-s lathaja ob 4. »jirtr^j. >s
Stane mesečno Din 35—; za inozemstvo Din 4«'— neobvezno.
Oglasi po tarifa.
Uredništvo 1
Ljubljana, Knaflova ulica Stev. s/L Telefon Stev. 71, ponoči tud* štev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravfliltvot LJubljana,
ulica it 54. — Telefon it s&
inseratni oddelek t Ljubljana, Prešernova ulica It i. - Telefon St «Q*
Podružnici: Maribor, parvaraka ulica
6t. i. — Celje. Aleksandrova
Račun pri poštnem ček. zavoda«Ljub. jana St 11.84* • Praha čislo 7&.180, Wicn,Nr. 105,141.
Ljubljana, 4. junija.
Pritisk radikalov v Vojvodini, v Bosni, Dalmaciji in drugih prečanskih krajih na NRS za izenačenje davkov je postal tako velik, da se je vlada hočeš nočeš morala odločiti za predložitev načrta Narodni skupščini, ako ni hotela riski-rati, da izgubi NRS pri prihodnjih volitvah v prečanskih krajih vse svoje vo-lilstvo. Radičevci so na predložitvi tega zakona gotovo nedolžni. Zato pa so dvakrat krivi, da je bil zakon predložen v tej obliki in s to vsebino, s kakršno sedaj leži pred nami. Radičeva stranka se predstavlja v vladi kot neka posebna zaščitnica »prečanskih« krajev in njihovih interesov in bila je njena prokle-ta dolžnost, da si predlog finančnega ministra, če ne z drugega vsaj s tega stališča temeljito ogleda ter ga ne odobri kar naslepo. Še prav posebno je bila to dolžnost na g. Puclju. ki je član vlade in ki mora kot Slovenec dobro vedeti, kaj pomeni novi davčni zakon za našo pokrajino in njeno gospodarsko eksistenco.
O dalekosežnosti, ugodnosti in neugodnosti novega davčnega zakona, ki je izdelan dokaj skrbno, ni še mogoče izreči končne sodbe, ker zahteva proučevanje takega osnutka obširnega štu dija. Pri prvem pregledu pa se že vidi, da od novega zakona naša pokrajina ne srne pričakovati nobenih posebnih olajšav in da bo Slovenija po sprejetju tega zakona lahko zadovoljna in vesela, ako ne bo prišla z dežja pod kap. Beležimo kot žalosten kuriozum prvo mnenje davčnega strokovnjaka, po katerem bi Slovenija po novem davčnem zakonu plačevala letno 36 milijonov Din več neposrednega davka nego danes. Posebno čudno pa je, da je »seljaška« vlada g. Radiča in g. Puclja tako slabo zastopala inieres kmeta in obrtnika, da bodo ti sloji v bodoče še na slabšem.
Dr. Žerjav radi tega v zadnji »Domovini« prav ostro žigosa g. Puclja ter izvaja glede bodočega obdačenja kmetijstva in obrti tole: «Kar se kmetovalca tiče. naj bi znašala zemljarina (zemljiški davek) 20% od katastrskega čistega dohodka (kakor doslej). Katastrski čisti dohodek pa se ima dvigniti na »srednje gospodarske prilike od 1. julija 1925 do 30. juniia 1926«. Kaj to pomeni? Ne bodo se samo spremenile krone v dinarje, ampak na podlagi cen med 1. julijem 1925. in 30. junijem 1926 se bo dvignil čisti dohodek s količnikom, ki ga bo določila komisija samih uradnikov Kaj pa če se pozneje dinar še dvigne? Ce torej cene kmetijskih izdelkov če padejo, zakon nima določbe, da bi se v dinarjih izraženi novi katastrski čisti dohodek potem kaj znižal
V teh določbah tiči velikanska nevarnost za kmet&ki stan in izraziti moram svoje veliko začudenje, da je radžcevska stranka brez pomisleka pristala na ta strahoviti nož »srednjih prilik od 1. julija 1925. do 30. junija 1926«. Čemu se zove »seljaška«, če pristane na tako poslabšanje položaja?
Tudi pri obrtnikih radičevci niso pazili na malega človeka. Davek od obrti (današnja pridobnina) je bil doslej precej nizek, zato pa je bila dohodnina strašna. Odslej bo dohodnina milejša, ostrej ši pa bo davek od obrti. Vse obrti se razdele v tri skupine: prva bo plačevala 12% od čistega dohodka, druga 8%. tret ja 2%. 12% ni malo. zato smo bili radovedni, kako so obrtniki razvrščeni. V prvo skupino spadajo vsi obrtniki razen onih, ki delajo z največ dvema nameščencema, med katere se štejejo tudi vajenci. Torej obrtnik z enim pomočnikom in dvema vajencema je v I. skupini in plača 12% od čistega dohodka obrti Poleg tega pa še novo dohodarino, ki je sicer izdatno nižja od dosedanje, vendar ie še vedno prav občutna. V drugi skupini (8%) so advokati, notarji, zdravniki zraven pa mali obrtniki z največ dvema nameščencema. V tretji skupini (2%) so delavci v akordu in sploh osebe, ki brez stalnosti delajo drugim. Vidimo torej, da so gg. radikali in radičevci malega in srednjega obrtnika udarili z 12%. advokate in notarje pa z 8%. Leru je taka seljaška stranka!«
G. Pucelj ima slabo vest in se že zaveda usodepolne pogreške, da je na slepo podpisal novi davčni zak. načrt. V zadnjem »Kmetijskem listu« objavlja uvodnik, s katerim bi rad sebe vsaj malo oprav krivde. »Duhovito« piše, da zakonski načrt za izenačenje davkov res »ni tako dober, kakor bi želeli, kajti davčni zakon je najboljši tisti, ki ga sploh ni«. To so ipsissima verba aktivnega ministra, ki nosi s svojim ministrovanjem in sopodpisom polno težko odgovornost za predloženi zakonski načrt Ona so dokaz, s kako lahkomiselnostjo in površnostjo rešujejo radičevci najvažnejše gospodarske probleme. Najboljšega zakona od radikalsko-radičev-ske vlade nihče ni pričakoval in zadovoljni bi bili. da bi zakonski načrt bil vsaj boljši in dober, ne pa slab in sla-bejši. Če minister Pucelj že v naprej sam razglaša, da zakonski načrt res ni tako dober, kakšen je potem ta zakon N' resnici. Verjetno je seveda, da ga g. Pucelj sploh ne pozna. Prevzel je mačka
v žaklju in ga sedaj izroča »dragim se-Ijakom«... Interesantna so tudi nadalj-na izvajanja g. Puclja. On piše. da treba zakon brez odpora in brez spremem be sprejeti, kakor je; kajti ko bo zakon uveljavljen in bo proti njemu nastal splošen odpor, bo »igrača«, da se ga izboljša. Kolosalna državniška iznajdljivost in dalekovidnost! Kakor da bi se taki zakoni vsako leto izpreminjali. Ali se g. Pucelj ne zaveda, kako ie s svojim člankom obsodil samega sebe? Čudno zato ni, ako g. Pucelj tudi svari pred »pretiranimi zahtevami« z ozirom na omiljenje davčne predloge, češ. da bi to moglo »roditi Ie nasproten učinek, namreč da koristi samo tistim, ki novega zakona nočejo«. Kdo pa je to? Opozicija ne, katero svari g. Pucelj. torej morajo to biti vladne stranke. Ako je tako, potem g. Pucelj razodeva, da
je bil novi zakonski načrt predložen iz neiskrenih in demagoških nagibov ln le
za varanje javnosti. Ali pa je druga
možnost, da je predlog sicer iskren, a da so oni, ki bi radi »da prečani še naprej nosimo največji del državnih izdatkov«, s pritrjevanjem t. Puclja predložili načrt, po katerem se v končnem efektu nele ničesar ne bo izpremenilo, marveč za prečane samo še poslabšalo. V obeh slučaji je uloga g. Puclja ista in zanj usodna. Volilci bodo delo vladne večine in botrovanje g. Puclja pri davč nem zakonu sodili po tem, ali bodo davčna bjpmena z novim zakonom bistveno zmanjšana ali ne. Niti Pucljevi volilci niso svojega ministra pooblastili naj jim z »izenačenjem« natovori na gr-bačo novo butaro, ki bo njih in vse drn-ee definitivno zadušila.
Varšava, 4. junija, s. Danoa opoldne se je vršila v navzočnosti članov parlamenta, vlade tn diplomatskega zbora v veliki dvorani varšavskega gradu prisega državnega predsednika Moscickega Ko je državni predsednik spregovoril zadnje besede prisege, so vzkliknili komunisti: «Zahtevamo svobodo za politične vjetnSke in delo za brezposelne!» Ta incident je izzval na sve. čanosti, ki se je zaključila z vzkliki na Poljsko in Moscickega, veiMko razburjenje. Splošno se Je tudi opazilo, da se socijali-etl svečanosti niso udeležili. Po zaključku so bile v mramornatl dvorani svečano podpisane listine o vstollčeinju. Nato je državni predsednik sprejemal čestitke vlade in zastopnikov Inozemskih vlad.
Bartlova vlada je podala demisdjo. Dr-
2enev,a 4. junija s. Finančna odbor Društva narodov se je danes dopoldne sestal na sejo ter proučeval finančni položaj Madžarske. Komisar Društva narodov v Budimpešti Snrfth je Izčrpno poročal o finan-nom položaju in o proračun, ravnotežju. Ministrski predsednik grof Bethlen, ki biva v Ženevi, tej seji ni prisostoval.
Ženeva, 4. junija k. Finančni odbor Društva narodov je nadaljeval popoldne proučavamje finančnega položaja Madžarske. Zastopnik Madžarske grof Bethlen je podal odboru dopolnilna pojasnila k poročilu, ki ga je dal generalni komisar Društva narodov Smfth, in obrazložil vzroke za odpravo kontrole Društva narodov nad madžarskimi financami. Nato je grof Bethlen zapustil dvorano. Na njegov ekspoze ie odbor priključil diskusijo o vprašanju, ki ga
London, 4. junija (Radio). Po zadnjih poročilih se ie Zaglul paša iz zdravstvenih ozirov odpovedal sestavi nove vlade. Svoji stranki je priporočal, naj podpira vlado, ki jo bo sestavil Adli paša, ki velja v Angliji za zmernega politika. Ako se posreči Adli paši sestava kabtamta, bo sodelovanje an-
žavni predsednik je demisijo sprejel, obenem pa jo naprosil, da do sestave nove vlade vodi državne posle.
Kakor poroča Pilsudskemu naklonjeno časopisje, je prišlo v zadnjih dneh zopet do sumljivega streljanja v bližini njegove vile. Danes je bila aretirana neka oseba, ki se je zelo sumljivo potikala okoli maršalove vile ter imela pri sebi nabit revolver.
Varšava, 4. junija. (Radio) Današnji ministrski svet je razpravljal o zakonskem načrtu, ki podeljuje predsedniku republike izredno polnomoč.
Varšava, 4. junija. (Radio) Maršal Pilsudski je odredil, da se izprazni palača Bei. vedere, ker je stanoval v nji svoječasno ruski guverner Poljske. Meseca oktobra se najbrže vršijo volitve.
je sprožil grof Bethlen in kj se je nanašalo na ostanek madžarskega posojila v iznosu 82 milijonov zlatih kron. Pri tem ie šlo za to. kako naj se ta vsota porabi in kdo bi mogel o tem razpolagati. Finančni odbor je obravnaval to vprašanje samo s tehnične strani, ker mu kot tehničnemu organu Društva narodov ne gre pravica obravnavati madžarsko zahtevo s političnih vidikov.
Ženeva, 4. junija k. Avstrijski kance!ar dr. Rasmek in finančni minister Kollmann sta noooj prispela semkaj.
London, 4. junija (Radio). Sir Austen Chamberlain odide v soboto v Ženevo na 44. zasedanje Sveta Društva narodov, ki se prične v pondeljek 7. junija. V razpravi bo razorožitveno vprašanje in člen 16. statuta Društva narodov. O tem se bo razpravljalo tia predlog Francije.
gleške vlade znatno olajšano.
»VVestmrnster Gazette« svari vlado, naj ne omejuje svobode Egipta, ker bi to brez-dvontno povzročilo veliko sovraštvo domačinov proti Angliji, (Glej tudi poročilo na 2. strani. — Ur.)
Načelna debata o izenačenju davkov
Posl. dr. Žerjav o krivicah in nedostatkih novega zakona. — Radičevci se debate sploh ne udeležujejo!
Beograd, 4. maja p. Danes popoldne od 4. do 6. se je v odboru za pretres zakonskega načrta o izenačenju neposrednih davkov pričela načelna debata. Fin. minister dr. Perič ni dal nobenega ekspozeja, temveč se je skliceval na tiskano motivacijo, ki se nahaja v zakonskem predlogu. V splošni debati so govorili v imenu klerikalcev Pušenjak, v imenu davidovičevcev Voja Veljkovič, v imenu radikalov Vlada Mi-letič, v imenu kluba SDS pa dr. Žerjav. Radičevci se sploh niso priglasili za besedo. Prvi govornik posl. Pušenjak je sicer v načelu odobraval zakonski načrt, navajal pa je momente, ki so neugodni. in sicer posebno čl 157, s katerim se finančni minister pooblašča, da potom ministrskega sveta, ako bi po novem zakonu bile doklade manjše, kakor jih predvideva proračun, z uredbo uvede nove doklade, s katerimi bi se primanjkljaj pokril. Pušenjak je priporočal, da se zakon izpopolni z odredbami avstrijskega zakona o osebnih davkih. Posl. Voja Veljkovič je napadal predpise, Pn katerih uradniki plačajo samo en davek, češ da bodo manj obdačeni kakor drugi sloji. Branil je Srbijo in navajal, da je neprimerno visoko obremenjena z davjri in kdor tega ne verjame, naj vpraša one, ki te davke plačujejo. Radikal Vlada Miletič je izjavil, da bo v načelu glasoval za zakon, zahteva pa, da finančni minister izračuna finančni efekt novega zakona. Finančni minister je odgovoril, da tega ne more.
Nato je govoril
poslanec dr. Žerjav, ki je zahteval od finančnega ministra, da takoj predloži zakonski predlog o izenačenju finančne uprave, ker ako se hoče resno izvajati zakon, je treba že sedaj pripraviti sposobno uradništvo. Neenakosti ni povzročila samo različnost davčnih sistemov, temveč tudi različna strogost v iztirjevanju. Nameravani čl. 157.. s katerim se pooblašča min. svet, da sme uvesti izredne doklade. je proti ustavi. Dr. Žerjav poziva finančnega ministra, da takoj suspen-
dira v lanskih dvaaajsttaah uvedeni 2-odstotni davek delavcev, ker je bil ta
davek uveden za hrbtom ministrskega sveta, zakon pa tudi ne predvideva niti kazni, niti eksekucije. Davek na skupne dohodke kot centralno dav&v, obliko smatra govornik v naši agrarni zemlji, kjer je polno nepismenosti in malo knjigovodstva, za eksperiment, za katerega je treba še več Jet. Govornik pojasnjuje težave in kompliciranost ocenjevanja posameznih davkoplačevalcev in izrazi mišljenje, da bi vsaj za 10 let bilo bolje pustiti težišče na objektivnih davkih. Lestvica nove dohodarine je previsoka. Govornik opozarja na veliko nevarnost, ki preti seljakom, ako bodo uradniške komisije odmerjale kata-stralni čisti dohodek na temelju cen od 1. julija 1925 do 30. junija 1926 ter vpraša, kakn bo, ako cene padejo. Pri davku na poslopja izziva poleg visoke stopnje največ kritike nesocljalnost odredbe o oprostitvi tega davka. Pri davku na podjetja zahteva govornik, da se ukine davek na poslovni promet in uvede enoten davek na podjetja. Grupaci-ja, ki jo predvideva načrt, je nepravična. Bolje je, mesto določenega čistega dohodka predpisati progresiven davek. Akordni delavci niso obrtniki in ne morejo spadati pod ta davek. Dr. Žerjav govori proti temu, da se za pravo-močnost občinskih doklad zahteva po-oblaščenje finančnega ministra. To bi pomenilo suspendiranje občinske avtonomije. Spoštuje naj se zakon o samoupravnih oblasttvih, srezih in občinah in v centralnem zakonu naj se samo regulira, ali in pod kakimi pogoji se dovoli progresivnost samoupravnih doklad in do katere višine doklad je potrebno odobrenje sreske odnosno oblastne politične in finančne uprave. Samostojni demokratski klub bo v specijalni debati stavil celo vrsto predlogov za iz-premembo zakona v smeri ublažitve davčnih bremen.
Prihodnja seja odbora bo v ponedeljek. Na tej seji bo načelna debata zaključena in vršilo se bo načelno glasovanje.
Radikali in radičevci sabotirajo parlamentarno
delo
Skupščinski odbori nesklepčni, davčni odbor zboruje le vsled polnoštevilne udeležbe opozicije. — Uzunovič upa, da bi z od-goditvijo parlamenta mogel vzdržati vsaj do jeseni. — Volitve
Beograd, 4. junija p. Včeraj popoldne m danes ni bilo v Beogradu nebenih važnih političnih dogodkov. Dopoldne so imeli sejo šefi ožje opozicije, ki so v razgovoru z no vinarji naglašali, da Uznmovičeva vlada dejansko nima zaupanja niti parlamenta niti krone. Voditelji ctZje opozicije smatrajo poiožaj sedanje vlade za nevzdrzljiv ter pričakujejo, da bo v kratkem še 30 radikalnih poslancev pristopilo k skupini Ljube Jovanoviča. Šefi ožje opozicije so razpravljal o svojem nadaljnjem zadržanju, protestirali so proti odgodritvi sej Narodne skupščine in se dogovarjali o nadaljevanju svoje agitacijske akcije.
Min. predsednik Uzunovič je imel da-nes posvetovanja z nekaterimi resornimi ministri. Vršila se je tudi seja ekonomsko fin. komiteja ministrov, ki je odobril pravilnik prometnega ministrstva o uporabi bonov pri manipulacijah na železnicah.
Največji del poslancev se ne nahaja v Beogradu. Ker poslanci vladne večine ne delajo, se danes ni mogel sestati noben cd-fcor razen odbora za izenačenje davkov, ki pa je bil tudi sklepčen samo vsled polnoštevilne prisotnosti poslancev opozicija. Radikali in Tadičevci sabotirajo delo parlamenta — vlada Pa dolži opozicijo. Pri tem so irudi vsi ministri že prepričani, da je režim RR nesposoben za vsako delo in da je konec Narodne skupščine blizu. Neznosno situacijo priznava danes tudi pod-oiicijelno »Vremen, ki povdarja, da se me-rodajni činiteljd trudijo vadiržati obstoječe stanje vsaj do jeseni, ker je sedaj nemogoče najti primerno politično kombinacijo
po zimi.
ta tudi sedanji čas nikakor ni primeren za volitve. Zato obstoji prepričanje, da ima Uzunovič svobodne roke v manevriranju v vseh smereh z namenom, da vsaj v glavnih potezah vzdrži sedanji politični knrz. Ako bi smanral za potrebno, more izvesti tudi pogajanja za razširjenje sedajne vladne koalicije. Na gotovih straneh se celo trdi, da ima Uzunovič največ upanja, da dobi volilni mandat v slučaju razpisa volitev. »Vreme* trdi nadalje, da ima tendenca za ohranitev seda«je vlatlne koalicije kljub vsem nesoglasjem močno zaskimbo tako v radikalnem kot v radičevskem klubu. V obeh smatrajo, da sedanj! čas nI primeren za volitve in da bi bilo bertje, ako bi se vršile volitve pozimi, če se že morajo vrSiti. Ker odhajata na dalj® oddih' Pašič kakor tudi St. Radič, sklepajo, da sta se oba sprijaznila z mislijo, da ostane sedanji pditSSni položaj do jeseni v veljavi. Ako bi se namreč pričakovale kaike izpremembe bi bržkone oba pravaka odgo-
Edi«na rešilna ideja, ki se zdi vladi danes sprovedljiva. Je odgoditev Narodne skupščine, ki naj bi omogočila režimu, da se vzdrffl še čez poletne mesece, dila svoj odhod za ntkaj časa.
Beograd, 4. junija p. DanaSnja »Reč« piše, da se je v vladi dosegel sporazum, da postane Pavle Radič podpredsednik Narodne skupščine namesto dr. Šibenika, ki je prevzel njegovo mesto v mmtetTSrvu agr. reforme. »Reč« naglaša, da se Je Uzunovič temu protivil, da pa je Radič izjavil, da bo iz tega napravil vprašanje obstanka koalicije, nakar je moral Uzunovič popustiti.
Ostavka poljske revolucionarne vlade
Bartlova vlada je po prisegi državnega predsednika Moscickega podala formalno demisijo. — Incident po svečani prisegi. —
Pred zasedanjem Sveta Društva narodov
Vprašanje finančne kontrole nad Madžarsko pred finančnim odborom, ki ni kompetenten razpravljati o politični strani te zadeve.
Pomirjenje v Egiptu?
Začasna zmaga angleškega stališča. — Zaglul paša se je umaknil
londonskemu pritisku.
Lastniki ponujajo rudarjem nova pogajanja
Vlada predlaga stare mezde, toda osemurno delo, rudarji pa odklanjajo podaljšanje delovnega časa. — Vse kaže, da brez
kompromisa ne bo šlo.
London, 4. junija, e. Reuterjev nrad po. ro5a: Lastniki rudnikov so poalali predsedniku Rudarske zveze Smlthu, ki ee nahaja na mednarodni konferenci rudarjev v Bruslju, pfemo, v katerem mu predlagajo, naj se zopet pričnejo pogajanja radi zopet-nega pričet ka dela v rudnikih. T&jnfk Rudarske zveze Cook bo odpotoval z letalom v Bruselj radi razgovora s predsednikom Smithom. TJpati je, da bo ta korak rudniških lastnikov privedel do rešitve krize.
London, 4. junija. (Radio) Danes popoldne je poslal predsednik Zveze rudniških lastnikov Eman Williains predsedniku Rudarske federacije Herbertu Smithu pismo, v katerem predlaga informativni sestanek obeh strank v najkrajšem času.
Po predlogu lastnikov naj bi »e ustanovila mešana komisija delojemalcev in delodajalcev z omejenim številom Hamov. Ta komisija naj bi skušala najti novo podlago za aopeten pričetek dela. Posredovala
naj bi nepristranska osebnost, katere funkcija naj bi bila bolj posredovalne nego raz-sojevalne narave. Kakor se izve, sta obe stranki nasprotni predlogom ministrskega predsednika, ki želi, da se v slučaju ne. sporazuma predloži zadeva prisilni arbi. traži.
Minister Churchill je izjavil, da je vla-na pripravljena dovoliti podporo 3 milijonov funtov premogovni industriji, ministr. ski predsednik pa predlaga, na ostanejo stare mezde pod pogojem, da se uvede osemurni delavnik.
London, 4. junija. (Radio) Tajnik Rudarske zveze Cook je pozval ministrskega predsednika Baldwina, naj ukaže otvoritev premogovnikov na podlagi poročila rudarske komisije in pod pogojem, da se delovni čas in plače ne spremenijo.
Bruselj, 4. junija. (Radio) Jutri se sesta-ne Mednarodni odbor rudarske zveze, ki bo razpravljal o angleški rudarski stavki.

Veličasten sprejem francoskih gostov v Beograda
(Glej tudi poročfflo v notranjosti lista.)
Beograd, 4. maja. p. Ob pol 8. zvečer je dospela v Beograd s' posebnim vlakom velika Skupina francoskih parlamentarcev, tndustrijcev in pevcev. Sprejem v Beogradu Je bili naravnost veličasten. Poleg zastopa feov parlamenta, novinarskega udruženja in pa, tri joti toi h organizacij je goste sprejeia ogromna množica ljudstva, kakor ga na beograjskih ulicah že dolgo ni bilo zbranega. Od kolodvora do Terazlj je tvorilo špaiMr nad 50.000 ludi, ki so vzklikati francoskim gostom. Ko Je sprarod Sel mimo poslopja predsedništva vlade, Je ministrski predsednik Uzunovič pozdravu francoske goste s kratkim nagovorom v francoskem jeziku, Francozi pa 90 v našem jezi-ku odgovarja®: Živeli Srbi, živela Jugoslavija, živio Beograd!
NEUSPEH FRANCOSKO-RUSKIH POGAJANJ.
Patiz, 4. junija. (Radio) Pogajanja med francosko in sovjetsko delegacijo o pred. vojnih ruskih dolgovih ne napredujejo. Ra» kovski odpotuje v torek v Rusijo. Pogaja« nja se bodo nadaljevala šele v jeseni
MOSULSKA POGODBA
London, 4. junija s. Reuterjev urad javlja iz Carigrada: Iz Angore poročajo, da je bila zaključena splošna pogodba o Mosulu. Protokoli o garancijah, razmejitvi, carinah itd. so pripravljeni za podpis n bodo najbrže v soboto podpisani.
Nove zmede na Portugalskem
Lizbona, 4. junija, s. V vojaškem triurne viratu obstojajo radi sestave vlade zelo res« na nesoglasja, ki grozijo, da bodo postala zelo nevarna. Nekateri generali v Oportu se še vedno upirajo, dasi sta uradni list in ministrski predsednik potrdila sestavo vla» de. Koncentracije čet v Lizboni trajajo dalje.
Ratifikacija francoskih dolgov Ameriki
VPashington, 4. junija. (Radio) Reprezen? tacijska zbornica je včeraj ratificirala dcx govor o konsolidaciji francoskega vojnega dolga.
Pariz, 4. junija. (Radio) Po ratifikaciji do« govora v NVashingtonu se bodo koncem me» seca junija obnovila pogajanja v Londonu za konsolidacijo francoskega vojnega dolga. Obstoja upanje, da se jamstvena klavzula nadomesti dogovorno z angleško vlado.
ALBANIJA IN POGODBE
Rim, 4. junija o. Albansko poslaništvo v Rimu zanikuje vesti listov, da je albanska vlada sklenila z Jugoslavijo nekatere dogovore o albanskih železnicah. Albanska vlada ni sklenila nobenega sličnega dogovora in dragih političnih dogovorov z ostalimi državami, ker hoče ostati v prijateljskem stiku s vsemi državami.
Radičevci kapitulirajo tudi v zadevi nettunskih
pogodb
Bodrero pritiska pri Ninčiču.
Beograd, 4. junija p. Kakor znano se je dolgo govorilo da so tudi Radičevci najostrejši nasprotniki ratifikacije nettunskih pogodb, ki pomenijo za našo državo neznosno ponižanje in nepregledno škodo v korist imperijalističnim težnjam Italije. Radičevci so opetovano oro glasili te pogodbe, ki naj pridejo v najkrajšem času pred Narodno skupščino za nesprejemljive in zatrjevalo se ie. da bodo razbili vlado, ako bi se radikali odločili glasovati zanje. Kakor se je sedaj izkazalo, so bile vse te radičevske tirale le prazne besede. Pod naslovom »Vladi ne preti kriza« objavlja današnji »Beogr. Dnevnik« informacijo, dobljeno od enega radikalskih ministrov, da je g. Uzunoviču uspelo odstraniti važno opas
nost, ki je grozila vladi radi vprašanja nettunskih konvencij. St. Radič se ie deklariral prvovtno kot nasprotnik teh konvencij; dvignil je alarm in naznanil, da bo njegova stranka glasovala proti njim. Sedaj je bi! g. Radič po drju Kra-jaču obveščen o pravem stanju stvari in je svoje nazore Spremenil. Radičevci bodo glasovali v parlamentu za konvencije in neprilika g. Uzunoviča je na ta način odklonjena.
Beograd, 4. junija p. Italijanski poslanik Bodrero je danes posebno dolgo konferiral z ministrom Ninčičem Ta sestanek je vzbudil občo pažnjo ter se ga spravlja v zvezo z zahtevo Italije po čimprejšnji ratifikaciji nettunskih konvencij.
Radikalska ofenziva proti Radiču in njegovim
se nadaljuje
Oficijelna radikalska «Samouprava» postavlja radičevce pred
neprijetno alternativo.
ter dinastijo. Z zmešanm cincanjem je skušal Radič pred zagorskimi seljaki prikriti to resnico.
Beograd, 3. junija r. Pod naslovom »Zopet izpadi« objavlja glavno glasilo NRS »Samouprava« oster članek proti Radiču in radičevcem, ki je značilen za današnjo situacijo režima RR. članek, ki je vzbudil v politični javnost velik interes, pravi m. dr.:
Kljub javno priznana obveznosti napram vladi, da bosta shoda v St Pazovi in Som-boru zadnja in da bo nato odšel na odmor v Prtmorje, je imel St Radič preteklo nedeljo v hrvatskem Zagorju, v Klanjcu in Pregradi politična shoda, na katerih je zopet govoril? Že samo to dejstvo bi bi'o za" dostao, da omaje zaupanje, na podlagi ka. terega ie obnovljen sporazum med HSS in radikalno stranko. Do gotove mere se more razumeti slaba volja, s katero ie Radič govoril pred zagorskimi seljaki. Ne more pa se raizumeti rtiti dovesti v sklad s težnjo o nadaljnjem vzdržan ju sporazuma z radikalno stranko, kar je Radič govoril na svojih shodih v Klanjcu in PregTadi!
Vse to resno komedijamtstvo, podtikanja Pašiču, Matija Gubec, seljaško pravo, člo-večaaska politika, vse to je bilo Radiču potrebno, da bi pred zagorskimi kmeti prikril, da je s svojo stranko v izjavah P. Radiiča in dr. Šuperine v Narodni skupščini ter v pismenem sporazumu z radikali, na katerega je pristal tudi on sam, popolnoma zapustil separatistični program, priznal državno edinstvo, državno ustavo in monarhijo
ALi je Radiču uspelo prevarM zagorske seljake, je končno njihova zasebna stvar, o kateri bodo razpravljali med seboj. Da pa njegov govor odkriva zlo voljo g. Radiča na pram sklenjenemu sporazumu z radikalno stranko in da napoveduje za sedaj morebiti še kolebljrvo, toda dejansko namero rušenja tega sporazuma, je zaključek, čegar logičnost se ne more oporekati. Ta zaključek ima veljavo in moč političnega fak-ta, o katerem se mora voditi resen račun. O njem bo vodila resen račun tudi radikalna stranka ter vsi oni politični elementi v Hrvatski, ki jim je bilo resno na ureditvi države in na njenem zdravem in normalnem razvoju . . .
Radiču bi njegovim prijateljem mora po. stati Jasno, da radikalna stranka noče in ne more dalje prenašati njegove dvolične Igre. AH so radičevci bona flde za sporazum z radikalno stranko in v tem slučaju se mo" ra šeh HSS obnašati, kakor se povsod ob. našajo ljudje v političnem sporazumu, aH pa niso za ta sporazum, kar naj odkrito in pošteno povedo. Radikalna siiramka, ki je iskreno vstopila v sporazum ter ugodila vsem upravičenim zahtevam druge sipora-zumaške stranke, ima pravico zahtevati od nje enako iskrenost.
Razpored dela anketnega odbora
Sklepi četrtkove seje
Beograd, 4. junija, r. Včeraj popoldne se je vršila seja anketnega odbora za preiska* vo korupcajskih afer. Dosegel se je spora* zum, da se najprej zbere potrebno gradivo in se v to svrho zahtevajo akti, ki se tičejo protikorupcijonističnih interpelacij poslana cev Grisogona in Lj. Davidoviča in sodno gradivo iz procesa Dragiša Stojadinovič . Rade Pašič. Akti se bodo zahtevali od preda sedstva vlade, prometnega ministrstva, fi* naočnega ministrstva in Narodne banke. Radikalni člani odbora so zastopali stališče, da naj odbor tekom šestih mesecev preišče ic prouči gradivo ne samo v aferi Rade Pa* šič, temveč tudi gradivo o vseh interpela* cijah, ki bodo predložene tekom teh šestih mesecev. Proti prozornemu namenu te za* hteve je nastopal posl. Juraj Demetrovič (SDS) povdarjajoč, da drugi odstavek spre* jetega prehoda na dnevni red določa, naj odbor v šestih mesecih dokonča proučitev samo onega gradiva, ki se nanaša na in* terpelaciji dr. Grisogona io Lj. Davidoviča, m da vzame v pretres tudi ostale interpe* lacije, ki bodo v teh šestih mesecih pred* ložene. Odbor pa glede na te interpelacije ni vezan na noben rok. To stališče je anket* ni odbor tudi odobril. Glede na zbiranje gradiva za izdelavo zakona v svrho pobija* r.ja korupcije so se člani odbora sporazu* meli, na bo anketni odbor izročil gradivo, ki ga bo smatral za važno, posebnemu od* 6eku, ki ima izdelati projekt zakona za po* bijanje korupcije. Končno je opozicija zahte vala, naj bodo seje anketnega odbora javne, kakor so tudi skupščinske seje javne. Na* sprotno so radikali zahtevali, naj bodo seje tajne. Dosegel se je sporazum, da se o vsa* ki seji objavi komunike in da nima razen članov odbora nihče pristopa k sejam.
Radič v eksilu
Dubrovnik, 4. junija, n. Semkaj je dospel Stjepan Radič in odšel v svoj «eksil« Pod* goro, kjer bo ostal poldrugi mesec.
Krajačev «Gospodarski svet» propadel?
Beograd, 4. junija, p. Vprašanje Gospo* darskega sveta je prišlo v kritično fazo. Go* spodarski krogi so odklonili Krajačev na* črt, osobito pa njegovo idejo, naj bi to dr* žavno ustanovo oni financirali. Minister Kra* jač je danes imel dvakrat konferenco z ml* nistrskim predsednikom Uzunovičem o tej zadevi. Izgleda ua je njegov projekt že pro* padel.
Angleški glas za priključitev Avstrije Nemčiji
Londcm, 4. maja. s. V «Daily Chronicle« piše znani liberalni poslanec Kennworthy za priključitev Avstrije k Nemčiji. Kenn* worthy meni, da se izgledi za priključitev stalno boljšajo in da bo upor nasledstve« nih držav proti priključitvi polagoma izgi* nil. Odstranitev carinskih zapor bo privedla do stabilizacije razmer v osrednji Evropi. Angleška vlada naj bi se iz teh vidikov ne upirala gibanju za priključitev
-ŠSS-
Nazadovanje radicevsfva
Dopis s hrvatsko-štajerske meje.
K zadnjemu shodu Radiča v Pregradi se je zbralo, kako. je »Jutro« pravilno poročalo, kakih 1000 ljudi. K temu poročilu je potreben komentar za one čitatelje, ki jim razmere ob š t ajer sko-h rvatski meji niso znane. Pregrada in okolica je bila pri zadnjih volitvah kuila radičevskega republikan-stva in slabo bi naletel, kdor bi se upal iz_ pregovariti najmanjšo besedo proti Stipi. Ni ga bilo shoda, ki mu ne bi prisostvovalo 3—5000 ljudi, ni je bilo vasi, ki ni ponosno korakala korporativno na shod pod slavno zastavo z napisom HRSS.
Kakšna razlika med takrat in zadnjo nedeljo! Domačija vseh radičevskih kortešev — Sv. Petar na Humu — je zbrala pod okriljem svoje zastave, na kateri se še danes vidijo sledovi izbrisanega »R«, komaj 38 vernih duš, vštevši funkcionarje in župnika. Posnemajoč svoje slovenske kolege, je začel »prečastni« že pred dvema tednoma grmeti kar izpred oltarja o »jedinoj za se-Ijaka spasonosnoj stranci.« Ko je pa videl, da vse prizadevanje ne bo zbralo vernih mire tvorcev, se je odločil za radikalnejše sredstvo. Vprizoril Je veliko cerkveno blagoslavljale bairjaka, ki ga je pred odhodom v Pregrado pri veliki maši obkadil in mii izprosil od Vsemogočnega zmago! Po cerkvenem obredu je sledil govor z običajnim zaključkom »Živio Radič!« V prejšnjih časih smo si bili vedno v strahu, da se ne bi zvonik podrl od navdušenega vpitja, včeraj pa smo zaman bežali na varno, ker ostalo je samo pri tem osamljenem vzkliku, čulo se je pa -tem več zabavi j i vk na račun slavnega Stipe. Utrujenega od pregovarjanja Je odpeljal koleseij prečasrt-nega in sledila mu je zastava H—SS, zaščitena od 37 republikanskih monarhistov. Na sličen način se je vršil odhod na Radičev shod z drugih krajev bivše Radičeve republike. »Dom« sicer 'trdi, da narašča število pristašev Radičeve stranke, res pa je, da smo tu ustanovili svojo organizacijo SDS ter si želimo tudi za bodoče enakega naraščanja pristašev Pucljevega gospodarja.
Za edinstvo angleške liberalne stranke
London, 4. junija (Radio). Na sestanku liberalne parlamentarne frakcije je Izjavil Lloyd George, da nikdar ni mislil ta ne misli stopiti v delavsko stranko. Na sen je bilo sklenjeno, da se vsa osebna vprašanja prijateljsko poravnajo z namenom, da se za vsako ceno ohrani edinstvo liberalne stranke.
..Sir John Simon, mister.Rumiman ta Sir Godfrey CoHins so bili določeni, da priobčijo zaključke seje Lordu Oxfordu.
London, 4. juniia (Radio). LIoyd George je naslovil na Sir Roberta Hutchlsona pismo, v katerem odločno zanikuje, da bi prestopil v delavsko stranko. Lloyd George poudarja v pismu, da je njegovo stališče v rudarski stavki izviralo edino le iz želje do miru, ki naj privede angleško gospodarstvo do zopetnega cvetočega raOT^ia
Politične beležke
Klerikalci in Ivan Cankar
Pod tem naslovom prinaša «Samouprava» od 3. t. m. članek, v katerem se b£vi s «Slo» venčevim« pisanjem ob priliki zadnje Can* karjeve proslave v Ljubljani.
Člankar ugotavlja, da je «Slovenec«, ki neprestano naglasa, da presoja vse s ka* toliškega in verskega stališča, odkril sedaj na Cankarju vse iste vrline, ki jih je nekdaj obsojal z istega katoliškega in verskega sta* lišča kot izrodek slovenskega naroda, kot lažnjive^a preroka, nasprotnika katoliške vere in morale ter rušilca družabnega reda. Vzrok temu preokretu je dejstvo, da hoče sedaj «Slovenec« izkoristiti Cankarja kot pobornika za separatistične težnje, ki jih izpovedujejo klerikalci.
Ivan Cankar je bil po svojem političnem mišljenju pristaš in tudi kandidat socija* listične stranke, ki je že v svojem naslovu programatično izpovedovala jugoslovensko idejo. Takrat se je SLS bratila z Radičem in frankovci ter zahtevala «trializem», torej nekaj popolnoma nasprotnega jugoslovenski ideji, katero je Cankar izpovedal tudi v svojem poslednjem in najlepšem delu, ki ga je izdal pred smrtjo.
Ivan Cankar je bil revolucijonar po svo* jem temperamentu in svojem delu ter je bil v tem pogledu blizu onim, ki so rušili Av* strijo. Cankar je rušil neprestano vse, kar je obstojalo, rušil je predvsem, kar je bilo osnovano na katoliških, načelih, rušil je sta* ri družabni red, vsa konvencijonalna pojmo vanja in vsa tradicijonalna naziranja. Av* strija ga je smatrala za svojega nasprotni* j ka in ga je zaradi tega tudi internirala med svetovno vojno. P' idejah in metodah je bil torej Cankar sovražnik vsem načelom, ki jih naglaša SLS. Cankar je bil umetnik slovenskega jezika in stila, kar hoče «Slo* venec« izkoristiti ter ga izigrati kot na* sprotnika našega narodnega edinstva. Sa* moposebi je to tako absurdno kakor, da bi kdo hotel n. pr. kakega Bernarda de Ven* taduro izigrati kot nasprotnika francoskega narodnega edinstva!
Vzrok, da seda. »Slovenec« predstavlja Ivana Cankarja kakor svojega človeka, je tudi v tem, ker je bil Cankar revolucijonar, ker je uničeval in razdiral. Toda Cankar je bil revolucijonar v času, ko smo živeli v avstrijskem robstvu in ko je bilo potreb* no graditi. »Slovenec« ni bil revolucijonaren v onem času ter je proglašal za največjo dolžnost vsakega Slovenca, da podpira pre* jasni habsburški prestol in oltar ter vse, kar je za njima, nad njima in pod njima. Sedaj pa je klerikalcem simpatična vsaka negativ* na težnja in vsako razdiralno delo, vsled če* sar je »Slovenec« tudi odkril sorodnost med seboj io Cankarjem ... Dobro jih je pogo* dila or Samouprava«.
Radikalske jeremijade v Dalmaciji
Dr. Uroš Desnica, vodja dalmatinskih radikalov, je priobčil -te dni v splitski radikalski sOržavi« obupen članek o stanju radikalske stranke v Dalmaciji po njenem porazu pri nedavnih občinskih volitvah. Dr. Desnica napoveduje možnost razbitja dalmatinske radikalske organizacije. Dalmacija je za beograjske politike samo turistični pojm, ugotavlja dr. Desnica. In vendar so dalmatinski radikali po osvobojenju s tolikim zaupanjem stopili v radikalno stranko •ter koinčno brez ropota in protesta sprejeli tudi sporazum s HSS, dasi je vsiljeval težko žrtvovanje osebnega dostojanstva in ljudskega ponosa in četudi nas je oddvojil od enega dela našega plemena in od ljudi, s katerimi smo skupno hrepeneli, delovali m trpeli, ter nas vrgel v objem s takimi, ki smo jih gledali kot obtoževalce ali kot priče pred avstrijskimi vojaškimi sodišče in pred italijanskimi okupacijskimi oblastvi. Brez ropota in protesta, toda s popolno zavestjo o njeni pogrešoosti so dalmatinski radikali pogoltnili tudi tezo, da je sporazum neobhodno potreben za visoke državne interese. In pri tem niso pozabili zatrjevati, da radičevski politiki kažejo napram Beogradu drugačno lice kakor napram volilcem, ter da se njihov beograjski monarhizem prevaja na narodni jezik kot odgoditev republike na boljše čase, in končno, da prekinitev javnih odnosov z Moskvo še ne znači prekinitve z boljševiškimi metodami in z organiziranjem seljaštva proti meščanstvu. Takoj na prvo vest o sporazumu z radičevci so radikalski pristaši v Dalmaciji ogorčeni ki razočarani začeli zapuščati vrste radikalne stranke Glas dalmatinskih radikalov je pri vodstvu NRS v Beogradu ostal glas vpijočega v puščavi Vodstvo NRS je Radičevi stranki pustilo svobodno početje, intervencije dalmatinskih radikalov so ostale brezuspešne. Tako se Je ustvarilo prepričanje, da dalmatinski radikali ne zmorejo ničesar. In rezultati te »sporazumaške« politike so se pokazali pri nedavnih občinskih volitvah, kjer sta bila poražena dva: radikalna stranka in dosedanji družabni ustroj. Dr. Desnica je tako razočaran, da zaključuje svoj članek: »Radikali morajo vprašati sami sebe, ali Je nadaljnji obstoj nji. hove organizirane politične skupine vobče še koristen za državo in radikalno stranko?!« Članek dr. Desnice je objavljen po nalogu radikalskega okrožnega odbora v Splitu, ki označuje članek kot »izraz nezadovoljstva, bolesti in razočaranja, ki je zajelo široke kroge radikalske stranke v Dalmaciji« in po ka&rem se lahko reče, da Je radikalna stranka v Dalmaciji »končno izgubila možnost provajanja efikasoe in S-roke Strankarske po!"'tik e v pravcu pridobivanja pristašev.« Ali, krajie ta Jasneje rečeno: Radikalska stranka Je v Dalmaciji na robu kraha. članek dr. Desnice pa le kakor pogrebni zvon, ki se bo začel kmalu oglašati tudi v drugih pokrajina^
Ameriško zračno oboroževanje
Washington, 4. junija. (Radio) Senat je sprejel proračun, ki predvideva zgraditev 2800 vojaških letal tekom dobe petih let
Resna situacija v Egiptu
Zaglul paša je odklonil vse pogoje. — Angleška vlada ne priznava oprostilne razsodbe. — Oster angleški protest.
ki so potrebni za dosego tega cilja.
Kakor poročajo listi, je služboval Ker. shaw 25 let v Egiptu in si je pridobil veli* ko spoštovanje pri Egipčanih. Oprostilna razsodba je vzbudila tako pri tujcih kakor pri Egipčanih veliko presenečenje. Eden iz« med oproščenih obtožencev je bivši prosvet« ni minister v kabinetu Zaglul paše. Zadnja oprostitev obtožencev, ki so bili v najožjih stikih s stranko Zaglul paše, je povečala sovraštvo Egipčanov do tujcev in navdaja tuje prebivalstvo z veliko skrbjo za bodoč* nost. Angleška vojna ladja «Resolution» je dobila nalog, da nemudoma odplove v egip* tovske vode.
Kakor poroča «Moming Post«, je Zaglul paša odklonil vse tri angleške pogoje, ki so v zvezi z njegov"' n imenovanjem za ministr* skega predsednika. Lord Lloyd je namreč zahteval nastopno: notranji minister se ime* nuje še le po predhodni odobritvi angleške vlade, notranjemu ministru se prideli angle* ški svetovalec, apelacijskemu sodišču pa trije angleški svetovalci, vprašanje Sudana in oaze Dahenabub se mora smatrati kot definitivno rešeno. Vsi listi naglašajo, da je položaj v Egiptu zelo resen.
Včeraj se je vršila važna seja ministrske, ga sveta, ki je razpravljala o poročilu višje* ga komisarja lord LIoyda. Ministrski svet jc ugotovil, da Anglija v nobenem slučaju ne odstopi od svoje deklaracije iz 1. 1922. Imenovanje Zaglul paše za ministrskega predsednika bi pomenilo resen začetek ne« varnega položaja.
R. London, 4. junija.
V egiptovski politični situaciji so se po. javili važni dogodki. Sodnik Kershaw, pred*
sednik porotnega sodišča v Kairu, ki je ne« davno obravnavalo politične umore, je po. dal pravosodnemu ministru ostavko kot sodnik višjega sodišča v Egiptu. Svojo ostavko je motiviral z dejstvom, da je sodi* šče kljub evidentni krivdi oprostilo štiri osebe, kar pomeni tako težko kršitev sodne nepristranosti, da ne more v tem slučaju prevzeti nase nikake odgovornosti. Sodi* šče, čegar člana sta bila poleg Kersha\va še dva egiptovska sodnika je obsodilo namreč 25. maja nekega obtoženca na smrt, med* tem, ko je drugih šest oprostilo. Sodnik Kershaw je izjavil svojima egiptovskima kolegoma, da se ne strinja z oprostitvijo Mahmud Osmana, El Hag AUmed Gadalaha, Ahmeda bej Mahera in šešensa. Vsi ti so bili obtoženi, da so se udeležili morilske za* rote, katere žrtve so bile razne osebnosti in končno Sindar sir Lee Stack.
Angleški višji komisar v Egiptu lord Llovd je izročil egiptovski vladi noto angleške vlade. Nota povdarja, da je angleška vlada zaznala za ostavko sodnika Kersha\va. Ker je Kersha\v vesten in nepristranski sodnik, ki ima dolgotrajno prakso v egiptovski sod« ni službi, angleška vlada ne priznava opro< stilne razsodbe štirih morilcev, katerih krivda je jasno dokazana. Nadalje povdars ja nota, da tako postopanje sodišča ogroža varnost tujcev v Egiptu. Angleška vlada je po pogodbi odgovorna za varnost tujcev in je zato prisiljena, da napravi vse korake,
-Si-
ri.,	• • •	v • v.
Situacija m važnejši na Češkoslovaškem
Poiltična situacija. — Fašlstovski pokret,
—	Palackega svečanosti. — Organizacija
češkoslovaških novinarjev.
I. K. S. Praga, 3. junija.
Politična situacija se je v zadnjem času vsaj deloma razčistila, toliko namreč, koli. kor je sicer prišlo do sporazuma med češkimi meščanskimi strankami v vprašanju agrarnih carin. Tudi glede kongrue je bil dosežem sporazum in vlada je že obe pred-logi predložila parlamentu. Kolikor je mogo če presoditi, je obema zakonskima načrtoma zagotovljena večina.
Zakonski projekt glede državnih nameščencev je bil že rešen v sodjalno-poOitič-nem odseku. Sprejet je bil v obliki, kakor ga je nasvetovala komisija šestih uradni, kov - strokovnjakov. Za ta zakonski načrt so glasovale vse stranke bivše koalicije, samo glede § 213., glede avtonomnih uradnikov so zavzeli češki socijalni demokrati e svoje odklonilno stališče. Sedaj je predloga v razpravi v kulturnem odseku, nakar pride pred plenum, ki jo bo nesporno sprejel z nebistvenimi spremembami.
Kakor vse kaže, bo parlament zasedal še ves tekočI mesec. Na poletne počitnice odide šele zadnje dni meseca junija. Parlament mora pred odhodom na počitnice vsekakor rešiti še nekaj velevažnih zakonskih načrtov, predvsem pa novi zakon o narodni obrambi. Vlada je to predlogo, ki Jo je iz-delal vojni minister, v vseh podrobnostih že odobrila in ga vročila parlamentu z željo, da bi bil sprejet še meseca junija.
V	za/dnjean času se časopisje in javnost živo bavita s fašistovskim pokretom, ki se je jel po večletnem vegetiranju sedaj precej širiti, predvsem zato, ker sta se sporazumeli in spojili obe fašlstovski struji. Ta pokret ima precejšnjo zaslombo v Pragi, v severni češki in na Moravskem. Kot radikalno nacionalistično gibanje Ima pristaše v širokih ljudsTdfi slojih, zlasti pa pri mladini. Pokret bi rad videl na krmilu dr-žave močno in silno vlado, ki bi naj energično nastopila proti razoroemu delovanju komunistov in nemških iredentistov. Proti fašistom nastopata Plasti obe socijalistični stranki, ki sta zasnovali proti njim obsežno kampanjo. Ker se je domnevalo, da simpatizira s fašistovskim pokretom general Gajda, načelnik generalnega štaba, je priobčil, kakor je znano, soeijalno . demokratski poslanec Bechyne v svojem glasilu oster napad na načelnika generalnega štaba, očitajoč mu, da je v zvezi s fašistov-skim gibanjem. Ta naipad na generala Gaj-do je odločno zavrnil sam vojni minister general Syrovy. Zdi se, da Ima ostra kam. panja proti fašistom tudi politično ozadje. Splošno Je namreč znano, da so pri zadnjih volitvah dobili komunisti največ glasov Iz vrst nezadovoljnih voliilcev, med katerimi je bilo največ državnih nameščencev, ki so s tem svojim nastopom hoteli demonstrirati proti sistemu, ki ni hotel uvaževati njiho. vrb želja in teženj. Kaikršen je položaj sedaj, ni izključeno, da bi ta nezadovoljna masa sedaj ne prestopila v nacionalistični opozicijonatoi tabor, ki ni tako protidrža-ven, kakor komunistični. Pri tem je treba povdarjati, da fašistovski pokret ni smatrati za velik političen faktor, marveč bolj kot izraz ogorčenja radi vedno Intenzivnejšega delovanja raznih protidržavnih življev.
Ves narod je pretekli teden praznoval petdesetletnico smrti velikega svojega buditelja, zgodovinopisea in politika Fran-tlSka Palackega. Poseben odbor je skrbel za dostojno prireditev teh slavnosti, ki so se vršile širam cele republike Slavnosti so imefla tri glavna središča: v Palackega rodnem kraju v Hodoslavlcah na Moravskem, v Pragi, kjer je deloval in umrl 26. maja 1876 in v Lobkovicah v Polabju, kjer je pokopan v rodbinski grobnici. Svečanosti se je osebno udeležil prezident republike dr. Masarjrk, celokupna vlada, vsa narodna in znanstvena društva in veliko narodne mase. Vse te slavnosti so imefte izrazit narodni značaj in so bile manifestacije hvaležnega naroda svojemu veflikemu sinu.
V	Pragi se je nedavno vršil kongres češkoslovaških novinarjev iz vse države. Udeležilo se ga Je okrog 200 novinarjev. Na kongresu se je izvršila važna spremem. ba v dosedanji organizaciji češkoslovaških novinarjev. Dosedaj je obstojal <*Sindikat češkoslov. dnevnega tiska«. Njega člani so mogli biti samo uredniki, nameščeni pri dnevnikih Ta organizacija se je sedaj pretvorila v «Sindikat češkoslov. novinarjev,. V to organizacijo so vstopili vsi člani starega ^Sindikata*, lahko pa vstopijo vanj tudi uredniki listov, M ne izdajajo dnevno,
-	dama možnost, da se organizirajo
tudi novinarji, ki delujejo v provinci. S tem je ustanovljena strokovna organizacija, r kateri so sedaj združeni vsi češkoslovaški novinarji Novo organizacijo čakajo velike naloge: soeijalno zavarovanje novinarjev, pravna pomoč, novinarska zbornica in šola, sprememba tiskovnega zakona in ureditev službenega razmerja novinarjev. Posebno je treba podčrtati, da je novinarje sprejel prezident dr. Masaryk, ki je v svojem na-govoru povdarjal, da se smaitra kot njih kolega.
Locarnski pakt v francoskem senatu
Zaupnica Brlandu.
Pariz, 4. junija. (Radio) Senat je nada« ljeval diskusijo o locarnskem paktu. Sena« tor Lemery je zahteval, da se razprava od« godi do sprejema Nemčije v Društvo na« rodov. Briand je ta predlog odklonil in za« hteval zaupnico. Senat je zaupnico odobril skoraj soglasno. Min. predsednik Briand je v odgovoru na vprašanje senatorja Chene« benodta naglasil, da locarnska pogodba ni« kakor ne zmanjšuje pomena raznih pogo. jev versajske pogodbe in da vsled tega ni povoda, da bi ta pogodba ogrožala neod* visnost Avstrije. Da bi se Avstrija tej ne. odvisnosti odpovedala, potrebuje pristanka Francije, ki ga pa nikakor ni pripravljena dati.
Pariz, 4. junija. (Radio) Komisija za vo. lilno reformo je predlog za uvedbo volilne« ga reda po okrajih odklonila z 22 glasovi proti 15. Obenem je sklenila, da se uvede integralen proporcijonalni volilni sistem. V oficijelaih krogih smatrajo, da zbornica gornjih sklepov ne bo potrdila.
Parlamentarne počitnice v Italiji
Rim, 4. junija, o. Poslanska zbornica se je dopoldne sestala k tajni seji. PosL Zanelli je predlagal, naj se poslancem čimprej zvi* šajo mesečni prejemki, ker dosedanje plače niti od daleč ne zadoščajo za vsakdanje živ« ljenske potrebščine. Sestavljena je bila po* sebna komisija, ki je popoldne odšla k Mus« soliniju ter mu sporočila željo poslancev. Na podlagi govora med zborničnim pred* sednikom Casertanom in Mussolinijem je bilo sklenjeno, da odide poslanska zborni« ca na počitnice jutri v soboto.
Pravosodni minister je razposlal vsem predsednikom prizivnih sodišč okrožnico, v kateri jim naroča, da morajo v vseh sodnih dvoranah zopet obesiti razpela.
V nedeljo se praznuje v Italiji obletnica ustave z vojaškimi paradami.
Vremenske katastrofe v Italiji
Rim, 4. junija, k. Danes so po gornji Ita* liji zopet divjali močni nalivi, ter povzročili nevarnost povodnji. Na hribih okoli Berga* ma leži sneg, ki je povzročil občuten padec temperature. Slabo vreme traja po vsej gor« nji Italiji dalje. Pri Tridentu so zopet na. stale povodnji.
Bologna, 4. junija, r. Včeraj je divjala sil« na nevihta. Padala je tudi debela toča, ki je uničila vse poljske pridelke. Nevihta je povzročila veliko škodo tudi na poslopjih, ker je vihar odnesel več streh.
Piacenza, 4. junija, o. Tu razsaja že več dni močan vihar. Na Monte Penice je za« padel sneg. Kakor poročajo iz Lugagnana, je tamkaj danes popoldne padala toča. Za* radi tega je temperatura zelo močno padla.
Milan, 4. junija, o. Zaradi neprestanega deževja je narastla reka Olona ter porušila nasip med Nervianom in Poglianom. Voda je preplavila bližnja polja ter odnesla vse poljske pridelke. V prizadete kraje so od* poslali žeoijske čete.
Nova gonilna snov za zrakoplove
BerVin, 4. junija, s. Pri pregledovanju Zeis» sovih tovarn, je sporočil dr. Eckener, da sc pripravljajo novosti v nemški zrakoplovbi. Zračna ladja, ki vsebuje 100 tisoč kubičnih metrov i® je bila zgrajena v Zeppelinovfc tovarnah, bo opremljena s popolnoma novi. mi motorji, ki jih bo gonil bencin aH novo odkrita gonilna »nov. Ta snov ima speci, fično težo zraka, kar bo zmanjšalo tudi o» pote*.
Naši Rraii
Kralj - Rdečemu križu
Kralj Aleksander je poslal povodom prireditev Rdečega križa od 6. do 8. junija predsedniku Rdečega križa, profesorju dr. Marku Leko sledeče lastnoročno pismo:
Gospod predsednik!
Poveljujoč naši slavni vojski od leta 1912. do 1918- sera se vsak dan prepričal o veliki pomoči Rdečega križa našim ranjencem in bolnikom. Rdeči križ je priskočil prvi na pomoč v vsaki sili in nesreči in lajšal bolnikom bolečine.
Borba naše vojske in vsega našega naroda, v kateri so bile vse narodne dobrine: tako inoč kakor tudi zdravje jn vsa njegova imenovina so bili žrtvovani našemu največjemu idealu svobode in ujedinjenja — je zapustila globoke sledove in rane v narodnem telesu ln gospodarski sili naroda. Ostalo ie veliko število invalidov in bolnikov, zapuščenih sirot in tudi družabna in gospo-spodarska povojna kriza je napravila nič manjše število bednih.
Potrebni so nam torej še večji napori v miru za odpravo škodljivih posledic, za okrepitev in napredek našega naroda ln dTŽave, da očuvamo svobodo in edfnstvo ter povečamo narodno blagostanje.
Kot odlična nacijonalna ustanova mora postati naš Rdeči križ močan faktor na kulturnem, zdravstvenem ln društve nem polju v razvoju domovine Srbov, Hrvatov in Slovencev in mora biti vedno pripravljen, da nudi nujno in izdatno pomoč v vsakem mestu, na vsakem kraju, kjer grozi kaka nesreča.
Želim zato Rdečemu križu pri zbiranju navdušenih prostovoljnih sotrudni-kov najlepši uspeh in da se razširijo njegove Ideje širom države.
Prejmite in sporočite vsem članom Moj pozdrav.
Aleksander s. r.
VIII. kongres Udruženja ju-
ničarjev
Včeraj se je pričel v Ljubljani VIII. kongres Udruženja jug. narodnih železničarjev, kateremu prisostvujejo delega ti iz vse naše države. Ob 11. dopoldne so prispeli v Ljubljano člani centralnega odbora iz Beograda iu delegati pokrajinskih odborov iz Subotice, Sarajeva, in Zagreba. Na kolodvoru jih je pozdravilo predsedstvo pokrajinskega odbora s predsednikom g. Juhom na čelu. S po sebnim vlakom so se pripeljali popoldne ie delegati beograjskega pokrajinskega odbora, katerega je pozdravila deputacija pod vodstvom g. Zupana.
Po priglasitvi opolnomočenih delegatov pri kongresnem tajništvu je otvoril ob 4. pop. v veliki dvorani Narodnega doma delegatsko zborovanje predsednik centralnega odbora, inž. Stanoje Mi-livojevič. Od centralnega odbora so razen predsednika navzoči: I. podpredsednik Lazar Djordjevič. glavni tajnik Jovo Bakič in glavni blagajnik Raka Milosavljevič ter 12 odbornikov. Pokrajinske organizacije so zastopane po delegatih in sicer: Beograd 36, Subotica 14, Sarajevo 24, Zagreb 30, Ljubljana 27 in Pomorski brodarci iz Splita 10 delegatov. Po pozdravu predsednika in overitvi polnomoči delegatov, so bili Izbrani odbori za spremembo in dopolnitev društvenih pravil, za sestavo kan didatne liste novega centraluega odbora in za sestavo predlogov in resolucij.
Delegatsko zborovanje ima po društvenih pravilih pripraviti ves materija! za glavni kongres — manifestacijo v nedeljo dopoldne. Zato delegatsko zborovanje pretresa vsa vprašanja, ki se tičejo celokupnega prometnega osobja in sicer železničarjev, morskih in rečnih brodarcev.
Razpravlja se o vseh perečih vprašanjih nastavljenega in nenastavljenega osobja, v prvi vrsti o novem delavskem pravilniku, ki je vsled neurejenih razmer za delavstvo nujno potreben in največje važnosti za konsolidacijo železniške službe, o pravilnikih glede doklad (kilometrina. premije, funkcijske doklade itd.) eksekutivnega osobja o službeni
obleki, o režijskih vožnjah prometnega osobja in o bolniškem fondu prometnega osobja.
Glede na neurejene razmere in na tež ko stanje železničarstva oz. celokupnega prometnega osobja je kongres posebno važen. Centralni odbor je napravil tozadevno pri ministrstvu za promet vse potrebne korake, da se sedanje nevzdržno stanje izboljša in je ministrstvo za promet izjavilo, da uvidi potrebo hitre pomoči Pri intervenciji pri ministru saobračaja dr. Vasi Jovanoviču je centralni odbor posebej opozoril na težki položaj delavstva na železnicah. G. minister je obljubil, da bo vse storil in izjavil, da se glavnega zborovanja dne 7. t. m. dopoldne udeleži tudi osebno, ako mu bo to le mogoče. Sigurno pa je, da se udeležita zborovanja pomočnik ministra inž. Bora Popovič in pomočnik generalnega direktorja inž. Leonida Franič.
V interesu našega prometa in gospodarskega napredka države je. da se prometnemu osobju v bodoče zasigura-jo in dejanski dajo vse v zakonu predvidene pravice in to tembolj, ker so zahteve Udruženja jug. železničarjev po polnoma upravičene, ristično«, je dejal moj kolega, jaz pa se nisem smejal.
Bilanca ZKD
V navzočnosti lepega števila delegatov ZKD se je vršil na Telovo popoldne ob 15. občni zbor Zveze kulturnih društev v Ljubljani. Zborovanje je otvoril ravnatelj g. Jug z daljšim nagovorom, v katerem je posebno povdarjal, da je napravila ZKD v zadnjem poslovnem letu velike korake naprej. Priredila je mnogo koristnih tečajev za dramatiko, gojitev glasbe in petja ter kurze za knjižnice. Ob sklepu je pozval one prosvetne organizacije, ki še niso včlanjene v ZKD, naj to store čim prej. da bo falanga tem močnejša. Zahvalivši se vsem navzočim delegatom za udeležbo na zborovanju, je pozdravil še posebej odposlanca mariborske podružnice ZKD g. Ant. Skaio, se zahvalil za gmotno in moralno pomoč min. n. r. dr. Žerjavu, gerentskemu svetu ljubljanskega mesta, našim denarnim zavodom ter vodstvu Higi jonskega zavoda, Društvu treznosti ter vsem gg. predavateljem, zlasti ljubljanskim zdravnikom, ki so v nemali meri pripomogli, da se je akcija ZKD tako lepo obnesla.
Po govoru ravnatelja Juga je dobil besedo tajnik ZKD g. Prešeren, ki je naglasi! v prvi vrsti razdelitev ZKD na ljubljansko in mariborsko oblast Omenil je uspehe ZKD na polju dramatike, glasbe, petja, knjižničarstva in predava;:.;. Tajnikovo poročilo je bilo opremljeno z bogatim in stvarnim statističnim gradivom. K njemu se še povrnemo.
Blagajniško poročilo je v odsotnosti blagajnika prof. Sile prečital tajnik, nakar je bil odboru in njegovim funkcijonarjem podeljen absolutorij. Sledile so volitve. Za predsednika je bil vnovič izvoljen ravnatelj Jug, za odbornike pa gg.: prof. Breznik, R. Binter, Pavel Borštnik, prof. Pavlič, Avgust Pertot, Rudolf Prešeren. Fr. Govekar. Emil Adamič in Anton Patik. Za preglednike računov so bili izbrani: dr. Lah. ravnatelja Jeran in Juvanc.
Pri slučajnostih je dobil besedo tajnik Prešeren, ki je predlagal, naj se uvede za vsa včlanjena društva enaka poslovna doba, in sicer od 1. junija do 31. maja. (Sprejeto.) Glede predavanj je bilo določeno, da morajo društva po možnosti sama skrbeti za vozove, s katerimi se vozijo predavatelji, ker se s tem zmanjša gmotno breme centrale. Obenem pa so društva odgovorna ^ za obisk pri predavanjih. V zadevi dramatike je bil osklenjeno. da morajo poslati vsa društva sezname onih Iger, ki jih imajo v prepisu. Določila se je tudi izposojevalnina za garderobo in varščina za kostume v znesku 200 Din. Opozarjalo se je na to. da se morajo igre vračati točno in v redu ter da se mora izuoso j evalnina točn o odplačevati
Končno je bilo sklenjeno izdajati lastno glasilo, ki bo izhajalo po desetkrat na leto in bn prinašalo poleg navodil obeh ZKD (za ljubljansko in mariborsko oblast) poučne članke iz vseh panog prosvetnega dela. Glasilo bo imelo po potrebi priloge (skladbe za tambu-raše in pevce). Končno se je vnela še dolga debata. Razni delegati so opozarjali na potrebe in želje društev, katere je sklenila ZKD upoštevati ter jim ugoditi. Šele v večernih urah je bilo lepo zborovanje zaključeno z nado na nove in še večje uspehe kakor so biH dosedanji_
Cankar ieva proslava v Mariboru
nocoj ob 8. in jutri 6« t. m.
. ogled na pogorišče v Prigorici pri Ribnici,
kjer je pogorelo v noči od pondeljka na torek okoli 50 hiš in gospodarskih objektov.
Kulturni
Danes
lIVliVAlRIKI.......
•vo" HARRY PIEL
V senzacionalni pustolovni senzaciji
Predstave danes oo 4., poi S
in 9. ari.	453S
„Cez smrtni klanec"
Pevsko društvo ljubljanski Zvon" v Zagrebu
Popularno pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« je priredilo dne 2. junija izlet v Zagreto. Odpravilo se je na pot 70 pevcev in pevk s skladateljem Adamičem, predsednikom Drenovcem in pevovodjo Prelovcem. Goste so pričakovali ob prihodu vlaka zastopniki zagrebških pevskih in kulturnih društev, zagrebški Slovenci, med njimi kanonik Barle. urednik »Svete Cecilije«. »Zvonaše« je prisrčno pozdravil g. Nikola Faller. predsednik »Hrv. pjevačkega Saveza«, nakar so odšli gostje na stanovanja v hotele.
Ob 8. zvečer je bil koncert v prostorih »Glasbenega zavoda«. Obisk je bil izvrsten, vsa mesta so bila razprodana. Navzoč je bil mnogoštevilen zagrebški glasbeni svet, zastopniki oblasti, zagrebški pevci in slovenski rojaki Na sporedu so bili moški in mešani zbori skladateljev Adamiča (ki je prvačil), Lajovica, Pavčiča, Premrla in Ravnika. Zbor je pokazal dobro disciplino, videlo se mu je, da je upet in si je takoj s prvo precizno izvajano pesmijo osvojil srca poslušalcev. Moški zbor je moral na splošno zahtevo ponavljati Adamičevo skladbo »Lucipeter ban«. Pet ženskih dvospevov Emila Adamiča, katere je pel ženski zbor, je na klavirju vzorno spremljal kapelnik dr. Danilo Svara. Odobravanje in navdušenje se je stopnjevalo od točke do točke. S posebno bravuro so pevci podali Lajovičevo skladbo »Zeleni Jurij« ter Adamičevo balado »Vragova nevesta« in pesem »Kresovale tri devojke«. Razpoloženje med pevci je bilo izvrstno. Publika je potom odposlancev prosila »Zvonaše«, naj dodajo še par narodnih pesmi. Pevci sa kljub absolviranemu napornemu sporedu rade volje ugodili želji ter navrgli tri narodne. Nastal je pravcati vihar aplavza in navdušenja, ki ni hotelo nehati. Dirigentu g. Zorku Pre-lovcu so ljudje čestitali na krasnem uspehu.
Le počasi se je dvorana izpraznje-vala po absolviranem programu. Na vabilo zagrebške postaje za radio je nato skrčen »Zvonov« zbor zapel skupno s kvartetom šest skladb v radio. »Zvo-naši« so prejeli na koncertu poleg čestitk tudi vence pev. udruženja »Lisin-ski« in hrvatskih pevcev. Solistkam so bilj poklonjeni krasni šopki rož.
V četrtek na Telovo je pdožilo odposlanstvo društva vence na grob skladatelja Vatroslava Lisinskega. Pevci in pevke so si nato ogledali mesto, Ma-ksimir. zoološki vrt. Zagrebčani so sprejeli »Zvonaše« nadvse simpatično in gostoljubno. Pokazali so, da je slovenska pesem Hrvatom od nekdaj ljuba in draga. »Zvonovi« pevci pa so vpleli nov list v venec zaslug za našo in jugoslo-vensko pesem ter okrepili kulturne stike med Slovenijo in Hrvatsko.
©SLEME
lastnega izdelka Vam nudi
67
Jos.Rojina, Ljubljana, Aleksandrova 3.
Vzroki turistovske nesreče v Kamniški Bistrici
Ostuden vandalizem izletnikov. Maščevanje delavcev.
Iz krogov kamniških domačinov in upra* vičencev kamniške meščanske korporacije smo zvedeli za škandalozne podrobnosti, ki ca drasti&D način osvetljujejo, kako je pri« šlo do tega, da je preteklo nedeljo pone? srečilo šest ljubljanskih izletnikov na brvi na poti v Kamniško Bistrico.
Nesreča se je po pripovedovanju dobro obveščenih krogov pripetila baje iz mašče« vanja delavcev, zaposlenih v Kamniški Bi« strici, nad takozvanimi anedeljskimi turi« sti». Kamniška meščanska korporacija je v bližini Kopišč zgradila za svoje gozdne de« lavce «hlodarje« barako, kjer so delavci pre« nočevali in imeli shranjena svoja živila. Zgodilo se je, da so neko noč «turisti« udrli v to barako, pojedli delavcem shranjena je« dila, tam prespali noč, za zahvalo pa na ostuden način ponesnažili potem vsa ležišča in celo posodo, kjer so delavci imeli, mast V skrajnem razburjenju radi tega škanda« loznega, naravnost topovskega dejanja <rtu« ristov» so baje delavci podžagali brv in po« svarili delavke, ki so se vračale pozno zves čer domov z dela, naj gredo čez brv zelo previdno.
V interesu javnosti, posebno mirnih izlet« nikov, pa tudi v interesu turistike sploh bi bilo, da Meščanska korporacija v Kamniku, ki ima o tem gotovo točnejše vesti, stopi nekoliko iz svoje rezerve in dogodek poja« sni natančneje, kot je to storila s svojo zadnjo presuho izjavo v ljubljanskih listih.
Ostudnega dejanja »turistov« ne moremo dovolj žigosati in obsoditi, maščevanje de« lavcev, ako se je v resnici izvršilo, pa je tudi vsega obsojanja vredno, kajti plačali so surovost drugih popolnoma nedolžni ljudje in se je zahvaliti le srečnemu slučaju, da se ni zgodila usodnejša nesreča. Vseka« kor pa je potrebno, da se tudi oblasti za« nimajo za sramotni dogodek v delavski ba» raki in njegove posledice.
Pred sodniki
Bizovičani so vozili gnoj. Mamljivi vonj gnoja jim Je zmešal glave; bili so kot pijani. saj se niti dva voza nista mirno srečala in sta se zadela. Kobili sta rezgetall, kmeta France im Jaka sta krlknlla, a nasprotnici Lsnka in Ivanka sta završali. Oglasile so se gnojne vile tn zapele svojo železno pesem, Jaka in France]j sta napadla svoji nasprotnici. Pri sodnlji sta bila ponižna ln sta boječe izjavila, da sta bila le onadva napadena. Da bosta še bolj po.
nižna. sta dobila vsak par dni zapora. •
Dolenjka Tilka je kupovala vozni listek na glavnem kolodvoru. Ker se ji je mudilo, je pozabila pred blagajno ovitek svile, kl jo je kupila, da bi si bila napravila novo obleko za Telovo, o kateri je že sanjala celo pomlad. Odšla je na peron. K blagajni je prihitela štajerka Lizika, videla ovitek, se ozrla desno in levo, položila poleg ovitka dva svoja ovitka, kupila listek in kar z vsemi tremi ovitki odbrzela. Tilka se je vrnila k blagajni, ovitka ni bilo. Oglasil se je detektiv, pregledal peron, vstopil v šta. jerski vlak, pokimal Liziki ln jo vprašal tako in tako In odkod je doma, da misli, da imajo tudi ovitki mlade; saj sta bila vendar samo 2 paketa njena, zdaj ima pa kar tri. — Lizika je trdila pred sodnijo, da je ovitek pomotoma vzela, morda je res; a ko je govorila z detektivom, je vedela, da ovitek ni njen, vendar je trdila, da je njena last. Mesto na zeleno štajersko bo šla 24 ur v mračno ječo.
Samo še danes
Henny Por
Velika senzacija in zago;:etka
i is iii li ttkfet
se Vam torej razkrje samo še danes v V ufilmljenem romanu Hugo Bettauerja	Kino Ideal.
„Moi Z brazgotino" 4534 Predstave ob 4., pol 6, pol 8. in 9. uri.
Gledališki repertoarji
Lfublianska drania
Sobota, 5.: »Ladja Tenacitv«. B.
Nedelja, 6.: ob 30.: « Vdova Rošhnka«. Na čast udeležencem železničarskega kongre« sa. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv.
Pondeljek, 7.: Zaprto.
Torek, 8.: »Puškinova proslava«. Izv.
Sreda, 9.: »Ladja Tenacdty«. C.
Ljubljanska opera
Sobota, 5.: »Boris Godunov«. F.
Nedelja, 6.: ob 15.: »Prodana nevesta«. Na čast udeležencem žckzničarskega kongre« sa. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv.
Pondeljek, 7.: »Večni m«ruas». C.
Torek, 8.: Zaprto.
Sreda, 9.: «Gluma.&», »Gianni Schiccab>. A. Mariborsko gledališče
Sobota, 5.: Cankarjeva proslava Društva slovenskih književnikov.
Nedelja, 6.: ob pol 11. zjutraj: Cankarjeva proslava slovenskih književnikov. Samo za dijake.
Nedelja, 6.: ob 20.: »Grofica Marica«. (Ku< poni.) Zadnjič v sezoni Gostovanje Jo« sipa Porhota, režiserja ljub, operete.
Danes, v soboto xvečer se poje v oper! Musorgskega ruska narodna opera »Boris Godunov« v znaaii za-eedbi. Predstava se vrši za red F.
Na čast udeiežnikom železničarskega kongresa sta v nedeljo, dne 6. t. m. v ljub-ljanskem Narodnem gledališču dve predstavi. Popoldne ob 3. se poje v operi Smetanova »Prodana nevesta* v sledeči zasedbi: Marinka — gdč. Žaludova, Janko — S. Knittl, Kecal — g. Rumpel, Vašek — g. Kovač. Ostale uloge so v rokah gg. Potuč-kove, Ribičeve tn Ropasove ter Janka, Mo-horiča, Perka in šublja. Pri predstavi sodeluje tudi baletni zbor. O.pero dirigira gosp. Balatka, režira režiser Bučar. — Drama pa uprizori isti dan zvečer ob 8. Galarjevo na. rodno igro »Vdova Rošlinka* z Juvanovo, Cesarjem in Kraljem v glavnih ulogah. Obe predstavi sta ljudski pri znižanih cenah. Udeleženci kongresa imajo tudii znižane oene. Predprodaja vstopnic v soboto ln nedeljo pri dnevni blagajni v operi.
Gostovanje gosp. Jos. Povheta v mariborski »Grofici Marici.. V nedeljo 6. junija bo gostoval v »Grofici Marici« režiser ljubljanske operete gosp. Josip Povile v ulogi kneza Poipulesca. Gosp. Povhe je kot bivši dan mariborskega gledališča star znanec, ki je žel v svojih komičnih ulogah siri dbs vedno lepe uspehe. Mariborska gle-
dališka uprava opozarja cenjeno občinstvo, da se poje »Grofica Marica® topot zadnjič v sezoni.
Drama v Ljubljani. Gostovanje gdč Dan toke Debelakove kot Vivie v Shawovi komediji »Obrt ge. Warrenove» našega občinstva ni pritegnilo, kar zelo obžalujemo. Pozna sezona, preigrana igra, absolviranl abonmana, deževno vreme im blatne ceste: dovolj izgovorov, da so ljudje ostali doma. Kar pa prihaja vselej, kadar se obeta nov domač talent, pomladek našega pičloštevll-nega ženskega igralskega osobja, Je prišlo tudi snoči. In odhajalo je vse zelo zadovoljno. Gdč. Debela kova Je od svoje-ga debita na našem dramskem odru te/kom zadnjega leta na nemških odrih napredovala silno razveseljivo, si pridobila že dokaj -šnjo rutino in prav lepo znanje v gladki konverzaeiji. Glas, naravno simpatičen, dobro modulira ln psihološko doživljanje po-daja naravno, vedno okusno, elegantno. Govorica ji je pač iz nervoze nekoliko prenagla. Njena Vivie je v celem živ, pofcno-krven značaj, dosledno Izvajan, v zadnjem dejanju pa celo prav efektno stopnjevan, tako da so zaključne scene učinkovale uprav novo, teaitratoo močno. Gostovanje gdč. Debelakove je bilo torej prav posre-čeno, Im preverjen sem, da bi bila njena pridobitev za naš ansambl zelo dobrodošla. Pomlajenja in prenovljeni a Je pač potreben. Vobče je bila snočnja predstava izdatno boljša od premijere ter so se ga. N a b 1 o c k a, ki tudi govori prav dobro, g SkrbinS»k, Oeaar, Drenoveo
in Kralj odlikovali. Gdč. Debelakova je prejela dva šopka, enega od bivših tovarišev šentjakobskega gledališkega odra, ki je lahko ponosen na najbolj nadarjeno svojo gojertko.	Fr. G-
Koncert Zveze kulturnih društev
Zveza kulturnih društev je sinoči o prili« ki pevskega tečaja priredila koncert v fil« harmonični dvorani v Ljubljani s sodelo« vanjem Orkestralnega društva Glasbene Ma tiče in pevskega društva Ljubljanski Zvon. Polovica sporeda, ki je obsegal deset točk, je bila posvečena instrumentalni, druga po« lovica pa vokalni glasbi. Orkestralno dru« štvo je pod spretnim in navdušenim vod« stvom skladatelja Emila Adamiča zaigralo »Ljubljanske akvarele« in sicer tri najpri« ljubljenejše dele: »Jutro na Rožniku«, »Na Gradu« in «V Zvezdi« — točke, ki jih je društvo na svoji turneji po slovenskih kra« jih izvajalo z velikim odobravanjem publi« ke. Tudi topot je ugajala posebno druga skica, katere trio z violinskim solom Karla Ruplja se je moral ponavljati. Pri tej priliki moram dati duška svojemu začudenju, ki sem ga občutil, čitajoč kritike ljubljanskih dnevnikov o priliki prvotnega izvajanja teh sinfoničnih slik za godalni orkester. Naši modri nadziratelji glasbene produkcije in reprodukcije (teh poklicanih in nepoklica« nih 9odnikov je žal že zdavnaj več kot pro« ducentov in reproducentov) so malodane prezrli pomen teh sicer kratkih, a zato ne« malo karakterističnih skladb. Ne Ie, da te
naša orkesterska in specialno godalna lite« ratura tako borna (razen nekaterih bolj pri« ložnostnih skladb Lajovica in delovnega Šantla mi skoro ni bilo mogoče najti sledu godalne literature pri nas), temveč tudi s širšega stališča splošno glasbene kritike bi morali polagati večjo važnost na to, v de« lih «V cerkvi pri Sv. Florjanu« in «Pri sv. Krištofu« posebno pestro in na invenciji v vsakem oziru bogato suito. Hladen sprejem teh skladb v Zaorebu — taki dogodki žal včasih našim nesamostojnim kritičarjem slu« žijo kot merilo — are bolj na rovaš izva« janja in površnega naštudiranja, kot pa vsebine skladb, ki je vseskozi zanimiva, me« atoma celo dokaj dramatična. — V nadalj« nem je Orkestralno društvo izvajalo Suko« vo in Čajkovskega Serenadi ter Dvofakov drugi valček op. 54. in je želo mnogo aplav« za mnogobrojnega auditorija.
Po odmoru je nastopil pevski kvartet ^Ljubljanskega Zvona« in prednašal tri pes« mi Mirka, Deva in Marolta. Slednjega pri« reditev narodne pesmi »Oj ta soldaški bo« ben« je sicer dosti originelna. vendar po« tvaTja značaj narodne pesmi docela (kako je mogel prireditelj prezreti napako, da mu v prvem delu pesmi manjka tenorski glas, medtem ko ga drugi del ima?) ter jo uvr« šča med priljubljene pesmi «Liedertafel»« sloga ki naj je oil že zdavnaj preboleti. Iz« vajanje kvarteta, pri katerem se je poseb« no odlikoval zvočni in globoki bas. je bilo lepo in občuteno in se je morala poslednja lesem ponoviti Od svojega zagrebškega oncerta baš se vrnivši zbor je vzlic raz«
k<
Domače vesti
*	Novi direktor celjske gimnazLe. Stj.
Radič je kot prosvetni minister Imenoval za direktorja cejske gimnazije mariborskega profesorja drja. Rostaharja. To fcneno-vanje ie bilo protizakonito, ker prof. Ro-stahar nima niti predpisanih službenih let Sedaj je prosvetni minister Trifunovič Ra-dičev akt razveljavi In za direktorja celjske gimnazije je imenovan prof. Anton Zupan z gimnazije v Kranju.
*	Francositi parlamentarci v Jugoslavlg. S posebnim vlakom se je pripeljalo včeraj dopoldne na potu v Beograd v Zagreb 286 francoskih parlamentarcev in pevcev, članov pevskih društev »Orpheum« te Grenob-La in »Harmonia« lz Lyona- Odlični gosti so se pripelali v četrtek ponoči v Postofco, kjer so jih na kolodvoru pozdravili zastopniki našega zunanjega ministrstva, odposlanci Saveza Jugoslovenskih pevskih društev, zastopniki Društva prijateljev Francije itd. Gostje so takoj nadaljevali vožnjo proti Zagrebu. S pevskimi društvi potuje tudj znatno število francoskih industrijalcev, politikov, zdravnikov in prosvetnih deiavcev s soprogami. Voda ekspedicije je francoski senator in župan mesta Grenobla, g. Mystral. Kot namestnik lyoneskega župana g. Herriota potuje obč. svetnik gospod Chasette, izmed članov francoskega parlamenta pa sta med drugimi tudi senator Vallier iz Grenobla in Bregmer, poslanec iserskev.a uhraja. Industrijalce vodi g. Martin, predsednik Trgovske zbornice v Gre-noblu. Med pevci je tudi več solistov In soli-stinj Opere Coir.šque v Parizu in Grand Theatre de Lyonc. Na kolodvoru v Zagrebu je pozuravil odlične goste g. Vernier, docent za francoski jezik na vseučilišču. Vlak je sr.ii v Zagrebu pol ure in so si gostje med tem časo.n ogledali Zrinjevac, nakar so nadaljevali vožnjo v Beograd, kamor so prispeli zvečer.
*	Finančni minister potuje v Solun. Finančni minister dr. Ninko Perič odpotuje te dni po odobrenju vlade v Solun, kjer bo inspiciral našo svobodno cono. Verjetno je, da bo pri tej priliki konferiral tudi z zastopniki grške vlade zaradi sporazuma o naši solunski coni, ker to vprašanje še vedno ni deiinitivr.o rešeno.
*	Odkritje spomenika kneginji Zorkl. V Beogradu so odkrili predvčerajšnjem na Kaliiraegdanu spomenik kneginji Zorki, materi kralja Aleksandra. Svečanosti so prisostvovali princ Pavle in princesa Olga, diplomatski zbor, člani vlade in narodne skupščine, generaiiteta in številne dobrodelne korporacije. Članice društva »Knegi-rja Zorka« so bile v narodni noši. Slavnostni govor ie govoril svečenik Milivoi Petrovič, nakar je kipar Stamenko Gjurgjevič odkril spomenik, ki je bil pokrit z narodno trobojnico. Bataljon II. pehotnega polka je odkrilje pozdravil s salvo, s trdnjave pa so pokali topovi. Govoril je še podpredsednik beograjske občine g. Bobič, nakar so razne korporacije in društva položili nebroj vencev na spomenik, med drugimi predsednik narodne skupščine g- Trifkovič in podpredsednik mestne občine beograjske.
*	Kralj v saiiiostauu Sv. Nauma. Prijatelj našega lista naitn piše: Kralj in kraljica sta dospela s svojim spremstvom 25. maja v samostan Sv. Nauma, kjeT sta ostala do sobote 29. maja. Pri odhodu si je dal kralj predstaviti svečeništvo samostana in je pri tej priliki odlikoval starešino samostana proto Stevana Djordjeviča in proto Dimitrija Trajkoviča z redom Sv. Save V. vrste, a proto Miloševiča in Mflafkovida z zlatim znakom, ker sta slednja že odlikovana z redom Sv. Save V. vrste. Dalje je kralj podaril samostanu 12.000 dinarjev in slugi samostana 3GC0 dinarjev. Istočasno je kialj osebno odlikoval z zlato medaljo s krono za zasluge kraljevskega doma upravitelja pošte Sv Nauma g. Vasilja Mihajloviča, ki je ves čas obiska z veliko požrtvovalnostjo vršil službo pri telefonu na pošti. Imenovanemu je poleg odlikovanja poklonil krali osebno tudi krasno srebrno cigaretno dozo z mono gramom in 100 komadov finih cigaret.
*	Kralj Aleksander za jugosrbsko šolsko mladino. Ko se je kralj Aleksander nedavno mudil v Južni Srbiji, se je prav posebno zanimal tudi za tamkajšnje šolstvo. Doslej je kralj vzdržaval v Beogradu na lastne stroške dvajset gojencev Južne Srbije. Sedaj je določfl še enega pridnega, a siromašnega gimnazijalca, ki bo na kraljeve stroške v Beogradu nadaljeval svoie študije.
*	Slovenski literatl v Ruše ta Falo. V nedeljo popoldne priredijo slovenski književniki, kj sodelujejo na Cankarjevi prosta-
umljivi utrujenosti pod občudovanj« vred. no agdnostjo svojega zvestega pevovedje Zorka Prelovca čilo in v vajeni eksaktnosu zapel nekaj najpriljubljenejših Adamičevih ir. Lajovičevih pesmi in tako primerno za« ključfl koncert, čigar sporedu je mnogoštevilno občinstvo z zanimanjem sledilo do konca. Neumorna «Zveza» naj čim večkrat nudi s prireditvijo takih brezplačnih kon« certov širšemu občinstvu priliko, seznaniti se z novejšo glasbeno produkcijo psi nas in drugod in uspeh te prireditve naj ji bo v dokaz, kako zelo potrebno je tako kulturno delo, ki poseza v širše plasti našega naroda. Sinočnji prvi poskus te vrste je pozdra« viti z največjim odobravanjem.
Osijeiko gledališče skuša svojo hudo
finančno krizo ublažiti z operetnimi predstavami ta pripravlja Oskarja Strauasa «Terezimo», v drami pa Savoirjevo »Osmo
ž©eo».
Gospa Polifieva gostuje v Oaljeku. Ga. Štefka Pollčeva bo pela dane«, t soboto, naslovno ulogo Kalmamove operete (Grofica Marica* na osiješkem gledaflBkem
odru.	_.
Beograjska opera Je uvrstila v apered
Nieolaieve .Vesele žene TVtadzorske,
Velik cerkven koncert v Beogradu. Srbsko židovsko pevsko druStvo TBaa«nu du ta orkester Narodnega gledališča bosta fcvajala v beograjski stolnici dne 8. t. m. veliki Haandlov oraitorij za mešam zbor, Bdi ia orkester cJnda Mafcabejee,.
Vi v Mariboru, izlet v Dravsko dolino, kjer si najprej ogledajo falsbo elektrarno- Ob spremstvu prijateljev slovenskih Hteratov iz Maribora obiščejo potem vsi skupaj narodne Ruše pod Pohorjem, ki so Iz medvojnih persekuoij tamošnjih narodnjakov znane Pod imenom »Mali Beograd«.
• Počitniško potovanje naših srednješolcev v Francijo. Pod pokroviteljstvom Francoskega Instituta v Ljubljani se priredi letošnje počitnice tretje potovanje naših srednješolcev v Francijo in bivanje v tamošnjih mladinskih taboriščih. Kakor prejšnja leta, tako tudi letos ostanejo dijaki 14 dni v Parizu v Hceju Henri IV., da se ogledajo muzeje in druge znamenitosti, potem pa odidejo v Havre, kjer se v bližini nahaja dijaško taborišče in kjer ostanejo do konca počitnic. Izlet se bo vršil pod vodstvom profesorja ter je tudi za zdravstveno nadzorstvo preskrbljeno. Stroški za SOdnevno bivanje in vožnjo 3000 dinarjev. Prijave naj se vpošljejo črmpreje na tajništvo Francoskega Instituta v Ljubljani, Narodni dom.
*	Herman Wendel v Albaniji. Publicist Herman Wendel, ki se Je v zadnjih dneh mudil v Beogradu, je predvčerajšnJin s svojo soprogo odpotoval v Albanijo, da se informira o tamkajšnjih razmerah. Iz Albanije se vrne zopet v Beograd.
*	Osebne vesti. Na lastno prošnjo je bil upokojen s 1. junijem pisarniški ravnatelj mariborskega okrožnega sodišča g. Josip Krašovec. Z njim je odšel s sodišča eden najbolj priljubljenih uradnikov ne le pri nad- in podrejenih, ampak zlasti tudi pri občinstvu, s katerim je imel mnogo stikov. Bil je agilen delavec pri tukajšnji podružnici Jugoslovenske Matice. — Z istim dne je stopil v poikoj g. Viljem Močnik, upravnik mariborske ekspoziture okrožnega urada za zavarovanje delavcev za Slovenijo.
*	Glavni dobitek, milijon dinarjev, je zadela pri včerajšnjem zadnjem žrebanju državne razredne loterije št. 53.983. Kdo je srečni lastnik te seake, še ni zuano.
*	Novi oficirji vojne mornarice. Kralj je podpisal ukaz ministrstva vojske in mornarice, s katerim so imenovani za poročnike korveta vsi absolvirani gojenci pomorske vojne akademije v Dubrovniku. Novo-itnenovani oficirji so prvi, ki so svoje študije dovršili v naši državi. Doslej smo imeli v vojni mornarici samo bivše avstro-ogrske mornariške oficirje.
*	Mariborčan kot docent na univerzi v San Franciscu. K članku »Jugosiovenj v Ameriki« v zadnji nedeljski številki »Jutra« smo prejeli sledečo informativno vest: Na univerzi v San Framcisco poučuje kot docent za otroške bolezni dr. Franc Pelikan, sin slaščičarja v Mariboru. Dr. Pelikan je prišel med vojno v Ameriko, kjer je na bostonski univerzi Howard promoviral za doktorja zdravilstva. Lansko leto je bil poklican kot docent na univerzo v San Franciscu. Pelikan je sedaj ameriški državljan.
*	Polaganje temeljnega kamna za beograjsko tehniko. V Beogradu je bil v četrtek dopoldne v prisotnosti profesorjev univerze, gradbenega ministra Vujičiča, delegata vojnega ministrstva generala Miloša Jovanoviča in zastopnika mestne občine položen temeljni kamen za poslopje tehnične fakultete, ki se zgradi na beograjskem dirkališču,
*	Izlet društva »Pravnika«, ki je bil napovedan za 6. junija na Tolsto, Celjsko kočo in v Celje, se zaradi slabega vremena nebo vršIL
*	Kongres magistratnih nameščencev avtonomnih mest v Sloveniji se vrši v nedeljo v Mariboru. Udeleže se ga magistratai nameščenci iz Ptuja, Maribora, Celja in Ljubljane ter poleg štajerskih županov tudi ge-rentje ljubljanski. Iz Ljubljane se odpelje danes popoldne okoli 70 magistratnih uslužbencev vseh kategorij v Maribor, kjer se tudi ogledajo mestne naiprave, elektrarno v Fali in drugo.
*	TuristovskI vlak Zagreb - Bled. Da se hrvatski publiki olajša obisk divnega gorenjskega zdravilišča na Bledu, je uvedla direkcija državnih železnic v Ljubljani tu-ristovski vlak Zagreb - Bled, ki ostane v prometu ob nedeljah ta praznikih do 12. septembra, ako se bo pokazala potreba za tak vlak.
*	Izpremembe v državni službi. Dosedanji šef odseka tobačne tovarne v Ljubljani Karel Hlad k i je imenovan za direktorja tobačne tovarne v Seaju. Srezki sanitetni referat dT. Viktor Gregorič v Novem mestu je lz 7. skupine pomaknjen v 6. skupino I. kategorije, pisarniški ravnatelj pri okrožnem sodišču v Mariboru Josip Kra-ševec pa je postavljen v trajno stanje pokoja.
» Drugo porotno zasedanje v Norem mesta, ki se otvori v ponedeljek 7. t. m. se bo vršilo tokrat izključno v znamenju tatvin. Razpisani so nastopni slučaji: V ponedeljek dne 7. t. m. Andrej Teptaa, v torek Jože Štangelj ta hran Mrvar, v sredo Alojz® Intifaar. Andrej Trpine bi moral priti že pred prvo letošnje porotno zasedanje, a je tik pred njim prekopal zid in na zelo rafiniran način pobegnil, vendar so ga pravočasno zopet v Celju vjeli.
*	Smrtna kosa. Včer«) popoldne je umri v Ljubljani v starosti 70 tet g. Anton V1 -rant, poslovodja tvrdke TertiBa, test direktorja Tehniške srednje šole v Ljubljani, g. Josipa Redsnerja. PokojnSc je bS tih In Skromen, a obenem zelo agflen Sovek. Svoječasno je nastopal v starem iji&llan-
skem gledališču kot dlletant pod imenom Ižanski in tudi v Novem mestu Jo ponovno sodeloval pri raznih manjših predstavah. Bil je agilen član Sokola, pevskega društva »Ljubljanski Zvon« in vrl naš somišljenik. Pogreb se bo vr&l v nedeljo ob 16. uri iz Gorupove ulice št. 12. Bodi mu lahka domača žemljica, M jo je tako IjuMI. žalujočim naše iskreno sožalje.
Hsfol
Novo I
Novo I
ŽNakaj tednov
je zadostovalo in prisrčna pohvalni pisma so dospela na zastopstvo.
Matrica Komanova:
Pod mečem
Črtice	4160
Naroča se v Zvezni knjigarni, Ljubljana, Marijin trg St. 1.
*	Maturanti državne realke v Ljubljani lz leta 1906 nameravajo letos praznovati 201etnico. Tovariši naj Javijo svoie naslove in predloge o času ta kraji sestanka na naslov B. D r o v e n I k, višji činovnik, Ljubljana, Tabor št. 2, čimprej mogoče. K udeležbi so vabljeni tudi maturanti istega zavoda iz leta 1905 ta 1907, kateri naj na isti naslov sporoče želje glede eventuelnega slavija 201etnice.
*	Poroča se Je dne 3. t m. g. Slavko Š u-man, finančni podpreglednik, z gdčno. Milico Grabušntk, posestnikovo hčerko pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Bilo srečno!
*	Turistom v vednost! Vsled pogostih nesreč v planinah se čutim dolžno opomniti turiste, da pri prehodu čez Kalški greben (Kamniške planine) pazijo na brv, ld Je nad nekim prepadom, kjer Je Ista že nagni ta ta bi se mogla pripetiti vsled tega večja nesreča — Turistka
*	Samomor v Sv. Petru pod Sv, Gorami. Pišejo nam: Dne 1. L m. se je obesil na skednju 401etni delavec Janez Dimitrovič lz Srebrnika št 38. Zjutraj Je še koli! MoL Iz njive se ie napotil nenadoma domov, splezal po lestvici na skedenj, kjer si je vrv že preje pritrdil na slemenu ter pripravil zanj-ko za obešenje ta to vse tajinstveno, ne-opaženo in premeteno. Samomorilec' Je bil duševno manj vreden človek in trdovraten alkoholik, ki je že večkrat izjavil, da se bo ustrelil ali pa obesil. Na vsak način je storil svoje dejanje v duševni zmedenosti.
*	Velik vlom v Ptuju. V noči od preteklega četrtka na petek so vlomili neznani zlikovci v prostore trgovca Zorka na Bregu pri Ptuju. Trgovino so dobesedno oplenili. Celokupna škoda se ceni na 300.000 dinarjev. Vk>mi'Ioi so se pripeljali s tovornim avtom. Ko so jih opazili stanovalci nasproti stoječe hiše, so lopovi spretno simulirali, kot da je enemu slabo ter da ga pomagajo spraviti na voz. V tem času pa so opravili svoje vlorralske posle. Orožništvo, ki ie takoj pričelo z zasledovanjem, je ugotovilo, da so se odpeljali v smeri proti Krap i ni na Hrvatsko.
*	Nesreča na kegljišču. Iz .Dolenje Lendave nam pišejo: Tukajšnji žandanmerijskl vodnik g. poručnik Podobnig je na kegljišču v gostilni pri Deutschu dne 1. iunija pri metanju krogle tako nesrečno padel, da si je zlomil toko.
KONCERT
se vrši danes v sredo, soboto in nedeljo od 20. do 24. ure
v restavraciji „Pod skalco"
Mestni trg it U. 4i6i
MATERINSKI DAN
V nedeljo dopoldne prodaja cvetlic po uli« cah za najbednejše matere, popoldne ob 3. velika ljudska prireditev
v restavraciji «Tivoli».
Vstopnine ni!	Vstopnine ni!
*	Smrt slovenskega Invalida. V zagrebški okolici so našli predvčerajšnjem v gozdu Kameniti stol truplo moškega, ki so ga agnosobaii za 501etnega invalida Josipa Habjančiča, rodom iz Tuhlja. Zastrupil se je z veronalom. V pismu izjavlja, da je bil že šest mesecev bolan in da gre prostovoljno v smrt zaradi bede. Zapušča tri nepreskrbljene otroke.
*	Zagoneten umor. Pri Iloku v Savonijl so našli te dni v gozdu kneza OdescalcM truplo približno 251etnega mladeniča. Truplo je bilo na grozen način razmesarjeno. Na prsih in na vratu se Je ugotovilo nad 20 ubodov z nožem. Policija Je uvedla poizvedovanje, ta pa je ostalo doslej brezuspešno. Identitete umorjemca še ni ugotovljena.
*	Smrtna obsodba v Splitu. Pred poroto v Splitu Je sedel v sredo na zatožni klopi seljak Ante Gospodnetič, ki Je meseca januarja umoril svojo ženo. Gospodnetič je bil obsojen na smrt.
*	Velika nevihta v Srbtf. V sredo je divjala v notranjosti Srbije huda nevihta. V okolici Markovca se Je vlfla ploha ta padala toča, ki je zlasti v vinogradih napravila mnogo škode. Toča je padala tudi v nunskem okraju. Vsled naliva so reke naglo narasle ta poplavile vasi. V vasi Majlovac pri Požarevcu je strela ubila neko ženo, v okoBoi Čačka Pa mlado deklico.
*	Nevihte vsepovsod. Tako iz Srbije kakor tudi iz Hrvatske ta deloma tudi iz Slovenije prihajajo poročila o velfkih nevihtah zadnjih dnL Posebno v Srbiji vlada po raznih pokrajinah med prebivalstvom veHko razburjenje, ker toča tamkaj že nekaj tednov pustoši njive ta travnike. Na Hrvatskem je utrpela največjo škodo vsled toče dosedaj okolica Jaške.
*	Zverinska žena. Malo gorsko selo ta okolica Crnogovcev ne pomnijo senzacije, kakršno jim je prinesla zadnja sreda. Pri kotarskem sodišču se je prijavila Kata Prgid iz Crnogovcev, ki Je priznala, da je na Rešnjega telesa dan leta 1924. s sekiro nbfla ta zakopala v hlevu svojega moža Štefana. Od onega dne ni bilo več sledu o njeni. Na vprašanja je Kata odgovarjala: »Sel je v Ameriko«. Sodniku Je zločin brez ovinkov priznala ter še povedala, da }e mrtvo telo pozneje izkopala, ga razsekala ln vrgla prešičem. Ostalo je le nekoliko kosti, ki so jih orožniki našTL Prvo noč je Kata poskušala v zaporu Izvršiti safino-mor, kar pa se H ci posrečilo.
*	RadjoemanacUsko termalno kopališče nenje, neoraiglje, Ischlas, ženske bolezni,
eksudate, posledice zlomljenih kosti, zakas-tizem, živčne bolezni, vnetje živcev, otrp-Toplice, zdravi z izvrstnim uspehom reuma-Dolenjske Toplice (38° C), postaja Straža-opcracijah, kron. kožne bolezni itd. Vsaka tukajšnja kura je tudi okrepčevalna in omla-jevahia. Elektr. razsvetljava, tekoča voda v sobah, sploh moderni komfort Hrana a la nelo rekonvalescencijo po težkih boleznih in carte ali v penzionu. Cene znižane. Prospekte na zahteve.	157
* Za prenovljenje krvi priporoča originalni planinski spomladanski čaj lekarna Bahavec, Ljubljana, pri Čevljarskem mostu. Cena 10 dinarjev.
„ABAB EC"
Orijentalna ljubezen
najlepši in največji dosedaj izdelani orijentalni film. — Kolosalna režija slavnega Rex Ing ram a
i
I
T
2 sijajni zvezdi:
ALICE TEHET BAMON NOVAHRO
igrajo glavne vloge v vele-filmu: , Orijentalna ljubezen"
»ARABEC11
Iz Ljubljane
u— Slava 16. artilerijskega polka. Danes praznuje naš ljubljanski 16. artilerijski polk svojo slavo kot spomin na dan, ko so leta 1919. njegove baterije prvikrat zagr-mele na Gosposvetskem polju. Ob 10. dopoldne se vrši na dvorišču vojašnice kralja Aleksandra I. (na Dunajski cesti) slovesna služba božja s sečeniem kolača. Našemu slavnemu polku in njegovemu komandantu - domačinu g. polkovniku Mil. An-tonijeviču k slavi tudii naše iskrene čestitke.
u— Rud. Jakhelov portret Viktorja Parme, zaslužnega našega opernega skladatelja je razstavljen v izložbi Pavšinove trgovine v Wotfovl ulici. Portret je glede podobnosti prav dober.
u— Razstava ženskih ročnih del. državnega osrednjega zavoda za ženski domači obrt iz Ljubljane vzbuja v Beogradu splošno pozornost. Obiskovale ze vedno dovolj. Prav je, da se zainteresira taroošnja publika ker danes ni potrebe importa ročnih del iz inozemstva na škodo naših pridnih, revnih delavk.
u— Člane Jugoslov. češkoslov. lige v Ljubljani pozivamo na izredni občni zbor danes s soboto 5. t m. ob 20. v lokalu društva Kazine, II. nadstropje. Na dnevnem •redu ie volitev predsednika. Pričakujemo zanesljivo udeležbo!
u— Četrti izlet umetnostno . zgodovinskega društva se bo vršil ob lepem vremenu v nedeljo dne 6. t m. pod vodstvom dr. F. Steleta na Vrhniko in Koren. Sestanek ob 7.30 na glavnem kolodvoru.
n— Himen. V četrtek se je poroči! v frančiškanski cerkvi g. Anton Kavčič, poštni uradni, z gospico Metko Gartner. Bilo srečno!
u— Ruski dan v Ljubljani. Ne pozabite,' da se bo vršil v torek 8. iunija ob 20. uri v dramskem gledališču ruski koncertni in dramski večer v pomoč ruskim invalidom ta Ruski Matici Pri koncertu sodelujejo: gospe Čaletova, Kun, Poličeva, Smolenska, Thierryjeva, Tuljakova (ples), Zaludova, gg. Betetto, Holodkov, Golovta (ples), Knittl, Kovač in Orlov. Pri klavirju dirigenti: gg. Balatka, Neffat ta dr. Švara. V eno-dejanki A. Čehova »Medved« nastopijo: ga. Naiblocka, gg. Osipovič ta Golovta. Pred-prodaja vstopnic se vrši v operni gledališki blagajni.
u— Društveni dan Sokola I. v nedeljo 6. junija. Vse sodelujoče člane prireditvenega odseka vabim, da se oglasijo danes v popoldanskih ta večernih urah ter v nedeljo dopoldne na Taboru pri br. tajniku odseka radi podrobnih navodil. — Predsednik.
u— Vodstvo po razstavi risb, slik in grafik akad. slikarjev Jakca in Gorupa bo v nedeljo ob 11. uri dopoldne v Jakopičevem paviljonu. Predava dr. Stanko Vurnik.
u— PreporodašI! Danes dne 5. iunija ob 18. zvečer redni občni zbor v areni Narodnega doma Udeležba strogo obvezna.
u— Šentjakobski gledališki oder uljudno vabi vse člane ta članice na važen članski sestanek, ki se bo vršil danes ob 20. uri v salonu restavracije Mrak na Rimski cesti. Kdor pomotoma ne bi dobfl vabila, naj smatra to objavo kot vabilo. — Odbor.
u_ Promenadnl koncert v Zvezdi priredi danes v soboto ob 17. uri nar. žel. glasbeno društvo »Sloga« pod vodstvom kape talka g. JuHJa Bučarja. Spored: 1.^ Flotow: Alessandro Stradella, uvertura. 2.) Ziebrer: Baržun ta svila, valček. 3.) Ru binsteta: Asra, pesem. 4.) Wagner: Potpu-ri iz opere »Lohengrin«. 5.) Dvofak: Slovanski ples št. 6.
u— Pripravljalni odbor Narodno-strokov. ne zveze Vič - Glince - Rožna dolina ima dne 6. t. m. ob 10. dopoldne v Sokolskem domu na Viču ustanovni občni zbor. Popoldne ob 16. uri istotam vrtna veselica s plesom v dvorani, šaljivo pošto itd. V slučaju slabega vremena bo veselica v dvorani. Vstopnina 3 dinarje. K obSnl udeležbi vabi odbor.
u— Ljubljanska Trezna Mladina priredi danes dne 5. junija v Akademskem kolegiju (Kolodvorska ulica) čajanko s plesom. Za-
četek točno ob 17. popoldne. Vstopnina prosta. Prostovoljni prispevki se hvaležno sprejemajo.
u— Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja, da se vrši tomesečna dražba v mesecu oktobru 1925 zastavljenih predmetov v četrtek 10. junija ob 15. uri popoldne.
u— Ljubljančani! V nedeljo vsi k Gradu v Zg. Kašelj. Tam je gasilska veselica. Pri. čettek ob a popoldne.
u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 2 tatvini, 1 slučaj prodajanja blaga sumljivega izvora, 1 popadljiv pes, 2 prireditvi s plesom brez dovoljenja, 1 prestopek raz. grajanja, 1 prestopek nedostojnega vede., nja, 4 prestopki kaljenja nočnega miru in a prestopki cestnega policijskega reda Are. tacije so bile izvršene 4 in siceT: 1 radi poskusa posilstva, 1 radi razgrajanja, 1 radi splošnega suma in 1 radi vlačugar^tva ter 'tajne prostitucije.
u— Nenadna smrt Včeraj okoli 11.30 je bil Rok Košnik, 251etni hlapec pri posestniku Kodelji, Tržaška c. 31., zaposlen na dvorišču s kidanjem gnoja. Med delom se je z 2 m visokega gnojišča zgrodil nenadoma mrtev na tla. Mogoče se je Košnik dotaknil nad gnojiščem napeljane električne žic« in ga ie ubil tok, bolj verjetno pa je, da ga je zadela kap. Truplo so prepeljali v viško mrtvašnico, kjer bodo ob priliki obdukcije ugotovili vzrok smrti.
u— Prebrisan vajenec. Krojaški mojster Franc Tekavc na Poljanski cesti št 8. je že dalje časa opažal, da mu na zagoneten na. čin zmanjkuje iz predala mize v delavnici denar. Zmanjkalo mu je že večkrat po par sto dinarjev gotovine. V zadnjih dneh pa naenkrat kar 500 Din. Pozneje je dognal, da Je tatič njegov 18!etni vajenec Ciril K., ki Je tatvino tudi priznal. Fant Je bil žive narave teT je zapravljal ukradeni denar v veseli družbi mladih fantov in deklet Za svoje grehe se bo moral zagovarjati sedaj pred sodiščem.
u— Onemogel v gostilni. V znano Tiškr. jevo gostilno v Kolodvorski ulici je prišel v četrtek zjutraj starejši človek. Sedeč pri mizi je naročil čaj, naenkrat pa ga je popadla slabost in padel je nezavesten na tla. Onemoglega so prepeljali v bolnico. Gre za 67letnega trgovskega potnika Matevža Zu-panca iz Planine pri Sevnici, ki trpi na srčni hibi.
Iz Maribora
a— Pri Cankarjevi proslavi, ki jo priredi Društvo slov. književnikov danes zvečer in v nedeljo dopoldne v Narodnem gledališču, bo sodeloval na povabilo ljubljanskih književnikov tudi Mariborčan, prof. Janko Gla-ser, pesnik zelenega Pohorja. Književniki se pripeljejo s popoldanskim brzovlakom ob 1458 in obiščejo popoldne Kalvarijo in Vinarsko šolo, po prireditvi pa bo zvečer prijateljski sestanek v Grajski kleti, h kateremu so vabljeni vsi prijatelji slovenske literature. Gledališče pa naj s polnim obiskom zopet dokumentira kulturno zrelost Maribora, zlasti pa inteligence in gospodarskih krogov!
a— Ljubljansko dijaštvo v Mariboru. Včeraj je prispelo v Maribor 11 slušateljev in slušateljic pedagoškega krožka na ljubljanski filozofski fakulteti pod vodstvom univ. prof. dr. Ozvalda. Izletniki so si ogledali predvsem ureditev tukajšnje deške meščanske šole, zlasti so se zanimali za rokotvorni pouk, ki ga edini goji v Jugoslaviji g. ravnatelj Humek ter srednjo vinarsko šolo. Popoldne so se vrnili v Ljubljano _ Včeraj so se mudili v Mariboru tudi dijaki tretjega rn četrtega letnika višjega stavbnega oddelka na srednji teh.fški šoli v Ljubljani, ki so si pod vodstvom svojih profesorjev ogledali delavnice na koroškem kolodvoru. Danes po se ti j o tovar. karbida v Rušah in električne naprave v Fali.
a— Mestni park v električni luči. V sie-do zvečer je prvič zagorelo v glavnem drevoredu mestnega parka 6 velikih elektronih obločnic, ki jih je inštaliralo mesno električno podjetje.
a— Telovo je poteklo dopoldne v znamenju procesije z zastavami, popoldne pa v 9talnih nalivih, kd so onemogočili na Tez-nu konjske dirke, mnogim pa izle.e v naravo kot n. pr. Angleškemu krožku izlet k Sv. Urbanu. Zato pa so bile kavarne in kino dvorane polne.
a— Gospodarsko in politično društvo za magdalensk] okraj v Mariboru ima danes 5. >t. m. ob 20. v gostilni »Korotan« na Fran-kopanski cesti širšo odborovo sejo. Vabljeni so vsi prijatelji in somišljeniki stranke.
a— Glavna skupščina »Ljudske univerze« v Mariboru bo 14. t m. ob 8. zvečer v mali kazinski dvorani. Stari odbar bo poročal o pretekli sezoni in sledila bo volitev novega Kdor še ni član, to še lahko postane isti večer proti vplačanju filanarme 12 Din. Prosi se za mnogobrojno udeležbo, kakor to zasluži ta pomembna kulturna institucija
a— Ivan Cankar v Ljudski knjižnici. Današnja Cankarjeva proslava v gledališču bo gotovo oživila zanimanje za našo bele-trojo in posebno za večno lepe Cankarjeve spise. Dela Ivana Cankarja pa danes po večini ni vec v zalogi v knjigarnah, zato opozarjamo občinstvo, da ima Ljudska knji* niča (Narodni dom 1.) vse Cankarjeve sni-se v več izvodih ta lih lahko čitatelji d", be tudi danes od 18.ure naprei. Knjižnica pa uradu je razen v sobotah tudi v nedeljo dopoldne in v četrtek zvečer.
a— Konjske dirke na Teznu se vrše nepreklicno danes 5. t. m. in v nedeljo 6. t ra. obakrat ob 15. popoldne.	fifi2
a— Včerajšnji petek Je bil svetek beračev. Policija jfh Je radi beračenja po ulicah' aretirala sedem.
Vsak navdušen plesalec in plesalka pride na svoj rgčun v nedeljo v razkošnem, Jazzband filmu
Stlajno V«« bado zabavali filmski prvaki
Maria Corda — Mihael Varkony
Willy Fritsch kino ideal
Iz Celja
e— Nove knjigarne, oziroma lokalno po. trebo za iste je izrekel v dveh slučajih mestni zastop celjski Ko se ta sklep podpiše in izda, bo dobro opozoriti na to, da ne gre, da izložbena okna knjigarne sestav. Ijajo tako, kot ga sesitavlja kaka nemška knjigarna v Berlinu. Zahtevamo, da se tu. di v knjigarni upošteva v prvi vrsti slovenska in jugoslovenska književnost da se razstavijo na ogled v prvi vrsti knjige, revije in drugi duševni proizvodi v našem jeziku m da se gleda na to, da v prvi vrsti tj proizvodi najdejo pot med narod. Žalostno je gledati izložbe knjigarn, ki takih pač samo ob sebi umliivih zahtev sedanjih razmer ne upoštevajo. Kako mnenje mora imeti tujec, ko vidi tak pojav? Če knjigarne tega same ne uvidijo, naj jih o njih dolžnosti pouči oblast
e— Abiturijentl drž. realne gimnazije v Celju so se najlepše poslovili od svojega zavoda s tem, da so zbrali kz lastne inici-jative med seboj za nagTobni kamen pokojnemu ravnatelju Antonu Jeršinoviču znesek 160 Din. Hvaležni mladini Iskrena hvala!
e— Bivanje ottok na morju. Kolo jugo-siovenskih sester v Celju namerava letos obdržati na morju lastno kolonijo. Enomesečno bivanje na morju stane za vsakega otroka 600 dinarjev. Nadizorstvo nad otroci imajo pedagoško izobraižene dame. Prijave sprejemata ga. Marica Semec, Gre-garičeva ulica 1, in srdi Ana Zupančič, Gre-goričeva ulica 5.
e— Kopališče in plavališče »Diana« na Bregu pri Celju je od 1. junija zopet otvor-jeno. Toplota vode dosega ob toplih dnevih popoldne 15o R. Ljubitelji zdravega plavalnega športa najdejo v plavališču obilo prilike za plavanje.
e— Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponedeljek dne 31. maja je predaval g. nad. učitelj Joško Bizjak o »Potovanju po Italiji«. G. ravnatelj je že! za svoje zanimivo in poučne predavanje vsestransko priznanje. S tem predavanjem je zaključilo Ljudsko vseučilišče to leto, v katerem je bilo 12 predavanj. Kako pogrebna je ta ustanova v Celju, kaže dejstvo, da šteje Ljudsko vseučilišče nad 100 članov Občni zbor se bo vršil meseca septembra
e— Celjska porota. Poletno zasedanje celjske porote se začne v ponedeljek dne 7. junija. Razpisani so sledeči slučaji: Ponedeljek — Danijel Ajster (uboj), torek — Ernest Hogel in Martin Jurhar (poneverba), Vaietin Sajko (tatvina), sreda — Franc Šalamun (uboj in krivo pričanje), Franc Hri. beršek (tatvina), četrtek — Vinko Vasle (umor), petek — Josip Kokl ter Marija in Josip SterneT (umor).
e—Vsesokolski zlet v Pragi. Vse brate in sestre, ki se udeleže vsesokolskega zle. ta v Pragi, se opozarja, da si morajo preskrbeti potne liste najkasneje do 8. junija in jih oddati bratu tajniku dr. Mejaku. Po tem roku se potni listi ne sprejemajo.
e— Sestanek slaščičarjev, medicarjev in izdeiovateljev kandštov. V nedeljo se je vršil v Celju v hotelu j-Pošta« sestanek slaščičarjev, medičarjev in izdeiovateljev kandštov, katerega so se udeležili tovariši iz Ljubljane, Maribora, Celja in Brežič. Sestanku je prisostvoval tudi obrtni referent pri velikem županu mariborske oblasni gospod Založnik. Gospod Kraupner iz Celia je uvodoma prečital spis g. Rajšterja glede težkoč slaščičarske in sorodne obrti. Že itak težko stališče te cforti, ki je zelo podvržena raznoličaemu »iušarstvu«, se pripušča veliki konkurenci makedonskih halvar. jev in sladoledarjev. V vseh mestih v Sloveniji so se pojavili ti prodajalci turškega medu in drugih slaščič, kakor gobe po dežju, ne da bi imeli za to potrebne predpogoje. Od stalnih obrtnikov se zahtevajo sanitetno urejeni lokaji za proizvajanje in prodajo slaščic, med tem ko n. pr. v Celju izdelujejo tkzv. turški med v neki pralni kuhinji v gozdni restavraciji. V istem prostoru se nahaja tudi spalnica razpečevalcev. Slično kakor v Celju se godi tudi v Ljubljani in Mariboru. V Ljubljani je bilo pričakovati, da se bodo ti prodajalci neverjetno raizrnnozfli. Veliko konkurenco delajo 'tudi pekovski mojstri, ki popolnoma neupravičeno izdelujejo kekse, ne da bi imeli za to potrebno učno dobo in obrt. V debati, katere so se udeležili vsi udeleženci, se je pokazala potreba po ustanovitvi lastne zadruge slaščičarjev, medičarjev in izdeiovateljev kanditov s sedežem v Mariboru. Po pojasnilih g. obrtnega komisarja Založnika ie bilo sklenjeno, da se čiim prej ustanovi zadruga in so bile poverjene priprave gospodu PeM-kanu iz Maribora. Gospod No.
votay, predsednik zadruge v Ljubljani, Je pojasnil dosedanje delo zadrge glede »fifc šaTstva» in povdarjal, da se je k z lasttaa zadrugo mogoče ubraniti vseh kvarljivcev
stanu.
e— Planinski Izlet na Sljeme. Planince ponovno opozarjamo na izlet na Sljeme, ki se bo vršil v nedeljo 6. junija- Prijave sprejema g. Vrtovec v drogeiriji »Sanitas« in Tujskoprometna pisarna
e— Nova tovarna v Celju. Nova tovarna turškega medu se je ustanovila v Celju v bivši pralni kuhinji v gozdni restavraciji Na zadnjem sestanku slaščičarjev, medičarjev in izdelovalcev kanditov se je izrecno trdilo, da prodajalci v Istem prostoru tudi spijo, kar vsekakor ne odgovarja ne obrtnim pa tudi ne higijenskim predpisom. Dobro bi bilo, ako bi se to uradno ugotovilo in v slučaju resnice odpravilo.
Iz Trbovelj
t— Sokolski dan v Trbovljah. Svojo ude«
ležbo ob priliki slavnostne otvoritve Sokol« skeoa doma je prijavilo doslej okoli 25 so« kolskih društev. Jutrišnji sprejem na kolo« dvoru in potem sprevod v Trbovlje obeta biti nekaj impozantnega. Hišne posestnike prosimo, da razobesijo zastave v pozdrav Sokolom iz vseh krajev Slovenije.
t— Vlomljeno v gostilno. V Pleskem Je bilo vlomljeno v gostilno pri Spancu. Tato« vi so pokradli precej domače posode, kave, sladkorja in drugih drobnarij.
t— Občni zbor gasilske župe. Občni zbor gasilske župe v Trbovljah se bo vršil jutri 6 t. m. ob 10. dopoldne.
t— Delrvstvo Se vedno odpuščajo. Te dni je bilo že zopet odpuščeno večje šfevl« lo delavstva. Videti je, da še dolgo ne bo konec redukcij.
t— Razmere pri Bratovski skladnid. Bra« tovska skladnica v Trbovljah je pred krat« kim upokojila okoli 40 rudarjev, tako da je do danes vseh upokojencev okoli 200. Upa« kojitve pa se še vedno obetajo. Tako veliko število upokojencev Bratovska skladnica težko prenaša, kajti že sedaj zna|a deficit mesečno okoli 50.000 Din. Nujno je misliti n? sanacijo. Ker ni v doglednem času pri« ča kovati zvišan ra prispevkov, ne preostaja druga možnost, kakor da se pokojnine, ki znašajo povprečno okoli 800 Din na mesec, primerno znižajo-
Iz Frekmurja
Gostovanje članov ljubljanske drame v M Soboti. Člani ljubljanskega dramskega gledališča obiščejo tu& letos Mursko Se» boto. Uprizorijo pa samo dve igri in sicer Schnitzlerjevega »Anatola« in Petrovičeve ocDuše», in sicer predvidoma dne 15. in 16. junija t I. Sodelovali bodo: dame Rogozo« va, Juvanova in Vida Juvanova ter gospod« je Rogoz, Skrbinšek, Jerman in Zorko. Ce« ne so sledeče: I. vrsta 23 Din, II. vrsta 18 Din, III. vrsta 10 Din. PredpTodajo vstop« nic je prevzel iz prijaznosti tudi letos g. no« tar Koder. Ker je lansko gostovanje ljub« ljanske drame ostalo v najlepšem spominu, bo udeležba s strani soboškega občinstva gotovo tudi letos tako častna kot lani
Svetosavska proslava na real. gimnaziji v Murski Sobott. Dne 31. maja se je vršila na soboški drž. gimnaziji interna proslava sv. Save s sledečim sporedom: 1. Slovenec, Srb, Hrvat (mešani zbor), 2 llid, sv. Sava (deklamacija), 3. Sv. Sava blagoeiva Srpčad (deklamacija), 4. Corovic, sv. Sava (dekla« macija), 5. slavnostni govor g. prof. Sevra o sv. Savi 6. U boj! (moški zbor). Šolska proslava je nad vse lepo uspela.
Potreba gradnje poštnega poslopja v M. Soboti. Številne komisije so si ob različnih prilikah ogledale poslovne prostore sobo« škega poštnega, telegrafskega in telefonske« ga urada in ugotovile, da so ti prostori ee« lo v higijenskem oziru za poštni urad po« polnoma neprimerni. Tla so pod nivojem zunanjega sveta. Ob deževnem vremenu ima vlaga tako moč, da pronica skozi deske in da stoji celo na deskah. Pod je sprhnel in v lokalu je ustanovljena goba. Zid je vsled vlage okrušen, se drobi in kaže lise, ki jih je povzročila voda, ki teče ob deževju skoz streho itd. Poslovni lokali so torej v skraj« no nehigijeničnem stanju in to tem bolj, ker je v njem zaposlenih 16 oseb, ki oprav« ljajo deloma celodnevno službo. Radi ne« zdravih prostorov je skoro vse osobje, ka« terega požrtvovalnost je občudovanja vred« na, zbolelo. Pa tudi stvarna škoda je velika. Vodoravna streha namreč popušča vodo, ta« ko da natekajo dragoceni telefonski ter to jegrafski aparati, kabli ter pisalne mize, vlaga uničuje izolacije na občutljivih tele« fonskih aparatih ter kabljih, zato »e napa« ke pri telefonskih aparatih zaporedoma po navijajo. Ker se že v lokalnem prometu ne more prav slišati ip razumeti, postaja to« rej telefon v M. Soboti lluzoričen. In ea ta« ke «lokale» mora poštna uprava plačevati mesečno 5075 Din! Skrajni č»s je že, da se vsi merodajni činitelji čim prej potrudijo, da se zadeva gradnje novega poštnega po« slopja v M. Soboti kar najhitreje re$L
Izletniki, čuvajte
planinsko floro!
bremensko porodilo
Meteorološki iavod v t|ui)!jam 4 juni^ 192".	Višina barometra 308.& m
Kraj	Cas	iarum.	Temaer.	Rei. Klasa D %	Smei vetra iB brzina v m	Oblač-	Vrsta padavine	
						nost 0—10	<■■) SPSZOMRIU	< »m ?o 1 m
opazovanja								
	7	756 1	108	88	N 0_5	6		22J
ijubliana .1	8.	755-8	141	67	SE 0.5	6		
(dvorec) J	14.	7561	15-2	68	N 2	10	škrop	
	21.	757 1	128	83	SW 2	9		
Zagreb . . .	8.	75c5	130	81	mirno	S		H
Beograd ...	8.	756 8	17-0	91	mirno	10		2.0
Sarajevo ...	8.	757-5	14-0	63	S\V 1.5	9		
Skoplje . . .	8.	757 7	190	76	NE 13	9		
Dubrovnik . .	7.	76 2	190	58	SE 3	3		
Praga ....	7	753-6	14 0	—	E 3	10		10
V Ljubljani je povprečni barometer višji kot včeraj za 1.7 mm.
Solnce vzhaja ob 416 'ahaia ob 19-41 una 'zbiia ob 122. '.ahaja ob 12'51
Dunajska vremenska napoved za soboto: Nestanovitno vreme. Najprej jsfc
bližno ves dan slabo vreme.
ASK Primorje
4 :
i Atletik S. K. 1
Ob zelo slabem vremenu in vpričo male« gj števila gledalcev se je na praznik vršila prijateljska tekma med celjskimi Atletiki in Primorjem. Zasluženo so zmagali domačini, ki so topot tudi na slabem terenu pokazali piav lepo in uspešno igro. Primorje je na« stopilo brez Ermana v desni zvezi. Njego« vo mesto je zavzel Zemljak, ki igra običaj« no v krilski vrsti. Tudi na tem mestu se je Zemljak prav dobro obnesel. Zabil je dva gola. Primorje je zlasti v kombinacij* skem oziTu nadkriljevalo svojega nasproti nika. Celjani so igrali z veliko požrtvoval« nostjo, izvedli pa so tudi nekaj prav lepih napadov. Najboljši del moštva je obramba, zlasti je treba pohvalno omeniti celjskega vratarja.
Ostale nogmetne tekme
ZAGREB: Zagreb ; Sarajevo 3 : 1 (1 : 0). Zaslužena zmaga Zagrebčanov, ki so na ze« lo slabem terenu poKazali lepšo m boljšo igro. Saraqevčani so bili dobri samo v prvi polčas, v drugerr so docela popustili Ker je srednji napadalec Sarajevčanov Na« čevič pokazal zelo dobro igro, je savczni kapetan določil, da bo potoval z našo repre* zentanco v Pariz.
DUNAJ: Prvenstvene: Amateure : S.'o« van 2 : 1 (2 : 0), Rapid : Horidsdorfer A. C. 2 : 0 (0 : 0), Admira : Sportklub 3 : 0 (2 : 0).
PRAGA: DFC : WAC (Dunaj) 5 : 3 (1 : D-
GRADEC: SimmerimgeT (Dunaj) : Sturm 2 : 2 (1 : 1).
BRATISLAVA: Brigittenauer A. C. (Du« nsj) : komb. Ligeti«Makabaa 4 : 0 (1 : 0).
BUDIMPEŠTA: Viktorija Žižkov : kom« binirano moštvo Budimpešte 4 : 1 (3 : 0).
Hazena
Ilirija : Atena 7 s 6 (2 : 0).
Prijateljska hazena tekma med družina« ma Ilirije in Atene je žalibog radi močnega dežja precej trpela. Vendar pa sta obe dru« žini predvedli prav lepo igro in si je dru« žina Ilirije priborila docela zasluženo zma« go proti Ateni. Zadnja j"e nastopila brez Petričeve in brez obeh Šapljevih, torej s tremi rezervami, ki se pa niso mogle ko« ristno uveljaviti Pri ilirijanski družini se je odlikovala predvsem napadalna vrsta, zlasti Bernikova. Ostale hazenašice Ilirije so nadkriljevale svoje nasprotnice zlasti, kar se tiče kombinacij. Pri Ateni bi bilo omeniti vratarico Černetovo in Sifrerjevo.
Pose t tekme malenkosten.
Maribor : Ptuj 20 : 1 (10 : 0).
V Ptuju se je na praznik vršila prijatelj« ska hazena tekma med družinama I. SSK Maribora rn SK Ptuja. Z lahkoto so zma« gale Mariborčanke z 20 : 1 (10 : 0).
Službene objave LLAP.
Vsi navedeni atleti morajo startati na iz« birnem mitingu LLAP za Poljsko in za po« stavitev podsavezne reprezentance proti Za« grebu; mateh v Varšavi se vrši 20. junija, mateh proti Zagrebu pa 13. junija. Igrišče ASK Pnaiorje, Dunajska cesta.
Sobota, 5. junija ob 17.30: 1. tek 100 m: Dr. Perpar, Valtrič, Weibl (Pr.), Stepišnik 'II.). 2. skok v višino z zaletom: Strekelj, Jregorka, Borštnar (II.), Lojk (Jadran), D,
fcreg
Gruntar, Cimperman (Pr.), 3. tek 1500 m: Vidic, Žorga, Slapničar (Pr.), Deržaj, Zu«
Bančič L. (II.). 4. met lorogle: Skoko (Ptuj), •organe, Zupan, Smersu (II.), Vukmanovič
Podobnik (Pr.). 5. troskok: dr. Perpar, Vuk« manovič, Jančigaj, Čamernik (Pr.), Jeglitsch (Rapid). 6. tek 400 m: Močan, Valtrič, Ar« har (Pr.).
Nedelja, 6. junija ob 15. uri: 1. met di: ska: Vrhovee, Smersu, Zupan (II.), Slamič H., Podobnik, Vukmanovič, Rovan (Pr.), Skoko (Pt). 2 skok v dalj. z zal.: Perpar, Jan čigaj (Pt.), Stepišnik, Zivanovič (II.). 3. tek 800 m: Močan, ArhaT (Pr.), Zupančič L. (Ii). 4. met kopja: Orehek, Zupančič L. (II.), Skoko (Ptuj), Ci mperman, Gruntar D., Vuk« manovič, Weibl (Pr.). 5. tek 10.000 m: Slap« ničar (Pt.), De Reggi, SenčaT (II.), Berdajs (Hermes). 6. skok ob palici: Štrekeljj Gre« gorka, Vrhovee L, Derganc (IL), Cimper« man (Pr.). 7. »tafeta 4 X 100 m: I. Dr. Per. par, Valtrič, \VeiM, Stepišnik; IL Živano« vič. Reiefc, Habič, Janavsky.
Vsi imenovani atleti se morajo brezpo« gojno udeležiti izbirnega mitinga in starta« ti v disciplinah, za katere so določeni, ker bo sicer LLAP postopal proti njim najstrož« je v smislu § 18. pravil JLAS. Ako bi bili zadržani naj to javijo tehn. ref. LLAP. g S. Sancinu, Tavčarjeva 1/IIL najpozneje do sobote, 5. t m. ob 12. uri Vsi klubi člani LLAP se razven tega pozivljejo, da najpozneje do 5. t. m. ob 12. Javijo na na« slov: Stane Letnar, Slavenska banka, vse one verificirane atlete, ld bočejo nastopit! na tem izbirnem mitingu, opozarjajo pa se
v naprej, da jih LLAP ne bo pripustil k tu pri tekih 100, 200 in 400 m, ako bo trot da ne pridejo v poštev za repre«
startu sms.1 zentanco.
Za sobotni del mitinga, ld začne ob 17JO je vstopnina: mladinske in dijaSke 3 Din, stojišča 5 Din, sedeži 1C Din. Nedeljski mi»
POZOR
Opozarjate se, da eden pat nogavic z {Igom In znamk« (rdečo, modro aH zlato)
»ključ«
traja kakor Štirje pari dragih Kupite eden par in prepričajtj se. — Nogavice brez žigi .ključ" so ponarejene^?
ting začne že ob 15., ker se na imenovanem igrišču vrši tudi ha zen ska tekma med prva« kom mariborskega okrožja I. SSK. Maribor rom in ASK Primorjem. Vstopnina je radi tega nekoliko zvišana in sicer: mladinska in dijaška stojišča 5 Din, navadna stojišča 7 Din, sedeži 12 Din. — Pričakujemo, da bo naše občinstvo v polni meri znalo u pošte« vati plemenita in idealna stremljenja na« ših športnikov in da bo s svojim obiskom tudi financijelno podprlo potovanje naše reprezentance v Zagreb.
Službene objave LNP. (Seja p. o. dne 2. VL 1926.) Pokalne tekme, določene za 6. Vi 1926, se vsled prošnje 2SK Hermes odgodijo na enega prihodnjih terminov, o po zarjajo pa se klubi da se bodo prihodnjič določeni termini brezpogojno obdržali, kar naj upoštevajo pri event. sklepanju tekem. Semifinalna pokalna tekma ISSK Maribor : Atletik SK se vrši v Mariboru ob 14.30 pod vodstvom MO v Mariboru. — Tajnik II.
LLAP. (Službeno.) Opozarjajo se gg. sodniki in tekmovalci, da je vhod pri izbir« nem mitingu LLAJ? v soboto in nedeljo na igrišču ASK Primorje. edinole pri stranskih vratih, kjer dobijo tudi kupon, ki jih uprg« vičuje do brezplačnega vstopa na oba dni.
/. SSK Maribor : ASK Primorje. V ne« deljo 6. t. m. igra v Ljubljani družina ISSK Maribora proti oni ASK Primorja. To sreča« nje je tem pomembnejše, ker nastopi to« krat v Ljubljani prvič izvenljubljanska — slovenska družina in ker nastopi tudi Pri« morje prvič v prijateljski tekmi pred do« mačim občinstvom. Družina Maribora je v letošnji sezoni dosegla že tolikšne uspehe, vsled česar se nam zdi povsem verjetno, da ss uresniči prerokba, da si v jesenski sezo« ni pribori prvenstvo Slovenije. Prijateljske in prvenstvene tekme s klubi mariborskega okrožja je z velikim seorom zaključila v svojo korist. Premagala je v prvenstveni tekmi tudi dosedanjega favorita aMuro« iz Murske Sobote. Ta tekma je bila sicer vsled neke formelne nepravilnosti anulirana in se ponovi 13. t. m. O družini ASK Primorja ve Ljubljana prav malo. Odigrala je v Ljub« liani zgodaj v spomladi samo dve prvenst«
Za pravo vsebino in kakovost
aspirinovih tablet "(Baffr
jamči samo originalni zavoj (ploščnati kartoni 3 6 ali 20 tablc-\ i a mi) z modro-belo-rdečo varst- j i veno znamko. V last nem ^ interesu odklanjajte vse druge /
veni tekmi in še te v zelo oslabljeni in skr. čeni postavi Vse ostale tekme je igrala iz» ven Ljubljane in sicer dve v Mariboru, eno v Murski Soboti in dve v Trstu. Uspehi, ki jih je dosegla ta naša najmlajša družina, so častni. Eno je gotovo: V nedeljski tekmi »e bo pokazalo, kako naj bo v bodoče se« stavljena hazenska reprezentanca Slovenije. Tekma prične ob 16. uri. Pred in za tem se vrši izbirni miting LLAPsa.
Konjske dirke. Mariborsko dirkalne društvo ie moralo radi deževja odgoditi konjske dirke na soboto in nedeljo 5. in 6. t. m.
Voj. S. K. «Trig/avj> 40. pešad. puka : S. K. F. 39. pešad. puka. Gornja dva voja« ška kluba sta odigrala nogometno tekmo 28. maja t. 1. v Celju prilikom slave 39. peš. polka. Oba kluba sta se j>okazala dobra, a posebno so se odlikovali Triglavci, ki so zmagali s 7 : 1. Čas 2 X 35. Po končani tek« rni so Triglavci dobili kot nagrado uro in vsak igralec album vojnih slik. Zelo bi bilo priporočljivo, da se med vojaštvom nada« lje goji ta. kakor tudi druge panoge športa, kar je zadnji čas zelo popustilo.
Gospodarstvo
K načrtu novega zakona o neposrednih davkih
Načrt novega zakona o neposrednih davkih, ki ga je nedavno predložila vlada Narodni skupščini in s katerim ee sedaj intenzivno bavljo naše gospodarske korpo-racije Sirom države, ne prinaša nam Slovencem, ld smo davčno visoko preobremenjeni, v splošnem nifeaikega znižanja bremen, za Srtrtjo in 6rao goro pa pomenja ta zakon izdatno dav6no povišanje. Neža-dovoljnost s tem načrtom je zaradi tega med gospodarskimi krogi naše države splo. Srna, dasi z malo različnih vidikov. Spričo te splošne nezadovoljnosti je malo verjetno. da bo letos davčni zakon že pod streti o.
O novem načrtu davčnega zakona je razpravljaj te dni tudi finančni odsek Zbornice za trgovino, obrt im Industrijo v LJubljani. Prevladovalo je mišljenje, da je izenačenje nujno potrebno to da tvori ta Četrti načrt zakona o neposrednih davkih primerno bazo za izenačenje, ako se na eni strani znižajo davčna merila, na drugI pa preuredi občna prHobnina po načelih, ld veljajo sedaj za SlovemJjo (obdavčevanje po zunanjih znakih tn srednji donosnosti). Posebno pa se je obsojalo vieofeo davčno menilo, ki je z 12 odstotki za sedanje prilike odločno pretirano ln bi ne sanelo v progresivni lestvici presegati 3 %.
Potem s« je odsek odločil, da predlaga odpravo dohodnine, proti kateri narašča odpor zaradi visoke davčne lestvice to zaradi uporabe zaupnikov, ki ocenjujejo do. hodfce večinoma po zunanjih znakih to gredo pri tem prepogoctofcrait preko prave mere.
Važna je Mla tudi razprava o davčnih odborih, ld bodo po novem zakonu odmerjali davke. Finančni odsek se Je izrekel za popolno avtonomijo davčnih odborov, v katerih se mora zaslguraiti trgovcem, obrtnikom in imdustrijcem primerno zastopstvo, ako se že nočejo zanje ustanoviti posebni davčni odbori. Odsek predlaga, da »e oni del članov davčnega odbora, ki je naanenjen trgovini obrti ln Industriji, voli Iz dvojnega števila oseb, katere bi predlagale gospodarske korporacije.
Odsek Je odklonil namero nalaganja kazenskega davka in se izjavil proti pooblastilu, katero zahteva finančni minister, da bi se namreč smeli izenačeni davki prvo leto linearno povišati, ako bi ne donesll take svote, kakršno vlada pričakuje iz neposrednih davkov po novem zakonu.
Glede hišnega davka se je odsek med drugim izjavil za enotni odbitek za npravo, vzdržavanje in amortizacijo. Ti stroški naj bi se za vse kraje računali s 30 odstotki. Davčno merilo naj bi se znižalo najmanj na 15 odstotkov.
Daljša razprava se je vršila tudi o davčni prostosti novih zgradb, kj Je v novem načrtu predvidena za prekratko dobo. Odsek smatra, da se mora davčna prostost za nove zgradbe dovoliti vsaj za dobo 20 let. Poleg tega se mora davčna prostost raztegniti tudi na dokl&de.
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (4. t. m.)_ P S en i c a: baška, 74 kK, 2 vagona 310;' eramska, 1 vagon 310; banatska 74—75 kg, 1 vagon 280. Oves: baški, 1 vagon 190. rurščica: baška, 1 vagon 137; baška. Novi Sad, 3 vagoni 139; baška, za julij, 5 vagonov 140; sremska, 2 vagona 140; baška, Slep, 30 vagonov 140. Moka: baška, 0» kombinirana ,1 vagon 490; baška, «0g*. 1 vagon 495. Tendenca stanovitna.
= Tovarna klobukov «geiir», d. d, v škofj; Loki, ki Je urejena sedaj le specijel-no za izdelovanje ftaejSih klobukov iz zajčje dlake, velour in gladkih, ee Je odloiBa svoj obrat znatno razširiti ter pričati tudi z Izdelovanjem volnenih Izdelkov. Tozadevni potrebni stroji eo 2e naročeni in se bo z Izdelovanjem volnenih tulcev pričelo že letošnjo Jesen. Ta korak Izpopolnjeojfi našega edinega tovrstnega domačega, si-c<?r še mladega, toda vseskozi agftnega podjetja z veseljem pozdravljamo ter mu želimo tudi v bodoče najboljših uspehov. 659 = Dobave. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 8. junija ponudbe za dobavo 10 sodov ca. 1700 kg vulkanskega olja. Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 12. junija ponudbe za dobavo 2000 kg strojnega olja. Direkcija
državnega rudnika v Brezi sprejema do 10. junija ponudbo za dobavo 1 soda ca. 150 kg lan enega holandskega dvakrat kuhanega firoeža in 50 kg terpentina Ia. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 12. Junija pri ekonomskem odelenju direk. cije državnih železnic v Beogradu glede montiranja železnic rezervarjev v centralnem magactnu v Batajnlcd; 19 juhija pri komandi brodarske podoficirske šole v Šibeniku glede dobave 1812 m3 drv; 30. junija pri direkciji pomorskega saobra^aja v Splitu glede dobave 2000 zabojev petroleja; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 5 komadov predorskih telefonov za karavanški predor; 1. julija pa glede dobave 6000 kg pisanega bombaža za čiščenje strojev. Predmetni oglasi eo v Zbornici za trgovino, obrt to industrijo v Ljubljani na vpogled.
= Konkurz Je razglašen o Imovini Ivana Dekleve, trgovca in posestnika v Trbovljah . Lokah (prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Laškem 19. t. on. ob 9. dopoldne), to o imovini Polde Laznlkove, tr. govke v Hrastniku (prvi zbor upnffcov pri okrožnem sodišču v Celju 21. t, m. Ob 9. dopoldne).
Borze
4. junija,
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja. druge ponudbe to v oklepajih kupčij-siki' zaključki.) Vrednote: Investicijske 74—76, Vojna škoda 300—304, zastavni ta komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 193—195 (195), Ljubljanska kredit-na 175—200, MerkantUma 100—102, Prašte-diona 865—868, Slavenska 50—0, * Kreditni 165—175, Strojne 70—0, Trbovlje 300—308, Vevče 100—0, Nihag 0—25, Stavbna 55—65, šešir 103—105 (105). — Blago: Zaključki: brzojavni drogovi (smreka, jelka, bor) od 8—12 m, popolnoma zdravi, ravni, obeljeni, fco vagon meja ,20 vagonov po 300: trami, od 3/3—5/6, od 4—7 m, fco vagon meja, 15 vagonov po 340; turščlca, srem ska, fco vagon nakl postaja, 1 vagon po 143. Povpraševalo se je po hrastovih bulih. Ponujali so se razni kmetijski pridelki brez povpraševanja.
ZAGREB. Na efektnem tržišču običajen položaj. Nanovo so se uvedli na borzi papirji dalmatinskih cementnih podjetij, sladkorne tvornice v Velikem Bečkereku to parobrodar^ke družbe »Oceania« Vojna škoda je dalje padla — Dinar v Curihu malo čvrstejši. Pariz je nazadoval. Na zagrebškem deviznem tržišču je bilo precej blaga, zaradi česar so tečaji malo popustili. Skupni promet okrog 7.1 milijona Din. No. tirale so devize: Amsterdam izplačilo 2275.6—2285.6, Dunaj izplačilo 800.5—804 5. ček 800.4—804.4, Berlin izplačilo 1350 do 1354, Italija izplačilo 215.31—216.51, London Izplačilo 275 35—276 55, ček 275 34 do 276.54, New Vork izplačtio 56.47—56.77. Pa. riz izplačilo 183—185, Praga izplačilo 167.75 do 168.75, Švica izplačilo 1095.95—1099.95, Bruselj 181—183; valute: dolar 55.95 -lo 56.25; efekti: bančni: Narodna 0—4100, Eskomptna 101—102. Poljo 15—17, Kreditna Zagreb 104—105, Hipo 57—58, Jugo 93—93.5 Praštediona 865—867.5; industrijski: Eks. ploatacija 15—20, šečeratna Osljek 270 do 280 Gutmaan 220—225, Slaveks 36—37, Trbovlje 300—310, Vevče 102—110; državni: investicijsko 74—75. agrarne 40—43, Vofna škoda, promptna 302.5—303. za junij 305 do 305.5, za julij 30C—309
BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2280 do 2282, Dunaj 801.6—801.75, Berlin 1349 do 1350, Bruselj 180.5—182, Budimpešta 0.0793—0.0795, Bukarešta 23—23 50, Italija 216—217, London 275 7— 275.8, Nevr Vork 56 6—56.62, Pariz 178—180, Praga 168.1 do 168.15, Švica 1097—1097.5.
CURIH. Beograd 9.115, Berlin 122.90, New Vork 516 375, London 25.125, Pariz 16.20, Milan 19 65, Praga 15 295, Budimpešta 0.007230, Bukarešta 2.20, Sofija 3.75, Dunaj 72.95. Varšava 45.
DUNAJ Devize: Beograd 12.46—12 5u. Berita 168.17—168.67, Budimpešta 98 82 do 9912, Bukarešta 2.91—2.93 London 34.37 do 84.47, Milan 26 76—26!8fi, New Vork 706 85—708 75, Pariz 22.12—22.20, Praga 20.9150—20.9950, Sofija 5.1150—5 1550, Varšava 68.75—69 25, Curih 136.80—137.30; v a. lute: dinarji 12 45—12 51, dolarji 707 40 do 711.40.
Deviza Beograd na ostalih berzah: v Pragi 59.475 v Berlinu 7.405, v Londonu (popoldne) Ž76, v New Vorku (3 t m po borzi) 1.77.
življenja in.
Uvedba metričnega sistema v Zedinjenih državah
Ameriški poslanski zbornici jc bil te dni predložen zakou, s katerim so bo v Zedinjenih državah uvedel rnetrični sistem. Ce bo ta zakon sprejet, bodo vse druge mere in uteži eo ipso izsubilc svoj raison d' etre in v veljavi bo ostal edino rnetrični sistem.
Dosedaj je bila stvar v Ameriki precej komplicirana, kar se tiče mer in uteži. Metrični sistem je tam preko domala nepoznan. Dosledno ga uporabljajo le znanstveniki in država v denarnem sistemu. V industrijski in trgovski praksi pa so uporabljali in še uporabljajo za merjenje dolžin palce (ineh) čevlje (ioot), yarde in milje (miie); za prostor-ninske mere pa kubične palce, bušlje in galone, za uteži unče itd.
Osnutek parlamentu predloženega zakona predvideva ukinitev vseh dosedanjih merskih sistemov 1. januarja 1935 Če bo zakon sprejet, smemo upati, da ne bo več v dogledni bodočnosti čas. ko bo v pogledu mer in uteži na svetu vladal en sam gospod — metrični sistem.
Gozdni kralj
Dolgočasna moderna Evropa je že davnn izgubila romantične roparje. Izjemo tvorita samo še Balkan in francoski otok Korzika. Nedavno se je posrečilo francoskim orožnikom Po lSletnem zasledovanju ustreliti korzikanskega »gozdnega kralja«, razbojnika Roma-nettija. ki je dolgo odgovarjal iz svojega gozdnega skrivališča na vsako prigovarjanje oblasti: »Le pridite pome! Sam se no udam!«
Romanetti je bil svoje dni mesar v obmorski vasi Cinarki in je nekoč zaklal sosedovega vola, ker mu je zmanjkalo govedine na praznični dan. Plačal je sicer vola. a sosed ga je ozmerjal kot tatu in poklical orožnike. To je zadostovalo za nebrzdanega Korzikan-ca: Ubil je soseda in pobegnil v planine. Par mesecev pozneje ga je sicer izdala ljubica, pri kateri je prenočeval. A Romanetti je zagrabil dekle in ga vrgel proti vratom, skozi katera so vstopili orožniki. Dekle je padlo prestreljeno s šestorico krogelj. dočim je Romanetti utekel.
V hribih je postal Romanetti premožen človek in celo vpliven politik. Ubil je sicer c^lo vrsto ljudi, a revno prebivalstvo ga je vendarle smatralo za junaka in dobrotnika. Volilci so mu nesli glasove in pred vojno je postal z Romanettijevo pomočjo neki bogati pariški tovarnar poslanec otoka Korzike v francoskem parlamentu. Oblasti so sicer razveljavile volitve, a Romanetti je vendar večkrat o-biskal poslanca v Ajac-ciju. Policijski nadzornik, ki ga je zasledoval ,je bil takoj ustreljen.
S hribovja ie vodil Romanetti svoje gospodarstvo, na katerem je ostala njegova sestra in med vojno je pričel rediti številno živino: isto so storili na njegovo povelje kmetje. Zaslužil je v teku petih let vojne pet milijonov frankov. pričel je živeti kot bogataš in je dal hčerki bogato doto.
Vzlic romantiki pa je bilo življenje dolgočasno. Petični gozdni kralj ni smel niti v Monte-Carlo ,ki je oddaljen samo 3 ure. Družbo so mu delali samo turisti Angleži in Amerikanci, ki so trumoma prihajali obiskovat »velikega razbojnika«. Romanettijevi, do zob oboroženi vodniki, so skrbeli za romantičnost potovanja: gostje so vedno morali plezati, »da ne bi streljali orožniki«, skakati čez potoke in plezati čez skalovje. Romanetti sam je naredil vtis pametnega in oblastnega človeka in je torej zaslužil plačane mu funte in dolarje. Ljudstvo ga je vzljubilo vedno bolj, ker ni bil skop in je razdal marsikateri frank.
Romanetti je imel izborno organizirano vohunstvo, da mu orožništvo ni moglo do živega. Mnogokrat se je ob belem dnevu pojavil v Ajacciu. Vedno se je spretno izmikal zasedam, a izmed prebivalcev se ni nihče upal roke položiti nanj, dasi je na njegovn glavo bilo razpisanih 25.000 frankov. Končno je eden izmed njegovih političnih nasprotnikov pripeljal orožnike na stezo, po kateri je prijezdil gozdni kralj, da ogleda svojo novo zidanico. Salva krogel je
preluknjala mehki klobuk in baržuna-sto suknjo. Romanetti se je branil do zadnjega in pomagal mu je njegov zvesti pes. Obležala sta skupaj v mlaki krvi. Romanettijev pogreb je bil veličasten. Od blizu in daleč se je zbralo prebivalstvo in ženske so glasno objo-kavale smrt romantičnega roparskega junaka.
Astrologija in ljubezen
Dunajski astrolog Karel Brandler -Pracht se peča že dalj časa s horoskopi zakonskih parov, da bi iz njih s primerjanjem zvezdnih konstelacij sklepal o harmoniji in skupnem življenju zakonskih parov. Kakor je izkušenim astrologom mogoče, pri čisto neznani osebi samo po zunanjosti uganiti astrološko znamenje, ki je bilo na nebu ob času njenega rojstva ,tako je baje tudi možno s primerjanjem horoskopov dveh oseb uganiti ali bi jima bilo svetovati medsebojno zakonsko zvezo ali ne. Astrolog Brandler je v tem pogledu preiskal že veliko število horoskopov zakonskih parov in si sestavil celo neke vrste statistiko.
Bilo bi gotovo zelo lepo, če bi se lahko s primerjanjem zvezdnih konstelacij obojestranskih horoskopov ugotavljalo ali sta fant in dekle drug drugemu »namenjena«. Žalibog zamore to celo astrolog ugotoviti le v zelo redkih slučajih z absolutno sigurnostjo. Astrolog lahko preteče »nevarnosti« zazna in zasluti. ne more jih pa precizno opisati. Tudi pri primerjanju horoskopov pri zaročencih lahko spozna preteče konflikte, nesoglasja in nevarnostne momente, ne da bi mogel povedati, ali je smatrati eventualno zakonsko zvezo za pogrešno ali ne.
V	negativnem pogledu se da le v redkih primerih absolutno nedvomno iasno izreči sodba. Klasičen primer za to so horoskopi nekdanjega avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa in njegove soproge, katerih zakonska zveza se mora " astrološkem oziru označiti kol jako nesrečna.
V	pozitivnem pogledu pa je primerjanje horoskopov zakonskih parov pa astrologovem mnenju zelo dragoceno, ker nam proži možnost, izogniti se s pravočasnim spoznanjem pretečih nevarnostnih momentov težkim neprilikam skupnega življenja. Tudi navidezno čisto neugodni obojestranski aspekti se dajo oslabiti ali vsaj omiliti s tem, da se upoštevajo iz zvezdne konstelacije razvidne razmere.
Dunajski astrologi so sestavili veliko število horoskopov, (zakonskih parov), ki naj bi se shranili v astrološki kartoteki, da se ob času lahko ugotovi uresničenje astroloških prerokovanj. Cisto upravičena pa je radovednost, ali sn se pri teh številnih horoskopičnih preizko-vanjih tudi že našli zakonski pari. iz čijjh obojestranske zvezdne konstelacije bi se dalo sklepati z astrološkega stališča na popolnoma harmonično skupno življenje.
Žalibog nam pripoveduje mlada astrološka statistika, da se do sedaj še ni
Javno mnenje
je, da si je mogoče res izborna in obenem najcenejša oblačila nabaviti samo pri tvrdki
Drago Schwab Ljubljana
našla absolutna harmonična zakonska zveza. Je-li temu vzrok, da astrologi še niso imeli prilike, spoznavati popolnoma harmonično zakonsko zvezo in horoskope obeh partnerjev, ali pa res >ii mogoče najti nobene popolnoma harmonične zakonske zveze, o tem naj po svoje razmišlja in sodi čitatelj.
Afera rumunskega prestolonaslednika Karla
Po tritedenskem tajnem bivanju v Parizu se je vrnil v Bukarešto rumunski general Gondescu. General, ki je v činu maršala, je skušal lojalno izgladiti vsa sporna vpra« šanja med Karlom in njegovim očetom, glavni namen pa mu je bil spraviti s tape« ta škandalni proces, ki ga je naperila proti Karolu njegova razvedena žena Zizi Lam« brino. Ta zadeva je zelo neugodno vpliva« la v inozemstvu. Pariški tisk je stvar hlasU no pograbil in je pisal o nji. ne da bi šte« dil rumunski dvor.
Zizi Lambrino je namreč tožila neverne« ga princa in pariški tribunal je stal v tem slučaju pred zelo nehvaležno nalogo. A ker polagajo na Rumunskem veliko važnost na to, kako sodijo o Rumuniji in njeni din a« stiji baš v francoskih krogih, je poslal kralj Ferdinand v Pariz posebnega odposlanca, da spravi zadevo z dnevnega reda.
Condescu je storil vse, kar je bilo mo« goče, da se stvar pokrije in da ne pride do ponovne razprave pred sodiščem. Sporazum je dosežen v toliko, da je sprava med oče« tom in sinom na potu in da ima rumunski kralj Ferdinand namen pripeljati se osebno v Pariz, da se sestane s svojim sinom. Od tega sestanka med obema pričakujejo ru« munski dvorni krogi popolno poravnavo in reaktivacijo princa glede prestolonasledstva. Zadeva pa se bo kljub vsemu še nekoliko vlekla in utegne trajati do konca tega leta.
X Rabindranath Tagore pri Mussoliniju. Bengalski pesnik Rabindranath TagoTe, o katerem ss je nedavno pisalo, da leži r.a smrtni postelji, je toliko okreval, da je lah« ko nastopil potovanje v Evropo in se je iz« krcal v Italiji. Tagore se je pripeljal z veli. kim spremstvom in je kmalu po svojem pri« hodu posetil Mussolmija. Pesnik ostane v Rimu štirinajst dni. Njemu na čast se bo vršilo več prireditev. Tagore se je izrazil napram dopisnikom italijanskih listov baje zelo pohvalno o Italiji. Rimu in o fašizmu ..
X Zbrani Farinaccijevi tovori. Bivši fa« šistovski generalni tajnik Robert Farinacci ie zbral in natisnil v posebni knjigi svoje govore, katere je govoril v zadnjih letih, ko je bil mogočen gospod. To dobo označuje sam kot azlato dobo fašistovske stranke«. V nadaljnih zvezkih izidejo nepomirljivi Farinaccijevi članki. Z njimi si hoče ta ne« ugnani fašistovski radikalec ropet priboriti ugled, katerega je izgubil, ko je bil odrinjen s svojega važnega mesta.
X Vse hoče stradati V Budimpešti strada že 45 dni nemški stradalec Lindeneck._ Nje« gov prvotni namen je bil, stradati 45 dni, ker je mislil, da ga ne bo nihče prekosil. Zgodilo pa se je drugače. Med tem je po« tolkel svetovni rekord Joolvja v stradanju Gradčan Ellern, in radi tega je Lindeneck sklenil, da bo stradal en dan več kakor Ellern, ker si hoče za vsako ceno priboriti prvenstvo v stradanju. Čim Lindeneck za« ključi svojo stradalno produkcijo, pa ča<ca« ta na slično stvar še dva. cn moški in ena ženska. Tudi ona dva hočeta potolči svetov« ni stradalni rekord. Moški konkurent se pi» še Alberti in je doma iz Freiburga, dama pa je ISletna Tirolka Grete. Kako se bo njima obneslo stradanje, bomo še čitali.
X Nova vrsta jekla. Iz Londona javlja« io. da se je posrečilo tvrdki Hadfield & Sheffield izumiti novo sestavino jekla, ki bc prihranila mnogo denarja pri uporabi energije. Turbine in kompresorji, ki bodo narejen; iz tega jekla, se bodo lahko obra« čsli 53tisočkrat na minuto ter bodo tako odporni proti vročini, da bodo lahko obra« tovali ob temperaturi 900 stopinj Celzija. Angleški tehnični strokovnjaki smatrajo, da
Popolnoma novo! D A N E SI Prvi« v LJubljani!
POTOPLJENO ZLATO
Velika pustolovna fllmaka Igra Senzacija na »odi In pod »odo
Zahrbtni boj za skrivnostno blago in srce lepe Many - Nevarno d.iganje misijonskega zaklada iz morskih globotn — Zlato, največ i sovražnik človeštva - Strahovita eksplozija torpeda - Za-nimiva vsebina - Krasni naravni posnetki z morja ln morskih globočin.
„V sedmih nebesih
se nahaja aečn- družba, ki je po prestanih mukah prišla do miiojnskega zaklada.
Valed napetih scen mladini prepovedano.	4532-a
Pri predstavah ob: 4, pol 6, pol 8 in 9 svira prvovrstni umetniški orkester pod vod-stvom prof E Feršniga' - - Kot prihodnjo senzadjopnnasamon^le^do.edaj izdelani oriientalni velefilm „Orijentalna liubezen* ali »ARABEC
Telefon 124.
c<Elitni kino Matica» vodilni kino v Ljubljani
ho novo jeklo izredne važnosti za gospo« darstvo ter da bo sedaj zlasti rešeno vpra« šsnje turbin na plin.
X Kaznovana predrznost. V berlinskem zoološkem vrtu se je te dni odigrala raz« burljiva scena. Neki pek iz province si je ogledoval zveri. Od alkohola omamljen se je" naposled začel vspenjati po železnih re« šetkah kletke, v kateri je bila zaprta levu nja Samic/ je pred nedavnim časom vrgla tri mladiče, s katerimi se je igrala. V stra« hu za njihovo življenje se je zakadila pro*
ti drznemu plezalcu. Priskočil je neki mož na pomoč, toda levinja se je lotila tudi tega iu šele po težkem naporu se je posrečilo čuvaju osvoboditi žrtvi iz neprijetnih krem« pljev kraljice živali
X Revizija procesa proti Ledertrjevi. Ma« džarska kriminalna justica kar ne pride iz velikih senzacij. Te dni se je vršil obnov« ljeni proces proti Mici Ledererjevi, soude« lcženki v morilski aferi poročnika Lederer« ja. Sodišče je ovrglo smrtno obsodbo in ji določilo le petnajst let ječe.
Vladne palače v Varšavi
Na levi: spomenik poljskega kralja Sigismunda IIL
Socijalnopoiitične pogodbe z nemško republiko
Osnovna težnja povojne socialno«po* litične zakonodaj3 je v tem, da odstra* ni razlike med tu« in inozemci in da so vse delovne sile brez razlike na dr* žavljanstvo v enaki meri deležne za« konite zaščite, zlasti socijalnega zava« rovanja. To težnjo skuša mednarodni urad dela neprestano uveljavljati in to v skladu s socijalno«političmmt dolo« čili pariških mirovnih pogodb. Strem« ljenja te mednarodne ustanove, ki ima izredno važnost ne samo za razvoj so« cialno«politične zakonodaje v državah, ampak tudi za izmirjenje duhov in za ohranitev svetovnega miru, krepko podnirajo zlasti delavske strokovne or. ganizacije in svetovna udruženja za« sebnih nameščecev. Na raznih svetov« nih socialnih kongresih se povdarja po« treba po meddržavnem izravnanju so-cialno«politične in delavske varstvene zakonodaje. Trgovska politika in denarno gospodarstvo se trudita, da omi« lita slab vpliv državnih meja, iste raz« loge za to imajo stanovi, katerim je socialno«politična zakonodaja name« njena.
Socialno«politične konvencije so zla« sti potrebne med državami, ki izkazu« jejo večjo eno, ali obojestransko fluk« tuacijo delavstva. To je potrebno za države iz« in priseljevanja. Tudi, ako pustimo iz vidika nacijonalne in kui« turne momente, silijo predvsem social« ni razlogi k sklenitvi mednarodnih spe« cijalnih konvencij.
V Nemčiji biva menda (točnih šte« vilk ni) okoli 35.000 jugoslovenskih de« lavcev, ki so večinoma zaposleni v za« padno«nemških premogovnih revirjih. Za te delavce je najvažnejše socialno zavarovanje, zlasti za slučaj nezgod, onemoglosti, starosti in brezposelno« sti. Nemčija ima dobro socialno«zava« rovalno zakonodajo in te dobrote so v veliki meri deležni tudi naši delavci, ker socialno«zavarovalni zakoni tujih držav od zavarovalne obveznosti inozemskih delavcev navadno ne izklju« čujejo — dokler delajo ali bivajo v dotični državi. Nekateri zakoni sicer zahtevajo reciprociteto, toda ne brez« pogojno in si pripuščajo samo mož« nost. da inozemce iz pristojnosti za« kona izključijo, ako bi tuja država znatno slabše postopala z njihovimi državljani. Absolutna in brezpogojna reciprociteta velja navadno le za brez« poselne podpore. Tako tudi v Nemčiji. Nemčija našim tam bivajočim brezpo« selnim delavcem ne priznava brezpo« selnih podpor, ker teh podpor ne daje naša država nemškim pri nas bivajo« čim brezposelnim delavcem. Pri nas brezposelnega zavarovanja sploh še ni. Pri veliki gospodarski krizi v Nemčiji, ki ima za posledico težko brezposel« nost tudi v vrstah naših državljanov, je pomanjkanje te reciprocitete težak udarec za naše ljudi. Nemška podjetja
naravno odpuščajo predvsem tuje dr« žavljane. To dejstvo ustvarja nujno potrebo po posebnem dogovoru med našo in nemško državo. Tak dogovor ima Avstrija in Češkoslovaška in mor« da še kaka druga država.
Pri starostnem nezgodnem in inva« lidnem zavarovanju, kakor omenjeno, ta nujnost tako dolgo ni podana, do« kler prizadeti bivajo v Nemčiji, razim v kolikor je izplačevanje draginjskih doklad k tem pokojninam vezano na nemško državljanstvo. Toda kritičen pa postane za naše ljudi položaj v tre. nutku, ko odidejo v domovino. In na stara leta gre vsakdo rad v domovino. V inozemstvu nemški zavarovalni za« vodi v zmislu svojih zakonov pokojnin ne izplačujejo — in našim državlja« nom je povratek nemogoč. Ostati mo« rajo v tujini, izpostavljeni najrazlič« nejšim neprilikam, ako pa pridejo v domovino, umirajo gladu.
Specijalno socialno»politična konven« cija pa je potrebna tudi še iz drugega razloga. V državi, zlasti v Sloveniji, biva veliko število oseb, ki so do pre« vrata dobivale pokojnine, zlasti ne« zgodne rente od nemških zavarovalnih zavodov in sicer kot avstro«ogrski dr« žavljani na podlagi posebne pogodbe, ki jo je bivša monarhija sklenila z Nemčijo. Danes ta pogodba seveda ne velja in nemški zavarovalni zavodi so seveda takoj po prevratu v smislu svo« jih zakonov vsako nadaljno izplačeva« nje ukinili. Rentniki, ki so večinoma že onemogli starci, so ostali brez pod« por. Malenkostne, enkratne podpore so dobili izplačane iz posebnega fonda, toda to je kaplja v morje.
Na predlog narodnih delavskih stro« kovnih organizacij je poslanec dr. Žer« jav vložil na ministra za zunanje stva« ri posebno interpelacijo, v kateri ga je opozoril na vsa gornja dejstva in za« hteval, da država zadosti svojim dolž« nostim napram lastnim državljanom v tujini in doma. Minister je na to inter« pelacijo v daljšem pismu odgovoril. Odgovor je žalosten. Minister sicer priznava potrebo in nujnost ureditve tega vprašanja, toda do danes ni bilo veliko storjenega. Našemu poslaništvu v Berlinu je bilo naročeno, da stopi v stik z nemško vlado in ji stavi predlo« ge za sklenitev posebne socialne kon« vencije. Nemška vlada je odgovorila, da je odredila zbiranje statističnih po« datkov, da more ugotoviti denarne no« sledice in obremenitve take pogodbe. Da se stvar pospeši in Nemčiji predoci nujnost in potrebo konvencije, je naše ministrstvo za socijalno politiko odre« dilo zbiranje podatkov o številu nem« ških državljanov, ki so zaposleni pri nas.
Tako je stvar šele v prvih početkih. Konvencija je pa še daleč. Tn sedaj po« staja stvar nujna H potrebna tudi radi naših izseljencev Franciji. Tu bi bila stvar lažja, ker gre le za nova zava« rovanja in ne tudi za stare obveznosti.
Srečko Kosovel t:
Pismo izpod odeje
(Iz leta 1923.)
Kako žalostno, o kako žalostno bi bilo, ko bi me v tem zabavepolnem času ne bilo- Kako puste bi bile ceste, ko bite ne srečal, rdečelični prijatelj s kotličkom na glavi, kakor da bi pokril rdečo oranžo s črnim odevalom, in kako bi se mogel nasmejati solncu, če bi te ne bilo. Včasih mi ie težko in temno pri srcu, ko sem se vpraševal, kaj bo iz nas, danes se nasmehljam in prepuščam to onim, ki so prespali zimo Iztrez nilo jim bo možgane, toda roke ne bodo nič bolj lene kot prej. Jaz Da bom vriskal, kajti ob največji žalosti je najbolje, da se zasmeješ in preženeš jo. Dokler sem še imel ljubico, plavooko in kratkolaso in sem sanjal o njej je bilo v mojem srcu ob žalosti temno, danes ko ie nimam več, a jo ljubim še bo j, mi je že ob tej žalosti, da bi vriskal in pel Cemu naj bi se smejalo to razkošja polno srce? Pojdi srce. kamor hočeš, stooi do balkona in govori, kajti shod je sklican; govori: toda lazi in ploskali
ti bodo. Bodi zdravnik in reci: alkohol ne škoduje in rekli ti bodo. da si dober zdravnik. Bodi zdravnik, toda rane se nikoli ne dotikaj, kajti rane skele. Naj prerase rano nova skorja — kar neve-doma — kakor se izleči oluHjeno drevo, nikoli pa ne pravi, da si lečnik in da hočeš lečiti.
V zadnjih dneh, ko sem mnogo trpel, mi je prišlo na misel: kaj bi trpel? Silno lepa zabava ie trpljenje, če si io narediš po svoje, tako kakor se zdi čudno, je vendar res. Nam se zdi direktno ostudno, če se spomnimo na gliste, ki jih je-d6 drugi narodi — in zakaj? Ker vidimo vedno samo sliz in tisto dolgo neprijazno barvano telo; vidimo kako se vije iz ust v usta in nas ovija. In vsaka beseda ki jo izpregovorimo ii ie podobna. Drugi narodi jedo delikatno: na belem krož nlku sredi dišav niti ne opaziš, da leži glista, poješ in misliš na ribe.. Da, pri nas, gledamo prenatanko...
Poznal sem človeka, ki je bil pameten in dober, toda imel je napako: njegov čevelj je bil navekomaj odvezan in dolge vrvice so se opletale krog hlač skoro do hrbta oškropljenih. Tisti človek
je mislil vedno le na druge, pisal je članke in knjige, pridigal je in prigovarjal, moraliziral in učil, toda kaj mu je vse pomagalo? Ljudje so se mu rogali in ga zasramovali. Končno se ie naveličal vsega in šel v samoto. Zavezal si je čevelj, očistil hlače in ^očesal lase. Stri je pero in zažgal papir in glej: Ko je bil že daleč na svoji poti, skoro v paradižu miru in ni več zvenela njegova beseda po pomladnem ozračju, so se ga spomnili. Odkod prihaja? Njegova beseda je mila in mehka, ah saj ni beseda; je zvok sanj.
On pa je živel v samoti in tih nosil cilj zase. Nikoli več se ni vrnil v šumni svet Ogradil si ie del gozda, sezidal kočo in začel gozdaritL Imel je del gozda. samo majhen kot, toda kadar ga je obšel, se mu je zdelo, da je ta del tiha zelena dvorana, kamor se je šel spočit po vročem dnevu. Neko noč. ko je bil presrečen, ga je obiskal Bog. »No. kako ti je?« ga je vprašal. »O. Bogu bi ne mo glo biti boljše; glej to drevje in te trave; vse je tako moje, tako moje. Veliko mislim nate. Stvarnik mol. Presrečen sem«. — »Tako sem hotel«, je rekel
Bog, »vzel sem ti besedo in dal zanjo življenje.« In res, ta človek je umrl ob mizi in ptički so peli na drevju poslednjo uspavanko. Ljudje, ki so šli mimo, so se zgrozili; ali nemi vodnik človeka, ki ga človek ne vidi, a sluti, je rekel: tudi midva, o človek, na tisto pot.
Pravijo, da ie v Sloveniji kraj, teman in črn po svojem nebu. vekomaj siv po svojem blatu in prahu. Tam sem videl nekoč pogreb. Temna vrsta cilindrov, stotnija gasilskih čelad, stotnija poman-dranih klobukov družbe »nri dobrem poličku«. Škof je sedel na vozu in ga po ganjal. S svojo sveto škofovsko palico je tolkel po živini in poganjal; krst- pa, ki jo je vozil je bila sila čudna. V tistem trenotku mi ie prišlo nekaj silno smešnega na um, zašepetal sem tovarišu in odgovoril mi je: »Pojdiva do konca« Pa glej kleka, ni bilo pokopališče; bila ie velika miza, okoli nje velik jarek, nad jarkom stoli, na mizi pijače in hrane več nego dovolj. Pa je bilo vseeno pokopališče, kajti dom se je glasil: Dom miru. In res kadar pridejo z vozom do tja. stopi škof na tla. še nekdo mu pomore dvigniti krsto in jo vreči v
jarek. Kdo je ležal v tej krsti? Kdo izmed prokletih je tako blažen? Ob resni misli pa se je rodila vesela, kajti krsta se mi je zdela kakor korito. »V korito ljudi, pa h pogrebu, hoho, to ie po futu-ristično«, je dejal moj kolega, iaz se nisem smejal.
*
Res sem silno zadovoljen, da živini v teh velikih raztrganih časih. Ko bi bila moja glava velika knjiga, bi lahko brali potomci bledejšili stoletij življenjske izkušnje, ki je pri nas zastonj, posebno kar se udarcev tiče. Zadovoljen sem in zato se stisnem pod odejo sladkega miru. Najboljše je. da ne ved6 zame. Ni . eba da joče po meni zvesta Cecilija, ni treba. da stopi Bog do mene in sram bi me bilo. da me zakopljejo v koritu.
isri 6orcu 1
Palače Ljufelj. Kreditne banke
Sokol
Naraščajska akademija Sokola v Mariboru
Srce mi 5e prekipeva radosti radi vti-tov, ki mi jih je zapustila akademija našega sokolskega naraščaja dne 1. junija. Ne rečem, da je bilo vse, kar se je nudilo, popolno; aH bilo je na višku iin naj imam v mislih ta ali oni oddelek.
Otvoril je akademijo sokolski orkester T>od vodstvom marljivega br. šušteršiča, ki je izvajal tudi neikaj orkestralnih točk ter "sviral med orodno telovadbo im odmorom. Telovadni spored so načeli malčki — 8 So-količeiv tn 8 Sokolie —, ki so navežbami od br Veljaka, želi za svoje srčkaine češke i.arodne plese lep aplavz. Proste vaje ženske dece, 9 po številu, so pokazale, dasi včasi malo neskladne, vendar že početek razumevanja za gracijoznost v ženski telovadbi, za one mehke gibe, "ki priljubijo telovadbo vsakomur, kdor je za lepoto količkaj dovzeten; zlasti tretja sestava je bila dobra in dela čast vaditeljici s. Piv. kovi. Orodna telovdba ženskega naraščaja na bradlji in mizi (na šir) je osvedočila. da ni telovadnica le kraj, kjer se gibčno žensko telo izpopolnjuje v tej svoji lastnosti ter razvija svojo lepo rast (to je lepo dokumentirala vrsta na bradlji!), kjer se marveč dajo doseči naravnost veliki uspehi, kakor jih je dosegla vrsta na mizi s svojimi preskoki in prevali. Ugodili vtis te točke so nato Se povečale praške vaje pe-torice moške dece, ki je s svojo eksabtno-ftjo in sekanimi gibi že spominjala na izvedbo «velikih* Sokolov; le tako najprej, dečki in Sokolstvu se ni bati za bodočnost! Kompozicija br. J. Dekleve po Vflharjevem ».Mornarju« je bila sicer izvajana prilično dobro; pogrešal sem le prave eimbollzacl-je skla/dbe tn poglobitve v njeno čuvstve-r.ost. Nastavki tega so se sicer videli in tudi dobra volja, a znama vztrajnost br. Dekleve bo prinesla polagoma tudi vse ostalo.
Orodna telovadba moškega naraščaja — kanj vzdolž in miza vzdolž — je žela obilo viharnega odobravanja; v obeh vrstah je bilo videti že počefcke pravih telo-varlskih postav, večja vrsta pa obeta, če bo razvoj šel nemoteno in nepretrgano naprej, morda celo mednarodne tekmovalco
(naraščajnSk Stoti). Ugajali eo (posebno plovni preskoki in pa včasih naravnost elegantna premeti. — Vaje s kiji, določane za Prago, ki jih je izvajalo 6 n&ražčajnifkov, so bile skladne in dajo že pri tem malem številu vežbačev slutiti velikanski učinek v masi. — K sledeči točki pa, br. Marčus, čestitke! Mojster si v kombinaciji sestav s šerpami. Vse priznanje gre tudi deveterici gracijoznih naraščajnic, ki so ob melodijah slovenske narodne pesmi skoro brezhibno izvajale te sestave. Ako bi Mariborska Sokolska župa nastopila v praških dneh na kaki akademiji s to točko, bi brez dvoma zapustila ugoden vtis in «ten dlou-hf Jihoslovan» s svojimi lepimi «dečatu» bi gotovo bil predmet živahne aklamacije tudi takim, ki so že mnogo videli.
Zadnjo točko je izpolnila višja vrsta naraščajnikov z vajami na bradlji. Tudi tu se je videla sistematičnost del v telovadnici: stopnjevanje od lažjih vaj, primernih mlademu telesu, do raznih prevalov in premetov ter stoj kolebno in tezno, ki približujejo že naraščajnika članu. Uspeh sistematičnega dela ni le zadovoljiv, nego je — kakor je bila vsa akademija — tolik, da ne rečem naravnost sijajen. Naraščaju hvala za njegovo marljivost in vztrajnost, ukor pa onemu »naprednemu Mariboru*, ki se je odlikoval s svojo odsotnostjo. A kolikor ga je bilo na akademiji, ta je ponosen na mariborski sokolski naraščaj, ki obratno tudi lahko računa na oporo pri tem delu Mariborčanov — Sokoliči, Sokoličice, Zdravo!	M. K.
Društveni dan »Sokola l.» Vse sodelu
joče člane prireditvenega odseka vabim, da se oglasijo danes v soboto v popoldanskih in večernih urah ter v nedeljo dopoldne na Taboru pri br. tajniku odselca radi podrobnih navodil. — Predsednik.	661 Pevski odsek sokolskega društva Ljub. Ijana II. priredi v nedeljo, dne 6. t. m. ob 4. popoldne v Sokolskem domu na Igu, prosvetni dan. Na sporedu so: nagovor, igra-enodejanka («Napolecnov samovar»), pevske točke, telovadne točke, deklamacije in recitacije. Bratje pevci — prosimo točnost in sigurno udeležbo. Zbirališče na Dolenjskem mostu ob 12.30. Odhod točno ob 1. popoldne. K udeležbi vabimo vse Sokolstvu naklonjeno občinstvo. Zdravo!
Darujte za Sokolski Tabor!
Dopisi
KRANJ. Sokol v Kranju vabi vse meščanstvo, kakor tudi okoliško prebivalstvo, da se udeleži v kar največjem števdlu današnje akademije.
KOČEVJE. Sokolsko društvo priredi dne 13. t. m. javni telovadni nastop. Sodelovanje so obljubila bral taka društva tz Ribnice, Dolenje vasi, Sodražice, Velikih Lašč, Loškega potoka in Grosuplja ta bo torej nastop zelo veličasten. Priprave so v polnem teku. Trdno pričakujemo, da nas pose tj ob tej priliki tudi mnogo sester in bratov iz Ljubljane, upoštevajoč, da živimo tu v narodno ogroženem obmejnem mesrtu. Po telovadbi bo velika ljudska veselica, pri kateri bo sodelovala tudi godba jugostoven. skih železničarjev iz LJubljane. K Vodnikovi drulžtoi je pristopilo pri nas nad 70 članov, med njimi dva ustanovnika, kar Je za naš okraj zelo veliko, posebno če uvažu-ierno, da obstoji pretežna večina naprednih Slovencev zgolj iz javnih oziroma privatnih nameščencev, ki žive v težkih gmotnih razmerah.
PONIKVA OB J. 2. Visoko pod nebom je zaviihrai gasilski barjak, ki bo v nedeljo privabil neštevfoo romarjev. Štajercu je znano, da redkih, a tem prijetnejših pon-kovških siavnosti ne sme zamuditi Tem manj pa v nedeljo, ko se tam blagoslavlja nova brizgalna in nov, prekrasen gasilski dom. Vsakomur se pač nehote vsiljuje prepričanje, da bodo odslej požari skoro nemogoči vzpričo tolikih gasilskih protip-rlprav. »Vremena Štajercem pa se bodo zjasnila,« ko proslavi Ponikva svoj gastoki praznik. In že davno nam je znano, da se nam aa Ponikvi srce navriska, ko bomo deležni ča_ rodejnih ljubeznivosti ljubkih domačink. V nedeljo 6. junija pač ne bo Štajerca, ki bJ ne vedel: danes smem in moram le na Ponikvo.
DRAŽGOšE. Na binkoštno nedeljo je pri nas gostoval dramatični odsek Udruženja vojnih invalidov iz LjtibMane z igro »Raz-tresenea«, a v ponedeljek »Bralno društvo* v Nem51 j ah z Igro »-Brat Sokol«. ZaJrvaiju. jemo se za izkazano prijaznost invalidom, ki
so nam s svojim gostovanjem zelo ustre- I gU, žeteč da nas skoro zopet poseko. Že_ liano tudi, da bi imeli več takih sovaščanov kot so napredni Nemivci ter da nam ostanejo naklojeni tudi vnaprej.
SLOVENJGRADEC. Tu je prevzel pover-jenrštvo Vodnikove družbe prosvetni odsek sokolskega društva Odsek se Je potrudil, da pridobi kar največ mogoče članov v prvi vrsti med delavstvom, ker so ti sloji mestnega prebivalstva najbolj potrebni dobrega čtrva In narodne vzgoje v Obče. Da tudi v tem oziru trud ni bil brezuspešen, dokazujejo naslednji podatki. Doslej se je prijavilo in plačalo članarino oziroma ustanovimo prav lepo število naročnikov, namreč: delavcev in kmetov 12, obrtnikov in trgovcev 35, pisarniškega uradništva 38, učiteljev (ic) in duhovnikov 15, akademikov 12 in društva 4, skupno članov 118, to je točno 10 odstotkov vsega prebivalstva. Pohvalno Je treba omeniti, da so med člani Vodnikove družbe tudi takšni obrtniki, ki Jih Nemci še vedno radi imenujejo svoje. Te vrstice imajo namen, zdramiti še one redke izjeme med Slovenci, ki članstva Vodn&ove družbe doslej niso smatrali za zelo važno narodno dolžnost. Na podlagi članskega imenika Vodnikove družbe bi se mogla izvršiti zanesljiva delitev Slovencev v zavedne in mlačne. Zadnjih naj bi ne bilo med nami. Za zgled si vzemimo narodne nasprotnike!
SV. PETER POD SV. GORAMI. Od 1. junija imamo redno vozno pošto med Podčetrtkom in Št Petrom, kakor je obstojala pred vojsko in kakor je tudi odgovarjala dejanskim potrebam tukajšnjega prebivalstva. Zveza s Podsredo, kamor je nosil skozi 12 let pošto sel, se je ukinila Prebivalstvo se poštni direkciji v LJubljani za njeno uvidevnost in dobrohotnost iskreno zahvaljuje ter izraža toplo željo, da bi za naše kraje, ki so daleč od železniške zveze, blagovolila kmalu vpeljati že obljubljeno avtomobilno poštno zvezo, ki bi spajala Šmarje pri Jelšah z Brežicami. S to auto-mobilsko zvezo bi vsi od železnice oddaljeni kraji gospodarsko veliko pridobili; brez. dvemtno bi se s tem tudi omilila vinska kriza v "iteh vinorodnih krajih', ker bi vinski
kupčevaJci lažje in z malimi stroški prišli s producenti v stik.
JARENINA. Jareninski Sokol priredi v nedeljo 6. it. m. veseloigro »Baron čevljar«. Brhki kmetski mladeniči in mladenke nam bodo nudili osvežujočega razvedrila, sokolska godba iz Maribora pa pride na izlet — Za shod SDS, ki se bo vršil v nedeljo, vlada vsestransko zanimanje. Razni govorniki nam bodo pojasnili naš politični poloižaj. Pa je res potrebno in dobro, da pridejo med nas tudi poročevalci te odlične stranke. Marsikateri nasprotnik demokratske stranke bo uvidel, da je to res prava ljudska stranka, ki ji je predvsem na tem, da dvigne kmetski, ob teniški in delavski stan k boljši bodočnosti. Demokratska stranka mr-zi sovraštvo, nestrpnost in zavist, zato vabi na svoj shod vse, tudi nasprotnike, da so le dobri ljudje, a ne pretepači in dema-goški izzivači.
Preklic
Josip Zaje, posestnik v Znojilah, p rekli« cuiem s tem besede, ki sem jih govoril o g. Francetu Barbiču, zasebnem uradniku v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 3, trdeč, da ni dosti prida, da je pri prevzemanju hrastov vzel 100 Din podkupnine ter nakladal sko* ro samo škarto.	660
Poziv
g. dr. Kiisselu in drugim članom bivšega pripravljalnega odbora Belokranjske po» družnice SPD. v Črnomlju.
Delam vas absolutno odgovorne za vso ogromno škodo, okoli 50.000 Din, ki je nas stala Planinskemu domu na Mirni gori, po« sestniku Josipu Spreitzerju, mnogim tvrd« kam in podpisanemu.
Pozivam Vas, da to škodo poravnate, predno se boste dali voliti v novi odbor Belokranjske podružnice, da se ne bi z vsi« ljeno izvolitvijo otresli odgovornosti ter isto naprtili na moje rame.
Pozivam Vas dalje, da obelodanite uspeh kontrole, ki ste jo oznanjevali v časnikih ter s tem vrgli vnovič nezaupanje med do« brotnike Planinskega doma. To je moj prvi in zadnji glas o tej stvari v časnikih.
ZAGAŽEN IVAN odstopivši predsednik Belokr. podr. SPD.
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5*—.
Ženltve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1 •—, Najmanjši znesek Din
Pekarna
nekdaj Herman Prager, v Ljutomera, Ee da takoj v na;em. Pojasnila daje Ra-divoi Kosanavič, Bihač — B' u na.	11291
Mehanična
delavnica
ipeciialna, za šivalne in pihalne stroje — Ljubljana,
SI1 makova ulica 6. 16211
Podoficlrsko podporno društvo
ljubljanske garnizije priredi v soboto, dne 5. junija 192«, točno cb 20. uri v ljubljanskem ilestnem domu
zabavni večer
i plesom in šaljivo pošto. Vftopnine prosto in brez po-ebnega vabila. Za obilen obisk se priporoča odbor.	16139
Podporno društvo železn. uslužbencev v LJubljani
sklicuje članski sestanek za nedeljo 6. junija t. 1. ob 10 dopoldne v restavraciji M i k 1 i 5, Ljubljana, Kolodvorska ulica.	14400
Mestna Orjuna Šiška
Tati vse Članstvo in somišljenike, zlasti one iz St. Vida, na skupno zabavo, spojeno z družinskim izletom k »Slepemu Janezu*, katero priredi Orjnna Sška v nedeljo, dne 6. junija t. 1. ob 4. uri popoldne. — Odhod iz Šiške ob 3. uri.
14386
Podružnica drušiva Seča v Nov. mestu
priredi dne 6. junija t. 1. ob 14. uri popoldne.
pešizlet
»a Mrvarjev hrib.
Izral bo tam tamburaški zbor iz Urenih sel. Zbirališče pri Kastelčevi trgovini v Kandiji. K obilni udeležbi so vabljeni člani z družinami in prijatelji društva. Odbor. 16172
Sv. Lovrenc na Pohorju!
Tukajšnje telovadno društvo »Sokol* priredi dne 6. in 13. junija ob. 16 pop. priljubljeno Golarjevo igro
»Vdova Rošlinka«
r prostorih gostilne Jakob Sovak. Prosi se od bližnjih bratov in sester obilen obisk 16188
Mozirje
Tukajšnje Gasilno društvo vabi k veseloigri
«Ljubosumnost»
katero vprizore na našem novem odru v nedeljo, dne 5- t. m. ob 8 popoldne vrli šoštanjski diletantje. Igra J? polna komičnih prizorov bo gotovo vsestransko "gajala. Opozarjamo na to, fia Opravlja naše Gasilno društvo protigostovanje v .Šoštanju in prosimo tudi tega Ozira za čim lepši ot,'"k, ker nas 1« medse-1'oino skupno delovanje prisede do željenih uspehov, "a pomoč!	18188
Sokol, Ljubljana IL
priredi v nedeljo, 13. junija ob % 17. uri na letnem telovadišču na P r u 1 a h
javno telovadb«
Nastopijo vsi oddelki. Po telovadbi ljudska veselica. — K obilni udeležbi vabi odbor.	16141
V soboto dne 5. junija točno ob SO. uri
sestanek
za vse članstvo mestne
Orjune Šiška
v društvenih prostorih pri br. štepicu. Ddeležba tudi za nečetnike strogo obvezna. Tajnik.	14387
(dobe)
Pekovskega
pomočnika
starejšega, kateri je sposoben vseh del v pekarni, išče A. Kern, pek. mojster v Kranju.	16150
Za izdelavo načrta sušilnice iščem
strokevniaka-
špecijalisfa
Ponudbe pod »Droben ma-terijal> na upravo »Jutra*.
16149
Gostilniška
blagajničarka
se takoj sprejme. Izurjena ima prednost. Naslov pove uprava »Jutra*.	16077
Prodajalka
srednjih let, zmožna voditi samostojno malo filialko, se sprejme takoj v trgovino mešan, blaga Motoh & drug, Gornji Dolič, pošta Hislinje.	14368
Pletilje
sprejme v stalno službo pletarna Ahlin in Drug, Ljubljana^Sp. šiška. 14005
Osebni sluga
z dobrimi spričevali, ki bi znal tudi šofirati, se išče proti dobri plači. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe pod »Osebni slnga* na upr. tj ii!ra».	16235
Moška pisarn, moč
zanesljiva, z daljšo prakso se takoj sprejme. Pismene ponudbe prinesti 7. t. m. med 11.—12. uro v tovarno Carl Pollak, d. d. 16231
Vajenec
se sprejme takoj ali po šolskem leta v manufakturno trgovino. — Ponudbe pod •Pošten 243» na upravo »Jutra*.	16243
Šivilja
mlajša, pripravna, uporabljiva obenem kot prodajalka. se sprejme v manu-faktumo trgovino. Ponudbe pod »Vestna 242» n* upr. »Jutra*.	16242
Stalno delo
dobi pri strojih za obdelavo lesa 18—251etni samec, če ni vajen, se nauči. — Potrebno 6000 Din kavcije. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Stalno delo 167».
18187
2 učenki (šteparici)
se sprejmeta takoj. Naslov v upravi »Jutra*. 16210
Stavbni polšr
z večletno prakso, Id je že absolviral vsaj srednjo tehniko, se išče za takoj. — Naslov pove uprava »Jutra* 16185
KoreSpondentšnjo
spretno v 6lovenski in nemški stenografiji, sprejmem. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevo plače na Parni mlin M a j d i č v Ceju.	16182
Stavbni polir
samostojen, izvežban v zidarski in tesarski stroki, 6e sprejme za zgradbo parne žage Nastop takoj. — Ponudbe s prepisi spričeval in navedbo mesečnega zahtevka ob prostem stanovanju, se naj pošljejo na Gozdno upravo Podsreda, postaja Savinski Brestovec (Slovenija).	16178
Postrežnica
za pospravljanje v jutranjih urah. se išče. Pojasnila daje Ivan šiška, Metelkova ulica 4. 16180
Jamomerec
mlad, s parletno prakso ter dobrimi spričevali, neože-njen, se išče. Ponudbe pod šifro »Jamomerec* na upr. »Jutra*.	16234
(5šoe|o> Trg. pomočnik
išče službo v trgovini meš. blaga na deželi. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Pomočnik*.
16159
Prodajalka
dobro izvežbana v mešani stroki, pridna in poštena, z znanjem nemškega jezika išče službo v kaki večji trsovini. Naslov v upravi »Jutra*.	18148
Šofer
trezen in zanesljiv, želi i 1. junijem nastopiti službo Naslov pove uprava »Jutra* 16111
Kontoristinja
z večletno prakso, s popolnim znanjem nemščine in slovenščine, išče stalnega nameščenja. Pisma na upr. »Jutra* pod značko »Kontoristinja 6*.	16101
Vpokojen orožnik
mlad, išče primerne službe kot uradni sluga, nadpaz-nik, nočni čuvaj ali kaj podobnega. Ponudbe prosi na upr. »Jutra* pod šifro »Zanesljiv 81*.	16081
Šoier-mehanik
s večletno prakso in dobrimi spričevali, npoženjen, trezen in zanesljiv, išče stalno službo. Ponudbe na upravo »Jutra* pod znažko »Mehanik 630*.	16031
Hotelski sluga
liče mesto. Cenj. ponudbe pod »Sluga* na podružnico »Jutri* t Celja. 14315
Abs. mešč. šole
stara 18 let, prvovrstna računarica, išče primerno mesto. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Vestna 5».
16229
Gospodična
zmožna vseh pisarn, poslov, tudi v lesni stroki, išče postranskega zaslužka v večernih. ozir. poznih popoldanskih urah. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Težka situacija*. 16237'
Boljša vdova
išče mesta gospodinje pri boljšem gospodu. — Gre brezplačno, samo za stanovanje in brano. Ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro »Poštena*.	16208
Starejša oseba
išče mesta k otrokom ali
starejši gospe. Ponudbe na upr. »Jutra* pod «5t. 215».
16220
Mlad, agilen potnik
trgovski sotrudnik, ki je z uspehom potoval, išče mesta v kakom večjem trgovskem podjetju. Gre tudi za skladiščnika. Ponudbe pod »Pridobitna moč* na upr. »Jutra*.	14114
Blagajničarka
išče mesta v kakem hotelu ali letovišču. Pismeno na upravo »Jutra* pod značko »Zanesljiva 22*. 16194
Krojna šola
Ljubljana, Stari trg š!. 19 otvori 7. junija nov tečaj za krojače, šivilje in ne-šivilje od 9.—11. ure dop. Za gospe in gdč., ki nimajo dopoldan časa pa poseben tečaj popoldan od 3.—5. ure in zvečer od 7. do 9. ure. — Revnejšim ugodnejši plačilni pogoji.
16096
Tkanine za pohištvo
gobeline, peresa za pohištvo, vrvice, pasove, žeblje in orodje za tapetnike itd. — Zahtevajte cene in vzorce! Trgovinsko k. d., Zagreb, Ilica br. 45.	147,11
Steklena strešna opeka
je zopet v zalogi pri Združenih opekarnah, d. d. v Ljubljani.	100
Tovorni avto
enotonski, po zelo nizki ceni naprodaj. Naslov pove uprava »Jutra*. 16151
Spalno opravo
črešnjevo. polirano, proda za 800 Din Goljar Josip, Kleče-Ježica.
2 palmi
poceni prodam. — Naslov v upravi »Jutra*. 16230
Prodam 140 gene-ralštsbnih kart
centralne Evrope na platnu Vprašanja na upr. »Jutra* pod »F. V. 12». 16177
Pisalna miza
z 2 fotelji in predsobna stena, novo, so ugodno proda. Naslov pove uprava »Jutra*.	1344
Mamil afeturo
perilo in nogavice kupite najceneje pri tvrdki «M a k 0», družba z o. z. Ljubljana, Dunajska c. 36, zraven Jugo-Auto. 16241
Registr. blagajna
National 99'99, skoraj nova se po nizki ceni proda. Naslov pove uprava »Jutra* 1620»
Dve stelaži
in kartonov, se ceno proda Naslov pove uprava »Jutra* 16207
Knjige:
Langenscheidt: English, razne besednjake. Leposlovne: aktualna nemška dela svet-skih avtorjev, ceno prodam Naslov pove uprava »Jutra* 16192
Sobno kredenco
moderno — po nizki ceni prodam. — Skofja ulica 13, dvorišče. "	16190
Poceni se proda
velika viseča petrolej, svetilka, kopalna banja in pe8 Naslov pove uprava »Jutra* 16170
Moško kolo
dobro ohranjeno, se ugodno proda. Naslov v upravi »Jutra*.	16189
Vsakovratno
zlato kupuje
po najvišjih cenah
Cerne, juvellr
Ljubljana, Wolfova al.
Sablja
stara, infarterijska, se kupi Ponudbe z navedbo cene na upravo »Jutra* pod značko »Dobro ohranjena sablja*.
Rabljene vreče
dobro ohranjene, različnih velikosti, kupimo. Ponudbe z navedbo cene in množine na npr. »Jutra* pod lifro »Vreče 6».	18199
Smrekove hlode deske in drva
kupuje družba »Ilirija*, Ljubljana, KTalja Petra trg St. 8.	16191
Enonadstropna vila
lepa, 8 sob, veranda, balkon, kopalnica, vodovod, lep velik vrt za zelenjavo, se proda. — Pojasnila daje Frane Koropec, Konjice.
16238
Mala hiša z vrtom
v Ljubljani, »e kopi proti takojinjeran plačila v gotovini. Ponudbe na upravo «Jntra> pod «V dobrem stanju«.	16226
ČEVLJA
ki ga ni
mogoče
raztrgati
ne dobite nikjer. Pač pa dobite najboljšo obutev in najceneje pri
„DOKO"
trgovina s čevlji
Prešernova ulica, it. 9 (dvorišče).
Majhno posestvo
s pritlično hišo in vsemi gospodarskimi poslopji, zraven farne cerkve, se proda radi družinskih razmer po ugodni ceni. Redi se "lahko 4 glave živine. Pojasnila daje lastnica Julija Boš, 5t. Lambert št. 8, pošta Sava ob južni železnici.
Hišo in vilo v Celju
prodam. Pismena vprašanja na upr. «Jutra» pod šifro »Prodam*.	14383
Dvodružinska vila
10 minut od centra, ee takoj proda. Naslov v upr. »Jutra*.	16228
Prodam parcelo
na Mirju. Naslov v upravi »Jutra*.	16193
Trgovina
meš. blaga s stanovanjem
se ugodno proda Vprašanja na upr. »Jutra* pod šifro »Gorenjsko 870». 14370
Gostilna
se vzame na račun ali v najem, in se založi z lastnim vinom. Ponudbe pod značko »Promet 307» na upravo «Jatra». 14307
Prostor za skladišče
se išče na Vodnikovem ali PogaSarjevem trga, odnosno kje v bližini. — Cenjene ponudbe na upravo »Jutra* pod <Skladlffie za sadje*.
16219
Stanovanje
8—i sob, najraje v vili v mestu, iščem. Ponudbe na upravo «Jutra» pod značko »Plačam todi naprej«.
14308
Opremljena soba
lepa, z elekir. razsvetljavo in zajtrkom, ie tako] odda Naelov pore uprava »Jutra*
16240
Soba
popolnoma leparirsB«, se odda za pisarno ali ka] sllSseca t Beethovnovi ulici it. 9/n, levo.	16217
Prazna soba
s posebnim vhodom In električno razsvetljavo, se odda Naslov pore oprava «Jntra» 16228
Stanovanje
sobo s kuhinjo, lepo In suhe, ISSem s 1. avgustom v mesta. Ponudbe do 26. Junija pod »Senjarič» na upr. »Jutra*.	16188
Opremljena soba
se odda t zajtrkom mirni gospodični. Naslov t «pr. »Jutra*.	16101
Prazna sobica
s štedilnikom in posebnim vhodom, se odda. Perko, Šiška, Jernejeva cesta 7.
Solnčno sobico
zdravo, išče solidna drž. uradnica. Ponudbe na upr. »Jutra» pod šifro »Emona* 16211
Stanovanje
soba z uporabo kuhinje in drvarnice, se odda. Naslov v upravi »Jutra«. 16201
Majhna soba
priproeta, s posebnim vhodom, se išče za takoj ali s 15. junijem. Ponudbe na upravo »Jutra* pod značko »Sobica 6*.	16196
Iščem druga
za izpeljavo kupčije. Potrebna le garancija plačila v višini 200.000 Din za 60 dni. Blago spremlja drug sam. — Zasiguran zaslužek 100.000 Din. Ponudbe {»d »Signran* na podružnico »Jutra« v Mariboru. 16248
Družabnik
z 80—100.000 Din ee išče k dobro idočemu trgovskemu podjetju. Pod značko »Uspeh zajamčen« sa upr. »Jutra«.	16213
SlL

Ženitev
je najvažnejši korak ▼ življenju. Zato ga se Itorite nikoli brez nasveta, temveč pišite zaupno sa lenitbeci zavod »Sreča«, glavno zastopstvo za Sloveoljo v Ljubljani, poštni predal 68. Prospekti brezplačno. 16198
Kateri gospod
bi pomagal goepodlSnl iz mučne situacije s posojilom 800 Din proti mesečnim od-plaSIom. Cenjene dopise pod »Hvaležnost«. 1628«
2 mlada gospoda
želita dopisovati z enakima gospodi finama. Dopise pod »Dva* sa opravo »Jutra*.
18211
Gospodična
• (0.000 Din prsmolenja, žen dopisovati z znatajnhn gospodom. Dopise na opr. »Jutra* pod značko »Prijateljstvo 74».	16174
Ločena gospa
t lastno hišo v mesta, pripravno za vsako obit, želi znanja z gospodom loteo-eem tU vdovcem, dobro-srinim te poštenim, i Boka) premoženja. Prednost Imajo državni uslužbenci ▼ starosti od 50 let naprej. Naelov pove oprava «Jutra» 18178
Resnost 2550
naj dvigne pismo «Jutra».
upravi 16195

Klavir
zelo dobro ohranjen, se poceni proda. Naslov pove uprava »Jutra*. 16221
Čelist
gre v počitnicah v kopališče k orkestru. Ponudbe na podružnico »Jutra* v Mariboru do 20. junija pod značko »Celo*.	16181
Večja vsota denarja
se je izgubila v sredo popoldne od Dolenjske do Ahacljeve ceste. — Pošten najditelj se prosi, da jo proti nagradi odda v upravi »Jutra*.	16218
Volčjak
čiste pasme, dober čuvaj, 2 leti star, se proda. — Konzum, Radovljica. 16206
D *.ra molzna koza
mlada, se proda v Gradaški ulici 14.
Dobermann psičke
lepe, mlade ln zajamčeno čistokrvne, z rodovnikom (starši večkrat premirani) proda Ivan Grilc, gojitelj Dobermannov, Ljubljana — Grajska planota. 16175
Mlada mat|
želi proti zmerni ceni popolno oskrbo zase in za svoje enomesečno dete — najraje na deželi. Ponudbe pod »Mati* na upr. »Jutra* 16120
isguhila
se je aktovka (Aktentasche) z dokumenti in vzorci na poti od Sv. Lorenca v Ma-renberg. Najditelj se prosi, da jo proti nagradi odda ali na naslov Kari Wren-tsehur, Marenberg, ali pa v hotelu Meran v Maribora«	4505-a
«Jutrov» roman
LUCIFER
katerega skozlsskoi napeta vsebina, prepletena ■ fantastičnimi zapletljajl od začetka do konce, ki prinašajo navdušenemu Sltateljn > lntererantnlm razmotrl-vanjem vsak hip presenečenja, ki ma že »ledi ras-očaranje In konsternacija in zopet presenečenje tako, da so čltatelji nestrpno pričakovali vsako nadaljevanje romana, )e izšel in se dobiva pri opravi »Jutra* v Ljubljani.
Vsi ki so ga čitall in oni, ki niso Imeli te prilike, naj si ga takoj na r o Se za domače knjižnice. JolJ zabavati Vas ne nore nobena knjiga!
Vezana stana , , , , 65 Din Broširana p« ,, , , 45 Din
E3SSSHHK
Razpis.
Tobačna Mm g LManl
razpisuje na dan
5. julija 1926 ob 11. uri
za prodajo raznih odpadkov od železa in to:
Starega litega železa od peči ca 2.000	kg
ni a**
šinskih delov \ . „ 2.000	„ „ kovanega železa in
pločevine . . • „ 10.000	„
„ železa valjanca . „ 1.000	„
stare železne žice ... „ 500	„
starih nožev...... 2.000 „
Interesentom — tuzemcem je vložiti do 19. ure dneva licitacije kavcijo v iznosu Din 900, inozemcem v iznosu Din 1800 v blagajno tobačne tovarne v Ljubljani. Razpisani materijal, kakor tudi specijalni pogoji so na vpogled v ekonomatu tobačne tovarne v Ljubljani.
Iz pisarne tobačne tovarne v Ljubljani. Tov.
štev. 715/2 ex 1926.	^
®6©®©6©6666®Q6©6®©0©6€)
Gaston Lerotrs:	56
Prikazen v Operi
Pri teh besedah je mladenič podal Perzijcu mrzlično roko. Zdelo se mu je, da je prijel za led.
»Tiho!« je ukazal Perzijec in obstal. Poslušal je oddaljeni šum gledališča in najmanjše pokanje, ki se je čulo v stenah in na sosednjih mostovžih. »Ne izgovarjajva tega imena! Reciva: on! Tako ne bova izzvala njegove pozornosti...«
»Ali mislite, da je tako blizu?«
»Vse je mogoče, gospod... če ni v tem hipu s svojo žrtvijo v bivališču ob Jezeru.«
»Oh! Tudi vi poznate to bivališče?«
»Če ni tam, je morda v tej steni, v teh tleh, v tem stropu! Kaj vem? ... Morda ima oko na tej ključavnici!... Uho ob tem brunu!.. In Perzijec je prosil Raoula, naj hodi kolikor moogče neslišno, ter ga je povedel skozi hodnike, ki jih mladenič še nikoli ni videl, niti tedaj, ko je s Kristino blodil po tem labirintu.
»Samo če je Darij dospel!« je dejal Perzijec.
»Kdo je ta Darij?« je vprašal mladenič sredi teka.
»Darij! Moj sluga...«
V tistem trenutku sta dospela v veliko zapuščeno dvorano, ki jo je slabo razsvetljevala leščerba. Perzijec je ustavil Raoula in ga je Raoul jedva mogel razumeti:
»Kaj ste povedali komisarju?«
»Rekel sem mu, da je Kristino Daae ukradel glasbeni angel, imenovan fantom Opere in da je njegovo pravo ime ...«
»Pst!... In vam je komisar verjel?
»Ne!«
»Ni pripisoval nikake važnosti vašemu pripovedovanju?«
»Nikake!«
»Imel vas Je za malo neumnega?«
»Da!«
»Tem bolje!« se je oddahnil Perzijec.
In dirka se je začela znova.
Ko sta prehodila navzgor in navzdol celo vrsto Raoulu neznanih stopnic, sta se znašla pred vrati, ki jih je Perzijec odklenil z malim vetrihom. Kakor Raoul je tudi Perzijec nosil frak. Toda Raoul je imel cilinder, dočim je bil Perzijec pokrit z astrahansko kučmo, kakor smo že omenili. To je bil pregrešek zoper elegančni zakonik, ki je bil v veljavi za kulisami Tam namreč zahtevajo cilinder. Seveda, tujcem je v Franciji vse dovoljeno: potniška čepica Angležem, astrahanska kučma Perzijcem.
»Cilinder vas bo oviral pri pohodu, gospod!« je dejal Perzijec... »Bolje bi storili, da ga pustite v loži...«
»V kateri loži?« je vprašal Raoul.
»V loži Kristine Daaž!«
In Perzijec je potisnil Raoula skozi vrata, ki jih je pravkar odprl, ter mu pokazal nasproti ležečo igralkino ložo.
Raoul ni vedel, da se da priti h Kristini po drugi poti razen po tisti, ki jo je sam hodil. Nahajal se je na koncu hodnika, ki ga je drugače zmerom celega prehodil, preden je potrkal na vrata lože.
»Dobro poznate Opero, gospod!«
»Ne tako dobro ko on!« je skromno odvrnil Perzijec.
In potisnil je mladeniča v Kristinino ložo.
V loži je bilo še vse tako, kakor je Raoul zapustil pred nekaj trenutki
Perzijec je zaprl vrta in krenil k tenki steni, ki je ločila ložo od prostorne ropotarnice. Prisluhnil je, nato pa je krepko zakašljal.
Takoj se je nekaj zganilo v ropotarnici in hip nato je potrkalo na ložna vrata.
»Vstopi!« je dejal Perzijec.
Vstopil je človek, ki je bil tudi pokrit z astrahansko kučmo in oblečen v dolgo suknjo.
Pozdravil je in izvlekel izpod plašča razkošno izrezljano škatlo. Odložil jo je na toaletno mizico, pozdravil vnovič in krenil k vratom.
»Ali te ni nihče videl pri prihodu, Darij?«
»Nihče, gospodar!«
»Glej, da te tudi pri odhodu nihče ne zapazi!«_
Služabnik je pogledal na hodnik in se nato urno izgubil.
»Gospod, tu naju prav lahko zasačijo,« je rekel Raoul, »in to bi naju seveda motilo. Komisar bo gotovo kmalu prišel preiskovat ložo.«
»Nič ne de! Komisarja se nama ni bati.«
Perzijec je odprl škatlo. V njej je bil par dolgih pištol z razkošnimi okrasi.
»Takoj, ko je izginila Kristina Daae, sem sporočil slugi, da mi prinese to orožje, gospod. Poznam pištoli že dolgo in vem, da ni zanesljivejših.«
»Ali se hočete dvobojevati!« je vprašal mladenič, ki je obstrmel pri pojavu te orožarnice.
»V resnici greva na dvoboj, gospod,« je odgovoril človek s kučmo in pregledoval zažigali na pištolah. »In še na kakšen dvoboj!«
Nato je podal eno pištolo Raoulu in pristavil:
»V tem dvoboju bova dva proti enemu. Toda bodite pripravljeni na vse, gospod, zakaj ne skrivam vam, da imava opraviti z najstrašnejšim nasprotnikom, kar se jih da zamisliti. Toda vi ljubite Kristino Daae, kajneda?
»Če jo ljubim, gospod? Toda razložite mi vi, ki je ne ljubite, zakaj ste pripravljeni tvegati življenje zanjo!... Gotovo sovražite Erika!«
»Ne, gospod,« je žalostno odvrnli Perzijec, »ne sovražim ga. Ce bi ga sovražil, bi že zdavnaj prenehal uganjati zlo.«
»Ali vam je storil kaj zlega?----«
»Zlo, ki mi ga je prizadejal, sem mu odpustil.«
»Nenavadno čudne so vaše besede o tem človeku!« je povzel mladenič. »Krstili ste ga za pošast, govorili ste o njegovih zločinih, napravil vam je zlo in vendar vidim pri vas isto nečuveno usmiljenje, ki me je spravljalo v obup pri Kristini!...«
Perzijec ni odgovoril. Šel je po pručico in jo pristavil k steni nasproti velikemu zrcalu, ki je zavzemalo celo krilo zidu. Nato je stopil na pručico in prislonil nos k oblepljenemu zidu. Zdelo se je, da nekaj išče.
»Kaj čakava, gospod?« je rekel Raoul, ki je v njem kipelo od nestrpnosti. »Pojdiva vendar!«
Trgovskega pomočnika
v špecerijski in galanterijski stroki, samskega, ne izpod 30 let starega, z daljšo prakso, nastop s 1. julijem sprejme Marko Rosenberg, Ljutomer.
4520 »
za mlinske valje, z večletnimi izpričevali in prakso, po možnosti neoženjenega, iščemo za takojšnji nastop. Ponudbe s prepisi spričeval na: Sjedinjeni paromlini d. d., Bjelovar. 4173 a
Znižane cene in največje skladišče dvokolei, motorjev, otroških vozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, pneumatike. Posebni oddelek za popolno popravo, emajlira-nje in poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd - Prodaja na obroke. — Ceniki franko. „TRIBUN A r. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlov-ska cesta 4.	b6
Komandi Celjskog vojnog okruga potreban je jedan državni majstor pekar za pekarnicu intendantskog slagališta u Celju. Svi majstori pekari, koji žele konkurisati neka od-tnah a najdalje do 30. juna 1926. godine pošalju svoje molbe sa dokumentima iz člana 12. zakona o činovnicima gradjan skog reda i ostalim kvalifikacijama i označenjem svoje adrese gde stanuju, Komandantu Celjskog vojnog okruga Svi ostali uslovi predvidjeni su u Pravilu Dj. br. 11.040 od 24./3. 1924. godine odštampanom u Službenom vojnom listu strana 717-722 za 1924. godinu, kojega imadu sve vojne Komande kao i sreska poglavarstva.
Iz kancelariie Komande Celjskog vojnog okrnga br. 16.758 od 28. maja 1926. godine u Celju.
Najpopolnejši
Stoewer
Šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljarje tei za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pri tvrdki
Lud. Baraga, Uubi[ana,
Šelenburgova ulica 6/1.
3rszBlačen pouk, 15-ietne garancija.
Telefon št. 980. 28
t
Danes je mirno za vedno zaspal gospod
ANTON VIRHNT
trgovski poslovodja.
Pogreb se vrši iz hiše žalosti, Gorupova 12, v nedeljo 6. t. m. ob 16. uri.
V Ljubljani, dne 4. junija 1926.
Žalujoči ostali.
Izurjenega mojstra
za okrogle pletilne stroje nogavic
(automate), z daljšo prakso,
išče tovorno v Beogradu.
Prednost imajo oni, ki so perfektno vpeljani pri strojih sistema .Corona*
in .Barth*. Ponudbe z navedbo plače in prepisi spričeval, dosedanjih služb je poslati
na „Moravija", tovarna pletenih proizvodov a. d. Beograd. Cirila i Metodija ul.br. 8—10.
Stanovanje, kurjava in razsvetljava v tovarni.	4527 a
Kopališče
Pisfyan (Slovaško)
pomaga iz-
van redno proti revml, pro-tinu, ishi-asu, eskuda-
tom >n ženskim boleznini. Zeple-
na močvirna vrel« l»vir jo U tisoč metiov glb-bine ter ptspcin-jejo .nojen e da bolezen izgine Cene (D.nzijoa) laTermia Palače, od Din 120— Ua Pro Patri a od
Din tO"— Prekrasna lega. Blaga klima
Tenis — Golf — Veslanje. — Od Danaja 3 nre (direkten voz). Informaošje in glavno Skladišče — Pist. blats za hišno zdr. vilo: L. Sohroiber, Zagreb, Akado-mičfci trg 1.	3816-2
Zadnja moda
ie aiur in entlane čipke v perilu — Ugodne nizke cene prh IONI J AG Eli- CKliJSL, Ljubljana, Dvorni trg J 71 a
Gozdni urad Karola Auer-sperga v Glažuti, pošta Dolenja
vas pri Ribnici, išče
oglarje
in sicer za žganje bukovega oglja, ca 2000 m2 in sicer pod pogojem plače od 100 kg gotovega oglja Din 30. Vzame se več partij
Primerjajte delo in cene §
in prepričali se bodete, da so izdelki poslovnih knjig	;
knjigoveznice K. T. D. v Ljubljani, §
Kopitarjeva ulloa štev. 6 II. nadstropja BREZ KONKURENCE. En gros.	43 4	En detaii.
Krasno stanovanje
s 4 sobami in vsem konfortom ob Aleksandrovi cesti
se odda s la avgustom
Naslov v upravi BJutra". 4537a
t«
B.S.A. Motocikli
in prlkolloe najnovejši modeli i. 1926 po znižanih cenah dospeli. Na ogled in poskušnjo pri JUGO AUTO, d. z o. z. Ljubi iana, Duna ska cesta 36. Telef. 236 Ceniki na zahtevo brezplačno 163 <
3JUIJD
jnz
non
uuuloji:
Za žejo
najboljši pravi Maršnerovi šumeči limonadni bonboni * vrečicah — 8 Pol litra dobre limonade za 1 Din se dobi povsod.	4118
Glavna zaloga:
J O S. VITEK, Lubijana,
Sv. Petra cesta 13.
Hed. Šare i
pralnica in likalnioa	f
vljudno naznanja cenj. občinstvu,	|
da se nahaja v isti hiši, samo da	■ g je vhod iz >02 >
f Knafljeve ul. št. 2.
S ter se priporoča za nadalje.
§ Postrežba točna, cens zmerne
a
■■■■■■■■■■■■■■■M
M
gasilne naprave na motor ali bres motorja slove po celi Evropi radi svoje zanesljivosti in praktičnosti.
Gen zast. za SHS.: „ROKS" Beograd, Katičeva 7 4516 a
Ii trapistovskl
Sir kg Din 20 — čajno maslo
kg Din 45 —
razpošilja po poštnem
povzetju mlekarna Karlo Lszn'cky, Dežanovac iz,v
Čevljarji, pozor!
,Prvo čevljarsko učilišče v Ljubljani* otvori prikrojovaini teoretični in prak« tični tečaj za g. mojstre in g. pomočnik.-. Spiejemajo se tudi udeleženci iz dežele. — Pojasnila in prijave sprejema oblastveno priznani strokovni učitelj in vodja tečaja K. Majee, Celovška cesta 57. Uubljana VII. . 40i7 a
axinnrinnnriDtxLii.,i iutbvto
odo

L. K. Steiner & Co.
splo&no tesarstvo Ljubljana, Jeranova ulica 13.
Prevzemajo se vsa v to stroko spadajoča dela po danih in lastnih načrtih po najnižjih cenah.	156
R
I
Naš mili
poročnih bojnega broda
je 31. maja padel v cvetu svojega življenja kot žrtev svojega visokega poklica pri poskusnem letu v Novem Sadu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v beogradski župni cerkvi v petek, dne 4. t. m. ob devetih.
Prosimo vse prijatelje, da opuste izjave sožalja. Beograd, dne 1. junija 1926.
Dr. Janko Šaman, oče — Sofija, mati Pavle, brat.
OREHI
po najugodnejših cenah se dobe pri
1L Frane IMis-oii naMniki
v Brežicah. 45:1-2
iiMtuveiSc tiioaua Brez kvarjenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek
Anton Boc
Ljubljana
Šelenburgova ulica 6/1 Glince - Vič 46
69-
Zahvala.
Za izraženo sočutje povodom prebrldke izgube predrage gospe
Marije Marinie
v soproge šol. upravitelja
sem dolžan prisrčno zahvalo čč. duhovščini, pevcem, darovalcem vencev in šopkov ter vsem, ki so spremili pokojno na zadnji potf v velikem številu.	4506 a
Sv. Marko niže Ptuja, dne 2. junija 1926.
Mirko Marinii.
Zahvala.
Za premnoge izraze iskrenega sožalja, ki smo jih sprejeli ob priliki smrti našega nepozabnega očeta, starega očeta, strica in tasta, gospoda
Josipa Lorber
tovarnarja in posestnika
za poklonjene krasne vence, Prostov. gasilnemu društvu, pevskemu zboru za ganljive žalostinke, ter za mnogoštevilno častno spremstvo na njegovi zadnji poti se tem potom vsem kar najprisrčneje zahvaljujemo. e
V Žalcu, dne 2. junija 1926.
4519 a Globoko žalujoči ostali.
Urejuje ia izdaja za Konzorcij «Jutr» Adolf Ribnikar. Z*. Nerodno tiskarno dd. kot tiskanmrja Fran Jezeržek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Val * Ljubljani.