METOVALEC. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Slovenske kmetijske družbe. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 5 K na leto. Posamezna številka stane 40 h. Udje Slovenske kmetijske družbe dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaraiSunjajo po nastopnih cenah: Inserat na ,si strani 240 K, na »/, strani 160 K, na '/s strani 80 K, na «/» strani 40 K in na «/u strani 20 K. Dru-iabnlkom 10 % popusta. V3aka vrsta v .Malih naznanilih" stane 90 h. Urejuje inž. Rado Lah; založba Slovenske kmetijske družbe; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani,Turjaški trg štev. 3. — Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. SFTlJu^ Obseg: f Rihard Dolžne. — Oddaja apnenega dušika. — Razglas o oddaji modre galice v 1. 1919. v slovenskem ozemlju deželne vlade SHS. — Zborovanje društva kmetijskih učiteljev. — Gobavost ali rapavost trt. — Sejte lucerno! — Kakšno redilnost imajo posamezna krmila? — Občinski sadjarji, stražarji in invalidi. — Kako precenimo vrednost kakega sadnega drevasa. — Skrbim^ za orehov naraščaj!'— Zadeve In naredbe deželne vlade za Slovenijo. — Vprašanja in odgovori. — Kmetijske novice. — Uradne vesti Slovenske kmetijske družbe. — Inserati. — Tržno poročilo. — Družbene vesti. + RIHARD DOLENC, bivši ravnatelj deželne vinarske in sadjarske šole na Slapu in vpokojeni ravnatelj kranjske kmetijske šole na Grmu. Dne 5. februarja t. 1. je preminul v Novem mestu vpokojeni ravnatelj kmetijske šole na Grmu, gospod Rihard Dolenc po dolgi mučni bolezni v starosti 70 let. Pokojnik ima izredne zasluge za kmetijski napredek v ožjem ozemlju bivše Kranjske, pa tudi v slovenskem ozemlju sploh in to še izza časa 50 let nazaj, ko se je smotreno strokovno pospeševanje kmetijstva šele pričelo. Blagopokojnik je bil slovenski prvoboritelj pri pospeševanju kmetijstva na znanstveni strokovni podlagi, stekel se je pri tem izredno velikih zaslug, zato je dolžnost tako Slovenske kmetijske družbe, katere ud je bil celega pol stoletja, kakortudi našega lista, čegar zvesti sotrudnik je bil, dokler mu je zdravje dopuščalo, da se ga z iskreno hvaležnostjo spominjamo, ter otmemo pozabljenosti njegovo zaslužno delo v prid kmetijstva za zgodovino slovenskega kmetijstva. Rihard Dolenc se je porodil 1849. 1. v gradu Rozenek v Vipavski dolini kot sin graščaka Bernarda Dolenca, ki je moral skrbeti za mnogobrojno obitelj le s sredstvi, ki jih je donašala kmetija, zato je bil Rihard Dolenc od mladih nog spojen s poklicom, ki si ga je izbral. Ljudsko šolo je obiskoval tri leta v Postojni in potem dve leti takratno trivialno šojo v Ljubljan'. V Ljubljani je stanoval pri svojem stricu dr. Josipu Orlu, jako zaslužnem odborniku c. kr. kmetijske družbe kranjske, in ta ga je, spoznavši zanimanje svojega nečaka za kmetijstvo, jemal s seboj na družbena poskušališča na Poljanah in na Barju, kjer je mladi Dolenc dobil prve vtise o prizadevanju, kako je kmetu pomagati z umnim gospodarjenjem. V Gorici je potem Dolenc dovršil takratno šestrazredno realčno šolo in tudi tamkaj je našel v monsignoru Pavletiču, ki je poučeval pripravnike o kmetijstvu, velezaslužnega moža, ki mu je bil učitelj v kmetijstvu, zlasti v sadjarstvu ter čebelarstvu. Veselje do kmetijskega poklica je gnalo Dolenca do višje kmetijske naobrazbe, zato se je odločil iti na kmetijsko akademijo v Ogrskem Starem gradu, ki jo je 1869. 1. s prav dobrim uspehom dovršil. Dasi so bile Dolencu takrat imenitne službe na ponudbo, ga je vendar nazaj v domovino vleklo prepričanje, da mu bo mogoče doma delovati na polju kmetijskega pouka. Leta 1869. je bil Dolenc^od države poslan na kmetijsko šolo v Moravskem Šumbergu, da se uči umnega lanarstva po belgijskem načinu, ter je vrnivši se imel tozadevna poučna predavanja po Gorenjskem. Ravno v tem letu je grof Lantliieri ponudil svojo graščino na Slapu v Vipavski dolini za trideset let brezplačno deželi v svrho ustanovitve vinarske in sadjarske šole, kar je dalo povod poklicanim krogom, da so Dolenca odzvali, naj se pripravi za vodstvo te šole. Zaraditega je vstopil v višjo vinarsko in sadjarsko šolo v Klosterneuburgu, da popolni svoje znanje v teh posebnih kmetijskih strokah. Zbog svojih študij je bil Dolenc takrat izborno usposobljen, zato ni čuda, če ga je ravnatelj višje vinarske šole, slavni baron Babo, silil, naj sprejme službo vodje vinarske šole v Šmihelu na Tirolskem, kar je' pa Dolenc, kot vnet domorodce, odklonil ter se rajši vrnil v domovino, kjer je bil meseca aprila 1. 1873. imenovan za vodjo prve kranjske kmetijske strokovne šole, in sicer vinarske in sadjarske šole na Slapu pri Vipavi. V Klosterneuburgu si je izbral družico za življenje, ki jo je poročil meseca novemora 1873. Trinajst let je Dolenc vzorno vodil šolo na Slapu, ki se je 1. 188b. opustila, ter se je preselil tega leta na Grm pri Novem mestu, kjer se je otvorila nova kranjska kmetijska šola pod njegovim vodstvom. Kot vodja obeh šol se je Dolenc neovržno izkazal izbornega teoretika in praktika; bil je varčen gospodar in smelo se sme trditi, da je bilo gospodarstvo malokatere avstrijske kmetijske šole v taki meri aktivno, kakor na šolah na Grmu in zlasti na Slapu. Naj se reče karkoli hoče, Dolžne je deželi ^na tisoče prihranil; res pa je to, da ni znal nerazsodne javnosti slepiti z na vnanje lepimi napravami, zato so ga mnogokrat po krivičnem sodili. Kot učitelj je Dolenc izredno požrtvovalno ter marljivo deloval, bil je strog voditelj šole, zato je pa tudi na stotine njegovih učencev, ki so danes vzorni gospodarji ali pa zmožni častno opravljati svoje službene dolžnosti. Dolenčevo delovanje za napredek kmetijstva v Slovencih sega daleč nazaj; žal, da se je preveč pozabiio. ~e leta 18b9. je Dolžne pričel priobčevati strokovne spise v Bleiweisovih „Novicah" in kmalu potem tudi v Mariborskem »Slovenskem Gospodarju". Ncbrojno je število njegovin strokovnih spisov po raznih slovenskih listih in nekaj časa je kot vodja šole na Slapu izdajal v Gorici svoj poseben kmetijski list „Kmeto-valec% ki je bil izborilo .urejevari, ki se pa navzlic velikim gmotnim žrtvam od Dolenčeve strani in poleg velikih žrtev pri delu in času ni mogel vzdržati.— Preden je Dolenc nastopil službo vodje na Slapu, je imel na poziv c. kr. kmetijske družbe kranjske veliko predavanj o lanarstvu po Gorenjskem ter je o tem predmetu objavil daljši spis v družbenih- naznanilih. Ogromno je bilo Dolenčevo delo pri snovanju in ob pričetku šole na Slapu; vse je bilo iznovega urediti. Ker ni biio učnih knjig, je sam spisoval za ucence učno tvanno iz vinarstva, kletarstva, sadjarstva, zelenjadarstva, svilarstva in čebelarstva, poleg tega je pa imel nedeljske tečaje za odrasle in v počitmean kmetijske tečaje za ljudske učitelje. Delal je noč in dan v polnem pomenu besede in poleg tega je ob beraški plači prenašal grenkobo svojega poklica, kajti takrat se je vsako drugačno kakor navajeno kmetovanje smatralo pri nas od strani večine kmetijskega prebivalstva za neumno ali celo nevarno početje, saj so na učence slapenske šole pljuvali in zaradi oddušnikov v šolski vinski kleti, ki so bili speljani nalik dimnikom, so raztrosili vest, da je v šoli na Slapu tvornica za vino. V teku 13 let je Dolžne ustvaril na Slapu krasne vinograde, ki so donašali velike dohodke, in je dal povou modernemu vinstvu po vsej Vipavski dolini in tja v Primorsko deželo. Njegovi učenci so pa prenesli njegove nauke na Dolenjsko in drugam po slovenskih pokrajinah. Kot vodja vinarske in sadjarske šole je vodil Dolžne podružnico c. kr. kmetijske družbe za Vipavsko uoiino kot načelnik nad desetletje, in lehko se trdi, da je bila ta podružnica takrat med vsemi na Kranjskem najmarljivejša in najdelavnejša. Prirejal je vinske razstave, predaval, skrbel za dobavo dobrih kmetijskih strojev in orodja, zlasti za vinogradništvo in kletarstvo, in vsakoletni kmetijski shodi na praznik Malega Šmarna, ki so bih spojeni z javno tombolo na korist podružnici, so privabili v Vipavo na tisoče kmetskega ljudstva iz domačih vasi kakor tudi iz sosednje Primorske. Končni uspeh ni izostal; Dolžnčevo delovanje je premagalo predsodke proti naprednemu gospodarjenju, nauki slapenske šoie so se zmagonosno širili in zaslugo današnjemu naprednemu kmetijskemu gospodarjenju v Vipavski dolini je največ staviti na rovaš Doižncevega neumornega delovanja. S preselitvijo šole na Gim na Dolenjskem je Dolžne prevzel novo velikansko orgamzatoricno delo in se je pri danih razmerah tudi na tem mestu skazal veščaka v praksi in teoriji. Iz velike zapuščene kmetije je naredil vzorno gospouarstvo, vodil je obširna pre-zidavanja in ustvaril krasne vinograde, zato pa danes šolsko gospodarstvo na Grmu daje dohodke, ki krijejo obresti vložene glavnice. Kdor ve, kaj danes to v kmetijstvu pomeni, ta mora dati Dolžncu vso čast, in kuor je pravičen, mu ne sme odrekati priznanja, ki ga je v tem oziru prav pošteno zaslužil. Dolžne je bil temperamenten mož, diplomatskega talenta pa ni imel; zato ni zakrival nepnhk, ki so se mu dogajale v kmetijstvu, kakor vsakemu drugemu, lepih uspehov v šoli in v gmotnem oziru pri šolskem gospodarstvu pa ni znal v javnost spraviti; zato je bila javna kritika njegovega delovanja največkrat silno krivična, zlasti, ker se ni čakalo na končni uspeh, kije sedaj viden in bo vedno bolj očiten. Vse to skupaj je nepotrebno škodovalo ugledu šole in grenilo Dolžncu službovanje. Z novembrom 1. 190/. je Rihard Dolžne stopil v zasluženi poKoj in se nastanil v Novem mestu, kjer je do svoje smrti prebil v miru ter dočakal še osvo-bojenje svojega naroda in združenje v eno jugoslovansko državo. Toda tudi v času svojega poboja se je zanimal za kmetijski napredek in do zadnjega časa, dokler mu je zdravje dopuščalo, je sestavljal za »Kmetovalca" in druge kmetijske liste.strokovne spise. So-trudnik »Kmetovalca* je bil že od druge številKe lega lista, t. j. od leta 1884. Tudi kmetijska družba se mora čutiti hvaležno temu svojemu najstarejšemu in najmarljivejšemu udu, kajti ud je postal že 1. 18b9. Vsled teh njegovih izrednih zaslug za kmetijstvo, ki si jih je stekel kot prvoboritelj na polju kmetijske izobrazbe, ohranimo mu vsi slovenski kmetovalci hvaležen spomin. ... Lahka mu žemljica! Gustav Pire. Oddaja apnenega dušika. Naše zemlje so vsled vojnih razmer popolnoma izmozgane. Primanjkovalo je v prvi vrsti hlevskega gnoja in posebno pa dušičnatih gnojil. Kajnita in nekaj Tomasove žlindre smo sicer tudi med vojno dodajali zemlji, toda to dvoje umetnih gnojil pa ni moglo nadomestiti hlevskega gnoja, ki je v prvi vrsti dušičnato gnojilo. Hlevskega gnoja pa dandanes ni dovolj, kajti primanjkuje nam živine. Torej nam ne preostaja drugega, kakor da ga zaenkrat nadomestimo s kakim du-šičnatim umetnim gnojilom. Od teh razpolagamo pa sedaj v Jugoslaviji samo z apnenim dušikom, ki ga izdeluj« kemična tvornica v Rušah na Štajerskem. Apneni dušik je močno dušičnato gnojilo, ki nadomesti gnojenje s hlevskim gnojem, v kolikor se tiče dušika. Ker vsebuje isti do 21 °,0 dušika, ga zadostuie le majhne množine za gnojenje k raznim rastlinam. Trosimo ga navadno le 100 do 150 kg na hektar ali 50 do 75 kg na oral. Ta množina nam nadomesti tisto množino hlevskega gnoja, kolikor ga navadno trosimo pri gnoienju. Drugih dušičnatih gnojil dandanes sploh nI dobiti. kakor tudi ne fosfatnih in ne kalijevih. Moremo in moramo torej gnojiti edinole z apnenim dušikom. • Pri gnojenju z apnenim dušikom se je izkazalo, da po njem vse rastline bohotneje rasejo, se krepko razvijajo in dajo zdrav plod v večji množini, nego po gnoienju z ostalimi umetnimi gnojili. Važno je pa tudi to, da učinkuje to gnojilo tudi še drugo leto po gnojenju. Apneni dušik ostane v tistih plasteh zemlje, s katerimi je bil prvotno zmešan, ter ga dež in vlaga ne izpereta v spodnje plasti, kjer bi bil izgubljen za rastline, kakor se to dogaja pri čilskem solitru. Tudi ne strdi zemlje, kakor druga umetna gnojila, ker vsebuje dovolj apna, ki zrahlja zemljo. Na nekaj pa moramo opozoriti kmetovalce: Seda) Izdelani apneni dušik je nehidrlran in neoljen, vsled tega škoduje človeški koži In posebno pa očem. Ppi trošenju treba torej največje previdnosti I Ta snov je namreč zelo jedka in če pride na kožo, jo osmodi, oziroma rani. Trosi se navadno s stroji; kjer teh ni in je treba to delo izvrševati z roko, je najbolje, če trosimo z močnimi rokavicami. Ker pa teh dandanes ni tako lehVo dobiti, razprostremo apneni dušik z lopatami ali na rešetku, ali sploh tako, da ne prihaja v dotiko s kožo. Trosi se ga le pri brezvetmem vremenu. Kdor trosi, naj ima obleko celo in naj si namaže roke in obraz z mastjo ali z oljpm. Za oči je naibolje, če si nadene očale, kakor jih imajo avtomo-bilisti. Prav priporočljivo je, če se apneni dušik pred raztrosenjem pomeša s suho prstjo, potem se ne praši več tako močno. Cena apnenemu dušiku je približno 100 K za 100 kg. Z ozirom na njegovo vrednost kot gnojilo, ta cena ni pretirana. Vsak naročnik naj istočasno z naročilom dopošlje vsaj polovico zneska, ker se na naročila brez denarja družba ne more ozirati. Štajerske podružnice in tamošnji udje Slov. kmet. družbe naročajo to umetno gnojilo potom »Zadružne Zveze v Celju" ali »Kmetijskega društva v Račjem", ki ju je družba pooblastila, da smeta sprejemati zanjo naročila pod enakimi pogoji, kakor so tu navedeni. . Ker se apnov dušik trosi vedno vsaj teden dni pred setvijo in je doba za pomladno gnojenje le še kratka in ga je treba potrositi čimprej, če hočemo z njim doseči uspehov, naj se vsa naročila takoj priglasijo, ker se na poznejše priglasitve, ako ga zmanjka, ne bo mogoče ozirati. Razglas o oddaji modre galice v 1. 191Q. v ozemlju deželne vlad ki je bil objavljen v 1. številki letošnjega »Kmetovalca" z dne 15. januarja 1919. ostane glede vsega drugega veljaven, le oddajna cena modri galici se vsled izpo-slovanja ugodnejšega nakupa oddelka za javna dela deželne vlade za Slovenijo zniža in določi povsod za Slovenijo, in se zato vse družbene podružnice in razdeljevalnice, oziroma razdeljevalci modre galice naprosijo, na podlagi te znižane cene sprejemati predplačila za naročeno modro galico. Slovenska kmetijska družba v sedanjih razmerah v nobenem oziru ne jamči za pravočasni dovoz -modre galice. V Ljubljani, 31. januarja 1919. približno na 6 K za I kg Slovenska kmetijska družba. Zborovanje društva kmetijskih učiteljev. Po dolgem prestanku, ki je trajal ves čas vojne, je to društvo pričelo zopet s svojim delovanjem. Občnega zbora, ki je bil sklican dne 28. in 29. decembra m. L, se je udeležilo 17 članov. Pogrešali smo tovariše iz Primorske in Dalmacije. Načelnik društva, g. ravnatelj Rohrmann, se je po pozdravnem nagovoru najprej spominjal tovarišev Hoiza in Zdolška, ki sta padla kot žrtvi vojne. Zdolšek je bil med ustanovitelji društva in marljiv Član načelstva. Holz pa izredno naobražen tajnik Štajerske kmetijske družbe. G. Načelnik je poročal nakratko o zgodovini društva, ki se je ustanovilo na shodu v Gorici dne 11. maja 1913, imelo v začetku sedež v Trstu, pozneje pa na Grmu. Društvo se je potegovalo za nameščanje vsposobljenih strokovnih moči v javnih službah ter za izboljšanje službenih in gmotnih razmer kmetijskih nastavljencev. Sestavila se je obširna spomenica, ki se je po posebni deputaciji predložila kmetijskemu ministrstvu in raznim drugim deželnim in državnim oblastim. Društvo je pričelo tudi z delom za sestavo slovenske strokovne terminologije in za spisanje potrebnih slovenskih kmetijskih knjig. Prirejalo je večkrat sestanke kmetijskih potovalnih učiteljev in vspodbujalo ude za strokovno delo. Razmotrivalo se je tudi vprašanje kmetijskih organizacij po deželi. Podnačelnik g. vin. nadz. Skalick^ je podal poročilo o računih. Z ozirom na razmere ki so nastale z ustanovit- vijo nove države, je občni zbor izpremenil nekatere točke društvenih pravil in svoj naslov, ki se sedaj glasi „Društvo kmetijskih učiteljev". Pri volitvi novega odbora so bili izvoljeni sledeči udje v odbor: načelnik ravnatelj Rohrmann, pod-načelnik inž. Lah, poslovodja inž. Tavčar, odborniki: sadjarski nadzornik Humek, kletarski nadzornik Gom-bač, vodja vinarske in sadjarske šole v Mariboru Žni-darič, inž. Vedernjak, vinarski nadzornik Skalicky, ravnatelj kmetijske šole v Št. Jurju Belle, strokovni učitelj Malasek ter inž. Zidanšek. Nadalje so se razmotrivale razne stanovske zadeve. Pri tej točki je prisostoval zborovanju poverjenik oddelka za kmetijstvo g. prelat Kalan. Po pozdravu s strani društvenega načelnika je g. poverjenik nagovoril zborovalce HTjih bodril k delovanju v prid kmetijstva v novi državi. Zaslišal je nato posameznike in obljubil po možnosti ugoditi njihovim željam. Sledila so na to poročila tovarišev. Inž. Lah je razpravljal o javni upravi kmetijstva v novi državi SHS. Javna uprava kmetijskih strok v Jugoslaviji bodi tako urejena, da tvori po možnosti najtesnejše stike upravnih kmetijskih organov s kmetovalci. Pri osrednji vladi se ustanove mesta referentov za različne kmetijske stroke, ki naj jih zasedejo strokovno naobraženi uradniki, poznavajoči želje in zahteve kmetovalcev, kakortudi cilje kmetijstva, po katerih se nam je v bodoče ravnati. Pri političnih oblastih prve instance, t. j. pri sedanjih ,okr. glavarstvih naj bodo naipeščeni kmetijski strokovnjaki, ki morajo natančno poznati svoj delokrog in vse potrebe kmetijstva v svojem okraju. Ti kmetijski strokovnjaki morajo biti vedno v najtesnejšem stiku s kmetovalci, katerim morajo iti na roko ob ustanavljanju kmetijskih društev in zadrug, kakortudi ob razpečavanju njih pridelkov in ob nabavljanju kmetijskih potrebščin. Delovati morajo za organizacijo vseh kmetovalcev in pripravljati tla za poznejšo ustanovitev kmetijskih komor. V to svrho pa morajo biti neodvisni v strokovnih zadevah. Ravnatelj Belle je nato poročal o kmetijskem šolstvu. Pri tem se je dotaknil tudi pouka na ljudskih šolah v kmetijsko nadaljevalnih tečajih, ki imajo slej ko prej služiti predvsem splošni izobrazbi. Strokovni pouk v kmetijstvu je mogoč le na šolah, ki imajo strokovne moči na razpolago. Važni so v tem pogledu za malega posestnika zitri&ki kmetijski tečaji in enoletne praktično-teoretične kmetijske šole. V obeh teh kategorijah je izpopolnjevati ljudsko šolsko izobrazbo. Za nas so se izkazale kot zelo važne kmetijske gospodinjske šole, ki naj se še dalje pospešujejo. Stremiti je tudi za tem, da dobimo na slovenskem ozemlju srednjo kmetijsko šolo, ki naj se pri pouku ozira na kmetijske razmere naših dežel. Slednjič je referiral inž. Vedernjak o agrarnih reformah in podal v 14. točkah, ki jih je vsestransko obdelal, obširne naloge, ki čakajo kmetijstvo v naši državi. Izmed glavnih točk bi bilo omeniti izpremembe, oziroma ureditev glede razdelitve posestev in nacio-naliziranje zemljišč. Dalje zakon o prodaji kmetijskih pridelkov, vodni zakon, uredba glede prometa z umetnimi gnojili, zakoni o varstvu poljščine, lova, ribolova, kužnih bolezni, o zadružništvu in o statistiki kmetijstva. Po referatu je sledila živahna debata, ki je pokazala, da je preureditev v poročilu navedenih točk nujno potrebna. Sklene se ta referat pomnožiti in prepise razposlati posameznim udom v proučavanje, nakar se v bližnji dobi skliče nov sestanek, na katerem se bo ta snov natančneje obravnavala. Ob koncu zborovanja se določi udnina na letnih K 10 — in se sprejmejo v društvo novi udje. V imenu poverjenika za kmetijstvo in predsednika Slov. kmet. družbe g. prelata Kalana je g. gen. rav. Pire povabil tovariše v soboto zvečer v hotel „Slon" k skupni večerji, kjer so se ob živahni zabavi nadalje razpravljala važna stanovska in kmetijska vprašanja, ki nas čakajo v bližnji bodočnosti. Gobavost ali rapavost trt. Gobavost ali rapavost (rapo) trt imenujemo bolezen, pri katerih se na trtah, in sicer največkrat na starem lesu, v bližini zemlje, najrajši na cepilnem mestu ali blizu njega, razvijejo gomoljem ali gobam podobni izrastki. Ti obdajajo ali ves trtni les naokoli ali se pa nahajajo le na eni strani, navadno le po en decimeter na dolgo, včasih pa tudi v dolžini več decimetrov. Rapava trta oslabi, zastaja v rašči in pozneje pogine, večkrat pa šele po preteku nekaj let. Tako bolnim trtam pravijo vinogradniki, da so gobave, rapave ali rapaste, ali da jih „goba kolje". Vzrok tej bolezni je mraz, in sicer zlasti pozni, spomladni mraz, ki uniči posamezne plasti životvornega podlubadnega veziva, ki ga imenujemo kambij (kambium). Bolezen je torej nekako podobna raku, ki ga povzroča mraz na sadnem drevju, razločuje se pa od njega v tem, da se ozebljeno (rakovo) mesto na sadnem drevju le zasuši in razpoka, medtem ko se pri trti iz razpok razvijajo še posebni izrastki. Kakor so veščaki brez vsakega dvoma dognali, je iskati vzrok gobavosti trt edinoje v mrazu, zlasti pa v poznih spomladnih mrazovih. Če namreč tedaj, ko se sok prične pretakati po trti, pritisne hud mraz, potem zmrznejo in odmrjejo tiste kambialne plasti, ki se nahajajo na najbolj sočnih mestih, med lubadom in lesom trte. Iz sosednih, še zdravih stanic se na to prične v večji množini razvijati vezivo, ki ima namen zaceliti po mrazu nastale rane. To zelo- bujno rastoče vezivo izstopi iz po mrazu v lubadu nastalih razpoklin in tvori najprej bele, siru podobne, pozneje, ko dozori, pa rjave, bradavicam ali gobam podobne izrastke. Ker nastane vsled tega pojava tudi nered v pretakanju soka (mezge) po trtni rastlini in z njim v zvezi nepravilno prehranjevanje trtnih organov, trta oslabi in sčasoma celo pogine. Znano je, da so tej bolezni podvržene posebno trte, ki rasejo v težki, mokrotni zemlji in nizki legi. Treba je tedaj skrbeti za to, da se po možnosti svet v takih legah osuši, kar se da doseči s pravilno drenažo, to je z napravo odvodnih rovov ali jarkov. Treba je izkopati 30 do 40 cm široke in vsaj 80 cm globoke jarke, v nje nasuti najprej debelega, potem drobnega kamenja in na vrh pa zemlje. Izpeljati je jarke tako, da se voda zadostno in hitro odpeljuje iz zemljišča na neškodno mesto. K temu je pridodati, da so nekatere trtne vrste tej bolezni bolj podvržene nego druge, in sicer vse one, ki zgodaj odganjajo. Od podlag je v tem oziru na slabem glasu zlasti rupestris monticola, ki povzroča v mokri zemlji in nizki legi zelo rada gobave trte. V tako zemljo se sploh ne sme saditi niti montikolo niti kake druge sorte ali križanke od rupestris. Najboljša podlaga za take zemlje je vrsta solonis ali pa kaka križanka te vrste z riparijo, n. pr. solonis riparija št. 1616. Izbiri trtnih podlag se pri nas posveča sploh še veliko premalo pazljivosti in ravno v takem slučaju je na podlagi največ ležeče. Končno naj se v nizkih, pozebi podvrženih legah gleda tudi na izbir pripravnih žlahtnih vrst. Sade naj se v njih le vrste, ki pozno odganjajo in niso podvržene pozebi. Sem štejemo na pr. laški rizling, kraljevino, por-tugalko i. dr. Rapave ali gobave trte lehko rešimo pred poginom, ako jih takoj v prvem ali najpozneje v drugem letu zgodaj spomladi odrežemo tik pod bolnim mestom, tako da trs nanovo odžene iz zdravega lesa. Če je trta pozebla do cepilnega mesta, jo pri tem lehko takoj tudi cepimo v precep (razkol). Če tega nočemo, cepimo jo šele poleti, ko odžene na zeleno. Vinarski nadzornik B. Skalicky. Sejte lucerno! Poznam živinorejca, to je moj dobri znanec Jože, ki je na glasu, da zredi vsako leto najlepše vole. Lansko pomlad je oddal za erar par enoletnih juncev, od katerih je tehtal vsak blizu štiri stote. In če pogledaš njegove krave, jih vidiš lepo okrogle, s svetlo kožo pa tudi z obširnim vimenom. Kako doseže ta prešmentani Jože take uspehe pri govedoreji? Eni trdijo, da dela s pomočjo žitnice; ej, gotovo je, da iz nič ni nič. Jaz pa Vam hočem danes odkriti še en vzrok, samo malo potrpljenja! Navesti Vam hočem še en podoben slučaj iz konjereje. Posestnik Jurij ima najlepše konje svojega okraja. Ljudje pa ugibljejo, zakaj ima tako srečno roko pri konjih. To gotovo ne gre popolnoma brez ovsa. Lansko leto pa mi je sam razodel svojo skrivnost takole: „Glej, tale laporjev svet, ki je bil poprej vinograd, sem posejal z lucerno. Od tistega časavkar po-kladam lucerno, nimam več skrbi za krmo. Živina jo rada žre, in da se pri tem dobro razvija, si se prepričal na svoje oči." Te besede sem si dobro zapomnil. Spomnil sem se pa tudi Jožetovega slučaja in si dejal: „Že vemo. Saj sem videl pri njem prav veliko njivo lucerne." Tej zgodbi v zgled povem in pripomnim vsem umnim ljudem: „Kjerkoli je svet pripraven za lucerno, sejte jo!" Vprašal me boš, zakaj je neki lucerna tako dragoceno krmilo? Zato, ker vsebuje sila veliko apna. Posušena lucerna vsebuje čez dva in pol odstotka apna, to je največ izmed raznih v poštev prihajajočih deteljnih rastlin. V zeleni lucerni se nahaja dvakrat toliko apna, kakor v rdeči detelji in skoro trikrat toliko, kakor v najboljši travi. Zaraditega napravlja lucerna živini trdne in močne kosti, je torej izborna za vso mlado živino, za žrebeta, teleta itd. Razentega je, kakor vse detelje, bogata na beljakovinah. Skratka, lucerna je najbolj redilna in najzdravejša krma, le škoda, da tla niso povsod zanjo. Znani nemški konjerejec Oettingen pravi o lucerni takole: „Uspevanje lucerne v kakem kraju je dobro znamenje, da je dotičen kraj primeren, za razvoj plemenitih konjev. Saj je pradomovina čilih arabskih konjev hribovita Medija, ki je obenem tudi domovina lucerne." Zato pa, dragi živinorejec, premisli že sedaj pozimi, če imaš kje kak suh, solnčen in apnen svet, ki bi bil pripraven za lucerno. Tega na pomlad globoko obdelaj, zemljo skrbno pripravi, dobro pognoji in sej lucerno! V tvojo škodo ne bo. Inž. Zidan šek. Kakšno redilnost imajo posamezna krmila? Vsakdo ve, da imajo različna krmila različno re-dilno vrednost. Naprimer en kilogram krompirja več zaleže kakor en kilogram repe, seno je redilnejše nego slama itd. Kakšno je medsebojno redilno razmerje raznih krmil, to je vprašanje, ki si ga je stavil že vsak umen živinorejec. Prvi so se začeli praktično zanimati za to vprašanje Danci, ki so za svoja kontrolna (prigledna) društva pri govedoreji potrebovali zanesljivih podatkov. Redilno vrednost raznih krmil so dognali z mnogoštevilnimi krmskimi poskusi pri kravah. Te poskuse so začeli 1. 1887. in so k njim pritegnili čez tritisoč krav; vršili so se na večjih posestvih v raznih delih dežele pod natančnim nadzorstvom. Za ocenjevanje posameznih krmil je bilo v prvi vrsti potrebno najti primerno merilo. Danci so se ze-dinili za takozvano „krmsko enoto". Pod krmsko enoto razumejo Danci 1 kg mešanega močnega krmila, obstoječega iz enega dela zdrobljenega žita, enega dela pšeničnih otrobov in enega dela oljnatih pogač ali pa tako množino kakega drugega krmila, kolikor je je potrebno, da nadomesti krmilno vrednost enega kilograma tega mešanega močnega krmila v pokladnem odmerku. Z omenjenimi krmskimi poskusi se je dognalo, da odpadejo na 1 krmsko enoto sledeče množine krmil: 1 kg mešanega zrnja, 1 n dobrih otrobov, 1 » oljnatih tropin, 2 n posušene detelje, 2'A » travniškega sena, 10 n krmske pese, 12 n repe, 4 n slame, 10 n zelene krme, 8—10 n korenja, 4 n krompirja, 2 n polnega mleka, 6 n posnetega mleka. En pašni dan pa šteje po kakovosti paše za 8 do 14 krmskih enot. Potemtakem torej zaleže na pr. v krmskih mešanicah 4 kg krompirja toliko, kakor 12 kg repe, 2Va kg sena toliko, kakor 4 kg slame itd. Te številke veljajo seveda le kot povprečna merila. Gotovo nima vsako seno enake vrednosti. Isto velja še bolj o otrobih in oljnatih tropinah. Na to se je treba seveda ozirati. Naravno je torej, da taka razvrstitev ni in ne more biti znanstveno popolnoma natančna. Izkazala se je pa praktična, kar dokazuje veliki napredek v dobičkonosnosti živinoreje na Danskem. Točnejše podatke o redilnosti dobimo, če raČunimo po novem načinu s „škrobnimi vrednotami".*) Inž. Zidanšek. Občinski sadjarji, stražarji in invalidi. Tudi naše narodno gospodarstvo je invalid. Rane se bodo šele razbolele. Izginilo bo hipno laži-bogastvo z denarjem. Vrednost narodnega premoženja tudi kmetijskega je zelo obrabljena. Petletni prestanek in brezobzirno, skrajno izmozgovanje rodi zle posledice. Treba, bo zopet povzdigniti vrednost, zato je porabiti vsa dana sredstva. Kmetijstvu je dano izvrstno sredstvo v našem, za to ugodnem podnebju, namreč sadjarstvo. Ono naj bi napredovalo po obsegu, še bolj pa po kakovosti. Dosedaj se naj bolj pogreša tozadevno umno oskrbovanje. Od tega je odvisna ne le množina, temveč za tekmovanje še bolj važna kakovost pridelkov. Da smo v tem oziru zaostali, je manj kriva nevednost ali malomarnost, mnogo bolj pa pomanjkanje primerno izvežbanih spretnih delovnih moči, špecialistov. Mnogi gospodarji dobro vedo, da bi bilo koristno drevesa precepiti, obrezati, pretrebiti, pomladiti, škropiti, snažiti, mazati, okopavati, pognojiti, loviti cvetodera, zavijača, pedica, zatirati sploh vse škodljivce itd., pa sami tega ne utegnejo opraviti, četudi stvar razumejo. Imamo tudi zelo primerne postave za zatiranje škodljivcev, toda žal le na papirju. Da so ostale le na papirju, je skoraj sreča, sicer bi deževalo kazni zaradi prestopkov, zagrešenih proti lastni volji dotičnikov, ki si ne morejo pomagati. V izpodbudo za sadjarstvo to ne bi služilo. V normalnih časih so se letni stroški primernega oskrbovanja posameznega drevesa računili povprečno na 53 vinarjev. Večjidel teh odpade za delo. Več stroškov pa povprečno sadjarstvo ne prenaša. Lasten sadjar bi se torej izplačal šele pri par tisoč drevesih. Zategadel povprašujejo razumni lastniki manjših sa-donosnikov po spretnih močeh le za nekoliko časa, da se opravi potrebno delo. Občinske sadjarje čaka dovolj dela. Primeren inventar naj bi jim to pospeševal. Njih delokrog bi znal biti: 1. javen ali splošen: za napravo in nadzorovanje občinskih nasadov. Sem naj spada tudi zatiranje škodljivcev po celi občini, da se vendar enkrat omejijo poškodbe teh nepridipravov. Cvetoder, zavijač, pedic in razne gosenice bi znale izginiti, zatiranje fuzikladija se mi zdi le tem potom splošno mogoče itd; 2. poseben: namenjen posebnim potrebam posameznih posestnikov sadovnjakov; 3. zaseben: bi služil neposredno lastnim koristim sadjarja, da si zviša dohodke z drevesnico, čebelarstvom in drugim, kar bi pa posredno koristilo tudi javnosti. Da ne zmanjka časa za javnost, naj bi bil ta delokrog primerno omejen. Pogoj: Javen sadjar mora imeti ljubezen do stvari in biti za svoje namene dobro izvežban in preizkušen v primernih tečajih; ostati mora pa tudi pod strokovnim nadzorstvom. Vsi mazači proč od sadnega drevja! Človeku, veščaku, spretnemu in zanesljivemu *) O tem glej 3. štev. ..Kmetovalca" letnik 1918. ali „Gosp navodilo" štev. 62. pristoja pa druga plača nego dninarju, ki dela le mehanično. Saj je učinek njegovega dela obilokrat več vreden. Posestnikom je tatvina sadja hudo zlo. Zaprisežena straža bi temu odpomogla. Tudi to bi lehko prevzeli občinski sadjarji. Koristi takih mož bi bile torej večstranske, sadjarstvo posebno pospešujoče. Dolgo svetovno klanje človeštva je zapustilo mnogo ponesrečencev, invalidov. Za te je treba skrbeti. Ako je mogoče spojiti preskrbo z večjo gospodarsko produktivnostjo, toliko bolje za narodno gospodarstvo in za ponos dotičnikov. Zmanjšane telesne zmožnosti naj nadomešča posebna izurjenost in izve-denost. Težkega vztrajnega kmetijskega dela ne več zmožni zamorejo opravljati lažja dela za silo sami ali jih pa vsaj voditi. Ravno poklic občinskih sadjarjev bi bil za te kakor nalašč. Nekaj plače od občine, nekaj od zasebnih posestnikov, nekaj dohodkov od malih lastnih podjetji bi omogočilo primerno, udobno in zadovoljno življenje. Pomagano bi bilo dvema velikima obstoječima potrebama. I. Belle. I Kako precenimo vrednost kakega sadnega drevesa. Večkrat se primeri, da je treba preceniti vrednost sadnega drevesa, ki ga moramo odstraniti, ali ki je bilo poškodovano in zahtevamo zanj odškodnino. Navadno ljudje v takih slučajih cenijo vrednost drevja kar tjavendan brez vsake podlage. Lastnik vrednost vobče precenjuje, nasprotnik, ki ima plačati odškodnino, pa podcenjuje. Pri nepristranski cenitvi moramo imeti pa neko podlago, po kateri izračunimo vrednost. Pri mladem drevju, ki še ne daje normalnih dohodkov, vzamemo navadno za podlago nabavne stroške in priračunimo vrednost vsakoletnega prirastka. Doraslo drevje cenimo na razne načine. Najbolj pravična je cenitev po dohodkih, ki jih imamo od njega. Da je mogoče vsaj približno zadeti pravo, je neogibno potrebno, da cenilec vidi drevo na licu mesta, dokler še stoji, ker poleg starosti posameznega drevesa je merodajno posebno njegovo stanje glede zdravja rasti in rodovitnosti. V gotovih slučajih vpliva na ceno tudi vrsta in prostor, kjer stoji, kraj, kjer se nahaja in naposled tudi vrednost lesa. Vse te okolnosti, ki vrednost drevesa večajo ali manjšajo, mora cenilec kolikor mogoče natančno poznati in jih tudi pravično upoštevati, ker sicer je pravilna cenitev nemogoča. Vzemimo prvi slučaj, da imamo ceniti n. pr. 10 let staro, zdravo, lepo razvito visokodebelno jablano kake navadne vrste, ki jo mora posestnik odstraniti zaradi nove ceste, železniške proge ali kaj podobnega. Koliko sme lastnik zahtevati odškodnine? 10 let stara jablana še ni dorasla in še ne daje normalnih dohodkov, zato bomo precenili njeno vrednost po nabavnih stroških in po vrednosti 10letnega prirastka. Kupno ceno in stroške za saditev računimo 3 K. Prirastek pa cenimo prvo leto na 1 K, vsako naslednje leto pa po 1 K več. *) Na ta preprost način bi dobili *) Te in vse pozneje navedene vrednote se nanašajo na denarno vrednost iz 1. 1914. in so seveda tudi od slučaja do slučaja lehko različne. sledeči račun, ki bi kazal vrednost dotičnega drevesa: Nabavni stroški in saditev........3 K Prirastek v I. letu . ...................l » » 2. „ ......... . 2 „ » »i 3. ............3 ,, » » ........... , 4 „ » « 5 „...........5 „ » » 6. „...........6 „ » »g-..........................7 „ » » v...........8 „ „ 9. „...........9 „ „ 10- ........... . 10 ,. Vrednost jablane . 58 K Pogoj za pravilnost računa je resničen prirastek, ki se more dokazati na stanju drevesa. To more preceniti le izkušen praktik ali sadjarski veščak. Kaka starikava krevlja je tudi lehko stara 10 ali 15 let, pa ni zrasla niti za 10 vin. na leto. Cenitev prirastka v prvem letu na 1 K in potem vsako leto na 1 K več je- seveda poljubna in izpremenljiva ter zavisna od kakovosti drevesa in pokrajine, kjer rase. Kajti v čim boljšem sadnem kraju rase, tem več je vreden vsakoleten prirastek. Ako gre za drevo v takem kraju, kjer nima sadjarstvo nikakega gospodarskega pomena, bi morali ceniti prirastek primerno nižje nego v kaki izrazito sadjarski pokrajini. Na Gorjušah v Bohinju je isto sadno drevo več kot polovico manj vredno nego na Lan-covem pri Radovljici in trikrat manj nego n. pr. v Reški dolini. Ta način precenitve je posebno važen, ker nam zajec pokonča vsako zimo na tisoče in tisoče mladega sadnega drevja in bo vsakdo na podlagi omenjenega članka lehko pošteno in pravično precenil škodo, prizadeto od zajca, oziroma bo lehko zahteval, da se škoda na ta način preceni. Za precenitev vrednosti starejšega sadnega drevja, ki daje že redke dohodke, imamo pa razne načine. 1. Najpreprostejši je Dohnahl-Lukasov način, po katerem se ceni vrednost po debelosti debla. Vsak centimeter debelnega obsega, zmerjen približno 1 m od tal, se ceni na 50 vin. do 2 K, kakor se pač cenilcu zdi drevo vredno z ozirom na razne okolnosti, ki dajejo drevesu večjo ali manjšo vrednost (podnebje, lega, zemlja, prostor, kjer stoji, starost, rodovitnost, splošno stanje, v katerem se drevo nahaja itd.). Primer: Deblo neke 30 let stare zdrave rodovitne jablane, ki rase v izvrstnem sadnem kraju v srednje dobri zemlji, na zelo ugodnem kraju, meri v obsegu 1 m od tal 75 cm. Za 1 cm se vzame z ozirom na ugodne odnošaje vrednost 1 K 80 vin. Jablana bi bila torej vredna 1 K 80 vin. X 75 = 135 K. Ko bi bile okolnosti, ki bistveno vplivajo na vrednost drevesa, neugodneje, bi morali vzeti 1 cm debelnega obsega seveda razmeroma manjšo vrednost. Pri koščičastem drevju vzamemo navadno samo polovico do tretjine na označeni način dobljene vrednosti. Ta način cenitve je sicer zelo preprost in legak, a ni v vsakem slučaju pravičen, ker je mehaničen in se ozira samo na zunanjost drevesa. S centimetrom v roki namreč ne moremo nikdar zanesljivo določiti resnične notranje vrednosti kakega drevesa. 2. Znani pomolog dr. E. Lukas skuša določiti pravo vrednost sadnega drevesa na ta način, da upošteva deset najvažnejših činiteljev, ki odločilno vplivajo na njegovo vrednost, in sicer: podnebje, lego, zemljo, prostor, splošno stanje drevesa, starost, vrsto, rodovitnost; tržno vrednost sadu in povprečni letni pridelek. Za vsak naštet činitelj postavi pri cenitvi 0—5 pik (0 = slabo, 5 — prav dobro). Števila za vsak činitelj določenih pik se končno seštejejo in cenijo pri pečka-stem sadju po 3, pri koščičastem pa po 2 K. Primer: Preceniti imamo prav tisto jablano kakor v prvem slučaju določimo sledeče vrednote: 1. za podnebje (zelo ugodno) . 5 pik 2. „ lego (srednje dobra) . . 3 pike 3. „ zemljo (srednje dobra) . . 3 pike 4. „ prostor (prav dober) . . 5 pik 5. „ stanje drevesa (srednje) . 3 pike 6. „ starost (30 let, srednja) . 3 pike 7. „ vrsto (fina namizna) . . 5 pik 8. „ rodovitnost (dobra) ... 4 pike 9. „ tržno vrednost (dobra) . . 4 pike 10. „ povprečen pridelek (dober) . 4 pike Skupaj torej 39 pik X 3 K = 117 K. Jablana bi bila torej vredna 117 K. Tudi ta Lukasov način je kaj preprost, toda za splošno takisto malo uporabljiv kakor prvi, že iz tega vzroka, ker za nobeno drevo ne moremo dobiti večje vrednosti nego 10 X 5 X 3 = 150 K, kar pa vendar v vseh slučajih ne odgovarja dejanskim razmeram. Pri obeh opisanih načinih namreč ni prave podlage za pravično cenitev in zato tudi tako določeni zneski ne odgovarjajo vselej resnični vrednosti. 3. V novejšem času so se jeli ozirati pri cenitvah na edino pravično podlago, t. j. na resnični čisti dohodek, ki ga donaša kako drevo. Pri tem so pa zopet zagazili vsled napačnega računanja v drugo še večjo napako. Tako še dandanes marsikje določajo vrednost sadnega drevja po načinu kapitalizacije, češ, da je smatrati povprečne letne dohodke kakega drevesa za obresti od kapitala, ki ga zastopa dotično drevo. Primer: Neka jablana donaša na leto 50 K čistih dohodkov. Ako smatramo teh 50 K kot obresti od gotovega kapitala, bi znašal ta kapital po 4 ®/0 obrestni meri 1250 K. Torej bi bila dotična jablana vredna 1250 K. — Žal, da je tak račun popolnoma napačen, ker dobimo na vsak način previsoke vrednosti. Kdor tako računi, pozabi, da dohodek od kakega sadnega drevesa ni večen, ampak da jame prej ali slej pešati in naposled popolnoma preneha. Kapital pa, ki bi ga po takem računu potegnili za drevo, bi donašal ne-prenehona obresti. 4. Popolnoma pravilna podlaga za pravično cenitev sadnega drevesa je čisti dohodek, ki ga bo drevo še dalo do svoje onemoglosti, v kolikor se da vnaprej določiti na podlagi dosedanjih izkušenj glede dohodkov in drugih okolnosti. Primer: Neka jablana daje ob dobri letini povprečno po 40 K čistega donosa. Upoštevaje vse me-rodajne okolnosti, od katerih je zavisen razvoj in obstoj drevesa v prihodnjosti, njega najvišja starost in rodovitnost, domnevamo, da bo dotična jablana rasla še 30 let in obrodila vsako drugo leto. Dala bo torej še 15 letin, ki jih cenimo povprečno po 30 K, torej skupaj 30 K X 15 = 450 K. Jablana je vredna tedaj 450 K. Na videz in za preprostega računarja se zdi tak račun popolnoma pravilen. Če ga pa premislimo bolj natančno, bomo našli, da tiči v njem vendar še velika napaka. Računili smo namreč, da bo drevo rodilo še 30 let in da bo dajalo vsako drugo leto po 30 K čistega dohodka. Ako bi drevo torej ostalo na svojem mestu, bi dobival posestnik te dohodke v obrokih vsako drugo leto po 30 K. Imel bi tedaj šele čez 30 let skupaj vseh 450 K. Ako pa prejme ves ta znesek naenkrat takoj sedaj, dobi očividno preveč, kajti v 30 letih bi narastlo 450 K po 3Vs*/»na 609 K. Potemtakem bi dobil celih 159 K preveč. Dobiti bi pa moral pravzaprav za drevo le znesek, ki bi naložen na obresti, narasel šele v 30 letih na 450 K. Ta znesek dobimo s pomočjo diskont-nega računa in znaša v našem slučaju po obrestni meri 31/a% 291 K. To je resnična vrednost dotične jablane. Skrbimo za orehov naraščaj! Izmed vsega sadnega drevja se vobče najmanj brigamo za orehe, dasi je to skoro edino sadno drevje, ki daje poleg dragocenega sadu ravno tako dragocen les. Večina vsega orehovega drevja v naših krajih je zrastla slučajno (samosevci); prav redko je drevje, ki je hilo s preudarkom zasajeno in količkaj negovano. Kdo se hriga za to, da bi primerne lege pravilno zasadil z orehi! Kdo se toliko potrudi, da bi izbiral za seme in gojil samo dobre, debele vrste s tanko lupino, ali da bi poiskal vrste, ki pozno cveto in ki so sploh manj občutljive za pozebo! Kjer slučajno izkali seme, zaneseno po kaki živali, tam raste drevo, ako je v mladosti srečno ušlo stoterim nevarnostim in ako slučajno ni lastniku na poti. Kakih premišljenih in večjih orehovih nasadov v naših krajih sploh ni nikjer, kljub temu, da imamo zanje mnogo prav ugodnih leg. Tako je bilo z orehi odnekdaj. Dalje moramo pa upoštevati, da vojna ravno od orehov zahteva veliko žrtev. Tisoči in tisoči najlepših orehovih dreves so morali pasti za domovino, ne da bi bil kdo resno premislil, kako jih bo nadomestil. Končno ste nam pa tudi minuli zimi uničili ali vsaj občutno oškodovali .pebroj nadebudnih orehovih dreves. Ako torej upoštevamo veliko brezbrižnost glede zasajanja in negovanja orehovega drevja sploh in uvažujemo usodo, ki je doletela to drevje v svetovni vojni, moramo priti do zaključka, da je skrajni čas, kreniti tudi v tem oziru na druga pota, sicer bo to važno sadno pleme popolnoma propadlo. Ravnati se nam je po sledečih vodilnih načelih: Se-kajmo le tako orehovo drevje, ki vsled svoje strarosti ali pa vsled malovrednosti sadu nima kot sadno drevo nobene vrednosti — in odločno se lotimo zasajanja orehov povsod tam, kjer je za to ugodno podnebje, primerna lega in prikladna zemlja! Oreh je razmeroma precej občutljivo sadno drevo, bodisi v lesu, posebno pa v cvetju, in stoletne izkušnje uče, da uspeva le v toplejšem podnebju. Tako podnebje imamo pri nas skoro po vsej deželi do gotove višine. Seveda najprimernejše podnebje zanj imajo vse vinorodne pokrajine, kakor so po Dolenjskem, južnem Štajerskem, Goriškem itd. Vendar pa rase tudi veliko rodovitnih orehov po Gorenjskem in Notranjskem ter po drugih krajih, kjer ne uspeva vinska trta. Oreh namreč, dasi je občutljiv, vendar prenese — 25° C zimskega mraza. Šele pri — 30° C odmrje mlajše drevje in mlajši les na starejših drevesih. Veliko večjega pomena za dobro rast in rodovitnost je pa lega. Od nje je najbolj zavisno, ali drevo uspeva in rodi, ali le klavrno životari. Splošno je znano in dokazano, da uspeva oreh le v zavetmh, gorkih legah. V tem oziru se je treba predvsem ravnati po izkušnjah posameznih krajev. Najboljše so vinorodne lege, splošno pa vsa topla rebra in brežine, ki so zavarovane pred mrzlimi severnimi in vzhodnimi vetrovi. Najbolj neugodne so pa vlažne doline v bližini rek in močvirji. Sploh se je ogibati takih leg, kjer se radi pojavljajo spomladanski mrazovi (slana) in kjer je navadno tudi pozimi najhujši mraz. Kakor že omenjeno, je pri izberi lege izkušnja najzanesljivejša svetovalka. V tem oziru je skoro nemogoče podati kaka točnejša navodila. Mlajši gospodarji, ki še nimajo dovolj lastnih izkušenj, bi se morali posvetovati s starejšimi, na vse strani izkušenimi možmi svojega kraja. Glede zemlje moramo povdarjati, da ljubi oreh globoko, gorko zemljo. Zlasti mu ugaja kamenit, apnen, čeprav suh svet. Stem pa ni rečeno, da bi ne uspeval v raznih drugih zemljah, kakor nam kažejo vsakdanje izkušnje. Neprikladna so zanj mokra tla in pa zelo pust peščen svet. Tudi prostori z visoko talno vodo mu ugajajo tem manj, čim višje sega talnica. Sicer pa tla samanasebi še ne odločujejo, ker v najboljši zemlji ne uspeva, ako nima prave lege. Pri zasajanju orehov je dalje velevažno, da izberemo primerno vrsto. V tem oziru je treba upoštevati dvoje, in sicer kakovost sadu in pa lastnosti drevesa. V naših krajih kaže saditi le srednjedebele vrste s tanko lupino in polnim jedrom. Seme bomo jemali z dreves, ki imajo zdravo rast, ki pozno cveto in o katerih je znano, da redkokdaj pozebejo. Pri izberi vrst se bo treba ravnati zopet le po izkušnji iz bližnje okolice. Vsakdo, ki namerava saditi in gojiti orehe, pozna v svoji bližini kako drevo, ki ima glede sadu in drevesa zgoraj označene lastnosti. Od takega drevesa naj vzame seme za nove nasade. Prav predebele vrste niso vselej najboljše. Predvsem so bolj občutljive nego navadne; poleg tega pa jedro zelo debelih vrst navadno ni večje in težje npgo pri srednje debelih, ker le narahlo napolnuje lupino. Pri dobrih, srednje debelih vrstah pa je lupina polna, kakor bi bila zalita. Važno in zelo potrebno je končno še, da pojasnimo, kako orehe razmnožujemo in zasajamo. V tem oziru se oreh bistveno razlikuje od drugih sadnih plemen. Znano je namreč, da večina sadnih plemen (zlasti hruške in jablane), vzgojena iz semena, ne rodi takega sadu, nego drevo, ki smo vzeli od njega seme, ampak navadno slabejši. Zato moramo vse to drevje v mladosti cepiti, ako hočemo popolnoma zanesljivo razmnoževati gotove vrste z vsemi njihovimi lastnostmi. Pri orehih pa nam stoletne izkušnje kažejo, da izvečine obdrži drevo, vzgojeno iz semena brez požlahtnjevanja, lastnosti matičnega drevesa. Zato se razmnožujejo orehi vsaj pri nas le na ta način (spolno razmnoževanje), dasi jih tudi lehko cepimo prav tako kakor druga sadna plemena. Iz semena vzgajamo orehe vobče na dva načina, in sicer tako, da sejemo seme na gosto v sejalnico, enoletne semenščake presadimo v drevesnico, kjer v petih letih vzgojimo deblo in vrh, in jih potem šele presadimo na stalno mesto. Ali pa sadimo seme kar naravnost na stalno mesto. Na ta način vzgojeni se razvijajo posebno nemoteno in se razrasejo v mogočna drevesa, ki dočakajo visoko starost. Seveda je pa pomisliti, da potrebujejo mlade rastline prva leta posebnega varstva, in je gotovo lažje obvarovati jih, ako so blizu skupaj (v drevesnici), nego pa, če so raztresene posamez v velikih razdaljah po posestvu. Orehe za seme nabiramo v jeseni, ko zorijo. V to svrho vzamemo samo najlepše, popolnoma normalno razvite zrele plodove, jih razgrnemo na zračnem prostoru (v podstrešju) prav na tenko, da se posuše na zraku ali, če mogoče, na solncu. Med sušenjem jih je treba večkrat premešati. Tako posušeni orehi ohranijo kaljivost do zgodnje spomladi. Sejati bi morali orehe pravzaprav v jeseni. Toda težko jih je obvarovati pred mišmi. Zato vobče bolj priporočajo spomladno setev. Da se pa seme čez zimo vendarle preveč ne izsuši, ga vložimo na zimo v za-bojčke med vlažno zemljo, sipo, šoto ali žaganje. Šota bi utegnila biti posebno priporočljiva, ker je obenem razkuževalno sredstvo in vsled tega v njej orehi ne morejo plesniti. Na dno zabojčka denemo torej najprej za dober prst na debelo kake zgoraj naštete tvarine, potem plast orehov, potem zopet plast zemlje itd., da je zabojček poln. Orehe polagamo drug poleg drugega, in sicer tako, da leže na šivih, nikakor jih pa ne smemo postavljati pokoncu na popek ali konico. Prav tako jih polagamo tudi v zemljo, ako sadimo seme na • stalno mesto. Napolnjen zabojček pokrijemo s stekleno šipo ali kako kamenito ploščo, da se ne izsuši in da ne morejo miši do semena. Zabojček lehko spravimo čez zimo v hladni, suhi kleti. Še bolje pa je, ako ga zakopljemo na vrtu pol metra globoko v zemljo, kjer ostane do konci marca. Kdor namerava gojiti orehe v drevesnici, naj že v jeseni pripravi zanje primeren solnčnat prostor na zelenjadnem vrtu, kakem zelniku ali dobri njivi z globoko, gorko in rodovitno zemljo. Prostor naj globoko prekoplje in pusti čez zimo v kepah, da zemljo zimski mraz lažje predela. Po potrebi naj primeša zemlji tudi predelanega komposta. Šele začetkom aprila, ko je čas orehe sejati, zemljo poravnamo in razdelimo v gredice po 1*20 m široke. Na vsako gredo pridejo štiri vrste orehov po kakih 15 cm vsaksebi. Seme polagamo ob vrvici 10 cm globoko. Ako so čez zimo v zemlji ali šoti vloženi orehi že nakalili, jih je treba saditi posebno previdno. Zelo dobro je tudi, ako setev pokrijemo za kak prst na debelo z drobnim, predelanim hlevskim gnojem. Začetkom maja začno bosti prve rastlinice iz zemlje. Do konca maja izkali vse, kar je zdravo, in do jeseni zrasejo 30 do 40 cm visoko. Med letom ni drugega dela z njimi, nego da jih pridno plejemo, da jih ne zaduši plevel. Pozno na jesen ali pa zgodaj spomladi semenščake izkopljemo prav. previdno, da jim ne poškodujemo korenin, ter jih presadimo v drevesnico. Niti korenin, niti debele pri presajanju, nič ne krajšamo. V drevesnici gojimo orehe potem štiri do pet let približno tako, kakor jablane ali hruške. Obrezujemo jih vedno le ob času, ko so zeleni, nikdar pa ne pozimf ali spomladi, dokler so še goli. To pravilo velja tudi za odrasle orehe, ki jim brez škode lahko odžagamo ali skrajšamo kako vejo, ako to storimo ob pravem času. Na podoben način bomo sejali orehe na stalno mesto; razloček je samo ta, da jih v tem slučaju nič ne presajamo. Seme pripravimo v jeseni, kakor opisano zgoraj. Takisto tudi že v jeseni ali vsaj pozimi določimo prostore, kjer bo stalo kako posamezno orehovo drevo. Vsak tak prostor najprej zaznamujemo z močnim kolom, ki ga trdno zabijemo v zemljo. Potem pa okrog vsakega kola prekopljemo zemljo vsaj 60 cm v premeru in kakih 40 cm na globoko. Neobhodno je tudi potrebno, da zemlji primešamo predelanega komposta ali pa kake druge dobre pregnojene vrtne zemlje. Začetkom aprila, ko je čas saditi, potaknemo okrog vsa- kega kola tri ali štiri orehe 10 cm globoko. Takoj, ko pribode iz zemlje prva kal, je treba prostorčke okrog kolov zanesljivo zavarovati pred živino in drugimi ne-prilikami. Najceneje bo, ako kroginkrog kola nataknemo trnjevih vej (črni in beli trn, češminjeve ali akacijeve veje itd.). Kdor pa zmore, naj za gradi vsak kolobarček okrog kola z žično mrežo, tako kakor gradimo jablane pred zajcem. Pa še enega sovražnika imajo mladi semenščaki, ki jih gotovo uniči ali vsaj močno ovira v rasti. To je plevel. Neogibno je torej potrebno, da vsak prostorček, kjer rasto mladi orehi, večkrat na leto oplejemo, tako dolgo, da odrasejo. Prvi dve leti pustimo rasti vse semenščake. Šele pozneje odstranimo vse slabejše rastlinice, najkrepkejše pa pustimo. Na ta način dobimo jako enakomeren nasad. Tudi tu je dobro, ako pokrijemo prostore, kjer so posejani orehi, s hlevskim gnojem. Končno omenim še, da orehe na stalno mesto lehko sadimo tudi jeseni. Da jih pa nam ne uničijo miši, posadimo plodove v lončke in precej goste žične pletenine in jih potopimo pri kolu v zemljo. Tako je seme popolnoma na varnem in prav zgodaj kali. Žična mreža prva leta ne ovira korenin, pozneje pa itak sprhni. Kdorkoli ima priliko in kak ugoden prostor za orehe, naj ne zamudi zopet enega leta, ampak takoj naj se loti dela, kakor je tu opisano. Hvaležni mu bodo potomci in domovina. * * - * Izkušen posestnik-sadjar opisuje po lastni izkušnji kako je ravnati s semenskimi orehi, da gotovo izkale in da dobimo lepo, mlado orehovo drevje takole: Orehe za seme vzamemo z drevesa dobre vrste, ki v dotičnem kraju, kjer nameravamo orehe stalno saditi, dobro prenaša dotično podnebje. Odbrati moramo najlepše razvite, popolnoma zrele in zdrave sadove. Na kak način pokvarjeni, enostransko razviti, strti ali pi-škavi orehi niso za seme. Ko vzamemo orehe z drevesa, jih sušimo na sblncu in vetru dva do štiri dni.1) Potem pripravimo primeren zabojček (najboljši so majhni zabojčki, da se lažje z njimi ravna, ko se devajo v zemljo in jemljejo iz nje). Na dno zabojčka nasujemo 6 cm na debelo rahle prsti in na vrh položimo za seme pripravljene orehe drug poleg drugega tako, da se med seboj ne dotikajo. Ko je prva plast orehov položena, jo pokrijemo z rahlo zemljo 6 cm na debelo. Na vrh te zemlje položimo drugo plast orehov ravnotako kakor prvo in jo zopet pokrijemo 6 cm na debelo z rahlo prstjo. Nato skopljemo kje na prostem na vrtu, kjer ne stoji ali zateka voda, jamo tako globoko, da vanjo lehko potopimo zabojček, z zemeljsko površino v isti višini. Zabojček pustimo v zemlji vso zimo do spomladi. Koncem aprila ali prve dni maja ga vzamemo iz zemlje ter' ga previdno raztrgamo, ker na ta način najlažje dobimo orehe nepokvarjene iz zemlje. Ker4imajo večinoma že kali, jih moramo takoj posaditi posamez na tista mesta, kjer hočemo imeti orehovo drevje. Ako je spomlad mrzla in se svet bolj pozno razgreje, vzamemo zabojček z orehi tudi kak teden kesneje iz zemlje. Samoobsebi je umevno, da je treba mesta, kamor sadimo izkaljene orehe, o pravem času in temeljito pripraviti, ako hočeme, da bodo mlade rastlinice hitro in čvrsto rastle. ') Orehe sem sušil tudi že samo en dan ter drugi dan že posadil ali vložil v zabojčke, kakor gori povedano, torej popolnoma sveže, pa so tudi skoraj vsi kalili. Ko orehi zrnsejo 6 do 10 cm visoko, jih opleiemo da se v pleveln ne zadnše. Tndi pozneje jih ie treba ▼•čkrat opleti, ker s tem jako pospešujemo rast. 'Iz »Slovenskega Sadjarja«. ZADEVE In N\REDBE deželne* vlade rza Slovenijo. Vojne dajatve. v Naredba celokupne de*Hne vlade Štev. 328. z dne 29. januarja 1919. Uradni list XLV.) Z ozirom na dogodke ob naši severni meji se ie izkazala potreba, da oborožena moč še nadalje uporablja volne dajatve, omeniene v zakonu z dne 26. decembra 1912. in da se dosedanji predpisi o vojnih dajatvah izpre-mlnjaio tako-le: Rok. s katerim neha dolžnost za vojne dajatve, je podaljšan na nedoločen čas. Rok. do katerega ie treba prijaviti zahteve po povračilu za vojne daiatve ali po odškodnini za povzročeno škodo, je istotako podaljšan na nedoločen čas. * * * Kupčija s konji prepovedana. Opozarjajo se vsi knnjerejci in posestniki koni, da je vsaka kupčija s konji, ki so b'li last bivše avstro-ogrske armade, stroeo prepovedana. Oškodovani bodo kunci, ker se ne bo oziralo na protipostavne kunčije. proti prodaialcem se bo pa postopalo uradno. Istotako je zabranjen vsak izvoz konj čez deželne meje. * * * Odškodnina za baie izgubljeno civilno obleko. (Intendanca II. vojnega okrožia v Li"Wian! z dne 4. februarja 1919. Uradni list XLVm.) m Ker prihaiajo dannadan k vojaški intendanci odpuščeni vojaki ter zahtevajo odškodnino za baje izgubljeno obleko, ki so jo svoje^asno shranili pri pristojnih krdelih, ne da bi mogli dokazati upravičenost svojih prošeni. se razglasi sledeče: Vsakemu možu se ima pri odpustu iz vojaške službe (proti oddaji vojaške obleke") izročiti civilna obleka. Vi jo je doti^nik svoječasno shranil pri ppstojnem krdelu. Če se je civilna obleka izgubila ali pa ni dosežna iz kakega drugega vzroka, se ima možu izročiti kot nadomestek porabna vojaška obleka. Če je bil torej mož od svoie vojaške oblasti odpuščen s porabno voiaSko obleko ali se je s tako vrnil z bojišča, nima več pravice do odškodnine. ker velia že ista obleka kot nadomestek. Ako je mož svojo civilno obleko shranil pri kakem krdelu v območju Slovenije, se ima osebno, pismeno aH po kakem zaupniku obrniti na dotično krdelo ter tam prevzeti svoio obleko. Če obleke ni več tam. lehko zahteva prizadeti odškodnino s tozadevnim potrdilom pri oblasti, ki ga je odpustila. Ako je pa krde'o, pri katerem se je obleka shranila, izven območja S'oveniie (v Nemški Avstriji itd), ima prosilec prošnji za odškodnino prilož;ti izjavo, da je svojo civilno obleko svoječasno shranil pri vojaški upravi ter je ni dobil več vrniene. Tako izjavo ima potrditi pristojna obč'na in orožništvo. Razen potrdila, oz;roma iziave, da se e obleka izgubila, se ima prošnji priložiti tudi potrdilo, da se je vojaška obleka resnično vrnila voiaJki upravi; ta potrdila izdaja dotično poveljstvo, ki je prevzelo vojaško obleko. Tako onremliene prošnie nai se ootnm občinskih uradov po?iljaio voiaški intendanci v L'ub'iani Upravičene prošnie se bodo upoštevale ter bo deželna vlada, oziroma voia^ka uprava poravnala odškodnino v denarju do največ 80 kron ali pa"s civilno obleko v naturi. VPRAŠANJA in ODGOVORI. via kmotilakn-enanndaroka vnrnSnnln. H dohaiaio nn gloT. kmottiako krantakn «11 ti« nrndntStvn ^Vmntnvnlfn* .» nnKnlno 1« v Kmntnvnlni" Odgovori. ki bo anlnSnn rvm^ni an nmt. rand .VnrnSania in -*drnvnrn* na natala vnrnSnnia a* o« ndffovaria ni.mnnn In nriln?»na znamka Ta ndffotor Odirovaria an ndlnnln na vnra5an1a. ki lo ondniaana a r.Hm lm.nnn; ^m-rimna vnr»5ania »11 taka H gn inmnninvana t naftnim! *rknml a. vrSelo v kn5 V Krnftnrulcu* riri vnrnSnnln nikdar n. natian* vnraH»lJt# vo 'mn amnnk vwinn In nrl*ntnn ?rkn im.nn in kraia Rndnn a» v vaaki Jt»viIVi >d«nvr,rl 1. na tiata vnrnSnnln ki an nrifiln vaai 4 dni nrn#t i.ilntn Tinta - na -voTnnln doSta vnraSania an ndffnvori v nrihodnli Stnvllki Kdor tako) ■»donvnra nn lrnkn kmptllakn-ffnanodarAkn vnrhlaaia. mam n»-"n*lti znamko v.u ndcnvnr. Wn vimlanln, ki niso ktantiliho. go«vA4ar«ka, w o^ffftvuH« v .TTmotnwnlnn" «mo.k 1« n1.n,ann X« nUmn nrllnCaaa J IT v mamkfth hnt nriapavak V lirnlliAnAma pakAInln. nfcomn caklada. 7adnie »laati vnlia za pravna odgovor« ki anvnda mnmio MH In anlofinn vanhin«. kalti nrmdniStvn ne more DOznati v»nh vi*n«i>i Tnlo 'ažnih okoliščin in zato t» tak« odgovor* n« Drnvznmn nikakera laraatva. Vprnšinfe 10. Imam vinograd v bolj ravni legi z ilovnato težko, boli mokro zemljo, kjer mi spomladi trte rade v s^ku pozebeio, če pritisne hud mraz, posebno če se pozno reže in sok močno teče. Pri nas pravimo, da v takih legah trsie goba kolje (vničuje), namreč, ker očesa ne poženejo več. pa mezga izteka in se po starem lesu delajo kraste. AH je proti g-obavosti trt kaka onmoč? Kdal je bolje rezati t"te po/imi aH spomladi ? Jaz tudi delam zimsko praho fkop), tukajšnji vinogradniki pa pravijo, da zimska kopa škoduie, ker korenine vsled v'age še bolj trpiio in postane trs še bolj meževen, ter spomladi prehitro odžene. Sčim bi se dalo preprečiti, da ne bi trsje stopilo takoj v sok. ko postane malo toplejše? Ali je zimska praha priporočljiva? (F. N. v B. pri Ptuju.) Odcrovor: Na prvo vprašanie dobite odgovor v spisu, »Gobavost ali rapavost trt» v današnji številki »Kmetovalca«, iz katerega razvidite, kaj je glavni vzrok tej bolezni in kako se ji odpomore. Zimska praha je zelo priporočlj!va, resnica pa ie, da se prekopana zemlja bolj napoji z zimsko vlago in da pri-čno v prekopani zemlji trte nekoliko prei odganjati kot v neokopani. To pa. da pozimi kopate, ni glavni vzrok eo-bavosti Vaših trt, temveč tež^a zemlja, naibrže nizka letra in morda tudi neprikladna podlasra, zlasti če so trte cepljene na montikoli ali kaki drugi rupestris sorti. Zgodnia režnja ni prikladna za kraje, kier trte pozimi ali spomladi rade pozebajo, ker zgodaj obrezane trte preje odganjajo. Zimska ali celo jesenska režnja je pa le za jbžne kraie brez snega, kakor je na pr. Goriška, Vipavska itd., ne pa za Dol. Kranjsko a'i Šta;ersko. Pri nas ne kaže rezati pred koncem februarja. To, da trta po pozni režnji rajši oteka, ni. kakor vidite iz spisa, vzrok gobavosti. Da pa ne teče sok po očesih in da se na teh ne delajo kraste, je treba rano narezati nekoliko poševno, in sicer na nasprotni strani. — Če hoč»mo doseči, da trte kesneie odganiajo, jih takoj po režnji namažemo z zeleno galico. V sto litrih vode raztopimo 30 do 40 kg zelene galice in 1 / žvep'ene kisline. S to tekočino dobro namažemo ves trtni les. To sredstvo učinkuie sicer v prvi vrsti proti črnemu paležu, zadržuje pa tudi vegetacijo, t. j. poganjanje trt B. Skalicky. Vprašanie 11. Od deželne vlade štajerske iz Gradca sem prejel plač;lni nalog, po katerem naj plačam davek od vina za domačo porabo. Ker po mojem mnenju nemška vlada nima pravice terjati od nas tega davka prosim pojasnila, kako se imam ravnati v tem slučaju? Ali naj plačam davek od vina Štajerski vladi v Gradec ? (F. F. K. v B). Odgovor: Nemška vlada na Štajerskem, kakortudi Kmetijska družba v Gradcu skušajo na vsak način izvleči našim kmetovalcem in posebno davkoplačevalcem po možnosti čimveč pristojbin in davkov, da stem oškodujejo našo državo. Pri tem računijo z nevednostjo kmetov in deloma tudi na njih somišljenike, ki ne čitajo naših listov in naredb deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani. To stališče nemške1 vlade je popolnoma napačno, kajti ona nima pravice zahtevati nikakih plačil iz pokrajin, ki se nahajajo v območju deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani. Vaše mnenje je popolnama pravilno, da nemške oblasti v Gradcu nimajo nikake pravice več zahtevati teh plačil od naših kmetov. Priporočamo Vam, kakortudi vsem štajerskim kmetovalcem in davkoplačevalcem, da se na take plačilne naioge in podobne naredbe ne ozirate, ampak jih enostavno zavržete. Davek, kakortudi vse pristojbine, kakor Vam je tam predpisan, morate plačati našim davčnim oblastim. Vprašanje 12. V našem kraju se večkrat pojavlja neka borzen na jetrih prašičev. V jetrih so včasih manjše krogljice z belkasto tvaiino ali pa veliki mehurji, napolnjeni z zagnojeno tekočino. Nekatera jetia so tako obolela, da se jm mora zavreči. Kaj povzroča prašičjo bolezen na jetrih? (L. K. v Z.) Odgovor: Tako bolezen imenujemo metljaj in vzrok so ji neke vrste pijavk, ki se zarijejo v jetra in žive v žolcnih ceveh istin. Ta bolezen se piikaže navadno v mon-rih leuh ali pa tudi v krajih, ki so bolj vlažni. Povzročitelj te bolezni je neka vi sta pijavke, ki izleže veliko število jajcic. Ta prihajajo v želodec, in od tam z blatom na dan. iz njih se pa izležejo ličinke le tedaj, če pridejo v vodo, kar se posebno pogosto dogaja v mokrih let.h, ako prihajajo ta jajčka z gnojem na mokre travnike in od tam v vodne luže. Po šurih tednih se razvijejo iz njih ličinke, ki jih požrejo vodni polži in tako pridejo v dihala teh živali. 'Iu_se prelevijo v drugo vrsto, ki jo imenujemo sporocisie. Iz njih nastanejo na nespolcn naun reuije in iz teh siednjič ceikanje. Te se izločijo iz poiža, piavajo nekaj časa po vodi, nakar se zaokrožijo in prilepijo na rastline. Ce se potem krmi prašiče s tako travo, kjer se nahajajo take ceikarije, pridejo te v želodec, kjer se zoude k novemu življenju in začno prodirati skozi želodčne stene k jeirim. Tu najdejo pihnemo hrano, napadejo jetrno ceheje in se razmnože v jetrih. Tako okužena jetra ne morejo nič več izločevati zadostne množine za prebavljanje in presnavijanje neobhodno pouebnega žoica, kar povzroča v kratkem smrt prašiča. Te bolezni se ubranimo na ta način, da ne krmimo prašičev s travo z močvirnatih travnikov. . Vprašanje 13. Moje kokoši bolehajo na jajčniku. Čepijo v gwezdu, toda jajc ne morejo zleči. V zaklani kokoši so bila jajca v jajčniku zdrobljena. Nekatere kokoši tudi poginejo. Zakaj kottoši boienajo na jajčniku? (L. K. v Z.) Odgovor: Pri perutnini se večkrat zgodi, da nastane vnetje jajčnega črevesa, posebno pogosto pa pri kokoših. Znaki te boiezni so sledeči: Kokoši izležejo jajca z mehkimi lupinami, in še te bolj poredkoma ter z veliko težavo. Mnogokrat se zaman trudijo, da bi znesle Jajce, se drgnejo z zadnjim delom ob tla, nemirno tekajo semtertja, iztiskajo iz jajčnika beljakovinaste snovi ali v siuz zavite apuene drobce. Večkrat tudi kokoš v kratkem času pogine. Vzroki tej bolezni so različni. Največkrat so temu vzrok prevelika jajca brez lupine, ker so kokoši krmijene preveč z beljakovinasto hrano, prehitro proizvajajo jajca in imajo premalo apna za sestavo lupine na razpolago. Mnogokrat se taka jajca zdrobijo v Jajčniku in nastane tam vnetje jajčnega črevesa. To se vname, se ne more dovolj razširiti, da bi spustilo jajce, žival zboli in, ako ni kmalu pomoči, tudi pogine. Najboljše sredstvo proti tej bolezni je pokiadanje apnenih snovi, klajnega apna, zidnega ometa, apnenega peska in .podobno. Nadalje treba prenehati s premočno beljakovinasto krmo in po možnosti pokladati dovolj zelenjave. Ako se pri kokoši opazi znake te bolezni, potem ji pomagajmo stem, da skušamo polagoma iztisniti jajce iz jajčnega črevesa. Ako je to brezuspešno, potem je najbolje žival zaklati. Meso je še vedno užitno, ako je kokoš zaklana najkesneje 12 ur po začetku te bolezni. Kokoši, ki več časa trpijo na tem in se jih zakolje šele, ko imajo poginiti, so neužitne. Vprašanfe 14. Od mesarja lehko dobim, kadar kolje, govejo kri, zato vprašam ali je goveja kri dobro krmilo Za prašiče in kako bi JO bilo v to svrho rabiti f ^G. L. v K.) Odgovor: Prašiči so vsejedci, to je, krmijo se z rastlinskimi in živalskimi krmni. Kri je živalsko krmilo, ki obsega obilo, in sicer okrog 2U"/0 lehko prebavnih beljakovin, tako da jo je smatrati za izborno močno krmo za prašiče. Dasiravno žro piasiči sirovo kri zelo radi, vendar Vam s.etujemo, je ne pokladati take, četudi jo morda zmešate z drugimi krmili, kajti z njo se lehko okužijo, ako je kri od oboienh živali, ki se večkrat porabljajo za zakol. Priporočamo Vam torej, da skuhate govejo kri skupno z drugo krmo, na pr. s tuiščico, z otrobi ali pa z manjvrednimi žitnimi in ajdovimi plevami ter jo šele ohlajeno pokiadate prašičem. T. Vprašanje 15. Naši kmetovalci imajo glede rezanja semeLskiga krompirjevega gomolja različno mnenje, in sicer svetujejo eni saditi odrezek z enim, drugi zopet s tremi očesi. Vprašam torej, kako je pravilno rezati kiompnjevo gomolje za saditev? (T. F. v J.) Odgovor: V krompirjevem gomolju nakopičeni škrob (štirkaj uaje potrebno hrano kancu, dokler ta ne prodre iz zemije na svetlo in ne ozeleni. Zelena zrna (klorolil) v razvijajočem se listu, ki se pa tvori le teuaj, če ima rastlina zadostno svetlobo, omogočujejo, da celičje lista sprejema iz zraka ogljikov dvokis, ki siuži skupno z drugimi hranilnimi snovmi, ki jih dovajajo koreninice rastlini za hrano. Cim večji je semenski gomolj tem krepkejse in močnejše se razvijeta (Ce so seveda dani tudi drugi pogoji za rastj kahč in mlada rastlina. Kakor sodimo pri mladi živini po telesni obliki na dobre plemenjake in piemcnice tako tudi lehko od krepke in mogočno razvite mlade rastline pričakujemo, da nam v jeseni obrodi obilo sadu. Glede saditve krompirja je omeniti, da je, kakor so dokazali poizkusi in izkušnje raznih strokovnjakov in umnih kmetovalcev, saditi srednje veliko, in sicer celo gomolje s 0—1U očesi. Ce pa imamo na razpolago le večje krompirjevo gomolje, potem se semensko biago z razrezanjem seveda lehko pomnoži. V to svrho je krompir prerezati po dolgem, tako da dobita obe dve polovici isto število očes. Kaziezati gomolje na maie kosce z enim očesom nikakor ni pnporocau, kajti v tem siucaju ne uobi kahč iz gomolja pouebne hrane, ki bi mu omogočna rast, da bi mogei prodreti iz zemlje, zato kmalu podleže v zemlji se nahajajocim gnilobnim glivam in plesnobi. Ce se torej krompirje»o gomolje že reže, potem je vsekakor priporočati, aa se to vrši tri do šuri tedne pred saditvijo, kajti v tem času se ranjena gomoljeva ploskev obda s piutasto skorjo in tako zaceli ter stem prepreči v zemlji okusen je s strani škodljivega plesnobnega trosa in glir. Vendar moramo tako narezani krompir hraniti le na popolnoma suhem prostoru, kjer ni takih snovi, ki bi pospeševale razvijanje plesnobe. T. Vprašanje 16. Kako bi mlademu juncu naravnal skrivljeni rog:? Odgovor: Pri mladi živini se nepravilna rast roga prav lehko popravi, in sicer na ta način, da se rog na tej strani kamor ga hočemo upogniti, seslabi. V to svrho je v dolžini • dveh do treh centimetrov in v debelini do pol centimetra izrezati vrhnjo plast rogu, nakar ga je pritrditi v smeri, kakor si ga želimo, na izdolbeno desko. V ta namen se sicer prodajajo že izdelane deske, vendar bi jo bilo v sedanji dobi težko dobiti. T. Vprašanje 17. Lansko leto sem nasadil oves, na katerem pa se je pozneje, posebno na klasih, razvila neke vrste plesnoba, ki je okužila obilo semenj tako da je v njih ostal le črn prah. Ker se mogoče ta bolezen prenese s semenom, zato vprašam, kako je ravnati z ovsenim semenom, da se pozneje na rastlini ne razvije črna plesnoba? (G. P. v N.) Odgovor: Vaš oves je okužila ovesna snet (Ostilago avena in U. laevis). Trosi te sneti pridejo v zemljo deloma z gnojem, največ pa seveda s semenom. Snet napade v zemlji najpreje kalič, nakar se pozneje razširi po celi rastlini, posebno pa v klasu, kjer uniči razvijajoče se seme. Ker živi tros sneti v gnoju, kamor pride s slamo okuženega ovsa, tri do štiri mesece, zato se priporoča trositi na njivo le starejši gnoj. Tudi na Vašem semenu je obilo trosov teh sneti, zato je edino sredstvo, da se obvarujete razširjanja te nevarne bolezni, namakanje semena v razkuževalnem sredstvu. V to svrho je raztopiti v 80 l vode 200 g razkuževalnega sredstva uspuluma, in v tej raztopini namakati seme približno eno uro. Uspulum, kakor tudi natančnejši popis o snetjavosti žita, je dobiti pri naši družbi, kot Gospodarsko navodilo štev. 57. »Snetjavost pri žitu« za 20 v. T. KMETIJSKE NOVICE. Osemindvajsetletnica podružnice v Breznici. Dne 26. aprila t. 1. obhaja podružnica Slovenske kmetijske družbe v Breznici na Gorenjskem osemindvajsetletnico svojega obstanka. Takratni učitelj, sedanji nadučitelj gospod Josip Ažman, je tedaj hodil od vasi do vasi ter nabral 37 novih udov, medtem ko jih je bilo že od prej vpisanih 14. Dne 26. apiila 1891. 1. je sklical občni zbor, kateremu je prisostvoval in istočasno tudi obdržal kmetijsko predavanje takratni tajnik, sedanji zaslužni generalni ravnatelj Slovenske kmetijske družbe g. Gustav Pire. Na tem zborovanju je bil izvoljen predsednikom župnik g. Tomaž Potočnik, ki je predsedoval do svoje smrti dne 26. maja 1910. Drugi predsednik je bil Josip Žemlja, posestnik v Vrbi. Ko je bil ta vpoklican v vojake, je prevzel predsedstvo Ivan Finžgar, posestnik in župan na Breznici. Podružnica je štela ves čas precejšnje število udov, ter ima tudi dovolj kmetijskih strojev, manjka ji samo primerne shrambe zanje. Podružnica v Breznici je bila izmed prvih podružnic tiste vrste, ki so se ustanavljale na Kranjskem po župnijah. V isti dobi so bile ustanovljeni namreč tudi podružnici v Begunjah pri Lescah in Št. Vidu nad Ljubljano, pri katerih so bili ustanovitelji tudi ljudsko-šolski učiteiji. Kmetijski tečaj za invalide na kmetijski šoli v Št. Jurju Ob Juž. Žel. V sedanji kmetijski tečaj se sprejme na željo poverjeništva za socialno skrb deželne vlade za Slovenijo še 8 invalidov iz Štajerske. Ta tečaj ;ma pomen zlasti za one, ki hočejo prevzeti kake kmetije, pa- imajo od kmetijstva že. z doma gotove pojme. Stroške z.i to nosi komisija za preskrbo vračujočih se vojakov. Prijaviti se je (reba najpozneje do 20. t. m. pri podpisanem ravnateljstvu. Pismenim prijavam naj se priložijo sledeči izkazi: o invalidnosti kot bivši vojak ter sedanjem zdravstvenem stanju, o premoženjskih in družinskih razmerah, o domovinski pristojnosti, o predvojnem poklicu in splošni izobrazbi. Župni in občinski uradi kakortudi podružnice Slovenske kmetijske družbe se naprosijo, da opozore primerne invalide na ta tečaj. Viničarski in sadjarski tečaj za invalide na Grmu. V viničarski in sadjarski tečaj, ki se prične še ta mesec na Kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu, se -prejme še sedem invalidov, ki imaio zdrave oči in roke in znajo dobro čitati in pisati. Tečaj bo trajal do jeseni. Prijave naj se pošiljajo ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Stroške za obiskovalce tega tečaja plača komis;ja za preskrbo vračajočih se vojakov. Obiskovalci dobe 1 K priboljška na dan. Župni in občinski uradi, kmetijske podružnice in zadruge naj invalide opozore na ta tečaj. Slovensko gozdarsko društvo. Opozarjamo na 'anašnjo prilogo, s katero vabi krajevni odbor »Sloven->kega gozdarskega društva« na Vrhniki k pristopu k temu društvu. Organizacija gozdnih posestnikov je dandanes posebno važna, ko se pripravljajo tako temeljite izpremembe v gozdni posesti kakor tudi v gozdarskem obratu sploh. Vsled tega naj nihče ne zamudi, ki ima kaj interesa na tem, pristopiti k tej organizaciji. URADNE VESTI Slovenske kmetijske družbe. Razpis službe strokovnega tajniškega uradnika pri Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani. Podpisana družba nastavi tajniškega uradnika s sedežem v Ljubljani, ki bo v prvi vrsti vršil posle družbenega tajnika, v kolikor se ti neposredno tičejo družbenih podružnic in njih udov v slovenskem ozemlju Štajerskega. Ta služba se podeli le izšolanemu agronomu, ki je v kmetijstvu praktično izvežban, ki dobro pozna kmetijske razmere v slovenskem Štajerju, ki je- vešč pisarniškega dela in ki je sposoben javno predavati o kmetijstvu. Prosilci za službo naj vlože svoje prošnje, opremljene z vsemi spričevali in s popisom svojega življenja pri podpisani družbi do I. marca t. I. Imenovan tajniški uradnik bo nastavljen na podlagi družbenih pravil z nadomestno službeno pogodbo, ki mu zajamči pokojnino v zmislu zakona za starostno zavarovanje zasebnih uradnikov in se njegova plača določi po dogovoru Slovenska kmetijska družba v Ljubljani. Predsednik: prelat A. Kalan s. r. Vabilo k občnemu zboru podružnice Slovenske kmetijske družbe »1 bo dne 2. marca 1919. ob treh popoldne v hiši načelnika SPORED: 1. Poročilo načelnika; 2. pregledovanje letnega računa; 3. volitev načelnika in odbora; 4. volitev delegatov za občni zbor Slovenske kmetijske družbe; 5. slučajnosti. Opomba: V slučaju nesklepčnosti, se vrši pol ure pozneje c"rugi občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih udov. Boh. Bela. 9. svečana 1919. Ivan Burja, načelnik. Priloga »Kmetovalcu". Gozdnim posestnikom v Sloveniji! Nova doba našega narodnega in gospodarskega življenja zahteva združitev in organizacijo onih sil, ki naj zastopajo koristi posameznih skupin. Kamor se oko ozre, vidi živo vrvenje. Politične stranke, so se prenovile, popravile, oziroma razširile svoj program. Stanovske organizacije delujejo pridno, se združujejo, sestavljajo smernice svojega delovanja. Delavstvo, organizirano po strokah in v politične stranke, stopa z močno silo na plan. V kmetijstvu opazujemo istotako delovanje na zadružnem polji in naša krasna organizacija, velika Slovenska kmetijska družba, je razširila svoj delokrog na celo Slovenijo. Vendar so te slednje organizacije v svojih smereh bolj tehnično trgovske, ne spuščajo se toliko na ono polje, kjer je treba nastopati v obrambo svojih pravic proti novim strujam državnega življenja. Zlasti pa je tista panoga našega zemljiškega gospodarstva skoro pozabljena, ki je izrednega pomena za naše narodno gospodarstvo, ki nam lehko omogoči vzdrževanje vrednot denarja v novi državi in je važna za preskrbo najpotrebnejših življenskih pogojev prebivalstva itd. To je naše gozdarstvo. Ta stroka se je v javnosti tako malo pojavljala, da bi nepoznavalec razmer, ki bi sodil po javnih nastopih, ali po časopisju, moral priti do zaključka, da na Slovenskem gozdov sploh ni. — Le popotniku po Sloveniji kažejo lepi poraščeni griči in gorovja, da je tudi gozdarstvo po Sloveniji lepo razvito in statistika nam kaže, da obsega po naših pokrajinah z gozdom obraščeno zemljišče okoli 45°/0 vse površine. Krajevni odbor Slovenskega gozdarskega društva na Vrhniki Ker se pa s hitrimi koraki bliža čas nameravanih reform, je treba neorganizirano gozdno posestvo združiti v društvo — Slovensko gozdarsko društvo —, čegar namen bodi ščititi interese gozdarstva po vseh slovenskih pokrajinah. Zlasti je važno, da bi tako strokovno društvo že v najbližji prihodnjosti s svojim posvetovalnim glasom moglo vplivati na izvršitev agrarne reforme ter očuvati državo in posameznike nepopravljive škode, ki lehko nastanejo vsled usodepolnih in prenagljenih sklepov. Novo društvo naj bi v tesnem stiku s „Slovensko kmetijsko družbo" in s „Hrvatsko-slavonskim šumarskim društvom" v Zagrebu pomagalo reševati velevažen gospodarski problem v soglasju s čim širšo javnostjo. V Mariboru se je že zasnoval krajevni pripravljalni odbor, ki tam zbira ude, za Kranjsko pa je to nalogo prevzel podpisani pripravljalni odbor. Gozdni posestniki in prijatelji lepe gozdne narave se tem potom nujno vabijo, naj takoj priglasijo svoj pristop k društvu s tem, da podpišejo in točno izpolnijo spodnjo priglasnico, jo odtrgajo od tega lista in takoj vpošljejo na ■ Krajevni odbor Slovenskega gozdarskega društva na Vrhniki. bs Hi Prijavljam svoj pristop k Slovenskemu gozdarskemu društvu. 4";UU&Uy C^£P: -* te Datum. Podpis. Natančni naslov: J. ■memmt merodajnih činiteljev, katerim so prometne razmere na železnicah dobro znane, se je prav zelo bati, da bo bržkone železniški promet silno omejen, če ne popolnoma ukinjen, kajti lokomotive so v tako slabem stanju, da bodo odpovedale; tudi ni dovolj maže za stroje in vozove, premoga primanjkuje od dne do dne več in rudokopi kakor železnice se imajo boriti s silnim pomanjkanjem delavcev. Na izvršitev sedanjih naročil se mora čakati 3 do 4 tedne, ter bo ta doba vedno daljša in končno se utegne pripetiti, da METOVALEC. llustrovan gospodarski list. Uradno glasilo Slovenske kmetijske družbe. Št. 3. V Ljubljani, 15. februarja 1919. Letnik XXXVI. Modro galico za škropljenje trt za bodočo pomlad nujno priporoča Slovenska kmetijska družba prav hitro naročiti z ozirom na toza- devne družbene objave v 1. in 2. številki letošnjega »Kmetovalca«. Po zanesljivih pojasnilih od strani železnica sploh ne bo sprejemala prevažanja modre galice, saj so v Nemški Avstriji, odkoder pride potrebujejo vinogradniki kakih 75 vagonov modre galice, a danes je družba sprejela naročila šele samo na 10 vagonov. V takih razmerah odklanja Slovenska kmetijska družba napram vinogradnikom vsako odgovornost. »Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 5 K na leto. Posamezna številka stane 40 h. Udje Slovenske kmetijske družbe* dobivajo list brezplačno. Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopnih cenah: Inserat na vsi straniI 240 K, na »/, strani ISO K, na »/, strani 30 K, na >/. strani 40 K in na •/„ strani 20 K. Dru-žabnikom 10»/. popusta. Vsaka Vrsta v .Malih naznanilih" stane 90 h. Urejuje Inž. Rado Lah; založba Slovenske kmetijske družbe; tisk J. Blasnika naslednikov. Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati Slovenski kmetijski družbi v Ljubljani,Turjaški trg štev. 3. - Ponatisi iz »Kmetovalca« so dovoljeni le tedaj, če se navede vir. modra tovorni promet omejili na najnujnejše potrebščine, med katere pa modre galice JVLala naznanila. Za vsako besedo je naprej plačati 20 vinarjev v denarju ali znamkah, sicer se naznanila ne objavijo. Upravnlštvo ne prevzame posredovanja. (jurčke) kupuje po najvišjih cenah tvrdka M. Geršak 2> škropilnice v svrho razkuževanja, škropilnice za žvepleni ogljik izdeluje in razpošilja najstarejša, 1. 1882. ustanovljena specialna tvornica za vinogradniško orodje, kletarske stroje in kovinske iadelke Franc Nechvlle Dunaj, (Wien)., Margaretenstrasse 98 KI.