145. številka.
Ljnbljana, v sredo 27. junija
XVI. leto, 1883.
Isbaja VBak dan uv*~**r, iaimii nedelje m praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vst r i j sk o-oge ra ke dežele za vne leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., jflden mesec i gld. iO kr. — Za Ljubljano hrez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa Be
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. -  Za tnje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plaCnje Be od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr.  če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiBka. Dopisi naj se izvole frankirati. -  Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši .(Jledališka ntolba". Dpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročuine, reklamacije, oznanila, t. j. vio hdmimstrativuo stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim poteče koncem meBeca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovo, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske  naročnike brez pošiljanja na dom:
Za pol leta........ 6   „ 50 „
„ četrt leta....... 3   „ 30 „
„ jeden mesec...... I   „ 10 „
Za pošiljanje na dom Be računa 10 kr. na mesec, 30 kr, za četrt leta.
S pošiljanjem po pošti velja:
Za pol leta........8   „   — „
„  četrt leta.......4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „  40 „
UpimatmiXtvo ,,Sloif. Naroda**,
Naše barve.
Svetovno zi j mi a je špunjska narodna igra, ali pravilneje rečeno, narodna razvada, pri katere) se razljuteni bivol zaletava v krvavo rudeči prt, kateri mu nasproti moli brzonogi banderillero ali pa predrzni espadu. Mi sicer ne živimo v Španjskej, dasi se pripeti zdaj pa zdaj marsikaj španjskega tudi pri nas; a te španjske narodne razvade, razljutencga bivola in rudecega prta spominjamo se vsekilar, kadar ,fe govor o nnSih narodnih bffrvnh, ko gledamo, kako se naši nasprotniki v slepej strasti zaganjajo \ našo živobojno, belo-modro-rudečo zastavo.
Petdeset let je že skoro, odkar je zakonito priznana naša tro boj niča, pri neštevilnih prilikah je
že 'ibrala raz visoka slemena in vitke mlaje, za meščanskega m i ni ste rst v a , kateremu gotovo nihče ne bode očital preživio simpatij do nas, dopuščena bila je brez najmanjšega u g o v 0 r a na vseh naših taboriščih, počenSi od Ljutomera, Ormoža, Žalca, S< vnice, pa do Vižmarij, Kalca, Vipave, Senpasa Itd. in nihče se ni zaletaval v njo, nikomor ni bila na potu. In 1. 1879. o slavnosti srebrne poroke cesarjeve plapolala je naša trobojnic« iznad poslopja c. kr. deželne vlade in c kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani, kar je neovrgljiv dokaz, da je zakonom utemeljena, ker sta tedanji deželni predsednik Kal lina in finančni ravnatelj Chiist gotovo dobro znala, da je deželna barva helo-modro rudeča in ker sta bila tako izredno vestna uradnika, da bi gotovo ne bila pospeševala najmanjše nezakonitosti.
Odvisno bi bilo, še jedenkrat ponavljati zgodovino naše trobojnice in njeno opravičenost za Kranjsko, ker je resnoben Čiovo'.: sigurno zani-kaval ne bode in ker bode vsa bela Ljubljana pokazala v slavnostnih dneh svojo narodno zaveluo. t v brezštevilnih trobojnicah Treba pa je v tej zadevi nekoliko besed glede Štajerske, od koder nam prihajajo dopisi in pritožbe, kako nemčurski zastopi svojevoljno zabranjujejo nafte barve.
K*^j lednacega bilo je o priliki lanskega cesarjevega potovanj;) po CJortfkem. Tudi od tam dobivali smo jednaka poročila, a kar je bilo odločnih narodnjakov, ki se ne upogibaio vsakemu vetrču, dvignili so kvi*ku narodni prapor ter v milej ma terinSčini pozdravljali preljubljeuega vladarja, kateri je a pravim očetovskim veseljem v/prejemal te pojave lojalnosti in vedno verne udanosfi.
In kakor na Goriškem in v Primorskoj, tako
naj se pokaže tudi v južnej Štajerskoj belo modro-rudeča zastava na dan, kajti te barve postale so v čosn teku narodna, slovenske barve, in kjer se čuje slovenski glas, tam tudi slobodno vihra naša troboj-nica in to tem bolj, ker je baš sedaj znamenje radosti, da tudi Kranjska obhaja slovesno f>00 letnico svojega združenja s preslavno Itansburško rodovino.
Tedaj gospodje župani mest, trgov in vseh tistih srečnih krajev, katerim bode naklonil naš vi-tež.ki vladar milost svojega pohoda, postavite se na noge, razobesite narodno slovenske zastave, pozdravljajte navdušeno Nj. Veličanstvo v svojem domačem slovenskem j e / i k u , pokažite, da ste Slovenci, sinovi zavednega in vedno zvestega naroda!
Nikarte se plašiti, ako nasprotna stranka n;i-penja vse svoje sile, da bi Slovenci ostali skriti in bi se potem po nam sovražnih listih trobilo, da še Slovencev ni, da jih ni bilo videti. Nikarte se razpostaviti nepriliki, da bi kakor nekje na Krasu pre-svitb cesar sam vprašal: ,, Neso tu Slovenci V" Od tistega trenutka, ko stopi prt s v i 11 i cesar na slovenska tla, hodi vse potovanje m prestani triumfalni sprevod, naj mu nasproti doni tisočeri „Zlviol" in trobojne zastave naj znnčijo, da biva ob tem potu narod slovenski, ki zna dostojno ceniti visoko čast in srečo Najvišjega pohoda in zgodovinski pomen (»00 letne slavnosti!
Naš vspreiem in pozdrav bodi vladarju dokaz, da ima sicer pod Svojim milim Žezlom številneje in bogatejše narode, da pa v navdušeni udanosti in zvestobi naroda sI u v r n s k e g a n o -h eden ne prekosi!
T TOfll LIT?"
P i 11 o n e.
(Danski spisal Viljem Hergsoe, poslovenil 1. P.) (Dalje in konec.)
„, Zahvaljujem se vam za vse, kar ste storili zame »k sce len ca !"" nadaljeval je in gledal v tla. BnStorili ste vet zame, kakor sem mogel pričakovati od prijatelja, a nekaj vas moram še prositi, in ne smete odbiti mi tega, kajti od tega je zavisna vsa moja sreča. — Dajte mi nazaj mojo svetiniico! Ke bil bi se smel lotiti od nje. Od tistega časa, ko je nemam na prsih, preganja me nesreča.Utt
,.Radi varnosti nosil sem vedno pri sebi to majhno srebrno svetinjico. Zgrabil jo je poln veselja, poljuboval jo, prekrižal se in obesil jo okrog vratu rekoč :
„„Kako neumnost sem bil naredil, da sem se ločil od te podobice. Ko bi jo bil obdržal, izognil bi se bil marsikatere nesreče.""
„„Ali verjamete V"" vprašal sem ga dvomljivo."
„„Da,uw odgovoril je, „,.in trduo sem prepričan, da se mi zdaj zopet povrne sreča.WM
„„Ali še verujete na stečo, Pil'one?ttU vpra-
šal sem ^a. „„Vi ste Bami umorili svojo lastno srečo.""
„„Ne govorite mi o tem ekscelonei,"u rekel je in nemirno se oziral okrog. „„Njena podoba pre ganja me noč in dan ter mi vedno Sepefie: „Ti moraš umreti." Slišim jo razločno, celo če se globoko doli skrijem, kamor se ne upa nobeno živo bitje. Vidim jo po noči stopiti iz bledih megel, ki se kakor pošasti vzdiguieio iz žrelinih razpok. To je stružno, to je grozno. Po dnevi nemam miru in po noti ne morem spati. Vedno mi šepeta tiho in kuga: .Pillone, ti morali umreti." Kakšne muke sem moral prestati, vi se niti misliti ne morete, norel sem kakor norec, jaz ne vem, kaj me je zadržalo, da nesem skočil v globočino, ki vre tam doli. Oh eksce-lenea, vi ne ves^e, kako strasno je v tej samoti! A zdaj ste me vi rešili! Podoba moje matere mi bo zopet povrnila mir.""
,„Kako dolgo že bivate tukaj V" " vprašal sem ga.
„„Od one nesrečne noči," " odgovoril je mračno, „„tu doli sem varen/'"
„.,A kako morete živeti v tem kraji!"" zaklicu! sem osupnen."
OBOh, ekscelenca,"" odgovoril je, „„ravno to je hudo! Jaz živim tu slabše in revnejše, kakor naj-ubožnejši črv, katerega je ustvaril Bog. Muči me lakota in mnogokrat zdihujem po kapljici pitne vode,
kajti celo ponofioa rosa j'* tU slana in napojena l zveplenimi sopari. Nekateri pastirji prinesđ mi vča-sdi kruha ali steklenico kislega vina, katero moram odvagati z zlatom. Oj res je pravi pekel, tako živeti!   Zdaj že nesem   dva  dni nič jedel in ne pil.
— Vsi so me zapustili, jaz nemam več prijatelja na zemlji." u
„„Vendor Se,*" odgovoril sem, ginen od njegove revščine. „ „Imate še mene, jaz bodem vam preskrbe! jedi j "•'
nPoželjivo, kakor otrok, gledal je po polnej torbi, katero sem mu jaz hitro prinesel, in rekel je :
„„Kksceknca, zdaj izide BOlnce, in Pillune odide /opet v svoje senfnato kraljestvo, kjer vladajo žvepleni duhovi! Ali hočete kako darilo od mene za prijaznost, ki ste mi jo skuzaliV"*4
„Strme! sem pri teh besedah. Kajti tak, ku-koršen je stal pred menoj, p.tč ni mogel imeti kaj podariti. Razgrnil je hitro r-,voj plašč, izvlekel iz notranjega žepa majhno usnjato mošnjico in previdno stresel Iz nje neka i na roko.   Začuden  sem gledal
— bili so zafirji, rubini, smaragdi in demanti, ki so se svetili kakor jutranje solne."
„ „ Vzemite te^a le,uu tekel je, ko si je izbral velik smaragd nenavadne velikosti. nnNosite ga za spomin od mene, kajti to je barva upanja, midva oba hočeva upati."M
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 27. junija.
Hrvatsko-narodna, vladi prijazna stranka tlal-matitinkeg-fb deželnega zbora se ni udeležila prve seje zborove v ponedeljek in instalacije prvoscdstva od strani namestnika barona Jovanovića. Tako poroča telegram iz Zadra v Pražki „ Politiki" in dostavlja kot uzrok temu tu, da sta se oba člena predsedniška (conte V o j nović iu M. Kap ovi ć) vzela iz srbsko-italijanske manjšine.
TloravMlii deželni odbor je sklenil pri deželnem zboru priporočati, da se dovoli deželni prinos 115.000 gld. za gradbo moravsko češke transverzalne železnice, kakor to zahteva vlada. — V zadnjej seji deželnega šolskega sveta priobčil se je odlok mini sterstva za uk in bogočastje, s katerim se odbija priziv Brnske občine ptoti ustanovitvi druge češke ljudske šole v Brnu ob troških občine, ter se ob jednem določuje, da se ima z začetkom prihodnjega šolskega leta že odpreti prvi razred te šole.
Mestni odbor v Lvovu volil je bil vsled dotičnega nujnega nasveta deputacijo, katera se bode imela podati z županom na čelu na Dunaj, da prosi pri cesarji za premeščen je nekaterih cen tralnih uradov želez ničnih v Lvov. Ta teden je deželno nunestništvo mestnemu magistratu javilo, da je cesar pri volji sprejeti deputacijo. — Odbor za Sobieskijev jubilej je ukrenil, da se bode ta obletnica obhajala v Krakovu; povabila se bodo k slavnosti slovanska vseučilišča. Tudi jeden zastopnik papežev in biskup Strossmavr iz Djakova pričakujeta se k tej dvestoletnici, ki bode imela po sklepu odborovem izključivo poljski značaj.
V n<i iij v < n rta ve.
Knez ćriiojp»raki biva sedaj v Parizu. V pogovoru z uradnikom „Reforme" je dejal knez, da ne obstoji pismena zveza balkanskih držav, pač pa naravna. —Avstrijski minister-rezident v Cetinji polkovnik T ho m me 1 podal se bode na trimesečni odpust. V njega nenavzočnosti opravljal bode posle podpolkovnik generalnega štbba Mili nk ovič
11 a ti z paša ie dobil povelje, da ima Albancem v svojih dogovorih ž njimi obljubiti vse zahteve glede občne amnestije in varstva njihovih predpravic, samo da jedino z uvetom, da se črno-gorsko-albanska mejna ureditev defiuitivco zvrši po mislih Visoke Porte. — Iz San Giovanni <li Medua se piše, da glavar Malisorcev D od P re u k ne misli sprejeti pomirja, katero ponuja turški general Ferik Hahz paša. Zjediujeui rodovi gorski so uple niii doslej: tri Kruppove tope in jeden trdjnavski, dva druga topa sta se odvzela iz jedne la-dije. Razven tega uplenili so Albanci 400 zabojev patrouov za Ilenri-M irtmijeve puške in so ujeli 1580 vojakov Tuziske garnizije. Tretjina poslednjih je baje ustopila v vrste Malisorcev.
Glede stališča, katero zavzima proti francoskim nameram v Tonkingu in na Madagaskar.) i Anglija,  poroča Ljndonski dopisnik, da
sta zadnje dni Gladstone in Granville raz pravljala to zadevo. Granville hoče Kitajce in Francoze prijazno opozoriti nn veliko nevarnost, ki bi iz tega spora pretila vzhodno-azijskej trgovini. Glede Madagaskarja pa bode angleški minister vnanjih stvarij spravljivo posredoval. — Novejša poročila iz T o nk ing a trdijo, da je pričakovati trdih bojev. Anamci so dobro, oboroženi in polni zaupanja trdno utaborili se 25 milj pod Ha-Noi. Francozi hote sovražnika takoj prijeti, ko dospe pomnožena vojska. Blizu mesta Shanghai se bode koncentrovslo baje 12.000 vojakov. — Preslabotni naraščaj francoskega prebivalstva vznemiruje domoljube. Zadnje čase bavil se je poslanec Michon zopet s tem narodnim vprašanjem, ter je kamori predložil jioročilo o tej zadevi, ki pa ni popolno, ker se peča samo s pomanjkanjem otrok po deželi, ter se ne ozira na velika mesta, kakor Pariš, Lyon, Ldle, Marseille in Rouen, kjer je v tem še veliko slabše. Nekateri francoski nacijonal-ekonomi priporočajo z vso resnostjo, poprijeti se doktrin Saint-Simona, kateri je bil predlagal, da se ima vsak premožni samec obložiti z letnim davkom 1500 frankov, ter postavno določiti, da mora vsak Francoz mej dvajsetim in štiridesetim letom, ki po petletnem zakonu nema še otrok, v najdeni^nici vzeti si dečka (ali deklico), ga posinoviti ter vzrediti kakor lastnega.
Dopisi.
Iz Kranja 25. junija. [Izv. dop.] Kakor je bila vest o podeljenji reda železne krone našemu velečislanemu gospodu deželnemu predsedniku vsacega rodoljuba radostno prešinila, ravno tako z veseljem sprejelo se je naznanilo, vsled katerega je gospodu predsedniku podeljeno baronst.vo. Ako se drznem na tem mestu izpregovoriti: „Čast komur čast", preverjen sem, da bode to čestitanje v tiso čerih srcih našega gorenjskega prebivalstva našlo svoj odmev.
Čem bolj se bližamo dnevu, kateri bode kot najsrečnejši zabeležen v zgodovini nagega mesta, tem bolj se vse giblje ter za vredni sprejem našega pre-milostljivega vladarja pripravlja; hiše se okusno lepšajo, tlak se popravlja, slavolok se stavi. Železni basen za vodnjak na glavnem trgu priprejal se j« v soboto iz Auerspergove tovarne v Dvoru z napisom : „Ob prihodu cesarja Franca Jožefa I, dne 16. juliia 1883 v mesto Kranj" na jednej, ua drugej strani pa z mestnim grbom ozaljšan. Sredi basena dviguje se velika školjka, pod njo pa štirje morski konjiči, po katerih bode pritakala voda v basen. Vse delo je umetno, tisto in bode vodnjak — na lepo rezani kameniti podlagi stoječ — mestu zares v poseben kinč.
Želeti bi bilo le, da bi se tudi zvonik Rožen-kranske cerkve prenovil in napake pri nekih hišah, katerih je zadnjič neki dopisnik omenil, takoj odstranile, ker je že smešno, ako se misli, da je s tem,
da se stari leseni oboji pobelijo z apnom, nadomeščen že pravi nepregorljivi zid.
» Tolminskega 25. junija. [Izv. dop.] Goriška „Soča" je prinesla dne 15. junija sestavek do okoličanov Tolminskih, ki je živo dregnil v naše mravljišče. Takega hrupa ni bilo z lepa pri nas, kakor pretekle dni. V okolici je imel vsak naročnik „Soče" obilo prijateljev, kajti sleherni je hotel brati, „kako so jih oprali" in mej ljudmi je bil le jeden glas: „Reo je!" Žal, da ni pisec onega sestavka povedal, da je tudi v Tolminu dobrih elementov d o v o 1 j, a da ti spoštovanja vredni elementi le preveč molče, mej tem ko golče in kriče oni, ki so bdi grajani. Dopisnik se je baje ogibal osebnostij ter povedal vsem Tolmincem, kar bi bilo boljše posameznikom povedano. V to razpoko onega sestavka so sedaj zasadili naš: efendiji svoj drog ter vedoč, da ne smejo z maslom na glavi na solnce, ščuvajo tržane: Lejte, kako so vas žalili; vaša čast je žaljena! Toda naše ljudstvo zna vrlo ločiti in dobro ve, kam je pušica letela in kamo zadela, čitatelj razloči na prvi pogled, da je bilo pisatelju jedino le za sveto narodno stvar, katero so hoteli nekateri v svoj prid napregati; vidi se takoj, da je onemu sestavku animus injuriandi tuj. Jezik res da je nekoliko krepak — a Človek se svari z rahlo besedo, debelokožni ušesec pak s palico. — Sestavek je, kakor občinstvu znano, svoj namen v jednej točki že dosegel ter, če je tudi dosedanje Tolminske kolovodje, vajene mej svojci strogega molčanja, zelo" osupnil, občinstvo na Tolminskem ga odobruje: „Tako je, res je!u Zato smo hvaležni „Soči", da je bila pogumna zadosti povedati golo resnico smešnim Pa-rizanom v Tolminskih gorah.
Govori se, da nameravajo Tolminci po advokatu Fropportiji v Gorici uložiti pravdo zarad žaljenja časti proti Šoti. Bolje bi bilo, da to opuste, svoje rane doma zdravijo ter z nravnostjo, krepkim narodnim mišljenjem in dejanjem svetu dokažejo, da so res prvaki v Tolminskih gorah, katerim je duševni, moralni in gmotni blagor gorskih prebivalcev živo pri srci. Le po takej poti pridejo do našega zaupanja in splošnega spoštovanja!
Iz Iflcftllkc 24. junija. [Izv. dop.] Včerajšnja volitev župana in svetovalcev vršila se je z največo rednostjo. Dosedanji župan g. Ferdinand Zalo kar bil je zopet jednoglasno (z 20 glasi) županom izvoljen. Bil je pač ginjen, ko mu je ves odbor izrazil na ta način svo.e zaupanje; izrekel in obljubil je, da bode vedno deloval našemu mestu na korist in da bode vse storil, kar možno, za mir, spravo in slogo ter vedno skušal zadostiti opravičenim željam meščanov. Za to obljubo vsklikne se mu iz vsega srca:
„„Takega zaklada jaz ne morem vzeti,"u rekel sem. „„Vi še komaj sami veste,koliko je vreden.""
nnMar mislite, da sem zabit kmet?uu rekel je in me porogljivo pogledal. „„Zlušil sem te žlahtne kamene iz zlutih okovov in hranim jih za prihodnje čase. Zlato dal sem pastirjem, ki mi nosijo hrano; kajti te kamne imajo za pobarvano steklo. Vzemite ga, prosim, ne bodite neumni. Imel ga jo kralj neapolitanski; temu zdaj ni več treba smaragdov.""
„Posilil mi ga je v roko in rekel je z mehkim glasom:
„„ln kuj je ta kamen proti temu, kar ste mi dali ta trenutek? Kolikokrat sem lačen, žejen in zapuščen tehtal v rokah te kamne in premišljeval, kako revno in malo vredno je to, po čemer hrepene ljudje. Kolikokrat bil bi že rad zamenjal kak tak rubin za jeden groid, smaragd za jedno bučo in okameuelo vodo : ta le demant za požirek sveže vode! Srečni ostanite, ekscelenca, da bi vam ta kamen prinašal srećo!""
nVzel je torbo, obesil jo na ramo, in prestopil se dvakrat ob kraju žrela. Prijel sem ga za plašč in potegnil ga nazaj."
„„Pillone, povejte mi še jedno za slovo! Kaj mislite začeti, Če boste srečno ušli iz tega bivališča? Ali boste popustili svoj posel, in vrnili se v družbo, ki je vas izključila iz mej sebe V""
,,Pogledal me je srpo in rekel ponosno, poka-
zavši na zaliv, kjer so se  lesketala okna velicega mesta:
„„Ekscelenca poglejte, kaj je tam le? To je družba, ki me je izbacuila kakor parija. Ali mislite, da bi me zopet sprejela, ali mislite da se bom jaz ponižno vrnil in sprejel to za posebno milost, da bi me posadili v temno ječo, in silili veslati kakor kaznenca po morji V Jaz poznam to mesto z njegovo lenobo in njegovo lakomnostjo, z njegovo surovostjo in pregrešnim popačenjem. Jaz smatram to družbo za druhalj sleparjev, ki so prebojazljivi, da bi ropali in preveč preudarljivi, da bi krali, za to sleparijo drug druzega s postavo v roki. Ko tu stojim in gledam to mravljišče ljudij, o katerih vem, da bi slednji pal na kolena pred menoj, ko bi se samo srečala — takrat čutim, da sem kralj. Da bi se nazaj povrnil ? Ne ekscelenca, svoboda ali smrt to je moje geslo! Kamen, ki se vali po gori, ne more se ustaviti; vali se, dokler se ne razbije!""
„ „Ali neste v tej pustej samoti nikdar obžalovali svojih del?"" vprašal sem ga zopet."
„Mračno je pogledal pred se in rekel, pokazavši v žrelo:
„„Vidite, ekscelenca, v tej globini rastli so nekdaj mogočni hrastovi gozdi, cvetlice in trava lepšale so tla, pastirji pasli so tod svoje črede in opevali svoje skrbi. In oživele so se notranje sile gore, zeleni gozdi zginili  so  v globočino zemlje,
ogenj in plamen švigala sta na vse strani, cele reke ave prikipele so ven; ko se je pa zopet umirila priroda, bila je ta dolina pusta in nerodovitna, polna strjenih kristalov, ki ne dajo hrane ne ljudem ne živalim. Tako se je zgodilo tudi z mojim srcem. Obžalujem samo jedno, zgubo one, katere nečem imenovati. Njena kri vpije noč in dan v nebo, in žal mi je, da sem položil roko kedaj na kako žensko. Sprejmite poslednjo zahvalo in poslednji pozdrav od Pillona!""
„Stisnil mi je roko in vzel dolgo palico, katere sežgani konec je dovelj jasno pričal, kako nevarno je njegovo potovanje. Gledal Bem za njim, ko se je pomikal počasi doli v žrelo, dokler se ni skril v višnjevkastih meglah, ki so gnezdile doli. Kmalu potem vruil se je moj kažipot; ko sem mu povedal, kaj sem videl, zaklical je z nekakim navdušenjem :
„„Nikdo drugi ni bil, kakor Pillone; on ima pluča kakor orel in Brce kakor lev. Nabiralci žvepla in kristalov se ne morejo spustiti čez ono rudečo progo; a Pillone je kakor potapljavec v morji; — nikdo ne pozna njegovih potov.""
Turmilov je ustal, spraznil kupo ia rekel: „Poglejte, kako delajo doli pri železnici; lepo se loči rudeča luč bakelj od plavkaste lunine Bvit-lobe. Pojdiva Bpat? Pozno je že."
Živio! Volili ao se potem svetovalci. Oddanih bilo Jedoajst krasnih gospodičin in sedemnajst gospo lov je 20 listkov in voljeni so: g. Tone P ros en i k z'nosilo je vence in sveče, deloma pred krsto, deloma 18, g. Franjo Jutraž s 16, g. Janez Koren s 15 poleg te, katerim izrekati mi je jednaka hvala, ka in g. Lnvoslav Fleišman z 12 glasi. Vsi novo iz- kor gg. pevcem. Vse vrSilo se je v najlepšem ter voljeni svetovalci zahvalili so se za izrečeno zau- največjem redu. Pač lep dokhz, da narod na deželi panje in prevzeli izročeni posel. v nekaterih rečeh jako napreduje.
Po volitvi  zaigrala je  godba in odvela  ves Prerano umrlemu prijatelju naj bode zemljica
mestni zastop na Makarjev vrt,  kjer je bila prosta lehka!___II.
veselica in mnogo navdušenih napitnic. Vse napitnice, . %
kakor tudi volitev, katero je vodil starosta g. Janez. !><Mlia<T StVIUPl.
Kapelle, bile so v slovenskem jeziku. — Kar sel — (Matura) na c. kr. Ljubljanskej višjej naše godbe tiče, mora se jej izreči očitna pohvala, j realki se je z ozirora na veliko patrijotično slavnost Naša godba svira izvrstno, posebno pa je kapelnik j meseca julija vršila pod vodstvom g. c. kr. dež. Šol-g. Kressal mojster na rogu, da malo tacih. On 8kega nadzornika Smoleja že 25. in 26. junija, je tudi sestavil kvodlibet slovanskih pesnij, ki prav Delalo jo je dvanajst abiturijentov, izmej kateiih močno dopada. Če pa izrekamo polno hvalo naši j 8ta jo naredila dva z odliko, a dva jo morata pogodbi, ne smemo pozabiti mesta in meščanov, ki že navijati po počitnicah iz jednega predmeta; ostalih več let s svojo izdatno podporo vzdržujejo vrlo godbo. | ^e^et j0 je prebilo z dobrim uspehom. Kakor ču-Tudi novi zastop bode tako na ialjeval, ker je za jemo Z8Cue Se matura na Ljubljanski gimnaziji 3. ju-glasbo unet in ker ima z* muziko dobro čustvo in, lija, in v Novem Mestu 17. julija, kdor ima dobro čustvo, je dober človek,   -a.—    ,        _  (Agitacija  proti   trobojnicam) v
Iz Razdrtega 24. junija [Izv. dop.] Ljubljan1 še ni po polnem polegia. So neke vrste Včeraj popoludne ob 5. uri izročili smo materi *.em-^ ljudje, katerim so naše narodne barve neznosne in lji truplo pokojnega nam dragega prijatelja ter zve-! kateri pri  vsakej   priliki  kažejo svojo animoznost
stega tovariša Aleksandra Dolenca, sina tukaj šnjega c. kr. poštarja in veleposestnika.
Tak možak je tudi tapecirar gosp. Harisch, ki s svojim ščuvanjem proti trobojnicam živo spominja na
Še čisto mlad,   v najlepši cvetoči mladeuiški! Aesopovega ježa v lisičjem brlogu. No, menimo, da dobi moral je zapustiti svet;  bil je star komaj  22 | še nesmo tako daleč, da bi nam g. Ibirisch predpi let. Strast do lova  ga ;e mnogokrat izvabila, in to saval,  kake zastave bodo vihrale iznad naših oken
v vsakojakem, naj si bode še tako mrzlem vremenu, na višine sivega Nanosa, kjer se je pri taki priliki prehladil.
Da je bil pokojni res priljubljena osebi in to v najboljših krogih, sta pač značila mrtvaški oder in pa pogreb. Obče mnenje, in to nikakor ne pretiramo, bilo je, da kaj jednacega se na deželi pač le redkokrat vidi. Kakor hitro je dušo izdihnil, pristopili so tnkoj njegovi domači prijatelj',   ter prev-
ško rodovino dne 7. in 8. julija. 7 julija bode svirala iz Zagreba naročena godba po mestu, katero bode ta večer krasno razsvitljeno. S. julija zjutraj bode budnica spominjala prebivalce na slavnosti dan in razobesile se bodo po vsem mestu zastave. Ob 9. uri zjutraj bode sv. maša, pri katerej poj o Krški pevci, c. kr. privilegirana in uniformirana meščanska garda pa bode pred cerkvijo stoječa označevala glavne dele sv. maše s strelom, kateremu bode odgovarjalo pokanje topičev. Sv. maše se bodo udeležili c. kr. uradi, mestni zastop, požurna bramb i itd. Takoj po službi božjej bode skupna slavnostna seja občin Krško, Raka, Cerklje in Bučka, v katerej se bode v govorih naglašala udanost do prt-svitlega cesarja in se odpošlje čestitajo*': telegram Nj. Veličanstvu. Mej šolske otroke v Krškem, Les-kovci in na Raki razdelilo se bode 500 komadov Tomšičeve knjižice „Habsburški rod". Popoludne je veselica na lepo okiučanem vrtu g. Gregorič a, zvečer zabava v bralnem društvu.
Da se pa temu gospodu ne razlije naposled celo žolč, bi svetovali, naj ga nihče izmej narodnih krogov ne nadleguje z naroČili.
— (Zadnji „Wochenblattu) v notici „gut abgefertigt" zopet hvali in zagovarja znanoga mož-besedo — Galleta, ali bolje rečeuo: g. Adolf se sam lepega dela in sicer s tem, da navaja, kako je neki „gut nationaler" povedal nekemu hujskaču, kako izvrsten župan je g. Adolf itd. Naš namen ni,
zeli vso skrb, da se ga kolikor je le  mogoče do-i že danes kaj več  spregovoriti o zmožnostih   in za-
stoj no opravi in zagrebe. Mrtvaški oder bil je kra-ddo napravljen, vo.-t x jzolonjem in cvetjem obdan. Poslani prekrasni venci, katerih bilo je 16 in sicer U Senožeč, Loz:c, Vipave, Ajdovščine, Gorice, Trsta in Ljubljane, bdi so tako okusno razobešeni, da bolje bi jih pač najboljši decorateur rastaviti ne bil mogel. Vse bilo je v največjem redu, v najlepšem slogu.
Sprevod bil je veličasten. Od vseh strani j prišli so prijatelji pokojnega, da mu izkažejo poslednjo čast. Osobito gg. Vipavci in Ajdovci pokazali so, da jim je prijateljstvo sveta stvar. Iz teh sestavil se je tudi izvrstm zbor, kateri je kaj ubrano ter ginljivo pel: „Blagor mu" in pa: „Jamica tiha", za kar moram tem gospodom pevcem izrekati v imenu vseh prijateljev pokojnega najtoplejšo zahvalo.
slugah g. Galleta, ker so neradi podamo v kritiko osobnosti j, le to vprašamo „ VVocbenblatt" oziroma g. Adolfa Galleta samega: kdo je to, kar je v omenjene) notici povedanega, govoril in proti komu je bilo govorjeno:' Povejte nam jasno čas in osobe, sicer moramo zopet misliti, da je vse, kar pišete, samo perfidna laž brez vsake podlage. Radovedni smo slišati, kdo da bi bil oni mož, ki zagovarja g. Adolfa Galleta, dvakratni prelom Častne besede in kakšen mora biti oni narodnjak, ki bije samemu sebi v obraz V Govorite!
— (Čitalnica Mariborska) obhaja v nedeljo 1. julija slovesno Habsburško slavnost.
— (Praznovanje 600 letnice na Krškem) Piše se nam: Na Krškem bodcmo slavili 600 letnico združenja Kranjske  s slavno Habsbur-
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Gorica 27. junija. V Gorici voljena Co-ronini in Maurovič; v Tolminu narodni kandidat Matija Jonko.
Tolmin 27. juniia. Kandidat „Sloge", Jonko, izvoljen v slovenskih trgih z veliko večino. Slava!
Nyireg,yhaza 27. junija. Zagovorniki protestujejo,  da se osebe,  ki so na sumu, da so oblekle  v Dadae  najdenega  mrliča, proti sodiiijskemu ukrepu čuvajo  po /andarji. Zagovorniki izjavijo,  da bodo proti temu zahtevali pomoč   vlade.    Založeni   Junger imenuje pričo, ki je videla,  ko je  policijski komisar klical Moritza  iz  hleva  z besedami: „Komm huraus Galgenluttcr !" Moritzeva mačeha pravi, da ne ve nič drnzega, nego to, da je deklina iz soseščine njenemu štiriletnemu dečku dajala sladnrja,  da bi tako pripovedoval,   kakor mu je narekovala.
Umrli so v I Ju Uljani:
24. junija: Ivanu Hultavzar, brivčeva hči, 9 I., Stari trtf št. 28 za plodnim edemom. — J/ranc Goberiok, stražnikov lin, 20 mesecev, Dunajska cesta it6V< V, za dtftc-ritido.
2f>. junija: .Jam/. Engler, Čevljar, 43 let, hv. 1'etra cesta It. 44, za jetiko.
26. junija: Jožef Novak, hivsi pisar, 77 let, Karlov-ska cesta št. 9, llraemiu. — Altiiu 11 ms, komij, 27 I., Ko-lizejske ulico ftt. H, /it jetiko. — Stanko Capuder, učiteljev sin, 20 mesecev,  Rimska cesta At. 6, M vodenico v glavi.
liM<i:
2U. junija.
Pri Nlonu: Kota i/. Trsta. — Poliara i/. Siseka.— Bolta iz Veliko (Jorlco. — liiauiunund i/. Kočevja. — pl. I'Iechner iz Mescrio.
Poleg zdravja in lepega vremena ni na poti nič prijetnejšega, kakor dober tovariš in tak hit je Turrnitov. Živ, zabaven, vedno vesel, imel je dokaj znanja. Z Nuapoljem in njegovo okolico bil je po polnem znan, po letu potovala sva okrog in obiskala vse znamenite kraje ob zalivu. Proti jeseni prišla sva zopet v Neapeij in Turmilov mi je svetoval, da obiščeva poslednji dan trdnjavo San Elmo, in posloviva se tam poslednjikrat od vseh krasot, preduo se vrneva k rimskim cerkvam in razvalinam.
Bilo je hladno jesensko jutro; še pred solnčnim vzhodom plezali so naši osli po strmih potih na San Elmo. Vse bilo je čudovito mirno in tiho; lazzaroni bo še spali v gručah s torbami pod glavami, pro dajalci sadja še neso bili odprli svojih koč, samo prodajalci vode naznanjali so s svojim jednakomernim klicem, da se bliža dan.
Gori pri starej trdnjavi bilo je že vse mirno. Samo koraki straž in posamezni daljni signali rogov motili so jutranjo tišino. Turmilov odprl je svojo slikarsko omarico in postavil stojalo, da narise Vezuv ob solnčnem vzhodu, jaz sem pa vzel knjigo da bi mu kakor po navadi glasno čital, ko bo on risal
Ko so se prikazali prvi Bolnčni žarki, zaslišala se je trikrat zaporedoma trobenta iz trdnjave, in v tem   trenutku oglasilo se je otožno zvonenje v sa mostauu blizu trdnjave. Bil je mrtvaški zvon, taiati,
s katerim zvone povsod v Italiji, kadar koga poko-pujejo; a v Neapolji pokopuje se navadno zvečer — in vprašajoč pogledal sem Turmilova.
A nesva bila dolgo v negotovosti. Iz notranjega jetnišničuega dvorišča prišel je skozi temna trdnja-vina vrata žalosten sprevod.   Mej jednim oddelkom strelcev stopal je visok,  stegnen mož,  s sivkasto brado in ponosno povzdigneno glavo.   Bil je ukle-njen na rokah in nogah, in dva kapucina iz zraven stoječega samostana šla sta poleg njega, vzdignila včasih  podobo  križanega pred njim ter zašepetala mu nekaj besed. Pred malo četo šla sta dva trobca, za sprevodom korakala sta  pa  dva grobokopa in nosila na nosilnicah priprosto rakev.
Turmilov je ustal. Bil je bled kakor jutranja megla, ki je ležala čez mesto in odkril se je, ko se je približal sprevod. Ta trenutek sem zaslišal, da je ujetnik nekaj zaklical. Vsi so obstali iu k nama prišel je nek častnik in poprosil Turmilova, da naj gre ž njim.
Začuden gledal sem za njim, kajti jaz nesem vedel, kaj pomenja ta prošnja. Videl sem vojake narediti krog okolu obsojenega. Turmilov stopil je v ta krog in ujetnik odkril je klobuk in podal mu svoje uklenjene roke. Govorila sta precej dolgo; potem se je pa vrnil Turmilov z majhno srebrno svetiojico v rokah iu ves se je tresel..
„Itil je Piilone!" rekel je s tresočim glasom. „Moj liiig, du sem ga moral t.ko zopet videti.u
Hitro spravil je majhno svetinj co in rekel je, gledajoč za sprevodom, ki se je počasi pomikal proti trdujavinemu rovu :
„Hitiva od tod. tu se ima prigoditi neka katastrofa."
Pomagal sem mu pobrati njegovo orodje in zaprl sem nedovršen obris v pokrov slikarske omarice. Ko sva ravno mislila oditi, zaloputnila so se železna vrata rova in žalosten sprevod zginil je nama izpred oči j. Turmilov je globoko vzdihnil in re*el;
„Ubožec, imel je veuder dobro srce! Ni hotel, da bi podoba, pri katerej se je najprvo učil moliti, prišla v tuje roke. Naročil je meni to svetinjico dobro hraniti."
Komaj je to izgovoril, zaslišala sva kratko bobnanje, komandni khc in puškin strel. Dim smodnika vzdignil se je kakor oblak nad trdnjavinim rovom, :n lastovke so zažvrgolele iu letele proč — potem je pa vse utihnilo.
„Zdaj so se spoluile Pillonove sanje," rekel sem.
„L)a,u odgovoril je Turmilov, „upajva, da se bo zbudil k boljšemu življenju, v katerem nemajo več moči duhovi sovraštva iu maščevanja."
Pri Gruhner z Dunaja.
Dahnaeije. — NiklaS I Dunaja.
— Dubokovič iz
Trzne cene v IJnlt»l.janl
dne 27. junija t. 1.
Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ ...
Ječmen „ . .
Oves, n ...
Ajda, „ ...
Proso, „ ...
Koruzo, „ ...
Leča „ ...
Grah „ ...
Fižol m .   . .
Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram.
Mast, „       . .
Speh frišen „
„ povojen, „ . . Surovo maslo,       r       . .
Jajca, jedno......
Mleko, liter......
Goveje meso, kilogram Telečje
Svinjsko i n
Koštrunovo     „ „
Kokoš........
Golob........
Seno, Slama,
Drva trda, „ mehka,
100 kilogramov .
j) n
4 k v. metre
gld. ! kr.
7
6 3
:i
5
5 H 8 10
64 20 74
25 ! 20 53 60
96 88 70 78
I 86 2 8 60 52 62
I 36 50 17 14 78 40 20
Dsmafinjej številki lista je priložen prospekt slavnostnega spisa ..Dejanje Habsburžanov
v Kranjskoj", kojega na svetlo da slavni deželni odbor vojvodine Kranjske ob priliki Najvišjega pohoda Nj. Veličanstva cesarja sredi meseca julija in povodom spomina 600 letne združitve Kranjske z Avstrije«.
Opozarjajo se č. čitatelji našega lista, da je subskrip-cijska cena prekrasno in bogato opravljenemu zvezku 3 gld. in se z dnem 11. julija zviSa na 4 gld. (428)
♦*♦♦♦♦♦♦•»♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
i n (488—3) t
Poslano.
1 Briljanti in biseri j
dne 27. junija. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.......... 78 gld. 50
Srebrna renta .... ..... 79 „ 05
Zlata renta ... ...... 99 . 25
5°/0 marčna renta......... 93 , 25
Akcije narodne banke  . ..... 840 , —
Kreditne akcije........ 398 , 30
London   . ....... 119 „ 90
Srebro           .. ....... — . —
Napol. ........... ** , 50
C. kr. cekini. ......                                      .   . b „ 67
Nemške marke .....                                       . 58 - 45
	40/o državne srečke iz 1. 1«54   250 gtd.	120	*	_	
	Državne srečke iz 1. 18G4.         100 „	167	n	75	
	4% »vatr. zlata renta, davka prosta. .	99	n	30	
kr.	Ogrska zlata renta 6°/0......	120	n	45	n
		89	r	40	n-
t.	„     papirna renta 5°/0	87	K	15	
n	5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig.	103	*	—	•
'	Dunava reg. srečke 5°/0    .   .   ioo gld.	114	n	75	
i	Zemlj. obč. avstr. **/,•/« zlati zast. listi	118		20	
n	Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice	103		60	
n	Pri*>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice	105		_	
n		170		_	
n		19		95	
•	Akcije anglo-avstr. banke .   .   120 „	110		—	
Dr. J. VOSNJAK
.427—1)
»tainije riti, JPoljaiinJi A t. -IX.
Gotovo doma od 11. do 12. ure dopoludne.
Lepa prodajalnica j
tik cerkve v velikem trgu ttloveneskegn Šla|« rja se
takoj odda.
Kje? pove upravnifitvo tega lista.
422-3)
iiajuiiietiiise ponarejeni,
posebno priporočani za imenitne slavnosti, dobe se v veliki izberi pri
i A. AUGUSTIN-ii, f
Dunaj, Karntnerstrasse 17.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
lekarnar „pri angelji", v Ljubljani, na Dunajskej cesti, prodaja:
Rudninske vode.
gld. —.40. 1 —.
* —26.
„ —.35.
h —.30.
Carlabador Miihlbrun, 1 steklenica . ii Sprudelaalz, 1 steklenica
Franz Joaef Bittorwassor, 1 steklenica .............
Frledrlohsballer Bitterwasser, 1 steklenica.....•.....
Giessbiibl-Pucbsteiner Sauerbrunn. 1 steklenica..........
Gleiclienbcrger Constantinquelle, 1 steklenica..........
Krondorfovski oesarjevičinjo Štefanije vreleo ta bolesni želodca, pljuč iti grla, 1 steklenica po
Marionbađer Kreutzbrunn, I steklo*
niča.............—.35.
Meerwaasor-Mutterlauge, za pripravo morsk h kopel, i steklenica ...    „   —.40.
Ofner F,ak6czyquelle, 1 steklenica .     ., —.22.
Preblauer Sauerbrunn, 1 steklenica    „   —.20.
Solters-Wasser, 1 steklenica    ...     „   —.28.
Naročila se izvršujejo točno  proti poštnemu povzetju. (291 — 3)
— .25.
—.24.
Velika izber
srajc in zavratnikov za gospode.
2r ji--
izdelanih
oblek
za
gospode
dečke in otroke.
16 ffle
jeden frak,
•j\4i al.
cela.
obleka s frakom
Vela
t,__/
izdelanih ogrinja!,
japetov
deževnih piaščev
Uim.au, Slonove ulice 11.
za
gospe in gospice.
	ts
	o
S	cr
"ti.	o
,_	ts
	P-
g*	
V	
n'	<
K	
1	>
K	
C OD	
	o
	p*
	CD H-»
s i'i
i " i
% c S
• g g
• :..
• § ?
o
♦
♦ ♦
♦
]
i O ♦
:
e
♦
o ! ♦ (t ♦
♦
♦
120—1)
Velika izbćr
modnih klobukov za dame.
ji
o1 »—<
p"
1 CD
II CD
Le jedenkrat
podaje se tako ugodna prilika, da si za polovic4» prave cene omisli vsakdo izvrstno uro.
DUIAJ.
:f)
razprodaj
Politične razmere, ki so nastale v vsej Evropi, zadelo so tudi Švico; vsled teli razmer se jo na stotine delavcev izselilo, tako da je obstanek tovarn jako dvomljiv. Tudi največja fabrika za ure, katero smo mi zastopali, se je zaprla začasno, ter nam je zaupala prodajo Bvojih ur. Te tako /.vane Uanliiim-lonnk« >.<|nn> m« so najboljše ure vse^a sveta, koje so izredno elegantno gravirane in giljomrane ter so amerikanskega sist uia.
Vse ure so natanko ret>asirane ter garaiitiijemo za vnhUo uro pet >«»!..
v doku« ho|(>v<k» Jamniva In utrobe »<!• uoMti, |»rev»euiaino citeiii (iolzuost javuo, <lu VMnko iNioj«•«■«» uro mmcu) yxaiiB«uio
ln z tlru^o xhoi«'ii|h iiio.
IOOO komadov remontoir žepni>» ur, katero bo pri kosiol navijajo l»re/. ključa, s kriatalnim okro-vom, ixrv«Iuo nalaiitcio regulovane; razen tega so tudi clelvtrogalvHnic.no pozlačene, z verižico, medaljonom itd., preje jeden komad gl. 25, zdaj legi. 10.20.
10O0 komadov krasnih ur na aidro (ankeruhr) od srebrnega niklja, tekočih na 15 rubinih, z emaili-runimi kazali, kazalom za trenutke in kristalnim ploHČnatiu steklom, uatHiiiiio na sekuiulc n1-IftUNi rune: preje jeden komad gl. 21, zdaj samo gl. 7.25.
10O0 komadov ur na valje (eylluder-nhr) v giljo-širanili okro\ih od srebrnega niklja, s kristalnim ploščnatim steklom, tekočih na 8 rubinih, lino re-[>asiranc, B verižico, medaljonom, in bar/unastim etuijeui, preje gl. 15, zdaj le gl. 5.60.
10O0 komadov ur n:* sidro (anker-uhr) od pravega l.Jlnlncga srebra, otlohrcite|gu od e. kr. <!«•-iiariu^a uradu, tekočih mi 1 - rubinih, razen tega tu-ii električnim poteiu pozlačene, lino regulirane. Vsaka taka ura staia je preje gl. 27, zdaj pa tamo gl. 11.40.
650 komadov ur za dame od pravega 13lotnega »rebra, otlohrciiegu od v. kr. denarnemu uruda, tekoftih na & rubinih, elegantno iu najfi-neje poslafiene, pridjana je tudi beneoljanska vratna verižica ; prej je stal jeden komad gl. 28, zdaj pa samo gl. 15.
1O00 komadov "VVashingtonsMh remontoir žepnih ur, od pravega 131otnega srebra odobrenega od c. kr. denarnega urada, pod Daj strožjim jamstvom ua trenotek repuslrsuio, s kolesjem od niklja, tak<) da uij treba teh ur nikdar ])opravljati. Pri vsakej uri da ae eastonj tudi jedna urna verižica, medaljon, baržunaflti etui in ključ; vsaka taka ura ata-la je preje gl. 35, zdaj pa neverjetno samo gl. 16.
1OO0 komadov ur za dame od pravega ziata z 10 rubini, preje gl. 40, zdaj gl. 20.
1000 komadov remontoir ur od pravega zlata za gospodo ali gospč , preje gl. 100 zdaj gl. 40.
G50 komadov ur za stene v finem emaibokvira in b bi lom, repasir »ne; pr. je komad gl. 6, zdaj samo gl. 3.75.
650 komadov ur z ropotcern, fino regulovane, dajo se rabiti tudi na pisalnej mizi, preie gl. 12, zdaj le gl. 4.80.
Pri naročilih za ure z majatnikom (pendel-uhren) priloži naj se tudi mala svota.
Naslov: (352—3)
Uhren-Ausverkauf
dur
TThrenfabrik Fromm,
Wien, Ober« Donaustrasse 107.
l/rtatel.j m oduuvorci uradnik iVlakso Armič.
Lastni na in tisk -Narodne tiakarne".
4A