Leto LXV«, št. 1(4 Din !»-< * r*« - ^ 1flA^?!S. tevMm« nedelje ta praznike. — Inseratl do 80 petit ZJ^tZT** 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst 4 Din S.—, večji inserati petit J™f ™J_7"* P"*1 P° dogovoru, fnaeratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIATVO LJUBUANA, Knafljevm one* •*. ft Telefon it. 8122, 8123, 8124, 3125 In 812« PODSD2NIOE: MARIBOR, Grajski trg st. 8----CELJE, Kocenova ulica 12. — Tel. 190, NOVO MESTO, Ljubljanska c TeL ftt. 2«. JESENICE, Ob kolodvoru 10L — — — Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani ftt. 10.351. MIR V BERLINU ... Vodstvo socialno- demokratske stranke poziva k mira in reda ter k obračunu s Papenovo vlado pri volitvah Ji. julija i, 22. jubjja. A A. Listi se zeJo ob-Sirno bavijo z nastopom nemške državne vfade proti Prusiii. Socialno-demokratski Usti so ogorčeni, centrumaški Msti pa izražaj© glede pravne podilaze teza nastopa zelo tehtne pomisleke. Razume se, da so Mrodno^soc^atostičini listi s Papmovo akcijo zadovoljni. Cepila v io ukrepi državne vlade povzročil med prebi v aIstvom silno senzacijo, ni vendar nikjer prišlo do kalenia miru. Nemška prestolnica kaže običainr sliko. Na komunistični strani so sicer hoteli z vneto agitacijo izzvati splošno stavko, toda vsi ti poizkusi so ostali brez uspeha. Voditelji delavskih organizacij »Železne fronte« in sociakiodemo'kratsike stranice so ođ!ocno proti ukrepom nemške dr« žavne vlade, vendar pa v svojcih projrla-sih svare pristaše, naj se ne puste od nikogar Izzvati, m prosijo, na\ na vtak način ohna-nf|o mir. češ da bo 31. julija dana prilika za odgovor državni vladi z jrtaiovnicami. >2e»lezTLa fronta« >e svoje člane celo naravnost pozvala, naj vsakega izzrvača, ki bi pozival k s>pk>šni stavki, puste aretirati. Tudi policija sama energično nastopa proti tem Koden in je že zasedla centralo komunistične stranke m »Dom Karla Ltebknechta«. Tudi je prepovedala za včeraj sklicano zJborovanne delavskih tovarniških svetov, ki delajo razpoloženje za generalno stavko. Nekatera pruska ministrstva vodijo začasno državni podtajnik i. Trgovsko ministrstvo upravlja dosedanji bančni komisar dr. Erust kmetijsko ministrstvo dosedanji državni tajnik v državnem ministrstvu za prehrano Mussehl, finančno ministrstvo pa drža-vni tajnik Schleusener. Državno sodišče bo zavzelo jutri svoje stališče glede predloga dosedanjih pruskih ministrov, naj se veljavnost zasflne odredbe odgod- do definitivne odločitve o pruskem protestu. Merodaj«n.i krogi domnevajo, da bo državno sodišče zavrnilo predlog o takojšnji odločitvi, češ da ni oportuno o tem vprašanju odločati že sedaj, ker bi to pomenilo razsodibo o celotnem kompleksu vprašanj. Pooblaščeni general Rundstedt Je vložil prt generalnem državnem pravdnlku tožbo proti preišniemu berlinskemu policijskemu predsedniku Grzesi^kemu, poli čilskemu podpredsedniku Weissu in poveljniku varnostne policije Heimannsbergu, ker se niso takoj pokorili njegovemu ukazu, naj takoj izroče svoje uradne posle. T>r. Bracrrt. ki mu je poverjeno vodstvo notrannega ministrstva, je. včeraj prevzel svoje posle, ne da bi pri tem prišlo do kakih incidentov. Predsedstvo socialno - demokratske stranke Je včeraj soglasno sprejelo sklep, v katerem pravi, da Je prišla kakor v vse! državi tako tudi v Prusiji na krmilo tenka plast sansosilnflcov, ki so izločili vpliv širokih delavskih množic, toda ljudstvo bo pri prihodnjih volitvah imelo pritttoo, da zopet vzpostavi prejšnje pravno stanje. Sklep socialno-demokratakega vodstva se nato ostro obrača proti komunističnemu hujskanju k splošrd stavki ter ugotavlja, da so komunisti že več let z ramo ob rami vodih z narodnimi socijalisti boj proti Bratmovi vladi. Nemški delavski razred si ne bo dal predpisovati volilnih sredstev In diktirati ure nastopa. Odredba novega vojaškega poveljnika Berlina in Brandemburga generala Rund-stedta prepoveduje vsakršno pozivanje k splošni stavki. Druga odredba poziva policijo, naj rabi orožje brez odloga in energično, če se pokaže potreba, in Ščiti državno avtoriteto. Po potaradn.m poročil m je povabil državni kancelar ministrske predsednike vseh nemSkin dežel za jutri na razgovor v Stuttgart Centrom proti Papeno Berlin, 22. julija. Kritika zadnjih ukrepov Papenove viade v vrstah cen-truma postaja vedno oetrej&a. »Germania« je včeraj objavila v zelo ostrih izrazih svoje mnenje o postopanju Papena. Danes objavlja poslevodeči predsednik centroma poslanec Joos izjavo, v kateri pravi, da je nezaslišano postopanje Papena v celotnem nemškem centromu izzvalo največje ogorčenje in nevoljo. Pa pen bo naletel na naj-ostrejši odpor, ker njegovi ukrepi niso v z ustavo. shiževala izjemnih ukrepov in da ni ralbtla sodelovanja generalov. Takrat se v Nemčiji tudi niso pobljaU in nemiri niso zahtevali na stotine žrtev. Preokret v nemških notranjepolitičnih razmerah pa so povzročili narodni socialisti, zaradi katerih je sedaj doletela Prasijo ueoda državnega komisarioata. Veliko vprašanje je. kako bo postopal naslednik notranjega ministra Se* veringa. Padec Severlaigov pomeni veliko napako, ki jo je zakrivila državna vlada. Sevorlng, ki ga sedaj zapostavljajo, je bil mož, ki se je 14 let boril proti komunizmu in branl.l interese nemškega naroda. Na zborovanju narodnih socijaltstov v Hamburgu je izjavil pruski vodja hitJer-jevcev Kube, da pomeni preokret v Prusiji pričetek nove dobe v borbi za osvoboditev nemškega naroda. Hngenberg je v Koblenzu govori'1 na zborovanju o >zmag' razuma nad bratomornimi borbami«, kii so Nemce delile v dva sovražna tabora Včeraj so se te borbe države v državi z energičnimi ukrepi ukinile in je obenem državna vlada napravila konec Oblasti birokratskih socialnih demokratov. S takimi ukrepi Je zagotovljena nemška bodočnost, v kateri mora nemški narod Igrati se vidno vilogo. Prepoved listov Berlin, 22. julija. Vrhovni vojaški poveljnik za Berlin in Brandenburg je za štiri dni prepovedal »8-Uhr ker je objavil karikaturo državnega larja. List sRote Fahme* je "bil dem za pet duL Volitve v parlament Berlin, 22. julija. Državni volilna odbor je v torek odobril izmed 27 kandidatnih list 21, ki so jih vlažili 1. socialno demokratska stranka, 2. narodna socutfiatična delavska stranka (Hrtierjeva), 3. komunistične stranka, 4. nemška stranica centroma, 5. nemška nacijonalna ljudska stranka, 6. nemška državna stranica, 7. bavarska ljudska stranka, 8. krščansko socialna ljudska služba (evangeljeki pokret), 9. nemška kmetska stranka, 10. Landibimd, 11. nemški Hanoveranci 12. stranka za najvišjo plačo uradnikov 5000 mark. 13. nemška enotna stranka za pravo ljudsko gospodarstvo (stranka podpiranecv rz javnih sredstev). 14. nemški socialistični pokret, 15. narodne manjšine v Nemčiji, 16. nacijonal-ni srednje-velenemški svobodomiselni pokret proti fašizmu m nesocializarm, 17. usodna skupnost nemških brcaaposelnm, IS. delavci m bmetfje, 19. svobodna gospodarska stranka, 20. pravičnostim pokret za prepoved strank in proti zmanjšanju mezd, plač in rent, 21. nemška ljudska skupnost Izpremembe v italijanski diplomaciji Za posfcm&a v Moskvi bo imenovan Bottai, za poslanika v Pariza Rocoo, docfm pojde Grandi za poslanika v London Papen o gospodarski sanacij Udeležba industrijskih držav pri rešitvi podonavskega vprašanja Papen o lausaimskfh uspehih Pariz, 22. jnllja. Dogodke v Nemcih in Italiji so v pariških političnih krogih sprejeli mirno, dasi pričakujejo, da bodo ber-Mnsfci dogodki poostrili svetovno gospodarsko krizo. Glede preo snove vil ade v *Ita-ttji se splošno opaža bojazen, da pomeni ta izpremembe povratak k (integralnemu fašizmu, kar bo zopet poostrMo nasprot-stva v Evropi. >Tempe< poroča iz Rima, da prevladuje v vodilnih fašističnih krogih nazLranje, da ima med Anglijo in Francijo sklenjena pogodba namen ohraniti status quo, kar za italijanske Interese ni prikladno. Mus-softaj je zaradi tega smatral, da mora prevzeti vodstvo zunanje politike v svoje roke ne more nihče reči, kakšne namene ima. Vsekakor Italije na bodočih mednarodnih konferencah in pred Društvom narodov ne bo več zastopal zunanji minister. Fašistični svet bo v ostalem meseca oktobra proučil stališče Italije v Društvu narodov in ni Izključeno, da bo postala Liansanne nov mejnik v evropski povojni pol i tuki. Saint*Brioe posveča v >Journalu< posebno pozornost odstopu zunanjega ministra Grandnja, ki je po njegovem mnenjn v zvezd s pomembnimi diplomatskimi te-prememhami. Bivši minister za korporacije Bottai pride namreč za poslanika v Moskvo, za poslanika v Partan pa bo bržkone .imenovan Rocco. yFigaroc misli, da je na te (izpremembe v italijanski viadi vplival Iz4d nedavnih mednarodnih konferenc, ker je Mu« sol m i mnenja, da je Grandi jeva krivda, ker je ostala Italija osamljena. V I^ausanni ItaJi-jani niso kneil direktnega vpliva na pogajanja med delegacijami velesil in prav tako ne tudi v ženevi. Tudi italijanska teza o črtanju reparacij in o reviziji mirovnih pogodb je propadla. Tudi >JouExcelsior« je objavil razgovor z Mussolinijem, ki je izjavfl, med drugim: Načelo, da se pogosto izmenjavajo voditelji, pripravlja neke vrste političen razred mladih ljudi, iz katerih srede se morejo pozneje poiskati izkušeni voditelji. Kar se tiče zunanje politike Italije, so bile njene smernice določene v velikem fašističnem sveta. Ker dajem temu svetu navodila flam, ne obstoja nevarnost kake izpremembe. Zunanja politika bo ostala ista. Zmaga zaranistov pri senatnih volitvah Berlin, 22. julija- Državni kancelar Papen je berlinskemu zastopniku lista »Popolo d* Italia« irjavij o podunav* skem problemu, da smatra nemška vla* da trajno sanacijo gospodarskih raz* mer v Podunavju za izvedljivo le te* daj, če bodo pri tem sanacijskem pro* cesu sodelovale velike industrijske dr* zave, kakor sta Nemčija in Italija, in sicer sorazmerno po dejanskih potre* bah dotičnih držav. V zvezi s skorajšnjo svetovno g o* spoda-rsko konferenco je izjavil držav* ni kancelar, da bo nemška vlada, čim bodo ustvarjeni pogoji za to, takoj ukinila vse varnostne ukrepe na pod* ročju deviznega prometa. Lausasmaka konferenca žal ni mogla imeti onega psihološkega uspeha, ker spoznanje za zahteve časa še ni bilo pri vseh udele* žencih dovolj močno. Upati je treba, da bo to spoznanje v mesecih, ki nas še ločijo od svetovne gospodarske konference, dozorelo in da bodo v tem času odstranjeni kupd razvalin, ki ležijo še sedaj med narodi. Narodna kmetska stranka v Rumunj je tudi pri volitvah v senat zmagala na vse] črti — Opozicija Je dobila samo osem mandatov Bokaresta, 22. julija, volitve v senat » ptlnesja v sredo narodno kmetski stranki veHko zmago. Izmed 113 mandatov si Možnost vladne krize t Avstriji Parlamentarne ovire v prizadevanju dr. DoHfussa za odobritev tau-saintsfcega protokola o posoJHu Avstriji stri je iz tobačnega monopola in carin generalni komisar, ki bd bil gotovo zo* pet imenovan. Včeraj so se ves dan iz krogov vseh treh vladnih strank širile govorice, da se zveznemu kancelar ju dr. DoUfussu kljub vsem naporom doslej še ni po* srečalo odpraviti ovir za odobritev lau* sannskega protokola o posojilu. Na posvetovanju zastoonikov vladnih strank je baje tudi izjavil, da je treba računati z odstopom vlade, če se mu ne bo posrečilo do prihodnjega četrtka doseči večino za odobritev protokola o posojilu. Dunaj, 22. julija. Zvezni kancelar dr. Dollfuss je izjavil včeraj popoldne v krščansko^socialnesm klubu glede lausannskega protokola o posojilu At* striji med drugim, da bi garancijske države obremenile Avstrijo v primeru, če ne prejme tega posojila, z zneskom na podlagi dosedanjega odplačevanja posojil in sicer po obrestni meri, ki bi bila za pol odstotka višja kakor obrestna mera za novo dogovorjeno posojilo. Do 1. 1943 bi se vsota dolgov za Avstrijo dvignila na 1400 milijonov šilingov, razen tega pa bi najbrže do* tlej razpolagal z vsemi dohodki A v* Je mogla opozicija priboriti samo 8 mandatov, in sicer madžarska stranka S, kmetski demokratje Sterea 2 ter liberalci, dr. Lapu m protlzidovska stranka po en nadat. Mandati so bili razdeljeni na podlagi relativne večine, kar je narodni kmetski stranki omogočilo tako veliko zmago, čeprav so liberalci pridobili mnogo glasov. Bukarešta, 22. Janja. Pri voBtvah . zbornico je zbrala narodna kmečka stranka 45.17 odst vseh glasov, d očim je pri lanskih volitvah dobila 41.98 odstotkov. Liberalna stranka Duce je dosegla 14 odst. m je postala najmočnejša opozicijska stranka, dočim je bila lani v koalicijo razbita. Število glasov liberalnih disidentov Jurija Bratiana je naraslo od lanskih 5.92 odstotkov na 7.09 odst, stranka dr. Lupa od 3.43 na 6.15 odst., antisemitska stranka dr. Cuze od 3.88 na 5.75, dočim so glasovi ljudske stranke Avaresca padli od 4^9 na 2.36 odst Železna garda je prvič prekoračila minimum 2 odst. in je dobila tako zastopstvo v parlamentu. Pri lanskih volitvah je zbrala le 1.6 odstotka glasov. Madžari so ohranili svoje število glasov in so dosegli sedaj v treh okraj\h atbsolutno veS-no, kar se lani ni zgodilo, tako da se je število njihovih mandatov povečalo od K) na 14. Popolnoma je propadla pri voiitvsh kmečko demokratska stranka Stera, ki je lani dobila še 2.75 odst. glasov, nadalje konservativci, ki so bili Lani v vladni koaliciji, in komunisti, ki so dobili lani 231 odstotkov. Med izvoljenimi so vsi ministri sedanje vlade ter večina opozicijskih voditeljev. Propadel je bivši ministrski predsednik Jorga, ki pa bo prišel kot vfrihst v senat. Izmed članov bivše vlade prof. Jorge je bil izvoljen le Argetojanu. Listi se bavijo sedaj s sestavo nove vlade. Nekateri so napovedovali, da bo vlada Vajde Voje voda odstopila takoj po senatnih volitvah, toda sedanji predsednik vlade je izjavil, da bo to storila šele po konstituiranju parlamenta, kar se bo zgodilo najbrž meseca avgusta. Vsekakor je gotovo, da bo kralj zahteval zopet sestavo koncentracijske vlade, ker pa ima narodna kmetska stranka tako v ztoornicd kakor v senatu absolutno vedno, je najbolj verjetno, da bo osnovana nova vlada samo iz vrst narodne kmetske stranke. Očitki politikov V Mtochnu je v cirkuse >Krone< na velikem shodu centroma govoril bivat driav-m kancelar dr. Brflnlng. Poudarjal je, od ***** početka nI po Razorožitev in Nemčija Berlin, 22. julija. Listi živahno komentirajo dogodke na razorozitveni konferenci, ki so izzvali velik odpor. Demokratski listi, kakor »Berliner Tageblatt«, govorijo o navidezni razorožitvi. »Deutsche Allgemeine Zeitung« zagotavlja, da bo nemška iT java, ki bo danes podana, sestavljena v zelo resnem in kategoričnem tonu in da bo odločno in dostojanstveno zastopala dvojno nemško zahtevo po razorožitvi in po enakopravnosti. Ireko-artgleški spor DubJtn, 23. julija. Senat je v sredo zavrnil predlog vlade o odpovedi priseg« zvestobe angleškemu kralju, sprejel pa je določbe, da se ukine plačevanje anuitet za odkup veleposestev. Vladi tudi ni hotel priznati posebnih pooblastil. Zmaga vladnih čet v BraifHfl Bio de janeiro, 22. julija. Vladne čete so premagale upornike ter nadaljujejo svoj pohod. Na meji držav Sao Paolo in Mi nas Geraes je prišlo do bojev, v katerih, so imeli uporniki 15, vladna čete pa 10 mrtvih. 200 ljudi tip— Wa9hlngkm. 22. julija. 200 irletnfcov je obolelo na zastrupljanji] po pokvarjenem sav Njihovo stanj* j* I Britska imperij konferenca Ott*w*f 22. julija. Državna konferenca se Je včeraj popoldne sestala k nejavni seji ter je sklenila, da se imenuje pet komisij, ki se bodo bavile z naslednjimi problemi: 1. trgovina v angleškem svetovnem imperiju, 2. uprava carin, 3. trgovinski odnosa ji do neangleakfh držav, «. valutna m finančna vprašanja, 5. metoda gospodarskega sodelovanja, Konferenca je bila nato odgođena do petka. Ureditev bolgarskih dolgov Sofija, 22. julija. Listi poročajo iz Londona, da se je med zastopniki lastnikov obveznic bolgarskih povojnih državnih posojal m med bolgarsko delegacijo, ki ji načelo je bolgarski finančni minister Štefanov, dosegel ugoden sporazum, fe ie *m včeraj podpisan, Fmaoeni manster Štefanov je dane* odpotoval iz Londona. Predsednik bolgarske vlade m smanji minister Musanov se vrne v Sofijo danas dopoldne. Musanov s* ja na aro jem povratku preko kali je mudil v sredo v Benetkah. Kmetijski ministar Gieev. ki as je vračal v Sofijo preko Dunaja po Donava, a* bo vrnil v Sofijo Mlekarski tečaj na Veliki planini Te dni je bil zaključen na Veliki planini več dni trajajoči mlekarski tečaj, ki ga je priredil kmetijski odd. kr. banske uprave po svojih strokovnjakih gg. inž. EiseJtu m Franju Pavlici. Pouk je obsegal nego »vine, molžo ter izdelovanje masla in sira. Morda ni btl se noben kmetijski tečaj tako potreben kakor ta na planini, kjer je bilo treba dopovedati planšarjem, da je treba opustiti zastarelo mlekarstvo, predelavo mleka v kislo skuto m komaj užitno maslo za skuho. Tečaj na Veliki planini je dosegel veSk uspeh. O tem priča dober izdelek surovega masla, ki je glede na zdravilno rastlinstvo v planinah gotovo najboljši. Mask) je vzel v razprodajo nas kamniški rojak g. JuBj Zupan ▼ »Daj-damu« in v trgovrrri na sv. Petra c. 35. Poleg izdelovanja masla v skupni začasni mlekarnioi so začeli mnogi pastirji pridelovati s*r v malih Hebčkih za domačo uporabo. Upajmo, da so posestniki Velike planine, kmetovalci v obč. Stranje, spoznali pomen novodobnega mlekarstva in da bodo za vedno opuštali predelovanje najboljšega planinskega mleka v trdo kislo skuto, ki je komaj užitna; v bodoče se bodo gotovo oprijeli naprednega mlekarstva. Tudi če bi se njmovi mlečni izdelki ne prodajali, imajo vsaj za lastno prehrano asaueato slanega, dober sir in maslo. Velika planina je bogata na gradbenem materi jaki. Le mak) dobre volje, pa se lafafeo • prav malini izdatki postavi za- družnim potom planinska mlekerrmca, ki bo v splošno korist tako kmetovalcem, kakor tudi izletnikom, ki v velikem številu posečajo to lepo planino. Dar dobrovoflcev Aerokhifou Beograd, 22. julija. Dobrovoljci vstaSt, ki so se bonJM pod vodstvom pokojnega kralja Petra v Bosni, so danes svečano izroeill svojo zastavo v varstvo beograjskega Aeroklnba >Naša krila«. Njihova organizacija, katere člani so skoro vsi že sami starci, je namreč sklenila, da Izroči zastavo v varstvo novim generacijami, ki se zbirajo v mladem Aeroklubn. Iz šolske službe Beograd, 22. julija. Premeščen je k post. dir. za drav. banovino v Ljubljani g. J. Kavčič doslej pri posti LJubljana II. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za promet je upokojen g. Mile Kaa-grga, uradndk v 6. skupini pri posti in brzojavu v Zagrebu. Sorzna poročila. Ljubljanska borza. Devize: Amsterdam 2270.42—2381.78. Berlin 1333.97—1344.77, Bruselj 781.30l_ 785.24, Cnrih 1097.35—1102.85, London 199.96—201.56, Newyorfr ček 5615.63— 5643.89, Pariz 220.90—222.02, Praga 166.67 —167.53, Trst 286.80—289.20. INOZEMSKE BORZE Curih. Parts 20.1926, London 18.26, New Vork 513.76. Bruse« 71.20, Iffiian 26.18. Madrid 41_, Amsterdam 20640, Berlin 121.75, Sofija S.70, Pra*a 16.19» Varšava 57.60, Bukarešta 3.06, Stran 2, >SLOVEN8KI NAROD«, dne 22. julija 1932 166 srednjih šol in 79*267 srednješolcev Zanimiva statistika o srednjih Šolah.▼ naitt dciavi Zagrebžke »Novosti« priobčujejo zanimivo sta ris t; ko o srednjih Soleh t ne§i državi. V preteklem šolskem letu je bilo na vseh mš:h STednjih šolah, na realnih tn klasičnih grmnazijah 79.267 dijakov in dijakinj. Na javne srednje šole odpade od tega 75.714, na zasebne pa 3535. Zanimivo ie, da odpade ca vse prebivalce naše driave 037 odstotka srednješolcev ali na vsakih 175 prebivalcev 1 srednješolec (ka). Dijakov je brlo lani na naših srednjih šoiah 54.144 ali 68 odstotkov, dijakinj pa 25.123 ali 32 odstotkov. Število dijakinj je neko-Kko manjše od polovice števila dijakov, kajti razmerje med dijaki in dijakinjami znaša 17 : 8. _____ Največ srednješolcev odpade na dunavsko banovino, najmanj pa na vrbasko. Dunavska banovina je imela lani 21.431 srednješolcev in srednješolk, savska 17.473, dravska 8.850, drinska 6945. zetska 6598. vardarska 6464. moravska 5596, primorska 4066 m vrbaska 1744. Če razdelimo srednješolsko mladino na površino naše države, pride na 1 kv. km 1 dijak odnosno dijakinja, v dunavski banovini na 1-5 k v. km, v dravski na 1.8, v savski na 22, v dranski na 4.2. v moravski na 4.6, v zetski na 4.8, v vardarski na 5.5, v primorski na 5.8 m v vrbaski na 12 kv km. Zanimivo je tudi Število srednješolske mladine glede na število prebivalcev v poedinih banovinah, tn 5rednješo!ec(ka) pride v dunavski banovini na 125 prebivalcev, v dravski na 12°. v zetski na 140. v savski na 154, v primorski na 221, v drinski na 230, v vardarski na 244. v moravski na 252 in v vrbaski na 594. Če upoštevamo, da so bile šole v pod- ročju Beograda vitete v teritorij dunavske banovine, vidimo, da je prišla potreba srednje iole do največjega izraza v dravski baaoviai, do najslabšega pa v vrbaski. Naša države ima 166 srednjih šol s 2070 oddelki, (150 realnđh gimnazij, 15 klasičnih gimnazij in 1 realka). Če primerjamo banovine po številu njihovih srednjih šol, vidimo, da :ma dunavska banovina 43 srednjih šol, savsjca 35. zetska 19, dravska 15, vardarska tudi 15, moravska 13, primorska 12, drinska 10, vrbaska 4. V 7 realnih gimnazijah so »udi oddelki za klasično gimnazijo, a 4 realne gimnazije imajo tudi oddelke za realko. V realne gimnazije je hodilo torej 72.787 dijakov (-inj), v klasične gimnazije :n oddelke klasične gimnazije 5824, v realko in realčne oddelke pa 656. Razmerje med številom realnih gimna zijcev, klasičnih gimnazijcev in realcev je bilo 111 : 9 : 1. Popolnih srednjih šol (z 8 razredi) je bilo v naši državi 111, nižjih srednjih šol (s 4 razredi) pa 55. Na 8 nižjih srednjih šolah so bili rudi nekateri višji razTedi. toda le kot privatni oddelki. Nitjih 6rednjh šol je imela največ dunavska banovina in sicer 14, za njo zetska 12. doč m je imela primorska banovina samo 1. Na vsako srednjo šolo je prišlo lam v drinski banovini 694 dijakov(-inj), v dravski 590, v dunavski 499. v savski tudi 499, v moravski 438. v vrbaski 436. v vardarski 431. v zetski 347. v primorski 338. Izmen popolnih srednjih šol je imela največ dijakov realna gimnazija v Subotici in sicer 1313. najmanj pa realna gimnazija v Senju, namreč 246. V dunavski banovini je bilo v oddelkih z madžarskim učnim jezikom 446 dijakov, v oddelkih z nemškim ucV-un jezikom pa 183. V nedeljo vsi na Dolenjsko! Mnogo lepega in zanimivega krije v sebi tudi dolenjska zemlja Novo mesto, 21. julija. Izletniški vlak Ljubljana—Novo meso —Metlika, ki 6cno o njem pisali jutri teden, je z jutrišnjim dnem uveden. S.jamo in vse priznanje železniški drrekcni' Pet minut pred pol šesto zjutraj bo zapustil ljubljanski glavni kolodvor. Da bi bil natrpan, kot so bili pozimi smučarski vlaki na Gorenjsko! Saj bo tako prijetno zdaj na Dolenjskem! Pod Alpami bo slcoro malo hladno, doli pri nas sije žarke s_»iiiCe, lahek vetriČ pa skrbi, da ni prevroče Vode, reke in potoki so baš prikladni za kopanje. Niso topliški, pa tudi ne zimhk\ tako ljubka in mehka, osvežujoča .n tek pospešujoča je kopel v dolenjskih vodah! Človek kar ne more iz vode. Za ribolovce in ribojedce je nemalo prilik, da pridejo v polni meri na svoi račun. Prijateljem pešhoje in zmernim turistom se bo odprl neizčrpen zak'ad hvaležnih izletov, ki jih bodo mestoma še kar ietos obnavljali. Občudovalci podzemskih tajn *n zgo-drv.nekih lepot bodj skoro v zadregi, kje bi pričeli in kako bi počeli, da jim n2 uide vsaj najvažnejše in najlepše iz bogate izbire. Na Grosupljem Zupanova jama. Ta v okolici veliki in ponosni grad Boštanj z bogato knjižnico. In se lepše ležeči in slavnejši Turjaški grad, ki ga opisovati n» treba. Višnja gora s starinskimi razvalinami, krasnim razgledom in skoro planinskimi klanci. Slika se vrsti za sliko, skoro na vsako ped kaže pisana priroda drugo lice. Tam v v-'šniegorskLh klancih je lepo ob vsakem letnem času, kmalu bi dejal, ob vsakem vremenu. Stična. Velikanski samostan menihov cistercijanov. Silno je njihovo gospodarstvo. tCerkev je med največjimi in najzanimivejšem v vsej banovini. Slavnega slikarja Berganta Križev pot z glagolskim podpisom urnetnaka — boaate stukature — ostanki prvotne romanske cerkve. Na drugo stran Muliava. Kdo ne pozne zgodbe o muljavskih sršenih in pobeglih Turkih! Jurčičeva rcistna hiša. še živeči sorodniki in znanci pisateljevi. Spominska knjiga. V cerkvi slavne freske Janeza iz Ljubljane. Uro dalje izvir dolenjske Krke. Vas Krka. Nad enim od obeh izvirkov razvaline krškega gradu. Mogočne podzemske lame. Slikovita cerkev na Krki. slovita božja pot zdravnikov Kozme in Damjana, pa še sto drugih zanimivosti. Podjetnei-ši izletniki b* z avtobusom iz Stične meno banovinske elektrarne v Za-gradcu lahko dosegli »raztrgani Žužemberk«. Vlak bi jih ponesel mimo »zakrpane Višnje gore«, ki jo budno čuva na zlato verigo priklenjen polž (in kdor ga hoče videti, mora neizbežno izstopiti v njegovem kraljestvu), avtobus pa bi jih postavil tja doli na visoke pečine nad šumečo Krko. še v svoji nemoči je žužemberški grad silen, občudovanje vzbujajoč. Pa veseli 2u« iemberk sam in sončna njegova okolica. Polna je zgodovinskih starin. Po dolini Krke čez osameli Dvor v Sotesko. Zopet mogočen grad. Za Valvasorja je bil najlepši in najuglednejši grad na tedanjem Kranjskem. Že pred njim se spe-njajo sive ruševine starega soteškege gradu v strmo pobočje pragozdnega Roga. Srečanje z medvedom je tam vsakdanja stvor, div)i prašiči m druga, pri nas sicer Se bolj redka divjad ima tam svoj paradiž. Se nekaj pičlih kilometrov ki sredi buj-in x zelenjem oinoUjencga koda se zasvetijo znamenite Dolenjske Toplice. Na eni strani kočevski pragozdi, na drugi strani vinske gorice, tam zadaj pa dobri pri prošnjak sv. Anton. Njegov šila«ti zvon.k moli v nebo kot iztegnjen prst usmiljenega svetnika, ki čuva nad dolino, kjer ni menda nobenega neuslišanega dekleta. Zadovoljni ljudje žive tam in zadovoljni so tudi oni, ki jih zanese med nje. Pa vsakdo se ne bo podal po ovinkih doli v »Dolino gradov«. Kar z vlakom dalje iz Stične. Tam nekje za Radohovo vasjo se raduje življenja na svojem ljubkem gradiču naš umetnak Ferdo Vesel. Njegovi številni znanci in oboževalci imajo zdaj lepo priliko za obisk. Nad Veliko Loko na čokatem gradiču Mali Loki banovinska gospodinjska Šola. Nekaj kilometrov dalje sloviti Čatež in nad njim zelo obiskovana božja pot Zaplaz. Lepa dvostolpna nova cerkev. Od tam peš v mirensko dolino, posejano s starinskimi gradov*. Nazaj na Trebnje. Spet slavna zgodovinska starina, trebanjski grad. Zdaj popravljen. Zanimiv. Trebnje ima izvrstno pijačo in nedosež* no velike žemlje. Iz Mirne pečn ni kdo ve kako daleč na najvišji in največji grad v »Dolini gradov«, na Hmeljni k. Silen položaj nad pet eto metrov visoko. Razgled za dolenjske razmere velikanski. V gradu imenitne starine. Tudi v kleti. Dolenjska metropola, polotoško skalno Novo mesto. Stisnila ga je široka in globoka Krka, da je kar vzkipelo In naraslo, na vrhu pa kraljuje ponosni kapitelj z originalno Tintorettovo sliko v oltarju. Kopališče, čolni na razpolago. Č-ohn-riti je mogoče skoTo gori do Straže, zadnje železniške postaje za prej omenjene Dolenjske toplice. Avtobusne zveze, avto-taksrijev na izbiro. Izleti v okolico stoteri. In skoro polnih dvanajst ur ima čas izletnik, ki izstopi v Novem mestu. Vlak pride ob 7.52 in ae vrača ob 19.45. Po eni strani Krke navzdol do otoške Kostanjevice z velikanskim gradom, zapuščenim samostanom in divno prenovljeno cerkvijo. Prej že se dotakne skrivnostne kartuzije Pleter je pod Gorjanci in pogleda v ta a!i oni mični grad in gradič tam okrog. Nazaj čez Krko in grad Klevevž, kjer hranijo kleti na svetovnih razstavah odlikovano dolenjsko kapljico, dalje čez veselo se razvijajoče in od blizu in daleč zelo obiskovane Šmarješke Toplice, pa mimo dolenjskega raja. prelestnega gradu Otočca sredi Krke, spet v Novo mesto. Hvaležen izlet je tudi po naših goricah čez užitkov polno Triko goro na Hmeijnik. Ali pa v jamski naš grad, tajinstveno Luknjo in mirnopeike klance ob ponikujofi Temenici v Mirno peč aH Ponikve, tam pa spet nazaj na vlak. In na Gorjance! Do tovarne a avtomobilom, pes na Trdinov vrh, doti k svetemu Miklavžu, o katerem je naš list ie pisal, in k siudenčku »Gospodični«, pa spet do tovarne in ▼ dolino. Ali na kočevske Gače. Divna flora, prekrasen razgled. Od tam pes pičli dve uri na Mirno goro. P lam na ka postojanka Črnomeljske podružnice SPD. Tudi starinska cerkev je gori. Razgled nepozaben. Povrat ek peš v Semič in tam na vlak. V Beli krajini je vlak is Novega mesta v eni uri. Spotoma več lepih postaj. Vsa v cvetju kot začarana plini*— je postaja Urina sela in onstran Gorjancev tekmuje a njo drvno ležeča postaje Sem4& Sredi samih vinogradov. Oko ne ve, kje sej obstane. Velebit m bosenske gore omejujejo skoro neskončni razgled ▼ es> njavo dohno, ki Jo prepiesa srebrna Kolpa. Iz Sonslea na blisnji Smuk ali ne daljno Mirno geto. Ali pa v dolino, ki je natrpana lepot in zanimivosti. Črnomafj. Kako ljubke so njegove gorice! Tudi premogovnik je tam Indastfin raste. Grade* m Metlike. Ljubek svet Kamor- koli se ozreš. Kopanje na Kurpi. Pa skok preko nje t savsko banovino. Morda do gradu Ozlje, Drvnol AH pa v gorski Zum-berak. Svojevrstno! Devet ur je v Metliki Časa sa izlete in uživanje. Ne zamudite, pridite in prepričajte se sami! Se se boste vračali in druge boste privabljali s seboj, ker lep je dolenjski svet poln skritih lepot in davnih prigod! Na svidenje! Pfrnat Viktor. Higijensko rastavo bo treba obnoviti Bita Je najbotfša v državi in požar Je napravil neprecenljivo škodo Ljubljana, 22. julija. Divji element ni uničil le razstave, sadov neprecenljivega dela nadeja Higijenskoga zavoda ter ni oškodoval le tega zavoda, temveč je oškodoval vso našo zdravstveno kulturno delo in vse ljudstvo. Higijenska razstava je bila v polnem pomenu ljudska, narodna last, bila je dokaz nade zdravstveno socialne kulture ter po pravici v ponos naši zdravstveni službi. Bila je vedno odprta knjiga, iz katere je črpal prepotrebno znanje nas preprosti človek in inteligent in je najuspešnejše sirila propagando zrn socialno higijeno ter smisel za ljudsko zdravje in zdravstvena vprašanja. Kdor se torej ne zaveda škode in nesreče, ki nas je prizadela a požarom, se ne pojmuje, da je ljudske zdravje prva skrb vsakega kulturnega naroda Razjuniljivo je, da se zaradi te elementarne nezgode ne sme prekiniti delo Hi-gijenskega zavoda v zacrtanih smernicah, higijensko razstavo je treba obnoviti; to ni le potreba, temveč mora biti tudi zahteva vse javnosti, ki pa mora biti tudi pripravljena na žrtve ter se zavedati, da Je higijenska razstava skupna last. Težko je sicer zdaj razmišljati, kako obnoviti razstavo, kje vzeti sredstva. Morda bo marsikdo podvomil, ali je dovolj energije, da se obnovi razstava in dovolj požrtvovalnosti ter razumevanja pri poklicanih in v javnosti. Higijenski zaved si je v 8 letih izvežbal osobje za to tehnično delo, ki ga je vzdrževal predvsem z dohodki vsakoletne razstave. Njegovo delo je pa seveda odvisno tudi od preračuna, toda proračunska postavka je bila vedno prenizka, da bi lahko vzdrževal! tehnično osobje, ki je potrebno za vzdrževanje higijenske razstave. To osobje ho moral zdaj Higijenski zavod cdpustiti, ako ne bo dovolj razumevanja za obnovitev razstave, čeprav bi stala obnovitev ogromnega truda hi žrtev, vendar bi ne bila neizvedljiva zlasti Se/ ker zavod še ima projekte modelov, statistično gradivo itd. Brez podpore, brez široko zasnovane podporne akcije pa ne pojde. To akcijo bi morala prevzeti kakšna ustanova, odn. humanitarna organizacija, zavod sam je ne more izvesti. Brez podpore države in samouprav obnovitev tudi ni mogoča, potrebna bi bila najširša podporna akcija. Baš takrat, ko je prizadela Higijenski zavod ne&reča, se je mudil direktor g. dr. Pire v Beogradu, kjer pripravlja poseben odbor »Jugoslavensko higijensko izložbo«, ki bo prihodnje leto v Beogradu. Naša higijenska razstava je prednjačila vsem drugim v državi in si je težko misliti ju-goslovensko higijensko razstavo brez nje. Sklenili so, da bo ljubljanski Higijenska zavod razstavil v Beogradu, drugi dan je pa higijenski paviljon pogorel. Kakšno škodo je napravil požar, ni tako lahko oceniti. Materijal sam na sebi ni drag, prometna vrednost uničenega razstavnega gradiva se ceni lahko na okrog 400 do 500.000 Din. Tcda, Se bi računali vse delo, ročno, tehnično, statistično, proučevanje zdravstvenih prilik v banovini, program asanacij itd., je škoda neprecenljiva in se ne more ponazoriti s številkami. Higijenska razstava se je leto za letom :z-popolnjevala, vsako leto je imela poseben program, materijal od prejšnjih razstav, ki ga niso mogli uvrstiti več na novejši razstavi, so pa hranili v priključeni baraki, ki je tudi pogorela, tako je prav za pTav uničeno gradivo sedmih razstav, ker je bila zadnja sedma, ne le ene. Velesejem se je izkazal kot najprimernejša za higijensko razstavo. Na velescimu imajo takšne razstave največ obiskovalcev, naša je icnela vsakokrat po 15 do 20.000 posetnikov. Na drugi strani je pa tudi higijenska ratzstava privlačnost za velesejem sam, kar so sprevideli tudri v drugih mestih. Naša higijenska razstava je bila namreč prva na velesejmu in druga mesta, kjer imajo velesejem. so posnemala v tem pogledu Ljubljano. Velesejem bo seveda zgradil nov paviljon. Dobro bi pa bilo, če Ibri poklicani razmišljali o tem, da bi se zgradil za higijensko razstavo ognjavaren paviljon. Otroška igrišča v Tivoliju Letos Je prav za prav ves TlvoH igrišče za deco, ki se p tudi strogega paznika ni treba več bat! Ljubljana, 22. juHja. Tisti, ki je včeraaj pisal o otroškem igrišču v Tivoliju, gotovo nima otrok, če bi jih namreč imel, bi gotovo vedel, da je letos prav za prav ves Tivoli igrišče za otroke. Pazniki v parku niso z otroci prav nič več strogi, prav Izrecno pa moramo pohvaliti tistega nekdaj tako strašnega bav-bava, ki so se ga poniglavčki tako bali, da so kar otrpnili, če so ga le cd daleč zagledali. Grozanskl bav-bav se je na solnčnih višinah ponosnega Gradu izpremenu v pravega angela miru, da sam sv. Miklavž nima bolj vljudnega In dobrega angela v svojem spremstvu. Angel varuh otrok je postal nekdanji bav-bav in gorje, če bi se kakemu njegovemu varovancu samo las skrivil na glavici. Seveda, rožic ne smejo trgati malčki, ker bi jih vrtnarji ne mogli sproti dosti nasaditi, če se pa kdo zaleti v travo in na travniku odtrga kako rožico, pa angel varuh gotovo ne vidi. No, in če otroci prično po potih potresati m nastiljati, jih pa dobri mož ie blago posvari in poskrbi, da je zopet vse pometeno. Se bog oče ima večje veselje nad enim —izpreobrnjencem kot nad devetmdevetdeeetimi dobrimi, nato je pa temu varuhu otrok onstran groba — to bo seveda Sele tedaj, ko bodo vsi njegovi današnji varovanci že veliki gospodje in častitljive stare mame — določil preime-nitno vlogo. Slaven glasbenik je namreč mož in v nebesih bo malim angelčkom igral na harmoniko, da se ne bodo nikdar več cmerili in vekali. Sv. Peter je sicer dober gospod, ampak star je že in ne more prenašati otroškega veku, skozi ušesa pa gre angelski jok tudi svetim devicam, da prično sitnariti in se ravsati. Tudi v tivolskih nebesih je tako, pa naj bi blagi mož prinesel harmoniko v park, sedel v senco na klopico in deci zagodel kako prav lepo to okroglo. To bo ruštno! Tisti travnik za bifejem, ki smo včeraj čitali o njem, res ni prav lep. Sele predlanskim menda so ga odprli za otroke, a ne za najmanjše, ki ie ne hodijo v šolo, temveč za večje dečke, da se lahko naska-čejo in nadivjajo, kolikor hočejo, da potem epe kot ubiti. Tam lahko bije jo žogo kot na Iliriji ali Primorju ta dreti se smejo, da se lomijo veje od trhlih kostanjev. Za drobit je pa še vedno staro igrišče ob gradu, kjer stoje sedaj hišice Predane neveste. Peska je dovolj ta okrog hišic polno kotičkov, da se otroci lahko tako skrijejo, da jih niti mamica ne more najti. Tudi vodnjak s deklico je tam. da se otročki lahko s blatom popacajo do obupa mazale, ki tal svoje srčka vedno rade imele kakor bi bih is eukra. Najlenes ta uprav idealno otroško igrišče je pa ed geada pa deli do seleenice na južni strani Tivolija lese« travnik. Na obeh straneh sennnstega drevoreda ki pa ni posut, temveč poraščen s travo, je ves travnik pokošen, da se malčki lahko valjajo po trasi, esnihtnje pa posedajo po klopcah pod kostanji v senci, če se jim pa zdi, pa lahko tudi sedejo v travo in se komodno raztegnejo po zeleni preprogi in dremlje jo. Dosti pripravnega prostora je torej že pod Ti voli jem za otroke, vendar pa naši ded že prihodnji teden prično urejati pravi paradiž, namreč tisti zeleni grad z zelenimi sobanami in stebrišči , z zelenimi preprogami ta kupi peska in mivke ter s prijaznim bazenčkom in vodometom, a seveda tudi z nalašč za deco urejeno skrivnostno hišico, da ne bo več sitnosti s hlačkami. Kakor že veste, je mojster Plečnik sam napravil za ta otroški park načrt, ki smo ga objavili in opisali za Veliko noč in bo takoj na desni strani vhoda v Tivoli med železnico in Latermannovim drevoredom prav do drugega prehoda čez železnico. Nočna plavalna tekma Za današnjo plavalno tekmo ob svitu reflektorjev vlada veliko zanimanje, Si-nočna preizkušnja je pokazala, da je razsvetljava prvovrstna. Tudi vreme kaže dobro in smemo upati, da ne bo dež motil prireditve. Voda bo glede na pozne večerne ure primerno temperirana, tako da pla-vačev ne bo zeblo. Zunanji okvir prireditve je torej zadovoljiv, upamo, da bo tudi tehnična stran odgovarjala. Plavalni program je prav pester. Pri včerajšnjem poizkusu se je lhri-janska štafeta na 4 krat 50 m prosto močno približala državnemu rekordu in smemo pričakovati, da bo v borbi z Madžari svoj čas še popravila. Na 4 krat 200 m prosto je zmaga Ilirije nad gosti skoraj sigurna, kajti na včerajšnji generalni preizkušnji so ure pokazale čas izpod 11 mmuL kar zadostuje za drugo mesto tudi na državnem prvenstvu. Ce bodo plavači Ilšrije le ▼ količkaj dobri formi, bodo zmagali v obeh štafetah. Prav zanimive bodo tudi ostale točke dvocnateha. Na 100 m prosto bo moral gost Zentav napeti vse sile, če bo hotel premagati Fritscha, ki je v prav dobri formi. Hrbtni plaveč Žirovnik upa, da se bo re-vanžiral Hunvadiju za Lanski poraz, vprašanje je le, v kakšni formi je Madžar. Prav zanimiva bo tudi tekma najin laiših eravrtistov, ki so pred kratkim ab3o!vk-ali plavalno šolo Ilirije. Gledalci bodo vi cel i, koliko se da v 14 dneh naučiti. V damskih točkah nastopijo najboljše tekmovalke IHrije, z državno prvakinjo in rekorderko Lacnpretovo na čelu. Prireditev bo zaključila waterpolo tekma FTC : Ilirija, pred tem pa ae bosta srečali juniorski moštvi Ilirije ta Primorja. Te tekme bo pokazala, kdo izmed obeh ime na bližnjem državnem Pfteueifn boljše isglede. Tekmovanje se prične ob 20.30 in bo trajalo pribMžno poldrugo KOLEDAR Danes: Petek, 22. julija, katoličani: Marija Magdalena, Prlulna; pravoslavni. 9. julija DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Operna reduta (Če diplomati Idubdjo). Kino Ideal: Dolina mrtvih. Mednarodne plavalne tekme FTC * Iliriji ob 20.30 v kopališču Ilirije. DEŽURNE LEKARNE Danes; Trnkoczv, Mestni trg 4 in Ra-mor, Miklošičeva cesta 20. Pogreb gospe Novakove Pri jutrišnjem pogrebu pokojne ge. Novak Marije bodo udeležencem, ki jo bodo hoteli spremiti do Notranjih goric, na razpolago avtobusi. Avtobusi krenejo na pot po 7. zjutraj iAvala«, sami smo se pa preverili, da že vsa Ljubljana govori o velikem dogodku. V prijaznem dolenjskem mestecu med vinorodnimi goricami so doživeli zgodovinsko pomembno čast nepričakovano visokega obiska, da vsi tujskoprometlarji z razbeljenimi glavami špekulirajo na hotele, kopališča, vzpenjače in drsališča. Skrajni čas je vendar, da že končno zdrvi ekspres po novi progi na Jadran. I>va tira ne bosta zadostovala in tudi samo ena proga s štirimi tiri ne bo megla z morja zvoziti milijonov po dolenjskih lepotah in dobrotah hrepenečih gostov. Grandijozne aerodrome že merijo, da po zraku speljejo dobro markirano bližnjico z one strani morja. No, tako in tako ter takorekoč, morda tudi malo mislijo, koliko bo vrgla špekulacija s parcelami zaradi hotelov, dirkališč, templjev, kopališč, železnic, avtomobilskih cesta in aerodromov. Največ gotovo s parcelami v zraku zaradi zračne ceste, saj je vendar posestnik gmajne tudi lastnik vsega zraka nad njo! O, to bo denarja! Vince s Trške gore in kapljico od Metlike ter cviček bomo prodajali le še v šampanjskih bntujkah.! Diskrecijo prosimo tn častno besedo: Ml bomo pa kaj boljšega! Poziv je dobil za telefon gospod župan. Ali nI že to taka senzacija, da se je sam poštar skrbno vrgel v parado in dostojanstveno korakal mimo občinske hiše. Mimo občinske hiše seveda, če gre za župana, nato je pa gospod p štar zavil skozi prijazno obokana vrata k »zidanemu pujsu«, kjer imajo gospod župan ob tem času pri golažu in kupici starega posvet. Pa so šli gospod župan z gospodi občinskimi svetovalci na telefon in zvedeli, naj počakajo in sprejmo redkega, odličnega, za mesto zgodovinsko pomembnega gosta. Modri in razsodni gospod župan so kakopak tudi takoj pretehtali, da je ta obisk lahko tudi usoden za blagodat občine, če bi ekscelenca aM emlnenca ne bila zadovoljna. Sol in kruh sta častitljiva staro-slovanaka navada, ampak to je le tako in za berače. Gospa mama županja so lastnoročno stopili v kamro po najlepše preka-jeno klobaso, jo obrisali v poldrug oral Široki predpasnik in drhte položili na pla-denj ob poperček in sol. Zadaj so gospod podžupan in svetovalca držali zelenke s sli-vovko in tropinovcem, Štefani ln butiljka-mi — saj se ne ve, kaj si Visokost požele. V rokah že skoraj oddane hčerke F*ifl so žvenketali šilčki, kozarčki in kupice vseh velikosti. Gospod župan se še niso cdkašljali, v naglici so nervozno stopili še za ogal, pa se je skozi šipe tajinstveno tiho drsečega avtomobila pokazala čudna, mrtvaško bela postava. O, ne samo po očalih, beli rjuhi in copatah, tudi po kosmatih bedrih so gospod župan takoj spoznali Ghandija. Kako pa tudi ne, saj se ga spominjajo s slik, da ima prav tako suhe in kosmate noge kot prekljasti učitelj, ki se siti okrog Fifice. In natanko so pc gledali dolge kocine na kosteh, da je zmota absolutno in direktno izključena. Kakor vedno, namreč! Lep ni Ghandi, suh kot trska in plešast kot luna, pa čisto popolnoma nag pod rjuho. Gotovo, da mesto počasti, je topot vodja s t omili jonskega naroda imel debele črne volnene rokavice na rekah. Prijazno je prekinil pozdravni govor gospoda župana in ginjen posegel po slivovkl. Kakšna čast, samo zaradi župana je prekinil abstinenco in post, pa je pokusi 1 iz vseh ze-lenk, Štefanov in butiljk, pomalical klobaso in vtaknil drugo pod rjuho, butiljke pa zložil poleg sebe. Le škoda, da Je imel ravno svojo molčeči dan. Gromozanska škoda da ni črhnil niti besede! Le ko se je premaknil avtomobil, je siknil skozi zobe, ki jih nima, zahvalo, da se je čulo kakor >Piš!< Kaj neki pomeni ta beseda po indijsko ? Dolarfl. — VaSa hči je vzela bosratesra Američana, pravijo. — Res in žal ji je, da ni mogla vzeti kar dveh naenkrat. Psihologija. Oče: Zena, ali si že povedala hčerki, da jo razdedinim, če si ne Izbije iz glave toga siromašnega inženjerja? Mati: Nji nisem povedala, pač pa 8tev. |C4 >SLOVEN8RI NAROD«, dne 22. julij. 1932 Strani Z. Dnevne vesti -Besede imajo naši čitatelji — Brezposelnost v drmvafcl banovini. Število prijavljenih brezposelnih se giblje večinoma na isti Tišini. Izmed raznih strok so se vedno najbolj prizadeti kovinarski m tovarniški delavci, ki nikakor ne morejo dobiti službe. Vse kaže, da v doslednem Času ni pričakovati zboljšanja, kajti tovarne sprejemajo prav malo naročil in morajo tara* teda delavce odpuščati Brez deda Je tudi večje število mizarjev, ki pa lasje dobe srašbo. V LJubljani smp rmeii prednji teden 1206 moških brez dela, danes pa jih imamo 1171. Brezposelnih »en s k je danes 1*47, prejšnal teden pa 1034. v Mariboru se je število pri moških znatno znižalo, dočim je prejšnji teden znašalo 939. izkazuje današnje poročilo Borae dela le 2*3. ženske pa tianes 15o, prednji teden 193. V Olju In v Murski Sobota ae je stanje prav malo izpre-men.Ho, CeJoe moški prejšnji teden Wl. danes 859, ženske 159. prejšnji teden 173, Murska Sobota moški 345. preošnji teden 345, ženske 8, prejšnji teden 7. — Uredba o poštninskj prostosti. Ljubljanska direkcija opozarja poštne urade, da je dobila uredjba o po&tnknski prostosti dne 11. juiija 1932 obvezno moč. S tem dnem so namreč prenehali veljati va: do-sedaniM predpisi (z>akon z dne 2. oktobra 1866 o pnLstojbin oproščeni uporab; c. kr. poštne ustanove) ter kasnejš zakoni in uredbe, ki obravnavajo to snov. — Razglas o neizročljivjh poštnih pošiljkah za mesec maj 1932 je izšel te dni in je bli poslan V6em poštam v dravski banovini, kjer je v prositoru za stranke občinstvu na vpogled. — Odkritja v logaških jamah. Za fo-mlne najdbe, kn so jih logaški jamarji, •predvsem g. Ivan Dolar in g. Mirko Stnus odkrili in izkopali v jami, sedaj po njih idealnem voditelju imenovani z-Doiarjevi j&mi< v logaškem okraju, ter 14. t. m. •rrnesli v Ljubljano in darcvali Narodnemu muzeju, se ravnateljstvo .ega zavoda imecovanim prav iskreno zahvaljuje imenovani gospodje, Ki so našli jamo n od-fcrili v njej za znanost in poznavanje jiKše fosilne favne tako važne in zanimive najdbe, so p«-stopali ža pri prvih dvigih tega gradiva zelo previdno in pohvae vredno, kar se pri nestrokovnjakih raznih jamskih ekspedicij prav redko dogodi. V svojem velikem idealizmu in požrtvovalnosti se niso strašili ne gmotnih žrtev in m noči, ki jih je bilo treba p.-ečuti v jami pri trdem deiu. Posebno pa je še treba pozdraviti vse hvale in vsega posnemanja vredno odločitev logaških jamarskih krogov, da bedo tudi v bodoče redno in tAkoj obveščali muzejsko vodstvo o vseh novih najdbah, ki so giede njih izjavili, da jih bodo prepustili za zbirke muzeja. — Potovanja v inozemstvo ukinjena. Ministrstvo za promet je obvestilo ljubljansko poštno direkcijo, da je po zahtevi finančnega ministra ustavilo izdajanje dovoljenj za potovanja, redne letne odmore, odsotnosti po privatnih posJiih. pa tudi »dravlflenja v inozemstvu, razen v primerih skrajne potrebe, kar pa mora biti z ZKlravniškim izpričevalo m nesumljiivo dokazano, že iadana, pa še ne izrabljena dovoljenja je obenem preklicalo in zahtevalo nazaj. — Razpisana zdravniška, služba* Kraljevska banska uprava razpisuje v i~vni ženski bolnici v Novem mestu -službo zdravnika uradniškega pripravnika z mesečno plačo Din 1275. Prosilci morajo izpolnjevati splošne pogoje za sprejem v državno službo in imet; zdravniško pripravljalno službo (staž). Prošnje so naj viože do 6. avgusta pri kraljevski banski upravi v Ljubljani. — Trboveljski mladinski pevski zbor na Sušaku. Poročali smo že, da nastopi mladinski pevski zbor iz Trbovelj jutri na Sušaku, Nad 100 mladih pevcev, rudarskih otrok, zap< je jutri ob 20. v mestnem kopališču na Sušaku. Na programu so Adamičeve, Kogojeve, Grgoševićeve, Premr-tove, Mokranjčeve, Maroltove in Aljaževe skladbe za mladinske zbore. Snoči so nastopili mladi trboveljski povci na koncertu v mestnem vrtu v Bakru. — Ceskoaiovaftka deca na Jadranu. Včeraj zjutraj je prispela v Split večja skupina češkoslovaške dece, otrok finančnih stražnikov. Na kolodvoru so jih spre- • zastopniki finančne kontrole v Splitu. Iz Splita so se odpeljali češkoslovaški otroci na Vis, kjer ostanejo na počitnicah. — Tujskj promet v Hrvatskem Primorju. Od 1. januarja do 30. junija je bilo v Hrvatskem Primorju 11.618 tujcev. Vštete pa niso stalne otroške kolonije in ialetmi-ške skupine. Tujski promet je letos v Hrvatskem Primorju nazadoval za 5000. Naših državljanov je bilo 7905, Avstrijcev 990. Nemcev 671, Cehoslovakov 1233. Madžarov 244, Turkov 122, Italijanov 196 itd. iN'a Rabu je tujski promet nazadoval letos za 46%. Zdaj je na Rabu 1079 tujcev, od teh 65% naših državljanov. Mnogi hoteMrji delajo z izgubo v pričakovanju, da jim priskoči na pomoč država. _ Nov potniški vlak od Črnomlja do Karlovca. Od nedelje 24. t. m. dalje bo vozil na progi čmomelj-Karlovac dnevno I redno nov potniški vlak. Iz Črnomlja bo odhajal ob 20.25 in prihaijal v Karlovac ob 21.50. — Konkurzi in prisilne poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za čas od 11. do vštetega 20. t. m. sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo preteklega lota): Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini 2 (3), v savski banovini 2 (3), v vrbaski banovini 1 (—), v primorski banovini 4 (_), v drinski banovini 1 (2), v zetski banovilni — (1), v dunavski banovini 2 (5), v moravski banovini 2 (2), v vardarski banovini 3 (—), Beograd, Zemun in Pančevo — (2). Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v dravsku banovini 5 (4), v savski banovini 11 (2) , v vrbaski banovini 1 (—), v primorski banovini — (1), v drinski banovini 4 (3) , v zetski banovini l (_)f j dunavski banovini 4 (10), v moravski banovini 1 (—), Beograd, Zemun ]n Pančevo — (2). Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini 5 (1), v savski banovini 4 (1), v vrbaski banovini — (2), v primorski banovtml 1 (2), v drinski banovini_ (1), v setaM banovini — (3), v donavski banovini 2 (—), V vardarski banovini — (2L Beograd, Ze- nnm hi Pančevo — (1). Odpravljene prisilne poravnave izven konkursa: v arar- skj banovini 9 (3), v savski banovini 9 (2), v vrbaski banovinu 1 (—), v primorski banovini 2 (—), v drinski banovrini S (—), v zetski banovini 1 (—), v dunavski banovini 1 (7) — Zatiranje živinske koga. Pred krartim so zanesli v našo državo tz Madžarske in Rurrronije slinavko in kugo na parki j ih, V najnovejšem času sta obe prišli v našo državo tudi iz Bolgarije. Glede na to so naše veterinarske oblasti po navodilih kmetijskega mimisljrstva izdale energične odredbe, da se boiezen ne razširi rudi v kraje, kjer je doslej se ni. Pri izdaji teh odredb so pristojne oblasti pojasnile prebivalstvu, da je v njegovem lastnem interesu, de se ravna po njih. vendar pa s« sdi. da v nekaterih krajih, kjer sta se pojavili slinavka in kuga na parkijih, prebivalstvo ni pokazalo zadosti razumevanja zanje, zaradi česar se je v nekaterih pokrajinah živinska bolezen zelo razširila. Zgodilo se je celo. da so pri kršenju veterinarskih odredb prvačili predsedniki občin in občinski odborniki, še hujše pa je to, da so prihajale intervencije, naj bi ae odredbe sa pobijanje živinskih bolezni izpremenile ali celo ukinile. Zato je razumljivo, da se morajo veterinarske oblasti pri izvajanj-u zaščitnih odredb za pobijanje slinavke in kuge na parkljih boriti z velikimi težavami, kar utegne imeti nepregledne posledice in povzročiti velike izgube narodnemu gospodarstvu, če se bolezen še bolj razširi. Na podlagi veterinarske konvencije je naša država pogodbeno vezana z mnogimi državami, ki uvažajo našo živino in ki bi na podlagi določil sklenjenih pogodb imele pravico prepovedati uvoz živine ne lamo iz okuženega sreza, nego tudi iz okoliških srezov, če bi se ugotovil le en primer okužbe živine v njihovih državah. Tako bi grozila nevarnost izvozu naše živine, trpe! pa bi tudi ugled našega veterinarstva. Zato se pozivajo vsi živinorejci, naj pravočasno prijavijo vsak primer okužbe živine pristojni oblasti in da se brezpogojno pokore odredbam. _ O pokojnem pesniku Srećku Kosovelu priobčujejo današnje zagrebške vNo-vosti« daljšo razpravo Izpod peresa g. L. Žimbreka. — Milijoni, ki iščejo lastnika. Pri ameriški družbi Transatlantic Trust Companv v New Yorku j-e ležal že pred vojno depozit v znesku 2,006.217.06 dolarjev, ki so jih bHi naložili avstro-ogrski državljan.: na račun Poštne hranilnice v Budimpešti Med vojno so pa ameriške oblasti ta depozit zaplenile, ker so ga smatrale za 'me t_'e državljanov sovražne države Ker n' Izključeno, da je v depozitu tudi denar, k' so ga naložili naši državljani .so naše ob laatj ukrenile vse potrebno, da se ugotovi, ali so naši državljani naložili denar pri omenjeni družbi ail pri njenih podružnicah, pa jim še ni vrnjen. Kdor b<" ime1 v tem depozitu svod denar, naj se obrne na izseljen išk i kom i sari jat v Zagrebu z originalnimi dokumenti, da mu bo denar vrnjen. _ Monopolski dohodki v aprilu. V anri-lu so znašali monopolski dohodki letos 149,400.000. lan: pa 1S3.300.000 V proračunu, je bilo določeno 193.300 000. tako da znaša primanjkljaj 43,900.000 Din Dohodki od tobaka so za 26.800.000 Din manjši kakor bi morali biti po proračunu, dohodki od cigaretnega papirja pa za 4,800.000 — Iz prosvetne službe. Zadnjič smo poročali o premestitvi učiteljev in učiteljic z učiteljišč na osnovne šole. Ker so nastali v nekaterih primerih dvomi, če gre res za premestitve z učiteljišč na osnovne šole, ugotavljamo, da je bilo naše poročilo točno, kar je razvidno iz >Sluzbenih Novine St. 164 z dne 20. t. m. — Dobsve. Stroini oddelek direkcije državnih železnic v Liubhani spreiema do 28. t. m. ponudbe glede dobave 1100 komadov signalnih šip. — (Pogoji so na vpogled pri Ktem oddelku.) — Srebreta Se niso n«41i. Zadnjič smo poročali, da je iz hotela >Kan«elhbhe< na Koroškem brez sleolu izginil Mariborčan Dragotin Srebre. Zagrebška policija je obvestila Srebretovo mater v Mariboru, da je njen sin nenaden«a izginil. Oblasti na Koroškem ga Se sedaj iščejo. Zagrebški trgovec Pederbuš. ki je Srebre pri njem stanoval, je dobil a Koroške obvestilo, da Srebreta že več dni zaman iščejc, Kaj se je z njim zgodilo, se bo zvedelo morda čez nekaj dni. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in spremenljivo vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno, po nekaterih je tudi deževalo. Najvišja temperatura je znašala v Sarajevu in Skoplju 30, v Splitu 28, v Beogradu 24, v Ljubljani in Mariboru 23, v Zagrebu 22 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 759.4, temperatura je znašala 15 stopinj. — Strela ubila mater in otroka. V vasi Pečarnici blizu Tuzle je dirjalo v torek strahovito neurje in v hiši kmeta Milana Modrakoviča je vedrilo več kmetov. Kar je udarila strela in razmesarila Modrako-vičevo ženo Stano. Nesrečno ženo je strela razčetvorila. Strela se je razletela v hiši na pet delov in ena iskra je zadela tudi 41etnega Modrakovioevega sinčka, ki ga je držala mati v naročju. Otročiček je bil takoj mrtev. — Samomor 15letnega dečka. Včeraj zvečer se je obesil v Zagrebu 151etni učenec meščanske šole Dušan šušteralč, sin strojevodje. Imel je ponavljainl izpit iz enega predmeta in starši so ga sirili, naj se uči. Deček se je pa nerad učtt in pred-snočnjim je naenkrat isgirjU is stanovanja. Mati ga je šla iskat ln našla ga je obešenega na stranišču. Bil je še mrtev Njegov oče je bil ta čas v Ljubljani, mati se pa ni počutila dobro m je legia, ds bi al malo odpočil«. To priliko je sin izrabil, da si je končal življenje. _ Krvava rodbinska tragadija. Včeraj opoldne se je odigrala v Zagrebu krvava rodbinska tragedija. Ciganski godec Milan Nikolič je z nožem petkrat zabodel svojo Ženo, potem si je pa zasadil nož v prsa in si hotel razparati Se trebuh. Zadnje čase je mučila Nlkoliča težka srčna bolezen, tako da ni mogel več gosti. Postal je nervozen in je svojo ženo še bolj mučM s ljubosumnostjo. Zaman ura je lena zatrjevala, da i« nikoli ni prelomila lakonske zvestobe. Moževa ljuoosumnoat Je šla tako daleč, da Je končno pograbil not. hote« ubiti leno In sebe. žena Je težko ranjena, moževe rane pa niso posebno nevarne. Gram zločin rediteljev. V vasi Slatinu pri Krapini sta storila kmet Tito Ko-rec in njegova žena Milka zločin, kakršnega menda še ne pozna k rim inata* aodo-vsna. z ena je bila noseča in sama pripoveduje, da je prezgodaj porodila, ker jo je mož z debelo palico tepel po trebuhu. Porod k bil Izzvan sicer s silo in p**?zgo1aj. randar Je pa dete ostalo živo. Tedaj sta uečiovaška roditelja stlači1 a novorojenčka v glinast lonec, ga odnesla t Met in zakopala v pesek, kjer s« j« ?dde so kmalu opazili, u% Korčeva t* as n: več noseča m zače-k) se j« fcušVjau ia je ctroka umorila. Ko sta Korec in n is-£ov» žena to zvedela, sta odkopala lonec s novorojenčkom, kil je le razpadal, m g» poJoiila d a posteljo. Vaa objokana sta po-klicaja grobarja, češ, naj odnese trupe'te na p^kopaiišče. Grobarju ae je pa idcle njnno vedenje sumijčvo tm jbveatH je oblasti Komisija pa trupelca ni več naši* Na * prašanje, kje je, sta roditelja odgovorila, da sa je požrla svinja, ko sta bila oba na vrtu in so ostala vrata slučajno odprta. Orožniki so nečloveška zakonca aretirali. Mož je v preiskavi rzjavii, da je njegova Sena na enak nacm umorila Že tri otročlčke. _ Zagonetna »mrt logarja. V gozdu Dubravi; grota Thurna-Taziaa pri Lekeni-ku blizu Siska so našli mrtvega logarja Pranja Mahnica. Kraj njega je ležala re-petirka, Eni mislijo, da gre za osveto nekega kmeta, drugI so pa mnenja, da ae je Mahnič ustrelM. Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živo* ne bolezni je uporaba »Franz Josefovoc grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Frani Josefova« g renči ca ae dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Linbliane _Ij Ribji trg je bil danes precej dobro založen z rečnimi ribami, s>laDše pa z morskim'!, ker je bilo neugodno vreme za ribolov. Ljudje so najboij povpraševa-li po morskih ri«bah, zlaFU so se dobro zalagali s tunom, ki je po S6 Din kg. Med mor-skilmi ribami je bilo največ skombrov, ve* litoh po 24 Din, malih pa po 16 Din. Precej so Ke v denar male sa^rdelice po 16 Din k3. Drugih malih morskih rib je bilo komaj za vzorec. Girice so prodajali po 14 Din, bradača po 24 Din. Uvoženih šču* ni bilo mnogo, prodajaJi so jih po 14 Din kg. Prodajalcev !z Čakovca danes ni bilo. Domače, sveže štiuke so prodajali po 32 Din. mlade pa po 1 Din komad. Klini so bihl po 12 do 15 Din kg, drugih rečnih rib pa ni bilo mnogo. Nekateri ljubitelji rib se potrudijo na trg zgodaj zjutraj in tudi restavracije pok ur*! jo ribe zgodaj, zato že ob 9. uri ni posebne Izbire na ribčem trgu 2&b Je vedno dovolj, <1anes jih je bilo skoraj v ©C kot vseh rib sku/oaj. žabe so *o- veda budi najbolj poceni, komad po 50 pa.r do 1 Din, ne gredo pa posebno v denar. Ljubljančan«! so jih »itt že zato, ker jih posJušajo vsako noč. _Ij čeprav zabjak ni na dobrem glasu že od njesa dni. pač zaradi zloglasnih >kehc, vendar se moti, kdor misli, da je to kakšna razbojniška četrt, Naiprotno, čeprav tu ni maguatov, hiše vseeno niso zanemarjene zunaj, se celo boJj skrbe njihovi lastniki za fasade kot drugi v nekaterih mestmlh delih. Skoraj vedno je na Zabjaku kakšna hiša v popravilu, te dni pa obnavljajo pročelja lepe dvonadstropna hise na Grudnovem nabrežju it. 7. _I j Obnova hiš. Ob trinadstropnl Ver- ličevi hiši št. 12 v škofji ulici j« postavljen zidarski oder. da bodo poslopje pre-belill. Sploh se bodo v hiši preuredili prostori v pritličju in prvem nadstropju. Zidarska d«la bo izvršil mestni stavbnU Hugon Schell. — V Slomškovi ulici št. 16 je v delu renoviranje enonadstropnega dvoriščnega poalopja, to; je last Karla Bin-derga. Obnovo izvršuje Gradbena družba. — Renovira se tudi cerkev §rca Jezusovega na Ta/boru Popravilo vodi stavbnik Matko Curk. _Ij izprememba posesti. Tr&nadstropno Mencingerdevo hišo št. 12 ▼ škotji uliei ter sosedno Piščančavo eno- oziroma dvonadstropno b«o št 10 je kupil g. Verlič. _Jj Moderen asfaltni hodnik delajo na Masarykovi cesti od Miklošičeve ceste pa do Kolodvorske ulice, to je ob obeh Mlkll-čevih hišah in Grafičnem Domu. Ž njim bo široka Masarykova cesta znatno polepšana _lj V me&tn! klavnici ljubljanski se bo jutri ob 15. uri prodajalo na prosti stoinici prašičje in telečje maso. _Ij Judi na Gallusovem nabrežju grade stopnice za dohod v strugo. Delo ni tako enostavno kot se zdi na prvi pogled. Beton spuščajo z brega po žlebu. Precej težavno je bilo postavljanje opaža, zato delo ne napreduje hitro. _|j Promenadu i koncert. Godna 40. pešpofka priredi v nedeljo v tivolskem parku promenadni koncert, in sicer od 10. do lž. Dirigent tambur-mažor Svetislav Markovič. Spored: L Blnioki: Kraljeve garde marš. 2. Fučlk: Traumland, valček. 3. Mozart: Flgarova svatba, uvertura. 4-Petrovič: Sa brda i dola, lrbskj potpuri. 5. cerin: Novolette, intermeiao. 6. Jaki: Potovanje po Sloveniji, potpuri. 7. Gou-nod: Faust, fantazaja. 8- LipoM: Hrvatski dom, potpun. 9. Cižek: Zlatibor, mar*. _lj Nezgoda. Snooi je neki kolesar po nesrečnem naključju podrl na Sv. Petra cesti, v bližini uradniške menze pri Tratniku. BSletno upokojeno učiteljico Marijo Arh. stanujoče v Gajevi ulici. Učiteljica je od strahu izgubila zavest in se Je pri padcu poškodovala na glavi. Prvotno so domnevali, da je poškodba hujšega anačada, vendar se Je iskazalo, da nI tako hudo tal bo Arhovs kmalu saoostila bolnico. —IJ Prometna nesreča. Snoči Je vozil po Dunajski cesti proti Jettcl avtotakai it €5 baš v hipu. ko je čuvaj na prolaza zapirsd rampo Avto je že srečno prtvoo!) pod prvo rampo, dočim je bila ona na ns-snretal strani to saprta te a« Jo t oje sa-Iotol ta^kriv^Voč^ stote si Kip te to Cerkvena ulica naj ostane Podpisanega mnenje meri na to: 1. da bi so po živih osebah ne imenovale ulice in ceste; 2. da bi s« jim no dajala taka imena. Id so stična in se lahko zamenjajo n. pr. KopanŠka — Pokopališka, Vrbovče-va — Vrhovnikova itd. Iz obeh točk sledi, naj se opusti imenovanje ulice po podpisani živi osebi in zlasti preimenovanje starodavne Cerkvene uKce. ki je imela v preteklosti tako različne naloge: rajali&če trnovske mladine pod Kpo pred Kikeretoan, sejmišče za prašiče s tehtnico pred Brgantom, vežbališče vojakov, prostor, kjer so Trnoveani sušili seno in otavo, zavetišče potresemcev v barakah pod kostanji; a vedno ji je bila smer proti cerkvi sv. Janeza Knstnika. Naj ostane njegova na večne čase! Gospodu starejšemu Ljubljančanu, predlagatelju gorenje iztpremembe v »SL Nar.« 19. 7. 1032 it. 161. si dovoljujem pripomniti, da me je rojstno mesto sijajno odlikovalo o 701ernici z darom, o 751etnici s častnim imenovanjem. Dovolj časti, nad mero dovolj nepričakovanega priznanja! V Koleziji pod lipo 30. malega srpana 1952. Ivan Vrhovnik, župnik v p. Glas iz Prage o Tvrševi cesti Če bi se svoječaani sklep občinskega sveta reasumiral, bi to ne bilo ne za občinski svet. ne za kog drugega prav nič nečastnega — nasprotno, pričalo bi, kako je bil občinski svet vzradoščen, kakor hitro je čul o predlogu, da se naj Dumajska cesta preimenuje v Tvrševo, že se je odločil zanj. Ni razmotrival in analiziral podrobneje — s tem detajlom, s tem simorrenifm tehtanjem prihajamo šele mi sedaij. Z navdušenjem je takoj rekel »da« — in to je bistvo; mislil je pa pri tem bolj na to, da se siploh kaka ulica v Ljubljani imenuje po Tyršu — ne ravno Dunaj^ska! Tako bi se dal psihološki tolmačiti ta srkilep — če se človek ravno ne drži krčevito črke! Občinski svet je v tej res delikatni narodnostni zadevi iizven vsake kritike, pokazal je svojo dobro voljo na briljanten način! Jaz bi predlagal, kakor vaš cenj. dopisnik g. J. Horvat v vašem cenj. listu z dne 15. julija, da bi se v tej zadevi ravnali po Pragi cami. Toda v onem člankiu navedena joi.gosilovan&'ka mesta ne morejo biti za Ljubjajio merodajria. — Spak je tudi ta, da pridem do čisto drugih zaključkov. Če gledam Prago. Prepričan sem, da so si premnogi Slovenci kupili načrt mosta Prage na letošnjem vseeokolskem zieru. Vsak izaned teh si sam lahko ogleda situacijo. V indeksu imamo označene tri Tvrševe ulice. X7 Pragi je bila namreč prejšmje čase navada, da je vsak okraj, ki tvori sedaj skupno z drugimi Veliko Prago imenoval svoje ulice sam. Zato se sedaj, ker so imena ostala, imena ulic tako silno nepraktično neštetokrat ponavljajo. Razen teh treh Tyrsevih ulic moram resnici na ljubo pripomniti, da je v 25 okrajih Velike Prage še en trg imenovan po Tvršu, toda ti je zunaj v predmestju Lkben. Oglejmo si ostale 3 Tvrševe uiice v Pragi, kje m kakšne so. Prva jc na meji predmestja Košife in se komaj more imenovati ulica, ker so vs-«ga skuipaj po levi in desni strani le štiri stanovanjske hiše. Druga je pač dolga, pa leži ravno tako v predmestju Vršovice, na periferiji. Pre^ ostaja samo še ena v Pragi II., ki — kot simbol — veže Sokolsko z Ljubljansko ulico. Ta ulica je kratika in povsem tiha-po eni strani ima 7 hiš, po drugi 8. Glavne prometne žile središča Prage se pa imenujejo: Revolučna, LHiea 28/X., Narodna, Hvbernska, Jarki (Prikopv, Graben), Ulica Vitezov, Celetna. Železna, Vodič-kova, Henrikova, Pogorela in Vaclavski trg. Po prevratu so bile samo prve tri na novo preimenovane in se imenujejo tako, ko* smo omenili; ' druge so ostale pri svojih starih zgodovinskih imenih, Propor-eij«ka paralela z ono teh ulic bi bila nekako ljubljanska E>umajska cesta. Kakor je torej videti, v osrčju Prage Tvrša ni — in je domačin! LjufeAjana bi bila torej bolj pftpeška kot papež! Spkoh pa ni rečeno, da bi morala biti ravno potenca češčonja slavnih mož v narodu odvisna od kakovosti cesti Če s« narod po njihovih naukih ravna, jih bolje častiti m učinkovitejše budi spomin nanje! Praga je počastila svojega nepozabnega domačina Tvrša z okrasitvijo tihih ulic l njegovim slavnim imenom. In na tako mest > spada tudi v Ljubljani! Celo Sokolska ulica v Pragi H. je tiha ulica v svojem južnem začetku, ko pa na severu — proti muzeju _ postaja hrupna in polna prometa, pa ima zopet zgodovinsko ime »Mezibran-ska« t. j. Ulica mestnih vrat! (Vaš cenj. dopisnik, g. Horvat ne pozna Prage natančno!) Dunajska cesta ni morda prevažna ali prevelika za Tvrša — ne! — temveč pre-hrupna kot eklatantna kupčijska in prometna šila ae za našega velikega Tvrša niti no spodobi! — Pošte, banke, zavarovalnice, hoteli, trgovine, kavarne in ves promet tam — to ni Tvršev milje! Ravnotako kakor se tudi ne spodobi reveža stlačiti v Puhar j evo sotesko. Tvrievo vzneseno ime •pada v okoliš nacijonalnih in športnih institucij n. pr.; Prostor pred Narodnim domom bi oe dal tja do v3 na nasprotni strani lahko spremeniti v Tvršev trg. V Narodnem domu 1 telovadi Sokol že 36 let, nasproti Narodnega doma je bil ali je še, projektiran Sokolski dom. Ali severna polovica Bleiwei-sove ceste; ali drevored od Celovške ceste mimo Ilirije do Tivolija; tudi Puharjeva cesta, toda počenši v Tivoliju, pa le do Gledališke ulice (šele po razširjenju, do Dunajske;) itd. Napaka s Prešernom na hrupnem Marijinem trgu se ne sme ponoviti s Tyršcm na Dunajski cesti! Nadalje ima Praga zelo žive prometne točke in blizoi city — i. s. kar se tiče jugoslovanskih imen: Trg Petra Osvoboditelja in 3eograjsika ulica. — Ljali, 6e bd ne bile vedno ene in aste. Včasih je bila izbira bogatejša in boljša Dvomim pa, da bi z marsikatero predvajano p-loščo delaJi dobro roJLlamo tvrdkam, ki prodajajo gramofone, kajti n»i»ti one po da-nairju bi ne bile slabše od teh, ki jih dnevno čujemo v radiu. Pa, zakaj vedno slovenske in tudi ono večno (poudarjanje slovenski. Čudimo se, da ko se že tako poudarja v programu slovenski, zakaj dovoljujete t. prenosu z Bleda nemšiko petje refrenov plesnih šl&gerjev? in, aH postaja nima na razpolago tudi srbske aH hrvatske giasbe? Poleg vedno enih in istih piošć zavzema .prasram naš vrli salonski kvintet — vsaj edina svetla točka oddaje. Sicer nao pa muoijo z večnimi _ oja^orrj»i, vokalnih Jo. instrutmeoi'taln.ih vrst, da kar lažje zaspiš v teh vročih večerih. Vem, da bo imelo vodstvo takoj odgovor: nimamo na razpolago Izvajalcev, pa evo vam nekaj nasvetov za zboljšanje večernih ptrogiramov. Gotovo so proste naše znane godbe — razen vojaške. Tudti sokolska s Tabora bi bila zalo dobrodošla. Nadalje, aki bi se ne dal prenesti tudi od Časa do časa kak zvočul! film, kakor to delajo drugje (Zagreb itd.)? Dado bi se urediti vse, le tal dobro vemo, da si hoče uprava prihraniti v poletju, kar bo dodala kastneje. Pa nag trpe — poslušalci in poslušajo — pdošče š la jaztz Ln polke... Kaj pa prenosi v inozemstvo so tudi prenehali? Pa iaprehodi — pripravite nam vsaj enkrat skupno potovanje po etru — po Evropi, da bo vsaj malo drugače, kot samospevi oratorijev in podobno. •hi tudi pri ploščah bi se dal doseči lep program. Opoldne, pa tudi zvečer, bi bile dobro »prejete gotovo razne opore, saj jih je dovolj na razpolago, aH koncerti večjih orkestrov... z vsem tem bi ae prav gotovo program poživil, zato prosimo, da nas rešite enoličnosti v ploščah. Pa še nekaj besed o gg- napovedovalcih in porofiilfih. V teh vročih dneh pridejo tudi (poročila še bolj do velflave ko običajno, saj smo vajeni senzacij in raznih rac, pa ne bi bili poročil. Pa tudii v radiu ne najdemo tega Opoldanska poročila so običajno le posneta iz >Slovencac, kakih važnih stvari običajno zastonj čakaš (vsesokolski ziet, gasilsko slavje v Kamniku itd.), pa tudi aktualnih dogodlkav ni. Zakaj ae ni povedalo v radiu Se Istega dne o požaru na veleaejmu, ko je bil ob 11.30 že znan rezultat in bi lahko g. napovedovalec povedal to novico, saj bi bil kmalu zgorel tudi on v studiu. Menda zarto ne, ker poročilo o požaru še ni bMo Objavljeno v >Slo vencu c. Seveda svečer tudi nič o tem. Pa še mnogo bi se lahko pogovoriM o naši radao-kukavici, zato za danes pitea, Radio-naročnik. _ aeno trgovca, ki nam je poslala v objavo članek >Gospod»ična prokuristka .n brezposelnosti, opozarjamo na glavni pogoj priobčevanja dopisov iz občinstva ▼ tej rubriOci, da je namreč pisec s polnim imenom pod/pisan in da je uredništvu znan tudi njegov naslov. Sicer pa dopisi tako Iz-razito osebnega značaja niso zaželjeni. — Pisec članka »Emajlirane table« je očivid-no prezrl izjavo uredništva, da je bila polemika o Tvrševi cesti v Ljubljana v ia-šem listu že v torek zaključena. _ Uredništvo. Okradoua vlomilca. Dva vlomilca sta hotela vlomiti v trgovino z ždatnino. Prve/mu pa irpade posnim in zato preložita vlom na drugi teden. Ko prideta k trgovini, zagodr-nja prvi: »Vidiš, vraga, »dao sva pa okradena za celo četrtino!« V teHožbl je namreč visel nauis: sCeoe znižane za 25%*. t Stran $ >8LOYBN8KI NAROD«, ^ne 22. jaHja 1952 /c1etstV€> Roman. Smrtno ranjence vo frropenje je postajalo vedno močnejše. — Takle sosed rra pa res ni po vo$i, posebno zdaj ne, ko mi je ostalo le še nekaj ur v bolnici, — je zagodrrrjal bo1-nik na sosedni postelji, — Pi... pis ... je ponavljal ranjenec skozi krčevito stisnjene zobe. Tako je minil dan brez olajšave, nasprotno, ranjenčevo stanje je bilo od ure do ure slabše. Dan se je nagibal k večeru. Strežnica je prižgala h*č in bledo ž o Ha svetloba je razsvetlila ranjencev obraz, ki -ie postal strahoien. Vse mišice so biie skrčene, rz oči so tekle ranjencu solze, •a rdeče veke so bile obrnjene skoraj na rob t Sosed, cprt s komolcem na blazin.-co, ga je i a d »vedno opazoval. Mož ;e spadal med one odvratne ljudi, ki kar .smrde po nečistosti in ki jim gleda podlost že iz oči. Na obeh straneh upadlega obraba •so mu vihrah rdečkasti, netopir jim krikom podobni angleški zalisci, kakršne »rastjo navadno lakaji. Oči brez trepakic žareče, liki dva trgija m skrite pod gostimi rdečimi obrvmi, so človeka od tega zločinskega ^obraza še bolj odbijale. — Pismo... je hropel ranjenec. — No, no, čemu neki ta dečko ne-Srrestano godrnja? — Tor... tor ... torbica .. — Pasja noga! Kaj se mu pa blede? Iz tega bi se utegnila še rzcirniti moja •.sreča. Torbica! No da to hoče, nedvomno. Kajne, dragec? Pis ... pis .. — je mrmral nesrečnež. — Da, saj pravim, svojo torbico $šče... Ne boj se, stara vojaška grča, ■saj ni izgubljena. Se bo že našla... ŠKaj pa imaš v nji, da se tako bojiš za Ujo? In lopov je tiho vstal. Ranjenčeva •obleka je ležala razmetana po vznožju »posterje. Ležeč na trebuhu med posteljama je lopov otipal sosedovo obleko in začel spremo stikati po žepih: poznalo se mu •je, da je tega posla vajen. Najprej je našel denarnico, odprl jo je in pogledal v njo. — No, saj še ni preveč prazna ... za siromahov mošnji Vk — dva cekina. Tudi to je nekaj. Spravil je denarnico pod svoje vz-gfevie m nadaljeval: — Veš. če te vprašajo, jim porečeš, da si padel s konja in jo izgubil. Toda kje ie torbica? 2ivi mrtvec y. napel vse sile, da bi vstal. Oči so mu žarele v strašnem ognju. Hropenje se je izpremenilo v pridušen krik besnega gneva, v zamolklo ječanje strašnih muk. Ta čas je našel lopov v širokem žepu ramjenčevega telovnika veliko zlato okovano torbico tz ruskega usnja. — A! Evo je! Torbica!... Prokleto! Ta je pa dobro rejena... Tem bolje. Kje neki si našel tak zaklad? Sicer me pa to prav nič ne zanima. Glavno je, da kaj dobim. Podedoval bom. Dedič se pa presneto malo zmeni za to, kako je dobil deđščino ... Nič se ne boj... ne bom se tožaril... Našel si pravi biser med dediči. S tem tetanorn ti je že odbfla zadnja ura. Pred vrati v bolniško sobo se je za-čul ropot. Lopov je imel komaj toliko časa, da je brž skočil nazaj na posteljo. Vstopila je strežnica in prinesla zdravila, ki jih je bil predpisal zdravnik kot zadnje olajšanje. Če prav je bila redovnica vajena gledati človeške muke, vendar je pre-bledela ob pogledu na ranjenega. Lasje so se mu bili zježili, iz oči so mu švigale iskre, na ustih so se mu pokazale krvave pene. — Pokličfrte takoj asistenta, — je dejala strežniku, — pojdite hitro? Strežnik je odšel, redovnica je pa pokleknila in začela moliti za nesrečneža, ki se mu je bližala zadnja ura. Bomflc s sosedne posteč, skrit pod odejo, se je zadovoljno režal m pazil na vse, kaT se je godilo v sobi. Kar je vstal, oblekel bolniško obleko, si nataknil na glavo Čepico, stopil tiho k ranjencev] postelji in pokleknil kraj redovnice. Tudi on je začel moliti za umirajočega. V naslednjem hipu je prispel asistent; na pragu je zaslišal, da ga nekdo kliče. Bil je ritrnojster d'AJboize. — Gospod, — je dejal častnik, — vojak, ki so ga prinesli v vašo bolnico, je moj smga. Poslal sem ga Ml davi iz snKKlnišnice, kjer sem v shižba, da bi mi nekaj prinesel. Ali bi ga smel kljub pozni uri videti? Imam ga zelo rad in skrbi me kaj bo z njim. Moram pa k njemu tudi zato, ker ima pri sebi tisto, po kar sem ga bil poslal. Torbico s pismi, ki so zame zelo važna. Zvedel sem, da se mu je pripetila nesreča, in prišel sem... — Pojdite z menoj, gospod ritmojster, da vam pokažem nesrečneža, ki se tako zanimate zanj. Moram vas pa opozoriti, da je njegovo stanje brezupno. — Brezupno? — Da, pojavili se je tetarrus... Nesrečnež je pa menda še vedno pri zavesti ... in to je baš najstrašnejše. Trpi namreč strašne bolečine, pa ne more spregovoriti niti besedice. — O, bože! Asistent in častnik sta vstopila. V?-deč rdtmojstra, se je nesrečni vojak krčevito stresel. Iz krčevito stisnjenih ust se mu je izvil dolg, piščeč stok. To je bil stok, bil je krik obupa, obenem pa pretresljiv izraz groze in trpljenja. Ritmojster d' Alboize se je prestrašeno zdrznil. V tem živem, že posinelem truplu, so živele samo še oči, vrteče se strahotno v globokih duplinah. Mišice ranjenčevega obraza so dr getale, nabrekle žile so se vile po bolestno skrčenem telesu liki grčaste modre proge. Asistent je poskusil še zadnje sredstvo: injekcijo kafre. Strežnik je držal luč, ki je svetila ranjencu v obraz. Usmiljenka in ranjencev sosed sta molila, držeč molitvenike v rokah. »Miserere Deus, secundum misera-tionum ruarum,« — je zvenel glas pobožne žene sladko. »Et secundum multitudinem misera-tionum tuarumu — je odgovarjal hro-peč banditov glas. Kljub vsemu svojemu pogumu je Robert d' Alboize čutil, kako ga sprejeta va mra-z do kosti. Že je mislil oditi, ko se je ustavil njegov pogled na vojakovi uniformi. Ta pogled ga je spomnil na realnost. Ko je asistent vstal, je Robert vprašal: — Ali bi smel pregledati vojakovo uniformo, če ni morda v nji torbica, ki sem vam pravil o nji? %HSKE za hujšanje Vam vrnejo vitkost, mladost in lepoto, ker raztope in odstranijo preobilno mast. Tekom enega leta izgubite na težini 8 — 14 kg. Doza 100 tablet Din 46.—, doza 200 tablet Din 74.—. Proizvaja: Lekarnar M. Bahovec, Ljubljana. Da bodo otroci zdravi Sedem pravil zdravega In nemotenega spanja, ki je za otroka zelo važno Eno najdragocenejših daril, kar jih morete dati svojemu otroku, je navaditi ga, da mirno in dovolj dolgo spi, pravi profesor medicine na cornellski univerzi dr. Foster Kennedy. Dr. Ken-nedy je prepričan, da pospešuje ta navada otroku rast in pomaga tudi duševno prtfagodevati se tudi vedno večjim zahtevam življenja. Ko pa otrok doraste, mu pomaga ta navada premagati marsikatero težavo. Nekateri otroci ne spe dovoli dolgo, pravi dr. Kermedv in zato v šoli zaostajajo. Ce otrok premalo spi, ie navadno nervozen in razdražljiv. Čeprav vemo, da nekaterim otrokom spande bolj koristi, kakor drugim in da ga potrebujejo zato nekateri morda manj. je vendar nedvomno, da spe nervozni in razdražljivi otroci vsako noč manj, kakor bi morali, čeprav baš oni potrebujejo največ spanja. Četudi se zdi, da se počuti otrok po razmeroma kratkem spanju dobr\ je vedno tu nevarnost, da utegne imeti nezadostno spande v poznejših letih slabe posledice. Od starosti je odvisno, kako dolgo mora otrok spati. Dr. Kennedv je prišel na podlagi izkušenj do sledečega zaključka: Starost otroka Kako dolgo mora spati do konca 1. leta 14—16 ur od 2 do 3 let 13—14 » od 4—7 ali 8 let 12—13 » od 9—10 let 11 # » v 11. letu 11 » v 12. letu 10« » v 13. letu 10 » od 14 do 15 let v 16. letu 9 » Dr. Kennedv opozarja starše, da je najzanesljivejši znak zadostnega spanja, če se otrok zjutraj zbudi čil in osvežen. Ce hočete, da bo vaš otrok dovolj dolgo in mirno spal. se ravnajte po tehle pravtfih. 1. Pazite, da bo otrok v oosteiri vsak večer ob določeni uri. » roc» do 10. leta bi morali hoditi spat poleti ob 8., pozimi pa ob 7. 2. Pazite, da bo otoška spahiica dobro prezračena, da bo v rji zrak svež in hladen. Odpirajte okna spodaj in zgoraj, da bo mogel zraK redno m pravilno krožiti. 3. Ko je otrok že v postelji, ga ne sme motiti ropot, svetloba, glasno govorjenje ali godba. 4. Prepričajte se, če je za otrokovo udobnost dovolj poskrbljeno, to se pravi, da mu ni prevroče, da ga ne zebe. da ni preveč odet, da nima pre-natrpanega želodca ali da hm ni treba na stran. Pri večjih otrocih pazite, da svojih skrbi iz šole ne vzamejo s seboj v posteljo. Domače naloge naj opravijo čim prej, da ne bod3 mislili na nje, ko gredo spat. Cc hoče otrok mirno spati, ga ne smejo mučiti nobene skrbi. 5. Otrok mora spati sam, postelja mora bitti udobna, ne pretrda, pa tudi ne premehka. 6. Topla kopel in malo tcp-ega mleka pomaga otroku, da hitro zaspi. 7. Nikar ne sugerirajte otroku, da je zaspati težko; ne pravite mu torej, da sami ne morete spasti. Voronov pomladi tudi sebe Ce umre človek s 70 leti, je bil malomarno umorjen, kajti normalna starost, ki jo mora človek doseči, je 120 let, pravi znani pomlajevalec profesor Voronov, ki je nedavno prisoel v London. Mož se sicer krčevito in deloma tudi uspešno bori proti starosti, veii-dar se je pa začel tudi sam starati in pravi, da hoče zdaj pomladiti še sebe. Kakor je drutgkn starim ^udern poma- gal z opica imi žlezami, tako hoče pregnati rudi na sebi posledice starosti. Zdaj je star šele 58 let in pomlajevanje mu torej Še ni nujno potrebno, pravi pa, da se bo podvrgel pomlajevalni operaciji, čim bo čutil potrebo po nji. Operiral ga bo njegov brat Grigorij ali pa katerikoli izkušeni zdravnik, ki ga bo imel baš pri rokah. V ta namen si je Voronov že rezerviral opico Teodor po imenu. Opica je prav dobre volde in nima niti pogina, kaj jo čaika. Voronov je prispe* v London, da izjposhrje od notranjega ministrstva dovoljenje delati porrdaje-valne operacije tudi v Angliji. Od 1500 pon^ajevalnih operacij, ki jm ie napravi Voronov doslej, jrh odpade na Angleže najmanj 800. Na svoji kliniki v Franciji je operiral več cidfriMh angleških zdravnikov. In vsi vedo, da je normalna človeška starost višja od 70 let, pravi Voronov. Mož. kakor je Bernard Shaw, je pa seveda izjema, je pripomnil Voronov smeje. Njemu ni potrebna pomlajevakia operacija« mož je še tako čil in krepak, da bi človek misli, da je za ceRh 40 let mlajši, kot je v resnici. _ Kako človek preživi življenje Neiki 80 letni čudak se je zanimal, kako prav za prav človek preživi svoje žrvtBenje, in prišel je do zanimivega zakfcčka. Za spanje in oblačenje je poraba 26 let, 312 dni, 18 ur ta 22 mi-atrt, za delo 21 let, 95 dni, 14 ur in 40 mirjot, slabe volje in jezen je bil 6 let, 116 dni, 14 ur in 16 minut jedel in pU je 5 let. 346 dni, 16 nr m 45 minut, za ljubezen je porabil 4 leta, 39 dni, 8 ur ta 27 minut, za počitnice 4 leta 12 dni, 15 ur in 3 minute, za potovanja 3 leta, 273 dni, 7 nr in 18 minut, za čitanje listov 1 leto, 243 dni, 7 ur in 18 minut, za britje 228 dni, 2 uri in 52 mrout, za obuvanje čevljev pa 39 dni, 19 nr in 18 minut. S tem pa življenje še ni opravljeno. Na uro je gledal mož v svojem žrv-bentia 30 dni, za odpiranje veznih vrat je porabil 28 dni, za za vez ovan je kravat 18 dni, za manjša opravila pri pisanju 21 dni, za gtedaftšče 18 dni, 12 dni je rabil za prižiganje svodih debelih cigar, 13 dni se je vsekoval, 12 dni je moral iskati gumb. da je zapel ovratnik, 5 dni je zdehal, za vzgojo otrok je rabil 26 dni, pse je dresira! 2 dni, smejal se je 1 dan, 22 ur in 3 minute. Koliko je porabHl časa, da je vse to izračunal, pa mož žal ni pove- dal. Ne pove nam tudi. zakaj se je celih 6 let jezil; njegovi računi pa že bodo točni, če je porabil za ljubezen 4 leta, za čitanje listov pa skoraz 2 leti. Novo mestno podjetje Poroke so potrebne, pa tudi posredovalnice, ki pomagajo ljudem v zakonski jarem, so vedno bile in bodo. Zakaj bi ne ustanovilo take posredovalnice tudi mesto. Saj bo serijozneiša in Kudde ji bodo bold zaupali, če bo v rokah občinske uprave. Zakon, sklenjen s pomočjo take posredovalnice, bo takorekoč mestni zakon, nevesta iz posredovalnice pa mestna nevesta. Tako so si mislili mestni očetje v Tokiu in so takoj izračunali, da bi lahko nemudoma posredovali za 300 boU ali manj srečnih zakonov. Takoj so pa bistroumni mestni očetje pripomnil, da mesto za ženine in neveste ne bo jamčilo, da sprtih zakoncev ne bo mirilo in da ne bo plačevalo nobene odškodnine za razočaranja, kakor je ne plačuje nobena posredovalnica na svetu. Glavno njihovo delo bo zapisovati vse kandidate v rubrike z vsemi njihovimi pomembnejšimi lastnostmi, koliko so stari, kakšen je njihov socijalni položaj, izobrazba itd. V drugo rubriko zapišejo, kakšne zakonske družice bi radi. Pri dekletih in vdovah store enako, potem bodo pa razmišljali in primerjali, katera ženska rubrika je naj-bofj primerna za to ali ono moško rubriko. Cim ugotove. da sta kandidat hi kandidatka po svojih lastnostih in položaju primerna za skupno življenje, poskrbe, da se sestaneta. Morda dobe kandidati uradno pozivnico, naj se oglase tam in tam, sicer bodo kaznovani. S tem je pa storila posredovalnica svojo dolžnost, fant in dekle ali vdovec in vdova se sestaneta, potem naj pa storita, kar jima najbolji kaže. Mestno načeđstvo v Tokra je šele pripravilo predlog glede posredovalnice in zadnjo besedo bo imel še občinski svet. Posredovalnica bo imela dvojni namen, na eni strani spravi mnogo ljudi v zakonski jarem, na drugi strani bo pa imelo mesto od tega lepe dohodke. Računajo namreč, da bo imela posredovalkiica vsako teto do 1800 posredovano. Izvor tek ti tov na luni? Jugozapadna Morava je znana po najdbah čudnih kamnov, zlasti takozv. mokiavita, Podobne mineralne snovi bo našfi na otoku Biffitonu fbflrrtonitn m ▼ Avstraliji (avstrafltf). To je stekhu podobna snov, ki je njen izvor še vedno zagoneten. Učenjaki so menili, da so mo Ida vi ti odpadki starih steklarskih peči, d očim so smatrali avstralite bodisi za izvržke ognjenikov Srebaš in Terror v Antarktidi, ki so jih privlekli s seboj ledeniki, ali pa za izvržke ognjenikov v neznani vulkanski pokrajini v Avstraliji, ki so jih pogoltniTi noji in jih na drugem kraja zopet vrgli iz sebe. Nekateri učenjaki pa menijo, da gre za meteorfte. Stekleni kamni so pokriti z jamicami in brazdami, ki so baje nastale med padcem, ko so se na površju raztopili V novejšem Času jih pa spravljajo učenjaki v zvezo s površino hine, ki je baje tudi temnosive barve ter pokrita z jamami in brazdami. Luna je sicer obla, vendar je pa enakomerno razsvetljena v sredini hi na krajo. Iz tega so izvajali domnevo, da je zagonetno steklo vuJkaničnega izvora, da pa so ga vrgli iz sebe lunini vulkani. Učenjaki so izračunali, da bi hitrost 2100 m v sekundi zadostovala, da bi se iz luninega vulkana vrženo telo ne vrnilo več na luno, in dovolj verjetna je okolnost, da bi zemlja tako telo pritegnila nase. Ni torej izključeno ;v da izvira ta zagonetna snov, ki je dobila skupno ime tektiki, iz mnirdh ognjenikov, seveda še iz časov, ko so bih zelo živahni. Sovražniki. — M!, zdravniki, imamo mnogo sovražnikov na tem svetu. — Seveda, še več pa na onem. Izdelujejo se najnovejši modeli otroških in igra.cniti vozičkov, triciklji, razna najnovejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji Velika izbira. Najnižje cene. — Ceniki franko. »TRIBUNA«: F. B. L., tovarna dvokoles ln otrošKia vozičkov, LJUBLJANA, Karlovška e. 4. Prometni zavod za premor d. d. Ljubljana prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo PREMOG domači in inozemski za domačo kurjavo m Industrijske svrhe KOVAŠKI PREMOČ ™£ liva miški, plav-žarski m plinski PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D v LJUBLJANI. Miklošičeva cesta št. 151 >oAia1i o£fcisf< Vsaka beseda M fu. Plača m lahko toči a znamkah. Xa odgovor znamko i — Na vprašanja brc* PRODAM PRODA SE krasno izrezljana jedilnica iz orehovega lesa. Kdo, pove upr. >Slov. Naroda«. 2903 2 POLETNA JOPICA 1 nov, 1 zelo dobro ohranjeni, zelo poceni naprodaj. Naslov v upravi >S1. Narodac. 2887 SINGER ŠIVALNI STROJ prodam zaradi selitve po zelo nizki ceni. Naslov v upravi lista. 2885 »SCHAFFHAUSENc precizne žepne ure prodajam s 20% popustom. Ivan Paldž, Ljubljana, Pred Škofijo 15. _ 2877 kupim STISKALNICO ZA SENO (Hebel oder Ketteapresse), ljeno, kupim. Ponudbe na slov: Lud. Krautsdorfer, Loče pri Poijčanah. GRAMOFONSKE PLOSKE OD DIN 15.— prodaja »Slag-er«, Aleksandrova cesta 4 (prehod >Viktoria< palače). 69/T SLUŽBE MLADENIČI 22 let star, išče službe v kaki rnsarni, gre tudi za slugo v mesto ali na deželo. — Ponudbe pod »Vesten 2874« na upravo >Slov. Narodac. 2874 PRIJAZNO DEKLICO staro 14 let, sprejmem v stalno službo k otrokom v pošteno hišo. Prednost ima sirota ali zmožna nemščine. Nastop taka j. Muller, Ljubljana, Janševa 15. 2905 TRGOVSKEGA VAJENCA z dovršeno meščansko šolo aH vsaj dvema razredoma, s popolnoma prosto oskrbo sprejme takoj v trgovino mešanega blaga And. ELsbacher, Laško. 2909 TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke, dobro izvežba- na in zanesljiva moč, z dobrimi referencami, želi premeni ti sedanje mesto. Verziran perfektno v vseh strokah trgovske obrti. Dober izložbeni aranžer. — Ponudbe poslati pod šifro »Spreten 2904« na »Slov. Narod«. 2ELEZNINAR sedaj nameščen v veletrgovini z železnino, zelo dober prodajalec, izložbeni aranžer, želi premeniti sedanje mesto. V pošte v pride le dobro in stalno mesto. Cenj. dopise poslati pod šifro »Perfektna moč 2896« na upravo >Slov. Naroda«. TRGOVSKI POMOČNIK mlad, knjignrsko papirne stroke, s dolgoletno prakso, samostojen delavec, aranžer izložb, Išče nameščenje. — G juro Pav-lovič, Karlovac, Gaza. 2906 USNJARSKI POMOČNIK (strojni Falzer) dobi stalno nameščenje v tovarni Kri zanič, Ljutomer. 2910 TRGOVSKI SOTRUDNIK Iščem službe, dober prodajalec, zanesljiv, izložbeni aranžer. Cenjene ponudbe pod šifro >Hvaležen« na upravo »Slov. Naroda«. 2902 MLAJŠEGA BRIVSKEGA ^ POMOČNIKA s skromnimi zahtevami, s hrano m stanovanjem v hiši sprejme takoj Marko Vrca, brivec, Polzela Sav. dolina. 2882 PEKOVSKI POMOČNIK mlad, ki bi raznašal tudi kruh, dobi zaposlenje v pekarni WD-fan, Tržič. 2886 STANQV\ttl\ STANOVANJA SE ODDAJO s kuhinjo eno- in dvosobno Din 350, trisobno Din 750, pri tramvaju, vodovod, elektrika itd. — Kje, pove uprava »Slov. Naroda«. 2912 PAZNO MLEKO V STEKLENICAH garantirano iz posameznih hlevov, na izrecno željo tudi od posameznih krav, prične s 1. avgustom po konkurenčni ceni dostavljati Mlekarska zadruga Medvode — Svet je. (Zadostuje dopisnica, in mleko, smetano, maslo ali sir dobite na dom.). 2889 ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 4 (nasproti operi). Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, Ljubljana, Sv. Petra e. 14. 72/T MAUNOVEC ori sten. naraven s Čistim sladkorjem vkuhan se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. Plccoll. Uubllana Dtraalska cesta 6. 57/T HIROMANT-GRAFOLOG TIMOTEJEV V hotelu »Lk>ydc. 2890 MALTNOVEC naraven, po Din 15 kg, se dobi Sv. Petra cesta 83, dvorišče. 2892 VINA pristna dalmatinska in slovenska, na debelo in na drobno čez ulico od 4 Din naprej pri »Dalmaciji«, Gosposvetska 13, Kottzej. 2884 NtPMMIMINI m&o pred petimi leti zidano, in njivo, na krasnem prostoru v bližini domžalske železniške postaje, po zelo ugodni ceni prodam zaradi preselitve. Pojasnila daje Avgust Cotman. Rodica 4, poŠta Domžale. 2881