Slev. 27L f mm 1ST*OM 2B. nOVemDra 1324. Posamezna SMifta sta ? B5C? Dfo LOlO LD. Naročnina za državo SHS: ... Din 20 . 120 . 240 na mesec . sa pol leta , «a celo leto . . za Inozemstvo: mesečno.......Din 30 Sobotna Izdaja: celoletno V Jugoslaviji . T inozemstvu. Din 40 . 60 Cene Inseraiomi Enostolpna petitna vrsta mali oglusl po Din 150 in Din 2-—, večji oglosl nnd 45 mm vlSine po Din 2 50. veliki po Din 3— In 4 —, oglasi v uredniSkem delu vrstica po Din 6"—. Pr! večjom naročilu popust Izhaja vsak dan izvzemSi ponedeljku in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. Poštnina ulaCcna v Gotovini Urcdniitvo Je v Kopitarjevi ulici 6/m. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravniStva 328. Političen list za slovenski narol. Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana ift.650 ln 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zafjreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. Pomnite, Slovenci! Z ozirom na članek, ki ga je naš list pod gornjim naslovom priobčil v 261. številki od 14. novembra 1924, nam je pravni zastopnik ministra dr. Gregorja Žerjava, g. dr. Oton Fettich, poslal sledeči popravek: >Ni res, da je »dr. Žerjav v kulturnem oziru zadrževal razvoj slovenskega vseučili, sča, ko ga že ni mogel preprečiti« in da je >edino njegova zasluga, da se medicinska fakulteta ni izpolnila«; res pa je, da je g. dr. Žerjav vedno jx> svojih najboljših močeh pospeševal ustanovitev in razvoj slovenskega vseučilišča. Ni res, da je bilo »prvo delo dr. Žerjava, da je začel predelovati proračun za slovensko vseučilišče, ki ga je sestavil dr. Korošec popolnoma v skladu s potrebami vseučilišča in zahtevami profesorskega zbora«. Res pa je, da dr. Žerjav ni začel predelovati proračuna za slovensko vseučilišče in res je, da s sedanjim prosvetnim ministrom sploh o tem ni govoril. Ni res, da se je dr. Žerjav »spravil tudi na uboge slovenske orožnike, ki jih bo v celih trumah poslal v Macedonijo med razbojnike, da jih bo preje konec, da si na-kopljejo malarijo«; res pa je ravno nasprotno, da g. dr. Žerjav deluje na to, da se čimprej vrne kolikor mogoče veliko število orožnikov-Slovencev v svojo ožjo domovino.« — Nasproti temu ugotavljamo, da je vsaka vlada, katero je podpiral dr. Gregor Žerjav, zadrževala razvoj slovenskega vseučilišča in da je edino zasluga vseh teh vlad, da se medicinska fakulteta ni izpopolnila. Tudi je res, da so proračun za slo-vensko vseučilišče pristrigovali ministri, ki bo Žerjavovi politični somišljeniki. Tega pa niso storili na predlog gospoda B o 1 č o -ve g a Pepeta, ampak na nasvet najbolj merodajnih faktorjev slovenske samostalne demokratske stranke. In končno je res, da se je od ravnoiste strani predlagalo, da naj se slovenski orožniki pošljejo tru-moma v Macedonijo, da pa so se taisti krogi ustrašili posledic takega čina in so zaraditega svojo namero opustili, kakor so iz istih razlogov ukinili naredbo, da dijaki ne smejo biti člani marijanskih kongregacij, dasi je ta naredba njihovo lastno dete. — Pomnite, Slovenci 1 Nezadovoljnost z radlkalskSmi kandidati. RADIKALNI VOLIVCI ODKLANJAJO SODELOVANJE S PRIBIČEVIČEM. Belgrad, 25. nov. (Izv.) Na današnji vladni seji je notranji minister Maksi-movič obširno poročal o volivnem gibanju v celi državi. Njegovo poročilo je sestavljeno na podlagi poročil političnih in policijskih oblasti. Glasom teh poročil vlada povsod veliko zanimanje za volitve. Vendar še ni nikjer volivna borba v popolnem teku. Glavni vzroki so spori med kandidati. Pokazalo se je, da ljudstvo v Srbiji ni niti malo zadovoljno s kandidati, ki jih hočejo diktirati razni odbori v Belgradu. Posebno nezadovoljni so radikali. Na vseh dosedanjih sejah krajevnih organizacij radikalno, stranke so protestirali proti temu, da odloča pri izbiri kandidatov izvrševalni odbor, v katerem so Janic, Jnnkovic in Markovič, ker hočejo ti postavljati samo take kandidate, ki so pristaši korupcionistič-ne politike. Krajevne organizacije svarijo pred takimi eksperimenti, kajti volivci zahtevajo, da sodelujejo pri izbiri kandidatov. Vsled nepopustljivosti Markovica in njegovih drugov so izgledi, da bo prišlo do sporazuma, zelo majhni, ker je čisto gotovo, da bo število list v vseh okrajih Srbije kakor pri prejšnjih volitvah vsled oddvajanja in nediscipliniranosti veliko. V mnogih okrajih v Srbiji bodo po 3, ponekod po 2 radikalni listi. Glede prečanskih krajev je treba naglasiti, da sporazumevanje med radikali in Pribičevičem nikakor ne napreduje in da sploh ne bo nikjer prišlo do sporazuma razen v ljubljanskem okrožju. Za mariborsko okrožje pa so slovenski hlapci srbskih hegemonistov kandidature že postavili. Glede Dalmacijo jc sporazum že propadel in samostojni demokrati proglašajo, da bodo postavili svojo listo in sicer v severni Dalmaciji s Pribičevičem na čelu, v južni pa z Gri-sogonom. Pri prejšnjih volitvah je de-mokraska skupina dobila v Dalmaciji en mandat po ostanku. Večji dol Dalmacija se je po razcepu demokratske stranke izjavil za Davidoviča. In tako je usoda obeh^ list že zapečatena. Še slabše je v Vojvodini. Radikali o kakem sporazumu s Pribičevičem ne marajo nič slišati in vodijo proti njemu ogorčeno borbo. Tako je danes iz Vojvodine prispel v Belgrad poslanec Mila-dinovic s posebno deputacijo in obiskal Pašiča in notranjega ministra Maksimoviča in protestiral proti favoriziranju Pribičeviča in proti temu, da se v Vojvodini nastavljajo uradniki, ki so plačani Pribičevičevi agitatorji. V Srbiji pa je Pribičeviču itak določena sramotna vloga, da absolutno brez vsakega upanja na uspeh kupuje demokratske glasove, da bi oslabil Davidoviča in omogočil boljši uspeh Pašiču, Markoviču in drugim. Z ozirom na tako stanje se je vlada posvetovala o korakih, ki jih jc treba podvzeti v svrho zboljšanja. Glavna stvar, ki jo misli vlada podvzeti, je 1 /podkupovanje in z ozirom na to je vlada ' oi*innčnemu ministru naročila, da. poskrbi potrebne kredite. Naklepi Z ozirom na članek, ki ga je naš list pod gornjim naslovom priobčil v 260. številki od 13. novembra 1924, nam je pravni zastopnik ministra dr. Gregorja Žerjava, g. dr. Oton Fettich, poslal sledeči popravek: »Ni res, da je bilo ,prvo herostratsko delo dr. Žerjava, da je ta velesocijalni načrt (znižanje cen za transporte žita in moke) uničil'. Ni res, da je ,na njegovo zahtevo novi prometni minister ukinil 40% popust za prevoz žita in moke v Slovenijo'. Res pa je, da je ministrski svet na predlog g. prometnega ministra soglasno ukinil re-šenje prejšnjega ministra g. Sušnika, ker se je prepričal, da se je Zadružna zveza v Ljubljani zlorabno poslužila dovoljene ugodnosti s tem, da je zahtevala razmerno zelo visoke vsote od interesentov, ki jim je odstopala vozne liste s popustom.« — Ugotavljamo, da je iz tega popravka razvidno, da se minister dr. Gregor Žerjav sramuje očitka, da bi bil on uničil veleso-cialni načrt Davidovičeve vlade, da se Slovenija poceni preskrbi s kruhom, Zato ugotavlja, da je ta velesocialni načrt uničil soglasno ministrski svet. Mi pa ugotavljamo, da v tem ministrskem svetu sedi tudi minister dr. Gregor Žerjav! Očistimo Slovenijo madeža 1 INVALIDI ZAHTEVAJO. Belgrad, 25. novembra. (Izv.) Glavni odbor invalidskega udruženja je vsled malomarnosti vlade sklenil, da pošlje h kralju svojega predsednika in posebno deputacijo. Vlada se je tega ustrašila in je danes sklenila, da se invalidom odobri kredit 100 milijonov dinarjev. — Zdi se, da je ta sklep vlade pesek v oči, kajti vlada še ni sklenila, odkod dobiti denar, niti ni izvršila formalnosti, ki so potrebne, da bi se ta sklep mogel smatrati za resnega, Z ozirom na poročilo, ki ga je naš list pod gornjim naslovom priobčil v 262. številki od 15. novembra 1924, nam je pravni zastopnik g. dr. Gregorja Žerjava, g. dr. Oton Fettich, poslal sledeči popravek: »Ni res, da je dr. Žerjav »izdelal natančen načrt glede podpiranja »Slovenskih republikancev« in da je menda »predložil tudi sporazum, ki ga je za časa svojega bivanja v Ljubljani sklenil s Slovensko republikansko stranko ozir. z nekaterimi voditelji te stranke«; res pa je, da so te trditve od začetka do konca popolnoma neresnične.« — Z odličnim spoštovanjem: Dr. Oton Fettich. —Ugotavljamo, da smo mi v tozadevnem poročilu javili, da o tem načrtu dr. Žerjava govori njegova najbližja okolica in da se s tem hvalijo samostojni demokrati po Belgradu, kakor tudi, da so to potrdili nekateri radikalni ministri. Ti pa gotovo dobro vedo, kakšni so naklepi vladnega komisarja dr. Gregorja Žerjava. Davidovič navdušeno pozdravljati. Belgrad, 25. novembra. (Izv.) Kakor znano, se Ljuba Davidovič nahaja v Črni gori na agitacijskem potovanju. O tem potovanju javljajo; Na potovanju skozi Bosno in Hercegovino je bil Ljuba Davidovič povsod navdušeno sprejet in radostno pozdravljen. V Dobaju, Sarajevu, Mostarju in drugih mestih so ljudske množice pričakovale Davidoviča z godbami in zastavami in z navdušenjem vzklikale za sporazum med srbskim in hrvatskim narodom. V Boki je množica Davidoviča odu-ševljeno pozdravljala. Povsod je vladalo veliko navdušenje. Po vesteh iz Črne gore so šanse za opozicionalni blok v Črni gori jako dobre. AGITACIJSKI MANEVER ŽERJAVOV. Belgrad, 25. nov. (Izv.) Današnja Pri-bičevičeva »Reč« prinaša iz Ljubljane sledečo vest: Med samostojnimi demokrati in samostojnimi kmeti so se pojavile diference ra-j di odločitve glavnega odbora zemljoraclni-; ške stranke, da sc na volitvah ne sme ko-' operirati z nobeno stranko. Tako se je na i Bledu predvčerajšnjim vršila konferenca samostojnih kmetov, kjer so Pucelj in drugi delali na to, da bi konferenca sprejela sklep glavnega odbora zemljoradniško stranke. Vendar je bil predlog odbit in bodo samostojni kmetje glasovali z demokrati. KANDIDATURE DEMOKRAT. STRANKE. Belgrad, 25. nov. (Izv*.) Izvrševalni odbor demokratske stranke je imel danes sejo, na kateri so se odobrile kandidature raznih strankinih pristašev, ki jih je ljudstvo izvolilo. Poleg tega je več pristašev izključenih iz stranke, ker so prisostvovali Pribičevičevim konferencam. NASTAS PETROVIČ V AGITACIJI. Beigrad, 25. novembra. (Izv.) Jutri odpotuje v Skoplje in v južno Srbijo Nastas Petrovič, da uredi vprašanje glede nastopa neodvisnih radikalov v teh krajih. REKONSTRUKCIJA VLADE. Belgrad, 25. nov. (Izv.) V Belgradu se nahajata dr. Šurmin in dr. Drinkovič, ki bosta menda jutri imenovana za ministra. Mislijo," da bo namreč rekonstrukcija izvršena jutri najpozneje pa pojutrišnjim. HRVATSKE KANDIDATURE. Zagreb, 25. novembra. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih vlada veliko zanimanje za to, če bodo Radičevci na svojih listah kandidirali kakega zajedničarja. Nekateri politični krogi trdijo, da bodo kandidirali vsaj dr. Lorkoviča, dr. Trumbiča in dr. Krajca in sicer kot nosilca sporednih list v varaždinski in belovarski županiji oziroma kot okrajne kandidate. Drugi pa trdijo, da Radičevci ne bodo kandidirali nobenega zajedničarja. Pravijo, da je Hrvatska Zajednica končno sprejela program IIRSS, vprašanje kandidatur je pa čisto osebno vprašanje in je vseeno', če kandidira zajedničar ali Radičevec. Sicer pa da obstoji tudi sklep HRSS, da more kandidirati samo tisti, ki je vsaj pet let že član HRSS. Vaš dopisnik je zvedel, da se bo o tem vprašanju razpravljalo na jutrišnji seji federacije HRSS. 0 RADIČEVEM SKRIVALIŠČU. Zagreb, 25. novembra. (Izv.) Tu jc povzročila veliko vcselost vest belgrajske »Politike«, da si je Radič obril brke in brado in da preoblečen v žensko biva v Prj>ieevi palači v Zagrebu. Zdi se, da ima ta vest samo namen, da bi povzročila hišno I>rciskavo v Prj ičevi palači. Zastoj beneških pogajanj. Belgrad, 25. nov. (Izv.) Pogajanja v Benetkah so začela zastajati radi ogromnih italijanskih zahtev. Italijanske zahteve so pretirane, kljub ternu da vlada Pašic—Pribičevič ravno tako preveč popušča napram italijanskim zahtevam. Ker se pogajanja ne morejo nadaljevati vsled nesporazumljenj v železniškem in prometnem vprašanju, je v Benetke odpotoval Bodrero, kjer se nahaja po naredbi vlade naš rimski poslanik Antonijevič. Ravnotako jo potoval v Benetke pomočnik prometnega ministra Avramo-vič. V zvezi s temi pogajanji in pa v zvezi s sklepom tajne pogodbe med našo državo in Italijo se bodo med Pašič—Pribičeviče-vo in Mussolinijevo vlado vršila pogajanja glede sestanka Mussolinija z Ninčičem, ki bi se imel vršiti v Benetkah ali v Rimu. TRGOVSKA POGODBA S POLJSKO. Belgrad, 25. novembra. (Izv.) Poljska vlada je izrazila naši vladi željo, da z našo državo čimpreje sklene trgovsko pogodbo. SESTANEK AVENTINSKE OPOZICIJE. Rim, 25. nov. Snoči se je sešel vodilni odbor parlamentarne opozicije, ki se je pečal z dogodki v zbornici in s položajem, nastalim po sobotnem zborovanju. Ugotovili so, da se je položaj po dogodkih v parlamentu znatno izboljšal v zmislu opozicije. Opozicija ostane na svoji dosedanji poti. Poslej bo znova posvetila posebno pozornost poteku preiskave v Matteottiie-vem procesu. TUDI SENAT SE PUNTA. Rim, 25. nov. Splošno pozornost vzbuja dejstvo, da je senat odklonil potrditev štirih novih senatorjev, in sicer Sabiniia Di Giacoma, Ojettija in Meloja. To dejstvo glasom »Tribune« ni toliko pripisati političnim namenom kakor želji senata, da se senatorska čast zopet podeljuje le najzaslužnejšim in najodličnejšim možem, kakor zahtevajo predpisi. »Giornale d' Ita-lia«, »Mondo« in drugi opozicionalni listi pa naglašajo, da je hotel senat s tem svojim činom pokazati svoj odpor proti Mussoliniju in njegovemu režimu. SEM BENELLI ODLOŽIL MANDAT. Rim, 25. nov. Pesnik Sem Benelli, doslej član parlamentarne večine, je odložil svoj mandat. V pismu roti Mussolinija, naj drži svoje obljube, ki jih je dal v sobotni seii. — Beneili se hoče poslej posvetiti delu za »Italsko zvezoe. Dogodki v Egiptu. Pariz, 25. nov. (Tzv.) Z ozirom na sklep egiptovskega parlamenta, da se bo pritožil proti nasilstvom Angležev na Društvo narodov, je izjavil generalni tajnik Društva narodov Sir Erik Drumir.ond, da se Egipt ne more pritožiti na Društvo narodov, ker ni član društva in egiptovska vlada tudi ni nikdar zaprosila za sprejem. V danem slučaju gre za popolnoma notranjo zadevo med Anglijo in Egiptom. Kairo, 25. nov. (Izv.) Predsedstvo novo koalicijske vlade je prevzel Ziwar-paša. Kairo, 25. nov. (Izv.) Egipčanske čete zapuščajo Sudan. V celi deželi vlada mir. Položaj je ugodnejši. Kairo, 25. nov. (Izv.) Angleška garni-zija jo priredila včeraj veliko parado. Kairo, 25. nov. (Izv.) Egiptovski parlament je izvolil poseben odbor, da sestavi pritožbo na vso parlamente sveta in na Društvo narodov. Odbor je pritožbo že sestavil. V pritožbi zahtevajo Egipčani popolno neodvisnost za Egipt in za Sudan. TRGOVSKE POGODBE Z NEMČIJO. Berlin, 25. nov. (Izv.) Danes so pričeli nadaljevati razprave za sklepan je trgovskih pogodb z Nemčijo v Londonu in v Parizu. AVSTRIJA IN NASLEDSTVENE DRŽAVE. Dunaj, 25. nov. (Izv.) Avstrijski minister vnanjih zadev dr. M a laja .ie izjavil v nekem razgovoru, da je razmerje med \v-strijo in nasiedstvenimi državami vseskozi prijateljsko. Posebno spajp.io v e le države trgovske pc. rdbe in pogodbo gospodarskega značaja. Ta sistem bo treba šc razširiti. Paziti pa bo treba na to, da gospodarskih potreb ne zamenjamo s politično nemogočimi zahtevami. ASQUITH POTUJE. Jeruzalem, 25. nov. (Izv.) Bivši ministrski predsednik Asquith je prišel v Jeruzalem. RUDARSKE MEZDE NA ČEŠKEM. Praga, 25. nov. (Izv.) Včeraj so se začela pogajanja med lastniki premogovnikov in zastopniki rudarjev za ureditev mezd. Odločili so, da bodo odmerili nove mezde različno in sicer po okrajih, ker so življen-ske razmere v raznih okrajih različne. Nevaren položaj na Kakor znano, se sedanja konservativna vlada v Angliji obotavlja podpisati sklepe ženevske konference glede osiguranja mednarodnega miru. Anglija se hoče preje posvetovati s svojimi dominijoni, kako ti gledajo na ta problem in koliko se hočejo oni obvezati, da pri preprečevanju konfliktov v Evropi sodelujejo ter na kakšen način. Angleška vlada pa hoče tudi počakati, kakšno stališče zavzamejo glede na ženevske sklepe Zedinjene države severne Amerike. Zelo zanimivo pa jo, da angleško časopisje stališče konservativnega kabineta utemeljuje s položajem na Balkanu. Velekonservativna »Westminster Gazette< meni, da je boljše, če se Društvo narodov počasi razvija, nego da hiti z ratifikacijo in izvedbo ženevskega protokola. Ta protokol sloni na priznavanju mirovnih pogodb v vzhodni Evropi, ki so pa pomanjkljive in so vzrok neprestanim homatijam. Bilo bi bolj koristno — pravi angleški list — čo bi Društvo narodov skušalo proučiti in odpraviti vzroke nevarnega stanja na Balkanu. Angleški tisk misli pri tem predvsem na Romunijo, kjer vlada zadnje čase zopet veliko vznemirjenje zaradi Besarabije. Ruska sovjetska vlada je namreč iz svojih na Besarabijo meječih pokrajin, v katerih prebiva tudi večje število Romunov, stvo-rila moldavsko republiko, ki je postala središče propagande za odcepitev Besarabije od Romunije. Brez dvoma pa namiguje >\Vestminster Gazette« tudi na razmere v Jugoslaviji, Grčiji in Albaniji. -»Times« celo pišejo, da je položaj na Balkanu danes nevarnejši nego je bil pred vojsko. Pozabiti ne smemo na Bolgarijo, kjer sovjeti vzdržujejo tako med zemljo-radniki kakor med delom macedonskih emigrantov zelo nevarno in obsežno revolucionarno propagando. 'C v por med Anglijo in Egiptom. Generalmajor sir Lee Stack, katerega so nedavno neznanci v Kairu ustrelili, ni bil vrhovni poveljnik angleških čet v Egiptu, kakor se navadno misli, marveč gene-ralissimus ali »serdar« egiptovskih čet. Stack, Irec po rodu, je bil torej najvišji častnik egiptovske armade in sicer od leta 1899. dalje. V smislu pogodbe, ki urejuje jako komplicirane odnose med Anglijo in Egiptom, je serdarja imenoval naravnost egiptovski kralj na predlog angleške vlade. Obenem je serdar bil generalni guverner Sudana, v katerem ima Anglija z Egiptom sovladstvo. Atentat na serdarja izhaja iz nacionalističnih dijaških krogov, ki propagirajo neodvisnost Egipta. Neposredni povod za atentat pa je iskati v nepovoljnem stanju sudanskega vprašanja, glede katerega se Anglija in Egipt nikakor ne moreta sporazumeti. Zaglul-paša, ki je iz voditelja nacionalistov po daljši internaciji na Gibraltarju postal premier Egipta, vidi Bvojo poglavitno politično nalogo v tem, da Egipt popolnoma osvobodi in da stopi potem z Anglijo v svobodno pogodbeno razmerje kakor vsaka druga neodvisna država. K Egiptu pa prišteva Sudan, ki so ga svojčas egiptovski sultani osvojili in ga potem s pomočjo Anglije obdržali, ko se je mahdi-zem uprl egiptovskemu nadvladju. Anglija pa stoji na stališču, da mora Egipt slejkoprej v zunanjepolitičnem in finančnem oziru priznati neko neodvisnost od velikobri-tanske države, katere se ne more poljubno odpovedati, glede Sudana pa mora ostati sedanje sovladstvo neizpremenjeno. Atentat na serdarja, ki je bil resnični vladar Sudana, je ustvaril jako resen položaj. Nacionalisti so spravili s svojim terorističnim dejanjem egiptovsko vlado v veliko zadrego. Zaglul-paša je sicer Angliji takoj izplačal zahtevano odškodnino za umor — pol milijona funtov šterlingov — ostale zahteve pa je egiptovska vlada odklonila. Zaraditega je Anglija mobilizirala velik del svojih pomorskih sil, zasedla carinarnico in druge važne točke v Aleksandriji, Kairu in ob sueškem prekopu ter sploh pokarala svojo železno pest. Zdi se, da egiptovski vladi spričo tega ni preostalo ničesar drugega kakor da kapitulira, kajti zadnje vesti pravijo, da je od-poklicala iz Sudana svoje častnike in vojaštvo, kakor je to Anglija zahtevala. Angleška vlada je medtem tudi popolnoma na svojo roko imenovala novega serdarja egiptovskih čet in obenem to dostojanstvo ločila od generalnega guvernerstva Sudana, katero je podelila drugi osebi. S tem je angleško-egiptovska pogodba od Angli-se je angleško-egiptovska pogodba iz leta 1899. od Anglije v eni bistveni točki prekršila in posegla v pravice sovladstva Egipta v Sudanu, ki je itak precej omiljeno. Zaglul-paša je demisioniral, po vsej priliki zaradtega, ker ni hotel prevzeti odgovornosti za te, od Anglije izsiljene korake egiptovske vlade. Čisto neizvestno je, kai da bo temu sledilo. Anglija ie močna, egiptovski nacionalizem pa prešinjen neugasljivega sovraštva proti tujemu va-ruštvu. Zdi se, da angleška vlada zato ne bo šla predaleč in se bo vsekakor varovala ukiniti pogodbo iz leta 1899. in proglasitev »neodvisnosti« Egipta iz leta 1922. Vendar so že njene dosedanje represivne mere izzvale hudo kri ne samo med muslimani, ampak tudi v Rusiji in drugod. Karočaifoa .SSovsnca'! Dr. Fr. Sušnik: Prekmurski KITAJSKI ZID SO PODRLI. Dne 22. novembra 1924 je bilo Prekmurje združeno s Slovenijo. Dve ovenčani lokomotivi sta počasi in previdno privlekli po novi progi natlačene salonske in službene vozove od Ljutomera v Mursko Soboto. Ljudstva se je trlo na kolodvoru. Mažari se niso mogli načuditi, da premore Jugoslavija toliko gospode in še celo cilindraste. Stanič in Žerjav! Seveda, »klerikalci« so upali, da bodo na ta veliki dan stali oni tam v prvih vrstah in se »rukovali« z došlimi ministri. Da, da, ko bi bila prišla Korošec in Sušnik, pa se bi bila »klerikalija« zbrala na veliko žlicol Tako pa so morali stati pri vratih, stegati vratove in škiliti v Dobrajevo banketno dvorano kakor ubogi Lazar pred bogatino-vo hišo... In lačni odhajati. Ohl... Na kolodvoru je govoril gerent dr. Šo-men, tako približno kot vselej, kadar natakne oficijelne jugoslovanske rokavice. Gospod Stanič je gledal strogo in ministrsko, ministrsko je tudi odgovoril; gospod Žerjav pa se je bolno in sramežljivo nasmihal. Navdušenje —. Menda tudi navdušenja ne pozna več svet. Niti mladina ga noče več. Silno prozaično je vse in še celo »pro-tidržavni klcrikalec« bi bil Žerjavu kot jugoslovanskemu ministru privoščil vendar malo več viharnega sprejema. Samo Gorišek, znameniti občinski tajnik soboški, je bil vznesen in je z vojaškim respektom in z župansko dostojanstvenost-jo spremljal vsako ministrsko kretnjo. Klekl je v svojih »Novinali« zapisal za ta dan članek, ki mu dela čast. članek, pro- Politične vesti. Dr. Žerjav v skrbeh za slovenstvo in katoličanstvo. Dne 23. t m. je zboroval dr. Žerjav v Mariboru. »Jutro« porota, da se je to zborovanje vršilo »pod skromnim naslovom razširjene seje načelstva JDS.« No, skromne so bile tudi misli, ki so bile na tem skromnem zborovanju izrečene, tako skromne so bile, da bodo brez dvoma ostale neuslišane. Žerjav je vabil vse stranke v napredni narodni blok, ne le napredne samostojne, marveč tudi »na druge nacionalne struje v Sloveniji.« Pa bo vse zaman 1 Tako zaman je njegov trud, da bi slovensko ljudstvo prepričal o pravilnosti svojega programa, kakor je smešno njegovo dokazovanje, češ da politika SLS škoduje slovenstvu in katoličanstvu. Slovenstvo in katoličanstvo ne potrebuje nasvetov in zaščite od ljudi, ki so oboje že davno vrgli čez plot, če so sploh kedaj bili Slovenci in katoličani! -f- Tudi g. Pueelj se giblje. Slovenski samostojneži, ki so včlanjeni pri »srbskih zemljoradnikih«, so se odločili, da postavijo v Sloveniji svoje, L j. zemljorndniške kandidate, kakor so to sklenili v Belgradu. Temu sklepu so se pa zelo upirali štajerski samostojni kmetje in na zborovanju v Mariboru je prišlo do hudega boja med pristaši »napredne konccntracije« in pa med pristaši g. Puclja, ki se je zavzemal za lastno zemljoradr.iško listo. Zmagal je g. Pucelj in on bo tudi nosilec liste samostojnih kmetov na Štajerskem. »Napredna koncentracija« je vsled tega sklepa seveda silno potrta in poskuša samostojnežem škodovati s tem, da pošilja v njihove organizacije svoje ljudi, ki imajo nalogo samostojne kmete od moža do moža obdelavati za pristop k »napredni koncentraciji«. Uspeha pa nimajo posebnega, ker se Zerjavove koncentrirane smole vse boji. + Poslanec Lovrekovič proti Radiču. Dosedanji Radičev poslanec Lovrekovič, ki ga je Radič izključil iz svoje stranke, je osnoval novo strnnko ter v njenem imenu izdal oklic na hrvatske kmete. Podpisalo je poleg Lovrekoviča ta oklic še 23 drugih kmetov, Lovrekovičevih prijateljev. Zani- mivo je, da je Lovrekovič bil poleg Jalža- betiča in Kovačeviča najstarejši član Radi-čeve stranko. Ker so se med njim Ln Ra-dičem tekom parlamentarnega dela pojavila nesoglasja, ga je Radič izključil. Zato je Lovrekovič sedaj začel z novo stranko. Kakor pa nam poročajo iz Zagreba, njegova akcija ne bo uspela. Godilo se mu bo malo boljše ko svoj čas dr. Hiiuslerju. Hrvatje danes vedo, da morajo biti složni in da cepitev pomeni narodno in ljudsko škodo. Samo slovenski Radičevi oboževalci se tega ne zavedajo. Gotovo pa je, da so z Radi-čevo politiko nezadovoljni mnogi njegovi vplivni poslanci, ki to tudi izjavljajo, a obenem zagotavljajo, da hočejo trdno držati enotno fronto. Z Radičem bodo obračunali pozneje, ko bo skupni cilj dosežen, oziroma ko bo skupna nevarnost premagana. Zato naj se slovenski centralisti Lovrekovi-čeve akcije prav nič ne vesele. Dr. Žerjav zboruje. Pravni zastopnik dr. Žerjava dr. Oton Feltieh nam je z ozirom na beležko v št. 260 z dne 13. novembra 1924 poslal sledeč popravek: »Ni res, da je g. dr. Žerjav na svojem shodu, govoreč o korupciji povedal, »da so razni akti srečno izginili in da 6e zato ni treba korupcije nikotuir več bati.« Res pa je, da g. dr. Žerjav kaj tskega ali sličnega na svojem shodu ni govoril.« Priznamo, da dr. Žerjav tega ni povedal. To smo povedali m i, kakor je vsak lahko bral v »Slovencu«. Dvojna mera. »Komur je na srcu interes kulturnega in gospodarskega razvoja Slovencev, bo uvidel, da se z enim poslancem niti v takšnem bloku (sc. kakor je »na-cijonalni«, op. ur.) čudežev delati ne da« — tako je govoril minister Žerjav v Mariboru. Od peščice poslancev SLS pa vseeno zahteva čudeže, čeprav jih v primeri s celokupnim številom poslancev tudi ni več kot neznatna peščica. Važna svetnica. Včeraj je bil dan sv. Katarine. Sveta Katarina je za pamet, pravijo ljudje, škoda, da »Slov. narod« te svetnice prav nič ne časti. žet državnega duha in državne misli. Članek, ki ne razodeva nobene ljubosumnosti, da je baš prekmurski voditelj bil pri ti slavnosti kakor poslednji vaški župan. Tako vzgaja »protidržavni klerikalec«. Malo je bilo parade na kolodvoru. Gimnazijci — in lovci bi bili morali nastopiti. Kakor veterani. Bančni ravnatelj Košir bi bil komandant, gozdar Busbach viceko-mandant. In salvo bi bili oddali, pravo veteransko salvo. Pa menda razun komandantov skoro nič moštva ni bilo. Škoda, da ni bilo te salve, v veselje in navdušenje vseh zajčjih prijateljev! Na banketu so nazdravljali in »držali guče«. Taki »guči« so potrebni in so še zadnji ostanek idealne romantike. Mažarom nova zveza ni všeč. Gor na Hodoš in čez mažarsko mejo, tja naj bi odprli! Kaj jih briga Maribor?! Toda razvoj gre preko njih in vsega usmiljenja so vredni zdaj, ko umirajo... Zdaj bodo Ljutomerčani prihajali v Soboto, da preizkusijo veščaki soboška vina; Sobočanci pa bodo hodili v Ljutomer na ljutomerčana. In commercium et connubium! Stari Rimljani so delali po takem diplomatskem pravilu, Slovenci so že začeli in bodo podvojili svoje energije. Nekdo je dejal: Zdaj bodo tri dežele, Kranjska, Štajerska in Velika Prlekija. Ur- OGTKER-jev ... . ., Dobt s« povsod alt pa t __ (o arui (iSVBtl. j?ll»V» ) jos. Keich, Maribor Dnevne novice. — Prvi belgrajski katoliški nadškof msgr. Rodič bo posvečen v nedeljo, dne 7. deccm-bra. Navzoči bodo vsi jugoslovanski katoliški škofje, papežev nuncij, kraljev zastopnik in zastopniki vlade. Petdesetletnico profesorskega delovanja je obhajal preteklo soboto vseučiliški profesor Milan Andonovič v Belgradu. Na vseučilišču se jc ob tej priliki vršila slovesna proslava. — Dva nemška profesorja na belgrajskem vseučilišču. V začetku poletnega semestra bosta na belgrajskem vseučilišču začela predavati dva nemška učenjaka: dr.. Fr. Groer o načinu zdravljenja otrok in dr. Ant. Halste o farmakologiji. Dr. Halste bo v Belgradu uredil tudi farmakološki zavod. — Železniške nesreče. Zadnji čas se pri nas ponavljajo železniške nesreče kar po vrsti. V četrtek '20. t. ni. ob 11 ponoči je belgrajski brzovlak, ki prihaja v Ljubljano dopoldne ob 3411, blizu Šida med postajama Martinci in Kukujevci zadel v 8 tovornih voz, ki so se odtrgali od nekega tovornega vlaka in ostati na progi, ne da bi bil kdo opazil, da se je vlak utrgal. K sreči je strojevodja Ivan Mar-kič pravočasno opazil nevarnost in zmanjšal hitrost. Vendar sta bila od brzovlaka poškodovana spalni in jedMni voz, od tovornega pa več voz. — Na postaji v Novem Sadu je belgrajski osebni vlak zadel v tovorni vlak. Poškodovane so lokomotive in več vagonov. — V pondeljek 24. t. m. zvečer sta na progi Kri-ževci—Koprivnica severno od Zagreba trčila osebni in tovorni vlak. Poškodovanih je bilo več vagonov ter ranjenih več oseb. — Včeraj popoldne je pri postaji Savski Marof pod Brežicami skočil s tira tovorni vlak, ki ga je vozila lokomotiva iz Maribora. Lokomotiva je bila za ondotno slabo progo pretežka. Neposredni vzrok pa je bil, ker so tračnice bile opolzke. S tira je skočila lokomotiva in za njo službeni voz. Drugo je vse ostalo na tračnicah. V službenem vozu se je vozilo 6 oseb, ki so še pravočasno poskakale iz vagona ter tako ušle večji nesreči. Promet se je vršil s prestopanjem. Ekspresni vlak iz Zagreba na Ljubljano je peljal skozi Karlovec, dunajski brzovlak pa na Cakovec. Tekom nocojšnje noči je bila proga zopet prosta. — Smrtna nesreča na žclcznici. V nedeljo dne 23. L m. je pri Višnji gori (v smeri proti Stični blizu prve čuvajnice na ovinku) povozil popoldanski vlak ob pol 3 popoldne 601etno Marijo Markovič Iz Virja 36 pri Stični. Nesrečna žena je bila v neki hiši onstran proge na obisku. Ko je odhajala proti domu, je morala preko tira. V tistem hipu je privozil izza ovinka osebni vlak, ki jo jo podrl, in železni bat jo je sunil v glavo s tako silo, da jo odletela daleč naprej proti čuvajnici. Vlak so ustavili. Zdravnik dr. Jenko iz Št. Vida. ki se je vozil v vlaku, je konstatiral smrt. Bila je tudi drugače prccej poškodovana. Zapušča inoža in 4 otrr.ke, ki so že preskrbljeni. Od-pclj li so jo na njen dom. — Na državni že- leznici skoro nikjer ni na prehodih in drugod običajnih pregraj. Zato je čudno, da ni še več nesreč. — Krekova koča na Itatitovcu. Ze zadnjič smo poročali, da je selška podružnica SPD. letos dogradila Krekovo kočo na 1609 m visokem Ratitovcu. S tem je imenovana podružnica postavila najlepši iu najpomembnejši spomenik planincu dr. Janeza Ev. Kreku. Znano jo, kako je veliki pokojnik ljubil svoje gorenjske gore, Sv. Jošt, Sv. Mohor, Jelovico z idilično ležečo vasjo Dražgoše. Najbolj pa se mu je priljubil Ra-titovec, ta kralj selške doline. Tik pod njegovimi skalami leži 1000 m nad morjem, gorska vasica Prtovč. Tam je dr. Krek naj-rajše bival pri starem cerkvoniku Petru Pavlicu, tam se je v rezkem gorskem zraku spočil od naporov dela za svoj narod, si pridobil novih moči in zamislil nove načrte. Koča leži na vrhu planote Gladkega vrha, prav na grebenu pod najvišjim vrhom. S prostim očesom jo opaziš že iz Sv. Jošta, Planice ali Križne gore, izrazitejše pa že ia Sv. Mohorja, prav drobro pa tudi že iz Dolenje vasi iu Selc. Posebno ugodno za planince je dejstvo, da je v neposredni bližini koče dvoje studencev, od katerih eden prav redkokdaj usahne. Koča je lepo zgrajena, posebno lično izgleda, ker je vseskozi obita s škodljami, ki jo tudi zavarujejo proti dežju, snegu in mrazu. Iz vežo vodijo ena vrata v prostrano gostilniško sobo, ki jo bodo ogrevale pečniee (modovnlce), ki so v zvezi s kuhinjskim ognjiščem. V pritličju je še soba za dame, v podstrešju je troje prostorov: velika soba s devetimi posteljami in dve manzardni sobici, vsaka z dvema posteljama. Posebnost koče, ki bo prihodnje leto opremljena s strelovodom, tvori 25 kg težki zvon, ki bo izborno služil ob megli, da vabi planince, ki bi bi|i zašli po prostrani planoti na vrhu, pod varno streho Krekove koče. Ta zvon je velikodušno darovala Kranjska industrijska družba. Prihodnje leto se bo koča od znotraj opremila, to pa bo le mogoče, ako priskočijo delavni selški podružnici vsi merodajni einitelji in vsi nekdanji prijatelji dr. Kreka na pomoč. Naj bi vsi oni, na katere se je obrnila podružnica za podporo, storili svojo dolžnost ter pomagali da se s Krekovo kočo postavi dr. Kreku nov in trajen spomenik ljudsko hvaležnosti. — Sistematični register zakonov, naredb, uredb in razglasov, ki se nanašajo na finančno upravo in so bili objavljeni v »Uradnem listu« od 4. novembra 1913 do 20. junija 1924, je po uradnem naročilu sestavil dr. Albin Ogris. Založila ga je delegacija finančnega ministrstva v Ljubljani. Cena ni označena. — Stoilolarski falzlfikatl. Prod kratkim so se pojavili na dennrnlh trgih falzifikati 100 dolarskih amerikanskih bankovcov. Falzifikati finglrnjo izdajo Federalno Hezervno banko v St. Franclscu in imajo kontrolno besedo c h o c k. Nn prvi strani ima falzifi-knt št. 4, nn drugI strani št. 15. Na falzlfl-katu jo tudi natisnjena slika Benjamina Franklina in podpis Johna Durkeja in Dr. f. Honstona. Falzlfikat je napravljen fotografskim potom. Barva pečata in številk je pravilna tn je falzlfikat sploh dobro izdelan. — Smolo je imel Franc Poličar, rojen 1906 v Zgornji Besnici und Kranjem. Klatil ee je po Dravljah iu oprezoval; razmero so inu Itak precej dobro znane in ima tudi dosti Hi&ucov. Ko je videl, da so se vajenci in pomočniki Franca Goljarja odstranili iz hišo, se je izmuznil v stanovanje, odnosno v delavnico, ter izmaknil razne obleke vajencev ln pomočnikov in usnjato denarnico z nekaj denarjem, v skupni vrednosti 800 Din. Svoj plen j0 sln-il v sosednji kozolec, pa jneni nič tebi nič mirno in brez bojazni pozneje v delavnici še obiskal svoje okradene inance. Pa pa jo že kdo pri tatvini opazil, prijeli so ga, našli tudi skrito zalogo, nakar je bil aretiran. — Sleparski agent Virlosovič Anton iz Dalmacije, potnik neke zagrebške tvrdke za povečanje slik, je prejel od ljubljanske tvrdke Sitar-Svetek poverilnico za naročila graverskih del. Vidosevio pa neupravičeno sprejema naročila in predujme za povečanje elik na račun tvrdlce in je s tem osleparil žo več strank. Oblasti ga zasledujejo. — Tatvine. Nezaklenjeno omaro v spalni sobi pos. Franca Mesnerja iz Št. Vida st je neznan tat prccej dobro ogledal. Pobral jo dve denarnici s svoto 1300 Din, zlato žensko nro z verižico, vredno 1000 Din in 50.000 papirnatih nemških mark. — Posestniku Pavlu Potioriku iz Pusenlka pri Sv. Jurju pod Kumom je nekdo snel cirkularno žago t. valjem. Žaga jo vredna 1700 Din. Vse pa žo gre s tatovi! — Požar v Belgradu. Te dni je nastal v Belgradu na Čukarici v tovarni za kože, ki je last Petra Arambašija, požar, ki je napravil 1,500.000 Din škode. — Žensko — roparice. V okolici Prijedo-ra v Hercegovini je bilo zadnji čas izvršenih več roparskih napadov. Orožnild so dolgo časa iskali roparje; končno se jim je posrečilo, da so jih našli. V splošno začudenje se je zvedelo, da so roparske napade izvrševale tri mlade ženske, stare 28, 24 in 21 let, oblečene v moške obleke. Vse tri roparice so izročili sodišču v Banjaluki. Državni pravdnik je izjavil, da bo zahteval smrtno kazen. — Ponesrečen beg zločincev. V nedeljo zvečer okoli 9. ure je poskušalo iz sodnih zaporov v Zagrebu pobegniti devet nevarnih zločincev, ki so bili zaprti po celicah v drugem nadstropju. Prekopali so zid in šli najprej na podstrešje. Nato so se spustili v pritličje, kjer 60 skušali odstraniti železno mrežo iz okna. Sele ob 12 so stražniki zapazili beg, nakar so nekateri obkolili poslopje, drugi so pa pričeli iskat bcgiVnee, med katerimi je bil znani razbojnik jHgatič. Straži se je posrečilo v poslopju samem, da je prijela sedem beguncev, med tein ko so Jagaliea in njegovega tovariša našli šele ob 7 zjutraj skrita na podstrešju. — Zvonarua strojnih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani je prejela dne 13. t. m. izjavo žup-nega urada v Cerkljah na Gorenjskem, s katero se potrjuje, da j • vlila za župno cerkev 4 bronaste zvonove, ki jih je g. svetnik P. Hugolin Sattner na licu mesta preizkusil in izjavil, da so glasovi vseh 4 zvonov natančno zadeti, tudi zvon G, ter se s starim zvonom F popolnoma zlagajo, tako da je zvonilo lepo in mogočno. Na željo župljanov se je zvon G zamenjal z novim zvonom As. Najcencjše in najnovejše obleke za dame in gospode dobite samo: Seleub. ul. 8. Gričar & Me-jafi. Neprekosljlvl so le 'Fi saroU. Ncdosežnl v konstrukciji in tna-terijalu. izredno nizke cen«. Oglejte si Jih pred nakupom. J. GOREČ. E.inftHana Paleta Lju Ijanvke kreditne banke Primorske novice. p Gonja proti goriški škofijski gimnaziji. Goriški nadškof dr. Sedej je s pomočjo svoje duhovščine in slovenskega ljudstva sezidal v Gorici lastno gimnazijo s konviktom, da tako zagotovi škofiji zadosten in vzoren duhovski naraščaj. Po vojni so se doslej otvorili le štirje ratredi ljudske šole in pripravnica. Pouk je popolnoma prilagoden veljavnim državnim predpisom in se sprejemajo tudi dijaki italijansko narodnosti. Jo pa seveda preskrbljeno, da se slovenski gojenci v zadostni meri uče tudi svojega materinega jezika. To pa ravno bode v oči nestrpne nacionalistične kroge, ki so domtlega istovetni s framasonstvom. Najprej so začeli gonjo proti didaktičnemu ravnatelju zavoda Žnideršifiu. Ko se je leta prostovoljno umaknil, so našli drugo pretvezo, da zavod ovirajo in oškodujejo. V zavodu je obolel en edini učenec — baje na škrlatinki. Dečka so takoj izolirali in je danes že zdrav; razen njega ni obolel na zavodu niti en drug učenec. Kljub temu je oblast zavod >iz zdravstvenih razlogov« za cel mesec zaprla. Tako se igrajo z najvišjimi interesi cerkve in ljudstva, da le zadoste svoji nacionalni in protikatoliški mržnji. p.Smrtna knsa. Umrla je gospa M. Zorn, soproga nadučitelja Zorna v Vrtojbi in mati solkanskega nadučitelja, v starosti 61 let. Predno kupite Jlff SljIavŽC V dl^S* oglejte si tekštilbazar s štajerske novice. S Žrtve! V septembru Je preteklo leto, ko Je vojni minister Pešič z eno potezo postavil na cesto par stotin častnikov z družino, ter si tako omogočil, da je v okviru proračuna Imenoval 60 svojih drugov za generale — to je bila redukcija v vojski. Ker je bila istočasno tudi pri uradništvu redukcija v toku, je lahko razumljivo, da Je marsikateri častnik vkljub nepretrganemu iskanju službe ostal brez nje. Tako tudi naš drug iz bivše avstrijske vojske g. I. Černe, kapetan I. ki. v p. Imel je skrbeti za ženo ln pet otrok, a nuditi jim Je mogel le borno pokojnino, katere višina se lahko primerja plači trgovskega pomočnika kmalu potem, ko je oproščen, in to mož. ki je stal na pragu polne 35 letne službe. Nehote se nam pojavi vprašanje, ali je bilo res treba toliko žrtev, da Je dobila vojska toliko generalov, alt pa je bilo potreba res toliko generalov, da smo dobili toliko žrtev? Ministrstvo za socialno politiko, odgovoril G. Černe sam se je posušil do skeleta. Naj Vam tudi povem vzrok, zakaj stoji on danes ob mrtvaškem odru svojo zvesto družice? Ne morem iz sramu pred inozemstvom I —■ Tovariši, aktivni tn v pokoju, posebno prvi, spomnite se, da Vam preti slična usoda 1 Bivši tovariši iz avstrijske vojske, katerim je bila usoda ugodnejša, spomnite se svojega nesrečnega tovariša, pomagajte mu v sedanji najskrajnejši bedi, zbirajte med znanci ter pošljite prispevke na podpisanega, ki jih bo v časopisih obelodanil. Celjane pa prosimo, da preskrbo svojemu soprebivalcu kako primerno službo ter tako preprečijo nadaljnji razvoj tragedije. — Makso Kovač, adm. art. teh. kapetan v p., Celje, Kralja Petra c. 16. III. š Veliki župan dr. Pirkmajer jc odpotoval v Belgrad po nova navodila za volitve. š Krošnjarja je okradel. Na zahtevo kroš-njarja Marijana Kovača je bil aretiran Kolo-man Gj., doma iz Bodonec v Prekmurju. Ko sta se pomenkovala na trgu, je izurjeni Prek-murec izmaknil Dalmatincu nikljasto uro z verižico ter žepni nož, se naglo poslovil in izginil. Kolomana so kmalu zasačili v zelo vinjenem stanju. Za sedaj sedi v policijskem zaporu radi pijanosti, po odsluženi policijski kazni pa pojde v sodne zapore. »J&EKE NA O 13 R O K K T mestni TEO 3 >ERIVA.TQVI«C- lj Za strojnega inženerja je napravil diplomski izpit z odliko na dunajski tehniški visoki šoli g. Peter Keršič lz znane obrtniške rodbine v Šiški. Z izredno marljivostjo je končal svoje študijo v normalni dobi, kljub temu da je prebil dolge mesece v laškem ujetništvu. lj Komunalna politika. Na svetu so različni ljudje. So taki, ki imajo konje radi, pa tudi taki, ki konj nimajo radi. Potem so tudt taki, ki imajo svoje konje radi, drugih konj pa nimajo prav nič radi, posebno takih ne, ki so občinski. Čemu pa potrebuje občina konje? Živalske pozdrave lahko odvažajo s cest tudi privatni konji, tndi kamenje lahko vozijo privatni konji, čemu torej občinski? Ali zato, da bo še več pozdravov na ulicah? Tako občinsko živali niso za drugega kot za nesnago, torej proč ž njimi! Take živali je treba prodati, ker preveč požro. Od občine naj imajo dobiček občinarji ne pa občinski konji! Občinske napravo so sploh nepotrebne, ker občinarjem samo odjedajo kruh. Kaj n. pr. nam je potrebna občinska plinarna? Ali ne bi lahko nekaj občinarjev imelo prav lepe dohodke od njo? Tako je tudi z elektrarno, s kopališči, celo z javnimi stranišči. Take občinske bedarije si lahko privošči Pariz ali pa London, ne pa uboga ljubljanska občina. Naša občinska politika mora iti za tem, da bodo bogati občinarji, ne pa občina. Če so občinarji bogati, je bogata tudi občina. Torej proč z mestnimi konji, proč s cestnimi pometači, proč s parnim valjarjem in z vodovodom. To vse si lahko preskrbe občinarji sami, če imajo. Oni pa, ki nič nimajo, naj gredo iz občine ven. Ko se bo to zgodilo, bo «Slov. narod« zadovoljen, še bolj bo pa zadovoljen prvi ali drugi ali tretji ljubljanski komisar. lj Občinski denar in podpore. Včerajšnji «Narod« se jezi, da je dal bivši župan dr. Perič nakazati večje ali manjše zneske kot podporo raznim »klerikalnim« in komunističnim političnim organizacijam. »Narodu« bodi povedano na uho, da so prejemale večje ali manjše podporo tz občinske blagajne vse organizacije, ki delajo kaj obče-koristnega, brez ozira na politično orientacijo njihovih članov. Če takozvane liberalne organizacije ntč ne delajo ali pa nič splošnokortstnega, tega ni kriva mestna občina, še manj pa bivši občinski svet, ki je delil podporo po pravioi, ne pa po politični pripadnosti. Ta princip je povsod v veljavi pri podeljevanju podpor, samo pri liberalni gosprtdi ne. lj Vstopnice za Miklavžev večer v Uni-onu se dobijo v predprodaji v mežnariji cerkve Sv. Petra I. nadstropje (Šentpeter-sko prosvetno društvo) od pondeljka dne 1. decembra vsaki dan od 9. zjutraj do 7. zvečer. Istotam se oddajajo tudi darila, ki jih naj porazdeli Miklavž oziroma Laket-brada med udeležence prireditve. lj Javni radio-koncert. Kakor že javljeno, se vrši prvi javni radio-koncert v Ljubljani v sredo, dne 3. decembra ob pol 9. zvečer v veliki dvorani hotela Union. Natančnejši spored koncerta priobčimo v prihodnjih dneh. Danes le obveščamo, da se vrši koncert na korist Jugoslovanske Matice ter da bodo sedeži: od I. do VII. vrste po Din 8, od VIII. do XV. vrste po Din 6, od XVI. do XXII. vrste po Din 5, sedeži na balkonu in galeriji po Din 5, stojišča po Din 4, dijaška stojišča po 2 Din. Predprodaja vstopnic se vrši od sobote daije v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Anteno iu a [.Ara t montira iz posebne naklonjenosti brezplačno tvrdka Jugoslovenski Brown-Boveri, odnosno njena tukajšnja zastopnika Tuječ in Stebi. lj Umrli so v Ljubljani: Angela Cerar, za-sebnica, 36 let. — Valcska Kadunc, stavčeva hči, 4 leta. — Adela Balač, gospodinja, 37 let. — Lovro Kacler, sodarski vajenec, IS let. lj Tedenski zdravstveni izkaz. V času od 16. do 22. novembra je bilo v Ljubljani rojenih 22, mrtvorojena 2; umrlo je v tem času 18, med lemi 7 tujcev. Vzrok smrti v 3 slučajih jetika, v 1 srčna hiba, ostali dragi naravni smrtni vzroki. lj Nalezljivo bolezni v Ljubljani. Od 16. do 22. t. m. so bili v Ljubljani naznanjeni sledeči slučaji nalezljivih bolezni: 3 davice, 2 škrla-tice iu 2 dušljivega kašlja. lj Danes sveže ščuke in karpi na ribjem trgu po 20—25 Din kilogram. lj Nepoštena uradnica. Antonija S. je bila do aprila meseca lanskega lota usluž-bena v tovarni Indus. Kot uradnica jo vodila mezdne listo in izplačevala delavce. Da so pri takem posln mogoče vsakovrstne nerednosti, je znana stvar, toda nerednosti v njeni pisarni so bilo pa procoj zamotano; tovarna jih je slutila in deloma tndi zapazila, nujno pa le nI mogla sumiti Antonijo S. Poslala jo je na provizoričen dopust in mnd njenim dopustom pregledala knjigo in računo. V šilitnih knjigah je manjkalo več listov iu pregledovalci so ugotovili, da je Antonija zaračunavala plače tudi bolnim delavcem in svoto pridržala seveda zase ter tovarno na ta način ogoljufala za veo kot 10.000 Din. Odpovedali so ji seveda službo in jo izročili sodišču. Srečo je hotela poizkusiti s podkupovanjem, pa se jo opekla. lj Poboj v Strcli.ski ulici. Mesarski pomočnik Ivan Snoj, doma iz Ilovico, je žc; v nočnih urah zavil v gostilno Putrieh na Doltfsjski cesti. Ž njim je bila tudi njegova izvoljenka, služkinja Sagadin. Snoj si ni naročil vina, temveč vodo. Družba treh fantov pri sosednji mizi je začela Snoja vsled tega zbadati in zasmehovati. Snoj sicer nI reagiral dosti, s kratko gesto jim je povedal, da jih nič ne skrbi, če on pije vodo. Ker mu je bilo pa zbadanja in zafrkavanja le preveč, je vstal in odšel s svojim dekletom v smeri proti Streliškl ulici. Neopažeuo mu je pa sledila trojica mladih zabavljačev. Bradač, mesarski vajenec, in sluga Peterlin, oba dobra znanca Snojeva, sta uvidela nevaren položaj Snojev ln sta hotela preprečiti eventuelen spopad. Bilo pa je že prepozno. Vsi trije neznanci so Snoja prav mesarsko obdelali z nožrni; zadali so mu osem težkih ran in sicer na glavi, na hrbtu in na rokah. Dekle je seveda v strahu in zmedenosti zbežalo. Snoja sta Bradač in Peterlin privedla na policijsko stražnico na Poljanski cesti, od tam pa vsega v krvi v bolnico. Vse je kazalo, da bodo napadalci odnesli pete; toda policija je kljub temu izsledila že dva in sicer Prešerna Stankota, pos. ln trg. sina iz Šiške ter Alojzija Šinkovca, modelnega mizarja iz Hranilnične ulice. Pri aretaciji sta dejanje oba priznala. lj Kdor zna, pa zna! Angeli Podržaj se je strašno mudilo na kolodvor, pripeljal se je baje njen brat. V svoji veliki bratovski ljubezni si je izposodila od Terezije Mauer v Zileni jami 300 Din vredno čevlje in ker je slučajno deževalo, še 200 Din vreden dežnik. Ali se je odpeljala z bratom, ali kaj, ni je bilo iu ni bilo ne dežnika ne čevljev. Pri zaslišanju je Angela priznala, da je dežnik še isti dan pošteno «vnovčila« le gledo čevljev ni «mogla« vedeti kaj natančnejšega. lj Kadar se ženske zlagajo in si skočijo v glavo, je poleg običajnega regljnnja dostikrat marsikaj bridkih spoznanj. Milka K. | iz Sola in Ivanka Č. se žo precej časa pi-: sano gledata. Milka je poročena, ima tudi S otroke, njen mož jo pa. žo dalj časa zane-I marja, zanemarja pa tudi otroke. Vso njej dolžno ljubezen pa poklanja Ivanki Č. Pa sta se srečali na Selu in Milka se je izpo-zablla v svojem srdu ter udarila Ivanko s steklenico po glavi in jo lahko poškodovala. Seveda ta bolečin ni mogla kar preboleti, naznanila je stvar policiji. Prej se ga je pa ua jezo precej čedno «nnlezla« in potožila Milkinemu možu, ki jo je spremljal celo na policijo. Ko sta odhajala s policije, je mož pokimal: «A' sina ja not potlačil'!« lj Zgledna hčerka je vsekakor V. Ana z Gline. Muhe so jo prijele, svet jo jo za-mamll, starišefti jo ukradla za 3!00 Din obleke ln zlatnino in brez slovesa odšla v svet. lj Nezgoda. Dvanajstletni Čelmlj Ivan iz Ccgnarjeve ulice jo padel raz zid pri Levstikovi lekarni na Sv. Potra nasipu na stopnice tn »e močno udaril na sencih. V. tmedenosti se je naslonil na ograjo ob utru-gi; da ga nbso rešili pasanti in sa odvedli v bolnico, bi bil zdrknil v strugo Ljubljanice. lj Policijska kronika. Od 24.-25. no- vombra so bile dostavljene sledečo ovadbo: Radi tatvino 8, radi lahko telesne poškodbe. 1, radi goljufijo 1, radi nezgodo 1, radi pijanosti 1, radi prestopka zglnševalnih predpisov 3, radi prostopka cestno policijskega rer da 3, radi prekoračenja policijske uro 1. Aretacije: 1 radi pijanosti, 1 radi nedostojnega vodenja, 1 radi tatvino, 1 radi neplačane cehe. Cerkveni vestnlk. s Škofovsko posvečenje. Tekom cnegai leta obhajamo že drugič v Ljubljani izredno slovesnost škofovskega posvečenja. I^ani dne 8. decembra je bil posvečen g. dr. Srebr« n i č v škofa, prihodnjo nedeljo, dne 30. no-( vembra, ob 9. uri pa bomo obhajali škofov-* sko posvečenje g. dr. I. G n i d o v c a , duhov-! nika misijonske družbe sv. Vincencija Pav-el-skega, bivšega rektorja in direktorja škofom vih zavodov v Št. Vidu. Bežal je pred častjo, ali čast jc šla za njim. Posvetil ga bo v cerkvi presv. Srca Jezusovega prevzv. g. Hermenei gild Pellegrinetti, apostolski nuncij* ob asistenci presvctl. ljubljanskega škofa dr. Ant. Bon. Jegliča in mariborskega Škofa' dr. Andreja K a r 1 i n a. Novoimenovani škol skopljanski želi biti introniziran žc 8. decembra v Prizrenu, prestolici skopljanskih škofov, zato se bo kmalu po konsekraciji podal na pot v svojo škofijo. Veličastne obrede škofovskega posvečenja smo že lani natančno; popisali. Učiteljski vestnlk. SPOZNANJE PRJHAJA. Iz podeželskih krogov UJU smo prejeli nastopni dopis: Težka je obsodba centralnega predsednika UJU g. Stankovima, ki jo je napisal o ministru Pribičeviču in njegovi kortv-paniji, toda še težji so grehi in zaslužijo še hujšo obsodbo, našega pokrajinskega predsednika UJU Jelenra. Vsi predsedniki učiteljskih organizacij so dolžni braniti učiteljske pravica in jih čuvati kot zenico v očesu, česar se g. Stankovi č, kakor smo (Stali, zaveda v taki meri, da izpostavlja svojo eksistenco za učiteljsko svobodo i d njegovo pravico, raed tem ko je Jelene pljunil v prah in izdal ter poteptal največjo učiteljsko dobrino, ki jo je imelo doslej slovensko učiteljstvo, t. j. definitivnost. Kolikor smo mogli izvedeti izza kulis, je ta usodepolna pregreha pred vsem njegova zasluga in šc nekaterih nam že znanih njegovih trabantov. Gospodje, ali ne pomislite, kakšen prejudic ste nam ustvarili za bodočnost! Ali ne razumeta še tako usodepolncga dejstva? Dolgih 30 let so padali težki udarci po naših hrbtih, pa ko je imel napočiti dan sprave in miru tudi za naš stan in poklic, pride naš voditelj in uniči največjo učiteljsko dobrino. Pa odkod ta žalostni pojav? Od tod. ker je Luka Jelene strasten demokrat, podpredsednik JDS in intimus dr. Žerjava. G. poverjenik L. J. se lahko smeje, on je na gorkem, nas pa bodo obdelovali' po shodih, da bo joj! Ljubljanska Jelenčeva družba ne čuti tega tako, kakor mi na deželi* kar pa je še no opravičuje, da bi nam na deželi obteževala že itak težko narodno delo in življenje sploh. Kdo pa so v tej družbi, ki se igra z našo usodo? Ti-le morajo biti: Iv. Dimnik, Doslal, bivši planinski narodnjak Fe-gic, vipavski Gruni in še nekateri, kojih imena zamolčimo še za danes, dasi jih pozabili ne bomo ob eventuelnih volitvah v naše upravne svete. Nikar naj si ne domišljajo, da se nam bodo pred njimi vedno tresle hlače. Ako udarilo po svojih tovariših, ki niso vašega političnega naziranja, je to obsodbe vredno, ko pa se spravite nad uboge učiteljske družine, je to brezsrčnost, da ji ni para. Ko bo pa prišel dan vračila, tedaj boste stokali, a usmiljenja ne boste zaslužili, ker ga tako početje ni vredno. Vse tovariše iz UJU pa poživljamo, da obsodijo vso neplemenitost, ki prihaja iz naših vrst ter naj izvajajo posledice za izdajstvo, ki se je zgodilo nad našim stanom, zlasti pa glejmo, da bo UJU res stanovska organizacija in no rezervar za JDS ali kako drugo stranko. Ne pozabimo dalje, da smo ljudski učitelji ter da med ljudstvom živimo, ki gleda na nas in na vse našo delo ter nas tudi sodi po njem. O vsem tem. kar se je zgodilo, ne smemo molčati, dokler so ne popravi. Tisti tovariš pa, ki bo šel na Strukljevo mesto in bo s tem pokazal svojo nesocialno čuteče srce proti lastnemu stanovskemu tovarišu, naj nikar ne. računa na simpatije učiteljstva, ako bo moral črez nekaj mesecev sam na Krtino. Zborovanje Slomškove zveze bo Jutri, v četrtek, 27. t. m. ob 4 popoldne v LJubljani, Jugoslovanska tiskarna. Dnevni rod: Važno stanovske zadeve. Komur jo količkaj mogoče, naj so zborovanja sigurno udeleži. — Glavni odbor. Poizvstlovanja. Zgubil se je (i mesecev star pe5*, »p*, ntjel, bol z rjavimi lisami in dolgimi rjavimi ušesi. Sitši na ime «Lumpi«. Kdor ga najde, naj ga proti nagradi pripelje v Stre-liško ulico 29. Dr. Joža Olonar: Reymont in njegovi »Kmetje«. Prav v onem času, ko so se zemeljski ostanki Sienkie\vicza triumfalno vračali iz svot>oclne Švice v novoosvobojeno Poljsko, je Švedska akademija znanosti podelila letošnjo Noblovo nagrado za literaturo drugemu poljskemu pisatelju, W. St. It ey m on tu, podelila z izrecno pripombo, da za njegove > Kmete«. Tako je med Noblovimi odlikovan« sledil Sienkievviczu drugi Poljak, po vsebini in tendenci svojega dela Sieukiesviczu popolnoma nasproten. V Sienkievviczu je dobila nagrado epopeja poljske preteklosti, v ltey-montovih »Kmetih« živi poljska sedanjost, poljska zemlja in poljski človek današnjih dni. Reymont je bil rojen L 1S68 v vasi Kobie-li v piotrkovski gubemiji in je živel precej nemirno življenje. Gimnazijo je končal v sta-roslavni Čenstohovi, potem pa ga je življenje metalo iz kraja v kraj, iz [»oklica v poklic. Bil je član potujoče igralske družbe, novic pri pavlincih, železniški uradnik in bogvedi kaj še vse, dokler mu ni uspeh njegovih novel, ki jih je začel priobčevati v i 1893, pokazal pravega poklica. L. 1901 je pri trčenju vlakov bil živčevno precej pretresen in se je dalje časa leeil v Italiji. Pozneje se je njegovo življenje gibalo med Parizom, Varšavo in Zakopanim. Sila njegovega peresa je naravnost elementarna, z bujao fantazijo se druži nenavadna pestrost iu plastičnost izraza; njegovo oko prodira ravno tako globoko v tajno snovanje narave, kakor v skrivnosti človeške duše in srca, ter ve oba v svojem delu spajati s plastičnimi simboli. Ta silna moč karakteri-zacije in globokega vpogleda v skrivnosti sve-tovja je najbolj jasno izražena v njegovih >Kmetihc, ki so izšli 1. 1903. Če bi bili samo slika današnje poljske zemlje in današnjega poljskega človeka, ki se s to zemljo muči in ubija, bi ne bili dobili Noblove nagrade. V resnici pa so mnogo več: epopeja skrivnostno snujoče nature, ki se z enako močjo in tajno, groze polno silo pojavlja v človeški krvi, kakor v sokovih, ki pod žgočim poletnim soln-ceui zorijo v sad in v smrt in novo življenje, v večni krog. Glavni junak vse povesti je prav za prav mati Zemlja, iz katere klije cvet, bil, drevo, žival in katere delec je tudi človek, ki je iž njenega prahu prišel in se vanj vrača. Ta zamisel je v ReymoDtovih »Kmetih« izvedena na vprav grandijozen način; kot umetnik realist pa je poleg svoje umetniške naloge Reymont izvršil še poseben pa-trijotičen čin s tem, da je Poljake na nenavadno učinkovit način opozoril na zemljo, na kateri stoje. »Kmetje« so povest o tem, kaj dela poljska kmetska vas — Lipce, ki se jih bo še ta ali oni iz svojih vojnih let spomnil — skozi celo leto. Roman je razdeljen na 4 knjige, ki nosijo naslove po letnih časih: I. Jesen, II. Zima, III. Spomlad, IV. Pdlelje. Opisano je delo od kopanja krompirja v zgodnji jeseni pa do žetve na koncu poletja. To pa še ni vse. Zemlja zahteva od svojih cbdelovavcev pod istim podnebjem povsod isto in kmetje kakor so Matija ali njegov sin Antek, se ne nahajajo samo na Poljskem. K temu recimo poljedelskemu letu pride še cerkveno leto, ki je na Poljskem popolnoma različno od drugih pokrajin in narodov. Posebni značaj poljskega katolicizma je Reymont v svojem delu prav dobro zajel. Posebni čar kmetskega življenja doseza svoj višek v onih visokih cerkvenih praznikih, ob katerih se najbolj poudarja zveza med zemljo in nje Odrešeni-kom. V teh praznikih je cerkev umno znala spojiti staro kulturo sv sijajnimi odkritji svoje vere. Reymorit zna te praznike opisati tako, da čitatelj res vidi in občuti, kako ti prazniki kmete dvigajo in njih življenje pople-meDitijo in požlahtnijo. Druga vrsta cerkvenih svečanosti je v zvezi z življenjem vsakega posameznika: krst, poroka, smrt, pogreb. Ali je smrt kak praznik, kakšna svečanost? Človek bi rekel, da ne, toda če čita pri Reymontu opis smrti Agate, pa bo ostrmel nad tem čudežem, ki ga je vera izvršila. In kako elementarna sila, ki človeka zgrabi z vso svojo veličino, se kaže v smrti starega Boryne! Reymont piše brez vseli predsodkov in »sine ira et studio« samo kaže to, kar se mu stavi pred oči, on ni niti »liberalec^, niti »klerikalec«. V tej reči mu zaupamo, se mu udarno in smo tako res prepričani, da je duša tega naroda polna globoke vere. Glasniki vere pa so pri vsakem narodu njegovi duhovniki in preroki. Tudi te imamo pri njem. Glavna oseba je župnik, ki ga Reymout nikakor ue idealizira, ki ni nikak junak krščanskega požrtvovanja, ampak ima celo precej nosvelnih potez. Toda vseskozi naturen človek je in njegova beseda med kmeti zaleže mnogo, zaleže vse. Prerok, ki mu ga je Rey-mont postavil ob bok, ta romar, berač, neke vrste deseti brat, Rok, pa je popolnoma drugačen. V njem je Reymont ustvaril izrazito poljski tip. Nihče ne ve, odkod je, toda vsi vedo, da je prehodil že mnogo, mnogo sveta; bil it celo na Kristusovem grobu in že samo to stori, da ga vsa vas občuduj«. V njegovi zagonetni duši odseva vera na poseben način; dober katolik je sicer, toda vsa njegova vera in pobožnost je čudovito prikrojena na kmet-ski način. Njegove legende spominjajo na apokrife iz prvih časov krščanstva. Z vero in krščansko pobožnostjo se v teh njegovih legendah izprepletajo nacijonalni motivi: on pripoveduje o kraljih, »ki so izšli izmed nas« in drži tako narodno samozavest po koncu. Otroke uči — pod ruskim režimom 1 — pisati in brati! Na koncu ga vendar zasledijo in začno preganjati, toda zaman: kmetje ga nočejo izročiti. Nazadnje izgine ravno tako skrivnostno kakor je prišel. In prepričani smo lahko, da se bo za nekaj časa zopet pojavil pred svojim »ljubim narodom«, in če ne on, pa kak njemu enak. Take in enake misli razvija ob Reymon-tovih »Kmetih« v lanskem letniku »The sla-vonic review« v svojem članku o »Kmetu v poljski literaturi« znameniti poljski učenjak Tad. Zieliriski, profesor za klasično filologijo na univerzi v Varšavi . pr »Gospodinjski koledar« Jugoslovanske Matice izide pričetkom meseca decembra i. !• Narodno gledališče v LJubljani. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Sreda, 26. nov.: Zora, dan, noi. Red F. Četrtek, 27. novembra: Šestero oseb išče avtorja. Red C. Petek, 28. novembra: Zaprto (glavna vaja). Sobota, 29. novembra: Zaprto (generalna vaja). Nedelja, 30. novembra: Sumljiva oseba. Izven. Pondeljek, 1. decembra: Veronika Delniška, slavnostna predstava v proslavo narodnega praznika. OPERA. Začetek od pol S. uri zvečer. Sreda, 26. novembra: Zaprto. Četrtek, 27. novembra: Carjeva nevesta. Red D. Petek, 28. novembra: Zaprto (generalka). Sobota, 29. novembra: Jenufa. Red E. Nedelja, 30. novembra ob 3 popoldne: Netopir. Izven. Pondeljek, i. decembra: Zaprto. Narodno gledališče v Marlfecru. Sreda, 26. nov.: Zaprto. Četrtek, 27. nov.: »Trubadur«. Premijera. Petek, 28. nov.: »Apolonov hram«. Ab. A. Sobota, 29. nov.: »Trubadur«. Ab. D. Nedelja, 30. nov.: »Apolonov hrame. Ab. C. i, 11 katoliškega sveta. Kongres italijanske katoliške mladine. Če je res, da pripada bodočnost tistemu, ki ima za seboj mladino, potem se obetajo Italiji kljub današnjim temnim dnevom boljši časi. Saj je kongres katoliške mladine v Rimu, ki se je zaključil dne 11. t m., pokazal tak napredek Zveze italijanske katoliške mladine, da ne more biti dvoma, da se novi rod v Italiji trumoma vrača pod katoliški prapor. V zadnjih treh letih se je ustanovilo nič manj kakor 1000 novih odsekov. Ob zaključku kongresa se jc mladina poklonila sv. očetu v Vatikanu pod vodstvom Zvezinega predsednika odvetnika Corsanega. Le-ta jc sv. očetu poročal, kakšnim ciljem jc Zveza v zadnii dobi predvsem posvečala svoje prizadevanje: utrditvi in poglobitvi sočuvstvo-vanja s cerkvijo. V to svrho jc med svojimi člani gojila pobožnost s pogostim prejemanjem sv. zakramentov, duhovnimi vajami itd. Sadovi se kažejo v naraščajočem številu članov, ki se posvečajo duhovskemu poklicu. Zurfttnji nastopi se omejujejo na korist verskemu, nravnemu, državljanskemu in socialnemu izobraževanju. Sv. oče je v svojem govoru izrazil svoje veliko veselje nad krasnim napredkom katoliške mladine in naglasil, da se vsak dan spominja mladine pri sv. maši, Veliko zaslugo na tem napredku imajo duhovni svetovalci Zveze — škofje. Čutiti s cerkvijo! Dobro je biti s cerkvijo; naj viharji šc tako divjajo, ladja cerkve jih zmaga in se ne bo nikdar potopila, kajti njen krmar jc Kristus v svojem namestniku, — Z zadoščenjem je sv, oče pozdravil sklep, da priredi italijanska in morda celo mednarodna mladina v svetem letu spokorno romanje na apostolov grob ter pri tem spomnil na besede Leona XIII.: •••Cerkev sv. Petra jc velika dovolj; če bo t.reba, bo sprejemna dvorana sv. Peter.'- Vsi bodo dobrodošli. — Končno je sv. oče priporočil, naj se za člane Zveze zniža starost na 40 let, da sc zagotovc organizaciji razmeroma mladostne, sveče moči. ry in gospod Betetto ter pevski zbori »Ljubljana«, »Ljubljanski Zvon« in »Slavec«. Prvič nastopi na tem večeru godalni orkester orkestralnega društva Glasbene Matice pod taktirko skladatelja Skerjanca in ki šteje sedaj 36 članov. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni Občni zbor Slov. kat. akad. ctareilnstva bo v ponedeljek, 8. decembra, ob 10. uri v Akad. domu. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika. 2. Poročilo odbora, odsekov in klubov. 3. Volitve. 4. Sprememba pravil. 5. Slučajnosti. — Odbor. Starešinski sestanek bo ▼ petek, dne 28. i m., v Akad. domu. Poroča dr. Korošec. Vabljeni starešine hi akademiki. — Predsednik. Predavanje o polhovgrajski katastrofi priredi Udruženje jugoslovenskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, v petek, dne 28. novembra t. 1., ob 6. uri zvečer v dvorani univerze. Predava g. generalni inšpektor voda ing. Ivan Sbrizaj o temi: »Nekoliko hidrogra- fije in drugih tehničnih podrobnosti povodom polhovgrajske katastrofe«. Pristop dovoljea članom sekcije, po njih vpeljanim gostom ia slušateljem univerze. Turistika in spori. Za daljše jesenske izlete priporočamo vsem planincem Veliko Planino. Koča na Ve«, liki Planini je temeljito popravljena ter do« bro oskrbovana. Pot na Veliko Planino je la<4 hka zlasti, ker še ni zasnežena. Steza pod Pasjimi pečinami je tudi popravljena po Kami niški podružnici ter je radi tega popolnoma varna. Ker je koča v Kamniški Bistrici oskrfah vana, je pač tudi priporočljiva partija — Velika Planina čez Dol v Kamniško Bistrico -h Kamnik. Zlasti za prihodnje praznike bo to pač eden najlepših zimskih izletov, omogočen z rednim oskrbovanjem obeh gori omenjenih koč. Zanimivosti. Naznanila. Na praznik narodnega njedinjenja i. decembra ob 8. zvečer »e vrši koncert, katerega priredi Jugoslovansko Novinarsko udruženje, sekcija Ljubljana v Unionski dvorani. Na tem koncertu sodelujeta operui pevca go^pa Thie- BANANA. V Evropi je pač malo znano, da je banana poleg žita, krompirja in riža sad, ki prehranjuje večino človeštva. Po svetovni vojni je postalo vprašanje bananskih plantaž važno socijalno vprašanje vseh koloni-jalnih sil; Herriot in Macdonald si noč in dan belita glavi, kabo zadovoljiti ljudi, ki obdelujejo neizmerno nasade banan in drugih južnih sadov, od katerih 'žive milijoni in milijoni. Oglejmo si malo plantažo banan! Ko vstopijo, nam nudijo tri do štiri metre vi-soka debla, v premem 20 do 25 cm močna, z nožcičastlmi listi in palmastimi, temno-ze-lenimi kronami impozanten pogled. A motil bi 89, kdor bi pričakoval videti krasne, često tri metre dolge in meter široke liste v popolni lepoti oblike, nasprotuo so Usti od vetra popolnoma razcefrani in žalostno vise z enoletnih debeL Rdečkasti oblošilasti cvetovi, ki tvorijo zgoraj moške, a spodaj mešane prašnike, stoje v vretenu na osi viseče kobulje in dozore v devetih do dvanajstih mesecih v grozdnate sadeže prav različne velikosti. Vsako steblo rodi eno sadno kobnljo, ki jo strokovnjaki nazivi je j o «bouh«. Po bratvi drevo posekajo, ali pa puste, da ga razdenejo podnebne neprilike. V kratkem času poženo iz korenin nove kali, in že po letu dni vise z drevesa slastni, 40 do 50 kilogramov težki bananski grozdi. Razlikujemo dve vrsti banan, namreč sadno banano, ki je naprodaj povsod, in mnogo večjo Planto, imenovano tudi konjsko banano, ki bi ji pa najprimerneje rekli orjaška banana. Ta divja banana, ki dozori dvakrat na leto, tvori pripravljena na razne načine afrikanskemu črncu glavno hrano, ki jo največkrat uživajo v obliki zgoščenega soka in imenujejo «kop«, t- j. hrana. Razen tega pripravljajo domačini iz nje tudi Ev-ropeem priljubljen škrob. Ker povzroča reja orjaške banane le malo truda in ne jemlje dosti časa, nosi po pravici ime --tropičnega krompirja-*, dočim je sadna banana le to, kar pomeni beseda, namreč sad za uživanje v zrelem stanju. Konci cvetnih kobulj in mlade klice tvorijo okusno sočivje. Sok debla in listja je črncem važno zdravilo. Iz vlaken debla in listov zvijajo močne vrvi, listi pa jim služijo za pokrivanje, zavijanje itd. Kar je nam slama, to jc črncem posuSeno listje banane. Z bananami so najprej začeli trgovati v Ameriki, in sicer s sirovimi, ker jih šc niso znali pripravljati. Neki angleški častnik jih je zanesel v Manchester, kjer so se tako priljubile, da se je v kratkem času razvila obsežna trgovina z njimi. Za prevoz banan so zgradili posebne ladje. Srednja Evropa dobiva banane predvsem s Kanarskih otokov, odkoder prihajajo v popolnoma svežem stanju. Nemci so imeli velike plantaže v Kamcrunu. Največji nasadi sveta pa so na Jamajki. Za konzum banan na mestu puste sad. da povsem zarumeni. Ker spodnji sadovi prej dozore kot zgornji, obesijo kobuljo za pecelj, da imajo vedno na razpolago zrele sadove. Za proizvajanje bananine moke pa uporabljajo šc zelene banane, ki so jih namočili v vroči vodi, da jih lažje olupijo. Iz njih dobe rumeno moko, ki jc ohranila vonj in okus po bananah. Nato jo uasujejo v sode in zaboje ter razpošiljajo. Dasi pecivnost te moke ni ravno izvrstna, jo radi uporabljajo za slaščice. Ako testo te moke izpostavimo parnemu tlaku, dobimo prosojno, rjavkasto mezgo, ki tvori posušena trdo, steklasto maso, katera jc, pripravljena na mleku jako okusna jed. Zreli sadovi sc kuhajo v fino marmelado. Črnci stiskajo iz b^nan opojno piiačo, ki pa Evropccm ne ugaja. Mu-lati uoorabljajo v bannnali nahajajoči se tanin, da si barvajo kožo. ŠPANCI. Spanci ostanejo v nevarnostih iu nesrečah Mino ravnodušni. Spanec, ki je bil na eno oko ze slep, je sel skozi park, kjer so se otroci žogali, in dobil v drugo oko tako močen sunek žoge. da j« popolnoma osdencl- nakar ni do j u1 uič drugega kot: Dober večer!« f IZBRANA DELA VIKTORJA HUGOJA. K Viktorju Hugoju je nekoč prišel zaloS-I nik in mu svetoval, naj izda v posebni zbirki ! svoja najlepša dela. Toda ni dobro naletel: »Izbrana dela? To bi se reklo, nekatera moja dela bolj ceniti kakor druga! Moje delo jo enotno, nič ni notri boljšega ali slabšega; vsa moja dela so enaka in tvorijo celoto.« In medtem, ko je založnika spremil do vrat, je pristavil: »To je nemogoče. No vem, kako morete priti na tako misel.« Zavrnjen založnik se je opogumil in dejal: »Saj je že mnogo slavnih pisateljev izdalo svoja »Izbrana dela...« Viktor Hugo je bil že odprl vrata in Jflj, še preden je bil založnik dokončal svoj stavek, za njim zaprl... Po Hugojevi smrti so njegova »Izbrana dela« izšla vzlic temu in pesnikovi dediči s* — umevno! — niso branili nagrade. NI NEUMEN. Gospodična Estragnes se je hudovala, kef je Bassompierre ni maral za ženo, in je rekla: »Gospod Bassompierre, vi ste največji bedak na dvoru!« — »Mislite pač nasprotno!« ji je on odvrnil. HEINE IN ROTHSCHILD. Nekega dne sta škof Mechelu in baron Rothschild obedovala pri ministru, kjer je bil v gosteh tudi Heine. Ko so šli v obednico, je nadškof dejal Rothschildu: »Prosim, gospod baron, pojdite naprej!« Rothschild je res šeL »Prečastiti gospod,« se je oglasil pesnik : Heine, »to bi se pravzaprav ne moglo skla-j dati s pravili olike. No, sicer je pa docela pra-j viluo, da pride Stari zakon pred Novim.« SLIKA. Ameriški milijonar, o katerem so govorili, da si svojega ogromnega premoženja ni pridobil poštenim potom, se je dal naslikati in je sliko obesil v svoji znani, nepopisno bogati galeriji. Ko je nekomu razkazoval svojo galerijo slik, ga je vprašal, če mu slika, ki je predstavljala milijonarja z rokami v žepih, kaj dgaja in če je on dobro naslikan. Obiskovalec je menil: »Nič kaj.« Milijonar, začuden nad takim odgovorom, je vprašal dalje: »Zakaj ne,« Obiskovalec: »Ker vas na tej sliki prvič vidim, da imate roke v svojih lastnih žepih.< BALSACOVA DOMIŠLJIJA. V Balsaoovi glavi se je včasih izgubila zadnja sled raziike med domišljijo in resničnostjo. Bil je romantik. Nekako omamljen od dela je bil uverjen. da njegove osebe v romanih v resnici žive. Nekoč je prišel k njemu prijatelj v sobo. Balsac je razburjen skočil k njemu: »Pomisli, nesrečnica se je umorila!« Prijatelj skoči osupel nazaj in šele tedaj ie je Balzac zavedel, da živi ona oseba, o ka teri je govoril, le v njegovem romanu. MARŠAL TOIRAS. Na večer pred bitko je neki častnik prosit maršala Toirasa za dovoljenje, da sme obiskati svojega očeta, ki doma umira. Maršal, ki je dobro umel pretvezo, je dejal: »Le pojdite, gospod, le pojdite, dragi moj, že vidim, da se dosledno ravnate po zapovedi: »Spoštuj očeta iu mater, da boš dolgo živel ua zemlji.« RUBINSTEIN. Anton Rubinstein, znani virtuoz in sloviti skladatelj, .je nekoč kadil v navzočnosti dam. Ko ga je nekdo opomnil, da se to nc spodobi, je mirno kadil dalje, rekoč: »Kjer so angeli, nc sme manjkati oblakov.« MeSeoFoIopo*® poročilo. Ljub!'aua SU!> m n. m, viš. Normalno barometerska višina 73fi mm. Caa optuo-tan a o- mete, v mm i eru.o* meto! v C i'*iiir,Splitc, anon. družba za cement Portland, Split 1380 do 1425, Nihag, d. d. za •ind. i trg. drvom, Zagreb 62.50 (blago). Zagreb. Hrvatska eskomptna banka. Za-: greb 102 do 108, Hrv. slav. zem. hipot. banka, j Zagreb 56 do 57, Jugoslavenska banka, Zagreb 102, Ljubljanska Kreditna banka, Ljub-] ijana 217 do 221, Prva hrvatska štedionica, Za-j greb 905, Slavenska banka, Zagreb 85, D ioni č-| ko društvo za eksploataciju drva. Zagreb 85< Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Osijek 832 50, Narodna šumska industrija, Zagreb 58, Našica 65, Guttman 800, Slavonija 77 do 78, Trboveljska prernogokopna družba, Ljubljana 490, Vojna odškodnina 118 do 120, 7 odstotno drž, investicijsko posojilo 65.50 do 66. Dunaj. Zivnostenska banka 820.000, Alpi-ne 402.000, Greinitz 145.000, Kranjska industrijska družba 900.000, Trboveljska družba 482.000, Hrvatska eskomptna banka 109.000J Levkain 210.000. Avstrijske tvornice za dušik 220 000, Guttmann 470.000, Mundus 1.010.000, Slavox 220.000, Slavonija 78.000. BLAGO. Ljubljana. Les: Remeljni 7-7, 8-8, I. in II., fco meja 690, Testoni od 2.25 m, 25 cm, od 10 do 29 mm, media 23 cm, fco meja 640, Deske 20, 25, 30 mm, III. vrsta, fco meja 520; Lipovi hlodi od 20 cm prem. naprej, od 2 m dolžine, zdravo, lepo blago, fco nakladalna postaja 3 vag., 50, 60, zaklj. 55; Deske I. in II., fco meja 660, 680; Oglje Ia, vilano, fco meja 120. — Žito in poljski pridelki: l Pšenica domača, fco Ljubljana 400; pšenica bačka, par. Ljubljana -145; koruza nova, fco Coitrovien, gar. Ljubljana 1 vag., 180, 190, zaklj. 190; oves bački, par. Ljubljana, na potu 340; laneno seme, franco Ljubljana 700. — Stročnice, sadje: Fižol ribničan, orig., fco Ljubljana 435; fižol ribničan, očiščen, b-n, fco Postojna trans. 530; fižol prepeličar, orig„ | fco Ljubljana 490; fižol mandalon, orig., fco Ljubljana 330; fižol rjavi, orig., fco Ljubljana 410. 0 gospodarskih razmerah v Prekmurju. Z otvoritvijo nove železnice Ormož-Mur-ska Sobota je stopilo v gospodarsko območje Slovenije razen Murskega polja, ki je imelo že dosedaj s Slovenijo tranzitno zvezo preko Radgone—Špilja, predvsem Prekmurje s svojimi skoraj 1C0.000 prebivalci. Kdor ne pozna krajevnih razmer, si sploh ne more napraviti niti približne slike o pomenu nove železnice za Prekmurje no le v narodnem in državnem, temveč predvsem v gospodarskem »siru. Prekmurje se pogosto imenuje žitnica Slovenije. In po pravici. Vendar treba točno ločiti dva gospodarsko različna dela v Prekmurju, južni raven del in severno hribovje. Ravnina je zelo rodovitna in pridela zelo veliko pšenice, pa tudi rži, krompirja ječmena, ovsa. Ker pa je večina zemlje last mažarskih veleposestnikov, je šel pred vojno ves izvoz poljskih pridelkov preko Ogrske, le mali del kmečkega pridelka v Avstrijo preko Čakovca in Radgone. Po prevratu je Prekmurje precej izvažalo v Slovenijo, največ preko Čakovca, nekaj tudi preko Radgone v Avstrijo, toda radi nesmotrene agrarne reforme in pasivne resistence veleposestnikov je produkcija mnogo trpela. Želeti bi bilo, da se napravi red v agrarni reformi, da se bo mogla produkcija povzdigniti do prejšnje višine. Hriboviti del Prekmurja, tako imenovani Goričansko in Lendavske gorice so glede prehrane splošno pasivne. Precej se pridela vina, posebno v Lendavskih goricah, vendar pa domača produkcija ne krije konzuma in bo nova železnica zvozila v Prekmurje precej Jeruza-lemca, katerega so dosedaj s težavo prevažali po blatnih cestah 5 do 10 in še več ur daleč. Zelo mnogo je v Prekmurju sadnega drevja, vendar pa bo treba v tem oziru še veliko storiti, da se sadjereja povzdigne. Brez dvoma bo sadje postalo v kratkem važen izvozni pred-meet Pred vojsko se je izvozilo precej sadja na Ogrsko in v Avstrijo, po prevratu pa je izvoz popolnoma zastal, ker so stroški prevoza na vozeh presegali prodajne cene. — Po celem Prekmurju je zelo dobro razvita živinoreja. Največ se po prevratu izvaža iz Sobote v Avstrijo preko Radgone, kjer se natovori vsak teden več vagonov mesa in na stotine glav žive govedi, katero pa so morali do sedaj goniti več ur daleč po slabih cestah. Nekaj govedi, pa se izvaža tudi preko Čakovca v Slovenijo, in Italijo. Radi cenejšega prevoza bo nova železnica brez dvoma zelo povoljno vplivala na cene. Kljub dobro razviti konjereji in razmeroma nizkim cenam je povpraševanje po konjih malenkostno in izvoz ne pride v poštev. Zelo mnogo pa se izvaža perutnine, žive in zaklane, največ preko Čakovca, nekoliko tudi preko Radgone. Izvoz jajc, ki je šel prve dni po prevratu ves preko Čakovca in ld znaša tedensko več vagonov, se je zadnji čas deloma usmeril tudi po stari progi Ljutomer—Radgona proti Avstriji. V hribovitem delu Prekmurja raste precej kostanjev in gob, od katerih pa bi kvečjemu prvi prišli v poštev za izvoz. Po Murskem polju je zelo razvito čebelarstvo, deloma tudi po Prekmurju in pridelajo nekateri čebelarji po več sto kg me- Jutranja zvezda. Napisal II. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Černigoj. (Dalje.) si »Čutila sem, da nisem vredna tako učenega in odličnega moža,« je odgovorila in ga je gledala s svojimi črnimi očmi. >Jaz bi ti bila samo ovira v življenju, dragi Kairu, in sem zato rajši stopila v službo tega ubogega bitja, faraona — v faraonov samostan, kakor ga imenujem. Pa saj teh reči ne bos povedal Abiju, kajne?« »Ne, gotovo ne, Meritra, če si bova tudi nadalje tako dobro, kakor sva si sedaj. Toda odpočila si se že, pojdiva na delo, drugače boš morala ostati tukaj vso noč in faraon bi bil žalosten 1« »Ah, Set vzemi faraona I Čerrav ie treba priznati, da je dober plačnik in da pozna ceno umne ženske. Kaj mi torej hočeš?« Obraz starega zvezdoslovca jo postal trd in zvijačen. Stopil je k vratom, da se prepriča, ali so zaklenjena, in je potegnil zaveso preko njih. Nato je vzel stol in sedel Meritri nasproti tako, da je svetloba padala na njeno obličje, a sam je bil v senci. »Važno zadevo imam, Meritra, a pri bogovih, ne vem, ali ti smem zaupati. Nekoč si me že prevarila, faraona si varala mnoga lota; kako naj vem, ali se ne boš zopet igrala z menoj, tako da slednjič pridem ob glavo in zapravim življenje in dušo?« »Ce tako misliš, Kaku, mi, prosim, odpri vrata in me spremi domov, kej? samo čas izgubljava.« »Ne vem, kaj naj mislim, ker si prav tako prebrisana, kakor si lepa. Čuj, žena,« je divje šepetal in jo prijel za roko. »Če se hlinis, vedi, da boš umrla strašne smrti, zakaj če ne pomoreta bodalo in strup, ae du, katerega so dosedaj radi slabih prometnih zvez le s težavo spravili v denar. Trgovina je bila v Prekmurju do prevrata izključno v rokah židov. Po prevratu pa je prišlo v večje kraje precej trgovcev iz Slovenije, ki uspešno konkurirajo z Židi in so se po večini že precej udomačili. Pečajo pa se le z nadrobno trgovino in je trgovina na debelo še vedno v rokah le par oseb. Industrija ni posebno razvita. Omeniti bi bilo le tovarno mesnih izdelkov v Soboti, več parnih mlinov in opekarn, ki pa so radi težkega dovoza premoga le deloma obratovale, in tovarna dežnikov v Lendavi. Nekoliko bolje je razvita obrt, od domačih obrti predvsem lončarstvo, najbolj okrog Bodonec. Domači obrti bo treba vsekakor posvetiti veliko več pažnje kakor do sedaj, kajti kljub »žitnici« imamo v Prekmurju toliko kmečkega prole-tarijata ln revščine, kakor menda nikjer drugod v Jugoslaviji. V Prekmurju je namreč zelo razvita navada delitve posestvi in so nastala v nekaterih vaseh sama mala posestva z 2 do 5 oralov zemlje, ki niti od daleč no morejo preživiti prebivalstva. Pred prevratom je hodilo na tisoče sezonskih delavcev na Ogrsko in Slavonijo, mnogo se jih je za stalno izselilo v Ameriko. Po prevratu pa hodijo največ v Slavonijo, na Belje, deloma na Ogrsko, mnogo pa jih gre tudi v Avstrijo, na Nemško in deloma na Francosko v rudnike. Tem masam bo treba na vsak način nuditi zaslužka doma, k čemur bi najlažje pripomogla zadružna organizacija domače obrti. Ker pa zadrug Prekmurci pod prejšnjo mažarsko državo niso poznali, bo iniciativa vsekakor morala iziti iz Slovenijo in na domače organizatorje za enkrat ni misliti. Ker ni zadrug, je mali obrtnik in kmet brez vsake gospodarsko organizacije, sedanje banke v Soboti in Lendavi pa s svojo obrestno mero (35 % in še več) trgovino in obrt naravnost ubijajo. V tem oziru bo čim prej treba začeti z resnim delom, ker samo lepim besedam brez dejanj tudi Prekmurec dolgo ne verjame. Edina rajfaj-zenovka v Prekmurju, katero je ustanovil v Črensovcih pred par leti župnik Klekl, in novoustanovljena mlekarska zadruga istotam so le borni začetki, katerim mora slediti obširna zadružna organizacija, da se tako spodbijejo tla raznim demagogom in hujskačem, katerih je še vedno polno Prekmurje. Ako hočemo, da bo naše Prekmurje res naše, mu moramo posvetiti ono skrb tudi v gospodarskem oziru, kakor jo zasluži naša »žitnicac b svojimi 100 tisočimi dušami. Upajmo, da bo nova železnica prinesla v tem oziru res tudi to, kar Prekmurci od nje in od Slovenije po vsej pravici pričakujejo. • • * g Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se nastopne tvrdke: Franc Kallnšek, trgovina z lesom v Bistrici pri Tržiču; A. Fon, komisijska trgovina z vinom v Kamniku; J. Bonča, mednarodni transporti, carinsko posredovanje in špedicija,središče Maribor, podružnica Ljubljana; Rudolf Deržr j, trgovska agentura in komisijska trgovina s tehničnimi potrebščinami v Ljubljani; J. Levanič, trgovina z vinom na debelo v Ljubljani; K. Stampfel, trgovska agentura in komisijska trgovina za železninske in poljske železniške potrebe in koinercijalne predmete v Ljubljani; Anion bom poslužil drugih sredstev; jaz nisem glumač. Storiti morem, da postaneš očem ogabna in da hiraš, preganjati te moreni vse noči, tako da ne boš mogla niti za hip zatisniti očesa razen na solncu, in vse to hočem storiti in še več. Če umrjem, Meritra, pojdeva skupaj. Ali mi hočeš torej priseči, da bcš odkritosrčna, ali mi hočeš priseči s prisego priseg?« Vohunka se je ogledala naokrog. Poznala je Kakujevo moč, ki je bila slavna v vsem Egiptu in o kateri so govorili, da je najhujše vrste, in se ga je zbala. »Zdi se mi, da je to nevarno početje,« je odgovorila v zadregi. >Menim, da bi mogla uganiti, kaj namerjaš. A kaj dobim, če ti pomagam, Kaku?« »Mene,« je odgovoril. »To je zelo laskavo, pa kaj še?« »Po faraonu najvišje mesto in največjo moč v Egiptu kot žena faraonovega vezirja.« »Zena? Kolikor sem slišala o tebi, Kaku, bo gotovo še več takih, ki bodo deležne te časti.« »Nobena druga — prisegam ti, Meritra, nobona!« Za trenutek je razmišljala, zroč v nagubano, toda mogočno čarovnikovo obličje, nato pa je odgovorila: »Prisegla bom in bom prisego držala. Glej, da jo boš držal tudi ti, Kaku, ker drugače bo gorje, zakaj tudi ženske imajo svojo zlo moč.« »Vem, Meritra, in od nekdaj so bili učenjaki prepričani, da zli duh ne prebiva v srcu, ali možganih, ali jetrih, marveč v v ženskem jeziku. Sedaj vstani.« Ubogala je in Kaku je prinesel iz skritega kota v steni knjigo ali prav za prav zavoj s čarovnimi znaki, ki je bil shranjen v škatli iz železa, kovine hudobnega boga Tifona. »Tej knjigi ni enake,« je rekel, »zakaj napisal jo je največji čarovnik, ki je živel pred Meno, ko so še bogovi kraljevali v Egiptu, in sam sem mu jo vzel iz krste; bila jo to strahotna naloga, zakaj njegov Ka je vstal iz groba in mi grozil. Človek, ki znn knjigo brati, kakor jo znam jaz, ima veliko moč in varuje naj se, kdor prelomi prisego, priseženo na to knjigo. Pritisni jo torej na srce, Meritra, in prisezi za menoj.« Nato je ponavljal zelo strašno prisego; zročala je človeka, ki bi jo prelomil, sramoti, bolezni in nesreči na tem svetu, ter večnim mukam na onem svetu in krempljem ter zobem hudobnih duhov z zverinskimi glavami, ki prebivajo v temi onstran solnca, posamez imenujoč vsa bitja, ki bodo te muke izvrševala, in kličoč jih za priče tej obvezi. Meritra je poslušala, nato pa je rekla: »Izpustil si svoj del prisege, prijatelj, zlasti svojo obljubo, da bom edina žena faraonovega vezirja in da bom imela z njim enako oblast.« »Sem pozabil,« je rekel Kaku in pristavil še one besede. Nato sta obadva prisegla, dotaknivši se knjige s čelom, in ko jo Meritra zopet pogledala navzgor, je opazila, da utriplje plamenu pod bna svetloba v kristalu, ki je visel nad njeno glavo, potem ga je jel pronicati krvavordeč žar, kakor da teče kri iz rane; nato je rdeči soj pobledel in iz njega je pogledalo veliko oko. Potem je oko izginilo, izginila je tudi kri in prikazala se jc kraljica Neter-Tua, v slavi sedeč na svojem prestolu in narodi so jo častili in ob njej je sedel mož v kraljevskih oblačilih, čigar obličje je bilo zagrnjeno s plaščem. »Kaj vidiš?« jc vprašal Kaku in jo jc motril, ko je gledala v kristal. Povedala mu je, on pa se je zamislil in odgovoril v dvomu: »Mislim, da je to dobro znamenje; ob njej sedi njen kraljevski soprog. Toda zakaj ima zakrit obraz?« »Ne vem,« je odgovorila Meritra. »Zdi se ml, da je to tvoje močno rdeče vino ponarejeno in da mi je stopilo v glavo. Pa prisegla sva prisego, ki bo imela, se mi zdi, še drugačne posledice, nego midva slutiva, zakaj take proklete prisege so dvorezne. Povej mi torej svoj načrt in zakrij kristal; ne maram vec gledati podob.« »Škoda, ker se mi zdi, da imaš odličen dar vedeževanja,« je odvrnil Kaku z istim dvomečim glasom. Ubogal pa jo je vendar in je zastrl svetlo kroglo s kosom mumijskega ovoja, ki ga je rabil pri čarovnijah. »Kratek bom,« je rekel. »Moj debeli gospod Abi hoče poslati faraon Egipta in misil, da najlažje doseže ta namen, čo spleza na prestol svoje nečakinje, kjer bi šo marsikdo drugi hotel sedeti.« »Hočeš reči, če jo poroči, Kaku?« »Seveda. Kaj drugega? Tisti, ki poroči kraljico, kraljuje z njeno oblastjo.« »Gotovo. Ali poznaš Neter-Tuo?« :>Toliko jo poznam kakor vsakdo drugi. A kaj hočeš s tem reči?« »Reči hočem, da bi se mi smilil mož, ki bi jo poročil zoper njeno voljo, naj je šc tako lepa in odlična. Ta ženska je kakor ogenj, ti pravim. Več moči ima v sebi kot vsi čarovniki Egipta s teboj vred. Pravijo, da je Amenova hči, in jaz verjamem. Jaz verjamem, da prebiva v njej, in gorje tistemu, kogar ona sovraži, če ji postane soprog.« »To je Abijeva stvar, ali ne?« Najina pa jc, dr. mu pomoreva do zakona, Meritra. Reciva torej, da ona ne bo hotela.*; Dipl. cxp. ak. Stanko Drašler trgovec DVE PRAZNI SOBI ▼ novi hiši ae oddasta. Kje, pove uprava pod it. 7411. ABSOLVENT g. A. Ž., župniku, govoril, v vsakem slučaju obžalujem ter prekličem in prosim od-puščanja, ker ne vem nič slabega o njem. — IVAN KOKALJ, organist. 7424 Rcgina Drašler roj. Lap PreMfc. uTiZ^l poročena Gorica p. Krškem - Kamnik 24. novembra 1924. Redka prilika. Proda ali v naiem se odda v prijaz. vasici selske doline enonacSstr. hiša 2 vrtom, gostilno (kegljiščem) in trgovino, ki sta edini v kraju in okolici. Poleg hiše teče studcncc, ki se lahko izrabi za malo vodno silo. Najugodnejše ia rokodelca ali penzijonista. — Ponudbe v upravi lista pod !»Ugodni pogoji« štev. 7422. Trgovina ZTel\: ! blagom, na najprometnejšem | prostoru, s stanovanjem, v sredini Trbovelj, se pod | ugodnimi pogoji radi selitve i prepusti. - Naslov v upravi | »Slovenca« pod štev. 7421. ' Sprejmem več dobro izuri. TAPETNIŠKIH POMOČNIKOV j Pismene ponudbe z navedbo | zahtevkov na Peter Kobal, KRANJ - tvornica tapetniških izdelkov. 7347 stroj, delovodske iole, vsestransko naobražen, z dobrimi spričevali, žeU mesta izven Ljubljane. Nastop takoj. • Ponudbe pod »Absolvent« na upravo lista. 7409 Dve GOSPODIČNI krščanskega mišljenja, vzamem na stanovanje in dobro hrano. Istotam poučuje diplomirana učiteljica NEMŠČINO. - Naslov v upravi »Slovenca« pod iter. 7410. Naprodaj je dobro ohranjena tehtnica ZA ŽIVINO. - Naslov v upravi lista pod iter. 7355. Trboveilshl drva premog ftohs angieSKI premog siezllshe Drlhete dobavlja ILIRIJA tu Kralja Petra trg 8. Tel, J20 Plslllo tu01 na obrok«. iimiiii mmi—mm— LEP trgovski lokal na prometnem kraju odda z novim letom POKOJNINSKI ZAVOD V LJUBLJANI — Aleksandrova cesta. 7314 Novozidano HIŠO tri sobe, kuhinja, shramba, klet, hlev, lep sadonosnik, vrt, njiva, travnik, prodam po zelo ugodni ceni, 10 min. od postaje. - SCHNEIDER, Devina 8 — Slov. Bistrica. jazbečeve in vse druge, od d i v j a č i n, kupuje v vsaki množini D. ZDRAVIČ Ljubljana, Sv. Florijana nI. 9. CEZ 50 LET se uporablja z najboljšim u s p 'e h o m PICCOLI-JEVA ŽELODČNA TINKTURA katera krepča želodec, pospešuje slast in odprtje telesa. — Naročila sprejema: lekarna dr. G. PICCOLI Ljubljana, Dunajska cesta. Najprimernejše Miklavževo darilo dobite v umetniškem ateljeju za narodne in moderne vezenine Bnlene Kopačeoe o Kranju Cenik zastonj I Cenik zastonj! ■BBaaBaanaaaaaiRaaa Za Miklavža in božič. Mamice, razveselite otroke in kupite igračne vozičke in mala dvokolesa, tricikelne, holenderje, stolice, zložljive tudi za mizice, šivalne stroje itd. najceneje TRIBUNA F. B. L., Tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovska cesta št. 4. 7004 ODGOJITELJICO popolno zanesljiva oseba, ki je že delovala v tej lastnosti in ima letna spričevala, iščem za takojšnji nastop k moji 4'A letni hčerki. Prijazne ponudbe z navedbo vsega znanja in s sliko, prosim na naslov: Andjela S. WEISS, Osi-|ek L, Gunduličeva ulica 3. GOSPODIČNA se sprejme na stanovanje. -Poizve se Hrenova ulica 6/1. I i C • i • pobožna ln dobra DEKLICA k mali rodbini, ki bi pazila na 2 deklici in pomagala v hiši. Oskrba lepa, Plača po pogodbi. Obrniti se je treba na Ing. Drag. STRUČIČ, Koprivnica — Hrvatsko. 7392 Kdor pride u Maribor, naj ne zamudi obiskati mojo trgovino z najboljšo emajli. rano-pločevinasto POSODO, kakor tudi porcelanasto in stekleno robo. - Cene zelo ugodne — prepričajte ee! A. VICEL - Maribor, Glavni trg št 5. Zahvaia. Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našega preljubljenega strica, pre-častitega gospoda Franca škorjanca župnika v pokoju izrekamo vsem najprisrčnejšo zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo prečastiti duhovščini Braslovške in Celjske dekanije, gosp. dekanu Medvedu za ginljiv govor in mrtvaška opravila, g. dekanu dr. Cukala za vse simpatije, g. duh. svetovalcu dr. Jančiču za toliko naklonjenost, domačemu g. župniku Končanu za vso ljubezen in prijaznost med boleznijo rajnega, gg. pevcem, darovalcem mnogih vencev ter končno vsem, ki so spremili našega blagopokojnika do groba. Sv. Pavel pri Prebolda, 23. nov. 1924. ŽALUJOČI OSTALL IVAM ZAROTNIK Telefon St. 379 mestni tesarji mojster Telefon St. 370 Ljubljana, Dunajska cesta 46 Vsakovrstna tesarska deln, kakor: moderne lesene stavbe ostrešja hiše, vile, tovarne, cerkve ln zvoniki; stropi, razna tia. stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograje Itd. Oradba Seseniti mostov, Jezov, mlinov. Parna iaga Tovarns furnirja oŠ;*:* Z s e3 V/ >« > _ « M .2 o3 ...........»>«♦>♦♦♦♦♦♦♦♦+♦♦ NAJBOLJŠA NAJUSPEŠNEJŠA REKLAMA so oglasi v »Slovencu«, —MsMMn r št Vid n. Ljubljano 3* zadruga mizarjev z om. zav. PRIPROROČA SVOJO BOGATO - - zalogo pohištva. - - Cene konkurenčne. 7048 Cene konkurenčne. ■SI isaH»9siiBBHaaaaiaBHBBBRHBU»inav flgltirajte za naše časopise9 finaBBBagsaBBBSBaBBaaBBBSBBBBBBBBBBBBB a s 'a -s-0 « /A B S a " wi 0) 3 a o « h ►« _ b n oB.Si< <0 - s I o * ii=-l « «.s i a, n tua i * BBBBBBaaBBBBBaBBBaaBBBaaBBaaaBBB Dobro idoče in brezkonkurenčno TRGOVSKO PODJETJE, katero je tudi z eksportom po celi kraljevini SHS dobro poznano in prvovrstno upeljano, DT IŠČE "TOC vsled razširjenja sedanjega podjetja fteeaipanjfcaa s kapitalom 100.000 do 150.000 Din, — Cenjene ponudbe pod šifro »TEHNIK« na »APOLO«, Stari trg št. 19, II. nadstropje, Ljubljana. „Vmaria" v Ptuju priporoča vinskim trgovcem in gostilničarjem svojo bogato zalogo HM hiši po zelo ugodnih cenah. lUlCUHHdtiMUdllUE! IHHB@BHISSHSI!g!i!HS m m m zahtevo Vam stavimo brezplačno proračun za črtanje in vezavo poslovnih knjig po navodilu. Knjigoveznica K.T.D. v LJubljani Kopitarjeva ulica 6. II. ii Franc Erjavec i,pri zlati lopati" trgovina z želsznino Ljubljana, Valvazorier trg 7 (prej Kammerschmldt) priporoča svojo bogato xa-logo raznovrstna železnlne tor tudi prvovrstni dalmatinski ,,Fortland cement" po nizki ceni. Dobavila na]bol]še bronast« zvonove, po kakovosti nadkriljujajo one Iz pradvolne dobi. Cisti harmonični glasovi, 4 tedensik dobavni rok, večletno jamstvo. — Odlikovana tvrdka s zlato kolajno. Cene najnižje v Jugoslaviji Splošne stavbene družbe MH1IBO& AlelfSGDdrOVa €€Sfa St 12 Vijaki za les vsake vrste in vsake velikosti, zakovice za pločevino, iz medenine, železa, bakra in aluminija itd. Ho debelo. Tovarna MHovlne / ""•niin naše tlržave! Ber?ame m * leap- Na di5oiine. zlila, sirošenže, hosi-"chcltontranje. - Popravita, prcofeisove, fto2uaiovšna§te obrobe ln oi»siii. model*. NaroČila. protiafa m nahun hol: « I n K ki Kjo s a najbolje za Miklavža ln božična darila kupi. je brez dvoma znano. „PRI NIZKI CENI" . ŽARGI i*. Sv. Petra cesta 3. Nudi cenjenim odjemalcem veliko Izbero raznega perila in rokavic, nogavic, dalje velika izbora dam-sliih, moških in otroških zimskih potrebščin ter raznih površnih jopic, jumperjev, otroških obleke. — Svilene in pletene samoveznice itd., itd. — Velika izbera za krojače in šivilje. LjjuMfsma :IIIEinE!U=illi=ill=l||£|||Elii=||i L Jeltasko zalogo blaga najdete za moške in ženske obleke v obče znani trgovini - R. Miklauc Ljubljana, Lingarjeva ulica in Pred škofijo (zraven knezoškofijske palače). Zanesljivo poštena in prijazna postrežba. - Tvrdka prodaja samo y tej hiši (v lastnih prostorih). Prevzemam ^ Popolnoma varno naložite denar v registrovana zadruga i omejeno zavezo v Ljubljani testni trg štev. 6 -ki ima že nad — 10,000.000.- Din jamstvene glavnice Vloge na hranil, knjižice in iekoli račun obrestuje najugodneje ZA VSO KRALJEVINO SHS <9C proti proviziji in dodatku za stroške Tvornice in veletrgovine, ki žele biti dobro zastopane po inteligentnem, za prodajo sposobnem zastopniku, naj izvolijo pisati pod »ZASTUPNIK« broj 137/42 na »Intcrreklam d. d. Osijek I., Kapucinska ul. 8. NB. Potujem z avtomobilom, obiskujem tudi manjša mesta, količina kolekcije ne pride v poštev« Miklavževa darila za deco in odrastle priporoča , It TlCAR. nabltana Šelenburgova ul. 1 in Sv. Petra c. 26.