizirati s pomočjo on-line rezervacijskega 
sistema. Brez plačila je bivanje pripravljenih rezervirati 23, s plačilom 
pa 11 odstotkov anketirancev. 
o 
Graf 1: Struktura turistov po starosti glede na državo Približno po-
Italija 
· u1~Tr;. 
Hrvaška 
20 
15 - 19 let 
• 45 - 59 let 
40 
• 20 - 24 let 
• 60 - 64 let 
60 80 100% 
• 25 - 34 let • 35 - 44 let 
• 65 let in več Vir: STO 
Povprečne ocene pomembnosti posameznih dejavn ikov, ki so vpli-
vali na odločitev za obisk zdravilišča, so predstavljene v naslednji 
tabeli. Posamezne dejavnike so anketiranci ocenjevali na lestvici 
od 1 do 5. 
Graf 4: Povprečne ocene dejavnikov, 
Vir: STO 
Povprečna ocena 
ki so vplivali na obisk zdravilišča 
lovica vseh anketirancev je že upokojenih, 44 odstotke-. je zapo- Pri odločitvi za obisk, se gostje največkrat nanašajo kar na oseb-
slenih, med študenti in dijaki pa je na splošno več domačih ka- ne izkušnje. Le - te jim predstavljajo najpomembnejši vir informa-
kor tujih gostov. ....._. cij, saj je večina anketirancev kraj anketiranja (zdravilišče) pred-
Poklicni profil turistov v zdraviliščih je zelo raznovrsten. Skoraj v hodno v ·povprečju obiskala že 3- krat. četrtina turistov pa je v iz-
enaki meri v zdraviliščih dopustujejo razni strokovnjaki, tehniki, branem zdravilišču prvič. 
strokovni delavci ter delavci v storitvah in v industriji. Manj je vi-
sokih uradnikov ali managerjev, ki pa po večini prihajajo iz tuji- Graf 5: Viri informacij za obisk zdravilišča 
ne. Večina gostov se je za obisk zdravilišča odločila manj kot tri 
mesece pred prihodom, pričakovano pa tuji turisti svoje počitni- osebne izkušnje 
kovanje v Sloveniji načrtujejo dalj časa kakor domači gostje. V 
povprečju v zdravilišču skupaj dopustujeta 2 gosta, v večini pri-
merov sta to anketiranec in njegov partner. V sprem~tvu enega 
ali več otrok, starih manj kot 15 let, potuje manj kot 15 odstot-
kov vseh turistov. i 
;. 
Graf 2: Struktura turistov glede na potovalno družbo 
Velika večina zdraviliških gostov je s svojim bivanjem zadovoljna, 
njihovi vtisi pa so v mejah pričakovanega. 
Med posameznimi elementi turistične ponudbe so gostje najbolj za-
dovoljni z mirom in tišino v zdravilišču, z gostoljubnostjo okoliškega 
prebivalstva, s kakovostjo in urejenostjo kraja ter okolice zdravilišča 
in z ravnjo čistoče v gostinskih objektih in kakovostjo gostinskih sto-
ritev. Gostje se med svojim bivanjem v zdravilišču počutijo varne. Naj-
manj zadovoljni so z možnostmi za nakupovanje v zdravilišču in v 
okolici, pogrešajo pa tudi več kulturnih in zabavnih prireditev in na 
splošno več razvedrila 1. zdravilišču. Med nižje ocenjenimi dejavniki je 
tudi ponudba različnih i zletov po bližnji ali daljni okolici zdravilišča. 
Na splošno pa so bolj zadovoljni domači kakor tuji turisti. 
Na naslednji sliki se nahajajo povprečne ocene zadovoljstva z raz-
ličnimi elementi turistične ponudbe v zdravilišču, ki so jih anketi-
ranci ocenjevali na lestvici od 1 do 5. 
Graf 7: Povprečne ocene zadovoljstva 
Vir: STO 
o 3 
z različnimi elementi turistične ponudbe 
Več kot tri četrtine anketiranih gostov je v prihodnjih dveh do treh 
letih pripravljenih ponovno obiskati eno izmed slovenskih zdravi-
11 v·,, .. sro lišč ali kra1·ev. Večina izmed njih pa bi se vrnila v zdravilišče, v ka-
~ seimi 
1 
~ kolegi iz slu
1
žbe 
O 10 20 30 40 50% 
Vir: STO 
Med turisti, ki so v zdravilišču sami, je več domačih kakor tujih go-
stov. To se povezuje z osnovnim motivom za obisk zdravilišča, ki je 
med slovenskimi turisti pogosto tudi zdravljenje ali rehabilitacija, 
običajno po naročilu zdravnikov. Na splošno pa največ turistov zdra-
vi lišče obišče zaradi sprostitve, zdravljenja ali ohranjanja zdravja. 
Na obisk izbranega zdravilišča so v veliki meri vplivale tudi rekrea-
tivne dejavnosti, s katerimi se gostje v času svojega dopustovanja 
ukvarjajo. Največ gostov se v zdravilišču ukvarja s plavanjem, s spre-
hodi v naravi, s kolesarjenjem, tenisom golfom in telovadbo na splo-
šno. Pri odločitvi za dopustovanje v zdravilišču, pa so gostom po-
membne tudi možnosti za mir in počitek, urejena okolica zdraviliš-
ča, kopališka ponudba ter naravni zdravilni dejavniki v zdravilišču. 
o~--5~-~,6--~,5- -~2'0--~2'5--3~'o--3~'5-~40 terem dopustujejo tokrat, ali pa bi obiskali eno izmed drugih slo-
Tujim gostom so pomembna tudi priporočila drugih ljudi (prija-
teljev, sorodikov ... ), ki so že obiskali to zdravilišče, ali pa ponud-
ba potovalne agencije, s katero potujejo. Pri domačih gostih pa 
pomemben vir informacij predstavljajo tudi nasveti zdravnikov, 
predvsem pri gostih, ki so v zdravilišču zaradi okrevanja in do-
pustujejo sami. Anketiranci po večini na počitnicah v Sloveniji 
niso prvič, ampak so to gostje, ki se v Slovenijo ali v kraj anke-
tiranja vedno znova vračajo. Tuji gostje so v Sloveniji pred to-
kratnim obiskom že prej povprečno počitnikovali 6 - krat. 
Večina turistov (84 odstotkov) se v zdravilišče pripelje z osebnim 
avtomobilom ali kombijem. Med tujimi gosti pa se je četrtina v 
zdravilišče pripeljala z avtobusom. 
V povprečju v izbranem zdravilišču gostje prenočujejo 8 - krat, šte-
vilo nočitev domačih gostov pa je v povprečju za en dan večje ka-
kor število nočitev tujih gostov. 
Svoje bivanje so si gostje največkrat organizirali sami z nepo-
sredno rezervacijo v zdravilišču ali pa s pomočjo turističnih agen-
cij, ki so jim nudile celoten počitniški paket. Tisti domači gostje, 
venskih zdravilišč. Med ostalimi najbolj priljubljenimi kraji v Slo-
veniji v večji meri prevladujejo obmorska mesta, med njimi pa 
Portorož, Koper, Piran ter Izola. Zelo veliko anketiranih gostov pa 
zahaja tudi v višje predele Slovenije, predvsem v Kranjsko Goro, 
Roglo in Pohorje. 
Na vprašanje kam bi odšli, če se tokrat ne bi odločili za počitnikova­
nje v Sloveniji, je večina domačih in tujih turistov odgovorila, da bi 
se odpravili na počitnice na Hrvaško, v manjši meri pa tudi v Italijo 
ali Avstrijo. 84 odstotkov turistov je mnenja, da so stroški bivanja v 
zdravilišču v mejah pričakovanja, 12 odstotkov da so večji in 4 od-
stotki turistov, da so manjši od pričakovanja. 
Rezultati raziskave dajejo dober vpogled v strukturo turistov v iz-
branih slovenskih zdraviliščih. Posebej pomembni so podatki o za-
dovoljstvu gostov z različnimi elementi turistične ponudbe, ki lah-
ko predstavljajo osnovo za morebitna izboljšanja. Hkrati pa so iz-
sledki raziskave tudi vzpodbuda, saj je večina anketirancev, tako 
domačih kakor tujih, s ponudbo zadovoljna in so v prihodnje zo-
pet pripravljeni obiskati slovenska zdravilišča ali druge kraje v Slo-
veniji. 
TRZNO KOMUNICIRANJE. MEDIJI 
--~~ .. ~. .· .. ·.·~.- .. · ·.·. -~ ----.~ . . . '. ; ... :::;?'.:•;;.:..:.: :.." 
• TUR!ZEM • 12 
STO v domačih in tujih medijih v letu 2004 
V letu 2004 se je v slovenskih medijih pojavila Slovenska turistična organizacija (STO v nadaljeva-
nju) v 548-ih objavah. Mesečni pregled kaže, da je bilo največ objav v slovenskih medijih v mesecu 
maju, na kar je vetjetno vplival tudi 7. slovenski turistični forum, ki se je v letu 2004 odvijal 20. in 
21. maja 2004-
NATAŠA SLAK, NATASA.SLAK@SLOVENIA.INFO, MATEJA TOMIN VUČKOVIČ, MATEJA.VUCKOVIC@SLOVENIA.INFO 
STO v slovenskih medijih 
Analiza objav, ki jo je pripravilo podjetje Kliping (del 
Skupine Pristop) navaja, da se je večina objav nana-
šala na novico, da je Slovenija zasedla prvo mesto v 
kategoriji najbolj priljubljenih evropskih turističnih 
držav med Britanci, ki jo na osnovi ankete med svo-
jimi bralci in obiskovalci spletne strani podeljujeta 
uredništvi uglednega britanskega časnika Guardian 
Observer in spletne izdaje Guardian Unlimited. Slove-
nija je v anketi med bralci Guardian Observerja in 
obiskovalci Guardian Unlimited prehitela vse evrop-
ske turistične velesile in tudi Islandijo, ki je bila prva 
v letu 2003. 
V mesecu maju je Slovenska turistična organizacija 
pričela tudi z izvajanjem oglaševalske akcije »Slove-
nija poživlja« v Nemčiji, Avstriji in Italiji, kar je prav 
tako spodbudilo pisanje o njej. Po maju smo največ­
je število objav zasledili v mesecih januar in avgust, 
mesecih, ko je turistična sezona na višku (zimske, 
smučarska sezona - januarja in poletna - avgusta). 
Zgoraj: nemška izdaja revije Lisa je v rubriki Traum Reise 
(sanjska potovanja) o slovenskemu turizmu zapisala: »Raz-
nolikost Slovenije preseneti vsakega obiskovalca. ... Kdor 
to deželo enkrat odkrije, bo zagotovo ponovno prišel.« 
Desno: slikovita predstavitev Ljubljane v 16-stranski 
reportaži v italijanski reviji blue Trave! 0ulij 2004) 
Spodaj: v junijski številki avstrijske revije »win« so odkri-
vali Smaragdno pot stranskih poti Slovenije. 
Vrednost objav v domačih medijih 
Tiskani mediji 
32 % 
Elektronski mediji 
68 % vir: Pristop 
EXTRA-TIPP: Summemachtstraum am Bledet See ----................. uc:MtrlNt _. Dd(l(T.al .... ._.._,.. .. ,..,.._ ................... _ ..................... ....................................... ......... , .......................... . _,.... .......................... "' ... . ..... 5-_____ _ 
............... s...a. __ ..  .. ,. . .................. .... E.-..c . .  ...., __ 
l6r1LWMdi ... "'-'I...__ 
......... 0.::.. ... 11111• .... llda._Stl. ___ ..,. _ __ , ...... ,__. ..... 
-r-. ... i.,.-u-,.,-~ .... ,._,,.,_,i,...1,~--•-1' 
/1,i.,J,_,,._~,,f,1,,lk",-..-~,---.-f,,,,,,,, __ 
......,, .. ~--""""""-,,,,.,.. .. - -
,.,...,.m~~c1\ ksS.b..1~jom-,la•,k~ 
"'-c~n1o.i-cn""'f'9,'ln. 
• S.~arNClldaiuliar.t>auoprt!'lftOHilf» 
NJ. d..io X<>r>l«II • QI, n~ • «llff N ~ de dv 
com....,,.,~dp:i.;oot....,~dcnfwv,. 
l~xnud.x,u_nr,t.-1.,Jociti!R..JmroN~,;.~ 
~ Auf den StraBen 
~ Sloweniens 
..... -... ---·-----... -
--- .:.=:==::..-:·-- ------
;::"'-""'t.----= 
.1-,"dc~oodw_..-immJ..J.a l~ ,u_ 
~r...•~.Oo,;pDdc-.6pcn~»ant< 
Jos lct;,,,1n, hoio9,, no nQ 41'1,l~io c • c1pum1 da: 
torda..i.dcc:,:-,.:ilcmllid"'1.Ww:vnl.l:n,n:(lf11Cfflclqc•~tl'l)I' 
~oou:...,...odidtant.itpdcrrl--........d.acl,.,.,dc,Mr(com.,r,....:-
N l;.,.,p.)...;.J...~di ~ L1ma ad.d.alq,ttc llonlondc.;.n,, 
1nnquil,,n(-r,s,noilal:,,,mm,N1U,1,._~NdcM11ffltiapo,ll.--
._d.,~N,p6pv;dc~J.,•1:M,",o,,...~J.wi>J., 
pols,,t\batm"N.ol,,,:~o~-lffl\,;,onu. "!,w"t • .dcnud.dc<'lkMN..ouX?", 
o~Ji.~wnp-sdo~dcwn~.km-ah.-b-anomuin~Ju,,. 
'-•~dt l.,..bl;,,,aa~•ponlO"-> <ano.ino• d.i n...,..Jc~J.a 
a-~-ii dcT..,,d.:o-~J..,J\aodcV_.,.;,.o,.."'-'=araf(c..,..,,_o 
J..~)dq,..,J\b.....LN;>npouoJ..wno. 
~ 
-... ___ ...,. __ 
-.....-.-.... -__ ....,_.,, ___ ,...,..__ ... ___ ._ ...... , __ _  ..,  
..... ---.... -----
§_~----
- r---•rni,,rwa: ... ~JJo~ou~ 
'.\ L.opc,Ym.lo~f e>p,t,onoolxn.-o-~Sc1'Jo"<J'-t<:1f11C 
'°"°"n.ltdc~a"'-ap...tm;.?0,Th.do;,..1~ru 
p,-~0sA~-~Oi~~1'Sol'1'<'C..C... 
r-'npar• ctedwra l~o::wnoJ.,,,....,(no.,bp.rnonanh.,n,.w,Cl<pli..J, 
•~t• iJmrid.,J.,.NW- .. ,.,qicicdtn,.l,.,1Jl9lOl,,,•.,ou..-mnos 
.... ftphibra.lm? 
»Med Alpami in Jadranom« so pod besedo Slovenija je no-
vinarka revije Unterwasser zapisala v članku, kjer opisuje 
podvodne lepote naše dežele. 
Spodaj: »Slovenija poživlja« pravi v naslovu nemška revija 
Omnibusrevue in našo deželo imenuje »vzhodna Švica«. 
:H_c=_¼ _--:_::L 
~-'=..?1 ~~=·=--; ~ ~ ~;;~ 
---... - .,. __ ..,,_ ----- - ____ ,,.. ..... __ _ ---- -·---·--- .... ___ _ .. ____ .. "'""' -..... 
.. 4 ... -- --... - -----__ ..,,_ ----·~ -------- - ... -. -.. --.. ----- --.. -- ... ----· ...... .......... - - ----- -... -----.. ---- .. - _____ .. _ ... __ .,. _____ ... --------___ ,,,,. ___ .,. __ ----... ----·- ___ .,._ --·--- -.. ----...... .. __ ., ___ .,,,.. ___ ,.. ..... __ , _  ___ ..,., 
-·-- ------.. -- -- ..... -..- - ..,. ___ __ -...... - .... ---.. ....._-..... ... __ _, ----- ----.. ·-- .... _ ... _ .. 
- ....... -.. - t, 
Tudi grški novinar revije »Cosmos Travel« je bil nad našo 
deželo očaran. »Bled je majhen turističen raj, ki je videti, 
kakor da izhaja iz srednjeveške pravljice,« je zapisal. 
OWl:'nterJ 
Zwisch.en Alpen 
und Adria 
SMt•~ w,,.,.,"r hohlt dcn Stein: Jn Slowcnicn haben 
Jie k1i-.1.1llkl.ur n rn.i~sc Soca und Save wunderschOne 
Gt•.,lt'U1 .. t.1ndscho:1ften gcschaffen. Zusiitzlich loclwn zwei 
St·t•n mit sti llen, tiefen Wassern und 11Sisi-Atrnosphareu. 
Slovenia • A gulde to an lnvlgoratlng destlnatlon 
Zgoraj: »Kraljevstvo iz 
kamna.« Tako vidijo 
Triglav pri nemški reviji 
Berge, ki je lansko 
junijsko izdajo praktično 
v celoti posvetila 
predstavitvi turističnih 
biserov Slovenije. · 
Levo: CNN Traveller, 
eden najbolj vplivnih 
tiskanih medijev na 
področju turizma v svetu, 
je v lanski novembrsko-
decembrski številki vabil 
v poživljajočo destiancijo. 
TRZNO KOMUNICIRANJ~ . ~EDIJI .• TU_R_!ZEM ~~-
.. · ·.- --:; .. . ·<: ~ -:-~ :-:_ ~-=- -.· w·,,....,. . , 
Eden od kriterijev v analizi objav deli objave na na-
klonjene, nevtralne in nenakolonjene. V analizi ugo-
tvaljamo, da je bilo STO naklonjenih in nevtraln ih kar 
95°/o objav, le 5% objav pa je bilo nenaklonjenih. 
Največ naklonjenih objav je bilo na že omenjeno te-
matiko Slovenije kot najbolj priljubljene države med 
Britanci. Na drugem mestu lestvice naklonjenih objav 
so bile objave, ki so se nanašale na dodatku telefon-
skemu imeniku Slovenije o lepotah in zanimivostih 
Slovenije, ki ga je pripravila STO. Na tretjem mestu 
naklonjenih objav se nahajajo prispevki o 7. sloven-
skem turističnem forumu. 
Mogoče se kdo sprčlšuje zakaj je sploh potrebna ana-
liza objav? Glede na to, da imajo objave v javnosti in 
med bralci publikacij praviloma večjo težo kot ogla-
si, objave lahko ocenimo z določeno vrednostjo, ki 
jo je moč primerjati s ceno, ki jo je pot rebno plačati 
za objavo oglasa v medijih . še več: objav ne plaču­
jemo in ne načrtujemo (vsaj večina objav je nenačr­
tovanih), kar pomeni, da dosegamo z njimi veliko 
večjo učinkovitost. Analiza vrednosti objav je nareje-
na na osnovi naklonjenih in nevtralnih objav (nena-
klonjene objave namreč ne vplivajo pozitivno na ima-
ge organizacije). 
Tako smo ugotovili, da so naklonjene in nevtralne 
objave v domačih medijih dosegle vrednost 
49.186-461 SIT (205.157 EUR po srednjem tečaju 
Banke Slovenije na dan 25.1.2005). V tiskanih medi-
jih je vrednost objav dosegla 15.769.161 SIT, v elek-
tronskih pa 33.417.300 SIT. Objave smo zasledili v 
slovenskih tiskanih medijih, pri čemer je zanimiva 
200 
primerjava teh objav s kredibilnostjo uredniških tek-
stov v tujini. V tujini namreč vrednost objav ocenju-
jejo na 4-6 X večjo v primerjavi z oglasnim sporoči­
lom, torej bi v tem primeru skupna vrednost objav 
STO v letu 2004 znašala 245.932.305 SIT (oziroma 
nekaj več kot 1 milijon EUR). 
Zanimalo nas je, v katerih medijih se je STO pojavi-
la največkrat in ugotovili, da so med tiskanimi medi-
ji največ o STO pisali v časn.iku Finance in časopisu 
Delo. Delo ima hkrati najvišji doseg (vir: Nacionalna 
raziskava branosti), kar pomeni še dodano vrednost 
objav. Med elektronskimi mediji zasledimo 22 tistih, 
ki so poročali o STO, največ programskega časa za 
STO pa je namenila TV Slovenija. 
STO v tujih medijih 
Poleg ugleda, ki ga Slovenska turistična organizaci-
ja uživa pri slovenskih medijih, je pomemben tudi 
ugled slovenskega turizma v tujih medijih, saj nam 
le-to pove, kako tuje države vidijo Slovenijo kot turi-
stično destinacijo. Že sama omemba Slovenije v tujih 
medijih lahko slovenskemu turizmu veliko doprinese. 
V drugi polovici leta 2004 smo v analizi tujih medi-
jev (vir: Pristop) zasledili skupno 669 6bjav, pove-
zanih s slovenski turizmom, v celem letu pa 1386. 
Mediji, ki so slovenski turizem omenjali v drugi po-
lovici leta, izhajajo iz 14-ih različnih držav. Največ 
objav je bilo v britanskih medijih, sledi Hrvaška, 
Nemčija, Avstrija in Italija. Lahko bi rekli, da smo 
cilj, ki smo si ga zastavili, dosegli, saj so mediji, ki 
so poročali o Sloveniji kot turistični destinaciji, za-
5 
> 
ro 
• št. objav · • ocena naklonjenosti -Vl 
100 
50 
o 
:o 
o 
...; 
>Vl 
Jan Feb Mar Apr Maj Jun Jul Avg Sep 0kt Nov Dec 
o 
C 
Q) 
·c 
o 
32 
ro 
C 
ro 
C 
Q) 
u 
o 
o 
-s 
»Nova odkritja« je zapisano v majski številki madžars~e revije Horizont, kjer je med novimi odkritji predstavljena tudi Ljubljana. jeli vse naše ključne trge. Pri tem naj omenimo, da 
smo v letu 2005 tudi Veliko Britanijo uvrstili med 
ključne trge Slovenije kot turistične destinacije. Po 
poročanju britanskih medijev je Slovenija »zaklad 
Evropske unije«, »najbolje varovana skrivnost 
Evropske unije«, »ena najbolj zelenih evropskih dr-
žav«, ipd „ Britanski mediji so Slovenijo poimenova-
li tudi »dragulj« - »jewel«. Novinarji so zapisali, da 
ima Slovenija cenovno ugodno in dobro pivo, oku-
sno Movia vino, lepe ženske, dobre gostilne ... Vse 
našteto se sklada z že omenjeno nagrado Sloveniji 
kot najbolj priljubljeni turistični državi med Britanci. 
če se vrnemo k analizi tujih medijev in njeni časov­
ni porazdelitvi ugotovimo, da smo billi v tujih me-
dijih največkrat omenjeni v mesecu aprilu, kar je 
najverjetneje posledica priprav vstopa Slovenije v 
Evropsko unijo. če primerjamo prvo in drugo polo-
vico leta, opazimo nekoliko večje število objav v 
prvi polovici leta, sicer pa so poletni meseci julij, 
avgust in september ravno tako močno zastopani v 
objavah o slovenskem turizmu. 
travel 
Med naklonjenimi in nevtralnimi objavami o slo-
venskem turizmu je bilo v drugi polovici leta 97% 
objav, nenaklonjenih je torej le 3% vseh objav. 
· RAZVOJ • TUR!ZEM • 14 .. ..... . - ·--...... · ...., ... -.:. . . . 
Kolesarjenje, 
razvojna priložnost 
Slovenije (2.del) 
V januarski številki turizma sva podrobneje 
predstavili pozitivne trende in napovedi rasti 
športnega turizma, znotraj katerega prav de-
javnost kolesarjenja doživlja izjemno rast in di-
namiko in prednosti, ki jih kvaliteten razvoj 
produkta turističnega kolesarjenja prinese turi-
stični destinaciji ali državi. 
TINA VIDJEN, TINA.VIDJEN@NTZ-NTA.SI IN 
KARMEN NOVARLIČ, KARMEN.NOVARLIC@SLOVENIA.INFO 
Priprava Strategije ' turističnega proizvoda kolesarjenje v 
Sloveniji pod okriljem Slovenske turistične organizacije, 
Mednarodnega inštituta za turizem, Fakulteto za šport in 
nekaterih ponudnikov proizvoda turističnega kolesarjenja 
je v zaključni fazi, njen končni cilj pa je ustrezna valoriza-
cija naših naravnih in drugih potencialov, opredelitev po-
trebnih strateških ukrepov za nadaljni razvoj proizvoda, 
razvoj in standardizacija proizvoda ter uspešno trženje s ci-
ljem dopolniti obstoječo turistično ponudbo in prispevati 
k večji prepoznavnosti Slovenije kot razgibane dežele za 
preživljanje aktivnih počitnic. 
Strategija bo poleg opredelitve potrebnih programskih, 
pravno - formalnih, kadrovskih, trženjskih ukrepov opredeli-
la predvsem nadaljno spodbujevalno vlogo Slovenske turi-
stične organizacije: 
• spodbuditi povezovanje ponudnikov kolesarskih storitev; 
• razvojno - raziskovalno platformo za uspešno imple-
mentacijo potrebnih ukrepov; 
• oblikovanje slovenskega nacionalnega produkta turistič­
nega kolesarjenja pod skupno blagovno znamko, ki bo 
združila tako ponudnike nastanitev, gostišča, ponudnike 
kolesarskih storitev in kolesarske informacijske centre; 
• razvoj in implementacija standardov na podlagi predlo-
ga strategije (oblikovanje skupine strokovnjakov odgo-
vorne za korektno standardizacijo zainteresiranih po-
nudnikov in oblikovanje registra subjektov in njegovo 
stalno dopolnjevanje); ' 
• nadgradnja in vključitev aktivnih počitnic in tovrstnega 
produkta v novi Strategiji trženja slovenskega turizma in 
Strategiji razvoja turizma v Sloveniji; 
• organizacija delavnic in izobraževanj za ponudnike ko-
lesarskih storitev v okviru Akademije STO 
• aktivnosti tržnega komuniciranja na tujih trgih (speciali-
zirani sejmi, oglaševanje v specializiranih revijah, pro-
dukcija promocjih gradiv, študijske ture specializiranih 
TO, TA, oblikovanje podportala v okviru STIP, sodelova-
nje pri mednarodnih športno-kolesarskih pripreditvah ... ). 
Uspešni razvoj turističnega proizvoda kolesarjenja zahteva 
tudi naslednje ukrepe, ki bodo prav tako sestavni del na-
stajajoče strategije: 
ustrezno organiziranost in formalno ureditev uspb-
sabljanja kolesarskih turističnih - vodnikov in trenerjev; 
vzpostavitev sistema statistike, spremljanja fizičnih in 
vrednostnih kazalnikov kolesarskih turistov v Sloveniji, 
hkrati pa spremljati gibanje na ključnih emitivnih tržiščih; 
sodelovanje v mednarodnih kolesarskih organizacijah 
(Europen Cyling Federation - ECF, ADFC, Sustrans, Gree-
ways, AdventureCycling); 
s prenosom dobrih praks na območja, kjer je razvoj tu-
rističnega kolesarjenja manj razvit, dodatna spodbudi-
tev mreže Mountain - Bike parkov - povezati obstoječe 
MTB Parke (Elan Bike Kranjska Gora, MTB črna na Ko-
roškem, Pohorje, Velika Planina) in spodbuditi razvoj 
novih (smiselno tam, kjer gondole in sedežnice obratu-
jejo tudi v poletnem času) . 
Uspešen razvoj proizvoda pa zahteva poleg turističnega 
usklajevanja na lokalni in nacionalni ravni tudi vzporedno 
sodelovanje na področju izgradnje infrastrukture, prostor-
ske ureditve, prometa, zavarovalništva, razvojnih spod-
bud, tako smo v strategiji opredelili tudi nekaj potrebnih 
ukrepov na tovrstnih področjih . 
Prvo letno srečanje slovenskega· 
kongresnega grozda 
Čebtega marca 2004 se je 15 predstavnikov organizatorjev poslovnih srečanj in drugih institucij iz 
Slovenije v prostorih Slovenske turistične organizacije sestalo na ustanovitveni skupščini kongresne-
ga urada. Podpisana je bila pogodba o ustanovitvi zavoda nacionalnega kongresnega urada, imeno-
van je bil svet zavoda in v.d. direktorja. To je bil pomemben dan za slovensko kongresno dejavnost, 
saj je tako nastala :eyeza poslovno zainteresiranih partnerjev, slednja pa je predpogoj za uspešno tr-
ženje celotne kongresne ponudbe Slovenije na mednarodnem tržišču. 
KARMEN NOVARLIČ, KARMEN.NOVARLIC@SLOVENIA.INFO 
in skupnega ustanavljanja novih podjetij (1 podjetje) , 
• pridobivanje novih podjetij, ki jih je smiselno in ko-
ristno zajeti v grozd (cilj: 10 novih članic do 2006), 
Ustanovitev in registriranje Zavoda- Kongresnoturistič­
nega urada pred letom dni je bil velik korak za zagon 
slovenskega kongresnega grozda. Ne smemo pa poza-
biti, da je kongresnoturistični urad »zgolj« pravna for-
malna oblika, neobhodno potrebna za uspešno trženje 
kongresne ponudbe Slovenije, da pa pravo »vsebino« 
uradu da dejansko aktivno (partnersko) sodelovanje 
tako med samimi člani grozda kot tudi med grozdom in 
ostalimi subjekti, ki posredno ali neposredno delujejo in • 
vplivajo na segment kongresne ponudbe pri nas. Samo 
v primeru, da bodo prav vsi akterji sledili viziji zavoda 
,pod motom »Slovenija - dežela kongresnega turizma«, 
se bo Slovenija tudi dejansko uveljavila na svetovnem, 
še posebej pa na evropskem kongresnem zemljevidu. 
Leto dni po ustanovitveni skupščini, natanko osmega 
marca 2005 je potekalo prvo letno srečanje članov slo-
venskega kongresnega grozda. Na srečanju so člani 
obravnavali vsebino realiziranih aktivnosti na vseh po-
dročjih delovanja zavoda, prevetrili in zastavili nove 
strateške cilje prihodnjega delovanja, obravnavali pred-
vsem trženjske aktivnosti v naslednjih letih, poleg tega 
pa se je v okviru srečanja podpisala pogodba o pristo-
pu novih ustanoviteljev. Kongresni urad po novem šte-
je štiriindvajset članov, v kratkem pa bo kot strateški 
partner pristopila tudi Slovenska turistična organizacija. 
Pomembnejši cilji grozda so: 
• trženje: Zagotoviti celostno grafično podobo urada v 
skladu s hierarhijo blagovnih znamk slovenskega tu-
rizma, pripraviti in izdelati promocijsko gradivo (DVD, 
prospekt), druge tržne aktivnosti; 
• izobraževanje: usposabljanje za člane grozda kot ob-
likovanje samostojnega izobraževalnega programa; 
~-..\itandardi: preglednost in urejenost ponudbe (kongre-
snih hotelov, kongresnih centrov ipd); 
• informacijski sistem:- zagon spletnih strani zavoda, 
uporaba informacijske in komunikacijske tehnologije 
v poslovnih odnosih med grozdom in partnerskimi 
storitvenimi organizacijami, ponudniki podatkov, po-
trošniki ipd. 
• storitve: rast dodane vrednosti, razvoj novih dejavnosti 
in skupnih razvojnih projektov, razviti tesnejše oblike 
horizontalnega in vertikalnega poslovnega sodelovanja 
med sodelujočimi podjetji in organizacijami, CRM idr. 
Nadaljna koordinacija in strateško vodenje grozda bo 
tudi v prihodnje v pristojnosti projektne pisarne. 
Poslovni turizem (business tourism) ali vse bolj uve-
ljavljeni termin industrija srečanj (meetings industry) in 
sukcesivno zagon kongresnega urada pred letom dni 
ima velik pomen tudi za Slovensko turistično organiza-
cijo, saj smo s tem uspešno izpolnili enega od ciljev iz 
Strategije trženja slovenskega turizma 2003 - 2006. Se-
veda pa s tem naša skupna naloga ni zaključena. Izha-
jajoč iz Strateškega razvojnega programa iz leta 2003, 
temeljni strateški cilji kongresnega grozda ostajajo: 
• postati pomemben srednjeevropski kraj za kongresni 
turizem, 
• uveljaviti sprejeto vizijo »Slovenija - dežela kongre-
snega turizma« pri navedenih usmeritvah, 
• uveljaviti specializacijo dela in dolgoročno sodelovanje 
med posameznimi podjetji in organizacijami grozda, 
• razviti tesnejše oblike horizontalnega in vertikalnega 
poslovnega sodelovanja med sodelujočimi podjetji in 
organizacijami, 
• bolj izkoristiti svoje in znanje v grozd vključene RR-or-
ganizacije (novi izobraževalni program do leta 2006), 
• povezava s podobnimi grozdi v tujini, 
• povečati dodano vrednost in pridobitnost poslovanja 
(do leta 2010 za 30 odstotkov), 
1 
postaviti sistem razvoja in rasti grozda ter strateških 
povezav s podjetji in org9,1J.izacijc1!17i ir .t~jine. __ 
. ,.; .. ·;·: ... ·:' ····.:·~.: •, ---::;:- .... . , ~-·::-,::•~:;.~ i:_·i,·; . •'• ' 
NOVI USTANOVNI ČLANI: 
• Domina Vacanze d.d.; 
• Grand Hotel Union d.d; 
• Globtour d.o.o.; 
• GV Revije d.d.o 
• Gorenje gostinstvo d.o.o.; 
• Hiša kulinarike Jezeršek; 
• Infos d.d.d; 
• RS Klan, Jazbec & CO; d.o.o.; 
• Turistica-Visoka šola za turizem; 
STRATEŠKI PARTNER (v fazi pristopa): 
Slovenska turistična organizacija 
USTANOVNI ČLANI KONGRESNEGA GROZDA: 
• Akademija za projektni menedžment, Ljubljana; 
• Auditoria d.o.o., Ljubljana; 
• Cankarjev dom, Ljubljana; 
• G&P Hoteli Bled, d.o.o., Bled; 
• Hoteli Morje d.d., Portorož; 
• Hotel Sava Rogaška d.d., Rogaška Slatina. 
• Kompas hoteli d.d,Kranjska Gora; 
• Kulturni, kongresni in promocijski center 
Avditorij Portorož; 
• Kompas, turistično podjetje d.d., Ljubljana; 
• Monsadria, hotelirstvo in turizem d.d., 
Ljubljana; 
• Radenska-Zdravilišče d.o.o., Radenci; 
• Terme Rogaška, hoteli in turizem d.o.o., 
Rogaška Slatina; 
• Terme Maribor d.d.; 
• Terme Čatež d.d.; 
• Zavod za turizem Ljubljana; 
• do leta 2010 stoodstotno povečati obseg poslovanja, 
• izvajanje skupnih razvojnih projektov, skupnih vlaganj Srečanje članov ob prvi obletnici. 
Oglaševanje turizma 
in prostega časa 
»Če želite, da je vaša blagovna 
znamka v dobri formi, morate veliko 
in predvsem redno trenirati«, je pred 
leti svetoval predsednik družbe 
Procter and Gamble, in pri tem imel 
v mislih dejavnost oglaševanja. Og-
laševanje kot fitness center za krep-
ke turistične tržne znamke torej? 
ALEKSANDRA BREZOVEC: 
SASA.BREZOVEC@GUEST.ARNES.SI 
ZA KNJIŽNIČNO IZPOSOJO: 
LIDIJA.SELJAK@TURISTICA.SI 
Napotke, kako uspešno in dolgoročno 
»natrenirati« tržne znamke v turizmu, 
nam končno ponuja knjiga dveh, zad-
nja leta izrazito produktivnih valižanskih avtorjev, NigeTa Morgana in 
Annette Pritchard (Morgan N., Pritchard A. (2000): Advertising in Tou-
rism and Leisure; Butterworth Heinemann). Avtorja nas s knjigo vodita 
skozi strategije in tehnike oglaševanja za doseganje dodane vrednosti 
in konkurenčne prednosti storitev in tržnih znamk, ki jih na trgu ponu-
ja pisana paleta »prostočasnih« ponudnikov - od muzejev in športnih 
klubov do hotelov, letalskih družb in tematskih parkov. 
Rdeča nit knjige je prepričljivo utemeljevanje, da oglaševanje ni stro· 
šek, temveč strateška dejavnost, ki predstavlja investicijo v proizvod 
in tržno znamko. Poglavja so razdelana po vprašanjih, ki ta čas naj-
bolj burijo oglaševalske glave v turizmu: Kakšno je »dobro« oglaše-
vanje? Zakaj in kako naj raziskujemo oglaševanje? Kako lahko učin­
kovito zasnujemo strategijo oglaševanja? Kako nam lahko oglaševa-
nje pomaga pri repozicioniranju na trgu? Kako se z oglaševanjem pri-
lagajati spremembam na globalnem turističnem trgu? Odgovori na za-
stavljena vprašanja so podkrepljena s številnimi barvnimi prikazi tu-
rističnih oglasov in s še številnejšimi študijami primerov s področja 
hotelirstva (npr. Hard Rock Hotel, Comino Real), organizatorjev poto-
vanj (npr. Thomson), letalskih prevoznikov (npr, British Airways) in 
držav kot turističnih destinacij (npr. Nova Zelandlja, Izrael). 
Ker je knjiga učbeniško zasnovana, so vsi odgovori na vprašanja 
sproti pospremljeni z uokvirjenimi definicijami oglaševa~h poj(TlOV, 
ki so nujno potrebni za razumevanje in tudi za razvoj oglaševalske 
dejavnosti na področju turizma. Knjiga se v prvem delu poglablja v 
razumevanje vloge oglaševanja za turizem in prosti čas. Pri tem se 
previdno opre na znamenito Kotlerjevo izjavo, da si samo najpogum-
nejši in tisti najbolj nevedni upajo razlagati, kakšna je dejansko moč 
oglaševanja v marketingu. Oglaševanje v turizmu ne zagotavlja us-
peha, poveča pa možnosti zanj, skleneta avtorja. 
Drugi del knjige predstavlja izzive oglaševanja v turizmu. Med ključni­
mi so izpostavljeni dinamično in multikulturno okolje turističnega trga, 
specifika oglaševalskih apelov v turizmu ter priložnosti za dvig krea-
tivnosti turističnih oglasov. Poglavje se dotika tutJi na videz obrobnih 
tem, kot so: seksualnost v turističnih oglasih, vplivi televizijskih oddaj 
in filmov na turistično oglaševanje ter vloga arhitekture v turističnih 
oglasih. Izvemo tudi to, kaj lahko dosežemo s humorjem v turističnih 
oglasih in zakaj so pričevanja pred kamero definitivno »pase«. 
Tretji del knjige vzpostavlja most med oglaševanjem in turistično trž-
no znamko. Osredotoča se na tržno pozicioniranje in relativno novo 
področje oglaševanja v turizmu - oglaševanje krajev, regij in držav 
kot tržnih znamk. Oglas je prikazan kot vizualna prispodoba, ki mora 
po mnenju avtorjev »potegniti tržno znamko naprej«, v kolikor se že-
li od dobrega premakniti k učinkovitemu. 
Zadnji del knjige predstavlja soočanje turbulence tehnološkega raz-
voja in (še pogosto okornega) oglaševanja v turizmu. Rezultat tega 
so CD-ROM turistične brošure, poslovne kartice, »on-line« oglaševa-
nje, »banner« oglaševanje ter oglaševanje na digitalni televiziji. 
Osrednja ugotovitev sklepnega dela knjige: revolucija interaktivnega 
oglaševanja se razplamteva tudi v turizmu! 
Kljub vsem optimističnim ugotovitvam in številnim koristnim praktič­
nim napotkom, kako dvigniti učinkovitost oglaševanja v turizmu, pa 
se kaže, čisto tako mimogrede, zamisliti nad vsebino oglasa, ki je 
prikazan v knjigi - gre za oglas egipčanske razstave v singapurskem 
muzeju, ki sporoča: »1000 božanstev, a nobenega, ki bi ščitil pred 
turisti«. A to je že tema neke druge knjige o turizmu. 
STO NAPOVEDUJE ·~ ~RJP,OROCA _: _JUR!ZEM • 15 
_ :.:. : 1 ~:;r - - ,. ~ \\- ~ •• • ~ ~, • ;. • 
Iz aktivnosti 
Slovenske 
turistične 
organizacije 
,, 
Vzpostavitev centralnega spletnega 
rezervacijskega sistema v letu 2005 
Slovenska turistična organizacija (v nadaljevanju 
STO) je 11.2.2005 predstavnikom Direktorata za tu-
rizem Ministrstva za gospodarstvo (v nadaljevanju 
MG) predstavila končni predlog vzpostavitve cen· 
tratnega rezervacijskega sistema za Slovenijo (v na-
daljevanju CRS). Predlog je pripravljen na podlagi 
preteklih aktivnosti v okviru načrtovanja CRS in pri· 
dobljenih pravnih mnenj o možnostih vzpostavitve 
CRS. Predstavljena rešitev predpostavlja razpis s 
strani MG in sicer za izbor ponudnika rezervacijske-
ga sistema in posrednika, ki bo z rezervacijskim si-
stemom upravljal. Z opredeljenimi pogoji, tehnični· 
mi in vsebinskimi zahtevami bo razpis podpiral na-
cionalni interes, t.j. omogočil vključitev v CRS vsa-
komur (tudi manjšim ponudnikom). Razpis bo pred-
vidoma razpisan v maju 2005, podrobnejše infor· 
macije o obliki razpisa in terminski izvedbi razpisnih 
aktivnosti bodo znane predvidoma v marcu 2005. 
Vzpostavitev in delovanje CRS kot centralne rezerva-
cijske točke in dodatnega prodajnega kanala za slo-
vensko turistično ponudbo, je podprto tudi v Pro-
gramu vlade za leto 2005 in opredeljeno kot eden 
izmed prioritetnih projektov MG. Projekt CRS temelji 
na raziskovalnih aktivnostih vezanih na rezervacijske 
sisteme, analize trga, mednarodne trende in pozna· 
vanju pravnih vidikov vzpostavitve CRS. Tako strate-
gija vzpostavitve CRS posebej zagovarja gospodar-
nost in smotrnost vzpostavitve enotnega rezervacij-
skega sistema za Slovenijo in ne številnih posamič· 
nih rezervacijskih sistemov. Z vključitvijo CRS na Slo· 
venski informacijski turistični portal (STIP) se bo tu-
ristično gospodarstvo izognilo razdrobljenosti in ne· 
preglednosti razpoložljivosti turistične pom1dbe ter 
nepovezanosti rezervacijskih sistemov, ki povzroča 
motečnost in zmedenost na strani uporabnikov. 
Slovenska turistična ponudba se 
predstavi kitajski strokovni javnosti 
Od 20. do 23. aprila 2005 bo v Pekingu na Kitajskem 
potekal sejem The Beijing lnternational Trave! & Tou-
rism Market. Sejma se bodo v organizaciji STO ude-
ležili predstavniki slovenskega turističnega gospo· 
darstva. Za predstavitev smo se odločili, ker beleži· 
mo povečano povpraševanje po evropski in s tem 
slovenski turistični ponudbi s strani kitajskih turistov. 
Slovenija v letu 2005 aktivneje 
na francoskem trgu 
Francija za slovensko turistično ponudbo postaja vse 
pomembnejši trg. Slovenska turistična organizacija 
ga uvršča med perspektivne trge slovenskega turi· 
stičnega gospodarstva, zaradi česar - bo v letošnjem 
letu v Parizu odprla slovenski informativni urad. Z 
novim letom je tudi uradni slovenski turistični infor-
macijski portal www.slovenia.info zaživel v petem, 
francoskem jeziku. Naštete aktivnosti so odziv na po· 
zitivna gibanja povpraševanja s francoskega trga, saj 
je v letu 2004 Slovenijo obiskalo kar za 45 % več 
francoskih gostov kot leto prej. Francoski gostje so 
opravili za 39 % več nočitev kot v letu 2003 in na 
lestvici držav po kategoriji nočitev prehiteli Madžare. 
Tudi mesečne novice Slovenske turistične organizaci-
je, namenjene javnostim, ki so vse pomembnejše 
orodje komuniciranja s tujo strokovno javnostjo, so 
od sedaj na voljo v francoskem jeziku. Tako si aktual-
ne mesečne novice v novi podobi sedaj lahko ogleda-
te na http://www.slovenia-tourism.si/?e_casopis=o v 
angleščini, nemščini , italijanščini in v francoščini. 
Slovenija je na 1TB Berlin 
izpostavila poživljajoč splet 
tradicije in sodobnosti 
Slovenija je v letu 2005 v znamenju številnih ob-
letnic, ki v turistično ponudbo današnje podobe 
Slovenije vnašajo žlahten pridih preteklosti in us-
tvarjajo poživljajoč splet tradicije in sodobnosti. 
Prav to prepletanje traclicije in sodobnosti je bila 
vodilna tema slovenske predstavitve na letošnji 
borzi 1TB Berlin, kjer so bile vsebinsko še posebej 
izpostavljene prireditve in kratki oddihi v sloven-
skih mestih. Tako na stojnici kot tudi na srečanju 
z novinarji je Slovenija obiskovalce popeljala na 
sprehod skozi 100 let Portoroža, 100 let ljubljan-
skega Hotela Union, 180 let Postojne, 425 let Lipi· 
ce, 1000 let Bleda, 100 let organiziranega turizma 
v Sloveniji, pa vse do današnje privlačne, dinamič­
ne in sodobne turistične ponudbe Slovenije. 
Osmi Slovenski turistični forum -
tokrat na Bledu 
Letošnji, po vrsti že osmi, Slovenski turistični forum 
bo potekal 9. in 10. junija, tokrat nar Bledu. Osred-
nja tematika in rdeča nit foruma bo pomen informa-
cijsko-komunikacijske tehnologije v turizmu. že dru-
go leto bomo na forumu podelili »Sejalca«, prizna-
nje Slovenske turistične organizacija za inovativne 
in kreativne turistične proizvode. Vabimo vas, da na 
uradnem slovenskem turistično informacijskem por-
talu www.slovenia.info spremljate informacije o 
omenjenem razpisu in se tudi vi z vašim kreativnim 
turističnim proizvodom potegujete za to nagrado na 
področju inovativnosti. Podrobnejše informacije o 
projektu dobite tudi na e-naslovu karmen.novar-
lic@slovenia.info 
»Playing Together« 
Furlanija Julijska krajina, Koroška in Slovenija z le· 
lom 2005 začfnjajo aktivno oblikovati počitnško re-
gijo in skupen turistični proizvod pod blagovno 
znamko »Playing Together«, ki bo prvič predstavljen 
na novinarski konferenci 10. marca v Italiji, nato pa 
še 14. marca na turistični borzi 1TB Berlin, kjer se bo 
projekt predstavil na samostojni stojnici. 
Ne spreglejte! 
Na straneh tržnih raziskav in analiz na uradnem 
slovenskem turističnem portalu (http://www.slove-
nia-tourism.si/?ps_tekoce-raziskave) smo objavili 
izsledke naslednjih tržnih raziskav in analiz: 
• Analiza zadovoljstva z delom STO v letu 2004 -
že tretje leto po vrsti na Slovenski turistični or-
ganizaciji ugotavljamo zadovoljstvo z delom STO 
med slovenskim turističnim gospodarstvom in 
DMO destinacijskimi turističnimi organizacijami. 
• Raziskava med turisti v slovenskih zdraviliščih v 
letu 2004 
• Rezultati ankete o zadovoljstvu z uradnim slo· 
venskim turističnim portalom www.slovenia.info 
• European Tourism lnsights 2004 - raziskovalna 
skupina European Trave! Commission je objavi-
la analizo evropskega turizma v lanskem letu s 
pogledom v letošnje leto v angleškem jeziku. 
• Podatki Banke Slovenije - Banka Slovenije je za-
beležila približno 1.311 milijonov EUR prihodka 
od izvoza potovanj v lanskem letu v Sloveniji, 
kar predstavlja 10% več kot v letu 2003. 
Oddaja »Turistika« 
Vsako sredo ob 18.20 uri vas vabimo k ogledu od-
daje s turistično vsebino »Turistika«. Oddaja pred-
stavlja novosti in pomembne informacije o turiz-
mu, predvsem pa opozarja na tisto, kar Slovenijo 
bogati in poživlja. Na ustvarjanje oddaje imajo 
možnost vpliva tudi gledalci, ki tedensko glasujejo 
o najboljšem in najslabšem turističnem produktu 
in predlagajo svoje pohvale in graje. Glasovanje in 
posredovanje predlogov je omogočeno preko in· 
terneta (www.slovenija.info/slovenijapozivlja), e· 
mail-a (turistika@rtvs lo.si) , dopisnic (na naslov: 
Turistika, TV Slovenija, Kolodvorska 2, 1550 Ljub-
ljana) ali sms spo ro č il. 
ZADNJA STRAN • TUR!ZEM • 16 
- p t ,.:.:':: p. · : -=- ::--:- - . « •,....,- • - • 
Modre zastave 2005 
DOVES (Društvo za okoljevarstveno vzgojo Evrope v Sloveniji) bo po sklepu nacionalne žiri-
je za dodelitev znaka Modra zastava v Kobenhagen Evropski koordinaciji projekta posredo-
val 9 predlogov za dodelitev tega prestižnega okoljskega znaka. V kategoriji naravnih kopa-
lišč se za znak letos potegujejo obmorska kopališča Okolje Portorož in Krka - Zdravilišče 
Strunjan, Simonov zaliv, žusterna in Mestno kopališče Koper, na notranjih vodah pa kopa-
lišče Šobčev bajer ter Grajsko kopališče Bled. S strani marin za znak kandidirata Marina Por-
torož ter Marina v Izoli. V programu Modra zastava, ki teče v Sloveniji že enajsto leto, so-
deluje 29 držav iz Evrope, Afrike in Karibskih otokov. 
,,Jurčkova. dežela" 
Združenje animatorjev Slovenije - ZAS, ki združuje vse tiste, ki se na tak ali drugačen način uk-
varjajo z animacijo v turizmu in drugimi prostočasnimi dejavnostmi in v katerega je združenih 
ali z njim povezanih več kot 100 aktivnih članov in še trikrat toliko zunanjih sodelavcev, je za 
letošnje leto pripravil projekt pod nazivom „Jurčkova dežela". Namen projekta je oblikovanje 
profilov in programov slovenske animacije, namenjene otrokom. Projekt je pripravljen tako, da 
ga je moč implementirati tako na slovenski kot tudi tuji trg. 
Kaj je „Jurčkova dež~la"? Gre za zamisel pravljične druščine in njenega pojavljanja. Nosilni lik ce-
lotnega projekta je gobica Jurček, ki potuje po deželi - Sloveniji, pod njegovim klobukom pa se 
dogajajo vse mogoče zgodbe in nezgode. Razen njega nastopajo še drugi liki (regijski), ki vsak 
po svoje predstavljajo svojo regijo. Namen projekta je tako skozi zgodbe spoznavanje Sloveni-
je. Pohvale vredna zamisel za približanje turizma najmlajši populaciji. 
Izšel je ... 
... Planinski koledarček 2005, ki ga letno izdaja Planinska zveza Slove-
nije. Ker ta publikacija zajema tudi nasvete turistom glede vremenskih 
napovedi za gore, nasvete za visokogorsko turo, nasvete za varnejšo pot 
v gore, koledar dogajanja za gorsko popotništvo in druge koristne infor-
macije, ga priporočamo vsem tistim turistom, ki so ljubitelji gora. Naro-
čite ga lahko na Planinski zvezi Slovenije (Dvoržakva 9, Ljubljana), po 
telefonu 01/4345 680 ali na naslovu info@pzs.si 
1 
... je turistična zloženka »Več tisoč let v enem dnevu ali več«. Zloženka govori o občini Ajdovšči­
na, s poudarkom na tistih znamenitostih, ki jih obiskovalec najde v mestu Ajdovščina in ga vabi, 
naj vstopi v mesto z večtisočletno zgodovino. Zloženka pripoveduje o rimski utrdbi, o dragoce-
nih sledeh življenja, shranjenih v Muzejski zbirki, o mojstrih podobe in besede, o Hublju, ... Na 
zadnjih straneh zloženke je stiliziran zemljevid mesta, na katerem so označene najznačilnejše toč­
ke, pod njimi pa osnovni podatki o občini Ajdovščina, naštete so tradicionalne prireditve, skozi 
nekatere posebno pomembne znamenitosti pa je predstavljena tudi dežela skrivnosti in nepo-
zabnih doživetij -Vipavska dolina. Promocijska zloženka Ajdovščine je trenutno na voljo v TIC Aj-
dovščina. Do konca letošnjega leta Občina Ajdovščina načrtuje še izdajo dodatnega promocijske-
ga materiala, ki bo predstavljal nekatera področja, še posebej zanimiva za obiskovalce. 
... nova promocijska gradiva prenovljenega Hotela Golf na Bledu. 
Redna letalska povezava iz 
Maribora preko Salzburga v Pariz 
Slovenija je pridobila še eno redn~talsko povezavo. Od ja-
nuarja je mogoče vsak dan z letalom štajerske letalske druž-
be Styrian Spirit poleteti iz mariborskega letališča preko Salz-
burga v Pariz. Styrian Spirit je štajerska letalska družba, ki je 
Styrian SiJirft l@ bila ustanovljena konec leta 2002 s sedežem v Gradcu pod 
imenom Styrian Air-t-1ays, razvija pa lokalni promet, ki zadovo-
lji potrebe lokalnega trga. Ponujajo veliko število visoko kakovostnih povezav, ki so pomembne 
tako za gospodarstvo kot tudi za turizem. Več informacij najdete na www.styrianspirit.com 
Ste vedeli ... 
... da se lahko z zdraviliškimi vlaki vse leto lahko pripeljete do zdravilišča Laško in do Term Oli-
mia v Podčetrtku, Term Ptuj, Zdravilišča Dobrna, Mladinsk4ga zdravilišča Debeli rtič, s smučar­
skimi vlaki v zimski sezoni pa do smučarskega centra Kobla nad Bohinjsko Bistrico in do Mari-
borskega Pohorja. Razen zdraviliškega in smučarskega vlaka so Slovenske železnice poskrbele 
še za izletniški in kopalni vlak. Kopalni vlaki v poletnih mesecih vozijo do Kopra, celo leto pa 
tudi v Vodni park Bohinj. Ob posebnih priložnostih vozijo tudi izredni vlaki: na primer ob obi-
sku Škocjanskih jam, kobilarne Lipica, Postojnske jame, romanja na Brezje, prazniku češenj v 
Goriških Brdih, martinovanju v Ormožu, Zlati lisici na Pohorju, Kurentovanju na Ptuju, dogodku 
Pivo in cvetje v Laškem, posebno ponudbo predstavljajo tudi produkti kot so na primer z vla-
kom v Prekmurje, z vlakom na sejme, Kravji bal v Bohinju, posebni izleti po Sloveniji. .. Ob tem 
lahko pri nakupu vozovnic Slovenskih železnic uveljavljate najrazličnejše popustov in ugodno-
sti: tedenske, mesečne in letne vozovnice, vozovnice po pavšalni ceni, otroci do 6. leta starosti 
se vozijo brezplačno, od 6. do 12. leta starosti pa imajo 50 odstotkov popusta, mladi od 12. do 
26. leta starosti imajo 30 odstotkov popusta v notranjem prometu in 25 odstotkov za potova-
nje v tujino po ponudbi Reil plus, za družine (najmanj ena odrasla oseba in en otrok) velja 40-
odstotni popust, otroci do 12. leta starosti pa potujejo brezplačno, osebe starejše od 60 let, ozi-
roma upokojenci s stalnim bivališčem v Sloveniji imajo 30-odstotni popust, 30-odstotni popust 
velja za povratno potovanje ob sobotah, nedeljah in praznikih ter različni skupinski popusti. To-
vrstna ponudba Slovenskih železnic brez dvoma prispeva k povečevanju domačih turističnih to-
kov, turist~!:1=pa olajša in poceni potovanje po Sloveniji. 
Bogata monografija 
o Sloveniji na 
italijanskem trgu 
Pri Italijanskem Turingu (Touring 
Club ltaliano, v nadaljevanju TCI) 
je pravkar, tudi s pomočjo slo-
venskega turističnega gospo-
darstva in STO, izšla obsežna 
monografija Slovenia, ki 
na dobrih 180 straneh v besedi, 
predvsem pa v sliki, predstavlja 
turistične čare naše države. Za-
ložba, ki sicer izdaja predvsem 
turistične vodnike vseh vrst (Slo-
venija je izšla že leta 1996, letos 
pa izide ze četrta prenovljena iz-
daja) bo Italijanom omogočila 
nakup te · lične monografije v 
vseh kioskih po Italiji, v prodajal-
nah TCI in v knjigarnah, ki ga za-
stopajo. Monografijo bodo prodajali v kompletu s solidno avtokarto Slovenije (1:200.000) du-
najske založbe Freitag & Berndt za samo 7 evrov (že sama karta je vredna 4-5 evrov!). 
Kot zanimivost naj omenimo, da je uvodnik za to monografijo napisal Demetrij Volčič, v Ljub-
ljani rojeni priznani italijanski TV novinar, nekdanji senator in trenutno evropski parlamentarec. 
Touring Club ltaliano se ponaša z bogato založniško tradicijo, saj izdaja številne vodnike po 
italijanskih deželah in po državah vsega sveta. Lani je praznoval 110. obletnico obstoja in de-
lovanja. Leta 1894 je bil ustanovljen kot neprofitna organizacija, katere glavna skrb je varova-
nje okolja in kulturno- zgodovinskih spomenikov. Za svojih 430.000 članov TCI vsako leto iz-
daja turistične materiale, skrbi za zavarovanje in druge ugodnosti, izdaja pa tudi mesečno re-
vijo Qui Touring, ki jo prejema vsak član. Tako veliko število pa tudi dejansko pomeni, da ima 
revija Qui Touring na področju turizma dalec največje število bralcev v Italiji. 
Še en jubilej... ,-.,,~ ... ~J URis~ A~ ... - ..... ® 
Visoka šola za turizem, Turistica, Portorož ki deluje v okviru Univerze na Primorskem, letos praz-
nuje 10-letnico, ·kar pomeni, da v letu 2005 v Sloveniji slavimo tudi prvih 10 let celovitega visoko-
šolskega študija t Visoka šola za turizem urizma v Sloveniji. 
Partnerstvo, ki prestopa meje 
Camping Bled, ki deluje v okviru Poslovne skupine Sava, 
je ena najbolj priznanih blagovnih znamk slovenske kamp-
ske ponudbe. Pred kratkim je ta kamp sklenil pomembno 
partnerstvo s kampom Wirthshof ob Bodenskem jezeru v 
Nemčiji. Pobuda za sklenitev partnerstva med kampoma je 
prišla iz Združenja lastnikov kampov dežele Baden Wurt-
temberg. Kamp Wirth, ki je eden vodilnih kampov v tem 
delu Nemčije, ima kategorijo petih zvezdic, 450 prostorov Listino o partnerstvu sta podpisa-
za kampiranje in se razprostira na 10 hektarih zemljišča. la za kamp Wirthshof brata Wirth, 
Ker gre za prvi primer partnerstva v kampskem turizmu, za Camping Bled pa vodja kampa 
tako v Sloveniji kot v Nemčiji, so femu dejanju v nemškem Marjeta Vizovišek. 
kampu pripisali velik pomen tako s političnega in gospodarskega, kot tudi s stališča stroke. S pod-
pisom listine o partnerstvu na začetku marca sta se vodstvi obeh kampov zaobljubili za izmenja-
vo gostov, izvajanje storitev na najvišji ravni ter izmenjavo znanja in izkušenj. 
EasyJet - spletna stran odslej tudi v slovenščini 
Vozovnice nizkocenovnega letalskega prevoznika EasyJet je od 9. marca 2005 možno rezer-
virati na spletni strani www.easyJet.com, ki je od februarja letos na voljo tudi v slovenskem 
jeziku. Spomnimo naj, da je Ljubljana z dnevno linijo tega letalskega prevoznika povezana z 
berlinskim letališčem, kar Slovencem odpira dodatne možnosti potovanj po Evropi. Berlinsko 
letišče Schtinefield je trenutno povezano z 20 evropskimi mesti in sicer s Talinom, Rigo, Kra-
kovom, Bratislavo, Budimpešto, Ljubljano, Atenami, Neapljem, Madridom, Valencijo, Barcelo-
no, Nico, Ženevo, Baslom, Parizom (letališče Orly), Londonom (letališče Luton), Bristolom, Li-
verpoolom, Newcastlom in Kopenhagnom, linije iz Berlina na londonski Gatwick, v Rim in Mi-
lano pa bodo odprte 21. septembra 2005. EasyJet je objavil še eno novost: v sodelovanju z 
vodilno svetovno agencijo za poslovna potovanja Busi-
ness Trave! lnternational (BTI) bo ta letalska družba tudi 
poslovnežem omogočala lažjo rezervacijo vozovnic. 
EasyJet tako kot prvi nizkocenovni letalski prevoznik 
prodira med poslovneže, ki veljajo za enega donosnej-
ših tržnih segmentov v letalski industriji. 
Kdo kam kje 
Za predsednika skupščine Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč je bil z dvoletnim man-
datom izvoljen Dušan Bencik, glavni direktor Term 3000 Moravske Toplice oziroma je na 
tej funkciji zamenjal dosedanjega predsednika skupščine združenja, Vladimirja Petroviča. 
TURIZEM · Informativno glasilo Slovenske Turistične Organizacije • Izdaja Slovenska turistična organizacija. WTC, Dunajska 156, 1000 
Ljubljana · Tei: 01/589-18-40, E-mail: info@slovenia.info • Glavna in odgovorna urednica: Livija Kovat Kostant inovič • ObUkovanje in 
priprava za tisk: lmprimo d.o.o. • Tisk: čukgraf. Postojna. • Ministrstvo za kulturo RS je izdalo odlotbo. da se glasilo TUR!ZEM vpiše 
v evidenco javnih glasil pod zaporedno števi lko 1382 • Glasilo je brezplaCno. • Naročila sprejemamo na STO, na urednistvo@slove-
nia.info • Člani Uredniškega sveta: Ministrstvo za gospodarstvo (mag. Darja Radie). Urad vlade za informiranje {Nada Serajnik) , Gos• 
podarska zborniec:i Slovenije (mag. Cveto StantiC), Agencija RS za gospodarsko promocijo in tuje investicije (Helena Schlamberger), 
Univerza v Ljubljani · Ekonomska fakulteta (dr. Tanja Mihalič), Visoka šola za turizem Turistika (mag. Aleksandra Brezovec), Višja šo· 
la za turizem Bled Uana špec). Višja šola za gostinstvo in turizem Maribor (mag. Helena Cvikl), strokovnjak s področja tržnega ko· 
municiranja (dr. Zlatko JanCiC), predstavnika turist ičnega gospodarstva Uanez Pergar in Zdravko PoCivalšek), predstavnika Slovenske 
t uristične organizacije (Bojan Meden, MBA in mag. Maja Pakl. • Člani Uredniškega odbora (notranje Clanstvo v sestavi STO): Bojan 
Meden. mag. Maja Pak. Iztok Altbauer. Jernej Zajec. Majda Dolenc. Tinkara Pavlovčič . Janez Repanšek. Jan Ciglenečki in Boris Bajielj.