Naročnina listu: =
Celo leto . K 12-— Pol leta .	.	„ 6;—,
Četrt leta .	.	„	3'—
Mesečno .	.	1'—
Zunaj Avstrije:
Celo leto
K C
Posamezne številke ::	IO vinari e v.: ”
STRAŽA
Inserat! ali oznanila
se računijopo 12 vinarjev od 6redne petitvrste: pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.	:::
„Straža“ izhaja v pon-deljekj sredo in petek :::	popoldne.	:::
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in npravništvo: Maribor Koroška ulica 5. = Telefon št. 113.
Reodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Cesar Viljem na Dunaju*
Včeraj predpoldne je prispel na Dunaj cesar Viljem. Prišel, je seveda na obisk k našemu sivolasemu vladarju, pri katerem je bil zadnjič pred tremi leti, ko mu je dpšel čestitat k 801etnici. I’redno jei prišel na Dunaj, je bil par dni pri prei^tolonai&ledniku na gradu Konopišt, kjer so se vršili veliki dvorni lovi. Po pirisrčnem sprejemu in po daljšem «razgovoru se je zvečer zopet odpeljal. V toliko je stvar precej vsakdanja in bi ne zaslužila, da se z njo dalje bavimo. Cesar Viljem je precej pogost gost pri našem vladarju in niso njegovi obiski imeli navadno kakšr nih posebnih političnih primesi* K večjem, da se je z njimi ozka zveza med Avstrijo in Nemčijo potrdila in vtrdila, drugih nesreč ni bilo.
Tokratni obisk je pa nekoliko bolj interesanten in ni breiz političnih pikanten j. Njegov značaj je — precej demonstrativen in se tudi (širna politična javnost z njim bolj bavi, kakor se je navadno z Viljemovimi konvencionalnimi pohodi. Javnost namreč ni pozabila na spore, ki so se v zadnjih mesecih večkrat pojavili med Berolinom in Dunajem in je tudi še dobro v sp6rhin.li, kako je bil avstrijski dvor pri poroki Viljemove hčerke in njegovi 2alelnici preziran. Vtis, da je hotel cesar Viljem s svojim obiskom, spraviti te neprijetne zadeve iz sveta, je nabaven in tudi povsem upravičen. Avstrijg .tvori za. Nemčijo .vemiar veliko predobro' in preugodnos izkorišcevalno ' polje, da bi se jo kar tako odbilo. Sicer je res, da smo Nemčiji s svojo zaletavostjo in pdkritosrčno kričavostjo včasih nekoliko neprijetni, /vendar smo ji predragocen pripomoček k dosegi njenih ciljev, da bi nas odsInvila. Svoje težnje do pangermanije more dovesti do uresničenja samo. Če smo mi z njo v zvezi, če jo mi podpiramo. Kakor hitro bi mi krenili na« druga; pota in si poiskali drugih zaveznikov, bi ošabni in prešerni ideji Hohenzollernoev odklenkalo. Da do tega ne pride, zato že zna skrbeti cesar Viljem. Mož ni nerazumen in dobro pozna našo .avstrijsko naturo. On dobro ve, da smo Avstrijci'potrpežljivi kot osli, da prenesemo, mnogo batin. Treba, je samo, da nas včasih obišče in ;nam napolni ušesa z besedam; o nemškem.prijateljstvu, pa, smo potola^emi in vse brce so pozabljene. Ni bilo samo enkrat, da nam je v zadnjih mesecih vpadla Nemčija v hrbet, ni se zgodilo nezavedno, da nam je Nemčija s svojo zvito politiko oci j e'đla velik del balkanskega trga, nič nas ne
Rej ©a©© Brejce,
F. h. s.
(Dalje.;
Visoko., je že staio solnce, ko je dospel v Trbp-yìje, ÌNpc n.i vedel, kam bi se n.aj,obrnii.l. Bpstàl je na sredi ceste. Blizu njega je zatulila piščal, ura je bila poldne.
,, To„cesti doli.so prjhajali rudarji. Šli Sp v. grip cab. Na eni strani sekiro, na drugi umazane hlape. Zamolklo so odmevali njihovi trdi koraki od visokih hiš. . ^
Drejče jih je opazoval. Tudi on bo tak, umazan in poten, v takih trdih škornjih, s sekiro in hlačami na ramah. A kaj delo! Služil ho denar, ga bo mnogo prislužil in potem...! O, daleč je to, kar bo piotem in 'skoro upati si ni hjal Drèjcé, dàsi jè tako želel.
V tem .pia so že šli rudarji mirno rijegäf. Žal pa mu je bilo, da ni katerega nagovoril. K sreči je prišel po césti'še eh nila'd rti,dar. Sel/je zelo zamišljen. Pridružil se mu je.
„Dober dan ! “
„Bog 'daj!“
i’.jAli bi mi mogli malo povedati, kako je tukaj ? Kako bi jaz naredil, da bi dobil delo? In kje bi dobil kako stanovanje?“
„iOdkod pa ste?“
Drejče mu je povedal, kar je moral povedati na vprašanje.
„Ali Še nimate stanovanja?“
„Ne.“
„Greste z mano? Daleč je sicer malo, a za danes bi".moralo, biti. Jutri pa greva skupaj v: rudniško kancelijo ! “
Pogovarjala sta se po potko j afflai, o nevarnostih, ki so zadnje čase zelo pogostne, in o tovariših.
razburja, da nas ‘N-en^ja,,in v svojem časopisju smeši, treba je samo, da nas obišče z-govorni Viljem, ga je vse v redu.
Nam ni pomoči, najša usoda je pisana. Kljub tolikim brcam, udarcem ijn prevaram« hitimo z odprtimi očmi v pogubo. Mi vemo in čutimo, da je« Nemčija z nami samo takrat, kadar nas rpjbi, vendar se ne spametujemo. Ko nas obišče cesar Viljem, kojega, država se v zadnjih mesecih ni izkazala za „ibrilant-nega sekundanta“, mu vendar kličemo navdušeni — „hozana“ in tekmujemo medsebojno v dokazih udano-sti in veselja (glej dunajsko časopisje!). Zakaj? Zato, ker avstrijski Nemci, • po kojih viži pleše vlada, nočejo in ne marajo mirovati, dokler ,ne počivajo „.v — papgermanskih hohenzoHernskih rokah.
V boj proti Rimu»
Berolin, 24. okt.
Samo dvajset let še.
Prišla «mi je v roke najnovejša« Številka novega bero!iraškega, časopisa, ki zastopa in pridiguje novo vero sveta. Ta nova vera je radikalni monizem.
Strašne, zanimive vesti in novice 1 izvjemo iz tega monjsitičnega časopisa. Cujmo !
Neki monistični materij ali st ali imaiterijalistični monist (je namreč vse eno) po imenu dr. Maurenbrecher je nedavno prerokoval, da se bo bil hud boj med socialističnim monizmom in katoličanstvom, ki bo trajal morda še «enkrat po 2000 let.
To bi pa bilo vse predolgo cakajti. Boj se bije že cež 1900 let, zato žele brezverski svobođomi'selei, da bi se prej dobojevai.. In tako zvemo, da se zbira
v.BeroIinu armada, ki se je sama nazvaja „armada enega.“ Ta armada je pripravljena, z ostrim orožjem bistrega spoznanja udariti naravnost na. Rim in boj, preračunan po dr. Maurenbreoherju na 2000 let, se bo končal v 20 letih.
Moilistom je postalo predolgočasno to nevspes-no bojevanje'. Katolicizem noce pasti. Zato so se pojavili radikalni monisti. V svojem ičalsopisu pravijo:
„Dr. Ma.urenbrecher ne 'vidi dobro, ali mi rečemo h j emu in vam, da še bo boj med idealističnim monizmom in katoličanstvom odločil v 20 letih.“
Bojno geslo radikalnih monistov je sledeče:
Veliki Rim, tvoj pogin je blizu, ne tvojih hiš, za kri in bistvo gre; že dihaš bolečine naših udarcev; še en zabodi,jaj do ročaja in končano bo!
V jami namreč po dva skupaj delata, in se .imenujeta tovariša.
Matej — tako se je. imenoval ta rudar — je pravil, kako so nékaterì rudarji hudobni, kako grozno kolnejo v'.jaMi, da je čudno, da se he zgode še večje nesreče, kakor se.
Drejče. je‘jspozhal. dà'je naletel na poštenega kmìeckegà, tanta;	. ,
iDuàiu sta dospela do male pla'ninicè. Matej m«u je začel 'pripovedovati n svojemu domai, jWko je čudno pri njih.
, . Žena, njegova, mačeha,, je gospodarica, oče de-là, kakoh žival, a ona roma okrog po raznih potih in veselicah. Db nedeljah'ona. je v gostilni, mož pa doma mrzel fižol.
Ko sta .se približala/, hiši,. sta« jo že začula, kako se krègà.
In ko sta .vstopila., je.začela, .zmerjati tudi Matejam ni imela niti malo ozira na tujca.
Ker ona ni « pustila, da hi Drejče pri njih prenočili« ga je Matej peljal k dobremu sosedu, gostilničarju, ;k| ga; je vzel pod streho.
Ko so se zvečer skupaji pogovarjali, so se pogovorili, da bo Drejče ostal na Stanovanju in hrani pri njih,« jim. plačal malenkost in j™« pomagal pri delu v gostilni in na polju. .
Da je imel Drejče toliko srečo, je povzročilo posebno to, ker je bii Matej zaročenec domače hčerke Frančke.
Drugi dah je sporočil Reziki, 'da, je dobil delo in pisal, kam naj da pripeljati njegovo prtljago.
Z Matejem sta postaijala' vsak dan večja prija-tèlia. Ker šb pazniki Mateja čislali kat pridnega in poštenega delavca, so mu radi uslišali prošnjo, daje dobil Drejčeta za tovariša.
Skupaj sta sedaj hodila na delo, skupaj se tudi vračala domov. Kadar sta bila prosta, sta bila že skupaj in predno ie minul mesec, že ni bilo nobene skrivnosti več med njima.
In časopis dostavlja: Tako bo poginil Rim, ki je s svojo lažjo skoraj 2000 let obvladal svet, ljudi razdvajal, nebo zapiral in vse ljudi nesrečne storil itd. naprej po taki maniri, ponavljajoč znane in neznane misli, bedasto neumne ideje od Heraklita sem. Važno se mu pa zdi povdarjati, da so radikalni monisti spremenili svoje bojno geslo.
Kakor vem, pridigujejo liberalci najodkritosrč-nejše vrste tam doli pri vas v smislu gesla vProč od Rima.“ Liberalci na severu so pa postali nesjrpni nad prepočasnim gibanjem in vspehom odpadniškega gibanja v Avstriji ter so spremenili parolo ,,|Los von Rom“ v parolo „Los gegen Rom.“
No, dvanajst mož je bilo, piroti katerim je bilo bojno kopje celega sveta obrnjeno, pa se niso ustrašili, zdaj bo še manj strahu. A kdo bo največ trpel, to bo indiferentizem in hinavstvo. Izreči se bodo morali prej ali slej vsi neodkritosrčneži za pro ali con-tva. Taka „tudi krščanska.“ stranka, kakor pri uns, na Štajerskem na primer Narodna stranka, bo postala nemogoča.
Tisti pa, ki bodo čez dvajset let živeli, naj si zapomnijo preroško gonjo z dne 15, oktobra 1913, izdano v BerolinuH na Nemškem.	—b—
Važna razsodba državnega sodišča.
Po „Miru“ posnemaimo:
Kakor je znano, je bil v občini Slovenski Pla.j-berg na Koroškem razpuščen občinski odbor. Vlada je poslala tja — brez vsake potrebe — vladnega komisarja, ki je začasno vodil občinske posle. (Komisar je proti zakoniti navadi razpisal nove volitve samo v-nemškem jeziku. Volitve vsled tega, niso bile dovolj razglašene. Posledica tega je bila, da mnogo volilcev ni šlo volit. Slo)venSki občani Gregor Maurer, Valentin Laus/egger, po 'domače Boste, in Valentin Pošinger so se vsled tega pritožili zaradi kršenja državnih osnovnih zakonov, ki 1 jamčijo vsem narodom enakopravnost, na ;c. kr. deželno vlado v Celovcu, ki je' pa to pritožbo odbila. Omenjeni so se pa pritožili po gospodu odvetniku dr. Brejcu na državno sodišče, ki je že v «sredo, dne 15. «t. m. obravnavalo; razsodbo je pa razglasilo še le v soboto,
Z;astopmik slovenskih občanov na Dunaju je bil dr. Lenoch. Vlado je branil sekcijski svetnik gro! Eltz, ki je izvajal, da, ni zakonitega predpisa, v ka-
Hitro /jima' je potekel mesec za mesecem, brez vsake izpremèmbe. le njuno prijateljstvo je postajalo še večje. Čudno je to, a vendar resnično, da čestokrat ravno s tujimi, s katerimi smo se slučajno le seznanili,- nastane in goreče (prijateljstvo,
Drejče je bil cele te mesece le enkrat v Zàdo-lah in tudi takrat ni mogel govoriti z Lencieo. Rezika mu ie rekla, da je v gosposki sobi in da nima časa.
A zdaj se je zopet pripravljal, da pojde tjk, -L ker sta sklenila z Matejem, 'da gresta y Ameriko. Kajti Mateju ni bilo več obstanka doma. Surova ina-, čeha je porabila ves svoj vpliv na moža in tudi malo sile je bilo zraven, da je Šel in zapisal vse njenim otrokom in ne Matej,u.
Očetu ie« bilo hudo, kó jo izvedel, da pojde Matej zdaj v Ameipko,, a kajy ko ni bil. mož, ki bi zahteval od žene, da njegova beseda velja v družini in
ne njena,.	ahsaad sl-at “snutmN-mdiadai
Tudi Francka, nevesta Matejeva, je bila žalostna. Oče je ni pustil, da bi šla. ž pjim, pa tudi še sama se je bala dolge in nevarne poti. Nasproti našemu Drejčetu je rekla, äa jo mogoče hoče Matej tam pozabiti, a on jo je potolažil z mehkimi besedami, da/, vsa j jokala, ni. .
Vedno bolj se je bližal čas odhoda. ; Le nekaj dni. se.
Drejče je šel po slovo v Zahole. 'Žalosten m šel, ker nekaj mu je. govorilo v srcu, da ,gre po slo-\ o k njej, ki ga mogoče že zaničuje, ki se norčuje iz njega.
Postal je sredi pota in pomislil:
„Cernu grem?“
. Nespametna se mu je zdela pot,-a šel je, šel še hitreje, kot preje. Zamišljen v negotovost svoje ljubezni je prišel pred Medvedovo gostilno, da sam ni védel kdaj. Nehote se mu je ustavila noga. A Lenči-ca: ga le zajgledala skozi okno.
„Drejče!“
(Konec prih.)
ierem jeziku se naj na Koroškem objavljajo razglasi. Stranke nimajo pravice, v tem oziru oblastvim kaj predpisovati,. Zadostuje, pravi, če se razglas objavi iv enem deželnih jezikov. Dr. Lenoch je odgovarjal, da se gre ne za delokrog političnih oblasti, — marveč za občinsko zadevo, ki jo je imel ' oskrbeti, oziroma izvršiti .vladni komisar namesto razpuščenega občinskega jzastopa *v Slovenskem Plaflbergu. V takem slučaju imajo gotovo občani pravico, (da posežejo vmes.
Dne 18, t. m. je državno sodišče izreklo naslednjo odločbo:	Glasom razsodbe je 'deželna vlajda
koroška s tem, da je zavrnila) pritožbo slovenskih občanov v Slovenskem Plajbergu proti nemškemu razglasu o občinskih volitvah, kršila) narodno enakopravnost, zajamčeno po državnih osnovnih zakonih, ker mi dvomiti, da je tudi slovenščina na Koroškem deželni jezik. Državni osnovni zakoni pa so priznali vsem jezikom enakopravnost pri uradih in oblast-nijah. Ta določba ne veljla samo za državne urade, marveč tudi za druge, torej tudi za občinske urade. Deželna vlada, bi imela skrbeti za to, da se ta določba; obveljavi. Slovenski občani pa so bili legitimirani, da se proti objavi razglasa o (volitvah v nemščini pritožijo.
Vsi Slovenci, zlasti koroški Slovenci, bodo te zmage zopet veseli. S tem smo -napravili v borbi za naše narodne pravice en korak naprej. S to razsodbo je zopet prodrt led na eni točki,* da soi, na slovenskem ozemlju vse občine, ne glede na (to, alji so Slovenci v večini ali manjšini, tudi nemškutarske občine, dolžne, volitve razglašati ivrjsloviemjskem in nemškem jeziku,, sicer so vse volitve neveljavne. iTo je sijajno zadoščenje kruto preganjanemu slovenskemu ljudstvu na Koroškem in političnemu (vodstvu, zlasti še gospodu dr, Brejcu, ki je seveda naredil pritožbo na najvišje sodišče, v katerem sedijo skoro same, ekscelence, bivši (ministri itd., dvanajst I najodličnejših mož avstrijske javnosti in med temi tudi Nemci v večini. To je občuten moraličen in političen poraz deželne vlade koroške, ki žalibog tudi pod novim gospodom deželnim predsednikom, kakor dokazuje tudi predležeči slučaj, Slovencem ne kaže nič bolj prijaznega lica.
Ob enem pa naj služi ta lepa zmaga našim ljudem tudi v vspodbudo, vstrajnost , in požrtvovalnost v narodnem in političnem delu.
Nase prireditve.
Št. Jurij oh juž. žel.
V naši okolici je mnogo delavstva, ki do sedaj še ni bilo pri nobeni strokovni organizaciji. Edino nekaj železničarjev se je iz nevednosti pridružilo so-cialnodemokratičnim društvom. Da pa ne preide večji del delavstva v rudeči tabor in da pogubni protina-rodni in prekucijski duh protiverske socialne demokracije ne zastrupi s svojimi nesmiselnimi nauki in idejami delavskih slojev na kmetih, se namerama u-stanoviti za Št. Jurij in okolico skupina J. S. Z. In delavci sami se zelo zanimajo za to novo organizacijo..
Včeraj, dne 26, oktobra, se je vršil pri Čretniku v Novivasi delavski shod, na katerem sta o ciljih in pomenu J. S. Z. ter o nesmiselnih naukih ter škodljivosti socialne demokracije govorila dr. V e b -1 e iz Celja ter predsednik Štajerskega okrožja J j. S. Z. Franjo Ž e b o t iz 'Maribora
Ob koncu je domačin gospod Žličar pozival še navzoče, naj vsi pristopijo in sodelujejo v tej važni delavski organizaciji. Sklenilo se je, v kratkem prirediti ustanovni sihod skupine v Št. Juriju. Ko je bil shod končan, oglasil se je nek liberalni zgagar in je začel kričati: „Dajte nam raje umetnega gnoja zastonj!“ Zaklicali smo mu: JŽivijo umetni gnoj!“ Liberalci so pes povsod enaki in v svoji liberalni zaostalosti še vedno menijo, ,da se sme delavske sloje dandanes smatrati 1 in -imeti za žiVino. Vsled svojih kapitalističnih teženj še vedno ne vedo, da je delavec ravno tako upoštevanja vreden, kakbr vsak drug član človešve družbe
Na Balkanu.
Avstrijski ultimatum Srbiji.
Povodom ultimatuma Srbiji je napisala dunajska „Arbeiter-Zeitung“ te-le besede 1 v razmišljanje avstrijskim [državnikom:
„'Srbija je daleč preslaba, posebno 'sedaj v u-trujenosti po vojni. Da mora odnehati pred avstro-o-grsko grožnjo, to se je pokazalo sedaj. Ali s teta še ni dokazano, 'da oni, ki je moral odnehati in ki se čuti brzdanega, vsplamti v ljubezni do krotitelja. Avstrijski ultimatum je kronal delo, ki je je grof Berch-told od oktobra minulega leta neumorno pospeševal. Ce naJš državni krmilar — na čemer ni dvojiti |— vidi svojo najvišjo nalogo v tem, da ustvarja monarhiji na jugu po sovraštvu razvnetega nasprotnika, ki nam sicer pes ni enakoveljaven po moči, ki pa vsebuje vendar znatne vojaške sile, ki pa je ponižen že pred vso Evropo, čaka z besnečo maščevalnostjo in preži, kedaj pride ugoden trenujtek:	potem se je to
posrečilo grofu Berchtoldu neoporečeno. Njegova politika, posebno sedaj po ultimatumu, zagotavlja vsakemu nasprotniku Avstrije zajviefznika, katerega pomembnost jie pokazala balkanska Vojna, Politika grofa Berchtoida je za Ruse, ali kdorkoli bi hotel v bli-
žnjih letih nastopiti kakor nasprotnik Alvstrije, vredna gotovih šest vojnih zborov.“
Zaderski „Narodni List“ pripominja
„S to najnovejšo fazo v razvoju balkanskega vprašanja so uničeni zopet dobri sadovi Pašičevega obiska naDunaju, a to ne more biti ne v politično, ne v gospodarsko korist te monarhije, ki — ker je na vratih Balkana — mora živeti z Balkanom v miru in v prijateljstvu. Radi Albanije obsovrajžati se z moč-nejim delom Balkana, to ne more biti dobra avstrijska politika; najmanje pak tedaj, če se hodi v ogenj po kostanj za — drugega), ki nam proti svoji volji sekundira. Na consulti v Rimu se morajo s krohotom smejati.
Srbi že zapustili albansko ozemlje.
Belgrad, 25, Uradno se poroča, da so danes točno ob 12. uri, ko je potekel od Avstrije stavljeni 8dnev-ni rok, zadnje srbske čete zapustile albansko ozemlje.
Avstrija pošilja Albancem strelivo.
„Narodni Listi“ poročajo:
Iz Crnegore se uradno poroča: Vi nedeljo, dne 19. t. m. je priplul v barsko pristanišče parnik avstrijskega Lloyda .„Adelsberg.“ Ko je naš (mornariški urad izvedel, da na parniku peljejo 400 petrolejskih sodov, napolnjenih z municijo za Albance, je sporočil to črnogorski vladi, ki je zaprosila ' c. kr. poslanika na Cetinju, naj naroči ' e. kr. konzulu v Baru, naj gre takoj z zastopniki ondotnega črnogorskega mornariškega urada, na ladijo in naj prisostvuje, daj se bo uradno konstatiralo, da se na avstrijskem parniku /v resnici vozi municija za Albanijo. C. kr. poslanik ni hotel ugoditi (tej prošnji črnogorske vlade. Barski mornariški urad je nato sam pregledal parnik ter konstatira!, da |y resnici pelje o-menjeno množino municije za IValono in tudi kapitan parnika je priznal, da je tako. Kontraband sta (tudi spremljala dva avstro-ogrska podčastnika v uniformi. Minuli pondeljek se je peljal skozi barsko pristanišče drug Lloydov parnik „„Albania“, ki je vozil za Albance orožjie,. Crnogorske oblasti, če prav jim je bilo to znano, (vsled dobre volje 'in božjega miru niso nastopile. !Toda črnogorska vlada, ki je vedela, da vozijo iz Trsta parniki neprenehoma nai (albansko obrežje orožje in strelivo, se je končno odločila, da je treba dejstvo javno konstatirati pred očmi cele Evrope, ki naj zdaj napravi temu konec, če hoče imeti v Albaniji mir.
Sporazum med Crnogoro in Srbijo.
B je 1 g r a d, dne 24. oktobra. V tukajšnjih političnih krogih se zatrjuje, da je prišlo med Crnogoro in Srbijo (glede porazdelitve zasedenega ozemlja do popolnega sporazuma, Crnagora dobi Plevlje in zahodnji del Djakovice ostane srbski. Dotični zapisnik bo podpisan v Belgradi!.
Crnogorska skupščina.
Crnogorska skupščina se sestane dne 1. nov., ter se bo posvetovala med drugim) q reorganizaciji črnogorske armade, k,i se naj modernizira ter poveča. [Ob enem 'se bo rešil tudi zakon o diplomatičnih zastopih na Dunaju, v Petrogradu in Belgradi!.
Staro železo.
S Cetinja poročajo, da je dala črnogorska vlada prepeljati topove, ki jih je dobila jvi Skadru, zdaj v Crnogoro. Med temi topovi se nahajajo tudi nekateri iz 16. in 17. stoletja ter avstrijski, francoski, i-talijanski in (ruski topovi. Črnogorska) vlada namerava sedaj te topove prodati.
Sukri paša na svobodi.
Sofija, dne 24. oktobra. Danes se je odpeljal iz Sofije v Carigrad branitelj Odrjna — Sukri paša — s svojim štabom. Naj kolodvoru je bila nameščena častna straža. Kakor poročajo iz Carigrada, pripravljajo tam slavnemu Sukrijn paši sijajen sprejem.
Nova univerza na Balkanu:
Srbska vlada bo ustanovila s pričetkom šolskega leta 1914 v Skoplju novo vseučilišjče,: ' ki bi v prvi vrsti bilo namenjeno za absolvente srbskih gimnazij v Novi Srbiji.
Reokupacija zapadne Tracijc po Bolgarski.
„Agence telegraphique Bulgare“ poroča: Bolgarske čete, ki so določene za reokupacijo zapadnega traeijskega ozemlja, prodirajo v 3 kolonah. Prodiranje se vrši čisto mirno. Turški oficirji gredo bolgarskim četam na roko. Cete so prodrle že 20 km do Ksan-tija in Gimildžine.
Bilanca turške tobačne režije.
Računski zaključek turške tobačne režije izkazuje za leto 1912-1913 482.000 turških funtov čistega dobička. V letu 1911-1912 je bilo samo za 2000 funtov več čistega dobička. Iz tega je «razvidno, da balkanska. vojna ni skoro nič vplivala nai razvoj turške trgovine s tobakom. Dohodki pni prodaji so se pač z-manjšali an so znašali 2,387.000 funtov, torej za
131.000	funtov manj. kot prejšnjo leto, zato pa so se dosegli v tem letu višji t,izredni dohodki in prihranki pri upravi. Od čistega dobička) dobe lakcijonajrji
254.000	funtov, turška vlada in Dette Publique pa — ne oziraje se na najemnino, ki, fznaša 750.000 funtov — skupaj 217.000 funtov. En del te svote bo morala* izročiti turška vlada balkanskim državam, ker so dovolile družbi za časa vojne (izvrševanje monopola le pod pogojem, dai participiralo sorazmerno pri čistem dobičku. V poštev prideta V tem šffiučaju Grška in Bolgarska. Srbija pa je v od nje zavzetem ozemlju monopol te turške družbe sistirala, zaradi česar namerava sedaj uprava družbe zahtevati od Srbije odškodnino. Od čistega dobička, ki ostane akcionar-
jem, bodo porabili 176.000 funtov ,za izplačilo dividend po 20 frankov (10 %), 71.000 funtov pa pride v rezervni zaklad. Rezerva se je vsled lastnih obresti zvišala v tem letu za 38.000 funtov in bo iznašala z letošnjim prirastkom 1,354.000 funtov, torej*' 76% akcijskega kapitala.
Državni zbor.
Petkova seja se je pričela ob 11. uri dopoldne. O tvoril jo ju zbornični predsednik dr. Sylvester. Nadaljevala se je finančna debata in bil na vrsti davek na totalizacije. Po daljši razpravi, v katero je poseglo več govornikov, je bil davek sprejet. Nato je prešla zbornica v razpravo k tretji točki finančnega na Črta, to je davek na peneča vina. Cela razprava se je vršila v znamenju obstrukcije Rusinov, Ko je> ob 4. uri popoldne končal Rusin Staruh svoj obštrukcioni-stični govor, je prišel zopet na vrsto nujni predlog poslanca Malika o nepravilnostih, ki so se vršile v njegovem volilnem okraju povodom zadnjih državnozborskih volitev, V debato je posegel tudi notranji mi nister Heinold, ki je pral vlado, osobito cesarskega namestnika CÉtry-ja. Tekom debate je prišlo med Malikom, Einspinnerjem in Wastianom do ostrih kontra^ verz. Končno je zbornica odrekla Malikovemu predlogu nujnost. Po nekaterih interpelacijah in vprašanjih je bil ob 5. uri popoldne sklep seje. Prihodnja seja bo jutri v torek ob 11. uri dopoldne.
Ta teden se bo odločilo, ali bo rusinska obstrukcija prenehala in bo sprejet mali finančni načrt, ali pa se bo delo zbornice porazgubilo v pesku. Vlada predloži Rusinom načrt volilne reforme za Galicijo, in če bodo Rusini s tem načrtom zadovoljni, potem je nadaljno delo parlamenta zasigurano.
Poslanec dr. Verstovšek je na, jjustičnega ministra vložil jako obširno interpelacijo, v kateri vprašuje justično upravo, če so določbe kazenskega zakona na Spodnjem Štajerskem in Koroškem namenjene samo zoper Slovence.
Politični pregled.
Zanimive izjave našega cesarja:
V	petek predpoldne sta bila od cesarja, sprejeta v avdijenci oba podpredsednika avstrijske državne zbornice, poslanec Jukel (krščanski socialec) in poslanec German (Poljak), da se zahvalita cesarju za visoka odlikovanja.
Napram podpredsedniku iJukelu je cesar izrazil svoje veselje, da ga je zamogel odlikovati ter zadovoljnost, da nižjeavstrijski deželici zbor, katerega član je podpredsednik Jukel, tako pridno dela. Jukel je v odgovoru omenil, da je nižjeavstrijski deželni zbor v svoji budgetni obravnavi zelo oviran, ker državni zbor še ni rešil finančnega nacrtaj. Cesar je nato izrazil svoje obžalovanje, da, v državnem zboru ne gre delo tako krepko naprej, kakor v niž^e-avstrijskem deželnem zboru. Podpredsednik, Jukel je rekel, da je temu krivo, ker se narodnostni prepiri nahajajo na prvem mestu. Cesar je pripomnil, da se gre tu skoraj povsod za zadeve, ki bi se lahko rešile v dotičnih deželnih zborih in bi bilo le želeti, da bi se razbremenil teh ovir državni zbor. Nato je podpredsednik Jukel menil, da bi to bilo le tedaj mogoče, če b,i se odločili k bolj energičnemu delu. Cesar je odgovoril: „Vi imate morda prav!“
Napram podpredsedniku Germanu se je cesar pokazal zelo informiranega glede političnih in strankarskih razmer v Galiciji ter je rekel, da polaga največjo važnost na uvedbo volilne reforme v Galiciji.
Hrvaško.
Kraljevski komisar baron 'Skerlecz je dospel dne 24*. t. m. iz Dunaja v Budimpešto ter ' izjavlja, da so vesti,, da se bo vrnil klot ban v Zagreb, neresnične. Pogajanja za razrešitev kritične situacije na Hrvaškem se nadaljujejo, niso- pa dospela še tako daleč, da bi bilo mogoče /govoriti o njih koncu. Baron Skerlecz je imel daljši ra(zgov|or z ogrskim ministrskim predsednikom grofom ITiszo. O rezultatu tega razgovora ni ničesar znanega.
Angleško-ameriška rivaliteta — zaradi Mekike.
Iz Berolina poročajo:
Vsllßd dogodkov v Mehiki je prišlo med ameriškimi Zidruženimi državami in Anglijp do velikega nesporazumljenja. Ameriške politične kroge je zlasti neprijetno dimilo dejstvo, da je novo imenovani angleški poslanik v Mehiki, sir Carden, izročil svoje pooblastilno pismo predsedniku Huerti, ki se je dan poprej celo proklamira! za diktatorja. Angleškemu poslaniku tudi' zamerijo, ker je v nekem intervivu izjavil, da politika Unije napram Mehiki ni pravilna,, ker temelji na napačnih premisah. Amerikanci pa nasprotno očitajo Angležem, da; ne poznajo razmer v Mehiki. jUnija je z ozirom na angleško postopanje v mehikanskih dogodkih obvestila sedaj londonsko vlado, da hoče postopati proti Mehiki popolnoma samostojno.
V	beroiinskih diplomatičnih krogih se zatrjuje, da je iskati vzrok nesporazumljenja med Alnglijo in Združenimi državami severoameriškimi zgolj v trgovski rivaliteti obeh držav. Angleški < in ameriški kapitalisti so v veliki meri interesirani na izkoriščanju velikanskih rudnikov 1 in bogatih mehikanskih zalog olja.
Raznoterosti.
Duhovniška vest. Župnijo 'Sv. Andraž pri Vel. je dobil č. g. Males Ocvirk, dosedaj kaplan v Vitanju; župnijo Sv. Jerneja nad Muto'gaje. g. M. Kri-stovič, dosedaj kaplan v Zlavrču. Inštalacija poslednjega! bo v četrtek, dne 30, t. m.
Iz deželne službe. Deželni svetnik Franc, Mor-witzer je imenovan za, Višjega deželnega svetnika, deželni tajnik dr. Bogdan Stepantschitz (rodom Srb, bivši namiestnlški koneipist na okrajnem glavarstvu v Celju; predno je prestopil v deželno službo, se je podpisoval kot dr. Bogdan Stepančič) je pa imenovan za deželnega svetnika extra statum.
Iz poštne službe. Višji poštni oskrbnik Ivan Štrukelj v Ljubljani je dobil naslov poštno-uradnega, ravnatelja.
Obisk. Danes lias je obiskal v našem uredništvu g. Koneczny, sin vseučiliškega profesorja in u-rednika „Svviata Slovanskega“, Konecznega v Krakovu. G. Koneczny potuje že dalje časa po Slovenskem in študira naše politične in gospodarske razmere, o katerih bo potem poročal v poljskih listih. V Maribor je prišel iz Celovca. Pozdravljen brat Poljak med nami !
Smrtna kosa. Dne 24. t. m. je umrl v Lipnici tamošnji obče priljubljeni okrajni glavar Rih- Christoph v 52. letu svoje starosti.
Pozor ključavničarji in kovači! V nekem večjem kraju na Spodnjem Štajerskem se sprejmeta dva ključavničarja in dva kovača. IVsi pa! morajo biti strogo katoliškega prepričanja in ne čez 40 let stari. Plače bodo imeli do 3 K na dan ob prosti ’ kurjavi. Kdor ima veselje sprejeti službo, naj se obrne na u-redništvo „Straže.“
Mednarodna konferenca proti tuberkulozi. V Berolinu se je vršila 11. konferenca proti tuberkulozi, ki je zborovala tri dni. Na konferenci je bilo zastopanih 24 inozemskih držav. / Največ zaistopnikov je imela Francija.
Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju vabi na občni zbor, ki se vrši v ponedeljek, dne 10. novembra t. L, ob 6. uri zvečer, v pisarni g. dvornega in sodnega odvetnika dr. [St. Lapajne, Dunaj, L, Bräunerstrasse št. 10, z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo odborovo (tajnikovo in blagajnikovo). 2. Poročilo preglednikov. ’3. Volitve. 4. Slučajnosti. Ako zbor ne bo sklepčen ob določeni uri, se vrši uro kasneje ob vsakem številu navzočih u-dov (§ 22 dr. pr.) Odbor.
Utrujeni general. Tlako priden je dr. Vekosl. Kukovec, tako agilen in delaven, kakor mravlja. 'Od nedelje do nedelje stopa s svojimi volilci „v stik“, razvija programe, piše v vse liberalne časnike, toda usoda, strašna usoda ga preganja. Kadar bi moral svoje obljube izvršiti, svojim načrtom dati meso in kri, takrat postane utrujen in zaspi. Dober poslanec, toda kadar bi trebalo delati, je utrujen in zaspan. Usoda, strašna usoda preganja liberalno stranko.
Šoštanj in dr. Kukovec. V JSlov. Narodu“ se hvali dr. Kukovec, da ima za sanacijo .šoštanjske posojilnice največ zaslug. Pardon, to je neljuba tiskovna pomota, lapsus calami. Cita se naj: ,„Dr. Kukovec — ima največ zaslužka.“
Naše pošte. V rokah imamo razglednico, ki je bila odposlana iz Maribora v Središče. Slovenski naslov je popolnoma pravilen in zelo čitljivo pisan. Do-‘ stavni kraj „Središče“ je naveden celo 2krat. In vendar je prišla razglednica v Maribor na odpošiljatelje nazaj. Ali naše pošte ne poznajo trga Središče? V tevtoburškem gozdu ga sicer ni. Pa ne da bi kak u-radnik ali uslužbenec to storil iz tega vzroka, da da z zavrnitvijo razglednice duška svoji mržnji napram slovenskemu naslovu? Pri naši objektivni upravi je to skoraj nemogoče^
„Dejanja govore.“ V Ljubljani je izšla te dni knjiga „Dejanja govore“, v kateri je popisano dele S.
L.	S. v kranjskem deželnem zboru od 1.. 1908, ko je prišla S, L. S. na krmilo. Knjiga kaže, koliko dobrega je storila S. L. S. za kranjsko deželo in je prav poučna, kot piše „Slovenec“. Ro jo dobimo v oceno, izpregovorimo več.
Avtomobilna zveza med Mariborom in St Lenartom. V nedeljo, dne 26. t. m., je bila otvorje.ua redna avtomobilna zveza med Mariborom in St, Lenartom v Slov. goricah. Več o tem v današnjem in sera t-nem delu.
Izjava. V št. 117. z dne 13. oktobra t. 1., str 2.,
smo pod naslovom „Kulturno delo posojilniškega odbora v Mariboru“ poročali, kako je ta odbor odpovedal „Zgodovinskemu društvu“ prostor za knjižnico. Izjavljamo in potrjujemo, da odbor „Zgodovinskega društva“ ni v nobeni zvezi s tisto notico. — Uredništvo.
lOOletniea bitke na Lipskem. (Slavnost na c. kr. gimnaziji,v Mariboru,) Mariborski gimnazijci so bili od nekdaj brhki dečki. Ko je preteklo sredo, dne 22. oktobra, praznovala gimnazija lOOletnioo velike zmage Avstrijcev (mi pravimo: Avstrijcev!) pri Lipskem, se je ravnatelj d r, J o s. To m i n š e k v svojem nagovoru na dijaštvo spomnil tistih 59 gimnazijcev,, ki so 1. 1808. pred očmi nadvojvoda Ivana vstopili med brambovce, in je bodril današnje dijake, naj bodo prav tako vrli brambovci vborbi za svetinje presvete in za domovino. Da se iz dijakov „da kaj napraviti“, je pokazala omenjena slavnost. — Razen 2 deklamacij, izmed katerih je bila ena posvečena bitki pri Liipskem sami, druga pa Avstriji sploh, so dijaki
v mešanem zboru zapeli veličastno Weberjevo „Molitev“ in istega skladatelja burno bojno pesem o „Lütz-ovskih strelcih“. Največ pozornosti in pričakovanja pa je vzbujala gimnazijska godba. Tudi to leto se je posrečilo zbrati spretne gimnazljce-godce v orkester, ki šteje z lastnim dirigentom (Pahor, 6. razred) nad 20 „mož“ in ima zastopane vse važnejše inštrumente (gosli, cello, bas, piščali, boben itd.), in sicer s tako spretnimi močmi, da se more lotiti tudi težjih komadov. Pri tej slavnosti je igrala godba „Miserere“ iz Verdijevega „Trubadurja“, odlomek iz Offen-bachovih „Hoffmannovih pripovedk“ in Kalmaiiovo koračnico: „Vive le roi“, — Dijaštvo se ni moglo naslušati teh točk, ki so v gimnazijski telovadnici, kjer S0 je vršila slavnost, imenitno donele. Slavnostni govor je imel profesor Otto, ki je z zgodovinskega stališča osvetlil pomen bitke pri Lipskem ter pokazal, kako odločilno so v vsakem oziru baš Avstrijci tedaj posegli v tok zgodovine. Osobito s tega stališča je govoril tudi ravnatelj g. J o s. Tominšek v svojem sklepnem nagovoru, a obenem je poživljal mladino, naj bo v vsakem svojem dejanju in nehanju udana 4 čednostim, ki so uprizorjene na ogromnem spomeniku pri Lipskem : Močni veri, hrabrosti, zanosu in požrtvovalnosti“. — S cesarsko pesmijo, ki jo je pel pevski zbor in igrala godba, se je končala slavnost.
Poneverjenje na nekem ,-dunajskem kolodvoru,.' Iz Dunaja poročajo: Pri blagajni nekega dunajskega kolodvora so konstatirali, da (manjka 10.000 kron. Uradnika, ki je to zakrivil ter denar bqjje zaigral, so zaprli.
Češka tehnika v /Pragi se podira. Iz Prage poročajo: Na češki tehniki so prenehali s predavanji, ker je nevarnost, da se v nekaterih; dvoranah poderejo stropi.
38 K dividende pri avstrijskih orožarnah. Na občnem zboru avstrijske orožarne na Diunaju se je sklenilo, razdeliti dividendo 38 K na vsako delnico.
Zobobol pride od prehlajenja, ali le o'd zoba, to je od živca. Zobobol, ki pride od prehlajenja in se pojavi navadno po celi strani čeljusti, prežepeš le s toploto. Pazi, da imaš tople noge 1 in da ne prideš prehitro iz tople sobe na mrzlo ali na prepih. Usta si izpiraj jz mlečno vodo, v kateri s,i' skuhal nekoliko kamelic, ajbiša ali žavbelnai. — Ce te boli le en sam zob, ker je postal gnil, izgine včasih bolečina/ popolnoma, ako držiš noge v mrzli (vodi, ali ako si narediš mrzli ovitek na vrat in istega pustiš dve uri. A ne pozabi nikdar na izpiranje "ust, tudi če imaš popolnoma zdrave zobe. — Zelo dobro je, pripraviti si vodo v steklenico in v isti raztopiti nekaj zrn hiper-mangankislega kalija, ki se dobi v lekarni in drogeriji za par vinarjev. Ce si zvečer ali zjutraj izmiješ zobe, kani v vodo par kapljic pripravljene raztopli-ne. Ista odvzame ustom neprijeten duh in obvaruje zobe gnilobe.
■v
Štajersko.
Maribor, Sv. Magdalena. Danes sta bila poročena gospod Anton Lorenz in gospodična Pepca Plahterič. Obilo sreče !
Maribor. (Slovensko .gledališče.) V, soboto, dne
1.	novembra, se predstavlja ,„Ceti;ta božja zapoved.“ Narodna igra v štirih dejanjih, Šestih slikah. Spisal
L.	Anzengruber. Poslovenil E. G. Režiser J(. Molek, bivši Član deželnega gledališča /v Ljubljani. Sodeluje orkester Glasbenega društva. Zjačetek točno ob pol 8. uri zvečer. Blagajna se odpre ob pol 7. uri zvečer. — Prihodnja predstava v; nedeljo, dne 16. novembra 1913: „Ubogi možiček.“ Burka.
Maribor; (Discipliniran nemški ocfvetnik.) (Odvetniku dr. Karolu Tschebullu v (Mariboru je disciplinarni svet štajerske odvetniške zbornice s sklepom z dne 30. novembra 1912, potrjenim z odlokom disciplinarnega sveta najvišjega .sodnega dvora, na Dunaju z dne 19. junija 1913, prepovedal izvrševati odvetniško službo za dobo enega leta, to je, od dne 1. novembra, 1913 do dne 31. oktobra 1914.
Studenci pri Mariboru. Veliko smeha in zabave vzbuja pri nas zadnji lov naših nedosegljivih „ja-grov“. Mesto zajca so obstrelili dninarja Andreja Ku-kučnika, katerega je zadel neki „lovec“ od zadej s polnim strelom zrna. Jagerček jaga. . .
Radgona. L (Dva orožnika smrtno ranjena.) V noči od dne 21. na dne 22. t. mj- se je pripetil prav redek slučaj, da je kmečki (fant smrtno ranil dva o-rožnika na štajersko-ogrski meji v iv;asi Krašice. Dva orožnika iz sosednje Ogrske sta prišla baje po nekih opravkih iv omenjeno vas. Med njima in nekim kmečkim fantom iz omenjene vasi je prišlo najpoprej do prerekatnja, kateremu so sledila (lejanjp,. Kmečki fant je v metežu smrtno nevarno zabodel enega orožnika, drugega pa s puško tudi smrtno nevarno ranil. Ves slučaj bo še le sodnijska obravnalva natanko pojasnila.
Sevnica ob Savi. (Nevarna otročja igrača.)' *11-letni sin kočarja Ferlina je šel v bližnji gozd gobe nabirat. 'Spremljala ga je sosedova hčerka Marija Zuhar. Med potom je deček malo zaostal in kmalu nato se je slišal pok. Ko je deklica prihitela do dečka, ga je našla ob bližnjem potoku, kjer si je izpiral krvave roke. Deklica je nato'hitela domov, pravit o nesreči. Našli so dečka na obeh rokah hudo razmesarjenega. Votel ključ je nabasal z (dinamitom ter vžgal s smodnikom. Težko ranjenega so prepeljali v krško bolnišnico. 'Od kod je deček dobil dinamit, do sedaj Še ni dognano.
Loka pri Zjidanem mostu. (Svinja prevrgla biciklista.) V pondeljek predpoldne se je .vozil železniški uslužbenec Avgust Verhoveq1 na svojem kolesu skozi vas Račiča. Nenadoma se je zaletela v njegovo kolo neka svinja in Verhovec je treščil s tako silo .na tla, da si je nalomil lobanjo. Dvomijo, če bo o-stal pri življenju. Zapušča več nepreskrbljenih o-trok.
Celje. Vabimo k okrožnemu zadružnemu shodu, ki se Vrši v Celju v četrtek, dne 30. oktobra v, hotelu [„(beli vol.“ Z’ačetek točno ob 8. uri zjutraj. Dnevni red: 1. Volitev okrožnega načelstva. 2. Določitev kraja za prihodnji okrožni shod. 3. Navodila za poslovanje. 4. Predavanje: Delo( za ljudski blagor in posojilnice. 5. Slučajnosti. Pridite polnoštevilno !
Z Menine, Zadnji dopis v „Straži“ o zimskih turistih, ki s pitjem podpirajo Narodno stranko, dokler ne pridejo akademiki vzbujat zaspancev, je bil nenadoma izginil iz Sarbove gostilne. Dopisnik je doma študiral, kakšna bogova bi bila to: Bah in Venera, a ni vedel dati odgovora prima-doni pevskega zbora. Upamo, da si do prihodnjič v Lučah v neki zapuščeni bajtici poišče potrebnih informacij, da ne bo več tako slabo podkovan v rimskem bajeslovju . ., Želimo veselih spominov na tej turi. Torej pije se povsod, naj bi priznal „Narodni List“, mesto da je privlekel Turkinjo na tapet.
Trbovlje. (O ta nesrečni alkohol.) Rudar Mat. Večernik je bil strasten alkoholik. Dne 19. t. m, se ga je zopet navlekel. Ko je prišel domov, je zblaznel. Razbijal in vpil je grozno. 'Z glavo se je tako dolgo zaganjal v steno, da je padel na tla. Nato se je jel biti s pestmi tako dolgo po glavi, da je v groznih bolečinah tulil kot divja zver. Padel je v nezavest. Se predno je došel zdravnik, je umrl.
Zrakoplovni polet — fiasko.
Maribor, dne 27. oktobra.
Včeraj popoldne ob 3. uri bi se bil moral na povabilo mariborskega dirkalskega društva vršiti na Teznu pri Mariboru zrakoplovni polet aviatika Giovanni-) a Borgotti, Krasno jesensko vreme in velikanska reklama, s katero se je delalo za ta polet, sta izvabila ogromno množico občinstva od vseh strani na Tezno. Ljudstva je bilo na tisoče. Za polet določeni prostor je bil zagrajen in se je pobirala tudi vstopnina po 3, 2 in 1 krono. Vse je bilo polno nestrpnega pričakovanja. Nekako ob 3. uri je napravil Borgotti iz Hangarja prvi rahel dvigalni poskus v višini kakih 6—8 metrov na prav kratko dištanco. Že ta poskus je razočaral. Nato je napravil še en poskus, ki se je pa istotako in še bolj izjalovil kot prvi. Gledalcev se je polastila obča nevolja in že so se slišali sarkastični klici in dovtipne opazke. Cele % ure je poteklo, da je prišlo do zadnjega poleta, ki je pa prinesel popolni fiasko. Nekako ob h na 5. uro se je Burgotti zopet dvignil. Previdno in polagoma se je spustil v zrak, a ko je v poletu dosegel komaj polovico distance med spodnjim in zgornjim delom zagrajenega prostora v višini kakih 20 metrov, je motor obstal in aparat se je hreščeče prekopicnil na tla. Med padcem, dober meter nad zemljo, je skočil Borgotti iz aeroplana na stran, a aeroplan sam se je zaril v zemljo. Borgotti si je izvil obe roki (poroča „Montagszeitung“) in aeroplan je zlomljen.
Že pri prvih poskusih se je razločno videlo, da je cel aparat, ki je last nekega juda Goldmanna, in je Borgotti le oni mož, ki mu služi denar, za nič in namenjen le v izkoriščanje občinstva. To sodbo je izrekel tudi neki mariborski mehanik, ki je imel pred poletom na aeroplanu opravka z lotanjem. Toda naši varnostni organi, mesto da bi bili ugotovili, je-li aparat v redu in brez nevarnosti za letalca in občinstvo, se niso ganili. Kako lahko bi se bilo pripetilo, da bi bil aeroplan, ki je bil popolnoma za nič, s pokvarjenim motorjem, zavozil med gledalce in zgodila bi se bila lahko velikanska nesreča. Le dejstvu, da je vozil Borgotti skrajno previdno, se je zahvaliti, da se ni zgodila kaka večja nesreča.
Obsoditi moramo zato najodločnejše brezbrižnost naših političnih oblasti, zlasti našo mestno policijo, ki ni nič ukrenila in se ni prepričala, če li nudi aparat dovolj varnosti za letalca in občinstvo in če ni !e namenjen za čifutske koristolovske namene.
Ko beležimo prvi polet z aeroplanom v Mariboru, moramo zabeležiti popolni — fiasko.
Razgled po svetu.
Vinska trgatev na Renskem in ob reki Mosel je prinesla silno razočaranje. V nekaterih /krajih, sploh ni bilo nobene trgatve. V Mayschlossu, kjer so lanskega leta nabrali še 300 vedrov, so v tem letu pridelali komaj eno desetino. Vinska trgatev je tedaj v Nemčiji skorajno neugodno izpa(dla.
Nov patent tatov. Pred par dnevi so tatovi po noči vlomili v podružnično cerkev v Drnovcih pri Klatovu, kjer so pokradli nekaj cerkvenega orodja) v vrednosti 500 K. Da bi onemogočili zasledovanje policijskih psov, so tatovi natresli na mestu, kjer so kradli — paprike.
Listnica uredništva.
Gospa T. K., R o g a 'Š k a S; latina: Naročnina poravnana do konca tega leta.
Loterijske Številke.
Trst 22 oktobra 1918	9 87 52 74
Dunaj 25. oktobra 1913	1	67 64 72 76
Razglas
glede oddaje trt in združenih državnih in deželnih
am* riških nasadov za pomlad 1914.
Štajerski deželni zbor bo imel oddati pruiocuiio spomlad nasledile množine ameriških trt proti piacili! (Zästönij se ne bo nifi delilo!) in sicer:
1.	6Ò0.00D! cepljenk, vrsti: laške .graševine, belega burgundca, silvanca, šipona^, traminca, male graševine, muškatelca, muškat-silvanca, žlalitnine m tifinika (jWildbkcher), cepljdnili na riparijo Pörtalis, solonis, rupestris du Lot (montiikjölo), rupestris Goethe Nr. 9 ter na križanke 101-14.
2.	150.000 korenjakov zgoraj imenovanih ameriških podlog; ravnotako
B. 1/500.03(0 kljufiie zgoraj imenovanih ameriških podlog.
Cena trtam je sledeča.:
I.	cepljenke: za premožne posestnike 200 jK, za
vsa druge 140 K 1000 komadov;	/
II.	korenjaki: za premožne posestnike 24 K, za vse druge 140 K 1000 komadov;
krojaški mojster v Celiti
priporoča veleč, duhovščini svoj
modni salon za goipode,
ki se nsheja ¥ wow p@-sojilitiini hiši na Ringu.
Sv. Lenart—trg odhod 6h zjutraj in lh popoldne:
Maribor— krema pri pošti nasproti Glavnemu kolodvoru odhod 8h zjutraj in 3V2h popoldne.
Postaiaiiica : fj ajteršberg: krema Bauman, Pesnica: kricma F rk ; Sv. Marjeta: krčma Kramberger; Močna: krčma Schicker; Grad Hrastovec; Sv. Lenart: krčma Arnuš.
Vozne cene: Ma ibor-LajterŠbe rg 60 vin., Marjeta 1 K. Sv. Le* nart 2 K.
Potniki na daljšo pot imajo prednost pred onimi
"B Franc Pieteriels W“j
Maribor gr	I
Koroška . . Vi® : cesta 10. ftöHlStva
Bogata zaloga poliranega, medlo poliranega pohištva iz trdega in mehkega lesa za spalnice/ obednice, za kuhinjsko pohištvo, zaloga divanov, podstavk, žimnic, stolov in ogledal, otročjih postelj iz železa po zelo nizkih cenah. 83
na bližnjo. — Lastnike konj se opozarja, da. bo
vozil voz previdno; da bo mogoče vsakemu pri
vaditi svoje konje.
najceneiši’ klobukiIS
se dobijo samo pri
ft Piacotta : Pill
se priporoča kot
Ipecinlist ¥ izdelovanju cérlweiiega orodja in cerkwene posode, kot monitranc, te§ih©w Itd*
Maribor,
Minoritski trg 4»
Nasproti slovenski cerkvi. —■ Popravila točna, Solidna postrežba.	9č
Demetrii Qlumac
Glav. delavnica:	Podružnica:
Maribor,	Ptuj,
Kasarnska ulica 9	Sarnitzgasse 11
se priporoča za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kot montiranje parnih kotlov sa parne stroje barvarnie, belünie. tovarn ssa usnje in sveče, za parne in vodovodne naprave, v bakru in železa
Perilo! kotli in kod j „«»..žganje vedno v zalogi.. Peronospora brizgalnico lastnega izdelka Kupnjom pa naj vi šji ceni stare. kovin®, baker, medenino in cin.
Popravila' vsake: vrste, točno, in zelo po ceni. £H
Franio Duchek
nakaznico vrne. Storiti pa mora to nemudoma, Čim dobi ^obvestilo, ker bi drugače moral trte prevzeti.
0e le mogoče, naj pride naročnik sapi po trte. Ce se mu pošljejo po železnici, naj jih pa pregleda, kakor hitro prispejo. Morebitne pritožbe in ugovore se mora naznaniti nemudoma, vodstvu dotične trsni-ce, ker se na zakasnele ne bo oziralo.
Gradec, v septembru 1913,.	205
©d štajerskega defelnega odbor«,
Emund grof Attems.
svelar in meditar v Mariboru
ViktringHof ulica
priporoča veleč, duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih sveč, kot voščenih, namiznih in mili sveč ter voščenk. Postrežba točna!	Nizke cene!
9	Ker se na$iba sezona h koncu ® opozarjam cenjeno občinstvo na fsefy¥e??@ nizke cene vseh poletnih
obuvaf, posebno sandal in platne«
nib čevljev- — Naj nihče ne zamudi ugodni prilike. Naročila od zunaj se izvrše točno in poceni
STEFAN STRASEK prva naj večja zaloga obuval w Celju, Šcbmidgasse štev. 3.
Štajerske slivovko
tropinovec, brinjevec.
vse vrste likerjev ter
medieinftliiA žgasja
in sicer štajerski konjak/ borovničevec, vinsko žganje^ žganje iz šipkovih jagod priporoča
ss®sH®as60aB

]'\ }\ i'jn'ViniiiVj n ijiiiiiMjiii[iiiiiii ' iitjiVAirìnUiiriirriinniiiMii»iiiViT;/yii^iri TniiT ir»iffi^Tifrrfrjr~-xTrminnrriiitiniruni
HrUniŠn^ VlüHP se sPrk?tìmaj° 0(i vsakega m se obrestujejo: nav*d e ro A »/sVoi Proti trimesečni odpovedi po 4!/t% Obresti se Ili alillub VÌUy-b pnpieUj"ejo h kapitalu 1. januarja'in 1 julija vsacer* L; Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti pp«f. hVnn:■pn.’«bv 97,078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sam».
er: na vknjižbo proti pupil arm varnosti po 5%, na vknjižbo 'sploh po S>/4%, na vknjižbo in *'(„ in na osebni kredit. pp H %. Nadalje izposojajo na zaista vo vrednostnih papirjev. Dolgove pri lojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7' kron. Prošnje 'vknjižbo dela posojilnica brezplačno,, stranka plača le koleke.
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12 ure dopoldim io .-sako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in «plačuje denar. ®aeBBa®®s*80a®aeaS8W®KB®»iKWi®0®a@ßB®0a®ßB®®ß^BimBHaHa
: &M* a?S^AtS,1Ä/N«löi*i M mrnmmitmm M» nUnlilli.
Steina ulica šftei. i (med Glavnim trgom in stolno térkvUo)

AtmkriiV