SVOBODNA SLOVEN DA LETTO (ASO) XLTV (38) Štev. (No.) 18 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 16. maja 1985 Problemi v Srbiji IVAN RODE Zadnja borba Naša, domžalska postojanka se je Kos domovine (Misli iz govora Toneta Brulca v Slovenskem domu v Carapachayu.) Govoriti bi moral o obletnici, ki jo obhajamo danes na prvem mestu, to je obletnica Slovenskega doma v Carapachayu, vendar sem jo pustil za konec, da bolj poudarim njeno važnost. Prav je, da se spomnimo vseh tistih garačev, ki iso sodelovali pri domu od njegove ustanovitve, vseh tistih, ki so že odšli po zasluženo plačilo k Bogu, za vse, kar so storili za dom. Navadno ljudje vidimo samo napake, ne vidimo pa drobnega, nesebičnega dela, dela, ki ne išče ne časti, ne priznanja, ne zaslužka, ne odobravanja. Hvala jim za vise ! Ko sem si prva leta gradil dom, me je prišel obiskat prijatelj in potem, ko si je ogledal gole zidove, me je pohvalil: Dosti si si pristradal! Dosti ste si piistradali rojaki Ka-rapačajci, to naj bo za vašo 25-letnico moja in nas vseh pohvala vam. Soveniski dom v Carapachayu je zra-stel kot so zrastli vsi Domovi v Argentini: zrastel je iz peščice idealistov, ki so posvetili svoj čas, svoje delo, svoje žrtve tem .zidovom in napravam. Zrastel je iz slovenske požrtvovalnosti, podjetnosti, delavnosti, vztrajnosti, poštenosti. Zrastel je v čast Bogu in narodu. Zrastel je iz narodne zavednosti. Zrastel je morda iz tihega domotožja, iz upanja, da bo skupna streha družila, krepčala, Vzgajala nove rodove Slovencev v tujini, da bo služil verski in narodni vzgoji, kjer se bodo igrali najmlajši, kjer bodo imeli zabavo in pošteno razvedrilo mladi, kjer se bodo shajali starejši, ki jim ta Dom predstavlja kos domovine. Bledijo spomini, zamira pesem naših ust in našega srca, pripovedka o Sloveniji naših dedov in babic je preprežena s senco oddaljenosti. 0-stajàjo pa sanje duše in bolečine našega življenja, življenja potnikov v argentinski pampi izgubljenih, ki so našli način, da so si ustvarili nov dom, da so si vzgojili nov rod, ki bo porok, da slovenski duh ne bo izginil ob Srebrni reki in pod Južnim križem. Naj vas ne motijo režimski pisuni, ki ne omenjajo vašega Doma. Nekoč bo narod doma zahteval odgovor na vprašanje, kot ga je zahteval včeraj : Kam so izginili domobranci? Zakaj iste nam zamolčevali, da je v Carapachayu živelo in delalo toliko Slovencev? Kaj so bili res tudi ti, ki so novi domovini dali vrsto poštenih in delavnih ljudi, domovini pa ohranili cele generacije, vzgojene v slovenskem duhu, sami izdajalci, politikanti, izžemalci delavskega razreda? Lahak bo vaš odgovor, ko vas bo poklical Bog k sebi. Takole si ga predstavljam: prijel vas bo za roko in pogladil po glavi in rekel: „Veliko ste pretrpeli, veliko pregarali, dostikrat ste si odtrgovali od ust sami sebi. Včasih še sami niste vedeli, da je vse to bilo v mojo čast. Gore perila ste oprale, skladovnice krožnikov pomile, tisoče oblek zašile, zajtrk, kosilo, večerjo skuhale- V stotine gre položena opeka v tem domu, v tisoče metrov njegov omet. V mojo in slavo naroda iz katerega izhajate, sebi in svojim potomcem ste ga zgradili. Iz trpkega dela, telesne zgaranosti, v strahu pred osamelostjo, želje, da bi svobodno častili mene in ohranili vse kar .ste dobrega prinesli iz domovine. Sebi in svojim otrokom ste ga zgradili. Pridi ti, moja dobra močna žena in pridi ti, moj zvesti, neomahljivi, dobri hlapec po plačilo, ki sem ga vam pripravil.“ Želja nas vseh, ki smo se Zbrali na tem vašem slavju je, da bi slovenska beseda in slovenska pesem nikdar ne zamrli v tem Domu in da naj z njegovo pomočjo zraste nov V zadnjem času se je v Jugoslaviji pokazal nov problem, in sicer vsaj gospodarsko osamosvajanje posameznih republik. Znano je, da si vsaka pomaga zase in ne da več veliko na centralno vodstvo. Je pa nastal v zadnjih letih še drug centrifugalni pojav: tudi v sami 'Srbiji so se začele kazati razpoke v narodnostno državni strukturi. Pred vojsko so si Srbi prilaščali vso današnjo Makedonijo, ki šo jo imenovali Južno Srbijo. Toda Makedonijo so si lastili tudi Bolgari. Da bi jo naredili bolj privlačno in da bi zadovolili Makedonce, ki niso hoteli biti Srbi — njihov jezik je precej drugačen in zgodovina tudi, je Tito ustanovil posebno republiko. Danes je gotovo, da Makedonci nočejo biti S ribi, doma poudarjajo, da so Makedonci, Bolgari trdijo, da so le Bolgari, v izseljenstvu je enih in drugih precej. Tudi problem črne gore ni še zadovoljivo rešen. Na splošno se imajo Črnogorci za Srbe, saj je njih jezik in vera popolnoma ista, a njih zgodovina je precej samosvoja in jih je nekaj, ki se smatrajo za Črnogorce tudj po narodnosti in ne samo po geografski legi. Tudi še vedno teče boj med Srbi in Hrvati, ki si lastijo Bosno in Hercegovino, od domačinov pa se jih ima veliko le za Bosance kot nekak poseben narod, ki je v formaciji. Nekateri se imajo narodnostno celo za „muslimane“. Že ta razdelitev nove Jugoslavije v republike je precej okrnila moč Srbov, čeprav je zaenkrat potišala medsebojne probleme. Srbija je pa še vedno ostala največja republika, tako po površini kot po številu prebivalcev. Vendar pa se je že od početka kazala v njej neka dvojnost: med njimi živi precej povezana velika albanska manjšina — vseh je danes že okoli milijona — in pa na severu več drugih madžarskih, romunskih itd. manjšin ; tako so bili prisiljeni ustvariti dve avtonomni pokrajini Kosovo-Metohija za Alban. Po kratkem posvetu sem se podal na koto 550 nad Borovljami, dal razporediti čete in bateriji ukazal, naj začne z zapornim ognjem. Ob danem signalu bo boj prevzela domobranska vojska. Ko smo končavali, se je mimo nas pripeljal od Drave sem v partizana oblečen Scholz; vse dokumente je imel panar -jene, zato so ga vse straže v redu spuščale. Povedal je, da je bil v Celovcu, kjer se je sestal z nekim angleškim brigadirjem. Ta mu je omenil, da nima nobenih interesov do beguncev in ujetnikov, da pa dobro ve, da so partizani prekoračili proti dogovoru nekdanjo mejo Z Avstrijo in zdaj operirajo po angleški zasedbeni coni. Zato ga ne bo nič motilo, ako kdo te partizane prežene. Če je temu tako, potem pa hitro v akcijo! In začelo se je. Nemci so tolkli na most, orožniška četa pod Dammovim vodstvom je šla proti mostu. Cof je šel lepo od Damma, da bi zavzel Svetno ves-Št, Jcinž. Ob petih popoldne 10. ma- rod, ki bo sledil vam, ustanoviteljem ! Naj končam z besedo psalmista: Bratje, še je noč, toda ni daleč do jutra! Že pojo petelini pesem o svobodi v Sloveniji! Od Slovenskih goric do tržaškega zaliva, od Triglava do Gorjancev se razlega njihovo petje! Hvala vam, ki ste spoznali znamenje časa in ste ohranili s svojim Domom Bogu otroke in narodu sinove v tujini! Tone Brulc ce in Vojvodino za Romune in Madžare.' Vse to pa po sovjetskem zgledu, ki pozna republike, avtonomne pokrajine in avtonomne oblasti — vsaj na papirju. Sedaj pa je začelo Srbe skrbeti: obe oblasti se čutita dovolj močni, da se obnašata, kakor da bi bili republiki, ali vsaj hočeta to postati in nočeta več biti pod okriljem srbske republike. Vsi vemo, kaj se je pred nedavnim dogajalo na Kosovem, ki je bil nekoč srčika srbske srednjeveške države, danes pa je skoraj popolnoma albansko. In Albanci hočejo doseči enakopravnost tudi V političnem pogledu, skrajneži pa celo priključitev Albaniji. Tudi v Vojvodini se čedalje več ljudi proglaša za Romune, Rome, Madžare, Aromune in druge ter nočejo Ibiti več Srbi. Vse te manjšine imajo tudi večji naravni prirastek kot Srbi in tako čas dela zanje. Danes se Jugoslavija bori na vse sile proti geslu „Kosovo — republika“, a kot sami pravijo, je to že precej v praksi uresničeno. Posamezni delegati avtonomnih pokrajin i-majo odločujoč g’as, kadar je govora o njih problemih, Srbi iz centralne Srbije pa nimajo možnosti kontrole nad njimi in so tako utesnjeni le na zadeve centralne Srbije. S tem izgubljajo tud; svoje večinsko mesto v Jugoslaviji in njeni upravi, kar jim ni najbolj všeč. Stvar je prišla že tako daleč, da so letos marca posvetili vso sejo republiškega sveta Srbije razpravljanju o u-stavnosti ali neustavnosti te prakse. Ko so poslanci tožili, da se vse bolj in bolj uveljavlja lokalni pogled in da pokrajine nastopajo v praksi kot republike, pravijo, da mora republika 'Srbija v celoti uveljaviti svoj ustavni položaj — kar je dosedaj zanemarjala. Kot vse kaže, je tudi v centru današnjega centralizma zasejan globok razdor narodnostnega značaja, ki grozi razbiti tudj največjo in odločujočo republiko, ki sestavlja Jugoslavijo. ja se je bitka začela. Ruipnikov bataljon je navalil na Borovnico in potegnil o-brambno črto ob robu koste do Borovelj vključno. Na Bajdiški Borovnici so o-stale mrtve straže. Levo od Rupnikovega bataljona je operiral Tomič z namenom zasedbe. Borovelj, še bolj levo pa Ratko Šušteršič, da prišel do Drave, in sicer na mestu, kjer smo imeli naznačen prehod s splavi. Že med prodiranjem smo srečali majorja Kunstlja, ki je prihajal s svojimi vojaki, in ga poslali v akcijo, naj za/v-zame področje od Borovnice do Dravskega mostu, vključno Resnik-Strugo in Goriče. Ob sedmih zvečer je bila bitka končana in prehod odprt. Na partizanski strani so se borili IS. brigada —• Bračičeva, bivša Loška iz XIV, divizije in IV. operativne cone. Padlo je tam 18 partizanov, med domobranci nihče in tudi ranjenih ni bilo. Most sam so ščitili Koroški odred in Primorska brigada. V boju smo zajeli precej arhiva, sam sem prejel operativno karto poveljnika brigade, na kateri o o bili točno naznačeni nahodi iz Štajerske proti Dravi, v Borovljah. Ko je bil Ìmost odprt, je moj nekdanji bataljon začel pot z visoko dvignjeno slovensko zastavo. Takšno, kot je bilo ustvarjena, takšno, kot jo še danes poznamo: belo-modro-rdečo, brez slehernih našivov ali dodatkov. (Vide Rupnik — Pavle Rant) (Vestnik 1/2, l. 1978, str. U) odpravila na pot 8. maja. Pridružile so se nam tudi postojanke: Sent Vid pri Lukovici — Moravče, Dolsko, Litija in Mengeš. Družine in drugi civilisti so odšli v noči, med 7. in 8. majem. 7. maja zvečer se nas je zbralo 0-krog 15 domobrancev iz naše postojanke, da gremo še malo pogledat v Ihan. Šli ®mo jemat slovo. Ustavili smo se sredi vasi in peli kaki dve uri domobranske in narodne pesmi. Ko sem se čez en mesec po pobegu na poti v Teharje skrival doma, so mi povedali, da so ljudje jokali. Ne samo naši, ampak tudi taki, ki jim mi nismo bili preveč pri srcu. Naša narodna pesem zajame vsa srca. Neglede na to, kdo jo poje. 8. maja, ko so partizani že zasedali Ljubljano, smo se mi počasi pomikali proti Komendi, Cerkljam in Tržiču. 9. maja zvečer, smo se bližali Križam; tam pa se je ustavilo. Družine domobrancev in drugi civilisti so bili še vedno v Križah. Najprej nismo mogli, ker je bila soteska proti Ljubelju natrpana z nemško vojsko in našimi, ki so šb pred nami. Tako smo ostali v Križah do petka popoldne, 11. maja. Okrog 4. ure popoldne so na's pa presenetile eksplozije bomb iz lahkih topov in minorne talcev. Prve bombe so padale po produ Tržiške Bistrice. Med ljudstvom se je pojavil strah. Naprej ne moremo, od zadaj' nas obstreljujejo partizani. Dobiva se is poveljnikom dolske postojanke, (že pokojnim) Francetom Gregorinom. V trenutku je bil storjen sklep. Na položaje! France je zbral okrog 20 domobrancev iz že omenjenih postojank in zavzel položaj levo od glavne ceste, gledano iz Tržiča proti Kranju. Jaz pa desno v smeri proti Kovorju, tudi s približno istim številom domobrancev. Manj1 kot pol ure je trajalo in že so začeli odgovarjati naši mitraljezi in minometalci. Posrečilo se nam je, da smo potisnili partizane nazaj za več sto metrov. Položaj smo obvladovali z dobrih položajev, da smo lahko, krili množico beguncev, ki je med tem zapuščala Križe in Tržič. Spominjam se, kako uspešno je delal mitraljez v rokah pokojnega Frenka Jermana, hi ga je imel postavljenega v zvoniku kovorske cerkve. Partizani so bili Hrvati ali Srbi, ker so vpili: „Brate, nemoj da pucaš!“ 'Ostali domobranci so pa pomagali pri umiku zadnjih civilistov;. Težko je bilo pustiti še tisto malo premoženja, kar so ga mogli naložiti na Medjugnrje na televizija Na ljubljanski televiziji je bila v sredo 24. aprila ob 10. uri zvečer oddaja o dogodkih v Medjugorju. Oddaja je bila dokumentarec o tem, kar se v tej hercegovski vasi dogaja v zvezi s prikazovanji, ki naj hi jih imeli vidci. Televizijska kamera se je ustavila ob pokrajini, ki je tipično kraška, in ovčjih čredah, ki se tam pasejo. Prikazali so križ na hribu nad Medjugorjem in ljudi, ki tja romajo. Zlasti pa so se snemalci u-istavilj ob cerkvi sami in ob tem, kar se v njej dogaja. Videti je bilo skupine romarjev iz vseh krajev in avtobuse is tujimi registracijami; mašo v cerkvi in številna obhajila. Oddaja je bila res dokumentarec o Medjugorju in tamkajšnjih dogodkih brez kake neokusne kritike ali iz-■ krivljanja. človek se vprašuje le, kaj je nagnilo jugoslovansko televizijo, da je vse to posnela in da so ta do-kumentarij oddajali v Ljubljani, ko vemo, da ta postaja ne pozna niti najbolj krščanskih praznikov. K. G. voz. A ni bilo druge pomoči. Z vozom se ni dalo iti naprej. Očetje domobranci in tudi drugi so pomagali ženam in si naložili na hrbet jn v naročje otroke jn šli naprej, ne oziraje se na voz, fci je ostal v Križah in Tržiču in na katerem je o-stalo le delček hrane in obleke od mogoče velikega premoženja. Ali na majhnem vozičku zadnji ostanki revnega kajžarja. Nekateri gospodarji teh vozov pa niso privoščili, da bi nasprotniki u-živali sadove njihovega truda. Od-pregli so konje, jih zapodili kamor koli. vozove pa zažgali. Tudi domobranci, kar jih je še ostalo pri vozovih, so požgali vse, kar se ni moglo odnesti. Ko se je zvečerilo, smo dobili sporočilo, da so se ljudje že pomaknili skoz; Tržič in da naj se umaknemo proti severni strani Tržiča, da se pridružimo ostalim domobrancem, ki so varovali množico v slučaju, če bi se pojavili kakšni oboroženi terenci. Ker po cesti nismo mogli naprej, smo imeli pot le ob straneh Tržiča-Francetova skupina je šla desno od Tržiča, gledano proti Ljubelju, mi pa levo. Ker je bil ta umik precej težaven in zamuden, smo se zelo pozno zvečer približevali dogovorjenemu kraju. Naenkrat nas je pa preseneti) rafal iz mitraljeza. Ker nismo mogli naprej po ceisti, smo se umaknili v gozd in tam počakali jutra 12. maja. Ko smo se umaknili s položajev, so takoj za nami prišli partizani skozi Križe v Tržič. Ne vem točno, ali 'so bili prav tisti, ki smo jih mi zadržali, ki so udarili po nas, ali pa je bila kakšna skupina oboroženih terencev, skrita v Tržiču, in so se pokazali šele, ko je zadnja kolona domobrancev zapustila Tržič. Pri tem napadu je bil ranjen Jernej Anžič iz Bišč pri Ihanu. Prosil je domobranca Viktorja, naj ga spravi na varno. Zgodba o izginotju Jerneja in križevem potu Viktorja je o-pisana v knjigi „Revolucija okoli Limbarske gore“. Ko se je naredil dan 12. maja, so že začeli partizani obstreljevati z. lahkimi topovi in minometalci kolono, ki se je počasi umikala proti Ljubelju. Baje so nekaj ljudi zajeli, ki so se počasi pomikali za kolono, ker se niso ■— mogli ločiti od svojih vozov. Pri tem obstreljevanju je bil ubit moj svak Ivan Mežnar, in še trije drugi domobranci. Nekaj pa je bilo ranjenih. Mrtve so pokopali pri sv. Ani pod Ljubeljem v navzočnosti duhovnika dr. Franca Jakliča. Naša skupina se jle pa s težavo in počasi pomikala po hribu nad sotesko proti Ljubelju. Ker nismo vedeli, kako daleč so že prodrli partizani in če je še varno približati se cesti, smo opustili to misel in se odločili, da obidemo Stol in se po drugi strani prebijemo čez mejo. Prešli smo Zelenico in 13. maja prekoračili mejo na zelo težavnem kraju. Ko smo 13. maja zvečer prišli do neke kmetije na Koroškem, so nas sprejeli zelo lepo in nam postregli z večerjo. Gospodar nam je svetoval, da ni varno nadaljevati poti proti Celovcu, z orožjem, ker če nas dobijo Angleži, bomo vojni ujetniki. Povedal nam je tudi, da so morali vsi domobranci odložiti orožje pri dravskem mostu. Po sklepu, da skrijemo orožje, smo tega zakopali pod neki senik in ga obložili s skalami. Verjetno je še danes tam, seveda le kup zarjavelih pušk in mitraljezov. Končno smo prišli 14. maja zvečer v Vetrinje. France s svojo skupino je pa prišel po drugi strani po zelo težavnih poteh v Vetrinje, 15. maja. Še to naj omenim: Ko smo že šli (Nad. na 2. str.) TDml. Med nas je usekalo... Ob 40-letnici našega begunstva ( - 1985 Jii Tone Mizerit BRALI SMO: 1945 Zdaj vidim: Treba je mimo vseh postaj, skozi december ko skozi maj! Vinko Beličič 1945 — Za tiste med nami, ki so takrat cveteli svoj življenjski maj ali pa stali že v zenitu zrelih dni, ima ta letnica, trdno zapisana, poseben blišč in nepričakovano jasen zven, čeprav so od tedaj že stekla desetletja. Rodovi teh, ki so pozneje na obzorju našega izgnanstva vzšli, morda ne bodo usodne veličine tega leta nikdar v polnosti umeli. A slutnja jim z gotovostjo veleva, da je bilo dejanj, krivic, grozot in strašnih smrti polno in pomembno leto! Bilo je leto prodaje, izdaje in pokola slovenske domobranske vojske! V verižnem naletu modemih dni, ko se dogodek za dogodkom kopiči in se le-ti burno prehitevajo ali preraščajo v svoji strastni naglici, bi moralo leto petinštirideseto, po naravnih in poznanih zakonih — čas celi vse rane in jih žene v pozabo! — že davno ugasniti v spominu in biti ob komaj še vredno veljavo. Če smo danes priča, kako se iz molka Vélikega petka in obupaj očega vzklika „Oče, zakaj si nas zapustil“ stresa in prebuja v bobnenju bližajočega se nedeljskega jutra uspavana in dozdevno zmehanizirana vest pogumnih poedincev in radoznalih skupin v zdajšnji matični generaciji, se ni čuditi, da nas je veliko, ki vsak dan bolj verujemo v čudežno moč prelite krvi slovenskih in krščanskih mučencev. V štirih, kratko zapisanih številkah — 1 9 4 5 — nam blesté zdaj zgoščena imena prvih, najboljših, najudarnejših, do konca zvestih, padlih in pomorjenih Slovencev že v preludijskih letih 41, 42, 43'in 44, skupaj z imeni tesnó ramo ob rami stoječih bataljonov in žrtvovanih v „velikem finalu“ leta 1945, pa tudi z imeni še tistih mnogoštevilnih, katerih smrtnim krikom natrpano leto 1945 že ni več moglo dati odmeva. 1985 — Beseda posvečena tebi, ki te je mati nosila ali pa že' vodila čez ljubeljski klanec; tebi, ki si živel detinska leta lačen kruha in dòma v begunskih barakah, a vendar tešen z besedo in ZADNJA BORBA (Nad, s 1. str.) proti Borovljam, smo zagledali angleško vojsko, ko je prodirala proti Ljubelju. Mislili smo si, sedaj smo pa na varnem. Ko ismo prišli do njih, so nas vprašali, če smo Nemci. Ko smo jim povedali, da smo slo. venski domobranci, so nas pustili naprej. Še prej so nam pa pobrali ure, verižice in prstane. Vse, kar je imelo kaj zlata. To je bilo naše prvo razočaranje nad Angleži... —■■■■■■■■■■■■■«■■■»«■■■■■■■■■■v <■■■*■■■■■■■■«>—— ■■ ljubeznijo matere-begunke ; tebi, ki so ti, izgnancu v domovini svojega očeta domobranca, vbijali „tujo učenost“ v glavo; pa tudi tebi, ki zdajle morda le še nosiš slovensko ime in ti neznano še ni govoriti po naše; in vam vsem, dedičem velikega poslanstva iz leta 1945 — beseda pesnika iz bele Bele Krajine: „Bor ob navalu se zdrzne, zasope: nič več. Temnozelen, jeklenih korenin veruje v ažurni, upokojni blišč neba. Vé: obstane le, kdor je močan za dva!“ Obstal bo le, kdor bo močan za dva! Po dolgi dobi štiridesetih let zdomski trdoživi rod predaja svojim sveti blišč neba in moč iz globokih naših korenin, da ne ugasne vere luč v Boga in ne usahne list, ki še zelen brsti iz debla zdomskega. In jim pove z besedami zamejskega pisatelja v trdi, rezki, ostri prozi : „Koliko jaz mislim ostati Slovenec, mislim ostati Slovenec, ne glede na to, da se ves svet pogrezne. To ni stvar neke izbire, ki bi na primer meni prijala. . . ki bi mi takorekoč olajšala moj vsakdan. To je neka kozmična danost, kot sem bil rojen kot moški in ne kot ženska. Jaz se zaradi tega ne bom kregal z usodo, da me je naredila moškega, ne bom se kregal z usodo, da me je naredila Slovenca. To je absolutno izven vsake debate, moja pripadnost slovenstvu je absolutno brez vsake debate. ... In mene je zelo pretreslo, ko sem pred časom slišal, da prihaja pri nekaterih naših mladih do identitetnih problemov, problemov njihove slovenske identitete. Za mene so to popolnoma irealni problemi, irealna vprašanja, bolestna vprašanja sama na sebi. Zvestoba slovenstvu se tukaj postavlja izven vsakega debatiranja, ne glede na to, koliko nas je in kam gremo! ... Nimam namena oznanjati kakšne katastrofe, ampak bi samo to rad poudaril, da zvestoba narodu ni stvar politike, ne stvar ekonomije, niti stvar sociologije, temveč je predvsem moralno vprašanje.“ Slovenec doma, na Koroškem Slovenec, Slovenec v Primorju, zdomski Slovenec: zdržal bo le, kdor je močan za dva ! Poguma za to naj nam da tale obletnica : 1945—1985 ! (Glas Pristave, april 1985) V ITALIJI so imeli v nedeljo o-krajne volitve. Te so pokazale, kako si je opomogla zadnje čase krščanska demokratska stranka, in da je napredovala vladna koalicija sploh. Istočasno pa je javnost prisostvovala rahlo nazadovanje komunistične stranke, ki je tako bila prisiljena gledati, kako so padli v vodo upi, da bi postala najmočnejša stranka v Italiji. WWMItMHWHWWWWfnWWMSWMtWWMMi Zmes politične in gospodarske krize je pretekli teden grobo pretresala argentinsko družbo in trgala na dvoje' duhove, ki nihajo med zadnjim obupom in prvimi znaki u-panja. Očividno se nekaj giblje v radikalni vladi, a tudi najbolj' izkušeni opazovalci si ne upajo izreči jasne besede glede vprašanja, ali so ti koraki pozitivni ali negativni, ali so jzraz prvega poizkusa resnega vladanja ali najnovejši znaki viška dosedanje krize. Za boljše razumevanje kaj zapletenega položaja je prilično ves položaj' razčleniti, kajti izredno so pomešane različne smeri dogajanja. OBRAZI IN OBZORJA Na površju so se pokazali obrazi nekaterih novih funkcionarjev. Vzemimo na pogled le dvoje izmed njih: Radonjič in Salmerón, Prvi je postal državni tajnik za javno obveščanje, mesto na katerem je prej stal Emilio Gibaja. Ta zamenjava je tipično politične narave. V vladi' se je razvnel boj, ki ga bijejo „tehnokrati“ proti „stari gardi“, stari ne po letih (Radonjič jih ima komaj 29) temveč po zvestobi radikalni stranki. V vlado se je „vtihotapilo” mnogo ljudi (pravijo „stari“), ki preveč vplivajo na predsednika Alfonsina, ki se počasi oddaljuje od idej1 stranke in prvotnih programov. Te je treba sedaj 'izločiti in vse delovanje spraviti nazaj na prvotni tir. Na čelo teh „tehnokratov“ postavljajo zunanjega ministra. Dr. Caputo naj bi bil tisti „zli duh“, ki je predsedniku nasvetoval zbližan j e z ZDA, ne da bi od Washingtona (trdijo) dobili kako protiplačilo. Ti sektorji stranke so tako zagledani v lasten boj, v lastne cilje, da izgubljajo perspektivo narodne celote. A to vodi tudi v dejanja kot npr. zadržanje v senatu, kjer so prvič v neki popolnoma politični zadevi soglasno volili peronisti in radikali: glasovali so interpelacijo zunanjemu ministru. Sedaj pa se obrnimo k drugemu imenu. Luis Salmerón je bil postavljen kot interventor na čelo državnih železnic. To pa nima nič o-prav'ti z notranjim političnim bojem, marveč z bojem, ki ga je predsednik napovedal inflaciji. Nobena tajnost ni, da železnice prinašajo državi izredno izgubo, ki se suče približno v višini enega milijona dolarjev dnevno. Kot “interventor” (neke vrste polnomočni zvezni komisar), naj bi Salmerón ta deficit drastični znižal in dosegel večjo u-činkovitost železnic. Dali pa so mu izredno kratek rok: komaj 120 dni, za delo, v katerem doslej še ni uspela prav nobena vlada. Ta dva primera bi mogli pomnožiti vrteli tednih mnogokrat. Težko pa je ob vsakem novem imenovanju razločiti, ali je sad nove vladne politike na gospodarskem področju, ali le izraz notranjega boja. Glede teh političnih manevrov pa še opozorimo, da «o vsi opazovalci edini v enem dejstvu: skupina, ki skuša zasesti ključne položaje v vladi nima nikakega alternativnega programa. Vse bo ostalo kot doslej, le nekateri obrazi se bodo spremenili. IN SEDAJ, LIKVIDACIJE Čeprav so nekateri pričakovali u-darec v bančni sistem, je mnoge jpresenetila zlaisti likvidacija ene najstarejših argentinskih bančnih ustanov, kot je bila to Italijanska banka (uradno Banco de Italia y Rio de la Plata). Pred njo-so šle, po u-radnem dekretu, na boben že številne manjše1 finančne ustanove. Vse to po novem vladnem načrtu, ki naj „ozdravi“ argentinski bančni sistem. Res je, da v tem sistemu vlada Imos. Astronomsko število o podružnic, ki niso vse rentabilne, izredno dražijo (po vladnem mnenju) ceno denarja in kreditov. Vlada je zadnje čase vztrajala na izpolnjevanju predpisov, ki jih uveljavlja Centralna banka, pa so se nanje kaj malo ozirali. Primer Italijanske banke (že' 112 let je delovala v Argentini) je bil svoj'sten, saj je veljala za eno najbolj trdnih ustanov. Vendar so se zadnja leta v njej dogajale ne preveč resne stvari. Izgubila je svojo tradicionalno resnost, in zadnje čase zašla v velike dolgove in redno kršila uradne določbe. Likvidacija je pretresla izredno veliko število ljudi, ki so v dobrem upanju nalagali svoje prihranke v to banko. Najbolj pa je prizadela tiste, ki so vanjo vlagali dolarje: teh Vložkov ne krije vladna garancija. Ljudje so torej vse izgubili. Vsoto teh vložkov računajo v višini 65 milijonov dolarjev. A vladne likvidatorje je čakalo hudo in težko razumljivo presenečenje. Italijanska banka je imela tudi velik zunanji dolg: kar 230 milijonov dolarjev. Zunanji upniki zahtevajo, da ta dolg sedaj prevzame država in zanj odgovarja, Z drugimi besedami, da naj država plača ta dolg. Vlada se temu skoraj ne bo mogla odpovedati. Podoben primer, se je zgodil v Čilu pred nekaj leti, se je podobno končal: komaj so u-radni krogi izrazili namen, da takega dolga ne plačajo, je prišel od- Slovenska žena v usodnem času Ob 40-letnici našega, zdomstva se naše misli ustavijo ob dogodkih, ki so povezani z izvorom naše diaspore. 0-sebna pripovedovanja, zgodovinski dokumenti, zapisani spomini in pričevanja nam približajo našo preteklost. Pet let tragičnih medvojnih dogodkov, v katerih so se posamezniki opredeljevali za življenjske principe v tako raznolikih okolnostih slovenske zgodovinske stvarnosti, so prepleteni s trpljenjem, načelnostjo in junaštvom. V tem usodnem zgodovinskem času je slovenski moški pretežno odločal, aktivno sodeloval in se bojeval za svobodo slovenskega naroda. Slovenskemu narodnjaku je stala ob strani slovenska žena — kot mati, sestra ali žena. Tiho, preprosto, z globoko vero v Boga in z ljubeznijo do slovenskih vrednot, je na svojski način a ne manj junaško spremljala usodo slovenskega naroda. Da bi od 'blizu osvetlila to vlogo slovenske žene sem obiskala Lučko Slapnik in Vero Mizerit, ki sta mi v jasnih odgovorih na stavljena vprašanja predočili osebna doživetja v žalostnem letu 1945. Ga. Slapnik, kot mi je znano, ste doma iz Loma nad Kanalom pri Sv. Luciji; kako so se odvijali medvojni do. godki v vaši vasi na Primorskem? Ker smo po razsulu avstrijske monarhije (1918) pripadali Italiji, smo pretrpeli vse grozote in preganjanja fašizma. Ta situacija se je pa do italijan- ske kapitulacije še zaostrila. Leta 1941 so se pojavili partizani, ki so pritegnili simpatije marsikaterega Primorca s krinko, da gre za svobodo slovenskega naroda. V naši vasi je bila večina družin za „ta bele“, ker nas je župnik opozoril, da so partizani — komunisti. Prestali smo bombardiranje Gorice in grozne hajke Mongolov. Ker so se na Primorskem zbirali partizani, ki so pribežali iz ostale Slovenije, leta 1944 nismo prespali mirno niti ene noči: enkrat so trkali na vrata partizani, drugič Nemci. Ga. Mizeritova, vi ste bila mati mlade družine, ko vas je zajela vojna vihra na Dolenjskem, se vaša doživetja iz teh časov v marsičem krijejo s primorsko sliko? Deloma. Dom smo imeli v Št. Rupertu na Dolenjskem. Ta kraj je na žalost poznan po krutih dogodkih: partizani so ubili domačega župnika, kaplana in Mavsar jevo družino, poleg drugih žrtev. Mojega moža, ki je bil po poklicu učitelj, so ga Italijani odpeljali v internacijo. Po laški kapitulaciji (septembra 1943) so ga partizani prisilno mobilizirali. Ko je mož v drugič ušel od partizanov, je po nekih zvezah odšel v Ljubljano, kjer je poučeval do umika na Koroško. Dekleti, za kateri so sumili komunisti, čeprav jima tega niso mogli dokazati, da sta mojemu možu pomagali, da je križal ljubljanski blok, sta bili po vojni obsojeni na de- vet in pet let zapora... Naša vas kot mnogo ostalih dolenjskih vasi je bila stalno izpostavljena partizanskim napadom. Večina naših moških je bila pri domobrancih. Ga. Slapnik, kdaj ste zapustili domači kraj? Meseca februarja 1945. leta je bila situacija v naši vasi neznosna. V bližini so bile štiri komunistične brigade, in ko smo izvedeli, da mislijo partizani odpeljati v hosto vse družine „zagrizenih belih“, smo se kar čez noč umaknili v Tolmin, kjer je bila domobranska postojanka. Spremljala me je mati in dve mladoletni sestri. 29. aprila 1945. leta smo odšli v Gorico, nato v Palmanovo, Monigo in nazaj v Gorico. V nas je bila ena sama misel, bežati čimdalje od komunistov, po drugi strani nas je pa skrbela usoda naših bratov, za kar smo se zadržali nekaj dni v Gorici. Kje 6o pa bili v tistih dneh vaši bratje? Novica o dogovorih o usodi narodov po končani vojni nas je dohitela že 26. aprila. Trije bratje so bili pri domobrancih na 'Primorskem. Brata Jožeta so ubili komunisti v bližini Soče, dvema je pa uspelo, da sta sredi maja prišla čez to reko v Gorico in od tam naprej na svobodo, za kar gre zahvala Amerikancem. Ko sem bila v Gorici, sem se grozno bala, ker so me iskali domači terenci, vendar sem čutila dolžnost, da kot 20-letno dekle ostanem materi v oporo, v tistih groznih trenutkih negotovosti o usodi mojih bratov. Ni besed, s katerimi bi opisala tesnobo, ki me je navdajala ob opazovanju komunističnih manifestacij v Gorici. Naša mati je čez noč popolnoma osivela. Ga. Mizeritova, predstavljam si v kakšnih skrbeh ste preživeli dneve ob razsulu; kdaj ste imeli prvo razveseljivo vest o vašem možu? Res je bil velik preplah v nas vseh. Takšen občutek onemoglosti, da smo bili pripravljeni na najhujiše. Nismo verjeli, kaj se dogaja. Po drugi strani sem pa imela to srečo, da sem kmalu zvedela, da se je umaknil na Koroško. Čez kakih šest mesecev sem pa dobila njegovo prvo razglednico s pozdravi... seveda pod drugim imenom. Ga. Slapnik, pred kratkim ste omenili, kako sta se rešila vaša brata, ali veste za usodo drugih domobrancev s Primorskega? Imam pred seboj živo sliko o splošnem umiku, kjer se je pa vsak skušal rešiti posamezno, kajti vladala je velika zmeda in občutek, da so jih zavezniki ogoljufali. Konec aprila ob umiku je tako deževalo, da k temu združeno stalno streljanje po hribih, je res zglodalo kot na sodni dan. Večina primorskih domobrancev je bila pobita. Takoj se je razširila vest, da so velik del domobrancev postrelili in pometali v brezno pri Gargariju pod sv. Goro. Ga. Slapnik, vi ste se vrnili v Gorico, dokler niste odšli 1948. leta v emigracijo, kaj vas je nagnilo k tej odločitvi? Gorico je razdelil obmejni pas na dva dela, moja družina je živela tri leta v „italijanski“ Gorici. Mislili smo, da se bo situacija v Sloveniji čez ne- ziv iz severa, in je sam general Pinochet ukazal pošiljko teleksa v Washington, češ da ameriški bankirji niso „prav razumeli“ vladne trditve. Država je vse plačala. Nekaj podobnega bo tukaj, sicer Argentina lahko ostane brez dolarskih kreditov, ki jih krvavo potrebuje. A to bo spravilo pred sodišče vrsto tožb domačih upnikov z razumljivo zahtevo, da če država krije zunanji dolg, naj krije tudi notranjega. Sodniki bodo težko odrekli to, izredno utemeljeno zahtevo. Za tem pridejo slične tožbe za dolarske vložke v pred leti likvidirani banki BIR. Resnično, vlada je zašla v kaos, ki si ga ni predstavljala, jn ki jo bo še mnogo stal. Zaenkrat so vladni možje v vsej sapi zatrdili, da zaenkrat ni novih bank, ki bi jih predvidevali zapreti. Reakcija je bila namreč izredna. Med drugim je sindikat bančnih uradnikov napovedal vrsto stavk. Razumljivo, samo z zaprtjem Italijanske Banke bo ostalo na cesti 3.000 uradnikov. POZIV K UMIRJENOSTI Položaj je res težak. Ni zaman škofovska konferenca ob svojem zadnjem zasedanju pozvala k umirjenosti. Isto prošnjo so izrazili sindikalistom, ko so ti obiskali škofe. Vendar je kardinal Primatesta, novi predsednik te konference, podprl „upravičene“ zahteve delavstva, ki je pred dnevi v Cordobi uprizorili splošno stavko. Za 23. t. m. napoveduje splošno stavko tudi CGT. ITa dan bo manifestacija na Majskem trgu. Nekaj se podira. MEDNARODNI TEDEN PAPEŽ Janez Pavel II. se je podal na potovanje po Beneluksu. Zlasti obisk Holandske so že prej vsi opazovalci o-značevali za najbolj težak in zapleten. Res je tam prišlo do protipapeških manifestacij, ki so jih uprizorili zlasti krogi homoseksualcev, feministov in kontrakulturistov. V teh manifestacijah je prišlo do spopadov s policijo, ranjenih im celo enega mrtvega. Papež je ob vsem tem pozival k pokorščini in bolj globokemu verskemu življenju. Holandska Cerkev, osrčje „naprednega“ katolištva, pa je vedno bolj globoko razdeljena. Sadove papeževega obiska pa bomo mogli precenjevati šele, ko se poleže val osporavanja po eni, in navdušenja po drugi strani. V TESNEM VZDUŽJU skrajne napetosti sta, se sestala na Dunaju sovjetski zunanji minister Andrej Gnomi-ko 'ter ameriški državni tajnik George Shultz. Pogovor naj bi pripomogel k obnovitvi -pogajanj v Ženevi, ki so zašla domala v slepo ulico. Medsebojni napadi in obtožbe go se zadnje čase pomnožili, in ni mnogo upanja da bi ta vrhunski sestanek dosegel kak odločilni in pozitivni zaključek. kaj mesecev spremenila in da se bomo lahko vrnili, če bi se vrnila 1948. leta v domači kraj, ne bi trpela nobenih posledic, mislim npr. na zapor, vendar življenje se je tako spremenilo, da bi jaz ne bila srečna, ker ni svobode ne možnosti za napredek. Mati se je vrnila k očetu v Lom, pet otrok nas je pa odšlo v emigracijo. Ga. Mizeritova, vi ste živeli v Sloveniji do leta 1954, kakšne spremembe je prinesel nov režim v vaši okolici? Ljudje so se spremenili — postali so molčeči — strah pred posledicam vsakršne kritike .režimu je prevladoval v vaškem življenju. Leta 1948 so odpravili božične praznike. Po šolah so namestili „zgrajene“ učiteljice, tem smo rekli „šnelfajerce“, ker za poklicno usposobljenost je zadostovalo življenje v hosti in trimesečni tečaj. Norčevali so se iz verskih navad, in npr. v naši vasi je bila velikonočna procesija prepovedana zaradi oviranja prometa!? Pričeli so z raznimi razlastitvami zemljišč in gozdov. Največ prahu je dvignila med kmeti po eni strani režimska zahteva po kmečki zadrugi, po drugi pa obvezne dajatve — živila za v Rusijo. Veliko ljudi je bilo zaprtih. Slovenski poročevalec je prinašal vse novice o obsojenih in razne procese, kjer je bila najmanjša kazen 10 let zapora. Današnja mladina v Sloveniji zahteva, naj jim partijci dajo odgovor glede usode vrnjenih domobrancev. Takrat, ko ste živeli v Sloveniji, so ljudje že vedeli o pokolih domobrancev? Da, izvedlo se je vse, le da si nihče ni upal kaj takega na glas povedati. ^ fihlT NOVICE IZ SLOVENIJE m LJUBLJANA — Eno uro naprej so premaknili 31. marca ob 2. zjutraj po vsej Jugoslaviji. Poletni čas bo veljal do 29. septembra olb 3. zjutraj, ko se bodo spet vrnili na prejšnji, zimski čas. LJUBLJANA —- Domače surovine so od 40 do 100% dražje od uvoženih. Ker primanjkuje deviz za nakup uvoženih, se morajo poslužiti domačih, kar ne samo podraži izdelke, ampak je domači repromaterial včasih premalo kakovosten ali pa ni zadostne količine. Vse to povzroča padec konkurenčnosti v Evropskem gospodarskem svetu in ZDA. Kljub tem pričakujejo, da bodo v večini organizacij izpolnili letošnje izvozne načrte. OTOČEC — Za hrvaški hidroelektrarni Dubrava pri Čakovcu in D j ale pri Triliju na Cetini bo Litostroj dobavil precej strojne opreme. Za prvo dve cevni turbini z močjo 40,3 MW s pomožno opremo, dva montažna žerjava in montažno opremo. Do konca 1987 pa mora preskrbeti za Djale dve Kaplanovi turbini z močjo 20,4 MW. Litostroj je že pred leti bil udeležen pri gradlbi HE Varaždin in Čakovec. LJUBLJANA — Mesečne vozovnice za avtobuse v mestnem in obmestnem prometu so se od prvega aprila podražile. Za primer: v mestnem za eno progo stane 1.400 din na mesec, za celo leto pa 26.300 din. Popust imajo dijaki in upokojenci (ca. 40-50%). NAZARJE — Kuhinjske električne mešalnike bo Gorenje izvažalo v Avstralijo za znamko Sun Beam. Izdelki so precej zahtevni, saj imajo elektronsko uravnavanje vrtljajev. Letos jih mislijo izvoziti okoli 4o tisoč, avstralski trg pa bi bil zmožen sprejeti jih do sto petdeset tisoč. LJUBLJANA — En avto na 3,9 oseb je bilo lani v Sloveniji, medtem ko je v vsej Jugoslaviji prišel eden na osem prebivalcev. V številkah je bilo lani registriranih 489.373 oziroma 2,87 milijona osebnih avtomobilov. Število se je v enem letu povečalo za 5 odstotkov v Sloveniji in 3% v Jugoslaviji. (Srbija: en avto na 8 oseh, na Hrvaškem 6,8). TREBNJE — Montažne hiše za kitajske kupce je začel proizvajati Trimo. Podjetje je precej uveljavljeno predvsem v Afriki, zdaj so pa po željah in skicah pripravili hiše, ki so bile zaradi izvedbe, videza in kakovosti po volji kitajski stranki. rahljajo v hotelu Radin. Na Strehi je 88 sončnih zbiralnikov s skupno površino 1701 kv. metrov. Prej so za to gretje uporabljali mazut. Ker stane napeljava 8 milijonov dinarjev, bodo morebitne prihranke zračunali čez nekaj časa. Odvisno od sončnega vremena... LJUBLJANA — Osebni dohodki v lanskem letu so na ravni onim iz leta 1966, čeprav so nominalno rasli po 30,6% povprečno na leto. Realno so se pa zmanjševali za 27,7% ker so se živ-ljenski stroški letno podražili za 39%. Lanski povprečni dohodek je bil 27.222 din.; nižje od te številke so bili dohodki 58% vseh zaposlenih v Sloveniji, kar čez dva tisoč pa jih je imelo celo manj kot zajamčen OD (salario vital minimo). RIBNICA — Stroj za zimsko čiščenje ceet so razvili in začeli izdelovati v Riko. Njegova posebnost je priprava, ki reže led, plug ga pa potem odstrani. Rezanje ledu je pod milimetrsko kontrolo, da ne poškoduje ceste. MARIBOR — II. zvezek Enciklopedije Jugoslavije v slovenščini so predstavili 2. aprila. Zvezek vsebuje Večino gesel črke B, celotno C in začetni del črke Č. Izdali so jo v 15.000 (prvi zvezek 8.000 izvodov; praktično razprodan). Sodelovalo je 1.060 strokovnjakov, pri vseh izdajah (slovensko, srbohrvaško, makedonsko, albansko in madžarsko) pa okoli dvajset tisoč. Peti zvezek Enciklopedije je že v teku, za šestega pa se pripravljajo. LJUBLJANA — Stavke so tabu. Tako ugotavlja v razpravi o „prekinitvah dela“ Lidije Mohar. Vodstva organizacij neradi priznajo situacijo stavke, pač pa jo poimenujejo še z bolj aseptičnim izrazom „izsiljeni sestanek“. Razprava omenja, da je letno približno 60 do 70' stavk, ki se jih udeleži od 10 do 300 in več ljudi; največ jih je v industriji in rudarstvu; povod pa so največkrat plače, (iče je samoupravljanje to, da delavec sam upravlja podjetje, v katerem je zaposlen, potem je stavka paradoksno dejanje protesta proti samemu sebi. Ali je pa samoupravljanje čisto nekaj drugega!) LJUBLJANA — Društvo slovenskih skladateljev je imelo občni zbor, na katerem so povedali, da imajo 97 članov, da so v štiridesetih letih izdali že 1137 solističnih, komornih in simfoničnih del. Poleg tega so se pritožili nad skromno SLOVENCI V ARGENTINI Osebne novice Nova diplomantka: Na univerzi El Salvador v Buenos Airesu je na medicinski fakulteti diplomirala Lučka Makovec in postala muzikoterapevtka. Čestitamo! SESTANEK STARŠEV PREŠERNOVE ŠOLE NA SLOVENSKI PRISTAVI Že od 16. marca t. 1. se učenci šole dr. Franceta Prešerna na Pristavi v Castelarju redno zberejo vsako soboto dopoldne k šolskemu pouku. Tudi najmlajši, ki se prvo soboto kar niso mogli znajti, so se že lepo vživeli v novo družbeno podporo, ki ne krije glasbenih izdaj, o nerednem in dolgoletnem zavlačevanju plačevanja avtorskih pravic. Te so pa itak tako nizke, da skladatelj ne more od njih ne živeti ne umreti. UMRLI SO 30. marca do 6. aprila: LJUBLJANA — Terezija Grčar, 87; Olga Bavec; Jože Papež; Adolf Pauč-nik; Julijan Kerševan; Klotilda Lukane, 92; Ladislava Hanzlovski; dr. Milan MosetiZh; Zdravko Kržišnik; Franjo Pahor; Jože Okretič; Dragutin Goričanec; Jože Mihelič; Marija Briifach roj. Skopec; Franc Miklavčič, 71; Amalija Arzenšek roj. Šketa, 77; Vladimir Šmon; Peter Erhatič; Franika Akički roj. Švigelj; Zdravko Kržišnik; Jože žiž-mund; Vida Ambrožič; Antonija Gregorič roj. Pogačnik, 77; Bogo Omahen; Vili Kovač. RAZNI KRAJI — Milena Mlakar roj. Ješelnik, Kočevje; Milena Vedlin, 83, Kamnik; p. Nikolaj Bregant, kartu-zijan, Pleterje; Franc Podržaj, 73, Mala vas; Franc Pirman, 62, Rakek; Rudolf Kadivnik st., Brestanica; Jožefa Cokan roj. Leskovšek, 85, Sp. Roje; Štefan Lojen, Buč; Vinko Ribič, Smlednik; Anton Kralj, Zagorje ob Savi; Marija Hočevar, Štanjel; Jože Krašna, 64, Škocjan; Vinko Bergant, Zagorje; Ivanka Jemec roj. Majdič, 77, Petelinje; Marija Berginc roj. Melihen (Ko-radova), Log čezsoški; Minka Friško-vec roj. Šušteršič, Lipica; Vera Jašovee roj. Jerman, Homec; b. Jože Sušnik DJ, 87, Maribor; Franc Merkač, žpk. v Podgorci; dr. Adolf Drolc, Maribor; Marija Žnidaršič, Tržič; Vida Logar roj, Velkavrh, Vrhnika; Oskar Klančar, Kranj; Anton Podpečan, Koper; Karel Notar, Medvode; Marija Pribožič, Brestanica; Peter Prijatelj, 91, Zamostec pri Sodražici; J'anež Pipan st., Jesenice; Neža Levstek roj. Pšenica, Gora pri Sodražici; Pavel Malovrh, Polhov Gradec; Franc Bizjak, Potoče. druščino in vsaka sobota je sedaj zanje novo doživetje. Pa tudi starši so se že sešli v nedeljo 28. aprila t. 1. na roditeljskem sestanku. Po sv. maši so poslušali z lepo pozornostjo predavanje dr. Katice Cuk-jati, ki je govorila o „Vplivu televizije na otroka“. Udeležba je bila kar lepa in predavanje skrbno pripravljeno in zelo zanimivo, z mnogimi praktičnimi prikazi in napotki, kdaj, kako in koliko časa naj otrok gleda televizijo. Na splošno imajo tukajšnji otroci dnevno štiri ure prostega časa. Kako naj ta čas uporabijo? Z igrami v svežem zraku na vrtu, s kratkim sprehodom, branjem slovenskih knjig in seveda z gledanjem televizije, če bi čas porabili v te namene, bi ga kar koristno porabili. Tudi gledanje televizije spada v ta čas. To je koristno in potrebno. Televizija otroka zabava, ga v mnogočem koristno poučuje, mu širi duhovno obzorje, bistri njegovo spoznanje in znanje, ga tudi vzgaja, seveda vse v pametnih mejah. Pa je že tako, da se otrok po navadi takoj po jedi zmuzne v drug prostor, odpre televizor in pred njim presedi ves prosti čas. Razumemo, da se otroku odpira nov svet: tuje, nepoznane dežele in ljudje, sijajna mesta, lepota pokrajin, visoke gore, čudovito lepa jezera in morja, športni nastopi in tekme, vse svetovne prvake spoznava. Pa zanimive slikanice in vse to v lepih barvah. Zares čudovito. Vse lepo in prav! Ni pa prav, da otrok nepremično presedi štiri ure pred aparatom. Televizija otroka fizično utruja, zato postaja živčen, nemirno spi. Zlasti pa ni prav, da otrok gleda vsevprek, kar hoče. Otrok je brez pravega, zdravega kriterija in tako gleda tudi stvari, ki so v škodo njegovi nravi, ga pohujšujejo, mu kvarijo domišljijo, ga vlečejo in zapeljuje v avanture — kar glejte jih kako se na hišnih in cestnih vogalih streljajo s pištolami in strojnicami, pa vpijejo drug na drugega,, zakaj vendar ne pade, ko ga je že trikrat ustrelil •— mu maličijo podobo vsakdanjega realnega življenja, ko v filmih gleda zlagani in razkošni svet. Otrok gleda tudi nemoralne in pohujšljive filme in prikaze, ki težko prizadevajo njegovo nedolžnost, nravno življenje in njegov duševni razvoj. Otrok užije v televiziji mnogo lepega in koristnega, pa se morda v še neprimerno večji meri naužije smrtnega strupa. Torej, gledanje televizije ja, a s pametno omejitvijo v času in skrbnem nadzorstvu, kaj gledajo. V tem je potrebna odločnost in doslednost. Prav je, če je mati navzoča, tudi potrebno je. Ni pa prav, da tudi mati presedi no RADENCI — Sončno energijo za o-grevanje vode v pokritem bazenu, za sanitarno vodo in talno ogrevanje upo- Na zahteve svojcev, kje so domobranci, so komunistične oblasti odgovarjale, da so na prisilnem delu v Sibiriji. Pozneje ob konkretnih primerih sö začeli izdajati uradna potrdila, da je oseba „pogrešana“. Od vsega doživetega med vojno in po njej, kaj vas je najbolj pretreslo ali prizadelo? Najbolj me je pretresel prizor, ko so skozi vas vodili štiri ujete domobrance v začetku meseca maja, mislili smo na svojce, in bili priče, do katere mere se človek kot tak lahko poniža. Najbolj me je pa prizadelo, ko se je naš Marko prijokal iz-šole, ker je „tovarišica“ pred učenci dejala, da je „Markov ata bil izdajalec“. Seveda sem otroku razložila, kolikor je bilo mogoče zaradi njegove starosti in okolnosti, kaj je bil oče. Ga. Mizeritova, zakaj ste se odločili za zdomsko življenje? Z možem sem si stalno dopisovala, najprej na Koroško, potem v Argentino. Imela sem velike težave, da sem dobila potni list. Ves čas sem se zavedala, da je moja prva dolžnost, moje mesto ob možu in da imajo otroci očeta in pravo vzgojo. Ob teh dialogih je veliko misli in anekdot ostalo nezabeleženih. Takih opisov ali podobnih jih je mnogo med našimi zdomkami in tudi med tistimi Slovenkami, ki žive danes doma. Primeri, ki pričajo o zavesti dolžnosti in poslanstva v konkretnem zgodovinskem momentu. Če bodo bodoče generacije Slovenk sledile takšnim zgledom, bo prihodnost našega naroda obetajoča. Pogovarjala se je Katica Cukjati MIRKO VASLE Slovenci SVETOVNI POKAL PRVIČ V ARGENTINI Avgusta meseca bomo vsi ljubitelji smučanja sedeli pred televizijo in opazovali otvoritev smučarske svetovne sezone 85/86. Začela se bo v Valle Las Lenas v Mendozi in na Cerro Catedral v Bariločah. Tekmovali bodo vsi najboljši smučarji sveta, med njimi seveda tudi Slovenci. Ta dogodek je res izreden, kajti do sedaj so bila tekmovanja samo v ZDA, raznih krajih po Evropi in na Japonskem. 20 let je že minilo, odkar je bil u-stanovljen svetovni pokal, ki skupaj s svetovnim prvenstvom in z zimskimi olimpijskimi igrami definira najboljše smučarje in smučarke. V Sloveniji so smučarske discipline zelo priljubljeni šport, kjer so se Slovenci kar dobro znašli. Na primer, med moškimi se jih je nekaj uvrstilo v dvajseterico najboljših. Slalom, veleslalom, super-veleslalom, smuk in kombinacija so discipline, s katerimi se ukvarjajo smučarji.. Veliko zanimanja vzbujajo med Slovenci smučarski skoki, predvsem ker je v Planici svetovno priznana skakalnica velikanka, ki ima trenutno svetovni rekord poletov (191 m.). Tudi v tej panogi je Slovenec uvrščen v deseterico najboljših. Nazadnje imamo takozvane nordijske discipline. To se pravi, teki na dolge proge. Izmed teh je seveda najtežji maraton na 50 km. Tudi v tej disciplini so Slovenci in Slovenke, ki nas reprezentiraj o na svetovnih prvenstvih. Iz kronike bomo našteli nekaj rezultatov vseh teh disciplin. (D in šport SLALOM, VELESLALOM IN SUPER-VELESLALOM Jugoslovansko moštvo so letos zastopali za svetovno prvenstvo in za prvenstvo svetovnega pokala Slovenci Bojan Križaj, Boris Strel, Jure Franko, Tone Cerkovnik, Jože Kuralt, Anja Zavadlav, Veronika Šarec, Andreja Leskovšek, Mateja Svet in debitanta v Svetovnih tekmah, Škofjeločanka Katja Lesjak in Ljubljančan Rok Petrovič. Decembra lani je na tekmovanju v Madonna di Campiglio zmagal v slalomu Bojan Križaj, ki je prejšnja leta že dvakrat dosegel prvo mesto. Kot vemo, je leta 1989 dobil v celotnem svetovnem pokalu za slalom srebrno, leta 1981 pa bronasto medaljo. Kronika poroča, da je v začetku leta v Schladmingu-ZRN bil najboljši Slovenec J. Franko, ki se je uvrstil na 7. mesto. 11. je bil Križaj ; 13. Petrovič, 19. Strel in 28. Kuralt. V Adelbodenu se je nekaj dni pozneje nadaljevalo tekmovanje. Zopet je Franko dosegel 7. mesto; 8. Strel; 10. Križaj in 16. Petrovič. V Kitzbiihlu v Avstriji je bilo slalomsko tekmovanje sredi januarja. Odlično 5. mesto je dosegel B. Križaj. V Wengenu pa je bil zopet Križaj 5. in Petrovič 11. Sredi februarja se je nadaljevalo tekmovanje in sicer v Kranjski gori. V veleslalomu je presenetil debitant Rok Petrovič z odličnim 5. mestom. 7. je bil Križaj; 9.'Franko; 15. Strel. V slalomu pa je bil 17. Cerkovnik in 19. Kuralt. Marca je na slalomu v ZDA dosegel izredno drugo mesto Rok Petrovič. Isto mesto — drugo — sta doslej dosegla le že Križaj sedemkrat in enkrat Strel. Na drugih letošnjih slalomskih n veleslalomskih tekmah so Slovenci zasedli dobra mesta, najboljši tam okoli 9. ali 10. Tudi v superveleslalomu je marca Zavadlav dosegel dobro 12. mesto. Ob zaključku sezone 84/85 je končna lestvica za svetovni pokal sledeča : 1. Girardelli (Luks.) 262 točk; 2. Zurbri-ggen (Švi) 244; 3. Wenzel (Liecht) 172- Slovenci pa 12. Križaj s 101 točkami; 30. Petrovič; 38. Franko; 73. Kuralt; 77. Strel in 98. Cerkovnik. V začetku februarja se je vršilo v Bormiju, Italija, svetovno prvenstvo. Zmagal je in postal novi svetovni prvak v smuku Švicar Zurbriggen. Povprečna hitrost zmagovalca je bila 105,71 km. na uro. V veleslalomu je postal novi svetovni prvak Zahodni Nemec Wasmaier. V tej panogi je bil 7. Petrovič, 8. Križaj in 11. Franko. V kombinaciji je dobil tudi Zurbriggen. V slalomu je bil prvi Šved Nilsson, Križaj je bil 5. V tej disciplini se je uvrstil kot 23. tudi Argentinec Bar-beito. Za konec naj še omenim, da se je februarja vršilo na Starem vrhu jugoslovansko prvenstvo. V slalomu je tokrat Petrovič prekinil serijo Križajevih zmag. Preprečil mu je, da bi še devetič zapored osvojil naslov državnega prvaka. Veleslalom so prestavili zaradi slabega vremena, superveleslalom pa je dobil Boris Strel. Če gledamo na rezultate na svetovnem področju, vidimo, da je pri ženskah smučarski nivo nižji od moškega. Da se bo bolje razumel zgornji stavek, bomo prosili na pomoč letošnjo kroniko o svetovnem pokalu in o svetovnem prvenstvu. štiri ure pred aparatom, ne meneč se za otroka in je o vseh filmskih novelah vedno na tekočem. Kako naj taka mati uravnava otroka v gledanju televizije! iStarši morajo skrbeti za otrokov duševni razvoj in za njegovo znanje, za vestno in točno izpolnjevanje njegovih dolžnosti kot skrbnega šolarja. Zato: najprej razvedrilo na svežem zraku v naravi, nato priprava za šolo, kontrola domačih nalog in vsaj eno urico na dan naj otrok posveti tudi slovenskemu branju, da si bogati besedni zaklad in spoznava jezik. Starši morajo z otroki govoriti dosledno slovensko. Brez njihovega sodelovanja tudi slovenska šola ne more imeti uspeha v slovenskem pouku. Potrebna je torej kontrola otrokovega dela in razvedrila. Televizija staršem in otrokom pri vzgoji lahko mnogo pomaga in koristi, lahko pa tudi vse no-dere in uniči. Po predavanju se je razvil zelo živahen razgovor. Bilo bi prav, da bi tudi razgovor bil primemo voden, da ne bi občasno govorila vsa dvorana. Po razgovoru pa so starši izvolili nov odbor, ki mu sedaj predseduje Janez Jelenc, v odboru pa so še Gusti Poglajen in gospe Metka Magister in Meta Kopač. F. P. ®ßHSD0=©©D-DE f Milan Godec je prispel v Barilo-Che konec leta 1950 v družbi Blaža Razingerja. Fanta sta kot sposobna o-brtnika razpolagala z manjšimi prihranki in sta omogočila najem slovite hišice na Anasagasti 351, kjer se je pozneje vršil ustanovni sestanek Slovenskega Planinskega Društva. Milan je prevzel posle gospodarja društva, oskrboval je jako vestno zlasti planinsko orodje, hodil na sestanke in delal na slovenski stezi in pri Skalci. Sodeloval je na izletih na Catedral Sur in Cerro Negro ter druge bližnje hribe in se povzpel na argentinski vrh Tro-nadorja. Opravil je težjo plezalno turo v sprednji steni Lopezovega stolpa in tovoril svoj delež prvega križa na Capelli. Po poroki se je od društvenega življenja oddaljil. Posvetil se je rezbarjenju, v katerem je bil pravi umetnik, opremljal je bariloške stavbe z okusnimi lesenimi izdelki in slednjič si je zgradil majhen, izredno čeden hotelček, ki priča o njegovem okusu za lepe zgradbe. Pred leti je postal vdovec, a se je pred nekaj meseci znova poročil. Zdaj ga je iztrgala mladi ženi zahrbtna bolezen, ki ga je jako naglo spravila v grob. Ženi in obema sinovoma naše sožalje. VA V začetku januarja je v veleslalomu za svetovni pokal Andreja Leskovšek odlično smučala in se uvrstila na 8. mesto. 27. je bila Pehare, 28. Šarec in 31. Lesjak. 9. januarja, na prvem smuku v Bad Kleinkirchheimu (Avstrija), je A. Leskovšek pristala na 60. mesto. 61. je pa bila Šarečo va. Drugi dan je pa bila 56. Šarec, 57. Leskovšek in 59. Pehare. Na slalomu za svetovni pokal v A-rosi (Švica), se je med našimi najbolje uvrstila Anja Zavadlav, ki je bila 12., 19. Šarec in 20. Lesjak. V predzadnji tekmi v letošnji sezoni v Lake Placidu v ZDA, je Mateja Svet dosegla dosedaj najboljšo uvrstitev Slovenk. V veleslalomu je dosegla odlično drugo mesto. Končna lestvica ženskega svetovnega pokala je sledeča: 1. Figini (Švica) 259, 2. Oertli (Švi) 218, 3. Walliser (Švi) 197 in Slovenke 32. Svet, 49. Zavadlav, 58. Leskovšek. V začetku februarja se je vršilo v Santa Caterina v Italiji žensko svetovno prvenstvo v smučarskih disciplinah. V smuku je postala svetovna prvakinja Švicarka Figini. Švicarka Erika Hess je zlahka ohranila naslov .svetovne