cena 80 dinarjev številka 36 (840) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 11.septembra 1986 12. september praznik občine Mozirje 8. srečanje aktivistov OF Osrednja slovesnost v soboto v Bočni Po letu dni je seveda prilika, da tudi v mozirski občini ocenijo dosežke, uspehe in slabosti na vseh področjih dela in življenja. Zaradi zaostrenih pogojev in težav, v katerih se je znašla vsa naša družba, seveda posledice občutijo tudi v Gornji Savinjski dolini. Zavedajo se dejstva, da jih čaka težavna pot, pot kratkih korakov do napredka, ko se bo treba marsičemu tudi odpovedati. Kljub vsem težavam, ki jih trenutno spremljajo na tej poti, jim ob oceni dela ni treba zardevati. S skupnimi napori so uresničili veliko načrtov iz prejšnjega srednjeročnega obdobja. Obetavni so polletni in trenutni rezultati gospodarjenja, ki so se po prvih mesecih vidno izboljšali. Dosegli so polno zaposlenost, okrepili mednarodno menjavo, pri širjenju industrije niso onesnažili lepe doline, saj so povečali skrb za smotrno izrabo prostora in varstvo okolja. Nenehna skrb so tudi prizadevanja za zmanjšanje razlik v razvitosti med posameznimi kraji in krajevnimi skupnostmi in napori za enakomernejši razvoj vseh. Spremljajo jih tudi nekatere slabosti, ki jih ne bo moč odpraviti preko noči. Tu je premajhna skrb za kadre, premajhna učinkovitost pro- izvodnih naložb, prepočasen razvoj drobnega gospodarstva na področju storitvene in uslužnostne obrti, prepočasen razvoj turizma, slabšanje presežnih vrednosti za obnovo in razvoj delovnih organizacij in podobno. Negodovanje povzroča tudi prepočasno odpravljanje socialnih razlik, ki izhajajo iz nedela, nerešeni so tudi nekateri problemi v družbenih dejavnostih. Seveda ob tem ne pozabljajo na številne dosežke na najrazličnejših področjih, ki jim bodo priča tudi v prazničnih dneh. Ti so obenem tudi spodbuda za še večje uspehe v prihodnjem obdobju. Zato veljajo vsem delovnim ljudem in občanom mozirske občine ob njihovem prazniku iskrene čestitke z željo, da bi s skupnim delom in sodelovanjem bili uspešni še naprej v prid lepše bodočnosti. Po dveletnem presledku, smo si v občini Velenje zadnjo nedeljo spet lahko ogledali prireditev Kmečki praznik. Tokrat so ga pripravili člani aktiva mladih zadružnikov, prireditev pa je bila v Gaberkah. Zares velik obisk je dovolj velik dokaz, da si takšnih prireditev želimo, da ne smemo dovoliti, da bi stari kmečki običaji potonili v pozabo. Za občinski praznik — 12. september čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje ter jim želimo tudi v prihodnje novih delovnih zmag Skupščina občine Izvršni svet Skupščine občine Občinska konferenca SZDL Občinski svet ZSS Občinski komite ZKS Občinski odbor ZZB NOV Občinska konferenca ZSMS in Občinska konferenca ZRVS Mozirje Prireditve ČETRTEK, 11. septembra: — o|j 16. uri: otvoritev posodobljene ceste Gornji grad —Radmirje — ob 17. uri: trim kolesarjenje po Zadrečki in Savinjski dolini PETEK, 12. septembra: — ob 10. uri: otvoritev posodobljene žagalnice in zbor delavcev Lesne industrije Gornje—Glin Nazarje ob 85-letnici lesne industrije v Nazarjah — ob 18. uri: predstavitev zapisa o kmečkem delavstvu v Gornji Savinjski dolini v mozirski knjižnici SOBOTA, 13. septembra: — ob 9. uri: odkritje spomenika talcem v Juvanju — ob 11. uri: otvoritev novih delovnih prostorov Iskre —Feriti na Ljubnem ob Savinji — ob 15.30 uri: otvoritev športnega igrišča v Bočni — ob 17. uri: SLAVNOSTNA SEJA Skupščine občine Mozirje v zadružnem domu v Bočni in tovariško srečanje NEDELJA, 14. septembra: — ob 11. uri: Dan slovenskih planincev pri Mozirski koči TOREK, 16. septembra: — ob 18. uri: otvoritev razstave sodobne slovenske grafike v Galeriji mo-zirskega kulturnega doma Obisk Marinca in Sterna Ponedeljkovega skupnega sestanka komunistov osnovne organizacije Jamska mehanizacija Rudnika lignita Velenje sta se udeležila tudi člana predsedstva CK ZKS Andrej Marine in Emil Štern. V tem tozdu dela 135 komunistov, organizacijsko povezanih zaradi izmenskega dela v tri osnovne organizacije. Skupen cilj vseh 935 delavcev tega tozda je skrb za čim višjo proizvodnjo s čim manjšimi stroški, vzdrževanje strojev in naprav, zato jih toliko bolj jezi, da je statistika njihovo dejavnost razvrstila v podskupino — med tiste ki vzdržujejo električne strojčke in naprave, in da so kot takšni tudi registrirani. Ob tem je seveda odveč razlagati, da delavci mehanizacije delajo v istem prostoru z rudarji, z isto nevarnostno stopnjo, da ob tem ne popravljajo strojčkov, ampak zahtevne stroje, s pomočjo katerih lahko potem dosegajo takšno proizvodnjo kot jo. Za to, da se razvrstijo drugače, si prizadevajo že nekaj časa, a do sedaj zaman. Gre pa ob teh stvareh za eno zelo pomembno dejstvo — zaradi katerega tudi toliko prahu. Kaj v primeru izgube? Ker so razvrščeni drugače kot rudarji, pomeni to v teh primerih zajamčen osebni dohodek, s čimer pa se delavci mehanizacije nikakor ne morejo strinjati. Že zaradi tistega, prej navedenega. In ta problem bo treba čim prej razrešiti. Ob vseh težavah, s katerimi se srečujejo pa je treba dodati, da se kot komunisti lahko pohvalijo, da delajo dobro. Čakajo pa jih seveda nove naloge — prenova zveze komunistov in njihova odprtost navzven, delati in iskati morajo rešitve v povezavi z vsemi, tako družbenopolitičnimi organizacijami kot samoupravnimi organi. Samo takšno delo lahko prinese rezultate. (mkp) 16. september svetovni dan miru Svetovni dan miru, 16. september, bodo počastili tudi pionirji velenjske občine. Občinska zveza prijateljev mladine Velenje pripravlja program v sodelovanju s Socialistično zvezo. Na vseh osnovnih šolah bodo med drugim, ta dan, na razrednih urah govorili o miru, tem velikem bogastvu, za katerega se morajo boriti še številni narodi. »Pridite v nedeljo med nasu V nedeljo se bodo znova srečali aktivisti Osvobodilne fronte ša-leško-mislinjskega okrožja. Letošnje srečanje, ki bo že osmo zapored, bo na letališču v Turiški vasi, pričelo pa se bo ob 10. uri in 30 minut. »Pred 12. leti sta skupščini občin Velenje in Slovenj Gradec podelili domicilni listini aktivistom Osvobodilne fronte šale-ško-mislinjskega okrožja za njihov prispevek k razvoju narodnoosvobodilnega boja na tem Janko Ževart: »Eden izmed namenov naših srečanj je razvijanje revolucionarnih tradicij in vrednot, negovanje teh in prenašanje na mlajšo generacijo.« območju,« nam je te dni dejal Janko Ževart, ki je že vseskozi predsednik okrožnega odbora aktivistov in tudi pobudnik tega srečanja. Aktivisti so se po vojni prvič srečali leta 1974 — to je bilo v Titovem Velenju — in od takrat se dobijo približno vsaki dve leti. »Ta srečanja so izmenično v slovenjegraški in velenjski občini. Vsi, ki delamo v pripravah nanje, delamo to z zadovoljstvom. Naš trud je bil doslej vselej nagrajen z množično udeležbo aktivistov. Na tem že tradicionalnem srečanju se nam bodo tudi letos pridružili borci tretjega bataljona VDV in VOS-a. Zato naj ob tej priložnosti še enkrat povabim vse nekdanje aktiviste, borce in druge člane, da preživijo nedeljo z nami v Turiški vasi, predvsem pa bomo veseli, če bo na srečanje prišlo kar največ mladih. Srečanje bo ponovna priložnost za obujanje spominov na čase, ki so bili resda kruti in težki, pa vendarle včasih tudi lepi in prijetni. Poleg iskrenega tovarištva so nas povezovali enotni cilji, želje in hotenja. To pa je tudi . tisto, kar nas oziroma bi nas moralo povezovati tudi v sedanjem življenju. Prepričan sem, da bo 8. srečanje znova potrdilo kako živi so v nas še spomini na vojna leta, kako nas še vedno povezujejo tovarištva in odločnost, ne samo da branimo, ampak vedno znova bogatimo pridobitve narodnoosvobodilnega boja.« Nedeljsko srečanje aktivistov Osvobodilne fronte šaleško-mi-slinjskega okrožja se bo pravzaprav začelo že ob 9. uri, ko bodo v Šmiklavžu na poslopju tamkajšnje osnovne šole odkrili spominsko ploščo. »S tem se želimo borci in aktivisti zahvaliti prebivalcem Šmiklavža in Graške gore za njihov prispevek med NOB,« je dejal Janko Ževart. Ob otvoritvi spominske plošče bo spregovoril Tone Ul-rih-Kristl, ki je bil eden od sekretarjev šaleško-mislinjskega okrožja. Nato se bodo aktivisti ob 10.30 zbrali na letališču, kjer bo po kulturnem programu in slavnostnem govoru — slavnostni govornik bo predvidoma podpredsednik republiške skupščine Jože Knez, prav gotovo sledilo novo in nepozabno srečanje vseh, tako aktivistov, borcev, občanov, mladine. »Nedeljsko srečanje bo ob vsakem vremenu. Pa še nekaj,« je poudaril Janko Ževart, »pridite v čim večjem številu in naj se vam ne mudi domov. Enkrat v dveh letih si lahko najdemo čas, da malo skupaj posedimo in po-kramljamo.« S. Vovk Šolski koledar V šolskih klopeh se resda še ni začelo povsem zares, naše bistre glave na počitnice in proste dni gotovo ne razmišljajo več. Povsem drugče so, tako kot vsa leta doslej, ravnali naši pedagogi in člani komiteja za družbene dejavnosti, ki so na zadnji seji namenili šolskemu koledarju za osnovne in srednje šole za šolsko leto 1986/87 precej pozornosti. Dogovorili so se, da bodo usklajeni pouka prosti dnevi za učence osnovnih šol in srednje usmerjenega izobraževanja 31. decembra letos ter 28., 29. in 30. aprila 1987. Te proste dni naj bi nadomestili v soboto, 4. oktobra, 8. novembra 1986 ter 4. aprila in 9. ma ja 1987. Starše in njihove šolarje pa gotovo bolj zanimajo počitnice. Po šolskem koledarju 1986/87 se bodo zimske počitnice začele 19. januarja in bodo trajale do 31. januarja, letne počitnice pa od 22. junija do konca avgusta 1987. Osebne dohodke moramo uskladiti do konca septembra O osebnih dohodkih zadnje čase veliko govorimo. Njihovo delitev načrtujemo v resolucijskih dokumentih, vendar pa dogovorjenega potem ne upoštevamo. Žal je tudi letos tako. Že ob obravnavi majske analize gospodarjenja smo spoznali, da bodo potrebni za uresničitev zastavljenih ciljev na tem področju koreniti ukrepi. Takrat smo se tudi dogovorili, da bomo rast osebnih dohodkov (ta ne sme biti večja od rasti dohodka) uskladili najkasneje do konca tega meseca. Dileme ali bo temu res tako ne more biti več. Zadnji ukrepi zveznega izvršnega sveta so jasni in zavezujejo nas, da osebne dohodke dosledno uskladimo. Izvršni svet skupščine občine Velenje je v tem času temeljito pretresel izplačevanje osebnih dohodkov v velenjski občini v letošnjem prvem polletju. Ugotovili so, da v več ozdih s področja gospodarstva v prvem polletju niso razporejali sredstev za osebne dohodke skladno z resolucij-skimi usmeritvami. Mnogi so namenili za osebne dohodke več denarja kot bi smeli pa čeprav so njihovi rezultati slabši kot v enakem obdobju lanskega leta oziro-'ma je njihovo poslovanje slabše kot poprečno v podskupini. Naj- večji prekoračitelji v prvem polletju letošnjega leta so bili Gorenje Procesna oprema, Sipak, Modni salon, APS, ESO, EKO. Projektivni biro, Inženiring. TEŠ in RLV in Rdeča dvorana. Seveda pa je prav, da ob tem povemo, da imamo v občini tudi nekaj ozdov, ki so povsem usklajene z resolucijo. Takšne so Ve-grad, Veplas, Tiskarna, Vekos, Era, Veko, Gorenje Servis in Brivnice in česalnice. Na osnovi ugotovljenega je sklical izvršni svet sestanek s poslovodnimi delavci organizacij združenega dela, ki v polletju na področju delitev sredstev za osebne dohodke niso sledile usmeritvam. Predložiti so morali bilanco uspeha za prvih sedem mesecev letošnjega leta iz katere je razvidno, če jim je uspelo v mesecu juliju izboljšati delitvena razmerja. Podati so morali tudi oceno, kakšna bodo ta razmerja ob koncu devetmesečja ter oceno možnosti poračuna preveč izplačanih osebnih dohodkov. Ocena poslovodnih delavcev je bila enotna. Menili so. da bi poračune v tem času izredno težko izvedli, ti pa bi se tudi negativno odražali v rezultatih poslovanja. Poslovodni delavci so v večini primerov zagotavljali, da bodo v njihovih delovnih okoljih ob koncu devetmesečja uskladili delitvena razmerja z resolucijski-mi zahtevami. Izvršni svet je pretresel tudi osebne dohodke v negospodarstvu. Zahteval je, da jih do konca _ tega meseca uskladijo z oceno rasti za to obdobje. Komite za družbene dejavnosti mora posredovati oceno upravičenosti hitrejše rasti za vsa tista delovna okolja, ki so dodatno zaposlila delavce. Vsako dodatno zaposlitev pa je treba temeljito pretehtati in zanjo pridobiti mnenje komiteja za družbene dejavnosti. Negospodarske ozd pa morajo izdelati tudi program usklajevanja osebnih dohodkov z gospodarstvom. Brez dogovorjenega programa ta uskladitev ne bo možna. Na osnovi poglobljene razprave so člani izvršnega sveta menili, da ne zahtevajo poračuna v tem času v nobeni ozd. Ponovno pa so zahtevali, da mofajo biti delitvena razmerja usklajena do konca devetmesečja. O teh ugotovitvah bodo podrobno seznanili tudi občinsko skupščino še v tem mesecu ter predlagali tudi aktivnosti in usmeritve za dosego usklajenega delitvenega razmerja v dohodku posameznih organizacij združenega dela. M. Zaiošek 2- stran * n3s c3s OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenje * 11. septembra 1986 Občinska konferenca ZSMS Velenje w Casa za malodušje ni Mladini, njihovemu prostemu času, v zadnjem času pa tudi brigadirskemu delu namenjajo na raznih ravneh precej pozornosti. Pa jim res? Morda reševanju nekaterih njihovih vprašanj, vseh pa zagotovo ne. Kadar se morda ti oglasijo na kakšni seji o tem, kaj jih tare, kmalu kasneje zvedo, da znajo govoriti samo o tem. Žal, je že tako, da se danes z malo denarja ne da veliko narediti. Kadar pač pišemo o opravljenem delu v prvem polletju letos, mimo teh ničkaj razveseljivih misli ne moremo. Vendar to ni bila tema pogovora našega obiska na občinski konferenci ZMSM Velenje, ampak konkretne akcije in rezultati. Povedali so nam, da souresničili vrsto načrtovanih nalog, dokaj uspešno, vendar sami sebe ne smejo slepiti in biti z doseženim zadovoljni. »V po-kongresnem obdobju je treba veliko narediti, predvsem se tesne- je povezati z osnovnimi organizacijami v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in šolah. Menimo namreč, da bi moral biti delovni program občinske konference ZSMS skupek vseh programov mladinskih organizacij. Praksa iz prejšnjih let se nadaljuje še danes: na občinski konferenci pišemo programe, člani osnovnih organizacij pa se po njih ravnajo. Ker je to ena prednostnih nalog do konca leta, smo jo že začeli uresničevati. Na zadnji seji predsedstva smo namreč zadolžili posameznike za obisk v osnovnih organizacijah, ki naj ne bi bili noben bav-bav, ampak konkretna vez med osnovno organizacijo in občinsko konferenco,« je poudaril predsednik občinske konference ZSMS Velenje Bogdan Gregorin. Sicer pa naj napišemo, da je bilo opravljenega dela v prvih še- stih mesecih letos veliko. Pohod po poteh 14. divizije je bil zaradi neugodnih vremenskih razmer za vse udeležence resnično zelo naporen, precej časa so mladincem vzele priprave in sama izvedba skupščinskih volitev v oba kongresa, pa brigadirska sezona, na katero so se začeli pripravljati v začetku leta. Prav tako so mladi naše občine sodelovali na javni tribuni o varstvu okolja, pripravili razprave na to temo, treba pa je omeniti še vrsto športnih prireditev, štafeto, mesec mladosti, 1. maj. . . Po poletnem mrtvilu, je delovna vnema prišla »znova na površje« že na samem začetku tega meseca. Vrsta načrtovanih nalog ne dopušča več malodušja. Omenili smo že, da bodo prišle najprej na vrsto osnovne organizacije. zlasti tiste, ki slabo ali sploh ne delajo. Glasilo občinske konference naj bi po dolgem času Komite za družbene dejavnosti Vedno več vprašanj Vprašanj, takšnih ali drugačnih, je na področju družbenih dejavnosti vsako leto več. Zato člani komiteja pri njihovem reševanju niso imeli lahkega dela. Med nalogami, ki so jim namenili v prvih šestih mesecih letos pozornost, prednjačijo obravnave in razprave o planskih dokumentih ter sprejemanje finančnih načrtov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. Strokovni službi komiteja za družbene dejavnosti sta nemalo težav povzročili kar dve izdelani valorizaciji. Kljub sprotnemu spremljanju dogajanj na tem področju, služba ni mogla izdelati realne «cene rasti dohodka. Poleg že omenjene obravnave planskih dokumentov so bile na dnevnem redu seje komiteja za družbene dejavnosti v prvem polletju letos še vprašanja s področja vzgoje in izobraževanja, telesne kulture, kulture, zaposlovanja in zdravstva. Seveda so o vseh teh zadevah spregovorili na svojih sejah tudi člani raznih ko- misij in odborov, ki delujejo pri komiteju za družbene dejavnosti; od koordinacijskega odbora za razvoj in plan, usmerjeno izobraževanje in usmerjanje vpisa, varstvo prebivalstva pred nalezljivimi boleznimi do komisije za zadeve borcev NOV in vojnih invalidov. , , . , ... V tem času niso sedli za skupno mizo le člani koordinacijskega odbora za vzdrževanja in izgradnjo objektov na področju družbenih dejavnosti. Vzrok — prepoved vsakršnih naložb na tem področju. znova prinašalo v osnovne organizacije oziroma iz njih novice o vsem, kar se dogaja. Ena od kongresnih usmeritev, prav tako občinske programsko volilne konference, je vključevanje v reševanje gospodarskih vprašanj, problematika mladih iz drugih republik, tudi vprašanje mladinskih prostorov, v katerih naj bi bili mladi ustvarjalni, kjer naj bi se sestajali, je enkrat treba rešiti. Vrzel, ki je nastala pri sodelovanju s Študentskim klubom in študentskim servisom mora zapolniti tesnejše sodelovanje. »Predvsem z delom bomo morali sami priti do spoznanja, da smo soustvarjalci svojega danes in jutri. Z uresničevanjem kongresnih usmeritev, tesnejšim sodelovanjem z osnovnimi organizacijami tega ne bo težko doseči,« je končal pogovor predsednik občinske konference ZSMS Velenje Bogdan Gregorin. Skupnosti stanovalcev Smo s skupnostmi stanovalcev res naredili korak nazaj v stanovanjskem gospodarstvu, sé je z njimi res marsikaj ustavilo, smo z njimi res obstali na pol poti, a na slabšem kot smo bili pred leti? Kaj bi si zatiskali oči — skupnosti stanovalcev res niso tisto, kar so zakonodajalci pričakovali in želeli. A razlogov za to je verjetno več. Sredstva s katerimi skupnosti stanovalcev razpolagajo so premajhna, z njimi ni mogoče zagotoviti gospodarnega vzdrževanja hiš, funkcija in skrb za delo v posameznih skupnostih stanovalcev odpade v večini primerov na predsednike hišnih svetov in tiste redke stanovalce, ki so za svojo »hišo« pripravljeni kaj narediti. V glavnem pa je zanimanje stanovalcev za to, kaj se s hišo dogaja izredno slabo. Po svoje vpliva na tak odnos tudi kvaliteta gradnje, cene storitev, odnos do stanovanj in delitev stanarin, verjetno pa še kaj. Ne bi pa bilo pošteno, če bi zapisali, da je povsod tako. V Šoštanju imajo skupnosti stanovalcev, ki delajo vzorno, v glavnem vse, tudi v Titovem Velenju je tu in tam kakšna takšna, a v glavnem tukaj niso izpolnile pričakovanj. Še danes pa na tem področju niso razčiščeni nekateri odnosi. Tako je recimo nesprejemljivo, da so »sektorski« v »službi« pri Vekosu, ki opravlja za skupnosti stanovalcev strokovno — tehnična opravila, plačujejo pa se iz sredstev skupnosti. Zato je treba razrešiti njihov položaj: ali k samoupravni stanovanjski skupnosti ali v krajevne skupnosti. Ker so skupnosti stanovalcev pred ponovnim podpisovanjem pogodb oziroma sporazumov o opravljanju del na področju finančno računovodskih in pravnih poslov ter strokovno tehničnih je prav, da se vsi problemi razrešijo pred tem. (mkp) Brigadirska sezona še kar uspešna Toliko smo že pisali o mladinskem prostovoljnem delu, da bi bila vsaka zapisana beseda na to temo skoraj odveč. Pa vendarle. Nič novega ne bomo zapisali, če znova povemo, da je mladinsko prostovoljno delo v krizi, da o njegovi novi, mnogo privlačnejši vsebini odgovorni razmišljajo že kar nekaj časa. Kakšnih spodbudnih rezultatov na tem področju ne moremo zapisati, ker jih ni. Komisija za SLO in družbeno samozaščito ter prostovoljno mladinsko delo pri občinski konferenci ZSMS Velenje pripravljata program lokalnih delovnih ak- cij do konca leta, in sicer naj bi mladi pomagali okoliškim kmetom pri spravilu pridelkov, pripravljanju drv starejšim krajanom ... Na občinski konferenci ZSMS pričakujejo boljši odziv mladih za tovrstne akcije, saj kramp in lopata ne »privlačita« več. Poleg tega bi tako oživljali stare običaje. To so zaenkrat samo še načrti, ki pa niso neures-ničljivi. Na letošnjih brigadirskih akcijah je sodelovalo okroj> 300 mladih iz naše občine. Največ se jih je udeležilo enodnevnih lokalnih akcij, okrog 50 jih je bilo na te- denski v Šmartnem ob Paki, 41 pa jih je vrtelo krampe in lopate na zvezni mladinski akciji Istra 86 in šest na Titovi šumi. Rezultati: spodbudni, če preštevamo samo udarniške značke. Veliko jih je bilo na Istri 86, od šestih jih je kar pet prejelo to priznanje v Titogradu. »Mladi, ki so letos sodelovali v brigadah in uspehi nas vse skupaj obvezujejo ter nam nalagajo mnogo aktivnosti na tem področju. Če drugega ne, prav zaradi njih moramo storiti več, dobiti nove brigadirje in korenito spremeniti stvari,« poudarjajo na občinski konferenci ZSMS Velenje. ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE OBČINSKI SVET VELENJE Odbor za inventivno dejavnost OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST VELENJE Odbor za inventivno dejavnost razpisujeta NAGRADNI NATEČAJ '86 za najuspešnejše inovacije v občini Velenje s področja: a) razvojno-raziskovalne dejavnosti b) množične inventivne dejavnosti v OZD c) ustvarjalnosti druitev (LT, DIT) in posameznikov izven OZD d) ustvarjalnosti v samostojnem osebnem delu e) najuspešnejše TOZD na področju inventivne dejavnosti Nagradni sklad sestavljajo: pod a) — nagrada din 100.000 — nagrada din 60.000 — nagrada din 30.000 pod b) — nagrada din 50.000 — dve nagradi po din 30.000 — dve nagradi po din 20.000 pod c) — nagrada din 30.000 — nagrada din 20.000 pod d) — nagrada din 50.000 — nagrada din 30.000 — nagrada din 20.000 pod e) — pismeno priznanje Vsi nagrajenci denarnih nagrad prejmejo tudi pismeno priznanje. Pravico do sodelovanja na natečaju imajo delavci OZD, skupnosti, v samostojnem osebnem delu, društva in posamezniki izven OZD, katerih rešitve so v letih 1985 in 1984 prispevale (oziroma bile v letih 1985/86 sprejete na samoupravnem organu) k: — povečanju produktivnosti dela — porastu dohodka — povečanju varnosti pri delu — izboljšanju organizacije dela — varstvu okolja — ustvarjalnosti na tehničnem in naravoslovnem področju, in TOZD oziroma enovite DO, v katerih na področju množične inventivne dejavnosti dosegajo zelo dobre rezultate. Inovacije predlagajo: pod a) — razvojno-raziskovalne službe oziroma sektorji pod b) — komisije za inovacije iz OZD oziroma DS OZD, ki predhodno opravijo ožji izbor med množičnimi inovacijami (maksimalno 3) pod c) — upravni odbori društev in posameznik pod d) — samostojni obrtniki oziroma Obrtno združenje Titovo Velenje pod e) — delavski sveti ali konference OOZS na nivoju DO, ki predhodno opravijo izbor (maksimalno 1 TOZD) Ob prijavi predlagatelji dostavijo naslednje podatke oziroma dokumentacijo: osebne in splošne podatke (ime in priimek avtorja oziroma avtorjev ter morebitnih sodelavcev, izobrazba, opis del in nalog, ki jih avtor opravlja oziroma jih je opravljal v času izvedbe razvojno-raziskovalne naloge oziroma inovacije, TOZD oziroma delovna skupnost, kjer je zaposlen). pod a) — poročilo o opravljeni razvojno-raziskovalni nalogi z ustrezno dokumentacijo in prilogami, iz katerega se bo dala oceniti naloga po naslednjih kriterijih: 1. izvirnost — naloga bazira na dobro znani ideji — uporabljena znana ideja, vendar dopolnjena ali pa je uporabljena manj znana ideja — naloga bazira na izvirni, doslej neznani ideji 2. povezanost z inventivnostjo — z nalogo ni povezana nobena inovacija oziroma patent — z nalogo je povezana ena inovacija ali patent — iz naloge sledi več inovacij ali patentov 3. področje uporabnosti — rezultati so uporabni le v lastni OZD — dosežki so uporabni tudi v drugih OZD — naloga je uporabna na širokem področju 4. skladnost z razvojnimi usmeritvami družbeno-politične skupnosti — naloga se ne vključuje v razvojne usmeritve — naloga se delno ujema z razvojnimi usmeritvami — naloga se popolnoma vključuje v razvojne usmeritve občine Velenje 5. aktualnost — naloga je malo, srednje ali zelo aktualna 6. realizacija naloge — potrebni veliki napori in sredstva realizacija srednje zahtevna realizacija enostavna in poceni 7. ekonomski učinek enoto proizvodo) (lahko se navede tudi predviden — na pod b) — kratek opis in skico z naslednjimi podatki: 1. izvirnost — inventivnost predloga ncsti predloga opisati stopnjo izvir- 2. dohodek — letno ustvarjena gospodarska korist; prihranek na enoto proizvoda (izdelka) navesti tudi 3. varnost pri delu in izboljšanje delovnih pogojev (preprečevanje ali zmanjšanje nezgod na strojih in napravah, fizično lažje delo, čistejši zrak, boljša osvetljenost, zmanjšanje oziroma odprava hrupa ter prepiha itd.) 4. organizacija dela — uvedena inovacija je prispevala k boljši in sodobnejši organizaciji dela ter s tem k boljšim rezultatom poslovanja 5. pojasnilo, da je inovacijo že obravnavala in priznala pristojna komisija, odbor ali delavski svet v OZD oziroma upravni odbor društva Posamezniki izven OZD ali skupnosti, ki so navedeni pod točko c) v razpisu, morajo priložiti še poročilo uporabnika inovacije o uporabnosti. pod d) — kratek opis in skico, načrt ali fotokopijo inovacije z naslednjimi podatki: 1. v čem je izvirnost izdelka — opisati, ali ima vgrajene lastne izvirne rešitve ali nove rešitve, ki so sicer že znane, predstavljajo pa bistveno novost na našem tržišču 2. pridobitev oziroma gospodarska korist, ki jo nudi nova rešitev oziroma izdelek 3. uporabnost inovacije oziroma če je realizirana, navesti kje Prijavljene inovacije morajo biti razstavljene (eksponat, slika ali risba) na razstavi inovacij, ki bo od 20.-30. oktobra 1986 v Rdeči dvorani v Titovem Velenju. Odbora bosta obravnavala predloge, ki bodo prispeli na Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Velenje do 25/9-1986 in bodo dokumentirani v skladu z navedenimi razpisnimi pogoji. Nagrade in priznanja bedo podeljene v času razstave inovacij v Titovem Velenju 24. oktobra 1986. Odbora pozivata OZD, skupnosti in samostojne obrtnike iz občine Velenje, da predstavijo inventivne dosežke na razstavi inovacij, ki bo od 20.—30. oktobra 1980 v Rdeči dvorani v Titovem Velenju. Navodila so bila poslana v OZD in Obrtno združenje Titovo Velenje. 11. septembra 1986 ★ Titovo Velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI nas cai S ★ stnn 3 I je šolsko leto Z novim šolskim letom so v višji razred napredovali samo učenci, problemi osnovnega šolstva pa so zaostali. To dejstvo je bilo tudi povod, da smo se prejšnji teden dobili na Vzgojno izobraževalnem zavodu z ljudmi, ki te težave najbolje poznajo, z njimi se srečujejo vsak dan, nanje opozarjajo in jih skušajo z drugimi delavci v šolstvu razreševati kolikor je pač v njihovih močeh-EMIL PRAH - direktor VIZ-a, DUŠAN DOLINAR - pomočnik direktorja za pedagoške zadeve in FRANJO ARLIČ — svetnik DO VIZ v funkciji vodje izgradnje VII. osnovne šole. LETOS 11 ODDELKOV VEČ Da se pogoji dela na velenjskih osnovnih šolah slabšajo, zgovorno potrjujejo podatki: na vseh osnovnih šolah v naši občini letos deluje 234 oddelkov rednega pouka. To pa je enajst oddelkov več kot lani, poleg tega pa še en oddelek podaljšanega bivanja več. Lani je bil dvoizmenski pouk v 48 oddelkih, letos v 75-ih. Najbolj so seveda obremenjene tri šole v samem mestnem jedru : Anton Aškerc, Gustav Šilih in Miha Pintar-Toledo, kjer je število učencev tako intenzivno na-rastlo. da zmogljivosti učilnic, telovadnic, kuhinj, jedilnic in zunanjih površin, že zdavnaj presegajo tisto mejo, ki še omogoča normalno delo. Na osnovnih šolah bratov Mravljakov in Veljka Vlahoviča se je morala zaradi povečanega števila učencev spremeniti organizacija dela. Na doslej popolni osnovni šoli Veljko Vlahovič gredo v dve izmeni oddelki od 3. do 6. razreda, na bratov Mravljakov od 1. do 5.. To pa pomeni korak nazaj in to velik. Poleg tega pa to predstavlja niz prostorskih, kadrovskih in drugih težav. Spet se je povečalo število oddelkov na šoli Antona Aškerca, kjer je sedaj pod isto streho že 34 oddelkov, na šoli bratov Mravljakov 33 oddelkov in Veljka Vlahoviča — tu je bil porast največji, število oddelkov se je povečalo za 6 in tako je sedaj na šoli 29 oddelkov. ŠOLA MIŠLJENJA IN NE ŠOLA POMNJENJA »Zel imo poudariti, da pedagoške delavce skrbi preveliko število učencev v oddelkih, skrbi jih pomanjkanje šolskega prostora, pomanjkanje učil, zastarela učna oprema ... V njih zbuja občutek nemoči, da bi lahko dosegli tako visok nivo kvalitete vzgojno izobraževalnega dela, kot si ga kot družba želimo. Naša stalna naloga pa je, da si bomo kljub vsem težavam prizadevali izboljšati kvaliteto povsod tam, kjer na pogoje dela lahko vplivamo sami. Kljub vse preštevilnim oddelkom pa bomo nadaljevali z vse boljšo individualizacijo in notranjo diferenciacijo pouka. Letos pa smo se še posebaj dogovorili, da bomo znotraj tega skrbel; za razvoj nadarjenih učencev. Z uporabo sodobnih metod pouka in zagotovitvijo interesnih dejavnosti tako, da bo vsak učenec obiskoval vsaj eno. Trudimo se krepiti vzgojno funkcijo šole, naravnavati pouk problemsko in doseči, da bo naša šola resnično postala šola mišljenja in ne šola pomnjenja,« je dejal Emil Prah. In to kljub vsem težavam, saj ga je zelo slikovito dopolnil I Delovne razmere na osnovnih I šolah se slabšajo I ipr Era tozd Vino Šmartno ob Paki Kakovostna vina širijo ponudbo Dušan Dolinar: »Samo za ilustracijo naj povem, da morajo tako pomembne ure, vzgoje ure, ure oddelčne skupnosti, biti organizirane po avlah šol. To pa kaže na res zelo otežene delovne pogoje, poleg vsega, kar je bilo že omenjenega.« NOVA ŠOLA VEČ KOT NUJNA Že s temi podatki bi lahko naši sogovorniki prepričali vse tiste, ki še vedno dvomijo, ali je VIL osnovna šola potrebna ali ne. Rast števila šoloobveznih otrok in števila novih oddelkov povzroča izredno težke probleme pri organizaciji pouka in sploh šolskega dela, tako pri razporejanju učencev in oblikovanju oddelkov. »Zaradi večanja števila oddelkov postajajo šole v Titovem Velenju prave pedagoške kasarne. Takojšen začetek gradnje nove šole je več kot nujen. Ce šola ne bo zgrajena do 1. septembra 1988, bo v Titovem Velenju nastala taka kriza s šolskim prostorom, da grozi poleg obveznih dveh izmen na vseh šolah, na šolah Veljka Vlahoviča in bratov Mravljakov že tretja izmena. Kaj to pomeni za učence in njihove starše tam, kjer sta zaposlena oba in še posebaj v družinah z več otroki, ni treba »Uresničevanje planskih ciljev v teh pogojih gospodarjenja ni lahko. Težko je že slediti nenehnim spremembam, še težje se držati začrtanih smeri,« poudarjajo zaposleni v Erini temeljni organizaciji Vino v Šmartnem ob Paki. Na rezultate gospodarjenja vse bolj vpliva padanje kupne moči. Danes je cena tista, ki narekuje potrošnjo alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Kakovost Na letošnjem vinskem sejmu v Ljubljani je sodelovala tudi Erina temeljna organizacija Vino iz Šmartnega ob Paki s štirimi vrstami vina in to zelo uspešno. Vsa so namreč prijela priznanja. Še posebej ponosni pa so na uspeh, ki ga je dosegla Črnina game. Poznavalci vin so ji za kakovost dodelili zlato medaljo. postaja vse manj pomembna. Ob pregledu doseženih rezultatov poslovanja v osmih mesecih letos, z njimi so še kar zadovoljni, ugotavljajo sicer za 10 odstotno povečanje prodaje. Analiza je pokazala, da je v tem času padla prodaja vina, porastla pa potrošnja piva. Vino je naredilo v preteklem letu precejšen skok v ce- novnem razmerju. Kar za 150 odstotkov je porastla njihova vrednost. Vzrok za takšen položaj tiči v pomanjkanju vina na domačem trgu lani. Prav to pa je potegnilo za sabo še velik uvoz tujih vin. »Znašli smo se v nezavidljivem položaju, iz katerega bomo poskušali najti najboljšo pot. Zaradi manjše prodaje, uvoza tujih vin, za nameček se v Jugoslaviji predvideva poprečna letina, ne vemo, kako bomo lahko zmanjšali stare zaloge tega blaga. Uspehov si obetamo od prožne ponudbe in hitrem prilagajanju potrebam na trgu,« poudarja direktor temeljne organizacije Vino Gvido Omladič. K prožni ponudbi blaga sodi razširitev programa. Od marca dalje je na prodajnih policah rdeče vino z geografskim poreklom Črnina, v zadnjem času pa se je tej novosti pridružilo še belo kakovostno vino Smederevka. Ob 35-letnici kolektiva so lahko potrošniki v njihovih maloproda-jalnah v Celju in Šmartnem ob Paki ti vrsti vina kupili za 15 odstotkov ceneje. Z ugodno akcijsko prodajo so zaposleni hoteli na svoj način potrošnikom povedati, da se počasi, a vztrajno približujejo pomembnemu cilju — ponudbi od namiznih do kakovostnih vin z geografskim poreklom. Poleg že omenjenih akcij želijo kupcem ustreči z novim odpiralnim časom v maloproda-jalni v Šmartnem ob Paki, ki je odprta ob torkih in petkih tudi popoldan. V tem času se zaposleni tega kolektiva »pripravljajo« na letošnjo trgatev. Znova bodo pripravili prodajo mošta in s kakovostnimi vrstami vina napolnili svojo vinsko klet. S tem pa še ni konec prizadevanj delavcev Erine temeljne organizacije Vino. Lastno proizvodno zaledje oziroma dopolnitev programa z domačimi kakovostnimi vini z zaščiteno znamko je le ena od še neuresničenih želja. Pripravljajo pa se tudi na začetek novogradnje skladiščno prodajnih prostorov v Celju. To bo ena od večjih naložb njihovega srednjeročnega programa. Uspela manifestacija na Muti Razvoj z lastnim znanjem Hotenje, da bi postala manifestacija »Sreča v zelenju in cvetju« na Muti osrednja predstavitev hotenj Gorenjeve-ga zelenega programa, postaja vse bolj stvarnost. Sama manifestacija pa ne predstavlja zgolj razvojne dosežke in hotenja, pač pa tudi trdno navezanost delavcev Gorenja Muta s krajani Mute in drugih krajevnih skupnosti v ra-deljski občini. Letošnja »Sreča v zelenju in cvetju Muta '86« od 3. do 7. septembra je, med drugim, kar najbolj nazorno prikazala rast posameznih programov Gorenja Muta, hkrati pa je vnovično potrdila usmeritev delovne organizacije, da bo skupaj s poslovnimi partnerji, še posebej z uporabniki proizvodov, načrtovala prihodnji razvoj. Na otvoritveni slovesnosti, ki se jo je zraven številnih drugih gostov udeležil tudi podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije, Andrej Miklavčič, je Direktor Gorenja Muta, Marko Rutar, poudaril, da je delovna organizacija v zadnjih dvajsetih letih fizi- čni obseg proizvodnje povečala za štirikrat. V porastu so predvsem proizvodnja sive litine in jeklenega granulata, v zadnjem času tudi male kmetijske mehanizacije; nazadnje pa proizvodnja orodja, kjer padec domače prodaje nadomeščajo s povečanim izvozom. Razvoj je bil dosežen z lastnim znanjem, brez nakupa licenc oziroma tehnologij. Ob tem so izboljševali delovne pogoje, spreminjali okolje, štipendirali in zaposlovali mlade strokovnjake. Posebno pozornost obiskalcev »Sreče v zelenju in cvetju Muta '86« je vzbujala nova generacija enoosnih traktorjev »Kosor« s priključki. Hkrati z osvajanjem proizvodnje »Kosorja« so začeli na Mutu graditi dodatne proizvodne prostore, ki jih bodo dogradili v letu dni. Manifestacijo »Sreča v zelenju in cvetju Muta '86« si je z izrednim zanimanjem ogledal tudi predsednik republiškega komiteja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Milan Kneževič. Med številnimi prireditvami, ki so spremljale manifestacijo »Sreča v zelenju in cvetju Muta '86« velja zlasti še omeniti nedeljsko »Parado cvetja«, ki si jo je ogledalo več tisoč obiskovalcev od blizu in daleč. (an) Popoldan ali dopoldan? posebaj razlagati,« se je razgo-voril Franjo Arlič. ČIM PREJ REŠITI PROBLEM Začetek gradnje VII. osnovne šole je še vedno nejasen. Zatika se na dveh koncih — z zazidalno parcelo, težava okoli tega je za nekaj mesecev zavrla planski termin začetka gradnje, prav tako pa zavira pričetek še nerešen problem virov financiranja. Načelno je sicer dogovorjeno — polovica iz samoprispevka, polovica pa po posebnem sporazumu z gospodarskimi organizacijami združenega dela. »Če bodo zbrana potrebna sredstva iz obeh virov do marca '87, bi lahko začeli gradnjo v marcu '87, kar je res skrajni rok. Za zgraditev tako velikega objekta ostane potem še sedemnajst mesecev. Predračunska vrednost pa se z ozirom na inflacijo stalno veča, vsako zavlačevanje bo to rast le še pospešilo in onemogočalo gradnjo. Čimprejšnja rešitev problemov okoli izgradnje nove šole mora biti skrb vseh, ki so odgovorni, da bodo vsi šoloobvezni otroci dobili svoj šolski prostor, to je tako občinskih organov, delavcev v gospodarstvu in negospodarstvu, seveda pa tudi šolnikov. Na novo šolo čaka 450 otrok (naravni prirastek), približno toliko otrok pa še iz stanovanj, ki so že in še bodo zgrajena v Šaleku H in III.« Ta teden se v 1. razred vpisujejo novi učenci. Tudi za te bo treba poskrbeti. Kmalu. Eno leto je kratek rok. Milena Krstič-Planinc Gorenje Bira Bihač Vse večja proizvodnja Avgusta so v novi tovarni hladilnih in zamrzovalnih aparatov Gorenje Bira v Bihaču izdelali 23.156 aparatov in presegli mesečni proizvodni načrt za I "d. Kar 70 "n avgustovske proizvodnje so namenili za prodajo na tehnološko najzahtevnejša svetovna tržišča. Uresničitev mesečnega proizvodnega načrta in občutno povečanje povprečne dnevne proizvodnje, prejšnji mesec so na dan naredili že 1.220 aparatov, zadnji teden v avgustu pa celo 1.400, je rezultat prizadevanj delavcev Gorenja Bira in strokovnjakov Gorenja iz Titovega Velenja, da bi čimprej dosegli načrtovani obseg proizvodnje. 28. avgusta so izdelali 1.547 hladilnikov in zamrzovalnikov, kar je bila največja dnevna proizvodnja dotlej. Pomembno je, da so to rekordno dnevno proizvodnjo dosegli pri izdelavi najzahtevnejših aparatov, namenjenih za prodajo v Združene države Amerike. Za mesec september načrtujejo v Gorenju Bira proizvodnjo 33.000 hladilno zamrzovalnih aparatov, povprečna dnevna proizvodnja pa naj bi se približala 1.500 hladilnikom in zamrzovalnikom. Proizvodnja, dosežena prvi teden v septembru, obeta, da bodo pričakovanja uresničena. 4. septembra so dosegli nov proizvodni dosežek — izdelali so 1.580 hladilnikov in zamrzovalnikov, kar je največ doslej v enem dnevu. Ob taki proizvodnji je mogoče pričakovati, da bo septembrski načrt proizvodnje ne samo dosežen, pač pa tudi presežen! (an) I I I I I I 12. september — dan Gorenje Bira 12. september 1985, ko so v novi Gorenjevi tovarni v Bihaču izdelali prvi hladilnik, so si v Gorenju Bira izbrali za dan delovne organizacije. Letošnji dar, delovne organizacije Gorenje Bira bodo v Bihaču obeležili' z vrsto prireditev. Na sam praznični dan se bodo sestali člani delavskega sveta na svečani razširjeni seji skupaj z vodstvi družbenopolitičnih organizacij. Na seji. na katero so povabili tudi predstavnike gospodarskega in družbenopolitičnega življenja Bihača, bodo pregledali opravljeno delo med dvema praznikoma podelili pa bodo priznanja 12 delavcem, ki so se najbolj izkazali v letošnjem letu pri uvajanju proizvodnje. Udeleženci svečane seje si bodo ogledali tudi nove pridobitve Gorenje Bira — laboratorij, mehanično delavnico, orodjarno in ambulanto. Svojemu namenu bodo pozneje predali še športno središče, na katerem se bodo, med drugim, pomerili delavci Gorenja Gospodinjski aparati Titovo Velenje in Gorenje Bira Bihač v malem nogometu. V Bihaču pa bo 12. septembra zvečer priložnostna slovesnost ob prihodu »Karavane bratstva in enotnosti Gorenje '86«, združena s predstavitvijo proizvodnega programa te najmlajše Gorenjeve tovarne. (an) Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje Objava potreb po delavcih v občini Velenje DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DI NČ DČ ROK P OD ŠT. del. BOLNICA TOPOLŠICA zdravnik specialist — zdravnik specialist X nč 8 180.000 3 BOLNICA TOPOLŠICA laboratorijski tehnik — laboratorijski tehnik X nč 8 98.000 1 1 OŠ BIBA ROCK ŠOŠTANJ ključavničar — hišnik — kurjač X nč 8 85.000 DO MODNI SALON prodajalec — prodajalec X nč 15 93.000 1 DO MODNI SALON administrator — administrator—poenter X nč 15 80.000 1 TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ kuhar - kuhar 1 nč 8 99.000 1 1 1 ELEKTR0TEHNA DO SET pomožni prodajalec — pomožni prodajalec 3m nč 8 90.000 OŠ BIBA ROCK ŠOŠTANJ snažilka — čiščenje X nč 8 65.000 DO MODNI SALON snažilka — čiščenje X nč 8 60.000 1 TP NAMA snažilka — čiščenje X nč 15 55.000 1 EK0 TOZD SERIJSKA PR0IZV. pomožni delavec — sestavljalec elementov ■ X dč 8 50.950 10 LEGENDA: DI = delovne izkušnje, NČ — nedoločen čas. DČ = določen čas, ROK P = rok prijave. OD = osebni dohodek. ŠT. DEL. = število delavcev »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen l.maja 1965; od 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od I. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (v. d. odgovornega urednika), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka FoitS 10, Telefon (063) 853-451. 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 80 dinarjev. Mesečna naročnina 300 dinarjev, letna naročnina za individualne naročnike je 3.600 dinarjev, za tujino 6.600 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421 — 1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 4. stran ★ fias c3s PRAZNIK OBČINE MOZIRJE Titovo Velenje * 11. septembra 1986 gorenje Največji v državi Čvrsti temelji in zdrave korenine Podatki kažejo, da je Gorenje največji jugoslovanski proizvajalec in izvoznik malih gospodinjskih aparatov. Tako je Gorenje naš edini proizvajalec podstavkov za električne ročne mešalnike, v proizvodnji električnih ročnih mešalnikov je Gorenje udeleženo z 90 odstotki, v proizvodnji električnih- rezalnih strojev in varilnikov folij z 88 odstotki in tako naprej. Še pomembneje je, da je Gorenje edini jugoslovanski izvoznik električnih ročnih mešalnikov in podstavkov zanje, rezalnih strojev, varilnikov folij in stenskih tehtnic. Na Gorenje odpade tudi polovica vsega našega izvoza mlinov za kavo. V tovarni, kjer so 7. decembra 1970 izdelali prvi mali gospodinjski aparat, je 21. februarja 1986 352 delavcev slavilo pomembno delovno zmago. S tekočega traku je prišel 10-milijonti mali gospodinjski aparat. Jubilejni proizvod je bil električni ročni mešalnik. V Nazarjah izdelajo na dan najmanj 2.000 električnih ročnih mešalnikov. Letos jih bodo skupno izdelali 450.000 in jih od tega kar 290.000 izvozili. Tovarna malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah je pomemben gospodarski dejavnik v občini Mozirje. Tovarna zaposluje 90 odstotkov vseh delavcev v občini, ustvari 11 odstotkov narodnega dohodka in 37 odstotkov vsega konvertibilnega izvoza. Mali gospodinjski aparati so najzahtevnejši proizvodni program gospodarstva mozir-ske občine, Gorenjeva tovarna pa je prav gotovo lahko zgled drugim delovnim organizacijam v Gornji Savinjski dolini v prizadevanjih pa prestrukturiranje proizvodnje na višjo tehnološko raven. Temelji nazarske tovarne so čvrsti in njene korenine zdrave. Imajo znanje, strokovnost, izkušnje in pridnost. Tudi zato so se odločili, da namesto dosedanje temeljne organizacije ustanovijo enovito delovno organizacijo. V zvezi s tem pripravljajo novo organiziranost in izdelujejo poglobljen informacijski sistem; vse to in še marsikaj je seveda potrebno za uspešno sodelovanje s tujimi partnerji. Na začetku so sodelovali s Krupsom in s tem pridobili kakovost, danes že uveljavljeno in priznano v svetu, z desetletnim sodelovanjem z Bosch Siemens Hausgeräte pa so okrepili poslovno moralo, razvojno dejavnost in tehnologijo. Z nastankom delovne organizacije morajo seveda najprej uveljaviti vse službe in funkcije, ki jih doslej kot temeljna organizacija niso imeli. Pri prenosu in oblikovanju teh lastnih služb so previdni, saj vedo, da lahko vsaka nepremišljenost kaj hitro omaja ugled, ki ga imajo danes doma in v svetu. Z dobro organiziranostjo vseh služb in z novimi kadri, ti se za zaposlitev v nazarski tovarni zelo zanimajo, so prepričani, da bodo v prihodnje še bolj učinkoviti in da bodo uresničili vse, kar družba od njih pričakuje. V tem srednjeročnem obdobju bodo proizvodnjo povečali za 80 odstotkov. Pri tem bo njihova težnja predvsem še večja kakovost vseh izdelkov, razvijali bodo nove, želijo trošiti manj energije in materialov, predvsem pa se bodo opirali na lastne sile in kakovost vgradili na prav vsa področja dela v tovarni. S potrebo po ustreznih službah se je takoj pojavila tudi potreba po primernih prostorih, njihovi razvojni načrti pa nujno terjajo tudi novo tehnologijo in z njo razširitev proizvodnih prostorov. To bodo seveda uspeli z novo naložbo. Z njo bodo poleg tehnologije dobili predvsem nove prostore za tehnološko in razvojno dejavnost, laboratorije in prostore za ostale službe, ki jih doslej niso imeli. Ob tem bodo seveda pridobili tudi nove proizvodne prostore za izdelavo mikromotorjev, prešli bodo na integrirane linije in bodo s tem in vsem ostalim predvsem humanizirali delovna mesta. Nalog in načrtov v zvezi z novo naložbo je seveda še veliko več, prepričani pa so, da bodo s pomočjo strokovnjakov in predvsem z lastnimi močmi pri tej zahtevni nalogi uspeli in delovni organizaciji Gorenje — Mali gospodinjski aparati zagotovili še uspešnejši razvoj. Tovarna Malih gospodinjskih aparatov v Nazarjah je prejela prvo Gorenje-vo priznanje za visoko kakovost, oziroma za kakovost na evropski ravni. Število servisnih posegov v garancijski dobi na izdelek je manjše od 0,03 odstotka, kar ustreza celo svetovni ra- Delavcem in občanom občine Mozirje čestitamo za občinski praznik. Delavci Gorenje Mali gospodinjski aparati rom kakovosti in z angažiranjem vseh zaposlenih zmanjšali izmet, povprečno število servisnih posegov na izdelek v garancijski dobi, pa predstavlja svetovno raven tovrstne proizvodnje.« , Gorenjevi mali gospodinjski aparati so se doslej tudi sicer že večkrat izkazali na testiranjih, ki so jih pripravile organizacije svetov potrošnikov v posameznih tujih državah na tujem. Prvemu Gorenjevemu malemu gospodinjskemu aparatu, stenski tehtnici, so sledili mlin za kavo, sušilna havba, električni rezalni stroj, električni stroj za mletje mesa, električni ročni mešalnik, stenska ura, razni priključki za rezanje in sekljanje, varil-nik folij, budilka in podstavek za električni ročni mešalnik. Leta 1985 so v Gorenjevi tovarni v Nazarjah izdelali 961.000 malih gospodinjskih aparatov in jih od tega 485.000 prodali na tuje. Ob sprejemu odločitve o gradnji nove tovarne sprejet koncept, da mora biti tehnološki proces proizvodnje malih gospodinjskih aparatov zaokrožen, omogoča širjenje proizvodnje in zaposlovanje novih delavcev. V Nazarjah danes proizvajajo vse najpomembnejše sestavne dele za male gospodinjske aparate, kar pomeni preko 90 odstotkov vseh sestavnih delov zanje. Takšna tehnološka globina lastne proizvodnje zagotavlja tudi visoko kakovst izdelkov. Zato ni naključje, da so se Gorenjevi mali gospodinjski aparati že kaj kmalu uveljavili na tehnološko najzahtevnejših svetovnih tržiščih. Zdaj izvozijo že več kot polovico svoje proizvodnje, od tega nad 90 odstotkov na konvertibilna tržišča. Večino izdelkov prodajo v Evropi, Združenih državah Amerike, v Kanadi in Avstraliji. Direktor Jože Kuder: »S to naložbo bomo zares veliko pridobili« V Nazarjah je 7. decembra 1970 pričela delo Gorenjeva tovarna malih gospodinjskih aparatov. Že prvi mesec je 64 zaposlenih izdelalo 15.000 stenskih tehtnic. Prizadevanja Gorenja za skladnejši razvoj posameznih območij in hotenja za popestritev ponudbe gospodinjskih aparatov so tudi s to tovarno v Nazarjah postala stvarnost. vni tovrstne proizvodnje. V obrazložitvi za to priznanje je med drugim poudarjeno: »V tozdu Mali gospodinjski aparati Nazarje Gorenje Gospodinjski aparati so s povečanjem tehnološke discipline, s poostrenim nadzo- gorenje & glin nazarje /7 ' / lesna Industrija, n. sol. o.. 63331 Nazarje, Yu U 4" Telefon: (063) 831-930, 831-931, 831-917. 831-942. 831-300 A t) 1 Telex: 33 624 GLIN Železniška postaja: Šmartno ob Paki 85 let industrije Začetki industrijske predelave lesa v Gornji Savinjski dolini segajo v prvo leto tega stoletja, ko je italijanska firma Fratelli Feltrinelli zgradila v Nazarjah prvo industrijsko žago, kije bila takrat po velikosti druga v Sloveniji in je imela štiri polnojarmenike na vodni pogon. Ž.e po šestih letih je žaga prešla v last ve-leposestva ljubljanske škofije Gornji grad in tako je ostalo do leta 1941. Druge predelovalne industrije v začetku tega stoletja v Nazarjah ni bilo in šele v letih 1929—1930 je bila tu zgrajena največja za-bojarna v Sloveniji, kije pre- delala tudi 12.000 kubičnih metrov lesa letno. Zgradili so jo predvsem z namenom, da bi se izognili težavam pri prodaji lesa, ki je bil zaradi dolge dobe od poseka do razreza in zaradi izredno težkega spravila, slabe kakovosti. Ko se spominjamo dogodkov iz preteklosti, velja povedati, da nazarska lesna industrija za Gornjo Savinjsko dolino veliko pomeni. Tukajšnji prebivalci so bili vedno več ali manj življenjsko povezani z izkoriščanjem gozdov in predelavo lesa. Poleg kmetijstva je bila to osno- va za preživljanje, ob tem pa je pomenilo tudi materialno osnovo za začetek in razvoj ostalih gospodarskih dejavnosti. Po dokaj mirnem predvojnem obdobju je bila razvojna pot nazarske delovne organizacije po drugi svetovni vojni zelo razgibana in uspešna. Po osvoboditvi je iz klasične žagarske proizvodnje nastala ena večjih delovnih organizacij v lesni industriji, ki ima danes v svojem proizvodnem programu tudi številne končne izdelke v žagarski proizvodnji ter v proizvodnji stavbnega pohištva in ivernih plošč. veda treba še naprej utrjevati, celovito želijo predstaviti svojo dejavnost in pri tem posebej poudariti razvojne možnosti in usmeritve, posebej pa želijo utrditi sodelovanje z vsemi sorodnimi delov- Priznanja Ob visokem jubileju lesne industrije v Nazarjah bodo podelili delavcem tudi vrsto priznanj. PLAKETE delovne organizacije bodo prejeli: MIRKO HREN iz Žagarstva VIKTOR ES iz Stavbnega pohištva FRANC ZVIR iz Stavbnega pohištva KRISTIAN PLANOVŠEK iz Iverne MILAN PRAZNIK iz Iverne JOŽE REMIC iz Energetike JANEZ OSTERC iz DSSS Poleg tega bodo podelili 25 PISNIH PRIZNANJ in 9 DENARNIH NAGRAD. Seveda je 85-letnica priložnost še za podelitev priznanj za dolgoletno delo v delovni organizaciji. ZLATE ZNAKE ZA 30 let dela bodo prejeli: AMALIJA CELINŠEK, KRISTIAN POLiCNIK, KRISTINA VRATANAR, ANICA PECNIK, ANTON ARNlC, FRANC POD-KRIŽNIK, VERA URH, MARIJA KLEMENAK in MARTIN POLICNIK. SREBRNE ZNAKE za 20 let dela v delovni organizaciji bo prejelo 6 delavcev in delavk, BRONASTE ZNAKE za 10 let dela pa 26 delavk in delavcev. PRAZNOVANJE Svoje slavje seveda vključujejo v prireditve ob letošnjem prazniku občine Mozirje in so pripravili vrsto športnih, kulturnih in slavnostnih prireditev. V ponedeljek so odprli razstavo likovnih del svojih delavcev in likovno kolonijo v zvezi z njo. V torek popoldne so bila na vrsti tekmovanja v malem nogometu, odbojki in kegljanju, v sredo popoldne pa so pripravili Še srečanje upokojencev svoje delovne organizacije. Slavnostno bo predvsem v naslednjih dveh dneh. Danes, v četrtek, bo ob 12. uri slavnostna seja delavskega sveta, zvečer pa bo na vrsti še javna radijska Oddaja o naiarski lesni industriji. 'Osrednja slovesnost bo jutri, v petek, ko bodo ob 10. uri .najprej izročili namenu posodobljeno žagalnico in zatem pripravili zbor kolektiva ob 85-letnici delovne organizacije. Nazarski lesarji letos slavijo tudi 35-letnico delavskega samoupravljanja. Prvi delavski svet v Gornji Savinjski dolini so namreč izvolili v takratnem podjetju 8. oktobra 1950. 11. ■septemBra'19S6# ★ Titovo Velenje ' ' PRAZNIK OBČINE MOZIRJE nas cas * Stran 5 Najnovejša naložba__ v temeljni organizaciji Žagar-stvo predstavlja velik korak naprej pri posodabljanju proizvodnje, katere cilji so odprava težkega fizičnega dela in uvajanje sodobne merilne ter računalniške tehnike. Opremo so uvozili iz ZR Nemčije, služila pa bo sortiranju. letvičenju in zlaganju desk najrazličnejših dimenzij. Celotni postopek bo voden avtomatsko, človeško oko bo nadziralo le kakovost lesa in spremljalo usklajeno delovanje naprav. Teoretična zmogljivost pretoka je 45 desk v minuti. Dnevna proizvodnja žaga- nega lesa bo sproti zmerjena, razsortirana in zložena, ob tem tudi prešteta, obračunana in odtipkana na obrazce. Na ta način bodo v Nazarjah močno posodobili postopke z žaganim lesom v tej temeljni organizaciji. Na ta račun in na račun avtomatskega ro-bilnika, ki že obratuje, bodo bistveno zvečali izkoristek žaganega lesa in krepko povečali tudi produktivnost. S tem bodo odpravili tudi težka delovna mesta in 48 delavcev premestili v nadaljnjo predelavo lesa, kjer delavcev primanjkuje. Sama izvedba te naložbe je bila zelo smotrna. Uvozili so le najzahtevnejši del opreme, pri gradbenih delih so težili k ceneni konstrukciji, večino montažnih in inštalacijskih del so opravili sami, prav tako pa so sami in z delno pomočjo domačih dobaviteljev izdelali transporterje in nosilne konstrukcije. t To je bil podvig in težka preizkušnja za vzdrževalce in strokovnjake nazarske lesne industrije, ki pa so jo uspešno prestali. S tem so si pridobili tudi dragocene izkušnje za še uspešnejše delo na tem področju v prihodnjem obdobju. Čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom za praznik občine mozirje! tehnike nimi organizacijami na osnovi trdnih in dolgoročnih dohodkovnih povezav, kar še posebej velja za povezavo s sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenje. Ob vsem tem ne pozabljajo na to, da morajo praznovanju dati obeležje tudi znotraj svoje delovne organizacije v smislu krepitve delovne in tehnološke discipline, pripravljenosti na dodatne delovne napore in vsebinske poživitve delovanja samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij. Ob visokem jubileju zato veljajo vsem delavcem iskrene čestitke, posebej tistim, ki so v razvoj delovne organizacije vložili 30 in več let dela in naporov. Seveda pa so prehojena pot in doseženi uspehi temelj in obveza obenem za še hitrejši razvoj v prihodnjem obdobju. Uvajanje računalniške Res je, da bi v prizadevanjih za boljšo izkoriščenost lesa, za višjo stopnjo predelave in za več vloženega dela in znanja, mogli in morali narediti še več. Res pa je tudi, da je strojna opremljenost v Žagarstvu, Stavbnem pohištvu in delno tudi v Iverni v precejšnji meri zastarela, iz-trošena in nepopolna za doseganje ciljev, ki so sijih zastavili in jih navsezadnje od njih terjajo tudi težke gospodarske razmere. Seveda pa se dobro zavedajo, da imajo ob danih možnostih še veliko notranjih rezerv, z njihovo izkoriščenostjo pa bi lahko ustvarili dovolj dohodka za primerno osnovo za vlaganja, ki so poleg kadrov eden temeljnih pogojev za višjo stopnjo predelave lesa, pri tem pa seveda računajo predvsem na nove programe. Z vsem tem so pogojeni tudi cilji delovne organizacije, ki se navezujejo tudi na visoko obletnico lesne industrije v Nazarjah in Gornji Savinjski dolini v celoti. Izročilo lesarstva v dolini je se- 8. stran ★•nas C8S - • • - PRAZNIK OBČINE MOZIRJE _'_Titovo Velenje ★ «11. septembra 1986 FETROL LJUBLJANA 00 TRGOVINA TOZD TRGOVINA NA DROBNO CEUE Celje, Mariborska 91 Pridružujemo se čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Mozirje za 12. september — praznik občine Mozirje! Priporočamo obisk bencinskih servisov Mozirje in Ljubno ob Savinji. Gostilna ATELŠEK MILICA Dol Suha 38 — Rečica ob Savinji, telefon 831-416 Čestita vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje ob 12. septembru —prazniku občine Mozirje! Temeljna banka Velenje TOZD GRADBENIK LJUBNO OB SAVINJI Delavci temeljne organizacije združenega dela GIP VEGRADA — Gradbenik Ljubno ob Savinji čestitamo vsem ljudem in občanom ob 12. septembru — prazniku občine Mozirje v prepričanju, da bomo v bodoče uspešno sodelovali! VEGRAD, n. sol. o., Titovo Velenje Gradbeno industrijsko podjetje Prešernova 9 a, Titovo Velenje DELOVNI KOLEKTIV MODNE KONFEKCIJE ELKTROJ MOZIRJE VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE MOZIRJE ISKRENO ČESTITA ZA 12. SEPTEMBER - PRAZNIK OBČINE MOZIRJE! Na področju občine Mozirje ima LJUBLJANSKA BANKA — TEMELJNA BANKA VELENJE poslovno enoto v Mozirju, ki ima agencije v Nazarjih, na Ljubnem ob Savinji, v Lučah in Gornjem Gradu. Poslovna enota v Mozirju in agencije opravljajo vse-vrste poslov z občani, na sedežu poslovne enote pa urejajo tudi zadeve v zvezi z odobravanjem stanovanjskih posojil. V občini Mozirje deluje tudi osem pionirskih hranilnic, ki so zelo aktivne. Vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje čestita LJUBLJANSKA BANKA -TEMELJNA BANKA VELENJE za. 12. september — praznik občine Mozirje 11. septembra 1986 * Titovo Velenje ' PRAZNIK OBČINE MOZIRJE nas cas * stran 9 h li %gornjesa¥in]ska kmetijska zadruga Mozirje Z željo po nadaljnjem uspešnem sodelovanju iskreno čestitamo vsem zadružnim delavcem in članom ter delovnim ljudem in občanom Gornje Savinjske doline ob prazniku občine Mozirje! r 9 LENART EMIL BIFE Kokarje 1— Nazarje CIGALE MIRKO — MAGDA Kovinska galanterija 63331 nazarje 105 telefon: (063) 831 077, 831 916 Vsem delovnim ljudem in občanom Gornje Savinjske doline iskreno čestitamo ob 12. septembru — prazniku občine Mozirje! Vsem delovnim ljudem in občanom Gornje Savinjske doline iskreno čestitam za praznik občine Mozirje! T5RI TORI SERVISNO-MONTAŽNA OBRATOVALNICA 63342 Gornji Grad 147 — telefon 063 842-041 čestita vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje za 12. september — njihov občinski praznik! P. ŠMARTNO OB DRETI BOČNA 133 TEL. 063/842 035 Vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje čestitam ob 12. septembru — prazniku občine Mozirje! MIKEK IVAN MIZARSTVO Bočna, Šmartno ob Dreti, telefon 842-092 Vsem delovnim ljudem Gornje Savinjske doline iskreno čestitam ob 12. septembru — prazniku občine Mozirje! SAVINJSKI GAJ C0KLARSTV0 VERTAČNIK PETER Loke 49 , MOZIRJE 63 330 tel.: (063) 831-050 VSEM DELOVNIM LIUDEM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAM OB PRAZNIKU OBČINE MOZIRJE - 12. SEPTEMBRU! k orsi? KOVINSKA GALANTERIJA GRAVERSTVO ORODJARSTVO NAZARJE 63331 P. P. TEL. 063 830-955 Delavcem in občanom občine Mozirje čestitamo :a občinski praznik. 10. stran * H £35 OBJAVE, RAZPISI Titovo Velenje * 11. septembra 1986 Savinjsko — šaleška gospodarska zbornica Titovo Velenje čestita vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje ob 12. septembru — prazniku občine Mozirje! KOMPAS JUGOSLAVIJA TOZD TURIZEM POSLOVNA ENÓTA MOZIRJE — posreduje počitnice na kmečkem turizmu in vse ostale namestitve v Gornji Savinjski dolini — prodaja vse vrste vozovnic (letalo, vlak) — organizira izlete in potovanja v domovini in tujini VSEM DELOVNIM LJUDEM GORNJE SAVINJSKE DOLINE ISKRENO ČESTITAMO OB 12. SEPTEMBRU - PRAZNIKU OBČINE MOZIRJE! V veleblagovnici n CUTI CI Titovo Velenje SFISHE ITT S FISHER ITT Konsignacijska prodaja kvalitetnih akustičnih aparatov v sodelovanju z Iskra Commerce. nama hiša dobrega nakupa! V /O ljubljanska banka Temeljna banka Velenje LJUBLJANSKA BANKA, TEMELJNA BANKA VELENJE objavlja javno licitacijo naslednjih predmetov: naziv izklicna cena 01. DATA REKORDER 02. LINIJSKI TISKALNIK 03. PRINTER 1320 04. DARÒ 1373 05. DARÒ 1373 06. TASTATURA MDS 07. TASTATURAMDS 08. TASTATURA MDS 09. TASTATURA MDS 10. SISTEM MDS 1200 11. ČITALEC TRAKU 12. PEČ FEROTERM 50.000,-50.000,-50.000,-200.000,-200.000,-10.000,-10.000,-10.000,— 10.000,-160.000,-100.000,-60.000,- Licitacija bo 17. 9. 1986 od 11. uri v prostorih poslovne stavbe na Rudarski 3, Titovo Velenje, kjer je možen ogled licitiranih predmetov. Interesenti so dolžni pred javno licitacijo položiti kavcijo v višini 10% izklicne cene. Predmeti bodo prodani najboljšemu ponudniku. Prometni davek plača kupec. HOTEL »VESNA« PREŽIVITE PRIJETEN VEČER OB GLASBI V RESTAVRACIJI HOTELA »VESNA«! Vsak dan razen sobote igra DUO »TIP-TOP-. V sobotni večer pa zaplešite z ansamblom »CMOK«, ki bo skrbel za veselo razpoloženje ob izbrani gostinski ponudbi: Domačo klobaso z zaseko, domačim jajcem v pikantni omaki z mandeljevimi kro-keti, šunko — ocvrto s tatarsko omako, pečeno papriko v solati, marinirano postrvjo in orehovo potico. To pa je le del jedi iz izbrane bogate ponudbe. Prijetno presenečenje seveda ne bo manjkalo. Osebje Naravnega zdravilišča Topolšica se priporoča in vas z veseljem pričakuje. Rezervacije v recepciji hotela Vesna ali po telefonu na številki 10631 891-120. Na svidenje v hotelu Vesna v Topolšici! SPAR PUBERK-SMIHEL-LABOT AVSTRIJA, TEL. 9943-4235-2202 - NUDIMO: CENEJŠI NAKUP KOT DRUGJE OBIŠČITE NAS NA CELJSKEM SEJMU OD 10. DO 21. SEPT. MED DRUGIM RAZSTAVLJAMO^ ZABAVNO TEHNIKO - HIFI STEREO PROGRAM - STOLPE - TELEVIZORJE -_ŠPORTNA KOLESA — SKIL IN DREMEL ORODJE ZNIZALI SMO CENE KAVI ARABIA »MINAS GOLD« Kp (NAM. 129.90) 1 KG OBIŠČITE SPAR SUPERDISKONT PLIBERK REGIO »BRASIL« (NAM. 119.90) 1 KG 99." JESENSKA REKLAMNA PRODAJA ŠPORTNIH KOLES OTROŠKA KOLESA ZE OD 499.- NAPREJ JACOBS MERIDO (NAM. 119.90) 1 KG 99.90 ALVORADA »GASTRO« . K„ OO 90 (NAM. 109.90) 1 KG ALVORADA NEPRA- ZENA KAVA (NAM. 99—) 1 KG 89.- RAMA (NAM. 9.90) 250 G ROZINE (nam. 17.90) BRESKOV KOMPOT (NAM. 13.90) 1 DZ 7.90 TRIUMPH »JOHN MOSS« ŽENSKO ALI MOŠKO KOLO 10 PRESTAV (NAM. 1990—) IZVOZNA CENA 1590.- 9.90 MOŠKO KOLO »TRIUMPH-EXCLUSIV 27« "J3gg_ 10 PRESTAV IZVOZNA CENA VSE ZA ŠOLO RAČUNALNIKI ŽE OD 49.- NAPREJ STEREO KASETOFON Z DVOJNO KASETO CENA ZA IZVOZ 899. STEREO AVTORADIO S KASETO ZA IZVOZ ZE ZA 399: JEDILNI PRIBOR 24 DELNI 119: MILKA ČOKOLADA 300 g SKIL VRTALNI STROJ 3 TEXAS TI 30 OQQ + KOVČEK - ■■ r 5oo w za izvoz # O «7: 23 90 JOLLY BARVICE 39.90 FLUMASTRI 30 KOM. 19: 90 SHARP HI-FI SISTEM 26 H V 6 DELIH: gramofon, tuner. ojačevalec. kasetofon, zvočnika, omarica (NAM. 7990—) rAfl« ZA izvoz oyyu.- ŽENSKE HLAČNE LNOGOVICE 1 KOM 5: 90 S TEM KUPONOM DOBITE PRI SPAR -BRISALEC IN KOREKTOR ČRNILA V KOMBINACIJI ZA 1.- PONUDBE VELJAJO DO 15. 10. 1986. VSE CENCE SO V ŠILINGIH. NASE TRGOVINE SO ODPRTE VSAK DAN od. 8.30 do 12.30 In od. 14.00 do 18.00 URE. V SOBOTAH od 8.30 do 12.30 URE. SPAR 11. septembra 1986 * Titovo Velenje \ NAŠ OBVEŠČEVALEC nas cas * stran. 11 XlX.mednarodni :■ , . : -H -'s ;•'., IICQ 711 nhr# TM Jksä t-1--- ■ vat: Lu uiin I OBRTNi i 5E07 CEUE obrt za use GOLOVEC od 12. do 21. septembra 1986 - 10. in 11. september POSLOVNA DNEVA koledar ČETRTEK, 11. septembra -ERNA PETEK, 12. septembra -GVIDO SOBOTA, 13. septembra -JANEZ NEDELJA, 14. septembra — MILAN PONEDELJEK, 15. septembra - MELITA TOREK, 16. septembra — LJUDMILA SREDA, 17. septembra — ROBERT Kulturni center Ivan Napotnik Titovo Velenje ABONMA 1986/87 koncerti —- komorni koncerti — gledališče Vpisovanje: od 15. do 24. septembra 1986 vsak dan od 10. do 12. ter od 16. do 18. ure, v soboto od 9. do 11. ure v recepciji doma kulture Titovo Velenje Podroben opis programov z informacijami bo objavljen v naslednji številki NAŠEGA ČASA. Ne morem iz zemlje kot dobra semena, da znova bi segli si v tople dlani. Ne morem! Med nami je krsta lesena in grob je med nami.. . tišina prsti. Le večna ljubezen visoko gori. (A. Škerl) SPOMIN Dne 7. septembra je minilo 2 leti žalosti in bolečine, od kar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ati, dedek in brat Franci Koželjnik Tvoj korak je zastal, glas onemel, v našem domu je brez tebe velika praznina in v srcih bolečina, ki ne bo nikdar minila. Kruta je resnica, da se nikoli več ne vrneš. Hvala vsem, ki se te kakorkoli spominjajo. Tvoji najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame in stare mame Cirile Krajnc roj. 18. januarja 1918 iz Laz pri Titovem Velenju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, za cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo prim. dr. Alojzu Fijavžu za njegovo dolgoletno zdravljenje in obiske na domu, govornikom Mirku Kralju in Ivu Pustineku, pevcem, duhovnikoma za poslovilne besede in opravljen obred ter mladinskemu zboru. Vsem še enkrat lepa hvala. Vsi njeni. Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se kako trpel sem in večni mir mi zaželite. (Narodna) ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega sina, brata in očeta Ivana Podlesnika iz Pesja, rojenega 7. 9. 1936 umrl 18. 8. 1986 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so darovali cvetje in vence, sočustvovali z nami in ga pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se častni straži, rudarski godbi, pevcem, župniku za opravljeni pogrebni obred. Posebna hvala Ivu Gorograncu za tople poslovilne besede. Žalujoči: mama in oče, sestre Ivanka, Zofka z družino, Mira z družino in Justi z družino. 01* VEGI RAD, n. aol. o., Titovo Velenje Gradbeno industrijsko podjetje 63320 Titovo Velenje Prešernova 9 a Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Ve-mont objavljamo prosta dela in naloge: 1. KV AVTOMEHANIK Pogoji: — poklicna šola za avtomeha- nika — 1 leto delovnih izkušenj 2. KONSTRUIRANJE IN TEHNOLOGIJA Pogoji: — strojni tehnik — 2 leti delovnih izkušenj 3. VODENJE OBRATA VZDRŽEVANJE Pogoji: — visoka izobrazba strojne smeri ali z delom pridobljena delovna zmožnost — 3 leta delovnih izkušenj Za vsa dela in naloge bodo delavci sprejeti za nedoločen čas. Obvezno poskusno delo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v kadrovsko službo v 15 dneh po objavi. Vse kandidate bomo obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. 0 dežurstva Dežurni zobozdravnik v Zdravstvenem domu Velenje: 13. in 14. septembra 1986 — dr. Teodor Gorogranc, Cesta I/ 29, Titovo Velenje; Dežurni veterinar na Veterinarski postaji Šoštanj: od 12. do 19. septembra 1986 — Milan Matko, dipl. vet. Topolšica 15, telefon 891-166. srednjih šol, Titovo Velenje, neom. sol. odgovornost razpisuje v prvem polletju šolskega leta 86/87 naslednje jezikovne tečaje: - NEMŠČINA I., II. in III. stopnje (80 ur) - ANGLEŠČINA I., il. in III. stopnje (80 ur) - TEHNIŠKA ANGLEŠČINA (60 ur) - FRANCOŠČINA I. (80 ur) Tečaji bodo 2 krat na teden po tri ure. Prijave sprejema tajništvo TOZD EKS — soba št. 28, telefonska številka 853-181, vsak dan od 6. do 14. ure do 22. septembra Informativni sestanek za nemščino bo v torek, 23. septembra ob 17. uri, za angleščino pa v četrtek, 25. septembra ob 17. uri za vse stopnje. OIP VEGRAD, n. sol. o., Titovo Velenje Gradbeno industrijsko podjetje Prešernova 9 a 63320 TITOVO VELENJE I. Na osnovi sklepa delavskega sveta DS Inženiring objavljamo prosta dela in naloge: 1. SAMOSTOJNA RAZISKAVA TRGA Pogoji: visoka izobrazba gradbene ali ekonomske smeri, 4 leta delovnih izkušenj 2. VODENJE SLUŽBE TEHNOLOŠKO KOMERCIALNE PRIPRAVE Pogoji: visoka izobrazba gradbene smeri oz. z delom pridobljene delovne zmožnosti, 5 let delovnih izkušenj II. Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Mehanizacija, objavljamo prosta dela in naloge: 1. VODENJE PRIPRAVE DELA Pogoji: visoka izobrazba tehnične smeri ali z delom pridobljene delovne zmožnosti 4 leta delovnih izkušenj. 2. VODENJE SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA Pogoji: — srednja izobrazba tehnične smeri ali z delom pridobljena delovna zmožnost — 3 leta delovnih izkušenj — izpit za skladiščnika. Prednost imajo kandidati s poznavanjem elektro področja. K sodelovanju vabimo tudi strojne tehnike in strojne inženirje za opravljanje del in nalog tehnologa oz, konstrukterja. Dela so za nedoločen čas z obveznim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: GIP Vegrad, Prešernova 9 a, Titovo Velenje. Vsi kandidati bodo obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi dragega očeta, dedka, brata in strica Jožeta Kodruna iz Skornega 61, Šoštanj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in nam kakor koli priskočili na pomoč. Posebna zahvala TGO Gorenje — tozd Štedilniki, osebju bolnišnice Slovenj Gradec, dr. Do-všaku, Menihu in Pirtovšeku za njihovo zdravljenje, govornikoma Milošu Vovku in Alojziji Zaleznik za poslovilne besede in tolažbo, duhovniku za opravljen pogrebni obred in REK za spremstvo na zadnji poti in častni straži. Žalujoči: žena Angela, hčerka Marija in Danica z družino ter sin Jože s soprogo. Velenjski kotalkarji spet odlični Petkovega in sobotnega državnega prvenstva v umetnostnem kotalkanju na kotalkališču v Titovem Velenju se je udeležilo 40 kotalkaric in kotalkarjev iz sedmih klubov. Žal, je bilo tudi tokrat bolj republiško kot državno prvenstvo, saj so »čast« drugih republik reševali le kotalkarji Uljanika iz Pulja. Tudi v nekaterih kategorijah je bila udeležba zelo skromna. Pri članih je na primer tekmoval le eden kotalkar. Poleg posameznikov so tekmovalci v pionirski kategoriji kotalkah tudi za točke za pokal ing. Stanka Bloudka. Pokal so osvojili domači kotalkarji s 34 točkami pred kotalkarji Stanka Bloudka, 30 točk in Domžalčani z 22 točkami. Posamezne uvrstitve Velenjča-nov: pionirji A: nastopili so le trije domači tekmovalci — 1. Štot, 2. Šumnik, 3. Šinkovec; pionirke A (13 tekmovalk): 3. Novak, 7. Svoljšak, 10. Krmpo-tič; pionirski pari (4 pari): 1. Ca-ter—Šumnik, 3. Vidovič—Štor; mlajši mladinci (3 tekmovalci): 2. Marinič, 3. Sešelj. Med šestimi mladinkami je daleč največ pokazala Alenka Oven, ki bo nastopila tudi na evropskem prvenstvu 17. septembra v ZR Nemčiji; mlajši mladinski pari (trije): 2. Svoljšak—Marinič, 3. Praznik— Sešelj; med štirimi članicami je mlada Miletičeva osvojila 4. mesto. Alenka Oven Zmagovalci ekipnega tekmovanja celotnega državnega prvenstva, kjer upoštevajo vse kategorije, so postali kotalkarji Stanka Bloudka, 76 točk, 2. Rudar Titovo Velenje 63, 3. Domžale 57, itd. 7. gasilsko tekmovanje za pokal KS Največja udeležba doslej Tokrat so slavile Topole pred Vele- tekmovanja v tej konkurenci pa je bi-njem in Loko pri Mengšu. Pokrovitelj la občinska gasilska zveza Velenje. Odlična teka Romea Odbojka: Nov velik Mlade odbojkarice OK Kajuh iz Topolšice so v finalni tekmi za jugoslovanski pokal na področju mariborske regije premagale igralke Palome Branika II iz Maribora s 3:2 (8, —7, 14, -2, 12). Celjanom Jarnovičev memorial V Šoštanju je bil v soboto že 4. turnir v spomin na domačina, znanega profesorja Miligoja Jarnoviča prvega pobudnika rokometne igre v tem kraju. Ob otvoritvi turnirja je nekaj besed o tem znanem pedagogu v imenu pokrovitelja krajevne skupnosti povedal predsednik sveta Branko Primožič. Turnir pa je tudi letos odprla žena pokojnega pedagoga, ki se je skupaj s sinovoma udeležila turnirja. Najboljšo igro so pokazali celjski rokometaši in zasluženo prejeli pokal, Šoštanjčani pa so si z zmago nad lanskimi drugoligaši, ekipo Varteksa, priigrali drugo mesto. Z DVORIŠČA UKRADEL SOD V Plešivcu je 1. septembra neznani storilec z dvorišča K. F. ukradel 180 litrski sod. Istega dne je skušal v železnini Tone F. ukrasti dve sekiri pred prodajalno plina v Titovem Velenju pa je izginila plinska jeklenka. POBEGNIL S KRAJA NESREČE V Topolšici je 1. septembra verjetno okoli 22. ure povozil voznik džipa CE 190 821 Branko Jelenko na cesti ležečega šest-desetletnega Franca Albrehta. Po nesreči je s kraja pobegnil, miličniki pa so bili o tem obveščeni šele naslednji dan okoli 7. ure, ko so našli Franc Albrehta mrtvega. VLOMIL V KIOSK Na Trgu mladosti v Titovem Velenju je 2. septembra vlomil v kiosk Dela Fahmdin 7 Pri tem uspeh Dveurno srečanje je bilo zanimivo, polno preobratov in duhovitih akcij. S to zmago so si odbojkarice Kajuha zagotovile nastop v finalu jugoslovanskega pokala na področju Slovenije, ki bo v nedeljo, 14. septembra v Ljubljani. Na tej zmagovalni poti so po vrsti s 3:0 premagale Šempeter, Ljubno in Mežico. Poleg uvrstitve v 1. slovensko ligo torej nov lep uspeh mladih odbojkaric iz Topolšice. D. Menih Maraton v odbojki Na igrišču pri velenjskem bazenu bo v soboto in nedeljo zelo zanimivo. Srečali se bodo namreč športniki Gorenja in Reka, tokrat v odbojkarskem maratonu, ki bo trajal kar 25 ur, kot napovedujejo organizatorji. Ekipe bodo sestavljali delavke in delavci, mlajši in veterani. Maraton bodo začeli ob 17. uri najmlajši, potem pa se bodo ekipe izmenjavale vse do 18. ure naslednjega dne. so ga opazili občani, ki so o tem obvestili miličnike, ti pa so ga nato zalotili še pri dejanju. ZALOTILI SO GA Miličniki so 4. septembra pri dejanju zalotili Ignaca B., ki je skušal z delovišča Vegrada odnesti 2 PVC cevi ter železni profil. OSUMLJEN VEČ VLOMOV Okoli pol dveh je 4. septembra razgrajal na Koroški cesti v Šoštanju Franjo H. Posredovati so morali miličniki, ki pa so kršitelja zalotili v tovornjaku, ki ga je pred tem neopravičeno odvzel v Titovem Velenju. Franjo H. pa je osumljen še dveh vlomov v avtobusa parkirana na Avtobusni postaji v Titovem Velenju. ZAPELJAL S CESTE V križišču Kidričeve in Koroške ceste v Titovem Velenju je 6. Prizadevni člani gasilskega društva iz Šmartnega ob Paki so preteklo nedeljo uspešno »spravili pod streho« že sedmo tradicionalno tekmovanje za pokal krajevne skupnosti. Člani, članice in mladinci so nastopili v štafetnem teku 9 x 50 m in šolskem trodelnem napadu suhe izvedbe. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo največ desetin doslej. Žal, organizatorji znova ugotavljajo, da tovrstna tekmovanja niso zanimiva za društva občinskih gasilskih zvez Velenje in Žalec, saj je prav iz teh dveh občin sodelovalo najmanj desetin. Pokal krajevne skupnosti so letos že četrtič osvojili gasilci Doba, drugi so bili tekmovalci Topol, tretji pa Šoštanj mesto. Pri članicah, pokal zanje je prispevala Era, tozd Vino, so zmagale tekmovalke Topol pred Bevčami in Vuhredom. Najskromnejša je bila tudi tokrat udeležba pri mladincih. Živka ROMEO ŽIVKO. Po njegovi zaslugi je na balkanskem atletskem prvenstvu v Ljubljani na drogu dvakrat vihrala jugoslovanska zastava, enkrat od tega pa so v njegovo čast zaigrali tudi državno himno. Čudovita vrnitev na atletsko stezo torej po prisilnem odmoru zaradi nedokazane afere z dopingom. Romeo nas je najprej razveselil z bronasto kolajno na 1.500 metrov, v nedeljo pa nas je vse navdušil s sijajno zmago na 5.000 metrov. Ne Uh, je težka! Alojz Švajgl iz Efenkove v Titovem Velenju je rudarski upokojenec, že 28 let pa je vnet ribič. Z ribištvom je »zastrupil« tudi svojo ženo, ki je v velenjski ribiški kroniki zapisana kot prva ženska ribiška carica. Čeprav je Alojz ribič že skoraj tri desetletja pa še vedno rad vrže trnek v jezera, ki so nastala zaradi ugrezanja zemlje, zaradi premoga, katerega je tudi sam dolgo časa ponosno kopal. Pred nedavnim se mu je obilno nasmehnila ribiška sreča. Že ob 6. uri zjutraj je bil ob nekdanjem velenjskem turističnem jezeru in čez 20 minut je nekaj septembra okoli ene ure zapeljal s ceste voznik osebnega avtomobila Safet Mahič. Pri tem se je lažje telesno poškodovala njegova sopotnica. KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR Tudi zadnji teden so morali posredovati velenjski miličniki pri številnih kršitvah javnega reda in miru. 1. septembra je v svojem stanovanju v Šaleku razgrajal in motil sosede Kazim P. 3. septembra nekaj po 21. uri je v gostišču Ograjšek v Metlečah fizično obračunaval z znancem vinjeni Herman Š. V nedeljo 7. septembra so miličniki posredovali na kmečkem prazniku v Gaberkah, kjer se je nedostojno vedel in obračunaval z gosti Silvo L. Ker je bilo pričakovati, da bo z dejanji nadaljeval, so ga prepeljali na Postajo milice, kjer so ga pridržali do istreznitve. Nekoliko kasneje, okoli 23. ure pa so posredovali miličniki še na Zi-danškovi cesti v Titovem Velenju, kjer so v zasebnem stanovanju razgrajali Martin L. in Niko-la K. ter Bernard V. le z zmago, tudi in predvsem s slogom šampiona, s katerim je premočno segel po zlati medalji. Tek vse do 200 metrov pred ciljem ni bil razburljiv, takrat pa je iz vodilne skupine petih tekačev kot puščica šinil Romeo Živko in poiskusi tekmecev, da bi ga dohiteli, so bili že takrat zaman. Premagal je celo Bolgara Ignjatova, ki je v izjemnem teku na nedavnem evropskem prvenstvu osvojil izredno četrto mesto. Častni krog, navdušenje gledalcev in iskreno veselje tekača, vse je bilo še kako upravičeno. Po lanskem zapletu je Ro- njegovo ribiško palico krepke potegnilo. »Takoj sem se zavedal, da ji nekaj težkega zagrabilo za kone* 0,3 mm debele vrvice. Plen »sen vodil« dobrih 20 minut, predei je bil na suhem. Pred mano je bil približno 10 kg težak in 115 cm dolg som, ki je tako postal moja največja ulovljena trofeja in sploh najtežja riba, ki smo jo potegnili iz tega starega jezera«. Za zanimivost, za neribiče, naj dodamo, da som poje na dan toliko rib, kot je težak ... seveda, če jih le dobi. (vos) VLOMILI V OSEBNE AVTOMOBILE V noči na 5. september so na Kardeljevem trgu zabeležili tri vlome v osebne avtomobile. Pri vseh je neznani vlomilec skušal na silo odpreti trikotno šipo in jo pri tem razbil. Iz enega avtomobila je odnesel avtoradijski sprejemnik s kasetofonom, iz ostalih dveh pa ju je skušal odmontirati, pa mu to očitno ni uspelo. Prav tako na Kardeljevem trgu je neznani storilec v noči na 7. september ukradel z avtomobila brisalce in vzvratno ogledalo, iz vozila parkiranega v Selah pa moško usnjeno jakno in žensko jopico. POPRAVEK Pri prometni nesreči z dne 16. septembra v bližini gostišča Zaje v Titovem Velenju je bilo pomotoma objavljeno ime povzročitelja. Nesrečo je povzročil voznik osebnega avtomobila mariborske registracije Danilo Praznik, vozilo celjske registracije 202 840 pa je vozil Branko Sredenšek. meo Živko na najlepši način dokazal, da je pravi športnik, velikega srca. Zato mu veljajo iskrene čestitke. Šoštanj v soboto znova za točke V SOBOTO ZNOVA ZA TOČKE — Konec tedna se bo začelo tudi rokometno prvenstvo v slovenski ligi. Igralci Šoštanja so se nanj dobro pripravili in upajo, da bodo kar največkrat razveselili svoje navijače. V prvem jesenskem kolu se bodo v soboto v Rdeči dvorani v Titovem Velenju sestali s Fužinarjem. Srečanje bodo začeli ob 19. uri. (vos) Nogomet Podvig Elkroja Po porazu v prvem kolu na domačem igrišču proti Slovanu v prvem kolu, so nogometaši Elkroja pripravili največje presenečenje drugega kola, ko so v Domžalah presenetljivo premagali domače moštvo, kije preteklo nedeljo visoko zmagalo v gosteh. Zmagoviti zadetek je dosegel Hren v 30 minuti. Gostje so se predstavili kot zrelo moštvo in so točki zasluženo osvojili. Že v 8. minuti je Kopušar s prostega strela zadel vratnico, Elkrojevi nogometaši pa so zatem omrtvili igro. Zmagoviti zadetek so nepričakovano dosegli v 30. minuti. Kapetan Hren je s sredine igrišča krenil v napad, pri tem je opazil slabo postavljenega domačega vratarja in ga mojstrsko premagal. Ti dre točki nogometašem Elkroja sereda ogromno pomenita, potrditi pa jih bodo morali r nedeljo, ko se bodo doma pomerili s kranjskim Triglavom, prar tako kandidatom za najvišja mesta. Manj uspešni so bili tokrat nogometaši Rudarja, ki so proti Muri v Murski Soboti klonili z 0:2. Povedati velja, da so velenjski nogometaši igrali dobro in tehnično dopadljivo, vendar znova neučinkovito. Sicer so domačini povedli že v 3. minuti, zatem pa so pobudo prevzeli gostje, žal brez uspeha. Igralci Mure so vodstvo povišali v 67. minuti in upanje gostov na ugodnejši izzid je splahnelo, čeprav so se borili vse do konca, da bi dosegli vsaj častni zadetek. »Popra rni izpit« r nedeljo na domačem igrišču bo kaj zahterna zadeva, saj bo r Titovem Velenju gostovala ljubljanska Olimpiia. Uspešni so bili še nogometaši Šmartnega, ki so doma premagali Steklarja. Boljši so bili že v prvem polčasu, vendar so se gostje spretno brnaili. Domačini so si zmago zagotovili šele v zadnjih enajstih minutah, ko sta bila uspešna Kolenc in Salihovič. Velenjčanke zadnje Tudi rokometašice Velenja se želijo pod vodstvom novega trenerja Mira Požuna čimbolje pripraviti na novo prvenstvo. V soboto so v goste povabile zagrebško Trešnjevko in labinskega Rudarja. Rezultati: Velenje: Trešnjevka 18:19, Velenje: Rudar 14:21, Rudar: Trešnjevka 21:26. 0limpija:llsnjar 6:3 V zanimivi in lepi igri, polni preobratov in zadetkov, so mladinci Usnjarja zasluženo izgubili z vrstniki ljubljanske Olimpije. V prvem polčasu so povedli s 3:1, vse tri zadetke pa je dosegel Golač. Rezultat je previsok, saj so sodniki odkrito navijali za domačine, proti sodnikom in izvrstni enajsterici Olimpije s samimi repre-zentanti, pa kaj več niso mogli iztržiti. c i i Končno smo le dobili miss Jezerske noči ! Kdo je? To smo žal pozabili, saj v moški gneči, ki je v soboto med »Žariado« objemala oder z lepoticami, njihovih imen niti nismo mogli slišati, kljub bučnemu ozvočenju. Konec koncev pa je pomembno, da smo jih slikali. Za ta laskavi naslov, še bolj pa za bogate nagrade, je razkazovalo svoje čare in premražene dele telesa, sedem nesramežljivih deklet. Gol ali dol s sramežljivostjo, lepoto, pa tudi mrazom, saj jim bo topleje morda v Parizu, Radencih ali v Fiesi. To so nagrade, ki so jih prejele za nekajminutno »poživitev« večera ob velenjskem jezeru. Lahko pa bi zapisali, da smo dobili celo dve miss Jezerske noči — uradno (na posnetku na sredini), ki so jo izbrali člani strokovne žirije in neuradno, ki so jo »izploskali« navdušeni moški zanesenjaki (prva z desne). Ta pa si je poleg potovanja »zaslužila« še videorekor-der. Je pač tako. Še vedno velja pregovor — boljše lep kot pameten. Pionirska plesna šola Plesni klub Titovo Velenje bo od 15. do 19. septembra v prostorih plesne šole v Rdeči vrtnici v hotelu Paka vsak dan od 17. do 18. ure vpisoval mlade v »Pionirsko plesno šolo in sicer v začetno in nadaljevalno skupino. Vpišejo se lahko pionirji od šestega leta starosti dalje. Obenem bodo vpisovali tudi za plesni tečaj za učence osmih razredov vseh osnovnih šol. Drugi vikend turnir v Topolšici Šanovsko društvo iz Titovega Velenja bo skupaj s sopokroviteljem, hotelom Vesna, v nedeljo, 14. septembra, pripravilo drugi nagradni vikend turnir za posameznike. Turnir se bo pričel ob 9. uri, odigrali bodo 9 kol po švicarskem sistemu, igralni čas bo 20 minut na igralca, pare pa bodo določali s pomočjo računalnika. Spet dober ribiški ulov MILIČNIKI SO ZAPISALI 0 MILIC