Eefo LXXI	Štev. 25 a	V Ljubljani, v nedeljo, 31. Januarja I943-XXI	* Prezzo ■— Cena L 0.80
Naročnina mesečno 18 Lir, za inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 65 Lir. Ček. ra£. Ljubljana 10.650 za naročnino in 10.349 za inserate.
Podružnica!
Novo mesto. 'I
SLOVENEC
Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka la dneva po praznika.
Abbonamenti: Mesa 18 Lire. Estero, mete 31.50 Lire. Edi-cione domeoica, an-no 34 Lire. Estero 65 Lire. C. C P.t Lubiana 10.650 per gll abbonamenti, 10 349 per le in-■erzioni.
Filiale!
Noto mesto*
S OredniStvo tn oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana, g Izključna poohlaSčenk« la Bglasevatoje IfaTiJanslcega In Tujega | Redazione, Amministrazione: Kopitarjeva i, Lubiana. i Concessionaria esclnslva per la pnbbTIclta 31 provenienza italiana izvora: Unione Pobblicita Italiana &A., Milano.	|	Telefon 4001—100;.	1	ed estera: Unione PobbUcitft Italiana S. A, Milano.
Vojno poročilo it. 980
Utrjevanje novih postojank v Tunisu
Italijanska in nemška letala so v Sredozemlju potopila šest sovražnih ladij ter tri rušilce, dva rušilca in več ladij ca poškodovala - 24 letal sestreljenih
Gfavnl stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja:
V	zahodnem Tripolisu omejeno ogledni-ško delovanje.
V	T u n i s n osne čete utrjujejo nove postojanke.
Nemški letalci so uničili 13 letal: 7 v letalskih bojih in 6 na tleh na letališču pri Boni. Protiletalska obramba je sestrelila dva »Curtissa«. Njuni posadki sta bili ujeti.
Skupine torpednih letal pod poveljstvom stotnikov Graziacija in Mancinija ter poročnika Ci-ilicchija so med A I g i r o m in B o u g i e napadle močno zavarovano spremljavo. Navzlic močni obrambi sta bili dve ladji, ena velika, druga pa srednjevelika, potopljeni, tretja pa je bila resno poškodovana. V polno zadet in potopljen je bil angleški rušilec Jarvis. Nemška letala so iz iste spremljave potopila tri ladje s skupno 14.000 tonami in dva rušilca; dva nadaljnja rušilca sta bila skupno z neko 4000 tonsko ladjo težko poškodovana.
Sovražni bombniki so včeraj noskusili napasti našo spremljavo v Sredozemlju; takojšen nastop našega spremstva je onemogočil napad in neki dvomotornik je treščil v morje.
Sovražna letala so napadla nekaj krajev na Siciliji; ena oseba je bila ranjena, povzročena je bila le maihna škoda. Nad M e s i n o so naši lovci prestregli oiOcdniško letalo, ki je bilo sestreljeno. Južnoafriški pilot tega letala se je rešil s padalom in bil ujet, neko drugo letalo je uničila protiletalska obramba.
Danes zjutraj je 8 sovražn!h bombnikov ponovilo napad na M c s s i n o in spustilo številne bombe; škoda je znatna; protiletalska obramba jc sestrelila dvoje nanadajočih letal. Danes zjutrat je bil ponovno izveden napad na Augusto in C a -t a n i) o , kjer so bile tudi vržene številna bombe; škoda ie neznatna. Štiri letala, zadeta od protiletalske obrambe, so treščila na tla.
Dvoje naših letal se zadnja dva dni nI vrnilo !z vojnih nastopov.
Sprejemi pri Duceju
Rim, 30. jan. Duce je sprejel prefekte Milana, Turina, Genove, Napolija in Palerma.
Deset let vlade narodnega socializma
Vsa Nemčija je danes praznovala desetletnico prevzema oblasti po Adolfu Hitlerju — Nemško ljudstvo je tesno strnjeno okoli svojega vodje — Fašistično odposlanstvo v Berlinu
Berlin, 30. jan. AS. Odposlanstvo fašlstovske stranke, ki je prišlo v Berlin na proslavo desetletnice prevzema oblasti po narodnem socializmu, se je udeležilo sprejema, ki ga je priredil voditelj delovne fronte dr. Lcy. Na sprejem «o prišli: načelnik strankine pisarne Woer-mann, ministra Lammors in Funk, državna tajnika We»slicker in Klopfer, načelnik glavnega stana SA- oddelkov Lutze. Pojioldne je odposlanstvo šlo na novj sedež italijanskega poslaništva. Tam ga je sprejel poslanik Alfieri v navzočnosti številnih zastopnikov vlade, stranke in oboroženih sil. Fkse. Alfieri ter podtajnik stranke Tnrabini sta imela kratke nagovore, v katerih sta poveličevala poglavarje obeh revo-' lucij ter usodo obeh držav. Potem je nekaj kratkih, pa zelo odobravanih besedi spregovoril voditelj nemške delovne fronte dr. Ley. Člani odposlanstva so nato v poslanikovem spremstvu Sli v fašistovski dom, kamor se jc sešlo mnogo črnih srajc, prebivajočih v Berlinu. Po pozdravu, ki ga je izrekel nadzornik fašijev za Nemčijo, je voditelj odposlanstva sporočil fašistom v zavezniški državi pozdrave tajnika stranke in s tem vzbudil navdušeno manifestacijo vdanosti in zvestobe Duceju ter živahno vzklika-nje na ča.st orožnemu bratstvu med Italijo in Nemčijo, ki obe stremita za dosego končne zmage.
Berlin, 30. jan. AS. V vseh nemških središčih danes obhajajo slovesno desetletnico prevzema oblasti po narodnem socializmu. Čeprav potekajo slovesnosti v treznem okviru, ki ga narekuje rezkost sedanjega trenutka, se jih vendar s hvaležno dušo udeležuje vse nemško ljudstvo, ki je danes bolj kakor kdaj koli strnjeno okoli svojega vodje. Današnji dnevniki so izšli v dvojnih številkah v posebnih izdajah in z dodatnimi ilustriranimi stranmi ter objavljajo številne fotografije Adolfa Hitlerja ter kratke preglede, dokumentirane z bogatim fotografskim gradivom, ki izpričujejo vrste uspehov narodnega socializma na vseh področjih ter popisujejo delo Adolfa Hitlerja za večjo srečo nemškega naroda. Dnevniki cele Nemčije nato posvečajo posebno pozornost poveličevanju nemških oboroženih sil, ki se na vseh področjih junaško borijo za neizogibno zmago. Naslovi z velikimi črkami so v berlinskih dnevnikih ogledalo te gotovosti v zmago, ki izhaja iz medsebojnega zaupanja med ljudstvom in voditelji. Danes zjutraj je imel nemški radio posebne oddaje za proslavo današnjega slovesnega praznika. Tako nemški radio kakor tudi nemški tisk sta napovedala govore maršala Hermana Goringa, ministra Gobbelsa in voditelja nemške mladine Axmanna.
Berlin, 30. jan. AS. »Volkischer Beobachter« prinaša spominski članek Alfreda Rosenberga.
Hudi boji na vzhodu se nadaljujejo
Položaj v Staiingradu nespremenjen - Sovražni napadi ob Doncu in pri Ladoškem jezeru odbiti
Hitlerjev glavni stan, 30. anuarja. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Ogorčena obrambna bitka na jngu vzhodnega bojišča se na posameznih mestih z nezmanjšano silovitostjo nadaljuje, medtem ko na drugih, deloma ustaljenih odsekih sovražni pritisk popušča.
V	Staiingradu je položaj nespremenjen, junaštvo branilcev pa nezlomljeno.
Med Kavkazom in spodnjim Donom potekajo premiki naših čet brez sovražnih motenj. _
Ponovni sovražni napadi proti našim postojankam zapadno od srednjega Donca so bili v ogorčenih borbah in hudih izgubah za sovražnika odbiti. V protinapadu je bila razbita sovjetska strelska divizija.
Na prostoru zapadno od Voroncža traja premikalna bitka dalje. Močni oddelki letalstva posegajo v borbe na kopnem.
Južno od L a d o š k e g a jezera je sovražnik z močno topniško podporo v sodelovanju oklepnih oddelkov na široki fronti spet obnovil svoje napade. V hudih borbah, deloma od nioža do moža so bili vsi napadi krvavo zavrnjeni in samo včeraj jo bilo uničenih 42 oklepnih vozil.
V	bojih ob srednjem Donu sta se posebno odlikovala 24. nemški oklepni zbor in zbor italijanskih alpincev. V te bojo so uspešno posegli tudi oddelki domačih pTostovoljccv.
V	Soverni Afriki so zaščitni oddelki nemško italijansko oklepne armade krvavo zavrnili oklepne napade sovražnika.
V	vzhodnem Tunisu poročajo samo o bojnem delovauju krajevnega pomena. Letalstvo je ponovno bombardiralo pristanišče v A 1 ž i r u , pri čeiner je začela goreti neka trgovska ladja. Oddelek nemških ltojnih letal jo včeraj v večer nih urah v bližini pristanišča B u g i o napadel sovražni konvoj in potopil iz njega tri transportne ladje s skupno 14.000 tonami ter dva rušilca. Nadaljnji rušilcc in ena trgovska ladja srednje velikosti sta bila težko poškodovana.
Pri letalskem napadu na letališče v Boni je bilo sedem večmntornih sovražnih letal uničenih na tleh v letalskih bojih ter po obstreljevanju iz lovskih letal in protiletalskega topništva s kopnega in morja pa sestreljenih 12 angleških in ameriških letal.
Sovražnik jo bombardiral podnevi in v večernih urah, ne tla bi imela vojaški pomen, dvo pristaniški mesti ob francoski atlantski obal i. Žrtve med prcbivnlstvom so velike. Osem napadajočih letal jc bilo sestreljenih.
Finski odsek
Helsinki, 30. jan. AS. Finski glavni stan r*^ rooa: Na cclcm finskem bojišču ko sovjetske sile » ladniib 24 urah napadale na raznih točkah. Po-
novni vdorni poskusi v finske črte »o se povsod izjalovili, čeprav so Sovjete jKtdpirali posebni od-dielki na motornih 6anehi,' oboroženi z Lažjim topništvom.
Dvajsetletnica ustanovitve fašistične milice
Rim, 30. januarja. AS. Uradni list stranke objavlja: 20 letnica ustanovitve prostovoljne milice za narodno varnost: V ponedeljek, 1. februarja, ko se praznuje dvajsetletnica ustanovitve milice, bo narodno vodstvo stranke izkazalo čast padlim članom milice v svetišču glavnega jjoveljstva, nato pa l>o načelniku glavnega stana milice izročil pozdrav črnih srajc. Tajnik stranke bo izročil načelniku glavnega stana znesek 500.000 lir kot dar narodnega vodstva, katerega bodo letno dajali milici za njene dobrodelne namene. V pokrajinskih središčih bodo zvezni tajniki v spremstvu direktorijev po--nesli pozdrav črnih srajc tamkajšnjemu najvišjemu miličniškemu častniku. Dopoldne bodo žalni cerkveni obredi za padlimi legipnarji, ki so padli v bojih. Pri tej slovesnosti bodo navzoči predstavniki stranke, civilnih oblasti in vojaštva, predstavniki oboroženih sil, zastopniki družin pndlih in predstavniki organizacij, ki so članice fašističnih oboroženih sil. Zastopstvo Ballile in Mladih Italijank pa bo položilo na grobove padlih legionarjev šopke cvetja.
Pisec v njem primerja boj narodnosocialističnih sil pred desetimi leti, da bi se dokopale do oblasti, s tisto zmago nad sovražniki, po kateri danes hrepeni vse nemško ljudstvo. Kakor tedaj je tudi danes treba stisniti pesti ter združiti vse sile, da ustvarimo en sam sklop volje. Kakor tedaj tudi danes težave in izgube samo podvajajo naše sile, našo železno odločnost in našo neomajno voljo. Omenja, kako je Sovjetska Rusija docela na skrivaj v dvajsetih letih pripravila za ceno nedopovedljive bede in žrtev vsega ruskega ljudstva ogromen vojni stroj samo zato, da bi nekega dne napadla vso Evropo. Rosenbcrg poudarja, da je od dneva, ko so se začele sovražnosti s Sovjetsko Rusijo, jasna ogromna nevarnost, ki je pretila Evropi. Nemško ljudstvo ne gleda zdaj samo na zadnjih 10 let, kolikor jih je preteklo od prevzema oblasti po narodnem socializmu, ter na vse, kar je narodni socializem dosegel, temveč gleda
na vesele in žalostne čase v njegovi zgodovini ter dobiva iz njih nove sile, da se bo spoprijelo z vsemi ovirami, ki so na poti njegovemu pohodu.
Tudi »Borsenzcitung« priobčuje različne članke znanih nemških publicistov, med njimi članek Reinhardta Gerbesa, ki obravnava novo nemško vojsko, katero je ustvaril narodni socializem. Omenja nemško vojsko iz tistega časa, ko je bila ra-zorožena in je štela 100.000 mož, kolikor jih je dovoljevala versailleska mirovna pogodba, in pravi, da so sedanje nemške oborožene sile naj-osuplivejši in najčudovitejši uspeh narodnega socializma. Ce smo v teh zadnjih tednih prvič, od kar se borimo za življenje in za svobodo, bili deležni hudih udarcev, jih prenašajmo vedro in se pripravljajmo z vsemi silami na to, da jih bomo vrnili. V desetih letih narodnega socializma smo postali zedinjen narod in smo ustvarili vojsko, ki jc zatrdno kos najhujšim preskušnjam.
Govor mladinskega voditelja Axmanna
Berlin, 30. jan. AS. Danes zjutraj ob devetih je govoril mladini nemških šol i.i nemških tovarn voditelj nemške mladine Axmann in je najprej v glavnem orisal rmagovito borbo, ki jo je v teku zadnjih 14 let junaško in smelo vodil narodni socializem za zmagoslavje velike ideje Adolfa Hitlerja ter jc vzpodbujal mladino, naj bo vsekdar vredna velike zgodovinske dobe, v kateri raste, in naj si vzame za vzgled svojega življenja ter svojega delovanja pogumne borce, ki v tej za narod usodni uri pišejo strani neminljive slave v knjigo nemške zgodovine.
Govornik je nato govoril o potrebah sedanje-
| ga trenutka ter o pravicah, da ima narod v tej uri pravico zahtevati od državljanov vse, kar mu lahko dajo s svojimi silami in s svojim delom. Med temi državljani je mladina nove dobe postavljena v prvo vrsto. Kakor v časih večera pred zmago narodnega socializma, ko so bili mnogi člani stranke, ki so danes že zreli možje, še dečki, pa so se vendar že borili za idejo, tako mora danes, je zaključil Anmann, mladina, včlanjena v vrsto na-rodnosocialistične stranke, prispevati z vsemi svojimi silami, s svojim pogumom »er s svojo požrtvovalnostjo k dosegi zmage, za katero se prežeti z nezlomljivo vero tako trdo bore naši pogumni vojaki.
Nemčija - ena sama vojna tovarna
.TTeimar, 30. jan. AS. V okviru proslav deseto obletnice prevzema oblasti po Hitlerju, jo na številnem narodno socialističnem zborovanju v Weimarju govoril okrožni vodja Sauckel. Govornik jo najprej izrazil svojo gotovost v zmago. Nato pa je dejal, da se mora Nemčija zdaj spremeniti v eno samo vojno tovarno, da bo izdelovala za nemškega vojaka kar največ in kar najboljšega orožja. Vsi narodi na zemlji, je nadaljeval govornik, si danes do skrajnosti prizadevajo, da hi pomnožili svojo izdelavo. Enako mora storiti tudi Nemčija, kjer gotovo ne manjka delovnih sil. Novo odredbe o uvedbi obveznega dela niso nare-
kovale kako težave, ki bi izhajale iz proizvodnje. Nemška industrija ni bila in ni v nikaki krizi iti delo se v popolnem redu nadal juje, tire le za pripravo vedno novejšega in popolnejšega orožja za naše borce. Obračunavajoč s sovražno propagando je Sauckel osmešil neumno čenče, po katerih naj bi bilo obvezno delo v Nemčiji podobno suženjstvu, tudi v kolikor gre za deportirane tuje delavce. Sauckel je na koncu osvetlil pravila, ki urejajo uvedbo novih odredb o delu, zatrjujoč, da jih navdaja najvišji čut pravičnosti ter da se predvsem ozirajo na življenjske zahteve žene, ki je temeljna prvina vsakega naroda.
Sovražnik trepeta pred vzponom nemškega naroda
Berlin, 30. jan. AS. »Borsen Zeitung« piše, da se nasprotna propaganda, kakor je bilo pričakovati, trudi, da bi iz nemških ukrepov o totalni mobilizaciji sklepala na razne krize. Po sodbi berlinskih opazovalcev pa bo na ta način težko skrila svoje nezadovoljstvo in svoje skrhi. Hotenje 85 milijonskega naroda, združenega z železno odločnostjo in stremečega h tako velikanskemu naporu, mora vplivati na sovražni svet, ki čuti, kakšna moč bo vstala iz tega množičnega vzpona. Zato so se sovražniki znova po nekaj letih vrnili na opuščeno tipanje, s katerim so se takrat zmotili, zdaj pa z novimi apokaliptičnimi svarili preko etra pozivajo nemško ljudstvo k predaji. To je mogoče najvidnejše potrdilo odločilne važnosti, ki
jo ima po sodbi samih nasprotnikov nova okrepitev Nemčije. Berlinski tisk poudarja, da pomeni devet milijonov delovnih sil strahotno povečanje dosedanje delovne sile in velikanske količine novega orožja za bodoče bitke. »Borsen Zeitung« piše, da je tako nemška vojna izdelava dobila nov čudovit vzpon. Prepričani smo, da bo v polni meri upravičila naše žrtve. »Miinchner Neuste Nach-richten« v zvezi s totalno civilno mobilizacijo piše, da bi se motil, kdor bi hotel videti v tem ukrepu znak utrujenosti ali še manj zadnji vzpon narodnih sil, ker gre v resnici za začetek nove dobe, katere kategorično povelje je: posvetiti vso velikansko silo nemškega naroda vojni, izključno samo vojni.
I K
Borci notranje fronte
Rim, 30. januarja. AS. Do 31. decembra lanskega leta je bMo pri vseh mobiliziranih podjetjih posamično navedenih delavcev, mobiliziranih za dela civilne delovne službe, 3,935.297 delavcev in 1,247.585 delavk, kar da skupno 5,240.872 delovnih moči, ki so j>o strokah razdeljene takole: 971.753 ljudi v javnih upravnih službah, 142,775 v poljedelstvu, 4,080.092 v industriji, 11,320 v trgovini, 8251 v denarnih in zavarovalniških zavodih, 26,281 ljudi pa v drugih obratih. V celotno število je vštetih tudi 2 milijona 710.110 delavcev, mobiliziranih na temelju mobilizacije vseh industrijskih p-odjetij, 6240 delavcev, mobiliziranih za delo v Nemčiji, in 1,219.890 takšnih, ki so zaposleni v podjetjih, ki so odvisna od državnega podtajništva za vojno izdelavo.

Branilci Stalingrada onesposobili 300.008 Sovjetov
Berlin, 30. januarja. Prve izdaje včerajšnjih * godivščin junaških branilcev Stalingrada poročajo popoldanskih listov pišejo o nekem stavku v urad- 1 nem vojnem poročilu vrhovnega poveljstva z dne 28. januarja, v katerem se odkrito priznava, da so hrabri stalingrajski branilci dobili vabilo za vdajo, a 60 ga >brez odloga zavrnili*. To hrabro vedenje nemških bojevnikov v Staiingradu, zaradi katerega so Sovjeti izgubili že več ko 300.000 vojakov in ki je oslabilo njihovo vojaško moč. je najboljši odgovor na zlobna poročila, češ da so poveljniki nemških čet v Staiingradu 6voje oddelke zapustili. Take vesti je razširila angleška poročevalska služba. Oni jasno dokazujejo, kako sramotno se je ponižala Anglija, ki brez pomislekov sodeluje z divjaškimi napadalci na evropsko celino.
Tudi včeraj so po poročilih vojaških krogov branilci Stalingrada nudili krepak odjx>r nadmoč-nim sovražnim napadalnim silam.
V zvezi z dramatičnimi popisi poeaaiieiaih «io-
lieti zanimive vojne dopise z drugih bojišč. Tako je sovražnik 20. novembra pri Ilmenskem jezeru, uporabljajoč 15 pehotnih divizij, 6 strelskih divizij, 4 oklepne polke in 2 oklepna bataljona s 700 tanki, neprestano v valu za valom napadal. Nemške postojanke, ki jih je branil general Busch, pa so držale. Vsi sovražni vdori so bili drug za drugim odpravljeni. V nekent posebno velikem sovražnem klinu so bile zajete v nemški obroč tri pehotne divizije, dva strelska in en tehnični bataljon. Pred nemškimi posadkami so ostale gore mrtvih sovražnih trupel, 515 uničenih, onesposobljenih ali zažganih tankov ter velikanske količine drugega vojnega gradiva.
Jugovzhodno in zahodno od Voroneža so 6e nemške čete tudi včeraj borile z močnimi sovražnimi oddelki. Ena nemška pehotna divizija je v dveh dneh uničila 4.1 sovjetskih tankov,
Avstralija pričakuj j japonski napad
Bern, 30. januarja. Neka brzojavka »Exchange Telegrapha« iz Camberre pravi, da je avstralska vlada opozorila prebivalstvo, da se v kratkem pričakuje velik japonski napad na Avstralijo. Japonci zbirajo veliko število vojnih ladij ob otokih severno od Nove Gvineje in japonske čete se v velikih množicah iz.krcujejo na severni obali nizozemske Nove Gvineje.
Nemški državni zbor podaljšan
Berlin. 30. jan. AS. Nemški uradni list objavlja dekret, s katerim se delovna doba dosedanjega nemškega državnega zbora podaljšuje do 30. junija 1947.
Nevolja nad Churchilom
Stockholm, 30. jan. AS. Zvedelo se je, da je >Evening Standard« objavil danes zjutraj hud napad na angleško vlado, obtožujoč jo, da se premalo zanima za nevarnost osnih podmornic proti zavezniškemu brodovju. Zdi se, pišo list, da so Churchill no zaveda, da je usoda celotne vojne bistveno odvisna orl bitke za Atlantik. Bilanca te bitke pa predstavlja vedno večja pasiva za zaveznike. Ti niso uspeli s hitro izdelavo novih ladij prekositi potopitev ladij od osnih podmornic in to iz, dneva v dan resneje ogražajo zavezniške spremljave. Zdi se, da je vlada čisto pasivna. Churchill misli, da je zavezniška stvar že rešena, če je imenoval posebni odbor za borbo proti podmornicam ter mu postavil na čelo takozvanega izvedenca, ki je v resnici velika ničla (v uradu se nahaja samo formalno ter sploh nn ve za statistike o vsakodnevnih izgubah angleškega ladjevja). List končuje svoj članek s pripombo, da jo treba narediti konec temu diletantizmu.
»Citaj in širi »Slovenca!«

Sestanek Zveze delavcev pri Visokem komisarju
i
Visoki komisar je zbral v vladni palači za- | stopnike delavstva Ljubljansko pokrajino, da bi | proučil vprašanja posameznih kategorij, da bi slišal iz žive potrebe delovnih razredov. Zastopniki delavoev ter na splošno vseh delovnih slojev niso mogli skriti živega zadovoljstva za toliko zanimanje — zanje je to nekaj novega, čo pomislimo nazaj, ko demokratične oblasti bivšega režima niso nikoli obrnile tako neposredno in domačnostim svoje pozornosti do delavcev — ter so Izrazile likscelenci Grazioliju svojo iskreno hvaležnost.
Sestanku so prisostvovali korporativni nadzornik dr. Masera, šef računovodstva Castellani, izvedenec pri delavski zvezi Dal Pra ter izvedenci pri odsekih. S predsednikom Zveze dr. Aluje-vičem je bil ves odbor Zveze delavcev. Tovariš Cinzio Dal Pra je predstavil odbor Zveze, ki ga sestavljajo štirje predsedniki pokrajinskih odsekov, to jo industrije, trgovine, poljedelstva ter kredita in zavarovanja, poleg 25 predsednikov pokrajinskih sindikatov. Potem ko je naslovil hva-ležnostni pozdrav na Visokega komisarja zaradi neprestanega dobrohotnega prizadevanja za organizacijo, ki popolnoma odgovarja fašistični sindikalni ureditvi, je prikazal storjeno delo, ki ga predstavlja 34 sklenjenih kolektivnih pogodb, 23 ustanovljenih pokrajinskih sindikatov, 17 občinskih sindikatov, 270 članov vodstvenih sindikalnih svetov ter 4200 organiziranih članov. Nato je govoril o številu članov ter izvajal:
4200 organiziranih delavcev ni veliko, če pomislimo, da Zveza predstavlja okrog 50.000 delavcev, od katerih je 25.676 redno včlanjenih v ustanovah za socialno zavarovanje. A tudi niso maloštevilni, če pomislimo na politično-vojaški položaj pokrajine, izločitev poljedelskih delavcev od ugodnosti socialnega in nezgoduostuega obveznega zavarovanja, še bolj pa, če pomislimo, da so bili ti uspehi doseženi brez orgauizatornega ključa namestitve, ki ostane še vedno v kompetenci izven socialnega in gospodarskega delovanja pri Borzi dela.
Potem ko je obrazložil svoje stališče do zgoraj navedenih vprašanj, se je predsednik zadržal ob nekaterih vprašanjih posebne važuosti za organizacijo poljedelskih delavcev, vprašanjih, ki jih bodo proučile .in kolikor bo možno, rešile kom-petentne oblasti, zlasti pa ob vprašanju, da se pritegnejo tej kategoriji tudi podporno zavarovalni pogoji. Nato je govoril o drugih odsekih, ki jih nadzoruje, ter rekel: »Po drugih odsekih uspehi, ki so bili doseženi in zagotovljeni delavcem s pomočjo kolektivnih pogodb, dovolj dokazujejo učinkovitost sindikalnih organizacij, ki jih Vi zahtevate in razvijate v prid slovenskm delavcem. Niso bilo zagotovljeno samo pravične plače in nagrade, temveč tudi ustanovo čisto italijansko-sindikalnega porekla, kakor dopusti in nagrade.
In to so ugodnosti, ki jih je treba pripisati blagodejnemu socialnemu in kulturnemu vplivu italijanskega življenja, ki se je premestilo v te kraje; ugodnosti, ki so jasne in razvidne vsem delavcem dobre volje, ki hočejo imeti od napora svojega dela dohodke za pošteno življenje. Delovanje nesramnih in zaslepljenih ljudi, ki se dajo slepiti od tujca, ne more na noben način zadevati slovenskih delavcev, ki so vpisani v naše sindikalne organizacije.
Vsak slovenski delavee ve, da bi se mogla Italija tudi ne brigati za razvoj v teh krajih v prid slovenskemu ljudstvu ter za njegovo socialno ureditev.
Zadržanje uporniške manjšine, ki jo plačujejo sovražne sile, bi ji moglo dati obširno možnost in opravičilo tudi pred kulturnim svetom. Kljub temu tega ni storila; to se je zgodilo, kakor mi vsi mislimo. Ekscelenca, predvsem zaradi vašega visokega razumevanja. Zaradi tega so vam slovenski delavci iskreno hvaležni in vas prosijo, da izrazite Duceju, ki ste njega tako zvest tolmač, niih hvaležno priznanje, kakor tudi izraze njihove globoke vdanosti, suverenosti nove povečane Italijansko Domovine.
Za tovarišem Dal Prajem je podal svoje poročilo predsednik Zveze dr. Branko Alujevič. Orisal jo prerez ljubljanske organizacije ter prikazal zaporedni razvoj organizacije same ter njeno sedanjo zmožnost v teh besedah:
Sindikalna delavnost prihaja do izraza predvsem pri zaščiti kolektivnih in individualnih koristi delavcev. To delovanje, ki ga navdihujejo načela delo-vne zakonodaje v Kraljevini, teži v okviru starih še veljavnih zakonov v uveljavljanju discipline, kar se tiče kolektivnih delovnih odnosov v skladju z gospodarskimi koristmi ter v razmerju s potrebami in z zmožnostjo proizvodnje v pokrajini.
Delo, ki ga je Zveza razvila na tem področju, je bilo do sedaj sledeče:
Odseki
	Slenjene kol. por.		s s
o o o ® c i u o a 00	Popolne pogodbe	Mezdni dogovori	t- o •o a M M «0
37	20	7	3
3	—	1	—
3	2	1	—
3	—	3	—
46	22	12	3
Odbor Zveze javnih nameščencev pri Vis. komisarja
Industrija Poljedelstvo Trgovina Zavarovanje
Skupaj
Razne kategorije še niso uravnane od kolektivnih pogodb; ali niso še stavljeni odgovarjajoči predlogi, ali pa predlogi še niso zbrani. Nekatere pogodbe se morajo predložiti reviziji, da se spravijo v sklad z raizmerami, kakor tudi z načeli o dopustu itd.
Na tem področju je Zveza vedno bedela nad zakonitimi koristmi delavcev, a vsekakor tudi upoštevala predloge in opazke od nasprotne strani, če so te bile in v kolikor so bile take, da so zagotavljale skladnost plače življenjskim potrebam, zmožnostim proizvodnje ter sadovom dela (Carta del 1 a vero. dich. XII). Pri svojem prizadevanju, da se izenačijo mezdni pogoji pri različnih kategorijah, je bila Zve&a delavcev vedno podprta od Pokrajinske zveze delodajalcev. Lahko celo upamo, da iiorlo kmalu zastali zadnji ostanki razrednega trenja.
Zvezino prizadevanje se je moglo ugotoviti tu dii v pokrajinski zakonodaji. Sindikalni voditelji in funkcionarji so nudili svoje sodelovanje pri pri-lagojevanju zakonov novim potrebam v želji, da olajšajo normalizacijo dela, socialnega skrbstva itd.
V Zvezinih uradih in odsekih jo 30 nameščencev ter 7 oseb za čiščenje pisaren in za varstvo zbornice. Osebni stroški v letu 1942. znašajo lir <>85.757.95. V tem letu je umrl eden nameščenec, dve nameščenki sta odpovedali službeno pogodbo.
Javna knjižnica ima 24.731 knjig. V 1. 1942. j<* bilo posojenih za branje 94.774 knjig (skoraj vse večkrat). Število bralcev gre do 37.786 ob 12.636 vpisanih članih. Med bralci je pripadalo 22.194 delovnim slo,jem, in to 6553 delavcem in nameščencem, ki so vpisani člani knjižnice.
Delavska menza, ki jo vodi posebna komisija, je v letu 1942 razdelila 131.536 zakusk, v skupni vrednosti 527.116.91 lir; torej vsaka zakuska povprečno 4 lire. V kuhinji jo nameščenih 17 oseb, čigar stroški znašajo letno 96.777.80 lir.
Finančni obračun Zvezo (brez delavske men-ze) za leto 1941 je bil zaključen s primanjkljajem 167.900.14 lir; ta primanjkljaj gre v prvi vrsti na račun nakupa zemljišča v Ljubljani (123.6-18 lir) ter drugih izrednih stroškov (46.3514.52 lir). V letu 1942 so Zveza in njeni odseki dosegli prebitek 180.<XX) lir ter so ua ta načiu lahko zadostili potrebam brez posojila ali prodaje nepremičnin. Natančne štovilke za preteklo leto bodo znane, brž po prejemu prispekov, ki jih plačujejo utanove za bolezensko zavarovanje.
Sindikalna članarina je obvezna ter znaša: 0.5% za Zvezo ter 0.2% za odseke in sindikate. Procent se računa na podlagi zavarovane plače, ki jo nižja od dejanskih plač. Člani plačajo pri vpisu eno liro za izkaznico.
Delovanje Zveze je na vseh področjih odgovarjalo zahtevam položaja. Lahko rečemo, da smo storili vso, kar jo možno, da bi olajšali delovne pogoje ter izboljšali gospocarsko stanje ter ga prilagodili ne bafi lahkim razmeram.
Zaščita delavcev ni mogla doseči vseh stavljenih si ciljev, toda to predvsem zaradi gospodarskih, socialnih in političnih okoliščin, ki presegajo možnost in delovno področje organizacije.
Naše delo ni i>opolno. V mnogih točkah smo še daleč od samega začetka. Upamo pa, Ekscelenca, da bomo z Vašo podporo mogli doseči velik del sindikalnih in ekonomskih ciljev.
Za sedaj smatramo, da so potrebni naslednji ukrepi:
. i. poglobiti organizacijo za vse kategorije, da lahko boljo poznamo in ščitimo njihove koristi;
2.	disciplinirali kolektivne odnose vseh kategorij, ki se dajo sindikalno urediti, izločiti neskladje mod mezdnimi tarifami ter med plačami in življenjskimi potrebami;
3.	olajšati normalizacijo gospodarskega življenja v pokrajini ter podrobno izpeljavo restriktivnih ukrepov, ki 6e še izvajajo;
4.	doseči izpopolnitev socialnega zavarovanja, družinskih doklad itd.,, zlasti pri kagorijab, ki tega še nimajo;
5.	iti na roko prehranjevalnim zahtevam ročnih delavcev ter ščititi njih fizično integriteto, a nikakor zmanjšati njih delovno sposobnost;
6.	obnoviti ustanovo gospodarskih zaupnikov za strokovno zaščito ter dati sindikalnim organizacijam možnost, da skrbe za imenovanje omenjenih organov;
7.	nuditi odsekom vso potrebno podporo pri njihovem delovanju;
Ob zaključku svojega poročila je dr. Aluievič izrazil zahvalo delavcev Ljubljanske pokrajine Visokemu komisarju za njegovo trajno dobrohotno zanimanje, ki ga vedno posveča delavskemu stanu.
Nato so prebrali svoja poročila presedniki odsekov industrije, poljedelskega delavstva, trgovinskega delavstva in delavstva pri zavarovalnih in kreditnih zavodih. Izčrpno poročilo iz teh poročil bomo objavili prihodnje dni.
Visoki komisar je najprej podčrtal, kako trdnost vezi dokazuje obsežnost in važnost razvitega dela strokovne organizacije in je izrekel svojo zahvalo strokovnjaku pri zvezi, strokovnjakom pri odsekih, predsedniku zveze in vsem tistim, ki so sodelovali pri pospeševanju strokovne organizacije v novi pokrajini.
Eksclenca Grazioli se je ob tej priliki spomnil prvega strokovnjaka narodnega svetnika Vagliana in mu poslal tovariški pozdrav, ko se sedaj vojskuje v Rusiji in tovarišu Gennariu. Visoki komisar je podčrtal svoje zadovoljstvo nad neposrednim stikom z delavci, za katere se režim zlasti zanima in pri tem opozoril na delavski lik_Duceja in na njegovo globoko človeško zanimanje in razumevanje za vse skrbi in težke potrebe delavstva.
Potem, ko so bila prebrana poročila, je ugotovil, da je dnevna izkušnja omogočila delavcem Ljubljanske pokrajine spoznati in vrednotiti v celoti fašistični korporativni sistem in kako se vkljub vsem težavam danes morajo sklepati obračuni o razvidnem delu, to se pa zlasti lahko vidi pri delu, ki so ga opravila razsodišča in v zvezi s številnimi sklenjenimi pogodbami. To je dejstvo, ki nudi občutje soglasja, ki ureja zveze med delavskimi organizacijami in organizacijami delavcev.
Nato je Visoki komisar pojasnil točno nazl-ranje, ko je odgovarjal na razne omembe o mezdnih poročilih, da ničemer ne koristijo povišanja mezdi če se obenem zvišujejo življenjski stroški. V zvezi s cenami je opozoril na nedavne ukrepe, ki določajo ceno glavnih življenjskih potrebščin in je opozoril na priličenje teh cen s cenami v ostalih italijanskih pokrajinah.
Visoki komisar je govoril o tej zadevi in je poudaril velik pomen, ki ga ima v tem oziru nadzorstvo nad cenami, da bi pa to doseglo popoln učinek, je potrebno sodelovanje množice potrošnikov, ki morajo podpirati oblast v njenem boju proti črni borzi. Ni izključil, potem ko je pojasnil nazi-ranje, da morajo biti zvišane mezde, ampak cene morajo biti znižane, da bi se preuredile mezde, toda to bo le izjema, ki se bo zvedla, da se popravi preteklo neravnotežje.
O zavarovanju za kmetijsko delavstvo in o družinskih doldadah za tovrstno delavstvo, je Eksc. Grazioli navzočim pojasnil težave in pojasnil bodoče delo, ki naj zaslužnemu stanu delavstva prizna tisto, kar si tako pravično želi, da bi bilo tako priličeno ostalim delavcem v drugih italijanskih pokrajinah.
Visoki komisar se je tudi dotaknil drugega zelo zanimivega poglavja, in sicer kuhinj po podjetjih, ki jih bo še nadalje podpiral, da bi bile kos delavskim potrebam, pri tem pa ne bi bil pre-kršen duh, odreden glede živilskih potrebščin. Tudi na tem polju se naj doseže stopnja, ki so jo dosegli v drugih italijanskih industrijskih središčih.
Pri proučevanju poročila dr. Alujeviča je Eksc. Grazioli poleg drugih važnih točk čestital k delavnosti knjižnice, ki dokazuje zanimanje delavcev za duhovne proizvode in je sporočil predsedniku, da je nakazal delež 10.000 lir za nakup novih knjig.
Pri proučevanju drugih poročil ee je ustavil tudi pri poročilih trgovskega odseka in odredil, da bi se pristojne osebnosti zveze spravile v stik z oblastmi, da bi se določilo, da nameščenci trgovskih podjetij, ki so bila zaprta po odredbah javne varnosti, prejemajo v redu svoje blago.
Nato se je dotaknil nekaterih predlogov socialnega skrbstva, ki jih je stavila delavska industrijska organizacija. Visoki komisar je podčrtal obsežnosti socialnega skrbstva v novi pokrajini, ki dela po enotnem načrtu in preprečuje krivice in zapravl janja, ki ga preveliko število slabo organiziranih družb mora usodno povzročiti s posledicami krivice in nereda.
Nato je proučeval posehen položaj v pokrajini. Eksc. Grazioli je opozoril, da omejitev niso naložile oblasti brez razloga samo iz želje, da bi omejile svobodo prebivalstva, pač pa je bilo prebivalstvo, ali pa še bolje, en del tega prebivalstva, tisto, ki ie lo hotelo. Dejansko v prvih časih zasedbe teh odredb ni bilo in so prišle šele tedaj, ko so izvršeni zločini to odredbe izsilili. Nalo se je dotaknil ublažitve teh omejitev, ki jih oblasti sedaj izvajajo, druge pa so še v proučevanju. Eksc, Grazioli je opozoril uavzoče, da naj
Včeraj zjutraj je Visoki komisar v navzočnosti izvedenca dr. Fieccavento »prejel v vladni palači
Eredsednika in odbor Zveza javnih nameščencev jubljanske pokrajine.
Izvedenec je na kratko pozdravil navzoče, nakar je predsednik Zveze dr. Hubad naslovil ne Visokega komisarja topel pozdrav v imenu Zvezinega članstva ter mu izrazili hvaležnost za proučevanje raznih vprašanj, ki zadevajo državne in druge javne uradnike v Pokrajini.
Nato je podal poročilo o delovanju Zveze od njene ustanovitve do danes. Poudaril j«, da je bilo v novo Zvezo fuzioniranih kar 24 društev in da število članstva znaša danes 5176,
Dr. Hubad je nato prikazal naklonjenost Fašistične vlade do državnih in drugih javnih uradnikov v Pokrajini. Opozoril je nato na upravni položaj ter na nekatera vprašania, ki se nanašajo na pokrajino in na gospodarsko plat družin onih nameščencev, ki 60 policijsko prizadeti ter tolmačil
trdno voljo po lojalnem sodelovanju, ki navdihuje vse Zvezine člane tr jih žene h hvaležnosti do Italije.
Potem je povzel besedo Eksc. Grazioli, ki je podal zaključen pregled gospodarskega položaja v
Pokrajini od dne okupacije pa do danes, pokazal pomen ukrepov ter potrebo, da se ustvari pravično ravnovesje med piačami ter med potrebami preživljanja ter pri tem proučil na najbolj vesten način, zakaj se cene najnujnejših življenjskih potrebščin niso neupravičeno zvišale.
Nato je sporočil, da ae vprašanje pokojnin že proučuje pri centralnih oblasteh.
Visoki komisar je nato izrazil, da je prepričan o volji za sodelovanje, ki navdihuje uradništvo ter opozoril, da bodo oblastni ukrepi v skladu z lojalnim zadržanjem slovenskega prebivalstva.
Nato je Visoki komisar dal predsedniku na razpolago 20.000 lir za pomoč najbolj potrebnim članom.
Delitev racioniranih živil v februarju
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino sporoča:
Meseca feruarja 1943-XXI bodo dobili potrošniki sledeča rac.ionirana živila:
1.	Na navadno živilsko nakaznico (za vse potrošnike): dnevno 150 gr kruha ali 130 gr krušne moke ali 225 gr koruzne moke; za ves mesec pa: 1800 gr riža, 200 gr testenin, 500 g r sladkorja, 100 gr svinjskih maščob, 200 gr masla, 1 del olja, 100 gr mila, 200 gr fižola na odrezek A (samo na ljubljanske živilske nakaznice, izvzeti so zalogarji), 600 g r soli na odrezek B.
2.	Na dodatno živilsko nakaznico SD I (za ročne delavce) dnevno 150 gr kruha ali 130 gr krušne moke ali 225 gr koruzne moke.
8. Na dodatno živilsko nakaznico SD I+II (za težke delavce) skupno: dnevno 250 gr kruha ali 217 gr krušne moke ali 375 gr koruzne moke; za ves mesec pa 500 gr riža in 100 gr testenin.
4. Na dodatno živilsko nakaznico SD I + 1I + III (za najtežje delavce) skupno: dnevno 350 gr kruha
Bolniški dodatki za februar
Bolnikom, ki so po predloženih zdravniških spričevalih upravičeni dobivati posebne dodatke racioniranih živil, bo bolniški odsek mestnega preskrl>ovalnega urada delil bolniška nakazila samo dopoldne od 8—12 le v pritličju Turjaške palače v Križankah, Gos|wska ulica 15, po naslednjem razporedu:
Od dne 1. do 5. februarja samo bolnikom, ki imajo pravico do dodatka mesa, tako da pridejo na vrsto v ponedeljek 1. februarja bolniki z začetnicami priimka A—G, v eredo 3. februarja II—L, v četrtek 4. februarja M—S, v petek 5. februarja Š—2.
Od dne 6. do 11. februarja drugim bolnikom, tako da pridejo na vrsto v soboto 6. februarja bolniki z začetnicami priimka A—C, v ponedeljek 8. februarja D— K, v torek 9. februarja L—P, v sredo 10. februarja R—T, v četrtek 11. februarja U—2.
0(1 dne 12. do 19. februarja bo bolniški odsek delil nakazila samo za sladkor za dojenčke in bolnike, seveda samo na podlagi predloženih zdravniških spričeval, tako da pridejo na vrsto v petek 12. februarja upravičenci z začetnicami priimka A—C, v soboto 13. februarja D—H, v ponedeljek 15. februarja I—K, v torek 16. februarja L—O, v sredo 17. februarja P—S, v četrtek 18. februarja Š—V, v petek 19. februarja pa z začetnicama Z in 2.
Zdravstveni zavodi, ki so upravičeni dobivati posebne bolniške dodatke, naj pošljejo po nakazila že na svečnico, v torek 2. februarja, v Turjaško palačo.	.
Bolniki, ki dobivajo dodatek mesa t različnim terminom v mesecu, naj pridejo po nakazila za živila in dodatek mesa tisti dan, ko jim zapade dodatek mesa.
Spet opozarjamo vse, ki pridejo po bo niška nakazila, da morajo s seboj prinesti izpolnjeno glavo živilske nakaznice upravičencev za mesec februar in tudi nakazilo prejšnjega meseca, potrjeno od trgovca.	...... ,
Pripominjamo, dif bodo tisti, ki bodo mestnemu fizikatii predložili zdravniška spričevala po 5 februarju, dobili nakazila šele po 19. februarju.
Bolniški odsek se zaradi navala nikakor ne bo mogel ozirati na reklamacije zamudnikov in tistih, ki ne bodo upoštevali tega razporeda, zato naj pa ta razpored vsak izreže in se vestno ravna po njem, da ne bo neupravičenih pritožb in nepotrebne zamude časa.
Sprememba omejitve porabe električnega toka
Zaradi prevelike večerne zimske obtežitve je ljubljanska mestna elektrarna sredi decembra morala omejiti porabo električnega toka z naročilom vsem strankam, naj z motorji od 16.15 do 19 ne obratujejo in med tem časom nimajo priključenih kakršnih koli grelcev, rešojev in kuhalnikov, električnih peči in štedilnikov Zaradi daljšega dneva je pa sedaj ta omejitev skrčena na čas od 17. do 19. Z vso resnostjo spet opominjamo vse odjemalce, naj med 18 in 19 nikakor ne obratujejo z motorji ter nimajo priključenih 'kakršnih koli grelcev ali rešojev, električnih peči in štedilnikov. Cim najbolj naj varčujejo z električnim tokom in vestno upoštevajo to naročilo, ker bi Ljubljana drugače lahko ostala popolnoma brez elektrike. Ponavljamo. da javni organi izvajanje toga naročila strogo nadzorujejo ter bo vsak prestopek kaznovan.
tolmačijo delavcem, da naj se novi ukrepi ne tolmačijo napačno kot znaki slabosti, ker bi prebivalstvo bilo potem še huje razočarano.
Potrebno je, da si prebivalstvo dobro zapomni, da bo odgovor na vsak zločin in na vsako dejanje proti zakonu še hujši in vedno hujši. Opozoril je na nedavni zločin komunističnih bandilov proti nedolžni osebi in temu zločinu je nato sledila ustrelitev šesterih komunistov. Zatrdil je kar najbolj jasno, da bodo vsak novi zločin poplačali voditelji, ki so v rokah oblasti.
Samo tisti, ki se dobro obnaša in s svojim mirnim delom doprinaša k blagru pokrajine, lahko računa na podporo ohlasti, kdor pa dela zločin, bo drago poplačal škodo, ki jo dela skupno; sti. Nato se je povrnil na predmet poročil. Visoki komisar je podelil svetu zvezo svoja navodila za delo v bodočnosti in potem, ko je naročil navzočim, da nnj poneso njegov j>ozdrav in njegove čestitke vpisanim članom, se je spomnil medtem ko so navzoči vstali — padlih delavcev, ki so postali žrtve komunističnega sovraštva.
Zbor 60 je zaključil s pozdravom Kralju in Duceju.
ali 300 gr krušne moke ali 525 g r koruzne moke; za ves mesec pa 500 gr riža in 100 gr testenin.
5.	Na dodatno živilsko nakaznic« GM a (za otroke do 3 let): 900 gr riža, 100 gr testenin, 500 gr sladkorja, 750 gr marmelade na odrezek »7«.
6.	Na dodatna nakaznico GM b (za otroke od 3 do 9 let): 100 gr sladkorja, 1000 gr marmelade na odrezek »20«.
7.	Na dodatno nakaznico GM e (za mladino od 9 do 18 let): 100gr sladkorja, 1000gr marmelado na odrezek »VII«; dnevno 50 gr kruha ali 42 gr krušne moke ali 75 gr koruzne moke.
8.	Na dodatno bolniško nakaznico za kruh: dnevno 100 gr kruha ali 83 gr krušne moke ali 150 gr koruzne moke.
Razdeljevanje marmelade
Prehranjevalni zavod obvešča potrošnike, naj dvignejo marmelado za mladino od 8 do 18 let pri svojih trgovcih v smislu dne 22. decembra objavljenih navodil.
Dodatne živilske nakaznice za delavce
Ljubljanski mestni preskrbovalnl urad opozarja delodajalce v ljubljanski občini, da morajo prijaviti za mesec februar in nadalje do 5. vsakega meseca pri težkih in najtežjih delih zaposlene delavce preskrbovalnemu uradu tistega kraja, kjer delavci dobivajo navadne živilske nakaznice. Samo o pravem času naznanjeni delavci bodo lahko dobili celo dodatno nakaznico, med tem ko bodo pozneje (do 20. v mesecu) prijavljeni delavci dobili 6amo odrezke dodatne nakaznice od dneva prijave dalje.
Obrazce za prijavo je založil Prevod ter jih delodajalci lahko dobe pri pristojnem preskrbo-valnem uradu po 2 liri. Vse tri obrazce naj delodajalci izpolnijo natanko tako, kakor zahtevajo navodila na obrazcu, podpišejo pa nnj ob vložitvi prijavo samo obrazca, označena z 1 in II, a obrazec z III naj podpišejo šele tedaj, ko bodo dobljene nakaznice izročili delavcem. V obrazec III naj delodajalci zapišejo v za to določene rubrike številke delavčevih navadnih živilskih nakaznic in številke dodatnih nakaznic. Te obrazce morajo delodajalci vrniti uradu takoj po razdelitvi nakaznic.
Delodajalce tudi opozarjamo, naj v prijavi navedejo natančno podatke, posebno natanko naj pa označijo stanovanje, da se s tem izognejo nepotrebnim reklamacijam in zamudi časa.
Razpored razdelitve dodatnih nakaznic za mesec februar bo o pravem času objavljen v časnikih.
Obenem obveščamo delodajalce, ki zaposlujejo delavce, katerih bivališče je v drugih občinah, da hodo dobili dodatne nakaznice tudi za te delavce pri ljubljanskem mestnem preskrbovalnem uradu, pač pa morajo prijavo za te delavce vložiti pr! pristojni občini, torej pri oni, kjer delavci dobivajo svoje navadne živilske nakaznice.
Razglas o proračunu mestne občine ljubljanske za I. 1943
Z odločbo Visokega komisarja za Ljubljansko pokrnjino, št. 233-Gab. z dlje 18. januarja 1943-XXI, so bili odobreni proračuni mestne občine ljubljanske za leto 1943-XX1-XXII, in sicerj
a)	proračun mest. administracije z 42,956.223 lirami izdatkov in prav toliko dohodkov;
b)	proračuni mestnih podjetij s 37,728.073 lirami izdatkov in prav toliko dohodkov;
c)	proračuni specialnih fondov in posebnih občinskih ustanov s 4,065.283 lirami izdatkov in prav toliko dohodkov.
Z isto odločlx> je bil potrjen in odobren tudi naslednji Pravilnik o izvrševanju proračuna mestne občine ljubljanske za proračunsko leto 1943-XXI-XXII, s proračunskimi določbami v členih 1. do 20., z določbami glede občinskih davščin v čienih 21. do 60. in s končnimi določbami v členih 61. in 62.
Sprememba železniškega voznega reda
V noči od 1. na 2. februarja bosta ukinjena vlak CO, ki odhaja iz Triesteja ob 4 in prihaja v Ljubljano ob 7.25 in vlak OC, ki odhaja iz Ljubljane ol) 20.40 ter prihaja v Trieste ob 0.05. Njuno službo prevzameta vlaka, ki odhajata iz Ljubljane ob 7.45 in 7.08, ki odhaja iz Triesteja ob 19.40.
Iz hrvatskega gospodarstva
Nove delniške družbo na Hrvatskem. V Zagrebu je bila ustanovljena Splošna prometna družba za izvoz in uvoz z glavnico 2 milij. kun. — Nadalje je bila v Zagrebu ustanovljena Jadranska d. d. za izdelovanje tehničnih in medicinskih ribjih olj z, glavnico 1.4 milij. kun. Družbo je ustanovila Trgovska in industrijska banka, d. d. v Zagrebu.
Hrvatsko-bolgarska pogodba. Za dobo od 1. oktobra 1942 do 1. oktobra 1943 niso v novem hrvatsko-bolgarskem sporazumu zvišani kontingenti. Povečanje blagovne izmenjave bo šlo kompenzacijskim polom. Hrvatska bo dobavljala Bolgariji predvsem kemične proizvode, les in konje, dočim bo Bolgarija izvažala na Hrvatsko bombaž, svilo in hranila.
Rudarska proizvodnja na Hrvatskem je znašala v prvi polovici lanskega- leta: rjavi premog 770.000 ton, lignit 390.000, železna ruda 56.000, manganova ruda 100, kromova ruda 26, boksit 86.000 ton, nadalje je znašala topilniška proizvodnja: surovo železo' 24.000, svinec 28.000. briketi iz rjavega premoga 850, sol 28.000 ton in zemeljski plin 720.000 kub. metrov.
Novomeščani za restavracijo kapiteljske cerkve
Nabiralna akcija za restavracijo kapiteljske cerkve je dosegla lepe in nad vse zadovoljive uspehe. Sicer nabiranje še ni končano, vendar je kljub temu že sedaj nabranega okoli 15.000 lir denarja. To je krasen znak darežljivosti Novome-ščanov, je pa tudi znamenje, da so Novomeščani pravilno razumeli prošnjo svojega župnika in pro-šta, ob enem pa tudi svetlo znamenje, da vedo visoko ceniti svoje kulturne spomenike in jim za njih popravo res ni nobena žrtev prevelika. V tem oziru so današnji Novomeščani podobni svojim prednikom, ki so pred 500 leti gradili svojo cerkev. Darežljivost Novomeščanov je to pot res presenetljiva in bomo na tem mestu kasneje objavili imena in vsoto darovalcev. Mnogi razumni daro-vatelji so potrebo po restavraciji cerkve že davno uvideli, in gospodom, ki po mestu pobirajo, o tem govore, tako, da se je čuditi, kako ljudje stvar razumevajo in so zanjo zavzeti. Pri vsem tem je edinstven slučaj, ko je nekdo omenil, da tega popravila ni bilo treba, češ, da bi cerkev kljub temu še dolgo stala, kar izgubi in sploh v poštev ne pride. Saj vsak pameten človek ve, da je treba začeti hišo popravljati takrat, ko je škoda še manjša, sicer gre labko vse po zlu. — Kot je že sedaj videti, bo ta nabiralna akcija rodila res lepe uspehe, in bo možno že kmalu spomladi pričeti z nadaljevanjem dela. Tako se bo še letos pričela graditi nujno potrebna škarpa za cerkvijo in vzdolž kanoniškega vrta. V kotanjo, ki bo pri tem nastala, bo zravnana vsa odvišna zemlja, ki je sedaj nakopičena za cerkvijo. Nadaljevala se bodo tudi dela v kripti: odstraniti bo treba še ves odvišni
omet s sten in stropa, podstaviti enega izmed os-merih stebrov z materialom, iz katerega so ostali stebri, to je iz velike dvakrat žgane opeke. Sedaj je namreč ta steber podstavljen s kamnom, kar je znak, da se je nekoč na nam nerazumljiv način podrl. V predprostoru kripte oz. v sedanji vhodni veži bodo odkrita do sedaj zazidana prava izhodna vrata in bo vsaj delno urejen lapidarij. Ome-tavanje sten in stropa bo tudi urejeno prej ali slej, seveda šele takrat, ko bo ves prostor res popolnoma presušen, nakar bo vsa kripta urejena tako, da bo zopet lahko izročena bogoslužju. Po vsem tem pa pride na vrsto notranjščina cerkve, v prvi vrsti seveda prezbiterij, ki že kar kriči po restavraciji In ker poseduje naša častitljiva cerkev izredno dragocenost in umetnino, to je sliko svetega Miklavža v glavnem oltarju, bo treba nekoč misliti na nov veliki oltar. Sedanja, novogotska, pa prav nič ne lepa, ne umetniška lesena stena, ki naj bi tvorila danes veliki oltar, ki pa je kaj slab, da ne rečemo naravnost zanikrn okvir taki umetnini, kot je slika sv. Miklavža, bo morala prej ali slej iz cerkve izginiti. Sedanji oltar bo moral pač nadomestiti oltar, ki bo že po sebi umetnina, ki ne bo kot današnji zakrival vseh najlepših delov cerkvene gotske arhitekture, in ki bo obenem res odličen, dostojen in dragocen okvir dragoceni sliki, v katerem šele bo ta umetnina prišla do izraza in prave veljave. In ko bo urejena, potem še razsvetljava cerkve in zlasti še velikega oltarja posebej, bodo tudi laiki, ki se na umetnine ne razumejo, lahko videli to dragocenost in umetnino, ter jo pobliže spoznavali.
Nekaj lepih knjig
V »Slovenčevi knjižnici« bodo v februarju izšle naslednje knjige, na katere naše bralce že sedaj opozarjamo:
Dne 1. februarja:
Jindrich Simon Baar: G o) oblek.
Baar, rojen v Klenči na Šumavi (1869—1925) je znamenit češki pripovednik. S svojimi številnimi romani in povestmi je poleg Božene Nčmcove in .liraska največji pesnik Chodov, svojevrstnih prebivalcev jugozahodne Češke s svojimi posebnimi običaji iz davne starine. Baarovo pisateljsko delo, s katerim se je že zelo zgodaj začel uveljavljati, razpade prav za prav na dva velika cikla: na povesti iz duhovniškega in na povesti iz kmečkega življenja. In v obeh je resnični mojster in umetnik ter spada med najbolj brane češke ljudske pisatelje. V svojih povestih iz kmečkega življenja je dal odlična dela, s katerimi se češka književnost upravičeno ponaša in ki bodo ostale kot najvernejša podoba njegovega rodnega kraja (Za kravic-o, Zadnja pravda, Jan Cimbura itd.). Prav tako, če ne še bolj, pa je znan tudt c svojimi duhovniškimi romani. Sam duhovnik in bogonadarjen umetnik je z njimi prvi v češki književnosti dal resnično in pravilno sliko češkega podeželskega dubovništva. Sem spadajo Križev pot, Farovška kuharica, Pater Kodylek in drugi. Najmočnejši in najlepši pa je nedvomno roman Golobček (Holoubek), ki bo sedaj izšel v slovenskem prevodu. Z njim je hotel Baar podati celotno podobo duhovnika z vsemi trpkimi in srečnimi trenutki, ki mu jih daje njegovo življenje odpovedi in delo za blagor ljudstva. Zgodba o Golobčku, pisana v krasnem in priiprostem 6logu, hkrati pa vsa človeško topla in pretresljiva, bo go-
t Franjo Radovan
V tem tednu je v splošni bolnici po daljši zavratni bolezni za vedno zapustil svojo družino in številne prijatelje in znance splošno znani ljubljanski dentist g. Franjo Radovan.
Pokojni 6e je rodil leta 1886. v Ljubljani, in sicer v Kolodvorski ulioi, tam kjer stoji sedaj hotel »Štrukelj«.
Celih 28 let je vzorno vodil svoj lastni zobni atelje, ter si s evojo .pridnostjo, sposobnostjo in izredno vljudnostjo pridobil upravičen sloves in mnogo hvaležnih obiskovalcev. Bil je več let predsednik deželne zadruge koncesioniranih zobotehnikov in kot tak kljub obilnem delu v svojem ateljeju vedno bil svojim stanovskim tovarišem na razpolago z na« sveti, pa tudi dejansko je pomagal, kjer je bilo potrebno. V zasebnem življenju pa je bil pokojni vzor dobrega katoliškega moža. Z njegovo zvesto družico sta imela v zakonu več otrok, od katerih je najstarejša hčerka, Bogomira, zobotehnica, ki mu je že celo desetletje pridno pomagala v ateljeju.
Kakor je bilo lepo vseskozi njegovo življenje, taka je bila tudi njegova smrt, katero je Bogu vdano pričakoval. Lahka mu bodi domača gruda; družini in sorodnikom pa naše iskreno sožalje 1
Sobotni živilski trg
Ljubljana, 30. januarja.
Ob jasnem vremenu in zmernem mrazu je danes zavalovilo skromno tržno življenje pred Vodnikovim spomenikom. Stalni branjevci so v eni vrsti v večjem številu, kakor druge dneve v tednu, ko je bilo manj prometa, ponujali in dobro prodajali endivijo, uvoženo iz Gorizije, dalje lepo in zdravo cvetačo, ki je mnogim Ljubljančanom postala priljubljena jed, ker jo lahko pripravimo na preprost, a tudi na kuhinjsko umetnejši način, za tem so ti branjevci, kakor tudi oni ob drugih, 6traineh, imeli na izbiro mnogo pomaranč.
Za vrsto teh branjevcev so bile postavljene klopi v treh vrstah, na katerih so se zvrstile nekatere Trnovčanke in druge prodajalke, ki so nekatero zelenjavo tudi danes skrbno zavijale v vreče in tople volnene cunje. Nekoliko nižje na drugem zelenjadnem otoku so se ustavile razne prodajalke iz Trnovega in Krakovega z desetimi cizami, na katerih so imele vse kuhinjske potrb-ščine v večji izbiri. Pri neki prodajalki se je napravila dolga vrsta žensk, ki so vse skušale dobiti kak kilogramček lepega in očiščenega motovilca. Zena ga je imela skrbno zavitega. Vsega je hitro prodala. V dober kup je šla rumena koleraba, slabše pa zelena. Sladka repca je bila v večji količini naprodaj. Tudi pese je bilo mnogo. Redek je bil rdeči radič, ki ga nekateri zelo čislajo, ker je zelo priporočljiv za čiščenje krvi. Življenje na trgu je trajalo dobri dve uri, kajti gospodinje so hotele kupovat s svojimi mesečnimi prihranki le najpotrebnejše blago, ko jim je drugače že izčrpan redni kuhinjski proračun. Drugače tržna kronika ne zaznamuje nikakih novosti in zanimivosti. Bil ie oač trg še med kupi snega.
tovo našla velik in hvaležen krog bralcev. Obenem pa Je to že četrti — in najboljši prevod Baara v slovenščino. (Doslej so bili izšli: Križev pot, Zadnja pravda in Farovška kuharica.)
Dne 10. februarja:
Nikolaj Gogolj: Ukrajinske povesti.
Nikolaja Gogolja (1809—1852) poleg Dostojevskega in Tolstoja največjega ruskega klasika, poznamo doslej po Mrtvih dušah nn Taras Bulbi. Nekatere krajše stvari so izhajale tudi v listih. Skrite pa so nam ostale njegove krasne ukrajinske povesti, nekaj najlepšega, kar je ta veliki ruski umetnik napisal. In tudi nekaj prav posebnega. Gogolj, Ukrajinec, je tako rekoč dal z njimi dušo ukrajinskega človeka in ukrajinske zemlje. Da, tudi zemlje, ki jo iz davnine oživljajo gozdni duhovi, vile, čarovnice in vampirju Vsa ta skrivnostna bitja žive tam po skrivnostnih in zakletih krajih, zinerotn vidna in navzočna preprostemu in globokemu prebivalcu Ukrajine, tako tesno povezanemu s svojo zemljo in njenimi pravljičnimi čari. Vso to je znal Gogolj opisati s svojim čarodejnim peresom; vse svoje zgodbe je vokviril s prekrasnimi opisi bajnih ukrajinskih noči, tajinstvenega Dona, strahotnih prividov in s folklornimi posebnostmi »niajke Ukrajine«. Ukrajinske povesti, v lepem prevodu Franca Terseglava, bodo gotovo najbolj čitane v letošnjem letniku Slovenčeve knjižnice, hkrati pa važen prispevek naši prevodni književnosti.
Dne 20. februarja:
Antonio Fogazzaro: Pesnikova skrivnost.
Italijanska književnost 19. stoletja je dala Evropi dve bleščeči imeni: Mamzonija in Fogazzarft. Ce Fogazzaro (1842—1911) nima epične širine velikega, Manzonija, ki je s svojim romanom Zaročenca ustvaril največje in najpomembnejše delo italijanske proze, je vendar napisal nekaj odličnih del, ki ga bodo za dolgo preživela in ki so prav tako v čast italijanski književnosti. Naj omenim Mali 6tari svet, Mali sodobni svet, Drniela Cortia in Malombro (ki izhaja v »Slovencu« pod naslovom Palača ob jezeru). Z njimi je dal barvito in polno sliko Gornje Italije proti koncu 19. 6toletja, z vsemi borbami in trenji za osvoboditev in preporod Italije. Neznan pa je bil pri nas po 6vojem, morda najlepšem, vsekakor pa najintimnejšem in najbolj umetniškem romanu Pesnikova skrivnost (II mi-stero della poeta), nekakšno 6vojo avtobiografijo.
Ze naslov sam je prikupen. Pesniki imajo svoje
Mučeniška smrt vzornega fanta
Skromen je bil njegov rojstni dom, kjer je 6. okt. 1911. leta zagledal luč sveta. A globoko krščanski duh je preveval Tonetovo mater, ki je kljub moževi prerani smrti res odlično vzgojila vso svojo družino. Tihi in osamljeni Potovrh tam na meji prostrane šmihcl-ske fare je onemel, saj je izgubil svojega najboljšega — Zonlovega Toneta. Najvplivnejši je bil, vedel je, zakaj se bori proti komunizmu, zato je moral pasti.
Ze davno je bil od partizanov obsojen na smrt. Dvakrat se jim je pravočasno umaknil. V petek, 18. decembra 1042 ob 8 zvečer so zločinske postave obkolile hišo, iz katere je donel žalostni del svetega rožnega venca. Vsa družina je klečala in se v skupni molitvi za spreobrnjenje grešnega ljudstva zaupno zatekala k Bogu. Vstopil je partizanski komandant Paderšič s štirimi tovariši, ki so Toneta zvezali in vrgli na tla. Privlekel 6e je še do jokajoče matere, jo objel okrog vratu in zajokal kot otrok. Surovo so ga potiskali proti vratom, potem ko 60 ga odtrgali od nje. Se enkrat se jim je iztrgal ter prijel mater za roko. Tedaj 60 oba skupaj podrli na tla in ju surovo brcali, kamor je padlo. Ko sta V6tala, so Toneta vrgli na dvorišče, kjer je še zaklical: »Mama moja, pojdite z menoj, jaz ne morem iti od vas!« Stal je zastražen v blatu od 8 do 11 ure ponoči, brez suknjiča in bo6. Medtem so drugi popolnoma izropali vso hišo. Odpeljali so ga v Gabrje, nato Čez Gorjance v brigadni partizanski štab na zaslišanje, to se pravi — v emrt.
Dragi Tone! Za sedmošolcem Ivotom Lahom, Turkom, Mišjaki. Hrovatoni. škedljem in Cilko Šu-šteršičevo si šel še Ti! Padel si kot zrel žitni klas ob žetvi, kot bogohotena žrtev sredi odločilnega boja — res junak. Dobri Bog te je gotovo vzel takoj k sebi! Ce smemo meriti velikost človekove ljubezni po žrtvi, potem je bila tvoja ljubezen popolna, ssaj si padel kot žrtev zanj!
Vera Ti je bila kot vojaška obleka, ki jo no-6iš jasno pred očmi vsega sveta in je nikdar iz lagodnosti, koristolovstva ali iz strahu pred ljudmi no menjaš. Bil 6i mož vere, ki si sprejemal, kar je bilo združljivo s Tvojo vero, odklanjal, kar ee z njo ni skladalo.
Naj ljubi Bog potolaži Tvojo dobro mater! Mi pa, ki smo Te tako ljubili, saj si bil z nami eno, naj Ti zvesto sledimo kot neustrašeni, neuklonljivi katoliški borci, če treba tudi v smrt, da izprosimo spreobrnjenje vsem številnim zapeljancem.
Odpeljan in bržkone umorjen je bil tudi Zonta Jernej, Tonetov stric, ker je poln poguma povsod nastopal proti partizanom.
številne skrivnosti. Kakšno je imel pesnik Fogazzaro, ki ga je tako do dna pretresla in osvojila in ki nam jo je zaupal v junaku svojega svojevrstnega romana? Bila je ljubezen, idealna, globoka in boleča. Ljubezen Človeka e pesniško in romantično dušo in prav take miss Yvesove, ki hrepeni po pravi osrečujoči ljubezni dekleta, ki je zaradi svojo telesne hibe predana oložno6ti in od-povedL
Prelepi eo opisi pokrajin, starega NUrnberga, 6likanje duševnih razpoloženj teh dveh idealnih zaljubljencev, njuna poroka o polnoči v stari kapeli in še isto noč 6mrt mlade neveste. Ves čar ljubezni in romantike diha iz te globoko človeške povesti. Romantike, ki ni nikjer osladna, marveč prele6tna in tragično pretresljiva, ovita v čar ljubezni, ki se je za večno vtisnila v pesnikovo srce kot njegova najgloblja — 6krivnost.
S tem 6vojim romanom ee je Fogazzaro dvignil na zavidno umetniško višino. Pesnikova skrivnost bo ostala kot velika pesem o ljubezni, o čisti duhovni ljubezni, ki je visoko nad strastjo in vsa plemenita. To je slika ti6te ljubezni, po kateri hrepene in bodo hrepenela vsa čisla zaljubljena srca.
Važno opozorilo služkinjam in gospodinjam
Na sestankih za služkinje in po drugih virih smo ugotovili, da se predpisi, ki urejajo službeno razmerje hišno-gospodinjskih poslov, v mnogih primerih kršijo. Zlasti se ne postopa pravilno pri odpovedih, pri podeljevanju dopusta, odpravnine, plače itd.
Trgovinski oddelek Pokrajinske delavske zveze zato podaja tozadevno nekoliko pojasnil.
Službeno razmerje hišnega posla je urejeno predvsem s Poselskim redom, ki je v veljavi od 16. VIII. 1922 in delno z drugimi zakoni (zavarovanje). Navedli bomo le nekaj glavnih določil tega Poselskega reda, za katere vemo, da se najbolj pogosto kršijo.
1.	Plača kakor tudi naturalne dajatve se ravnajo po krajevnih prilikah. Torej niso urejene s koiektivno pogodbo ali določene od oblasti z lestvico. Izplačati se mora do 5. v mesecu za prete-čeni mesec nazaj. Pri tem moramo opozoriti, da velja tudi za plače hišno-gospodinjskih poslov odredba komisarja Ljubljanske pokrajine z dne 5. VIL 1941-XIX o splošnem zvišanju plač za 20%, od dne 1. VII. 1941 dalje. Doznali smo, da tega poviška v mnogih primerih služkinje še sedaj niso prejele. Posebno so pri tem prizadete one, ki so že več let v isti službi.
Primeri. Služkinja je pred 1. VII. 1941 prejemala mesečno v gotovini Din 300, to je 114 lir. Po zgoraj citirani uredbi se morajo ti prejemki zvišati za 20%, to je na 136.80 lir. To pravilo ve-Fja za plače vsake višine. Seveda je to le primer, ker kot rečeno, ni za to stroko dosedaj predpisanih nikakih minimalnih mezd. Mnogo delodajalcev pa ni niti tega poviška izplačalo, čemur se moramo čuditi, da nimajo toliko uvidevnosti v sedanjih težkih časih.
Vse one hišno-gospodinjske posle, ki so bili na dan 1. VII. 1941 v službi ali so še v isti službi in jim ni bila plača zvišana vsaj za 20% ali jim šn sedaj ni zvišana — pozivamo, da to javijo trgovinskemu oddelku PDZ, ki bo za njih zaščito storil potrebne korake.
2.	Počitek. Poleg običajnega nedeljskega odmora vsaj 5 ur, pripada poslu dnevno nerazdeljen 9 urni počitek in sicer praviloma v času med 21. in 7. uro.
3.	Dopust. Marsikateri hišno-gospodinjski posel ne ve, da mu po 2 letnem službovanju pri enem gospodarju pritiče vsako nadaljnje leto plačan dopust enega tedna, ki naj se izrabi po možnosti v času velikih šolskih počitnic.
Za čas dopusta pritiče poslu redna plnčn ln doklada za hrano v višini pol mesečne plače v gotovini, ki se mora ob nastopu dopusta izplačati v naprej. Če se dopusta ne more izrabiti zaradi
krivde gospodarja, pritiče hišnemu poslu odškodnina v znesku posebne polmesečne plače.
4.	Bolezen. Vsaka služkinja mora biti zavarovana za bolezen, starost, smrt itd. Ob bolezni ima hišno-gspodinjski posel pravico do plače dva tedna, če je bil zaposlen pri istem gospodarju vsaj 14 dni, ako pa je bli zaposlen nad 6 mesecev, mu pritiče za čas bolezni plača za štiri tedne. Hra-narina, ki jo prejme od Zavoda za socialno zavarovanje, je izključno njegova last.
Če mu je med časom bolezni služba odpovedana, pa je bil zaposlen, kot je zgoraj navedeno, mu omenjene dajatve kljub temu pritičejo.
5.	Odpravnina. Če je službeno razmerje trajalo 10 let neprekinjeno pri istem gospodarju, gre poslu odpravnina v znesku četrtine lelne plače (za tri mesece) v gotovini. Odpravnina narašča z vsakim nadaljnim polnim službenim letom za 5% letne plače, dokler se ne izenači z letno plačo (po 25- letih).
Marsikateri hišno-gospodinjski posel, ki je vsa boljša leta pustil drugim, je bil zaradi nevednosti ob izstopu iz službe ob to nagrado, ki se lahko prisilno izterja.
6.	Odpoved. Po poteku 14 dni zaposlenja se more uporabiti z ene kakor druge strani ^dnevni odpovedni rok za razvezo službenega razmerja. Po odpovedi ima hišno-gospodinjski posel pravico iskati novo službo dvakrat ob delavnikih neprekinjeno po tri ure. Plača se mu za to ne sme odtrgati.
Ako je služba odpovedana brez tehtnih razlogov, ima posel pravico zahtevati plačo za 14 dni ter ekvivalent za hrano in stanovanje v znesku 113.40 lir. To velja za primer, da mora takoj zapustiti svoje službeno mesto.
To so le glavna določila Poselskega reda, ki se največkrat kršijo v škodo hišno-gospodinjskega posla. Vabimo vse prizadete delodajalce, da se teh določil v bodoče točno drže, da se s tem izognejo morebitnim neprijetnostim.
Vse delojemalce — hišno-gospodinjske posle pa opozarjamo, naj ugotove, če so bili na podlagi navedenih predpisov kaj prikrajšani. Vse kršitve zgoraj navedenih predpisov naj hišno-gospodinjski posli prijavijo trgovinskemu oddelku Pokrajinske delavske zveze. Ljubljana. Miklošičeva cesta 22-L, kjer bodo dobili vse potrebne informacije in zaščito.
= „Fantič, = le gori v stari!..
Bilo je nekdaj in nekje na bojnem polju.
V spopadu so sc bliskule sablje in so žvižgale svinčenke.
»Marija!« jc vkriknil krepak fant, se prijel za prsi in se zgrudil, medtem ko so njegovi tovariši prodirali.
Fant je obležal. Roko jc tiščal še vedno na prsi in skozi prste je polzela rdeča kri. Oči so se mu meglile, u vendar je gledal iu vi-< del...
Bela cesta se vije ob šumeči rečici in pel jo v tiho podgorsko vas. Tam ob struni v bregu je prijazna hiša. Večerno sonce se upira z zadnjimi žarki v okna, vrh tepke poje kos. Na vratih stoji mati in gleda po cesti. Ali čaka njega? Oči si briše. Jokala je. Po njem jo jokala, ki ji jc še edini ostal, in ga čaka. a ga še ni. Tako jc gledala za njim, ko je odhajal... Z vriskom je odhajal, da nc bi pokazal, kako 11111 jc tesno liri srcu...
Vrnila se je v nišo in se ustavila pred sli«
jc tesno nri srcu... se je v nišo 111 se ko Marijinega srca, ki ga prebada sedmero
Maminega srca, ki ga prehana sedmero čev. I ako je stala tudi takrat, ko je odha« jal, in ga priporočala Mariji in ga pokrižala.
Vidi io in še sliši:
»O Marija, varuj ga in spremljaj ga! Ti veš, kako ti je prelnvlel najhujši meč srce, ko je umrl tvoj bo/ji Sin na križu. Tebi priporočam svojega otroka, daj, da ne bi dočakala meča žalosti, kakršnega si ti...«
Ali se ji ni oglasila Marija?
»Zgodi se božja volja...«
Da, kakor dih je bila njena beseda, a vendar jo je razločno slišal, ko da bi se mu kdo tklonil do ušes in 11111 šepnil sladko skrivnost..,
Nič več ne vidi rojstne hiše in matere v njej pred Marijo s prebodenim srccin, nič vefi vasi in bele ceste, kakor da je megla zastrla vse. Ali se jc vzela iznad rcčicc in travnikov ob njej, ki čakajo kose? O. kako bi kosu rezala, kako bi padali redovil...
Megla, megla,
ln noč.
Tako tiho postaja vse, tako čudno tiho, da bi moral slišati srce, kako bije. Pa je tudi srcu tiho. kakor bi obstalo ob pričakovanju nečcs.i velikegu, nepojmljivega...
Ali se je utrnila zvezda, ali vstaja sonco izza gore?
Z levico jc šel preko oči in jih pomel.
C.leda, gleda.
Tuje polje se razprostira pred njim daleč, daleč. Prav do sonca. Sonce se bliža. O. saj ni sonce! Ali je mati, ki prihaja? Funt dvigno in širi roke. da bi jo sprejel.
»Mati!« hoče zaklicali, a sc ne sliši...
Mati, oblečena v sonce, jc prišla k njemu.
Široko jc razprl oči in gleda in vidi, da ni mati, da je Marija s prebodenim srcem, ki jo jc doma tolikokrat gledal na podobi in ga jo mati pred njo zndniič pokrižala... Lica mu spreleti blažen smehljaj...
Ali sc ni sklonila Marija k njemu, ali ga ne kliče?
»Fantič, le gori vstan, greva za Jezusaml...«
Tako milega, tako ljubeznivega glasu ni nikdar slišal.
Kdo bi potnišljal. kdo bi se ustavljal?
Pognal se je sunkoma s tal, razprostrl roke, napravil korak in omahnil s sladkim smeh-ljajem na ustnih ...
Preden je zapahnila vrata, je mati postala na pragu. Prav takrat je videla, kako se jo svetlo utrnil zvezda.
»Bog se usmili verne duše, ki se je zdaf ločila...« je vzdihnila in ko se je vrnila v hišo, jc pokleknila pred Mater s prebodenim srcem.	Jožo Lovrenčič.
Naročajte »Slovenca«!
PROGRfM
»NAŠE KNJIGE«
za leto 1943 Prvo polletjet
1.	Exup<5ry: VETER, PESEK IN ZVEZDE
2.	Jovkov: DOMAČIJA NA MEJI
3.	Cronin: C1TADELA
4.	Budak: MUSINKA
Naročnina je L 180'— (6 obrokov po L 30 —) Drugo polletje:
5.	Salminen: KATRINA
6.	Timmermans: KMEČKI PSALM
7.	Cloete: KOLESA SE VRTIJO
8.	Crivelli: ŽIVLJENJE RAFAELA SANTIJA
(Naročnino javimo kasneje)
ZALOŽBA »NAŠE KJIGE«
LJUDSKA KNJIGARNA
v Ljubljani — Pred škcfijo 5
Iz gospodarstva
Fantastično zvišanje cen v Francoski Severni Afriki. Iz Madrida poročajo o fantastičnem dvigu cen v Francoski Severni Afriki po angleško-ame-riški invaziji, kar potrjuje tudi severnoameriški tisk. Nekatera povišanja cen dosegajo do 500%, druga pa celo do 700%.
Švica hoče imeti trgovsko brodovje tudi v povojnih časih. Sedaj ima švicarsko pomorsko brodovje 10 ladij s skupno 58.000 tonami. Nameravajo pa tonažo trgovskega ladjevja zvišati na 150 tisoč ton, zlasti ker se zavedajo, da težave z ladijsko tonažo tudi ne bodo ponehale takoj po končani vojni. Zaradi tega v Švici sedaj proučujejo vprašanje, naj bi se gradile ladje za švicarski račun v inozemstvu, Švica sama pa bi dobavila stroje in druge potrebne aparate. Vsekakor je računati, da bo Švica tudi po vojni imela svoje tr« govsko brodovje.
Revizija kartclov na Hrvatskem. Hrvatsko ministrstvo za narodno gospodarstvo je odredilo revizijo vseh kartelov na Hrvatskem, katerih jo okoli 60 vpisanih, vendar je mnogo bilo že likvidiranih. Del kartelov bo razpuščen in bodo njih delokrog prevzele razno zadnje čase osnovane gospodarske zajednice. V smislu novih načel korpo-rativnega reda bo izdana nova kartelna zakonodaja.
Cene na Madžarskem na debelo in drohno ca življenjske stroške so se v teku lanskega leta zvišale od 174.56 na 192.22,
sfiifa
rnrTr"
■5T

Pripravimo se na prvo soboto v februarju!
Zadoščujmo Marijinemu srcul
Udeležba vernikov pri obhajilu zadostilne pobožnosti 5 prvih sobot na prvo soboto v januarju — kakor kažejo poročila iz raznih krajev — je bila povsod nenavadno velika. — Nekateri kraji pa so naša obvestila — tudi po časopisih — tako pozno prejeli, da se niso mogli odzvati vabilu g. škoia tako kot bi se radi. — Zato pa: kdor še ni začel te pobožnosti v januarju, naj jo začne v februarju in jo bo zaključil v juniju mesecu.
Mislimo že sedaj na priprave za posvetitve, ki bodo po vseh farah v maju mesecu.
V teh mesecih se duhovno pripravimo — da bodo farne posvetitve imele pravo vrednost pri Mariji Kraljici Slovencev!
Koledar
Nedelja, "51. januarja: 4. nedelja po razgla-šonju; Janez Bosko, spoznavalec in ustanovitelj reda: Ludovika Albertoni, vdova.
Ponedeljek, t. februurja: Ignacij Antij., škof, mučenec in cerkv. učenik; Brigita Škot., devica; Sever, škof.
Torek, 2. februarja: Svečniea, darovunje G., očiščevanje M.
Novi grobovi
-f- Anton Planinšek. V Ljubljani je umrl v RS. letu 6tarosti r. Anton Planinšek. Pokopali ga tiodo v ponedeljek, 1. fobruarja ob pol treh z Žal. Maša zadušnica bo v trnovski cerkvi v četrtek ob 7.
•f Marija Berlot. V Ljubljani je umrla v 78. letu starosti gospa in mati Marija Berlot, rojena Bavdaš. Pokopali jo bomo v nedeljo, 31. januarja ob štirih popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah. Sveta maša zadušnica bo v ponedeljek, 1. februarja ob pol osmih v cerkvi sv. Petra.
•j" Neža Špehar. V Ljubljani jc umrla v 83. letu starosti gospa in mati Neža Špehar, rojena Anžič. Na zadnji poti jo bomo pospremili v nedeljo ob treh popoldne iz hiše na Hradeckega cesti 20 na pokopališče k Božjemu grobu.
■j- Janez Bobnik. V Bizoviku je v 67. letu starosti umrl g. Janez Bobnik, posestnik v Bizoviku št. 8. Na zadnji poti ga bomo pospremili v nedeljo ob treh popoldne na domače pokopališče.
Naj vsem rajnim sveti večna Luči Vsem, ki žalujejo za njimi, naše sožalje!
v pisarni Gost. nabavljalne zadruge (Puharjeva ulica) ne pa pri Mestnem prehranjevalnem uradu, in sicer v vrstnem redu, kot jim je bil sporočen z okrožnico Sindikata od 2. februarja dalje. Predsedstvo sindikata.
Ali imate knižici Duhovni koledarček 1943 in Leta, mlada lela?
Cena 1 lira — Naročnina Knjižic 12 lir
—	Za trideseti dan smrti bogoslovca J. Hočevarja bo v ponedeljek, 1. februarja, maša zadušnica v stolni cerkvi ob 10 pri glavnem oltarju.
—	V nedeljo, 31. januarja, je god sv. Janeza Boska, velikega prijatelja mladine in ustanovitelja Solezijanske družbe. Pri slovesni maši ob desetih bo zbor zavodskih ogjencev pel A. J.ottijevo triglasno mašo. Popoldne ob pol i govor in slovenske večernice. Nato počastitev svetnika v zavodski dvorani. Prijatelji, vabljeni!
—	Družina Kranjc-Ciuha daruje namesto zahvale v spomin pokojne mame 200 lir za s Dom slepih«. — Odbor se za plemeniti dar najiskreneje zahvaljuje.
—	Lepo in suho vreme. Prav velika je bila razlika med temperaturami v petek popoldne in v soboto zjutraj. Kar dobrih 12 stopinj! V petek je bil prav sončen, jasen in topel dan. Dnevni maksimum se je dvignil celo na -I-6.8°C, ko je bil prejšnji dan samo +1.9°. V soboto zjutraj pa se je mraz okrepil za nekaj stopinj, ko je bil dosežen minimum —6.6° Celzija. Barometer je padel na 767 mm; še vedno je nad norraalo. Na Barju že več dni ni bilo megle.
—	Gostilničarji in kavarnarji v Ljubljani prejmejo nakaznico za sladkor za februar neposredno
KLOBUCARNA „PAJK"
Vam strokovno osnaži, proohllk», In pre-hnrvn Vat klobuk da Izgiela kot nov. — Lastna diluvnica — Zaloga klobukov Se priporoča
RUDOLF PAJK — LJUBLJANA
Sv. Petra cesta 38, Miklošičeva cesta 12
(Nasproti hotela Union)
—	Pijte vsi Uran čaji Mešanica, strokovnjaško priznana iz najboljših aromatičnih in svežilnih domačih zelišč.
—	Naša domača narodna umetnost lesenih sodobnih spominskih izdelkov je v izložbi tvrdke Klein, W o i l o v a ulica. Ogled se občinstvu priporoča.
—	Novn šolska knjiga. Pri Pokrajinski šolski založbi v Ljubljani, Slomškova ulica 12, je ravnokar izšla »Volpe: Zgodovina Italije in Italijanov«. Knjiga jc namenjena za IL, III. in IV. razred srednjih in meščanskih šol. Knjiga obsega 230 struni in stane 25 lir, na boljšem
papirju pa 28 lir. Dobi se po vseh knjigarnah I
in pri založnici,	i
—	»Super« čaj ustreza vaši želji po pravem ; ruskem (koloniolnem) čaju.
—	Do začetka marca je še vedno čas za , nakup »Družinske pratike«, ker bo nagradno žrebanje dne 15. marca- Vendar naj si vsak, ki se želi udeležiti tekme za lepe knjižne nagrade, čimprej preskrbi izvod »Družinske pratike«, ker no more nihče jamčiti, du ne bo že poprej izčrpana vsa neznatna zalogu. Tekme se lahko udeleži vsuk z več izrezanimi kupoui.
Iz Novega mesta
Huda poledica. Po hudem, tri dni trajajočem snežnem metežu prejšnjega tedna, in po občutnem mrazu, ki je držal nekaj dni, je nenadoma pritisnil močun jug in je sneg, ki ga je zapadlo skoraj tričetrt metra na debelo, več ko do polovice stopil. Južno vreme je trajalo nekaj dni, nakar je zopet pritisnil dokaj_ zno-
sen mraz. Vendar pa je zmrznila vsa mokrota ter je tuko nastala huda poledica, nevarna ljudem in živalim. 2eleli bi, da bi dala mestna občina na debelo posipati s peskom ne samo večje in prometne ceste, nego tudi lvilj odročne in strme ulice. V prvi vrsti pa bi bilo nujno potrebno prepovedati drsanje in sankanje po ulicah, saj so v sedanjih časih, ko je promet z motornimi vozili tudi po stranskih ulicah zelo živahen, v nevarnosti sankajoči se otroci, pasantje, zlasti stari ljudje, pa so v nevarnosti, da jim na zledenelih in zdrsanih tleh ne spodleti, ali da jih izpodbijejo sankači, ki nimajo prtiv nikakega obzira. Če ni drugače, navozijo otroci tudi snegu po cestah, samo da se lahko drsajo. Toda tudi za take mora biti red.
Iz Cerknice
Zastopstvo »Slovenca«, »Slovenskega doma« in »Domoljuba« ter »Slovenčeve knjižnice« ima za Cerknico in njeno okolico g. Turšič Ivan iz Cerknice št. 217. Pri njem lahko naročite te časopise. Zbira naročila za »Slovenčevo knjižnico« in ima posamezne izvode na razpolago. Pooblaščen je od uprave listov, da j»obira naročnino. Sme sprejemati oglase in osmrtnice. Vse morebitne pritožbe lahko vlože naročniki omenjenih listov pri njem. Vsakomur je na razpolago z informacijamL
lz dela in življenja - od tu issi tmn
Iz Hrvaške
Nemški vojaški dom v Zagrebu. V prostorih zagrebške Delavske zbornice so pred dnevi odprli nemški vojaški dom, v katerem bodo člani nemških oboroženih sil, ki se mudo v Zagrebu, vedno lahko prebili par veselih ur. V domu je lepo urejena kavarna, igralnica, knjižnica ia pisarna. Za razvedrilo vojakov skrbi orkester nemške vojaške godbe.
Vrnitev ministra za finance v Zagreb. Te dnt
se je vrnil v Zagreb minister za finance NDH dr. Košak, ki je imel v Berlinu več dni trajajoča pogajanja in razgovore z nemškimi finančniki in gospodarskimi krogi. Po svoji vrnitvi v Zagreb je sprejel hrvatske in inozemske časnikarje ter jim jo dal izjavo o svojih berlinskih razgovorih. V njej je med drugim poudarjal, da pogajanja pri nemških prizadetih krogih niso naletela samo na popolno razumevanje, temveč tudi na vsestransko naklonjenost. Večino finančnih in ostalih gospodarskih vprašanj, med katerimi so važna tudi vprašanja, ki se tičejo prehrano ljudstva, je rešil s konkretnimi sklepi že v Berlinu, ostala vprašanja bodo pa predmet poznejših razgovorov. Z ozirorn na govorice o spremembi kurza sedanje hrvatske valute, je finančni minister NDH izjavil, da so vse lo govorice gladko izmišljene, ker je odnos hrvatske valute do italijanske lire in nemške marke trdno določen in sploh ni nobene potrebe, ki bi uarekovala njeno spremembo.
Lovstvo v NDH. V Zagrebu so objavili podatke o postreljeni divjačini v preteklem letu. Iz podatkov je razvidno, da je lovstvo na Hrvatskem močno razvito ter igra divjačina v prehrani ljudstva važno viogo. Tako 60 lani ustrelil! na področju NDH 100 jelenov, 2000 srnjakov, 20.000 fazanov in 200.000 divjih zajcev. Leta 1891. so pa na Hrvatskem postrelili 106 jelenov, 1768 srnjakov, 26.013 zajcev, 2288 fazanov in 4970 jerebic, leta 1911. pa 503 jelene, 1876 srnjakov, 58.653 zajcev, 24.814 fazanov in 29.814 jerebic.
Nov predsednik trgovske zbornice t Zagrebu. Dosedanji predsednik zagrebške trgovinske zbornice Radoslav Lorkovič, brat zunanjega ministra dr. Mladena Lorkoviča, je imenovan za predstojnika državnega urada za določevanje in urejanje cen in uslužbenskih prejemkov. Na njegovo mesto je imenovan za predsednika trgovinske zbornice glavni ravnatelj za trgovino, ohrt in industrijo v ministrstvu za narodno gospodarstvo dr. Branko Krnic.
Iz Srbije
Srbija in primer Francije. Z dogodki, ki so se nedavno odigrali v Franciji, se bavi tudi
Z Gorenjskega	|
Zavetišče v Kranju. Preteklo sredo opoldne
je bil v Kranju svečano otvorjen otroški vrtec z zavetiščem narodno-socialnega urada. Otroke bodo začeli sprejemati v ponedeljek 25. t. m. Za prehrano in nadzorstvo vsakega otroka se plača na mesec prispevek treh mark. V zavetišče se sprejemajo šoloobvezni otroci od 6. do 14. leta. Starši so bili povabljeni, da si ogledajo zavetišče in da dobe pojasnila, kako bodo njihovi otroci podnevi oskrbovani.
V	Moravčah so v hiši bivše posojilnice imeli ustanovni zbor nove rnjfujznovke. /a predsednika je bil izvoljen Alojz Ccrar, gostilničar v Moravčah, za namestnika občinski komisar Janez Fugger, za predsednika nadzornega odbora pa nadučitclj llcnrik Pferschy. V ljudskem domu je bilo predavanje o starših in otrokih.
Pri sv. Ani pod Ljubeljem je bilo te dni
grvo letošnje zborovanje. Okrožni _ vodja dr. ochsteiner je govoril o prostovoljni službi na kmetih ter pozval mladino, naj gre odslužit rok kmečkega dela na Koroškem. Novim članom so bile razdeljene legitimacije koroške domovinske zveze, tako da jc zdaj včlanjeno v zvezi že vse prebivalstvo.
Iz Žirov je pred kratkim odrinilo 27 mla-deničev v državno delovno službo. Lani je bilo v žirovski občini 23 porok.
V	Podnartu je sklical krojevni vodja Ster-nad tvoje ožje sodelavce v zlior. Pregledali so lansko leto in sklenili, da se gradnja ceste v občini nadaljuje s podporo okrožnega vodstva v Radovljici. Pričenjajo se tudi dela za zadostno jireskrbo raznih delov občine z vodo. Na koncu so si ogledali službene prostore raz-r nih oddelkov Stranke in prostore za novi otroški vrtec.
dvojni sporedi
Dnevno ob 16*30 in 18-30 in v nedeljo ob 14-30, 16-30 in 18-30 film
iz življenja zdravnikov med domačini Tahitskeca otočja. Ljubezenska drama v divji džungli I Isralci: Giaehotd, Pal Javor, O.Toso, M. r.Tasnady
RUMENI I® E K E t
Dnevno ob 14*30 in v nedeljo ob 10'30 napeta detektivska zgodba z lepo Anneliese Uhlig. - Smučanje, jazz! SKRIVNOSTNA ŽENA
S Spodnjega štajerskega
Pevska in igralska skupina iz Spodnje Štajerske na obisku pri vojakih. — V »Marburger Zei-tung« poroča vodja skupine Kari Romich o obisku spodnještajerske mladine, ki je kot igralska družina in kot mešani pevski zbor za božič obiskala vojake na postojankah na zahodu. Ista sku-ina je že lani poleti obiskovala vojaške enote v Selgiji, Holandiji in severozahodni Nemčiji ter Danski in je vsega skupaj izvedla 45 prireditev, katerih se je udeležilo vsega skupaj 10,000 vojakov. Za letošnji božič pa je vrhovno poveljstvo vojne mornarice spodnještajerssko skupino zopet povabila na božični obisk na holadski obali. Skupina je največ gostovala na utrjenih otokih in na obalnih utrdbah. S posebnim navdušenjem je obiskovala najbolj oddaljene trdnjavske bunkerje, predstraže, topniške oddelke in protiletalsko topništvo. Božični večer sam je prebila skupina na minolovcu, na katerem je razveselila mornarje z lepo božično prireditvijo. Vsega skupaj je gostovala tri tedne in je s pesmijo, plesi, igrali razveselila čez božič okrog 4500 vojakov, ki so čez praznike stali na stražah ob holandski obali.
Gospodinjska šola pri Sv. Trojici ▼ Slov. goricah. — 22. januarja je bila slovesna otvoritev gospodinjske šole za ptujsko okrožje pri Sv. Trojici. Dekleta so prišla v šolo že 15. januarja. Bilo jih je vsega skupaj 35 in so bila izbrana v taboriščih nemške mladine Štajerske domovinske zveze. Prvi teden so pomagala pri čiščenju in sna-ženju, medtem je bila dokončno urejena vsa oprema in pripravljeno za slovesno otvoritev. Na otvoritev je prišel tudi okr. vodja Bauer, voditeljica deklet K. Genger in gostje. Gospodinjski tečaji na tej šoli bodo trajali po tri mesece.
Proslava spominskega dne. — V Mariboru je padlo ob demonstraciji 27. januarja 1919 na Glavnem trgu 16 Nemcev in je bilo ranjenih 60 Mariborčanov. Letos je bila spominska slovesnost na grobovih padlih in je okrožni vodja Štajerske domovinske zveze položil venec, dopoldne pa je bila spominska prireditev v dvorani mariborskega gradu.
Na velikem zborovanju v Lipnicl je izprego-voril nadomestni župni vodja dr. Portschy iz Gradca. Rekel je, da se je na Štajerskem v zadnjih letih več zgradilo kakor prej v dveh desetletjih.
imočno državo zaradi njenega slabega vodstva. V svojih komentarjih teh zadnjih poglavij francoske drame, gre najdalje tednik »Srbski Narod«, ki pod uredništvom srbskega prosvetnega ministra Veliborja Joniča, igra v Srbiji približno takšno vlogo, kakor »Das Reich« v Nemčiji oli pa »Spretnost« v NDH. V uvodniku, ki je posvečen samo zadnjim francoskim političnim in vojaškim dogodkom, minister Jonič poudarja, da so ti dogodki v Franciji pokazali, da se evropski narodi posamezno ne morejo več upirati nevarnosti sovražnikov Evrope, temveč se morajo pridružiti silam Osi. Ta nasvet doje Jonič tudi srbskemu ljudstvu ter gA opozarja, da je nastopil čas, ko mora napraviti konec dosedanjeimu čakanju in obotavljanju ter se jasno opredeliti. V nasprotnem slučaju se pozneje tudi ne bo nihče oziral nanj in na njegove pravice, ker po njegovem zatrjevanju Evropa lahko živi brez Sirbije, Srbija pa ne brez nje. V naslednjem članku »Srbski Narod« omenja tudi razne Lavalove ukrepe za zaščito francoskega ljudstva ter poudarja, da ti ukrepi lahko služijo tudi za primer Srbiji.
Umrla nam Je v starosti 83 let, naSa ljubljena mama, stara mama, tašča ln teta, gospa
Keža špehar
roj. Anžiš
K večnemu počitku Jo spremimo v nedeljo, dne 31. januarja 1943, ob 3 pop. Iz hiše žalosti. Uradeckega cesta St. 20, na pokopališče k Božjemu grobu.
LJubljana, dne 29. januarja 1943. žalujoče rodbine: ŠPEHAR, VERTL.
Drobna ljubljanska kronska
Rckolckclja za gospe tn matere ho v
sredo, 3. februarja ob 4 popolilue v Lichton-turnu. Prisrčno vabljene!
Kongregaclja gospodlčen ln kongregaclja učiteljic pri sv. Jožefu imata svoj redni shod v ponedeljek, 1. februarja ob pol 7 zvečer, na Svečnico zjutraj ob pol 7 pa skupno sv. obhajilo. Pridite vse!	......
Križanskl moški kongreganlstl imajo kon-grcgacijsko duhovno opravilo v nedeljo, rine 7. februarja, ker svečniea ni več zapovedan praznik Sv. maSa s skupnim obhajilom ho v nedelio zjutraj ob pol 7, popoldne oh petih bo pa slovesen shod. — Družb, predstojniitvo ima danes, 31. jan. oh 11 dopoldne kratko sejo, h kateri so vljudno vabljeni vsi od-
1)0rvinccnctjeva tn Ellzabctna konferenca pri Sv. Jakobu vahita na širijo sejo odbora, ki bo v nedeljo. 31. januarja ob 4 pop. v Šentjakobski farni dvorani in tudi vse dobrotnike in prijatelje obeh konferenc,_ da slifiijo poročilo o karitativnem delu v župniji'iu povedo tozadevne svoje želje in pred-
l08Uprava kina Matice obvešča cenj. občinstvo, da bosta do nadaljnjega dva dnevna sporeda. Dnovno oh 14.30 in v nedeljo oh io HO jo na sporedu film Sportno-detektivsKc vsebine »Skrivnostna žena*. Dnevno oh 1S..10 in 18.30 in v nedeljo ob 14.30. 16.30 ln .18.30 se preilvaia »Rumeni pekel« z. Oiachetuem, Marijo Tasnady in Pal Javorjem.	.
/delničarska čebelarska zadruga sklicuje v nedelio, 14. februarja oh 9 redni občni zhor v gostilniški sobi Nabavljalne zadruge na glavnem kolodvoru. Zaradi izredne va/.nosli naj se članstvo polnoštevilno udeleži.
Vodstvo »Korepotttorlja«, Mestni trg 171 sporoča, da se dne 1. februarja prične nada-1 evolnl tečaj Italijanščine od 14 do IV Vabimo, da se vpišete v naše tromesečna jezikovne točaje, ki se vrše dopoldne, popoldne ali zvečer. Izkoristite prosti čas z. učenjem jozikovl Prijavljanje dnevno od S do 1! ln od 14 do 16. Korepetttorij. Mestni trg 17,1 Ohsmrtno podporno druStvo na Viču ima rodni oh^ni zhor v nedeljo, 31. januarja ob rlveli popoldno pri Kobeziiisu ua Viču.
Vab]e0,lko°vrnl tečaj. - It^lll-nakl. nemSkl francoski Itd. v središču mesta pri Trgov skem učnem zavodu. Kongresni tre 2, pr "no dne » februarja. Pouk dopoldno, popoldno
ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverzacijjskem oddelku. — Najnovejša in najuspešnejša učna metoda — diplomirani predavatelji. Vpisovanje in informacijo dnevno do 19.
Važno za vsakogar sedaj ln v bodočnosti je znanje strojepisja, stenografijo, knjigovodstva, jezikov itd. Novi tečaji prično 4. februarja. Izbira predmetov po želji. Učnina zmerna. Informacijo in prijavo dnevno. Novi prospekti nn razpolago: Trgovsko nčlttsče »Chrlstofov učili zavod«, Ljubljana, Domobranska 15.
Za jutrišnji simfonični koncert par po-jasminih besed k liossinijevi uverturi Viljem Teli in Schubertovi Simfoniji. Rossitil ia v svoji uverturi predvsem mojstrsko nn-slikal vihar. Začetek prodigre tvori mono, log solo-čelista (prof. Sedlbauer), ki ga spremlja kvartot čel. Takoj po čelih se po raja v popolni tišini šelost violin — 7. vetrom že začno padati prve deževne kapljice (flau-to). Veter postaja močnejši, že grmi, nato se vihar z besno silo zaganja v drevje, ki se močno Slbi (ves orkester v fortlssimu). Vihar se polagoma umirja in oddaljuje, par-krat zagrmi in so zabliska iz daljave, nalo pn zapoje ptiček. Pastir, ki je vedril pod drevesom, zapiska na plščall (oboa) svojo melodijo in v njo se upleta slavčok (flauta)
Ta duet spada med najtežje točko. Nato za-doni.io lovski rogovi In zaključijo skladbo
—	Muzikologi s omnogo pisali, če je Seliu-bertova h-mol simfonija resnično nepopolna
—	Muzikologi so mnogo pisnli, čo .16 Selili liort tako zamislil. Možno jo eno in drugo Lahko jo pojmujemo kot romantično antitezo dveh velikih nasprotnih pojmov: živ lienje. žalost, trpljcnjo — blažonost. sreča mir' Na jutrišnjem koncertu bomo slišali Se 1 stavek Čajkovskega Koncerta za violino in orkester, en Dvofakov Slovanski ples in Adamičev Scherzo. Na razpolago .ie šo ne kaj vstopnic v knjigarni Glasbeno Matice, Začetek koncerta bo točno ob pol 7 v veliki unlonskl dvorani. .....	, ,_
Učite se strojepisja. Nov eno-, dvo- In trimesečni tečaji prično 4. februarja. D^et-
na metod" Specialna strojeplnsa | Gregori
nčlllšče »Chrlstofov učni zavod«, LJubljana, Domobranska 15.
Danes ob 5 popoldne v frančiškanski dvorani »Svojeglavček«, burka s petjem v treh dejanjih. Komur jo do prijetnega razvedrila in veselega predpustnega razpoloženja, ho prišel v frančiškansko dvorano. Priporočamo, da si vstopnico preskrbi te pravočasno pri blagajni od 10 do 12 dop. in dve uri pred pričetkom predstave. Cene od 8 lir navzdol. Stojišča 2 liri.
Vsom, ki so hočejo pošteno razvedriti in uživati ob lopi gledališki igri, priporočamo, na i si ogledajo danes popoldne oh petih na »Rokotlciskom odru« veselo in tudi vsebinsko dobro komedijo: »Vihar v kozarcu«. — Predprodaja vstopnio bo v nedeljo od 10—12 dve uri pred pričetkom v društveni pisarni, Petrarkova 12-1, desno. Pridite!
Staršem dijakov sporočamo, da pripravljamo dnevno dopoldne in popoldno dijake srednjih, meščanskih in ljudskih šol iz vseh predmetov (razlaga. Izpraševanje, nalojfel). Za vsakega posameznika vodimo kontrolo po šolah. Važno za ono, ki žolo konec leta po-lagati privatne ali razredne iznitel Vpiso-vanjo dnevno od 8 do 12 in od 14 do 16. Ko-repetltorl.1, Mestni trg 17/1.
Opozarjamo na koncert t frančiškanski dvorani. Na popoldanskem, koncertu v torek, 2. februarja nastopijo oh 4: Stanko Lukman, tenorist: Ani« Anka, sopran: prof. Ubsld Jcnotin, klavir. Na sporedu bodo: Verdi, Pue.cini, Decapu«, Solubert, Cesanni, Lehar, Pavčlč. Pregelj, Flajšman. M- -her, Tosti. Vstopnice se dobijo v predprodaji v - ■ •	uli
pfštlln ... .... ..............-	. . ,
šola: Največja moderna strojepisntca, raz rstni stroji. — Učnina zmerna. — I o
trafiki Sevor, Selenburgova ulica.
Gledališče
OPETtA. Nedelja, 31. jan. oh IG: »Thats«. Izven. Cono od 24 lil" navzdol. - Ponedeljek 1. febr.: Zaprto. — Torek. 2. febr. ob 16. »Zemlja smehljaja«. Opereta. Izven. Cene od 2« lir navzdol. — Sreda. 3. febr. oh 17: »Thnls«. Izven. Cene od 24 lir navzdol Četrtek. 4 febr. ob 17: Beg Iz seraja. Ited B.
J. Masscnet: »Thats«. Onera v sedmih sli kah Osebe: Athannel. Puščavnlk — Primožič, Nicias, mlad filozof — Sladol.lev, 1'a-lemon, star puščavnik — Dolničar, suženj — in. Thals, lietera — Hevbalova, Kro-bila, sužnja - Mlejnlkovs. Mirtnln. sužnja Stritarjeva. Albina, opatinja — Oolohova.
sel ni teč« i n il Ta knI govodstvo stenogri- Solo plešejo: BravniSarjev. .lapljevn. Itcm-fiTn il»ike itd lnformaoije pr iavc dnevno. Ukarjeva. Kirhos in Pogačnr: sodeluje ve« Zahtevajte nove slikaoo prospekto: Tr«ovsko balel.il zbor. Dirigent: Stntof: reži.er: De-
hevec: zborovodja: Simonlti; scenograf: A. Oorlovičeva; načrti z akostumo: Vilfanova.
DRAMA. Nedelja, 31. jan. oh 14: »Oče naš«. Izven. Cone od 15 lir navzdol. — Oh 17.30: »Ples v Trnovem«. Izven. Cene od 15 lir navzdol. — Ponedeljek, 1. febr.: Zaprto.
-	Torek, 2. febr. ob 17.30: »Veliki mož«. Izven. Cene od IS lir navzdol. — Sreda, 3. februarja ob 17.30: »Ples v Trnovem«. Red Sredo. — Četrtek, 4. febr. ob 17.30: »Zaljubljena žena«. Red Četrtek.
Rdeči križ sporoča
V poizvedovalnem oddelku I. R. K.. Via Ariella 2-II (Gosposvetska cesta), soba 3, naj so javijo med uradnimi urami od 8—12 naslednji: Cerne Andrejka, Intihar Joslpina (svojci), Magdič, Neža. Mihajiov Božo, Pogačnik Miru, Poje Anton, Skuk Marija, _unac-Logar Zofija, ter svojci naslednjih in-ternirancev: KraljiS Alojz (Peter. r. 191.D. Kral.lič Anton (Peter. r. 1914). Kraljič .lože (Peter, r. 1921), Oven Janez (Matija, r. 1896).
—	Istotam, v sobi št. 1, haj so javijo od pošiljatelji paketov za naslednje interniran ce: Kupert Rudolf, Spreizer Ana ia Zalar Matio.
Naznanila
ROKODELSKI ODER. Nedelja, 31. ja-oh 5: »Vihar v kozarcu«. Opozarjamo na predprodajo vstopnic, ki bo nn dan predsta. ve od 10—12 ln dve uri pred pričotkom \ društveni pisarni, Petrarkova 12-1.
FRANCŠKANSKI ODER. Nedelja, 31. ja miarja oh 5 pop.: zabavna burka s petjem »Svojcglavček«. Vstopnice dobilo danes oil 10—12 in dve url pred pričetkom pri blagaj ni frančiškanske dvorane.
RADIO. Nedelja. 31. januarju: 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 8.15 Koncert organista Ocnnarijn D'Onorrija — 11 Prenos pete maše iz bazilike Presv Oznanjenja v Kirenzi — 12 Razlaga evangelija v italijanščini (O. O. n. Marino) — 12.15 Razlaga evan gelija v slovenščini (O. K. Sekovnnič) — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Pesmi in napovi — 13 Napoved časa. Poročila v Italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstvu Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17" Operna glasba — 13.10 Pisana glasba — 14 Poročila v Italijanščini — 14.15 Koncert radijskega ork"sira in komornega zbora, vodi dirigent D. M. Sijnnec. Slovenska glasba — 15 PoroMla v slovenščini — 17.15 Kafol Franjo! Zimska dela v sadovnjakih. Predavanje
v slovenščini — 17.35 Lahka glasba — 17.45 Pesmi in napevi — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Komorna glasba — 20 Napoved čnsa. Poročila v italijanščini — 20.15 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.80 Filmsko glasbo izvaja orkester, vodi dirigent Segurinl — 21 Predavanje v slovenščini
—	21.10 Simfonični koncert, vodi dirigent La Rosa Pnrodi — 22 Predavanje v slovenščini
—	22.10 Moderne pesmi, vodi dirigent Zcmo
—	22.45 Poročila v italijanščini.
Ponedeljek, 1. februarja: 7.30 Napevi in
romanco — 8 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.2» Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Lahka glasba — 13 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Glasbo in pesmi vodi dirigent Angelini — 14 Poročila v italijanščini — 11.10 Koncert radijskega orkestra. vodi dirigent D. M. ftijanec. Glasba za godala — 14.40 Komorna glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 17.15 Koncert violinista Jana š!ajsa, pri klavirju Janko Ravnik — 17.40 Pisana glasba — 18.30 Prenos javnega simfoničnega koncerta iz unionsko dvorano v Ljubljani. Koncert vodi dirigent D. M. Sljnree, sodeluje violinist Albert Dor-melj — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Pesmi in napevi — 20 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 20.15 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Simfo-nično-vokalni koncert, vodi dirigent Ziino, sodelujeta sopranistkn Rosetta Pampaninl in tenorist Frsnccsco Alhancsc — 21.45 Zanimivosti v slovenščini — 21.45 Konccrt Adamičevega orkestra — 22.20 Predavanje v slovenščini — 22.30 Predigre ln Intermezzi znanih oper — 22.45 Poročila v Italijanščini.
LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: t nedelio: dr. Plceoll, Bloivveisova e. S: mr. Hočevar, Celovškn 62, in mr. Gartu«, Moste, Zaloška 47. — V ponedeljek: dr. Kmet, Blei-weisova 43; mr. Trnkoczy, Mestni trg 4, iu
mr. Ustar, ftolenburgova 7.
Nedeljsko zdravniško dežurno slniflio tio
opravljal od sohote od 20 do ponedeljka do S zjutraj mestni višji zdravstveni svetulk dr. Ml« Franta, Poljanska c. 15/11.
Poizvedovanja
Zguhlla le revna dijakinj« v nedetlo r1u-traj ovratnik (zajčja koža) v Llchtenturnu ali v njega bližini. Pošten najditelj naj ga odda v omenjenem zavodu.
K današnjem obroku drž. nogometnega prvenstva
30 nedelj bodo igrali, danes je na vrsti 18. Nas, ki spremljamo usodo posameznih moštev le bolj od daleč, zanima zlasti borba za prvo mesto. Doslej so se odtrgala štiri moštva in nas prepričala, da smemo iskati letošnjega prvaka samo med njimi. Lanskoleto smo čitali na vrhu razpredelnice v tem času imena rimske, beneške in torin-ske enajstorice. Letos so ostali na častnem mestu samo še Torinci, medtem ko sta Roma in Venezia zdrknili na U, odnosno 15. mesto, ln kdo je na vrhu? Oglejmo si vrstni red in spričevala posameznih moštev:
Livorno
Ambrosiana
Torino
Juventus
Genova
Atalanta
Bologna
Lazio
Fiorentina
Milano
Roma
Liguria
Tiestina
Bari
Venezia
Vicenza
17 17 17 17 17 17 17 17 17 17 16 16 17 17 17 17
10 10 10 9 9 8 8
7
8 5 5 5 2 4 2 2
3
4
5
4 7
6 7 6 7
5
7
8
6 8
10 U
29 32 37 41 41 17 32 36 31 21 16 16
15
16
13
14
21 16
15 29 33 19
16 35
35 21
25
36 21
26
29
30
24 23 22 22 19 19 18 18 18 17 14 13 13 13 9 8
Livorno torej vodi s 24 točkami. Danes bo igral Livorno z Ligurio in to pomeni po vsej verjetnosti napredek za naslednji dve točki. Skoraj ne. more biti drugače, če igra prvi z razpredelnice z dvanajstim. Prccej težja naloga čaka Am-brosiano, ki bo nastopila v Bergamu proti Ata-lanti. Računati pa moramo s tem, da je trenutno Ambrosiana v odlični formi. Prav sedaj, ko je vodilnemu Livornu že za petami, bo mobilizirala vse sile, da ne bo izgubila tako dragocene točke. Posebno zanimiva partija bo v Torinu: Juventus: Torinol Dvoje domačih moštev, dvoje enakih bo nastopilo pred očmi tisočerih domačih prijateljev, navijalcev in simpatizerjevl Če si ogledamo njuni spričevali, tedaj vidimo skoraj enako dobre rede in enako število točk: Torino 22, Juventus 22. To bo za torinske športnike vsekakor velik dogodek
in priznati moramo, da smo hudo radovedni, komu se bo obrnila sreča.
Spored današnjih srečanj je tale: Vicenza: Vicenza—Fiorentina, Milan: Milano—Roma, Benetke: Venezia—Genova, Torin: Torino—Juventus, Genova: Liguria—Livorno, Bergamo: Atalanta—Ambrosiana, Rim: Lazio—Bari, Bologna: Bologna—Tri-estina.
Hermežanl iščejo prvaka
Danes nadaljevanje turnirja za pokrajinsko
prvenstvo v namiznem tenisu.
V soboto popoldne so začeli pri Mikliču z velikim turnirjem namiznega tenisa, ki bo trajal danes ves dan s pričetkom ob 8. uri zjutraj. Do zaključka lista še nismo prejeli poročil o sobotnem delu turnirja — šlo je za tekmovanje moštev. Sodeč po pripravah bo danes v prijetni dvorani Hermežanov zelo živahno. Zgodaj zjutraj bodo začeli z igrami, pri katerih ne odloča moč ali kaj podobnega, temveč hitrost, spretnost in dobri živci. V prvi skupini (A kategoriji) bodo hude borbe za vstop v finale, finale pa bo tem bolj zanimiv, ker se bodo spoprijeli najboljši igralci Ljubljanske pokrajine.
Poskrbljeno je tudi za manj izurjene in ne-verificirone prijatelje namiznega tenisa, ki se bodo spogledali v posebnem razredu. Ob 10. uri
bodo prišla na vrsto dekleta in bodo sukala lopar tem bolj za res, ker bo šlo za najvišji naslov. Hermes pdziva vse one, ki so se udejstvovale v namiznem tenisu doma, na kopališčih ali v zasebnih družbah, da poskusijo srečo na prireditvi, na kateri bodo najboljši podelili naslov prvakinje Ljubljanske pokrajine. Da bo spored popolen, bodo nastopili tudi gospodje v dvoje in pa seveda tudi juniorji. Nič manj kakor šest tekmovalnih
1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	U	12	13	14	15	10	17	le	19
20						21			22					23				
24			25				26					27				28		
29			30		31		32				33		34				35	
36	37			38	89						40		41	42	43			
44			45						4.	47					43		49	
5U				51				52				53			54			
55			56					57				58				59		
KRIŽANKA Št. 72 Vodoravno: 1. veseloigra (tujka), 0. razum, 14. vrba, 17. gaz, sled, 20. \Vielandov ep, 21. vrsta papig, 22. majhen zid. 23. psovka, ničvredne?.. 34 severna žival, 23. otroška beseda za očeta, 26. tovarna zaves. 27 piš, veter, 28. strmina, breg, 20. prevara, 31. hišna, postrežnica, 34. vrsta cvetlic, 36. vrsta davščine, 38. cerkvena posoda, 40. žensko ime, 42. velikan (tujka), 44. turški naslov, 45. prebivalec Sirije, 47. dokaz nenavzočnosti (tujka), 48. gora v Švici, 50. obvodna žival, 51. mesto v Nemčiji, 52. upanje, 53. japonski denar, 54. notranjska voda, 55. žensko ime, 50. mitničar, carinik (tujka), 57. državica v Aziji, 58. pripadnik izumrlega naroda, 59 mesto v Vojvodini.
Navpično: 1, reka v Srbiji, '2 svod, slop. 3. velika sekira, 4. razdobje (tujka), 5. pribitek, doplačilo (tujka), 6. špansko žensko ime, 7. žensko ime, 8. kraj na Francoskem, 9. bogomili, verska ločina, 10. otočje v Atlantskem oceanu, 11. deset tisoč, 12. žensko ime, 13. pokrajina v Grčiji, 14. skupin se bo borilo tokrat za častna mesta in ia | prvi letalec, 15. strmina, breg, 16. Kreitenova igra nagrade. Vstopnina k prireditvi i iz rimskega življenja, 17. vrsta mesa, 18. žensko
lične spominske znaša 2 liri.
ime, 10. živinska krma, 30. vrt, drevored, 32. ru-
Naročaite in Širite »Slovenca« 1
Zahvala
Za vso Izraze sočutja v bolezni tn ob prerant smrti našo pro-ljubljeno hčerke, sestro, gospodične
Anice Leskovšek
se vsem najlskreneje zahvaljujemo, posebno č6. duhovščini ln 6č. sestram, zlasti č. sestri llipolltl za njeno materinsko skrb ln nego oh mukepoln! bolezni nafe Anice. Prisrčna zahvala vsem dobrotnikom, ki so nam v teh težkih dneh nudili kakršno koli pomoč, ter vsem. ki so jo spremili na njeni zadnji poti. H op bodi vsem plačnik! Svota maša zadušnica bo brana v fcupnt eerkvt sv. Frančiška, v ponedeljek. 1. februarja 1943, ob pol 7 zjutraj.
LJubljana, 29. jan. 1948.	Žalujoči ostali
Ono starnuto non 4 u n a m a I a 11 i a. pno ossere pero II primo slotomo di un raffred-dore. Ouesto t il vero momenlo per l'Aspirina,| eviterete cosi una maialtia da raffreddamento con tutte le sue spiace-voli conseguenze.
Kihanje sicer ni bolezen, lahko pa js prvi simptom prehlada, tedaj vzemite Aspirin in tako se boste izognili prehladu z vsemi neprijetnimi posledicami.
Avl r»t Mil ono ■ 3101« • w*0 • XIX
Po dolgotrajnem trpljenju nas Je za vedno zapustil v (17. letu starosti, providen s sv. zakramenti, naš ljubljeni mož, oče, brat, gosp.
BABNIK JANEZ
posestnik v Bizoviku S t. 8
Na zadnji poti ga bomo spremili v nedeljo, dne 81. januarja 1943, ob troh popoldne iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče.
V Bizoviku, dne 30. januarja 1943.
žalujoča žena CECILIJA roj. Skrjane: sinovi: IVAN, FRANC, ANTON — ter ostalo sorodstvo
Umrl je nama v 88. letu starosti najin skrbni in dobri oče, gospod
Anton Planiniek
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 1. febr., ob pol treh popoldne z Žal, kapela sv. Nikolaja, k Sv. Križu.
Sveta maša zadušnica bo darovana v četrtek, dne 4. februarja 1943, ob 7 zjutraj v Trnovem.
Ljubljana, Zagreb, dne 30. januarja 1943.
ANTON, sin; MARIJA ZORC, hči.
Zahvala
Vsem, ki ste sočustvovali t nami in spremili na zadnji poti našega dragega
Antona Martinjaka
naj pri srčnejša zahvalal Kožarje pri Ljubljani, dne 30. januarja 1943.
RODBINA MARTINJAK
—BEE ^aiM—M—ri
Umrla nam je naša ljubljena mama, stara mama, sestra, teta, svakinja ln tašča, gospa
BERLOT MARIJA
roj. Bavdaš
dne 29. januarja, previdena s tolažili sv. vere, po kratki bolezni, v 78. letu starosti. — Pokopali jo bomo v nedeljo, dno 31. januarja 1943, ob štirih popoldno z Zal, kapelica sv. Andreja, na pokopališče k Sv. Križu. — Sveta maša zadušnica bo darovana v ponedeljek, 1. februarja, ob pol 8 zjutraj v cerkvi sv. Petra.
LJubljana - Avče, dne 29. januarja 1943.
Globoko žalujoči otroci ln sorodstvo.
ski plemič, 33. trden kmet, posestnik, 35. pritr-dilnica, 37. zagon (tujka). 39. prebivalec Irske, 41. svetopisemska oseba, 43 trdnjava v Španiji, 46. vladar, 49. edimburški urur, izumitelj stereoti-pije (1690—1749).
Rešitev križanke št. 71
Vodoravno: 1. Mlinar Bogataj; 14. prstan; 20. Ledina; 21. Lvov; 22. Rtallo; 23. ulj; 24. elegija; 25. Claes; 26. Medvode; 28. Kisel; 30. aga; 31. Irula; 33. bajram; 34. olje; 35. Rilo; 37. sad; 40. Berane; 41. o*e; 43. jarina; 45. ded; 46. Renč; 48. Nitran; 50. Enej; 51. Uda; 52. Mavri; 53. Muljava; 56. de ca; 57. Pate; 5S. Magnus; 59. Oskar Navpično: 1 Mlekojed; 2. Lelij; 3. ide; 4. Nigerija; 5. anilin; 6. raja; 7. blagodat; 8. ovca; 9. golt, 10. Avar; II Treuberg; 12. ais; 13. jamar; 14. plebanus; 15. rt; 16. sovjet; 17. Tuoro; 18 Al-da; 19. Njemen; 27 Danilo; 29. serec; 32. Lenin. 36. Lada; 37. seme; 38. Adam; 39 drva; 42. Sava; 44. Ane; 47. emu; 49 rak; 51. up; 54. J(enko) S(imon); 55. ar.
»'A	»I ^^M^l
POVEST PILOTA ŠTEFANA
39.
Kanal je bil ozek. Ko sem tipal ol> steni, som začutil, dn ima oh steni nekak hodnik, širok malo manj, kot moja iztegnjena roka. Ču j ... Šum... voda pada v globočino. Strah mi je pognal novo moč v : telo. S silnim naporom som zlezel na liod-j | nik ter počasi sdopal proti vodopadu.
Prav na koncu hodnika je voda padala v globočino. No, če bi me potegnila s seboj ... Kar slabo mi je postajalo. — Glej kaj je pa tam? Zopet nov grad. Koliko presenečenj in vendar sem še vedno v tako bednem položaju, še tam bom poskusil, morda bom imel tam več sreče.
T O M A 2 POKLUKAR: «111» .iptflnjntfft^milPTO
itftuimlmunull*
rTA r H
!
j" ia« m
i BELE
»11 ifeimniimiir
f!
n-B,
Jffliiši!!!
Potem se je spomnil večera v furmanski sobi.
Kaj se godi s teboj, Matevž? Ah, Iiil8, le dobre volje sem. Pa tisto z Marjeto? Saj me je ona prva objela. In ti si ji vrnil. Ah, srce je včasih brez pameti; greje se tam, kjer ni prostora za dva. Ne bi smel tega storiti; ona je zaročena, ti pa si pravil Majdi, da se boš čez zimo dogovoril z očetom ln da boš pripravljal domačijo za novo ognjišče.
Nič se ni zgodilo, česar Majda ne hi smela zvedeti. Nič hudega ni bilo. Če ni bilo hudega s teboj..., ti ne veš, če ne čuti Marjeta drugače! Prav zaradi lebe bo morda sprejela zaročenca bolj hladno kol bi ga, če ji ne bi pokazal, da li je všeč.
Nekdo je potrkal.
»Naprejl< so je oglasil Matevž in pogledal nevoljno proti vratom.
V solvo je pokukala plavolasa Marjeta, ki je prišla z Janezom.
»Matevž, nocoj se ne boste poslovili
E Z ID EI
iii' ^UUiHiliM||1 ilf**
ijiPPlt. J|
„„,,___w
1|| P' !ilL'!;
X. .. ui-irM" m !l_
j»o francosko,« ga je prijazno nagovorila.
»Pogrešamo te,< mu je dejal Janez, ga prijel jxxl roko in ga vabil iz sobe.
»Ne, ne, nisem se mislil posloviti, le pošto sem bral, ki me je čakala v obed-nici.t
Spodaj 60 spet prepevali:
»Vinograd obdel'vati, Slovenc mora znati; kdor delal prav ne bo, naj pije pa vodo!«
Od časa do časa se je oglasila Nada in prosila, da bi bili gostje bolj mirni. »Zgoraj ne morejo spati!« se je pritoževala. Slovesno so obljubili da jih nili v kuhinjo ne bodo slišali, čez par minut pa so postali spet razposajeni. Matevž ni več toliko plesal, je pa zato več pil. Začel je napivati vsem po vrsti: onim, ki so mu bili všeč in potem še tistim, lii jih ni kaj prida rad videl Delal ae
je, kakor da bi jih hotel ustrahovati. Posebno rad je imel Matička.
Začel je spet plesati, toda sedaj z vsemi po vrsti. Marjeta bi morda rajši videla, da bi bil več z njo, zadovoljila pa se je tudi s tem, da je bil dobre volje. To pa je res bil. Z Matičkom je pil bratovščino in potem sta treščila kozarce ob tla, da so se razleteli na desetero koscev. Kdo ne bi bil vesel, če ti ponudi Matiček, ugleden meščan s pristno kmečko dušo, da mu lahko rečeš »ti«?
Plesal je spet z Marjeto in čutil njeno gibkost, njen lahek korak. Vino je delovalo, vsa soba se je vrtela v veselju in pesmi. Hišni pek se je sprehajal po sobi in vlekel harmoniko zdaj glasno, kakor da bi hotel nasilno polniti ušesa, zdaj tiho kakor da bi snežilo. Soba je bila polna veselja in dobre volje. Marjeta se je domislila besedila k melodiji, ki jo je čaral pek iz svoje harmonike. S|>et mu je pela in ga gledala v oči. »Vrag je v tebi, punčka draga,« ji je šepnil Matevž. »V tebi sta dva I«, mu je vrnilo dekle.
Sele pri mizi se jc zavedel, da jo je tikal. Naročil jo še pijače, plesal pa ni več. Praznil je kozarce in se delal strahovito žejnega.
Ali mu je pijača tako teknila? Kako bi mu teknila, ko je vendar pil lo
z.a redke slovesnosti! Nocoj pa je bil Matevž žejen, žejen vsega in marsičesa.
Ura je bila pozna in soba se je začela prazniti.
»Matevž pojdite še vi spat, trudni ste,« mu je rekla Marjeta. Ta je vstal, jo prijel ftod roko in vodil do sobe. »Duša draga, pozno je, za Matevža pa še ne prejx>zno. Lahko noč vam voščim, obema pa lepše vreme jutri.«
Za tem je odšel naravnost v sneg in se sprehajal po srenu okrog doma. Ko se je shladil, se je vrnil v furmansko sobo, ki je smrdela po tobaku in vinu.
Če bi jx>gledale to noč bole zvezde skozi okno, bi bile najprej žalostne. Videle bi Matevža, kako ga opaja Marjeti-na pesem, ob pozni, zelo r>ozni uri pa bi ga zalotile pri mizi, kjer sedi sam in pije wisky. Če pa bi mu pogledale v i dušo, bi prešla žalost s srebrnih obrazkov. Ne, Matevž ni bil žejen vina; nekaj je gorelo v njem in to je gasil s pijačo. Ob drugi priložnosti bi 6i pripel smuči na noge in tekel, tekel tako dolgo in tako hitro, da bi 6e vrnil tako krotek, da še zavriskati ne bi mogel. Nocoj pa je bila megla, gosta megla in bele zvezdice na nebu so videle samo sivo morje, ki je ležalo nad starimi gozdovi okrog Mrziega studenca.
Ko je prišla Nada pospravljat steklenice in čaše, ji je Matevž pomagal, jio-tem pa je šel spat,	l
Vreme se nI kaj prida spremenilo. Le sren je imel zjutraj močnejšo skorjo in tudi živo srebro je zdrkniio za par stopinj nižjo.
»Lipanca draga, še te bom videl v soncu, še boš moja, predno grem.« Ne, v tej megli tudi danes ni hotel v dolino. Soltota je minila brez posebnih sprememb. Dopoldne je jmtčeval plužuo kri-stijanijo, jx>j>oldne so priredili izlet na Rudno polje. Celo uro so 6e zadržali v gozdarjevi koči, kjer so pili čaj s mlekom. Ko so se o mraku vrnili, so začeli s tarokom.
Skakalne tekmo pod Ponco.
Voznik, ki je pripeljal živila iz doline, je prinesel, kakor vsak dan. tudi po&to. Med časopisi in pismi je bila brzojavka za Matevža.
»Pridi pod Ponco — radio reportaža — nujno.«
Povabilo je fanta vrglo na noge. Bral jc v listih, da pripravljajo v dolini pod Ponco veliko prireditev. Napovedani so bili posebni vlaki, ki bodo pripeljali množico k skakalnim tekmam. Spet ho med ljudmi, spet bo sedel na vlaku, skoke pa bo glodal čisto od blizu, najlepšega mesta.
A, Fogazzaro j	97
Palača ob jezeru
>Se torej hočete spremniti iz Prozerpine v Sfingo, markiza?«
»Da, v Sfingo, ki bo kmalu postala kamnita, morda celo hladnejša od kamna. Prej pa bo govorila in povedala vse. Torej...«
Postala jo vedno bolj bleda. V tem trenutku je strepetala iu ni mogla več govoriti. Vezza in zdravnik sta vstala. Marina je pograbila nož in ga z vso besnostjo zasadila v mizo.
»Pomirite se,« ji jo dejal zdravnik, jo prijel za ledeno mrzlo roko in so sklonil k njej. Marina so je že premagala. Odrinila je zdravnikovo roko in vstala.
»Zraka potrebujem,« je izjavila.
Planila je mimo zdravnika in stekla k ograji, ki jo bila obrnjena proti jezeru.
Zdravnik jo skočil za njo, da bi jo pograbil.
Marina pa se jo že okrenila proti njemu in pogledala Vezza z žarečimi očmi.
»Kaj so vam zdi,« je dejala in so skušala pri tem pokazati popolnoma mirno. »Ali more človeška duša živeti večkrut na svetu?«
Ker pa jo Vezza v zadregi molčal, mu jo zaklicala:
»Odgovorite!«
»Nikakor ne!« je odvrnil Vezza.
»Ni res. Lahko živi!«
Zavladala je grobna tišina. Vrtnar, kuhar in Fani, ki jih jo sluga obvestil o vsem, so prihiteli po stopnicah, da bi prisluškovali. Veter je ponehal, jezero je lo tiho šumelo.
V tej tišini se je zopet oglasila Marina.
»Pred šestdesetimi leti je oče umrlega grofa zaprl tu notri svojo prvo ženo kakor steidega psa. Počasi jo jo umoril. Ta ženska se je vrnila iz groba, da se maščuje nad prekletim zarodom, ki je vladal tu do nocojšnje noči.«
Njeno oči so bile uprte v vrata na desni strani lože, ki so bila odprta.
»Nikar, markiza,« ji je s pomirjujočim glasom dejal zdravnik. »Nikar ne govorite tega.«
Pri teh besedah jo jo trdno prijel za roko.
»Tam so ljudje,« je vzkliknila Marina. »Pri-dito vsi sem!«
Fani in ostali so zbežali, a so so takoj zopet tiho vrnili, da bi prisluškovali.
Silla se je približal vratom salona. Ni mogel 6icer videti Marine, a slišal jo je dobro, ko je nadaljevala:
»Naprej! Njega še ni sem, ker že pozna to povest. Vendar pa ne ve še vsega. Poznati mora tudi konec. Vrnila sem se iz groba in to je moja zmagoslavna gostija!«
Hipoma ji je glas odpovedal. Objela je steber, poleg katerega jo stala in naslonila nanj čelo in divjo zastokala, tako da 6e je zasmilila v srce vsakemu, ki jo je slišal.
»Nikar, markiza,« ji je nežno dejal zdravnik. »Vse je resnica, kar ste povedali, a nikar no govorite o tem, ker vam škoduje.«
Dvignila je glavo, popravila lase in zopet uprla pogled v vrata salona. Vrtnarjeva žena so je prikazala na vratih. Marina ji jo z roko dala znak, naj se umakne in dejala zdravniku bolj s kretnjo kakor z glasom:
»Da, pojdimo odtod, pojdim« v salon.«
»Ali ne bi bilo boljše, čo bi šli v svojo sobo, markiza?«
»Ne, ne. Hočem iti v salon. Pustite me!«
Zadnjo besedo je izgovorila tako odločno in ponosno, da jo jo zdravnik nemudoma ubogal in šel za njo. Zdelo so mu je v tem trenutku najvažnejše to, da jo oddalji od ograje.
Marina jS krenila počasi proti salonu in ves čas držala desnico v žepu. Vezza in služabnik stil jo gledala vsa prepadena. Zdravnik, ki je šel za njo, je za trenutek obstal, da naroči nekaj vrt-narjevi ženi. Marina je medtem dospela do vrat.
Fani, kuhar in vrtnar 60 se umaknili vstran, da bi jih ne videla. V salonu je bilo mračno.
Silla jo stal na pragu. Zagledal je Marino, ki mu je prihajala nasproti in je za hip bil v zadregi, kaj naj stori. Ni vedel, ali naj ji gre nasproti, ali naj stopi na stran ali pa naj se umakne v salon. Marina se mu je naglo približala, mu dejala »Srečno pot« in dvignila desnico. Počil je strel in Silla se je zgrudil na tla. Fani je za-vpila in zbežala, zdravnik je planil v salon, za-klical možem, naj primejo tnarkizo, sam pa se je sklonil nad mladeniča. Vezza, sluga in vrtnarjeva žena so tudi planili v sobo, da bi videli, kaj se je zgodilo. Vrtnar in kuhar sta vpila in vzpodbujala drug drugega, da bi zadržala Marino, ki 6e jo medtem okrenila in šla s kadečim se samokresom v roki, mimo osuplih ljudi, ki se je nihče ni upal dotakniti. Odhitela je preko lože, izginila skozi nasprotna vrata in jih zaklenila za seboj. Vse to so je zgodilo v dobri minuti.
Vrtnar in sluga 6ta se končno zavedla, planila proti vratom in jih s silo odprla. Hodnik je bil prazen. Obstala sta v negotovosti, ker sta pričakovala, da bo od nekod počil strel.
»Naprej, bojazljivci!« je zaklical zdravnik in
planil proti njima. Sredi hodnika je obstal ln prisluhnil. Vse je bilo tiho.
»Ostanita tu!« je dejal možema In stekel v grofovo sobo.
Bila je prazna. Sveče so mirno gorele.
Vsi trije so stekli v Marinine sobe.
Tudi tu je ni bilo.
Zdravnik se je pograbil za lase in vzkliknil
»Prokleti bojazljivci!«
»V knjižnico!« je dejal vrtnar.
Stekli so navzdol po stopnicah. Zdravnik je tekel prvi. Ko je dospel do hodnika, je zaslišal od zgoraj kričanje. Razločil je Vezzov glas:
»Čoln! čoln!«
Stekel je v ložo in pogledal preko ograje.
Marina je bila sama v čolnu iz pristana. Na prednjem sedežu je ležal samokres.
»K čolnu!« je zaklical zdravnik.
Vezza je zaklical za njim:
»Pojdite po skrivnih stopnicah!«
Vsi trije ao stekli po skrivnih stopnicah. Zdravnik se jo spotaaknil in zdrsel navzdoL Ko je priletel do konca, se jo dvignil, medtem ko jo vrtnar glasno zaklel.
»Velikega čolna ni več,« je dejal. »Pred kosilom je poslala Rika s čolnom v vas.«
»Morda se je že vrnil,« jo dejal zdravnik in odprl vratica, ki so vodila v pristan.
Čolna ni bilo nikjer. Verige obeh čolnov so visele ob zidu.
Obstal jo kakor vkovan. Vedel je, da ni v bližini nobenega drugega čolna.
»Vrtnar!« je dejal. »Pojdite v vasi Dobilo tam čoln in ljudi!«
Vrtnar je izginil skozi vrtna vratica.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja pri iskanja službe vsaka beseda L 0.30, pri ženitovanjskih oglasih je beseda po L 1.—, pri vseh ostalih malih oglasih pa je beseda po L 0.60. Davek se računa posebej. Male oglase je treba plačati tako) pri naročilo.
| Slaižbc | j Kupimo g
litejc:
Učiteljska abiturientka
brez sredstev, Išče kakršne kolt primerno zaposlitve, najraje kot vzgojiteljica ali lnštruktortca proti skromni nagradi. -Naslov v upravi »Slov.« pod Stev. 668.	b
Gospodična
trgov. Izobražena, stara 17 let, Išče primerno zaposlitve. Gro tudi prak-tlclratl. Naslov v upravi »Slov.« pod št..671. a
1 Službe |
Dobe:
Prodajalka
za galanterijo, steklo ln porcelan, se sprejme. — Prednost Ima s prakso železnlne. — Ponudbo na upravo »Slov.« pod značko »10.000« St. 605.
Dimnikarski pomočnik
vesten, priden ln pošten, dobi takoj službo; Udo-vlč, Krakovska ulica 9.
(b
Smrekovo čreslo
lopo, zdravo tn suho ter ježlce — kupuje vsako količino USNJARNA J. LAVKIO, St. Vid pri Stični — Ljubljana.
Pisalni stroj, gromifon
tn plošče, dobro ohranjene ali pa v neuporabnem stanju, kupuje plača najvišje dnevne eene: .EVEREST«, Prešernova ultra 14.	k
Za mačje kože
plačamo dobro ceno, kupujemo tudi kože domačih zajcev, samo velike, zimske. ROT, krznarstvo, Mestni trg 5.	(k
Volnene kroj. odpadke
ln volneno trikotažo kupujem. Cankarjevo nabrežje 3, Ribja ulica 8.
(k
Služkinjo
k trem osebam, veščo kuhe, Iščem s 1. februarjem.
(b
Postrežnico
iščem za dopoldanske ure — naslov v upravi »Slovenca« pod St. 622. (b
Vrtnarstva
in gospodarskih del vajen moški se sprejmo za trajno delo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 632.
(b
Šivalne stroje
gospodinjske, rabljene — kupujem. - Ponudbe na: Bleiwelsova cesta 8 4. (k
»Perzianer«
krzno ali cel plašč, črn, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 558.
(k
Tričetrtinsko vijolino
kupim. Ponudbo s ceno na oglasni odd. »Slov.« pod »Vljollna 655«. k
Elektromotor
Vit k. s. zamenjamo za močnejšega. Evont. kupimo motor 10 do 12 k. s., napetost 220 do 380 volt. Strojna zadruga v Drav-ljah, LJubljana VII. k
g Ph|auB~l
Krompir za krmo
dobite pri Sever & Komp Arlela Rea št. B. Dobo ga vsi tisti, ki imajo prašiče ln drobnico po ceni 1.50 lir za kg: Nakaznice izdaja »Prevod«, Gospo ska ulica St. 12. oddelek za meso. Kdor šo ni na kaznlce dvignil, naj gre takoj ponjo.	<1
Gostilna pri »Fajmostru«
Sv. Fetra nasip 5, priporoča dobra vina ln Jedila. M. Anžlč.

Knjige!
Peso in korenje
kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Prašičja krma« št. 575.	(k
Služkinjo
spretno ter veščo kuhe, sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod St. 672. b
Gospodinjsko pomočnico
voščo praktičnega dela in meščanske kuhe sprejmem. - Naslov v upravi »Slov.« pod »Ustrežljiva« štev. 669.	b
1 Site I
Oddajo:
Opremljeno sobo
oddam dvema gospodoma. JJorman, Marmontova 41.
Ittcio:
Sobo
najrajši blizu ljubljanske bolnišnice, Iščem. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Intellgent« St. 614. (e
Enosobno stanovanje
Išče solidna gospodična, točna plačnica. Ponudbe z navedbo pogojev upravi »Slovenca« pod »Sava« št. 625.	(c
Dijak z dežele
obiskujoč trg. akademijo lSče sobico, event, gre k dijaku kot sostanovalec. Ponurlho na upravo »Slovenca« pod »Sobica« št. 628.	(s
Več tisoč kg sena
ali detelje, kupim. Ponudbe : gostilna Vodnik, Podutik 25, Ljubljana 7, ali »Jeklo«, A. Vodnik, Ljubljana, Stari trg 11.
(k
Šivalne in pisalne stroje
kupimo, plačamo dobro Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo).	(k
Otroške vozičke
kupimo. Plačamo dobro Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo).
(k
Stalno kupujemo
vseh vrst snažno pohištvo ln drugo uporabne predmete. - Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 — vhod skozi vežo.	(k
Močan rožni voziček
Štirikolesni, kupim. Plev nik Ignacij, Tomačevo 9.
(k
Stružnico
novo ali malo rabljeno takoj kupim. - Ponudbo na naslov: Lazar Fordo Karlovška c. 4.	k
Električni hladilnik
dobre znamke, za 60—90 litrov, kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« pod: »Frlgldalre 664«.	k
Steklenice
buteljke, Clnzano, Chl-anti, radenske, šampanjsko In od konjaka kupuje »Medarna« - Ljubljana, židovska ulica 6.	k
Vse vrste antlkvarnth knjig, revij ln časopisov, kakor tučl separatnih odtisov tupuje Knjigama Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva t. Tel. «4-24.
Hinko Sevar
knjigarna nasproti šentjakobsko šole, proda celoten »Kres«, Dunajski ln Ljubljanski zvon ter Dom In svet. - Kupuje vse vrsto slovenskih knjig, k
Knjige:
štrekljevo pesmarico, Kres, poezijo Prešerna, Vodnika, Medveda, Koso-skega, Ilustrirani Slovo-nec« - kupim. Ponudbe pod »Izvirne 657« upravi »Slovenca«.	k
1 I
Prodamo
TeL 40 88
DRVA P R E H O Q G O M B A C
GLEDALIŠKA 14
Prodam:
dobro kompletno spalnico in koncert-citre ter dam-ko kitaro ln drsalke St. 39. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 560.
Stroje za vsako industrijo
Iz tovarn, dobavlja kratkoročno po nizkih cenah Ileršlč, Rimska c. 13. 1
Brzi polnojarmenik
750 mm, najmodernejši, Iz najboljšega materljala — takoj dobavljiv lz tovarne, so ugodno proda. -IlerSlč, Rimska c.,13.

Vrtnarji!
razkužite tople grede, zemljo ln semena. Razkužilo in vsa navodila pri: Ing. PrczelJ, Wol-fova 3.	(1
Prodam:
blago 7.a 2 obleki, slvo-črno; lepo zapestnico; 2 zapestnl uri, mlinček za turško kavo. - Jernejova ulica 29, Slška.	(1
Brivskega vajenca
sprejmem takoj. Rudolf Gradiščaj, Poljanska cesta 77.	(v
Fotografskega vajenca
sposobnega za vsako delo, Iščem. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 623.
(v
Vajenca
za krojaško obrt sprejmem takoj. Rems Ivan, Vogelna ul. 5, Ljubljana.
(v
Dekle
poštena, stara 17 let — išče mesto vajenke, najraje v modni trgovini. Naslov v upravi št. 651
»Ilustrirani Slovenec«
letnike 1926 do 1932, dva v platno vezana, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 606.	(1
Prodam:
gramofon in plošče lz Italijanske opere; plašč, črn pllš. Naslov v upr. »Slovenca« pod št. 621.
(1
Zimsko suknjo
temnoslvo, dobro ohranjeno, prodam, za srednjo postavo. Blažlr, Moste, Clgaletova 26.
Gramoznica
blizu šmartinsko ceste, tostran bloka, ugodno naprodaj. Ponudbo je oddati v upravi »Slovenca« pod: Gramoznica 662«.	1
Tresor vrata
železna, popolnoma nova, težka ca. 300 kg, prodam. Naslov v upravi »Slov.« I pod štev. 660.
Parcele
v bližini cestne železnice od 23.000 do 100.000 lir prodaja PRISTAVEC Fr. realltetna pisarna, LJubljana, Cesta Arlella Rea št. 3 (poleg Stuplca). (p
Travnik ca 8-10.000 m2
na Ljubljanskem barju, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 603.
(P
Trgovsko hišo
trlnadstropno, novejšo, vogalno, prodam v strogem centru. Zajeo Andrej, realltetna pisarna, Tavčarjeva ulica štev. 10.
(P
Parcelo
prodam po Izredno ntzkl ceni za 6 nadstropnlco, v centru. Zajec, Tavčarjeva ulica St. 10.
'(P
Enonadstropno hišo
z dovoljenjem gradnje za trlnadstropnico, prodam v blžlnl zmajskega mostu. Zajec, Tavčarjeva 10.
(P
Parcele
v svetokrižkem In vzhodnem delu prodam. Zajec, Tavčarjeva ulica štev. 10, (P
Visokopritiično hišo
z eno štirlsobnlm ln eno 3 sobnim stanovanjem in vrtom, prodam v zapad-nem delu mesta. Zajec, Tavčarjeva ulica štev. 10.
(P
Vilo
Gojzerje
moške, dobro ohranjene, št. 41, zamenjam za št. 42—43. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 659.	1
Vitrino z zrcali
prodam ali zamenjam za knjižno omaro, odn. slednjo kupim. Naslov pove upr. »Slov.« št. 656. 1
Več vrst stružnic
Shaping strojev, rezkal-nlh strojev, vrtalnih Btro-Jov, skobelnlk, 2000 mm, itd. dobavlja kratkoročno po jako ugodnih cenah Ileršlč, Rimska c. 13. 1
Gg. mizarji, pozor!
verižni rezkar (Ketten-fr&se) ln tračni brusilni stroj (Bandschlelfmaschl-ne) kratkoročno dobavljivo z elektromotorji. -Ileršlč, Rimska c. 13. 1
Trinadstropno hišo
stanovanjsko, novejšo — prodam v centru. Znjec, Tavčarjeva ulica štev. 10.
(P
Parcele kupim
v Slškl, za Bežigradom, v Rožni dolini In na Mlr-ju. Zajeet Tavčarjeva 10.
(P
j Poizvedbe 1
Angorska bela mucka
(sive oči) je zginila. Najditelja naprošam, da jo vrno proti nagradi na naslov, kt jo v upr. »Slov.« pod št. 626.

Gospa poučuje
Italijanščino In nemščino po hitri in praktični metodi. Zmerno cene. Rimska cesta 10-1., desno, u
Modrece
patentne posteljne mreže, otomane, moderne kauče in fotelje nudi solidno in po nizki ceni
Rudolf Radovan
tapetnik Ljubljana, Mestni trg 13
Oglejte si!
kupim eno ali dvodružln-sko, cena no Igra vloge. Zajec, Tavčarjeva ul. 10.
(P
Trinadstropna hiša
nova, 9 stanovanjska, solidno grajena, ob glavni cesti, blizu centra, ugodno naprodaj. Ponudbe je poslati upr. »Slov.« pod »9 stanovanjska 661«. p
v solidni ln prvovrstni Izdelavi spalnice, jedilnice In kuhinje pri Pohištvo Malenšek, Medvedova cesta 28, Ljubljana. Odprto v sredah in sobotah od 15.30 do 18.
| MmU j
Kobilo, lepo
srednjo težko, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 559.	(J
TEL.
KINO SLOGA
87-30
Junaštvo v vojni na eni In vsa lirika ljubezni na drugi strani so vam piikazuje v filmu
»Koncert po želji«
O tem filmu Je pisalo evropsko časopisje ob priliki razstavo v Benetkah z največjo pohvalo. V glavni vlogi: lise Werner, Carl Raddatz 1. dr. Sodelujo tudi : Marlcka RSkk, Heinz RUhmann, Paul Hflrblger ter berlinska filharmonija.
TEL.
KINO UNION
22-21
Brezmejno požrtvovalnost pravo ljubezni
nam pokaže film
»Mater Dolorosa«
V glavnih vlogah: Martella Lottl, Annelleso Uhllg, Claudlo Gora ln drugI...
TEL.
KINO MATICA
22-41
Dnevno dvojni spored:
Dnevno ob 16.^0 In 18.30 In v nedeljo ob 14.30, 16.30 In 18.30 četvortca najpriljublje-nejftth Igralcev: Kosco Glaehcttl. Maria v. Tasnady, Pal Juver In Otello Toso v burni ljubezenski drami
»Rumeni pekel«
Dnevno ob 14.30 ln v nedeljo ob 10.30 detektlvsko-kriminalnl film SKRIVNOSTNA ŽENA — Igralci: Anneliese Uhllg, Paul Kllnger, Herbert Wllk.
KINO KODELJEVO
Telefon 41-64
Odlična zabava za staro in mlado v lzbornem Švedskem filmu
»Takšen mora biti mož«
Adolf Jahr — Blrglt Tengroth Nepozabna Dlsneyeva umetnina v naravnih barvah	o	iv.
»bnegulcica« PrPdstave:
nedelja ob 14.30 ln 17; delavnik ob 17.30.
Pozor stavbeniki in hišni posestniki!
Dobavljam, polagam ln stružlm starr parketa
Josip ttrlec
Kolodvorska 28 Ljubljana |
Filatelisti pozor!
Poizkusite In uverlll se boste, da najugodnejše vnovčlte ali kupite znamke vseh držav kakor tudi »JOL« albume ln vse fllatlllstlčne potrebščine v Knjigarni Janez Dolžan, LJubljana, Stritarjeva 6.
Tel. 44-24.
Filatelisti!
Ugoden nakup raznih filatellstičnlh novosti: znamk, fllatelistične literature, katalogov, »JOL« albumov Itd., dobite pri fllatelljl »MLADINSKE ZALOŽBE«, Ljubljana, Start trg št. 30.
lAvto-moiorg
šoferska šola
I. GABERSGEK
bivši komisar za šoferske izpite Kolodvorska ulica 45
Izpit se lahko polaga že z iS. letom.
Nov električni motor
3'lt ks, znamlio »GANZ«( prodam. Jernej Klemene,-
Zg. Šiška, Vodnikova 68;
<«
Vloge in prošnje
v Italijanščino sestavlja^ prepisuje ln razmnožuje. Izvršuje vse Informacije ter razne osebne usluga »SERVIS BIRO«, Ljub. Ijana, Sv. Petra cesta 29j
globoke ali šporfne, zopei dobite v lepi izbiri domače izdelave pri tvrdki:
« — Lazar Ferdo
Karlovška cesta št. 4
Prodam vijolino
mojstrsko, s strok, ekspertom. Brezobvezno vsakemu na ogled v trgovini »Umetnost«, Kolodvorska ulica 30.	1
Zahvala
Ob težki izgubi našega preljubijenega brata, strica in svaka, gospoda
Blaža Pozniča
upravnika Pokrajinske Šolske založbe v Ljubljani
čutimo dolžnost, izreči iskreno zahvalo vsem, ki so stali ob strani, nas tolažili, nam izrazili sožalje na kakršen koli način ler v tako obilnem številu spremili predragega pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni gosp. zdravniku dr. Prodanu, čč. gg. duhovnikom in vsem darovalcem cvetja in vencev. Sveta maša zadušnica bo opravljena v čelrtc.k, dne 4. februarja, ob pol 8 zjutraj
v farni cerkvi sv. Petra.
V Ljubljani, 30. januarja 10-'<3.
Žalujoči sorodniki.
Za Liudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Ccnčič