NO. 120 Ameriška Domovi m a k 3/p E n 1 € /% Ul— H OUW1 e Op L o> ^ H>R€l$NtN uu> 4; ■ National and International Circulation (J/^LAND OHIO, TUESDAY MORNING, JUNE 28, 1966 SLOVeNIAH mornino NcwtMMk ŠTEV. LXIV — VOL. 1.XIV Policija v Varšavi je ustavila katolike na poli pred središče KP Novi grobovi Poljaki so tekom zadnjih mesecev p o n o vno pokazali svojo povezanost s katoliško Cerkvijo in svoje zaupanje kardinalu Wyszyn-skemu. VARŠAVA, Polj. — Od lanske jeseni, ko so poljski škofje pod vplivom vatikanskega koncila ponudili spravo nemškim, merita katoliška Cerkev in komunistična partija znova svoje moči na Poljskem. Katoličani slavijo letos tisočletnico pokristjanjenja Poljske in nosijo podobo Čenstohovske Marije iz fare v faro po vsej deželi. Komunistična vlada je javni prenos podobe prepovedala in ukazala, da smejo to voziti le v zaprtem avtomobilu iz fare v faro. To je povzročilo dosti jeze in razburjenja med vernimi katoličani. Preteklo nedeljo je slavila tisočletnico pokristjanjenja Varšava. Za zaključek enotedenske proslave se je zbralo v katedrali sv. Ivana in pred njo okoli 50,000 ljudi. Duhovniki so mislili čen-stohovsko Marijo nesti na trg in po okolnih ulicah, pa so to opustili, ko so videli, da jih je policija zaprla. Ko, je bilo verske slovesnosti konec, se je kakih 5,000 ljudi zbralo pred nadškofovo palačo in mu navdušeno vzklikalo. Kakih tisoč gorečnežev se je pa podalo nad glavni stan Komunistične partije, ki je komaj kakih 30 jardov od stolnice, da protestirajo proti partiji in vladi. Prišlo je do ostrega spopada s policijo, ki je demonstrantom zaprla pot. Ti so se pregrupirali in poskusili znova prodreti policijski kordon. Končno so namero opustili in se razšli. Po poskusa pohoda na glavni stan Komunistične partije je prišlo baje zato, ker so nekateri komunisti skušali tekom verske slovesnosti delati zgago in slavje motiti. Jezero Erie poskusni kamen CLEVELAND, O. — Jezero Erie je od vseh Velikih jezer najbolj onesnaženo z raznimi industrijskimi odpadki in odplavi V njem je posebno veliko fosforja, ki prihaja v jezero delno z odplako kot sestavni del raznih praškov in drugih čistilnih sredstev delno pa kot odpad v industriji. Fosfor pospešuje rast alg, ki črpajo iz jezerske vode kisik in s tem onemogočajo v njej življenje ribam. Države, ki meje na Erie jezero in zvezna vlada so se dogovorile, da bodo jezero Erie načrtno očistile. Do leta 1970 upajo ustaviti dotok vseh odplak in indu-trijskih odpadkov, ki so krivi sedanjega stanja jezera. Skušnje, ki jih bodo tu nabrali, bodo nato uporabili drugod. V Washingtonu je senatni odbor za javna dela odobril 6 bilijonov za načrt očiščenja vseh naravnih voda v Združenih državah. Države bodo morale prispevati drugi del. Program naj bi bil izveden do leta 1972. Louis Plescc , V Midtown Nursing home je umrl 65 let stari Louis Plesec, ki je živel preje na 18304 Rosecliff Ave., sin pok. Valentina in pok. Mary, roj. Fischer, brat Sophie Cunneen in Williama. Pokojni je bil rojen v Avstriji, ni bil poročen in je delal preje na Pie-sec’s Sohio Service na Waterloo Rd., dokler ni bila ta odstranjena z novo avtocesto. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda v sredo popoldne na Lakeview pokopališče. Sorodniki prosijo, naj prijatelji ne pošiljajo vencev. Frank J. Zupančič Včeraj je nenadno umrl na svojem domu na 21253 Miller Avenue 42 let stari Frank J. Zupančič, sin Mrs. Jennie Zupančič, roj. Kastrevec, mož Emily, oče Franka, Toma, Kathy, Susie in Timmyja, brat Josepha, Ed-warda in Mrs. Victor (Jennie) Yenc. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. Čas in kraj še nista določena. John Holzheimer Včeraj je umrl v Veteranski bolnici na E. 105 St. 59 let stari John Holzheimer .s 1062 E. 71 St., sin pok. Johna in pok. Mary roj. Jacklitsch, samski, brat Helen Ukertis, Ann Pleshinger, Therese Hoffman, pok. Marie Chatinski, pok. George-a, Ray-monda in Roberta. Rojen je bil v Clevelandu, zaposlen pa je bil pri White Motor Co. Pogreb bo iz Želetovega pogreb, zavoda na St. Clair Avenue v četrtek ob 9.15 v cerkev sv. Frančiška ob desetih, nato na Kalvarijo. Nick Chase V Lake Side University bolnici je včeraj zjutraj umrl 83 let stari Nick Chase z 805 E. 232 St., rojen v Tomaševcih v Žumber-ku, od koder je prišel v ZDA 1. 1903, mož Mary, roj Ceic, oče I Nicka Chase, Mrs. Theodore (Mary) Vukčevič, Mrs. John (Ann) Boljlan in Johna Chase, 3-krat stari! oče, dvakrat praoče, brat Elije (Jugoslavija). Pokoj ni je bil član Društva Najsv. Imena pri Sv. Nikoli in Vitez Zumberaške Sloge br. 21 HBZ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb. zavoda na Lake Shore Blvd. v četrtek v cerkev sv. Nikole. Mary Soboslay V nedeljo je umrla v Polyclinic bolnici 67 let stara Mary Soboslay s 5220 Harlem Avenue, roj. Spisak v Clevelandu, žena Bernarda, mati Chesterja, Da- niela, Geralda, Martina, Gertrude in Matthewa, sestra pok. Barbare Schuster, pok. Johna,, Josepha, Catherine Papp (Calif.) in Jamesa. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v sredo, ob devetih, v cerkev sv. Andreja ob desetih, nato na Kalvarijo. Magdalena Bilicic V nedeljo je umrla na svojem domu na 1011 E. 63 St. 83 let stara Magdalena Bilicic, roj. To-micic na Hrvaškem, od koder je prišla v ZDA 1. 1913, vdova po 1939 umrlemu Adamu, mati Ivana Mihalič (Jug.), Mrs. Edward (Catherine) Grau, Franka (Duck) Bilicic, Barbare Stewart, Johna Bilicic in pok. Anne Bilicic, 9-krat stara mati in petkrat pramati. Bila je članica Sv. Nikole br. 14 HBZ in Gospodinjskega kluba. Pogreb bo v četrtek iz Grdinovega pogreb, zavo-oa na E. 62 St. ob 8.15 v cerkev sv. Pavla ob devetih, nato na Državno fajnišlvo je zaverovano v trenja med komunisti Kine Kalvarijo. Za narodno obrambo 58,6 bilijonov ne bo zadosti? WASHINGTON, D.C. — Finančni odbor Predstavniškega doma je odobril 58.6 bilijonov dolarjev za narodno obrambo v proračunskem letu, ki se začenja s 1. julijem. V tej vsoti je blizu bilijon dolarjev več, kot jih je obrambno tajništvo predložilo Kongres je namenil ta bilijon za začetek gradnje obrambnega sistema proti medcelinskim raketam in za gradnjo dveh atomskih fregat. Obrambno tajništvo oba ta predloga zavrača. Odbor sam je izjavil, da morda celotna vsota nakazila za narodno obrambo ne bo zadostna, če se bo vojskovanje v Vietnamu nadaljevalo. To bo v takem slučaju brez dvoma zahtevalo nove bilijone. Republikanska manjšina v odboru je izdala posebno izjavo, v kateri trdi, da je proračun za narodno obrambo premajhen, da ne odgovarja potrebam ameriških oboroženih sil in njihovim obveznostim po vsem svetu, zlasti pa trenutno v jugovzhodni Aziji. V ARGENTINI GENERALI ODSTAVILI PREDSEDNIKA Od njih izida utegne zavlseti ne le vojna v Vietnamu, ampak usoda vse jugovzhodne Azije ter bodoča zunanja polJtika ZDA. WASHINGTON, D.C. — V državnem tajništvu ne tajijo, da bi trenja v vodilnih plasteh kitajskih komunistov utegnila usodno vplivati ne samo na potek vojskovanja v Vietnamu, ampak vso našo zunanjo politiko. Zato vneto zbirajo vse novice in jih ravno tako vneto ocenjujejo. Žal je zbiranje mehaničen posel in radi tega lažji kot pa ocena. Mnogo novic prihaja iz ne ravno zanesljivih virov, so pa na videz stvarne in iosledne. Mnogo novic iz urad lih virov je pa brez repa in glaxe in se ne dajo porabiti za nobeno analizo. Zato so naši diplomatje zelo previdni pri oceni položaja v glavnem odboru kitajske komunistične stranke, oa še takrat se znajdejo v slepi ulici. Precej časa so na primer mislili, da bo konservativni voj ti minister Lin Piao bodoča zv< da kitajskega komunističnega rfžima. Zadnje dni pa so iz Peit.inga prišle vesti, da je tudi naiodna obramba postala predmet očitkov in ob tožb. Argentinski predsednik dr. A. Illia je včeraj odpustil poveljnika armade gen. Pistarinija. Ta odstavitve ni sprejel, ampak se je domenil s poveljniki letalstva in vojne mornarice, ki so nato skupno prisilili predsednika republike Illio k odstopu. BUENOS AIRES, Arg. — Vojaštvo ni bilo posebno zadovoljno s predsednikom dr. Arturom Illio, ker da se je ta premalo odločno upiral pristašem bivšega predsednika j. Perona. Spor je tlel na tihem že dolgo, včeraj pa je butni! na dan z vso silo. Predsednik republike je odstavil gen. P. Pistarinija kot poveljnika armade in izjavil, da bo sam prevzel vrhovno poveljstvo nad njo. Gen. Pistarini je izjavil, da je njegova odstavitev “ničeva” in v dogovoru s poveljnikoma vojne mornarice in vojnega letalstva prisilil predsednika Illio k odstopu. Vojaki so po zadnji vesti danes zjutraj sklenili zapriseči kot novega, začasnega predsednika republike gen. Oganio Armadni poveljnik gen. Pi- gen. starini je zahteval od predsednika republike odpust armadnega tajnika gen. E. C. Sancheza. Predsednik je zahtevo odklonil in odstavil gen Pistarinija. S tem je sprožil plaz, ki ga je pod-sul. Gen. Pistarini se je namreč predsednikovemu odpustu uprl in poslal v Buenos Aires 10. konjeniški oklopni polk s Čampo de Mayo, ki leži 30 milj od glavnega mesta. Predsednik dr. A. Illia je videl, da proti skupnemu nastopu vojaštva ne more nič, zato se je s protestom njihovi zahtevi vdal. Argentina, ki je komaj pred Mednarodni nadior meje Kambodže še v zraku Kakšno vlogo Ut pri tem igra ^ ^ v niiw pp dolgih ?etih general Lin -.fiate, ltteiutnb pri- ustavnega predsednika, je zopet ticVo ro'/im naiVinli nfl mrORVPt.- i i i . • i tiska režim najbolj na prosvet ne, kulturne, umetniške in znanstvene kroge, tudi časopisi niso izvzeti. Le malo dosedanjih vodilnih tovarišev na teh področjih bo še ostalo na svojih mestih. Naša diplomacija dalje zelo pogreša novice iz gospodarskega življenja. Kar jih dobi, so preveč podobne ceneni propagandi. Tema vlada tudi na javno upravo. Kako daleč i o tudi voditelji javne uprave postali žrtve sedanje čistke? Ne morejo pa naši diplomatje računati, da se bo dotok novic pod oblastjo generalov. Meredithov pohod na Jackson se je končal mirno JACKSON, Miss. — Pohod J. Mereditha, ki ga je ta začel dne 5. junija v Tennessee, pa ga naslednji dan, ko je bil obstreljen prekinil, so nadaljevali drugi. Zadnjo soboto se mu je Meredith znova pridružil in na njegovem koncu govoril tu kakim 15,000 zbranim črncem. Zaključek je potekel sorazmerno mir no, sodijo pa, da bo zapustil WASHINGTON, D.C. — Že v decembru je kambodžanski princ Sihanuk rekel, da bi rad videl, da pride meja med Južnim Vietnamom in Kambodžo pod kontrolo mednarodne komisije za kontrolo sporazuma o In-dokitajski v 1. 1954. Naše državni tajništvo je na to idejo prista-!.o že v marcu, sedaj pa je celo predlagalo, da naj naša dežela nosi stroške za kontrolo. Kontrola naj bi obsegala mejo med Vietnamom in Kambodžo oh reki Mekong. Naletela bi pa na tehnične težave. Meja ni bila namreč do sedaj še nikoli točno dogovorjena. Povrhu gre skozi dogovorjena. Povrhu gre skozi Vincent Charity bolnice in močvirja in tropično rastlinstvo |zahvaljuje Vsem za kartice, ---------- ------------- ^ ijv, auui iv pa, ua uu zcipudiii v povečal. Kdor pride sedaj iz Ki”, državi Mississippi trajne posle- + n i nlm C trei UPIH 1 le e V 1 1,1 , 1 . .1 . Vesoljsko vozilo bo krožilo okoli Lune CAPE KENNEDY, Fla. — Združene države bodo predvidoma ta četrtek poslale na pot o-koli Lune vesoljsko ladjo, ki bo tajske, trdi, da so vsi domačini postali skrajno redkobesedni, naj bodo na visokih mestih ali v navadnih službah. tam merila radiacijo. Za 5. julija je določen preskus rakete Saturn z vesoljskim vozilom Apollo. dice. Vzbudil in dvignil je “črno samozavest”. Zadnji dan so se pohoda delno udeležili W. Reuther od AFL-CIO ter filmska igralca Burt Lancaster in Marlon Brando. — Islandija je na ognjenikih najbolj bogat predel na svetu. SAIGON, J. Viet. — Življenje na ulicah se je zopet uneslo, je manj demonstracij in izgredov, jih v bližnji bodočnosti tudi ne pričakujejo. Ako bi to bil uspeh politike generala Kyja, bi bilo kar lepo. Pa ni, je bolj posledica vedno večjega kaosa, ki zajema to nesrečno deželo. Slučajno pa take vrste kaos ni ravno slab. Vietnam: več kaosa, več vojskovanja Vremenski prerok pravi: Delno oblačno z možnostjo neviht, soparno. Naj višja tempe- ratura 83. -JiL.-j.» m,Jthjbi i Vse kaže, da so se budisti začeli drobiti na kosce. Skupina Tri Quanga že nekaj tednov ni pdkazala posebne inciative, zadnje dni pa kaže znake očitnega razpadanja. General Ky je sicer spravil na varno Tri Quanga samega, kar je s političnega stališča napačno. Je namreč omogočil menihu izgovor, da zato ne more več vplivati na svoje pristaše, ker je zaprt v bolnici. Ne bi pa nanje mogel vplivati tudi takrat, kadar bi bil na svobodi. Vrste njegovih pristašev se namreč hitro redčijo, zvesta mu je le tista mladina, ki se boji vojaških naborov. Padanje vpliva Tri Quanga bi moralo pomeniti dviganje vpliva zmernega meniha Tham Chaua. Takega dviganja pa opazovalci ne morejo odkriti. Tudi v njegovih vrstah je zavladala utrujenost. Zato ga radi ubogajo, kadar svetuje mir in odsvetuje demonstracije. Utrujenost v budističnih vrstah so začutili tudi katoliki. Mislijo, da se bodo budisti unesli, zato ni več katoliških shodov in demonstracij. Pojemati je začela tudi aktivnost v i e t n amske Osvobodilne fronte. Kjer se vršijo boji, tam so partizani in terenci na delu, v krajih, kjer vlada mir, so se pa polenjli. Ne preganjajo več navadnih kmetov, imajo na piki samo vidne domačine, ki želijo ostati nevtralni in se v javnosti ne pokažejo, kadar to zahteva vietnamska OF. usodi in je kar vesel, da kaos podpira režimsko lagodnost. Tako živita mirno drug poleg drugega Kyjev režim, ki vrši le slučajno tupatam redne upravne posle, in ostalo prebivalstvo, ki je veselo, da ga vlada ne motu v njegovem boju za dnevni obstanek. Oba skupaj pa imata eno potezo: apatijo do vsega, kar moti dnevna opravila. L. Kakor se vse to lepo sliši, je pa vendarle neprijetno dejstvo, da Kyjev režim tega ne izrabi Prepušča mesta in deželo svoji Tako je sedanji kaos podoba mirnega sožitja, ki je na zunaj kar znosno, pa lahko postane vir novih političnih potresov, ki bodo tem nevarnejši, čim bolj se bliža čas napovedanih volitev v ustavodajno skupščino. Iz Clevelanda in okolice ob reki Mekong. Vse te tehnične ovire bi se še dale premagati, ako ne bi bilo političnih. Najpreje diši kontrola komunistom zmeraj manj, zato je verjetno, da se tega posla ne bo hotel udeležiti varšavski delegat v komisiji. Poleg tega bo pa še Moskva sabotirala sklepanje komisije o načinu kontrole. Na drugi strani se pa veliko nevtralnih držav zavzema za kontrolo in te pritiskajo na Moskvo in Varšavo, naj ne nagajata. Končno na tudi ni izključeno, da se bo Sihanuk vdal pritisku iz Pei-oinga in spremenil svoje stališče. Za vsak slučaj so pa naše čete ob kambodžanski meji dobile nalog, naj ne hodijo na kambod-žansko stran. Ako mislijo, da je to potrebno, naj si preskrbijo dovoljenje od vrhovnega štaba. ti se morajo tudi z verjetnostjo, da jim bodo ameriške čete tako razredčile vrste najboljših čet, da Hanoi ne bo več zmogel pošiljati dosti rezervnih čet. Parti zani bodo torej lahko zračunali kdaj jim bo zmanjkalo prvovrstnega vojaštva. Morda jih bo to pripravilo na misel, da je treba misliti na premirje. Johnsonovi kritiki ne tajijo, da je v Johnsonovem stališču precej stvarnosti, vendar ne preveč. Treba je še zmeraj priča- Avstralijo zadela izredno huda suša SYDNEY, Avstral. — V nekaterih avstralskih državah je bila letošnja suša tako huda, da podobne ne pomnijo že dolgo vrsto let. Cenijo, da škoda, znaša nekaj sto milijonov dolarjev. Prizadeti so posebno farmarji, ki se pečajo z živinorejo in pridelovanjem deželnih pridelkov. Posledice suše se čutijo tudi na mednarodnih blagovnih borzah. To je bil tudi razlog, zakaj je Moskva kupila od Kanade kar V Slovenijo odpotujeta— Danes odpotujeta z letalom na obisk v Slovenijo poznana rojaka Mr. in Mrs. John Pianecki, 25846 Highland Rd. Na to potovanje sta se podala, da proslavita 35-letnico svojega srečnega zakonskega življenja, katera je bila dne 27. junija. Srečno pot in zdrav povratek! Na obisku— Gdč. Nada Matjašič je prišla iz Maribora na obisk k Mrs. Jennie Zagorc na 18606 Kewanee Avenue, tel. 531-6115. — Dobrodošla med nami! Zastonj— Avtomatični pralnik dobi zastonj, kdor ga pride iskat na 1237 E. 362 St. v bližini Vine St. v Eastlake. Kličite tel. 946-5724. Zadušnica— V sredo ob osmih bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Josepha Matjašiča ob 10. obletnici smrti. V sredo ob sedmih zjutraj bo v cerkvi sv. Roberta v Euclidu sv. maša za pok. Johna Jamnika ob 1. obletnici smrti. Davki na nepremičnine— V soboto, 2. julija, je zadnji dan za plačilo davka na nepremičnine (real estate tax). V soboto bo urad okrajnega blagajnika odprt od' 8.30 do opoldne! Sicer pa vsak dan od 4.30 popoldne. Iz bolnišnice— G. Matt Rehberger, St., se je pred dnevi vrnil iz St. " * ‘ " se darila in obiske. Na domu je še vedno v zdravniški oskrbi. Želimo mu skorajšnjega popolnega zdravja! |Torontčani so zmagali— Moštvi odbojke STZ v. Torontu in SSK v Clevelandu sta se pomerili v nedeljo v Torontu. Torontčani so zmagali dvakrat, Clevelandčani pa enkrat. Prihodnje igre bodo na Slov. pristavi 21. avgusta. Narodne noše za Slomškov dan— Rev. J. Varga prosi, da bi se čim več romarjev v Lemont na Slomškov dan prihodnjo nedeljo obleklo v narodne noše. Lep obisk— Piknik za Ohio KSKJ dan preteklo nedeljo v parku sv. Jožefa na White Rd. je bil dobro obiskan in udeleženci, med katerimi je bil tudi član glavnega finančnega odbora KSKJ F. Gospodaric iz Jolieta, so se prav dobro imeli. Piknik Slovenske šole pri Sv. Vidu na Slovenski pristavi je bil letos obiskan še boljše kot lani. Udeležil se ga je tudi župnik fare sv. Vida msgr. L. Baznik. —------o— ----- veu. ireua jt: /-mciaj 4— *> ...........r— kovati, da bodo kitajski komuni- 9 milijonov ton pšenice za doba- -i. i.i.e. 1 • ____^ - L. XI lvrr 6117 St. Clair Ave. — HJtnderson 1-062» — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: 2,a Združene države: $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece k a Kanado in dežele izven Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto — SUBSCRIPTION RATES: United States: $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year riki samo svoje osebne poglede na nemško vprašanje. Vsekakor bo spravil stališče dr. Barzela pred odgovorne organe krščansko-demokratske unije. Da bo debata med voditelji krščansko-demokratske unije živahna, morda celo huda, to si lahko mislimo. Dr. Barzel je moral biti nanjo pripravljen, še predno je govoril v New Yorku. Mora vedeti, kdo med njegovimi pristaši se bo postavil zanj. BESEDA IZ NARODA že 20,000 Slovencev v Avstraliji Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 126 Tuesday, June 28, 1966 Nemci o svojem narodnem zedinjenju CHICAGO, 111. — Slovenka, ki I je nedavno prišla s sinom v Avstralijo, je pisala slovenskemu duhovniku na Dunaj med dru-|gim sledeče: Po našem pristanku v Avstra-Iliji smo se peljali spet z letalom in pristali 800 km oddaljeni od Sydney j a v nekem samotnem kraju. Tu vsi novodošli čakajo po mesece in mesece. Vendar po štirinajstih dneh sva odšla s sinom v Sydney. Tu sem dobila za I sostanovalko mlado Avstrijko. pa nihče ni razumel. Nisva si nemščino Zahtevajo in za sina je -bila ta, da nama je pomagal naš slovenski duhovnik g. p. Valerijan Jenko. Koliko dobrega je ta plemeniti duhovnik | naš narod ne bo nikoli propadel. O tem mi tudi sostanovalka — Da bo deljena Nemčija pomenila nevarnost ne samo za mir v Evropi, ampak tudi po vsem svetu, so mednarodni IBila je vsa nesrečna, ker je že politični krogi spoznali že 1. 1945. Zato so zmeraj iskali n3- precej časa čakala na delo. Na čine, kako bi iz dveh Nemčij nastala ena sama. Nekateri tukajšnjem delovnem uradu na-politiki so te načine iskali odkritosrčno, drugi pa so jih °- ju pa nihče ni razui menjali le na koncu jezika, ker so mislili, da deljena Nem- mogli pomagati ne z čija sicer res pomeni nevarnost za mir, toda sama kot taka hn ne s slovenščino. ____ pa ne bo nikoli dosti močna za novo evropsko vojno, ako bo jnamreč znanje angleščine. Zato deljena na dva dela. Različni pogledi na nemško vpraša- nobeden od tistih, ki so prišli z nje in različni interesi so zato stalno ovirali resno debato |mano> ni še v službi. Sreča zame o zedinjenju. Da se pred javnostjo opravičijo, so stalno po navijali, da morajo Nemci sami najti pot do zedinjenja. Nemško politiko do zedinjenja lahko delimo v tri dobe. , —-o- v- Prva je bila Adenauerjeva. Je odklanjala vsak spora- napravil za nas, ne morem pove-zum z Moskvo, ki pri njem ne bi sodelovali zahodni zavez- Ljau Rečem lahko samo to, da niki. Dokler pa Moskva na to ne pristane, se mora Nem-j)om() imeli v tujini takš-čija naslanjati na Zahod in — čakati. Čas bo okrepil Nemčijo, Rusijo pa omečil, zato ni treba že sedaj misliti riaIravnost očetovsko ljubeznijo žrtve, ki bi jih kompromis o zedinjenju mogel roditi. Zato gkrbe za svoje rojake, kateri Iplačo v tovarni. Morda je bila nemška politika v Adenauerjevi dobi podobna plesu | prvi najlepši zgled ste mi bili Vi, lahko to napravili za okoli lastne osi. Veliko besedi za prazen nič. Potem je prišla doba dr. Erharda. Dr. Erhard ni bil tako nedostopen za misel, da je treba resno misliti o poti, I Avstrijka — s solznimi očmi ki vodi do zedinjenja. Je tudi namigaval in še namiguje, I pravk ker je g pa^er na mojo kakšna bi bila ta pot. Bistvo njegovega stališča je v tem, da prošnjo tudi njej pomagal. “Iz bi se zedinjenje moglo izvršiti postopoma. Na vsaki stopnji pvoje domovine,” mi pravi, “sem bi se Nemčija in Rusija lahko zbližali na političnem, gospo-1spoznala več deklet,- ki darskem in kulturnem polju, lo bi rodilo medsebojno za-1 prjmorane priti v Av____j~,__ upanje, ki je za zedinjenje neobhodno potrebno. ^Nemška Lj zaslužijo kruh. Nespametni javnost ni načeloma ugovarjala Erhaidovemu stališču, toda njuc[je so jih precej zaničevali, ni tudi verjela vanj. Na drugi strani pa tudi Rusija ni po~ jaz gem imela vedno rada in kazala nobenega zanimanja zanj. Med tem so zahodni zavezniki z Ameriko na čelu zme- ........ ......... ^_______^ raj bolj pritiskali na nemško vlado, naj bolj konkretizira |yaggjn človeku dobila pomoč, svojo idejo o zedinjenju, in dodajali, da bodo vsak nemški I Ni-kdar ne bom pozabila in vsem poskus za zedinjenje krepko podprli. Tako bi za zedinjenje LVOjim postali bolj odgovorni Nemci sami kot pa zavezniki, kar je|kakšni zahteval dr. Adenauer. Dr. Erhard misli, da trenutek za " konkreten predlog o zedinjenju še ni prišel, in odlaša objavo stališča, ki bi za njim stala nemška vlada in seveda |“ik„ rudi parlament. Oklevanje kanclerja Erharda je pretekli teden izrabil dr. Barzel, ki je prvi podpredsednik Erhardove krščansko-demokratske unije in voditelj njenega parlamentarnega kluba. Barzel in Erhard se ne razumeta dobro, ker sta raz-l lična po značaju. Dr Erhard gleda, da se ne spre s stvarnostjo, Barzel je pa nagnjen k hitremu, pa tudi tveganemu taktiziranju. Ne taji tudi želje, da bi za Erhardom postal nemški državni kancler. Da si utre pot do položaja nemškega kanclerja, je ravno sedaj napravil res drzen političen korak: razvil je v svojem govoru v New Yorku ravno na aan 13. obletnice krvavih nemirov v Berlinu, ki so jih zadušili ruski tanki, načrt, ki bi nemškemu narodu pomagal do zedinjenja. Ne bi mogli reči, da si je izbral slab trenutek za ta korak. Nemška javnost se sedaj bolj zanima za zedinjenje kot kdajkoli preje. Zasluge za to si pripisuje nemška stranka svobodnih demokratov, ki že od svojega rojstva stalno opozarjajo na potrebo po aktivnejši politiki ki naj vodi do zedinjenja. Socijalni demokratje so se pa sporazumeli s komunisti v Vzhodni Nemčiji, da bodo z njimi javno debatirali o‘nemški politiki. Tako bi socijalni demokratje prevzeli vodilno vlogo v debati o zedinjenju. Vodilna) let. Kdor je prišel sam in ni imel nemška stranka krščansko-demokratske unije bi pa bila U'1 tako potisnjena na stranski tir. Da potisne svojo stranko v ospredje in udari po politiki oklevanja kanclerja dr. Erharda, je Barzel razvil idejo o zedinjenju. Je politično tvegana po tem, ker Barzel predlaga take žrtve za Zahodno Nemčijo, ki so večini Nemcev gotovo zoprne, ako ne kaj hujšega. Barzel predlaga na primer, naj Rusija dobi za 20 let vse tiste gospodarske ugodnosti, ki jih ima sedaj od komunistične Vzhodne Nemčije. Da bi bilo zadoščeno ruski želji do varnosti, naj v Vzhodni Nemčiji še naprej ostane določeno število ruskih divizij. Zedinjena Nemčija bi dalje morala priznati polno svobodo in ravnopravnost nemški komunistični stranki. Na drugi strani Barzel odklanja idejo o konfederaciji dveh nemških držav, ki jo imajo v mislih v Moskvi. Nemčija naj bo ena federalna republika s polno politično svobodo. Mora imeti tudi samo en gospodarski sistem; Nemčija ne sme odklanjati nevtralnosti v zunanji politiki, toda ta nevtralnost se mora raztezati na vso Evropo. Pogajanja o zedinjenju pa se morajo vršiti ob navzočnosti Amerike. Nekatere med idejami dr. Barzela so gotovo hud poper za nemško javnost. Kaj takega še ni slišala od nobenega vodilnega politika. Zato so se vodilni krogi v krščansko-demokratski uniji takoj oddaljili od Barzelovega stališča, dr. Erhard sam je pa poudaril, da je Barzel razkladal Ame- Ameriška Domovina v prvem ledna julija zaradi počitnic osobja ne bo izšla so morali doma starši dati svoj podpis, da dajo otroke h katekizmu. Mnogi so se bali posledic. Slovenski duhovnik ima na misijonu v Avstraliji prevažno nalogo. I Kot v preteklih letih tudi letos v prvem fcednu julija Potem pouk novoporočencev: Ameriška Domovina ne bo izšla, ker bo celotno osobje v Večkrat moraš začeti čisto s te- uredništvu, upravi in tiskarni na počitnicah. Naročnike in meljev. Krščeni so še povečini čitatelje lista prosimo za razumevanje, ker uslužbenstvo vsi, je pa že kar precej takih, ki drugače ne more do nujno potrebnih počitnic. Število osob-doma še niso prejeli sv. zakra-| ja je premajhno, da bi moglo postopno na počitnice, nadomestila za tako delo pa žal ni mogoče dobiti. Vse tajnike in poročevalce društev prosimo, naj svoje družine ne bo brez fundamenta. I objave za čas, ko list ne bo izšel, pošljejo preje, da jih bo Ta ženitovanjski pouk mora slo- mogoče še o pravem času objaviti. Lista ne bo v tednu od venski misijonar vzeti zelo res- 4. do 10. julija. AD rojakom bom pisala, so slovenski duhovniki oz. koliko dobrega je zmožen storiti en sam slovenski duhov- Duhovnik pomaga v vseh stvareh To pismo iz Avstralije je natisnil list “Naš tednik-Kronika” v Celovcu na Koroškem. V pismu je močan poudarek, kako nujno je slovenski duhovnik potreben tam doli na nasprotni strani zemeljske oble — v Avstraliji. Slovencev je v Avstraliji zdaj že gotovo vsaj 20,000 in se vedno prihajajo, posebno iz Italije, mnogi iz Francije. Več jih pa dobivajo sorodniki ik sebi. Ko sem bil jaz v Avstraliji, sem imel te-le izkušnje: Največ je prihajalo fantov, ki ;o bili stari okrog 20 let, nekateri še mlajši, redki pa nad 25 nobenega svojca v deželi, je bil res popolnoma izgubljen. Ker jezika niso znali, so tudi težko dobili delo. Da je kdo sprejet kot delavec, recimo, v tovarno, mora izpolniti listino ali prošnjo in odgovoriti na razna vprašanja. Kako naj to izpolni fant, ki ne ve, kaj je na listini natiskano? Se je zgodilo, da je šlo deset fantov prosit za delo, pa so vse odslovili. Prišli so k meni in so me prosili, naj grem z njimi. Kaj hočeš drugega, kot pomagati jim. Uradniku razložim, odkod so fantje in kaj bi radi. Gotovo imate v tovarni kakega Jugoslovana ■— pod to označbo so naše ljudi poznali — pa te fante dajte k njim in se bodo kmalu privadili dela. Tako sem spravil vse k delu in zaslužku. Prišel je mlad mož in mi je rekel: “Vidite pater: spoznal sem svojo ženo v taborišču, pa sva se kar poročila, ko je ljubezen zagorela. Zdaj pa pričakujeva otroka, jaz dela nimam; niti pleničk ne bom mogel otročičku kupiti. Ali bi mi mogli pomagati, da dobim delo?” Takoj sva šla in sem razložil položaj in je mož delo dobil in še zdaj dela v isti tovarni. — Preteklo je par tednov, pa se njegova žena pripelje s taksijem: “Pater, saj vam je mož povedal, kako je z menoj, šla sem v bolnišnico, pa se nisem mogla nič razgovoriti, ker nobene besede ne razumem. Ali bi mi Vi pomagali in šli menoj?” Prvi taksi sem ustavil in sem ženo peljal v katoliško bolnišnico ter sem tam prosil naj jo sprejmejo. Seveda je bila takoj sprejeta in kako je mlada žena in mati hvalila prijaznost in dobrotljivost katoliških sester v bolnišnici. Ko je mati z otročičkom zapuščala bolnišnico, so ji dale sestre še obleke :za otroka in zdravil, če bo treba. Vprašal sem za račun in sem ga dobil, pa sem se nasmehnil in rekel: “Sestra, v takem položaju je mati! Samo par tednov je v Avstraliji, in mož je dobil šele prvo bi pa “božji Ion”? Sestra v pisarni je takoj vpričo mene in mlade matere telefonirala na vodstvo bolnišnice in je takoj pred najinimi očmi račun raztrgala. Prihodnjo soboto sem hčerk^o krstil. Mlado družino setn potem večkrat obiskal; nekoč zopet pridem in sem vprašal ata in mamo, če kaj hodita k maši ob nedeljah? Pa mi priznata: “Že ves mesec nisva bila. Nemarna sva in lena!” sta priznala. Jaz sem se pa nagnil k vozičku, kjer je otročiček vriskal ter se premetaval, pa sem se začel z njim pogovarjati, seveda ni še nič razumel, saj je bil takrat star šele deset mesecev. Ata in mama sta kar gorela od veselja, ko sem se jaz z otrokom pogovarjal. Rekel sem: “Vidiš, A-nica! Midva sta v žlahti, ker sem te jaz krstil. Veš, pa ti moram povedati, da se mi zelo smiliš, ker imaš takega ata in tako mamo, ki k maši ne hodita in ti, sirota, ne -boš imela pri svojih starših nobenega dobrega vzgleda. Kaj bo iz tebe, kaj bo iz tebe, ljubi otrok? Tvoja mama in tvoj ata sta vsako nedeljo videla in opazovala, kako se je mama praznično oblekla ter hitela cerkev k maši in vendar otroka zdaj ne hodita k maši! Kaj bo iz tebe, ko tega pri starših ne vidiš? Kako se mi smiliš, Anica! — Ata in mama sta si začela solze brisati. V nedeljo sem oba videl v cerkvi in otročička sta držala v naročju, nekaj časa e-den, nekaj časa pa drugi. Duhovnikov obisk v tujini je odločilne važnosti. Po otrokih nazaj v cerkev Pri obisku družin sem si zapisoval imena otrok in tudi, kdaj so bili otroci rojeni. Vse je še mlado! Potem sem pazil, kdaj je otrok dosegel šolsko dobo. Takrat sem navadno družino zopet obiskal, ako nisem mogel narediti obiska, sem staršem pisal: “Otroka boste dali zdaj v šolo! Šola je namestnica staršev in vidva sta katoličana, morata torej imeti za svojo namestnico katoliško šolo. Ako hočeta imeti enkrat mirno vest na stara leta, no. Trikrat, štirikrat, tudi pol petkrat ure in ure pozno v noč, bal, da mi bodo živci odpoveda- drugače nimajo časa. Navadno li radi pretežkega in preveč od-so vsi vzeli ta pouk silno resno govornega dela. Zdaj se pa lah- škof dr, Jsdp Srebrnic umrl in so radi hodili. Včasih sta rekla ženin in nevesta: škoda, da jel ko zgodi katastrofa: P. Bazilij ne more spreči. Celih deset let že konec, kako je bilo zanimivo! svojega bivanja v Avstraliji ni Tega zanimivega pouka jim ne še imel enega dneva oddiha ali more nihče drugi dati kot slo- počitka. Dela pa na vseh straneh venski duhovnik. Vse drugo je čez glavo: Vsa leta je sprejemal brez pomena in polovičarsko. in še sprejema transporte slo-Večkrat je pripeljal fant-ženin venskih beguncev ali v pristani-s seboj nevesto druge vere. Pre- šču ali na letališču. Ima veliko cej sem imel takih porok, pa ni- hišo — Baragov dom, v katerem ti ene ne, da bi nevesta ne pri- je stalno 35 do 40 fantov na sta-stopila v našo vero. Postavil novanju in na hrani. Štiri žen-sem se na stališče: V zakonskem ske opravljajo gospodinjska dela življenju, v družini mora biti e- v domu: kuhanje, pranje, snaže-dinost, to je prvi pogoj srečnega nje. Pater sam vozi skupaj vso družinskega življenja. Kako pa hrano in ves material, ki se za je kje mogoča kakšna edinost, če I vzdrževanje hiše potrebuje. O-ni med možem in ženo, med star- pra vij ati mora vse dušno-pastir-ši in otroki edinosti v veri? sko delo za 5 do 6,000 ljudi: ma-Vsaki drugoverski nevesti sem sevanje, pridiganje, spovedova-povedal in razložil: ako presto- nje, krste, poroke in pogrebe, piš v katoliško Cerkev, prideš Obenem zida novo cerkev sv. Ci-nazaj domov, ker Kristus sam je rila in Metoda. Ravnokar je do-pribil: “Ti si Peter, to je skala, bil iz Slovenije pet šolskih se-in na to skalo bom pozidal svo- ster, ki jim je moral preskrbeti jo CERKEV — ne svoje CER- dom — Slomškov dom. Spočet-KVE. Samo ena je resnica in sa- ka bo moral tudi zanje skrbeti mo ena Cerkev je prava in Kri- v vseh ozirih, ker si same ne bo-stusova, božja. Že naprej Ti če- do znale pomagati. Potem ima stitam, da te ima Bog tako rad, polno letanja po raznih uradih, co ti je naklonil katoliškega že- Skoraj noben večer ne pride nina-moža. Če ga imaš rada, boš pred polnočjo do počitka. Kako šla za njim v božjo vero. In ta- dolgo bo vzdržal, kdo ve? Pusti koj je bila pripravljena, fant je ne bo, zgrudi pa se lahko. Slišim, bil pa ponosen, da je na pravi Ida se vodstvo frančiškanov v poti. Seveda mu nisem pozabil Ljubljani in to v Lemontu raz-povedati in dvigniti svarilnega govarjata, da bi Ljubljana dala prsta: Fant, pazi, da boš dajal enega, Lemont pa še drugega ženi najlepši vzgled v izpolnje- misijonarja, da bo tem ubogim vanju verskih dolžnosti kot ka- mladim Slovencem dana prilika toličan, sicer boš vse moje bese- živeti kot kristjani in rešiti svo- de podrl. Ne podiraj, kar jaz] skušam pozidati. Vsi skupaj zi- je duše. Poudarjam: ubogim dvakrat ubogim, ker niso sami dajmo srečno bodočnost in sreč- krivi, ko niso imeli doma dovolj no večnost nove vajine druži-1 verskega pouka. Razmere so kri ve! Poudariti pa moram tudi, da le redovni duhovniki lahko te ne! Ubogi naši mladi ljudje v| Avstraliji, ki nimajo svojih du- hovnikov, ki bi jim v domačem Avstraliji uspešno delajo za jeziku lomili in ponujali kruh ljudi. Če pride svetni duhovnik življenja. Sv. Pavel je vedel, kaj ga dajo v kakšen velik ženski je govoril, ko je rekel: “Vera je kolegij ali zavod, kjer dobi sta iz poslušanja! Kako bodo vendar novanje in hrano, pa mora po-verovali, če niso slišali? In kako tem v zavodu opravljati vso bodo slišali, če niso k njim po- službo za sestre in za 500 gojenk slani tisti, ki razumejo njih du- in to vsak dan, kar ga tako za-še in njih jezik? V vseh stolet- posli in utrudi, da kaj drugega jih Slovenci še nismo imeli ta- kar težko dela. Če stanuje v žup-ko potrebnega misijona, kot ga nišču, pričakuje. župnik, da bo V torek, 21. t. m., je po dolgi bolezni umrl na otoku Krku škof dr. Josip Srebrnič. Pokojni je bil goriški rojak; rojen je bil v Solkanu dne 2. februarja 1876 in je dopolnil devetdeset let. Dne 8. decembra 1923 ga posvetil škof Jeglič za škofa . Knku in je že 23. decembra isl ga leta nastopil novo služi Leta 1963 je na praznik Bn madežne obhajal 40-letnico svetitve za škofa in ga je pol • ni papež Janez XXIII. ob tej pn-liki imenoval za nadškofa. Pogreb se je vršil v četrtek, 23. junija, ter je bil pokopan v stolni cerkvi na Krku. Velikemu rodoljubu naj bo Vsemogočni dober plačnik za vse njegovo delo, ki ga je skozi vsa leta vestno opravljal med svojim ljudstvom. Motna raketa "Salurn 5” imamo zdaj v Avstraliji. delal za faro in ni prost za naše Dela za misijonarja vedno do- ljudi. Redovniki pa stanujemo v volj in preveč! Nekdo je imel samostanu in redovna cerkev, avtomobilsko nesrečo, ne zna se kjer prebiva naš duhovnik, je zgovoriti; pokličejo duhovnika, nekaka farna cerkev in versko ki razume jezik. Drugi ima ob- središče za naše ljudi. Pri samo-ravnavo pred sodiščem, sloven- stanu imamo vse prostore za piski duhovnik mora za tolmača, sarno, manjšo dvorano za slo- dajta otroka v katoliško šolo!” Večina so ubogali. In po otrokih pride potem vsa družina k Bogu. Treba je vedeti, da so vsi naši mladi zakonski pari šli skozi komunistične šole in tudi sami niso bili dosti poučeni v veri, ker Skoraj ni drugega človeka. Z u-slugo si dobi pot do srca in duše. Klican sem bil v ječo: kakšna nepremišljena stvar se je zgodila. Bedarij in zločinov duhovnik ne more in ne sme zagovarjati, lahko pa zagovor j a grešnika, da se je to prvič zgodilo in da je fant pomilovanja vreden, in beseda duhovnikova pomaga, da lahko za enkrat pripornika kar lomov odpelješ. Fant dobro ve in razume, da se je to zgodilo samo po duhovnikovem ugledu. Vse to pomaga pri dušnem pastirstvu. Fantje pridejo v deželo kot izprašani rokodelci. Prinesejo diplome, treba je vse razložiti in fant lahko skušnjo ponovi in dobi lepo pozicijo. Vse to je važno. Vsem mora postati duhovnik vse. Potem je treba še organizacije: pevska društva, dramatska družina, godba. Povsod mora biti duhovnik zraven, vsaj začeti mora, sprožiti. P. Bazilij sam v Melbournu vensko šolo, za društvene sestan- Braun: leta 1984 dvanajst vesoljcev na Mars. Raketa “Saturn 5”, ki so jo skonstruirali ameriški znanstveniki, bo lahko odnesla v vesolje 140 ton koristnega tovora. Raketni strokovnjak Verner von Braun snuje načrte za smiselno izkoriščanje te potisne moči takrat, ko bo raketa “Saturn 5” prestala preizkušnjo in jo bo mogoče uporabiti. Predložil je, da bi s to raketo poslali leta 1984 dvanajst vesoljcev na Mars, Po Braunovem predlogu bi se vesoljci zadrževali na Marsu 18 zemeljskih mesecev. Tam bi raziskovali, nato pa bi z Zemlje prišla ponje druga raketa. Ker bi prvo raketo porabili samo za polet tja, bi lahko vzela s seboj do-jvolj opreme za poldrugo leto ke, pevske vaje in veliko dvora- trajajoče bivanje vesoljcev na no za prireditve. V samostanski Marsu. Če bi Kongres odobril cerkvi, ki je obenem fama? se potrebna finančna sredstva — je v šali dejal Braun — bi lahko leta 1986 poslali drugo raketo na Mars po tiste vesoljce. Kakor je izjavil Braun, ki u-pravlja Marshallov znanstveni zavod za vesoljske raziskave — tam so razvili “Saturn 5” — je prva preizkušnja te rakete napovedana za leto 1967. Predhodniki “Saturna 5” naj bi v vesoljski kabini “Apollo” že leta 1969 odnesli dva ameriška vesoljca na Luno. Ameriški vesoljski .program je doslej napredoval z zamudo — piše Braun — ker ni bilo dovolj močnih raket. Zdaj bo treba razmisliti o tem, kako najsmotrneje izkoristiti veliko potisno moč nove rakete. Za izstreljevanje kabin z nekaj vesoljci zadošča polovica potisne moči “Saturna 5”. vrše vsi naši krsti in vse poroke, pogrebi in kar želimo. Smo kot doma. Avstralski frančiškani nas imajo za svoje. Pa ne samo nas Slovence, temveč kakih pet, šest narodnosti. Jaz sem trdno prepričan, da je imel ljubi in modri Bog z nami posebne namene, ko nas je poslal po drugi svetovni vojski v Ameriko, da lahko pomagamo v komisariatu v Lemontu in da skrbimo za uboge slovenske duše na nasprotni strani zemeljske oble, pod takozvanim Južnim križem. Luč pred tabernakljem za avstralske Slovence je prižgana, sinovi sv. Frančiška ipa smo poklicani od Boga samega, da ta luč ne bo ugasnila. Izpod toplega Materinega plašča Marije Pomagaj v Lemontu z Ameriških Brezij se bodo odtrgali misijonarji Bojim se za p. Bazilija: Ostal in hiteli pod plašč Marije Poma-je sam v velikem Melbournu po gaj na Avstralskih Brezjah, mojem odhodu. Jaz sem se zelo' P- Odilo — Število prebivalstva Velike Britanije je v zadnjih 20 letih [porastlo za 4.5 milijone. ) SMEEiSJtvA uGmuVINX. KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Še o Slovenskem dnevu (7. avgusta na Slovenskem letovišču ) Mogoče bo kdo nejevoljen, ker je bilo že tolikokrat pisano o Slovenskem dnevu. Ker s tem pisanjem ne bi želel nikomur povzročati slabe volje, zato naj tisti, ki je do sedaj vse prebral, teh vrstic ne bere. Samo sklep naj naredi, da se prvo nedeljo v avgustu vidimo na VII. Sloven-| skem dnevu. Iz skušnje pa vem, da jih je še veliko, ki o tem našem prazničnem dnevu še niso ničesar brali in še ničesar slišali. Tem naj bodo torej namenjene in napisane te-le vrstice. Slovenski dan ni zadeva, ki bi se pripravila v par tednih. Vse, kar se dela skozi celo leto v na-rodno-kulturnem smislu, vodi do Slovenskega dne. Pisanje po časopisju in revijah, tki ohranja med nami slovensko besedo živo in slovensko zavest zdravo, je tudi priprava na Slovenski dan. Slovenski dan bi torej moral biti velik slovenski pušeljc na narodnem srcu slovenstva. - raztreseni v morju v velikih pro-razdalj, je tež-n vsakega pose-a narodno prire-,, reba veliko pisa- nja in osebnega t v . ne bo pozneje ko- coda, da nisem vete imeli Slovenski de., d; dan”. “Slovem" nike vs ki vodijo krajih; tako tem zboru se zbere zastop-osebno tiste, posameznih ‘j udi. Ob pregledajo vsa vprašanja, nakažejo rešitve in voditelji sc potem predvsem odgovorni za pravi potek prihodnje delovne dobe. Vsako leto je tako Slovenski dan važen zbor . ..” (Msgr. A. Orehar) Gornje besede je letos govoril na Slovenskem dnevu v Buenos Airesu naš lanski častni gost msgr. Anton Orehar. Njih pomen velja tudi nam na severu. Mi bomo letos mislili na veliko listino pravic malega slovenskega človeka, ki je izšla pred 75 leti in jo je izdal Kristusov namestnik Leon XIII. V tej listini so podane smernice tudi slovenskemu človeku. Kadar jim je sledil in če jim bo sledil v bodoče, bo to za slovenstvo zlata doba: človekovo osebno dostojan- stvo, zaščita nemočnega in delovnega človeka pred odiranjem kapitalizma, osebna in po njej narodna svoboda, vsakdo je u-IPravičen do neke zasebne lastnine, človek naj ima možnosti, da razvije svoje sposobnosti; nihče ni rojen, da bi moral biti bogat, niti da bi moral biti reven. Pridi torej na VIL Slovenski dan, kjer bomo rekli: Proč oči od leve ali desne skrajnosti. U-primo jih v nauk, o katerem čutimo, da odgovarja potrebam in zakonom naše človeške narave, ki je podoba božja. P. M. reda Alhambra stopil iz župnišča in se približal novi cerkvi. Med molitvami jo je obhodil od zunaj in blagoslavljal, nato pa slovesno vkorakal v notranjščino, jo prav tako obhodil in blagoslovil. Po blagoslovu je imel peto sv. mašo župnik, preč. g. Kamber. Med sv. mašo je imel krasen nagovor prevzv. nadškof. Kmalu po obredih v cerkvi je množica hrvatskih vernikov, številna duhovščina z nadškofom in veliko število gostov napolnilo prostorno dvorano. Pripravljen je bil banket. Ko so se dekleta v narodnih nošah utrudila prinašanjem dobrot na mizo, so bili občinstvu predstavljeni častni gostje, med katerimi sta bila tudi dva slovenska župnika gg. A. Prebil CM in dr. L. Tomc iz Hamiltona. Po nagovoru g. župnika se je ponovno oglasil prevzv. nadškof, ki je Hrvatom čestital, da so zgradili tako lepo in mogočno cerkev. Tudi slovenske čestitke Hrvatom, s katerimi smo tudi v Torontu sosedi. Njihov župnik, preč. g. Kamber je tudi slovenski prijatelj. Por. Privabimo in prikličimo jih nazaj “Priznati moramo, da je med nami vedno več takih ljudi, ki danes v blagostanju v svetu ne čutijo nobene porebe več, da bi se brigali za usodo svojega naroda. Nič več jim ni mar njegova stiska pod komunisti. Misel na padle junake jim je celo nadležna, ker jih moti v lagodnem življenju in uživanju materialnih^ dobrin. Ne žive s slovensko skupnostjo. Je ne podpirajo. Slovenskih listov ne naročajo in jih dostikrat tudi ne berejo.” (Po Svobodni Sloveniji od junija 1966.) Nova naloga, kako privabiti in priklicati te ljudi nazaj, da bodo zopet zavzeli svoje mesto slovenski skupnosti. Kaj pravijo ljudje? Starejši mož, vedno vnet za vsako dobro stvar, mi je takole razlagal: “Slovenski duhovniški zavod v Rimu je gotovo velika in lepa zamisel. Res je, čas za to je neroden, ker je Cerkev v Sloveniji v kleščah komunističnega režima. Toda pozneje, ko bo ta režim zginil, bo duhovniški zavod za Slovence velikega pomena. Danes je važno, da se ne bi začeli med nami kaki novi prepiri in cepljenje naših sil.” Mož ima popolnoma prav. Prav je, da se različna mnenja obelodanijo in se v razgovorih presoja in pretehtava njih vrednost. Vprašanje pa je, če je na mestu zavzemati ostro načelno stališče “za” ali “proti”. Še eno misel naj danes navedem. Bral sem jo v pismu. Nekako tole pravi: “Povojna slovenska emigracija, ki more zlasti v Kanadi pokazati največ vidnih uspehov svojega dela in obstoja, je v prvi vrsti ideološko-politična e-migracija. Njen glavni cilj je ‘vzdrževati med nami idejo svobode, in če se da tudi kaj narediti, da slovenski narod pride do politične svobode in demokratične vlade! Daj narodu svobodo, pa si bo sam zgradil vse mogoče institucije, kulturne in verske. V ta namen so nam potrebne močne, svobodne in ff nančno zdrave postojanke v svobodnem svetu. Kdorkoli in karkoli nam te postojanke ruši in slabi, s tem izpodkopava temelje politično-ideoološki bazi emigracije in s tem posredno škodi tudi slovenskemu narodu kot celoti.” Pa še drugič besedo ali dve tem, kaj pravijo ljudje .. . Por. 16. Blagoslovitev hrvatske cerkve Hrvatska skupina v Torontu je zgradila novo cerkev, ki je posvečena Materi Božji, Kraljici Hrvatske. Cerkev stoji v kotu cest Bloor in Dufferin na 7 Aw-de A ve. Ljudsko slavje v proslavo tega dogodka so Hrvatje Praznovali že pred Božičem 1965. Liturgično slavje so pa imeli v nedeljo, 19. junija. Blagoslovitev cerkve je izvršil torontski pomožni nadškof pre-vzvišeni P. F. Pockock. Slovesnosti so se začele ob 4h popoldne, ko je nadškof v spremstvu številne duhovščine, v špalirju Kolumbovih vitezov in članov Izjava torontskega nadškofa V nedeljo, 19. junija 1966, je torontski pomožni nadškof pre-vzvišeni Philip F. Pocock blagoslovil hrvatsko cerkev. Med sv. mašo je imel kratek, a lep nagovor na zbrane vernike. Čestital jim je in se posebno toplo zahvalil g. župniku preč. Kamber ju. Med drugim je tudi omenil, da je želel dobiti še enega hrvatskega duhovnika, ki bi bil župniku v pomoč. Dobesedno je izjavil: “Ko sem bil lani v Rimu na koncilu, sem se obrnil na Nj. Eminenco kardinala Šeperja s prošnjo, naj mi da vsaj enega duhovnika za hrvatsko skupino v Torontu. Kardinal mi je odgovoril, da je v sedanjih razmerah nemogoče, da bi kak duhovnik zapustil domovino in to zaradi režimskih odredb.” Naškof je pa prošnji za po močnika dušnemu pastirju ‘vseeno ustregel. Hrvati v Torontu bodo v kratkem dobili še enega duhovnika, ki govori in razume njih jezik in pozna njihove težnje. Ob grobu ge. Ivanke Ponikvar Nepričakovano je odšla v večnost splošno znana ga. Ivanka Ponikvar, bivajoča na 161 Shel don Ave., Toronto 14, Ont. Pokojnica je bila rojena 1912 v Cerknici na Notranjskem. Kot mlado dekle se je udejstvovala pri Orlicah in v drugih katoli ških organizacijah. Najbolj ak tivna pa je bila pri pevskem zboru. Bila je izvrstna pevka tako pri cerkvenem kot pri narodnem petju. S svojim blagim mehkim, pa sigurnim sopranom je bila kot steber tamkajšnjemu zboru. S tem izrednim pev skim talentom se je razdajala tudi nam v novi domovini. Njen pok. mož Anton, ki umrl pred pičlimi tremi leti, se je leta 1945 umaknil pred komunisti v Avstrijo. Pokojnico je dvema malima hčerkama pustil doma. Ko se je izselil v Kanado, jih je želel dobiti k sebi. Domače oblasti pa so temu na vse načine nagajale in ovirale. Šele sedma prošnja za izselitev je bila ugodno rešena. Dobile so dovoljenje in so leta 1954 prispele k možu in očetu. Ta lepa družinska skupnost pa zopet ni trajala tako dolgo, ker je kruta smrt nenadno iztrgala iz družine ljubljenega moža in očeta. Vse od tedaj se pokojna Ivanka ni mogla umiriti; vse preveliko žalovanje za možem ji je grenilo -Iranilnica in posojilnica slovenskih župnij Pred tednom dni je imel svojo redno sejo upravni odbor Hranilnice in posojilnice slovenskih župnij. Pregledal je delo te denarne ustanove za prvi dve tretjini poslovnega leta, ki se zaključi 30. septembra. Ugotovitve bile ugodne, tako glede pristopanja novih članov, kot glede dohodkov in izdatkov, člani redno pristopajo. To pristopanje ni ne bolj pospešeno, niti ne vpada. Dohodkov je imel zavod čez dva milijona in ne dosti manj izdatkov. Pozna pa se, kot sploh ekonomiji severnoameriškega continenta, da ljudje ne držijo radi denarja naloženega niti ne na delnicah. Mnogi ga vlagajo v nepremičnine. Ker smo v dobi inflacije, denar zgublja na vrednosti, ali cene rastejo, kakor tdo hoče. Povpraševanje po posojilih, zavarovanih z zastavo na nepremičnine (mortgages), še vedno raste, tako da je temu povpraševanju težko zadostiti. Pozna se, da denarja na trgu manjka in da je zato drag in ga je težko dobiti. Zaupanje v ta naš denarni zavod je pa še vedno trdno, zlasti zato, ker nudi mnogo, česar druge hranilnice in posojilnice ne, n. pr. osebnih čekovnih računov. Upravni odbor je povečal obresti na 3.5% na vse čekovne račune, katerih se poslužuje čez 300 oseb in organizacij. Preds. ------o------ ju odslužen, so si naši ljudje hitro pomagali. Preselili so se v al-oertska mesteca, pljunili so v pridne roke in si ustvarili boljše življenje. Poiskali so si služ-oe pri gradnjah, po pisarnah, po oolnicah, nekateri pa so si ustvarili lastna podjetja in obrti ter svojo pridnostjo, podjetnostjo in priljubljenostjo dosegli zavidljive uspehe. Slovenska skupinica v Leth-cridgu je pridno delala, se shajala, se množila in zadovoljivo živela. Tam rojeni otroci so rastli v telesno in duševno zdravi rod. Iz pripovedovanja svojih staršev so poznali svojo ljubljeno Slovenijo, peli so mile slovenske pesmice, sanjali o starih mamicah, tetkah in stricih tam daleč preko morja. miselnimi tokovi, ki vejejo v rožje. Tajska združena patrijot Smrtna nesreča v Lethbridgu LETHBRIDGE, Alta. — Bilo je leta 1945, v začetku) tistega žalostnega majnika, ko so se množice vernih protikomunističnih Slovencev, mož in žena, fantov in deklet, nedolžnih otročičev, v strahu pomikale iz Dolenjske proti Gorenjski, proti Kranju in Tržiču, skozi ljubeljski predor do dravskega mostu in dalje na Koroško. Na vprežnih vozeh, na kolesih in prikolicah so peljali s seboj najnujnejše za življenje, v upanju, da se kmalu vrnejo domov. Žalostna je bila tista pot; srca so se stiskala od bolečin in strahu kaj bo. Edina tolažba sta bila Bog in Marija. Tisti, ki niso bili pobiti na tem križevem potu, ali zvijačno vrnjeni, so se zatekli na Vetrinjsko polje, našli nato streho v taborišču Peggezu in Spittalu na Dravi. V barakah so živeli, v barakah molili, v barakah peli, poučevali in igrali. Bili so ena sama velika begunska družina, brezdomska in usmiljenja vredna. Leta 1949 se je začelo izseljevanje v razne prekomorske dežele, katere so odprle vrata tem brezdomcem. Iz spittalskega taborišča so začele odhajati družine in posamezniki v daljni svet, v Argentino, v Kanado, v Združene države. “Zbogom, na svidenje!” so si klicali, ko so jih ka-mijoni odvažali iz taborišča na železniško postajo, kjer so čakali vlaki, da jih odpeljejo v novo bodočnost. V Zahodno Kanado, na obde- Pa se je v sredo, 15. junija 1966, nad to mlado kanadsko naselbino, na meji prerije in gora, razpel temen pajčolan in zavil žalost marsikatero ne samo slovensko srce. Ko sta se gospe Tončka Bohova in Tončka Kvedrova tisti dan ob sedmih zvečer vračali z okopavanja pese domov, — peljal jih je farmar, pri katerem sta delali, — je farmarjev avto na križišču dveh s prodom posutih cest, trčil v drugega s tako silo, da je go. Tončko Kvedrovo in voznika drugega avta vrglo v kotanjo ob cesti. Gospa Tončka Bohova je sedela zadaj in je bila težko ranjena, vendar je nesrečo preživela in se sedaj nahaja v bolnici že izven nevarnosti. Tončka Kvedrova je umrla deset minut po prevozu v bolnico. Dva dni nato je umrla tudi dveletna farma rjeva hčerkica Susanne Pawan, ki je sedela spredaj, poleg Tončke. Farmar in voznik drugega avta sta •še'-vedno v bolnici v kritičnem stanju. Pogreb Tončke Kvedrove, rojene Schiffrer, iz Stražišča pri Kranju, je bil v soboto, 18. junija 1966, na Mountain View pokopališče v Lethbridgu. Slovenski pevski zbor ji je v slovo v cerkvi zapel žalostniko “Vigred se povrne” in orosilo se je sleherno oko. Ljubila je Boga, pesem in rože! Ljubila je domovino in ved no si je želela tja. Sedaj je odšla v domovanje, kjer bo srečna na veke in prva od družine zdru žena s svojim očetom, umorjenim od partizanov oktobra 1943. Naj v miru počiva v prostrani albertski zemlji! krščanskem svetu v tej naši kritični in za bodočnost Cerkve nad vse važni dobi. Poleg tega bo Slovenicum hote ali nehote opozarjal katoliški svet, da Cerkev v Sloveniji živi in se krepi. Denarna pomoč za Slovenicum že prihaja iz Rima in ostale Italije, iz Koroške, Nemčije in A-merike. Tudi v Torontu so nekateri darovali lepe vsote. Nadškof Peacock je z veseljem dovolil, da se nabira denarna pomoč med Slovenci v Torontu. Dne 11. junija zvečer se je na domu Mr. in Mrs. F. Osredkar zbral ožji odbor za Slovenicum v Torontu. Prisotni so bili med drugimi čč. gg. monsignor Lojze Baznik iz Clevelanda, kateremu so slovenski škofje zaupali zadevo Slovenicuma v Severni Ameriki, Janez Kopač in novomaš-nik France Turk. Člani ožjega odbora za Slovenicum so sledeči: Predsednik Rev. Lojze Ambrožič, podpredsednik Rev. France Turk, tajnica Miss Ivanka Levstek; člani: Mrs. Mara Osredkar, Mr. Jakob Kvas, Mr. Janez Muhič, Mr. Peter Novak, Mr. Štefan Serec, Mr. Slavko Stebla j, Mr. Tony Zagorc. O delu odbora, načrtih in darovih bomo še poročali. Predsednik Tajski komunisti začeli zopet rogoviliti BANGKOK, Taj. — Tajski varnostni organi so ugotovili, da domači komunisti postajajo zmeraj bolj aktivni, posebno ob meji z Laosom in Vietnamom. Je nekaj znakov, ki kažejo, da jim kitajski tovariši pridno pomagajo. Rdeči gverilci so zopet začeli ubijati lokalne domačine, ki se nočejo podrejati terencem, zače-i so napadati orožniške postaje, uničevati zaloge hrane, ropati o- Slovenski duhovnik — hrvatski kaplan Kot p o m o čnik hrvatskemu dušnemu pastirju v Torontu je bil imenovan slovenski duhovnik preč. g. Franc Skumavec. G. Skumavce je med Slovenci v Torontu zelo dobro znan. Do sedaj je služboval na dveh angleško govorečih župnijah v Osha-vi in Torontu. Slovenci svojemu rojaku in prijatelju želimo vso srečo med bratskim narodom. Sosedske vezi bodo tako še bolj trdne postale. Por. življenje; zavratna bolehen ji je lovanje sladkorne pese, sta se končno pretrgala nit življenja. Pokojnica zapušča hčerki Mili in Heli, poročeno Rupret. Za njo žalujejo tudi številni rojaki, prijatelji in znanci. Vse nas tolaži zavest, da sta sedaj zopet združena z možem. Oba sta za življenja tako radodarno razdajala svoje umske sposobnosti drugim. Žalujočima hčerkama in vsem sorodnikom iskreno sožalje. Pokojni ge. Ivanki pa naj sveti večna luč in naj uživa mir v Bogu. -b -c Moški dobijo delo MACHINISTS THE CLEVELAND PNEUMATIC Tool Co. 3784 E. 78 St. 341-1700 A Subsidiary of PNEUMO-DYNAMICS Corp. MACHINISTS TO WORK ON AERO SPACE MISSILE and Aircraft Components KELLER - HYDR0TEL Contouring and profiling Machines pod dvoletnim kontraktom podali med drugimi tudi družini Ivana Boha in Pavleta Kvedra, ki je bila takrat še brez naraščaja. Na prostrani preriji, v o-spredju kanadskih Skalnatih gora jih je čakal farmar, ki je potreboval poljske delavce. Skromna kočica je bila njih dom, motike so pele od jutra do večera in prerijsko sonce je žgalo, žgalo. Toda zvečer, po končanem delu, je v koči milo zadonela slovenska pesem, vzbujala spomine in hrepenjenje. Ko je bil kontrakt pri farmar- Za Slovenieims TORONTO, Ont. — O slovenskem zavodu v Rimu bralci A-meriške Domovine že vedo iz člankov, ki sta jih napisala čč. gg. mosingnor Baznik in Martelanc. Novi zavod bo služil kot stanovanje slovenskim duhovnikom, ki študirajo na cerkvenih univerzah v Rimu, in sloven skim škofom, kadar se bodo mu dili v večnem mestu. Vsa potrebna uradna dovoljenja za u stanovitev Slovenicum-a so bila dana od vatikanskih oblasti že ored časom. Prav tako tudi dovoljenje, da se kupi zemljišče in zgradi novo poslopje. Zdaj morajo namreč v Rimu študirajoči slovenski duhovniki iskati prostor v drugih zavodih. Posebno naklonjenost zavodu izkazuje nadškof Garrone, ki kot pro-prefekt vodi zadeve rimske Kongregacije (t. j. cerkvenega ministrstva) za semenišča in u-niverze. Lansko leto so slovenski škofje v svojem pastirskem pismu izseljencem Slovenicum toplo priporočili. Ni dvoma, da bo vsak, ki mu je pri srcu usoda katoliške Cerkve v Sloveniji, misel novega zavoda z navdušenjem pozdravil. Kajti v njem se bodo pripravljali duhovniki za delo med Slovenci. V središču katoliške Cerkve bodo prišli v stik z HORIZONTAL BORING MILLS TURRET LATHES GAP TURRET LATHES ENGINE LATHES MILLING MACHINES RADIAL DRILLS NUMERICAL CONTROLLED MACHINES ska fronta (podobna naši OF) je pa začela živahno nabirati nove člane, da bi v njih dobila in vzgojila nove zaupnike. Živahno se udejstvuje tudi tajna komunistična radiopostaja. V Bangkoku mislijo, da je sedaj število stalno mobiliziranih partizanov majhno, morda kakih 600-800, zato pa je mreža te-rencev še dobro razpredena in organizirana. Značilno je, da imajo tajski komunisti vse polno orožja, ki ga njihovi agentje nakupujejo v Laosu na raznih črnih borzah. Po tej poti dobivajo tudi municijo in zdravila. Tajska vlada misli, da hoče Peiping biti za vsak slučaj pripravljen tudi na akcije v Tajski. Ženske dobijo delo Hišno delo Iščemo žensko, za 1 ali 2 dni, za delo v zdravnikovem domu na Richmond Hts. Dobro, če ima svojo karo. Kličite 486-0300. (129) Ženska dobi zaposlitev Življenje v hiši s starejšim parom v predmestju na zahodni strani Clevelanda. Gospodinjstvo, kuha. Mora razumeti in govoriti malo angleško. Stanovanje, hrana in mesečna plača. Kličite ob delavnikih zvečer ali ob koncu tedna ED 1-7145. (126) Delo za moške & ženske WANTED KITCHEN HELP Male or female Also Waitress SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Avc. EN 1-5214 MALI OGL/ °f V fari sv. Vit Blizu St. Clair in E. I Enodružinska hiša, 6 sob, 2 spalnici spodaj, 1 zgoraj, bakrene cevi, plinski furnez, klet, garaža za 1 karo. V dobrem stanju. Primemo za prvič ali upokojence, za hitro prodajo. Vpraša za $8500. STAN HOMA REAI.TY INC. MI 1-7700 (127) Posestvo naprodaj Moderna hiša in tri akre dobre zemlje za vrtnarstvo se proda po zmerni ceni; po želji tudi pohištvo. To se nahaja v Perry, Ohio, Blackmore Road prav blizu glavne ceste Rt. 20. Vse je obdelano za letos. Se tudi zamenja za eno ali dvo-družinsko hišo v Euclidu ali v okolici. Vredno, da si ogledate. Prosim samo resni kupci kličite 259-4744 North Perry. (x) Naprodaj Pohištvo za 4 sobe, krom set za kuhinjo, 3 kosov za spalnico iz javora, 4-delno pohištvo za sprejemno sobo, blonde TV, ko-vinasti kabineti, mangle in druge kuhinjske reči. Kličite WH 3-3485 ali HI 2-5863. (126) DOBRA PLAČA OD URE IN DRUGE UGODNOSTI Predstavite se osebno od 8.15 dop. do 5. pop. ali kličite 341-1700 za čas sestanka An Equal Opportunity Employer (127) ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio Hiša naprodaj 8-sobna enodružinska z dohodkom, klet, garaža, bakrene cevi, poploščena tla spodaj in zgoraj, plinski furnez, aluminijasta okna in vrata, \xiz kopalnice, zelo čista. Cena samo $10,900. Na 1106 E. 72 St. Za sestanek kličite 361-2894. -(129) AMERIŠKA DOMOVINA, [IIIIIIIIIIIIIIXIIIIIIIIYTT ZXXj niiiiiliiliII TRYGVE GULBRANSSEN DEDIŠČINA GOZDA IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII r»