Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3, na dvorišču, L nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. HARODHl DNEVNIK (Jpravnlfitvo: Schilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12'50 četrtletno ... K 630 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge de- j žele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po " 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h.: Stev. 216. Telefonska Številka 65. Celje, v sredo, dne 22. septembra 1909. Čekovni račun 48.817. Leto I. Postopanje c. kr. okr. glavarstva v Ljutomeru proti prebivalstvu v Veržeju. (Interpelacija poslanca dr. V. Kukovca na njega ekscelenco grofa Clary and Aldringen kot c. kr. namestnika zaradi spregleda čezmerno visokih denarnih glob, ki jih je c. kr. okrajno glavarstvo v Ljutomeru naložilo mnogoštevilnim trškim prebivalcem v Veržeju zaradi prestopka pašne prepovedi.) V trgu Veržeju, ležečem na vztočni meji dežele na desni strani Mure, obstoji še danes skupnost razrednega premoženja, na katerem je točasno do deleža voravičenih 69 članov. To razredno premoženje sestoji iz zemlje-knjižno še nedeljenega zemljiškega kompleksa prilično 400 oralov in tvori v zemljiški knjigi c. kr. okr. sodišča v Ljutomeru zemljeknjižno vlogo 167 kat. obč. Veržej. Izza mnogih stoletij se je rabila ta le malo rodovitna zemlja deloma kot skupna paša, deloma za nabiranje kuriva dogovorno s strani vseh do deleža vpravičenih. tržanov. Služnostno upravičeni so bili izven tega tudi vsakokratni župnik, učitelj, cer-kovniK in konjederec trga. V dobrih starih časih naturalnega gospodarstva ni bilo nobenih prepirov o načinu porabe in je vladala tozadevno najlepša složnost. V zadnjih desetletjih pa so se ponovno pojavila različna mnenja in prišlo je do hudih prepirov med interesenti, ker so premožnejši člani združbe (vkupnosti) delali na to, da bi se skupno zemljišče fizično razdelilo in bi se rabilo kot travnik, oziroma gozd, dočim je večina prebivalcev polagala na uporabo zemlje kot skupnega pašnika največjo vrednost. Slednja tendenca se je opazila posebno v zadnjih letih vsled splošnega pomanjkanja krme tembolj. Ko so se pod sedaj že umrlim županom Jožefom Ostercem posamezni tržani ponovno s pritožbami obrnili na politično oblast zoper one, ki so zahtevali pašo, so bile njihove pritožbe zvečina odbite, ker je pol. oblast zavzela po mojem naziranju pravilno stališče, da se gre tu za civilnopravno ražmerje, o čemur imajo razsojati redna sodišča. Pred nekaj leti pa je c. kr. okr. glavarstvo v Ljutomeru na neumljiv način naenkrat opustilo svoje prejšnje stališče in je začelo nalagati denarne globe zaradi paše na enem delu zemljišča, solastnega vsem 69 tržanom, kateri del so hoteli posamezni interesenti odmeniti samo za pogozdovanje in dobivanje lesa. Tozadevno sporazumljenje glede končnega sklepa vseh interesentov se ni iskalo niti poskusilo. Zahtevalci paše pa si podedovanih pašnih pravic seveda niso dali vzeti in se tudi niso pustili prepričati, da bo c. kr. okr. glavarstvo v tem slučaju proti njim kratkim potom postavno uporabljalo kazensko normo ces. odredbe z dne 20. aprila 1854. drž. zak. št. 96, odn. § 60 : 8 gozd. zak. Ubogi ljudje so se čutili v svojem življenjskem interesu prizadete in se niso pokorili — česar seveda ni odobravati — pašniški prepovedi, kar je imelo za posledico vedno hujše denarne globe, tako da znašajo danes pri mnogih članih omenjene vkupnosti razrednega premoženja v Veržeju zaradi prestopka pašniške prepovedi na lastnem zemljišču naložene globe 400 do 500 kron. Naložene globe so se neusmiljeno, naravnost barbarsko izter-jevale, tako da je mnogo eksistenc vsled tega strogega postopanja uničenih. Da se me ne bo dolžilo pretiravanja, naj slede nekateri vzgledi: 1. Terezijo Anišak se je z razsodbo z dne 12. maja 1906, št. 12.822 obsodilo na denarno globo 20 K, od-nosno 48 ur zapora; z razsodbo od 10. julija 1906 na nadaljno denarno globo 50 K, odnosno 5 dni zapora; 30. maja 1908 št. 14.432 na denarno globo 60 K ali 6 dni zapora, 29. septembra 1908 št. 1977 na denarno globo 60 K odn. 6 dni zapora; 6. julija 1908 št. 6741 na denarno globo 50 K in se je z odlokom od 14. avgusta 1909 št. 9393 odredila v svrho izterjanja javna dražba 1 svinje in 6 mernikov (mecnov) pšenice na 3. septembra 1909, tako da je Terezija Anišak sama že vplačala znesek 23 K 30 v in še ima plačati globo po 141 K. 2. Ivan Cmerekar je plačal del globe 1 K 8 v, odsedel 24 ur zapora iu ima še plačati 10 K. 3. Marija Galunder je tudi odse-dela za z odlokom od 11. junija 1908 št. 6763 izterjano globo 30 K 3 dni zapora, da bi preprečila prodajo za-rubljene ji krave, a že z odlokom od 5. maja 1909 št. 15.484 se je odredila pri isti Mariji Galunder v svrho izterjanja nadaljnega zneska 3 K 60 v zaradi gozdne škode znova prisilna dražba 1 svinje. 4. Karl Kapun je odsedel 24 ur zapora, da reši 1 svinjo, ki bi se glasom odloka od 11. jun. 1908, št. 6763 imela prodati. 5. Pri Mariji Kapun se je zaradi 1 K 22 v odredila prodaja 1 svinje z odlokom od 5. maja 1909 št. 15.484. Dne 11. junija 1908 št. 6763 naloženo denarno globo 10 K je že odsedela v zaporu 24 ur. 6. Pri Juriju Paniču se je z odlokom od 14. avgusta 1909 št. 9393 v svrho izterjanja denarne globe 50 K odredilo prodajo 1 krave. 7. Ivan Rajner je na enakih globah znesek 80 K 48 v že vplačal in ima še vplačati znesek 115 K. 8. Filip Saboti je plačal 34 K. 9. Anton Seršen je na denarnih globah znesek 37 K 32 v že vplačal in odsedel 4 dni zapora, dolguje pa še 90 K na globah, dalje pa je vplačal že komisijskih stroškov 100 K in dolguje še 66 K 41 v. Od nadaljnih zadevnih glob je še omeniti: 10. Marija Šonaja 60 K ali 6 dni zapora. 11. Matija Šonaja 50 K, zarub-ljenih 8 mernikov pšenice. 12. Martin Šonaja globe 20 kron, 70 K, 80 K in 7 K 32 v, zarubljenih 9 mernikov pšenice. 13. Ivana Šmidlehner plačala 95 K, ima še plačati 60 K. 14. Iven Verzel plačal globe 33 K, 5 dni zapora. 15. Martin Zelenko globa 50 K, zarubljenih 9 mernikov pšenice. 16. Jera Žabota 3 K 66 v. 17. Matija Švarc plačal 30 K, še ima plačati 90 K; za izterjanje 4 K 88 v se mu zarubilo za 13 K pšenice in za 7 K oblastveno prodalo. 18. Župnik Lovrenc Janžekovič globa 20 K. 19. Franc Kupljen 3 K globe, 24 ur zapora. | 20. Frančiška Osterc 30 K globe. 21. Marija Gajsar 33 K 04 v globe. 22. Anton Osterc 4 K globe. 23. Franc Čtik 4 K globe. 24: Franc Kralj 11 dni zapora, ima še plačati 100 K globe. 25. Franc Tiplič plačal 97 kron, zapora 5 dni, ima še piačati 100 K. 26. Ivan Laun 7 dni zapora, plačati 100 K. 27. Franc Žabota plačal 34 kron 92 v., še plačati 65 K. 28. Ana Prelog globe 2 K, zapora 24 ur. 29. Martin Ferenc globe 14 K, zapora 2 dni. 30. Marija Aleksič globe 20 K, zapora 24 ur. Jožefu Janežiču se je zaradi globe 1 K zarubila 1 svinja. Ker je ob priliki prodaje svinja Jožefa Janežiča bila bolna, je eksekutor protipostavno za-rubil tamkaj shranjeno svinjo, last tretje osebe, Marije Janežič, katera svinja je bila vredna 12 K, a se je izvršilno prodala samo za 4 krone. Tako okr. glavarstvo v Ljutomeru globe nalaga in izterjava. Letos na binkoštno soboto je vladalo v Veržeju vsled mnogoštevilnih po zgornjem vzorcu izvršenih rubežev najpotrebnejše živine in žita tako splošno razburjenje, da se je le čuditi, da ni prišlo do nemirov in krviprelitja. Tako postopanje pač ni skladno z ulogo moderne države kot dobrodelne naprave. Namesto skrbi in dobrohotnega pouka nezmerne globe, ki s premoženjskimi razmerami dotičnih niso v nikakem razmerju, in zapori! To se pravi: tirati ubogo ljudstvo v obup. Lesni špekulanti, ki bodo kmalu celo Pohorje oropali gozdov in je opu-stošili, špekulirajo pri vedoma izvršenih prestopkih gozdnega zakona po običajni praksi na minimalne globe in imajo pri tem velike dobičke, pri ubogih gladujočih kmetovalcih v Veržeju pa se od strani naše preskrbne c. kr. pol. oblasti zaradi povrh še dvomljivih prestopkov izvršujejo pravcate korffis-kacije premoženja. In pri tem ni nobenega ozira na to, da so prizadeti v stiski in da mislijo, da se poslužujejo le svojih podedovanih pravic, če svoje edino premoženje, svojo živino, kakor prej skozi desetletja nemoteno, tudi nadalje pošiljajo na skupni jim solastni pašnik. Da je kompetenca politične oblast-tozadevno jako vprašljiva, izhaja iz okolnosti, da se je glasom poravnave s. št. C 45/9/7 v letošnjem poletju naenkrat pri c. kr. okr. sodni j i v Ljutomeru v isti preporni zadevi dosegel dogovor spornih strank, glasom katerega naj o delitvi in porabi razrednega premoženja tržanov v Veržeju po posredovanju štaj. dež. odbora končno odloči komisija, ki se ima sestaviti na podlagi deželnega zakona o agrarnih operacijah. Naenkrat sta torej kompetentna sodišče in deželni odbor. Iz tega je razvidno, da je bilo dostopanje politične oblasti v tem slučaju skrajno trdo in naravnost nečloveško. Podpisani si dovoli na podlagi tega stvarnega položaja vprašati njega ekscelenco gospoda namestnika: 1. ali je pri volji, vplivati na to, da se bodo mnogoštevilnim članom vkupnosti razrednega premoženja v Veržeju od strani c. kr. okr. glavarstva v Ljutomeru zaradi prestopka pašne prepovedi sicer pravomočno naložene nezmerne globe, v kolikor še niso vplačane, spregledale? 2. ali je pri volji, podrejenim pol. oblastim pri nalaganju in izterjavanju glob priporočati človekoljubno postopanje? Gradec, 21. septembra 1909. Dr. Vekoslav Kukovec. Politično kronika. Štajerski deželni zbor. Z deželnega dvorca je vela prvikrat včeraj kot znamenje zasedanja deželnega zbora velika belo - zelena zastava. Med predlogi in poročili je omeniti poročilo o stavbi slov. kmetijske šole v Št. Jurju ob Južni žel. Nadalje predlog poslancev dr. Hofmann-Wellen-hofa, Wastiana in tt., naj deželni odbor takoj v imenu deželnega zastopstva energično protestira proti nameravanemu zvišanju tarifov, katerega namerava Južna železnica baje z dovoljenjem vlade. Tarifi J. ž. se ne smejo enostransko nikakor zvišati, zlasti ne nad bodočo višino tarifov drž. železnice. Posi. Einspinner in tt. so predlagali, naj bi se dež. odbor zavzel pri železn. ministerstvu za ustanovitev ravnateljstva'drž. železnic za Štajersko s sedežem v Gradcu-Posi. J o d 1 b a u e r in tt. so predlagali, naj bi se dež. odbor zavzel za odpravo žitne carine; nadalje je še nekaj predlogov za podpore po ujmah. Dež. posi. dr. Kukovec je interpeliral namestnika zaradi neprimerno visokih glob, katere je naložilo ljutomersko okr. glavarstvo mnogim veržejskimtrža-nom zaradiprestopka pišniške prepovedi. Interpelacijo priobčuje m o na uvodnem mestu. Prvi vihar je vzbudila v deželnem zboru slovenska interpelacija posi. dr. Verstovška in tt. v zadevi zastav na deželnem dvorcu ob priliki Südmarki-nih slavnosti v Gradcu. Dež. glavar je naznanil, da je dal interpelacijo auto-rizirano prestaviti in da da slov. tekst dr. Verstovšku, če ga želi prebrati, nemški tekst bo pa čital zapisnikar. Dr. Verstovšek je na to omenil, da či-tanje interpelacij ni njegova stvar in da se bode moral najti modus, po katerem bode mogoče naznaniti zbornici slov. interpelacije. Ko je pa vendar začel čitati slov. interpelacijo, je nastal v dvorani velik nemir. Nemški nacijo-nalci so vstali in začeli vpiti: To je škandal, izzivanje, tega ne trpimo itd. Posebno glasen je bil posi. Wastian. Dež. glavar je na to izjavil, da se je isto postopanje vršilo že od 1. 1890, ko se je vložila prva slov. interpelacija. Vendar pa ta izjava ni potolažila razburjenih duhov; ko je Verstovšek nadaljeval, se je začel krič znova in Wastian je še zmiraj upil, da je to provokacija, na kar ga je dr. Kukovec zavrnil: „Na to bodete se pač morali navaditi!" Wastian: Na to se ne bomo navadili! Otter: To je nacijonalna gonja! Dr. Kukovec: T o je nacijonalno pravo! Konečno se je interpelacija vendar prečitala, na kar jo je prebral nemški zapi^pikar Wolfbauer. Deželni glavar je na to odgovoril, da je dobil od grašk. župana povabilo, naj razobesi zastave na dež. dvorcu. Deželni odbor ni mogel več imeti seje, zato je sam odredil razobešenje zastav, to tembolj, ker ve, da je deželno-zborska večina naklonjena „Südmarki". Konečno je pa še imel g. Attems žalosten pogum izjaviti, da to ni bilo izzivanje spodnještajerskih Slovencev. Prečitalo se je še več predlogov in interpelacij, med njimi dr. Kukov-čeva, ki je vzbudila tudi pri Nemcih in klerikalcih mnogo pozornosti. Slednji so sicer molčali, saj so to zadevo nesramno izkoristili v volilnem boju.. Kaj je sicer tudi ljudem, ki izjavljajo, da naj siromaki poginejo, do takih stvari! Prihodnja seja se vrši danes ob 10. uri. Volil se bode deželni odbor. Ža predsednika železnišk. odseka je izvoljen grof Lamberg, odseka za obč. zadeve pa posi. Capra. Koro&ki deželni zbor se je včeraj otvoril z običajnimi formalnostmi. Slov. dež. posi. Ellersdorfer in Grafenauer sta prisegla v slov. jeziku, kar se je prvič zgodilo v koroškem deželnem zboru. Nemci so bili seveda temu primerno ogorčeni. Češki deželni zbor. Včeraj popoldne se je vršila seja klubovih načelnikov nemških in čeških deželnozborskih strank. Rezultat je bil docela negativen; sicer se tudi ni druzega pričakovalo kakor da si povedo zastopniki Čehov in Nemcev svoje mnenje in da se dobi eventualna podlag» za prihodnjo sejo, katera se ima vršiti po dosedanjih dispozicijah v četrtek. Takrat še-le bode znabiti mogoče govoriti o posredovalnih predlogih. Danes je stvar še vedno ta, da žele Nemci gotove koncesije za opuščenje obstrukcije, Čehi pa se tem koncesijam ustavljajo. Mladočehi.inagrarci so tudi že odkrito izjavili, da so vladne predloge za nje istotako nesprejemljive kakor nemške zahteve. Vlada je prevzela na Češkem nehvaležna nalogo posredovalca — pa kakor vse kaže, Bienerth nima v tem nobene sreče. Optimisti pravijo, da še bode vendar šlo — pesimisti pa so mnenja, da se bode češki deželni zbor v kratkem za-tvoril. Radikalci, ki igrajo na češki strani veliko ulogo, so že imeli sejo, v kateri so razpravljali o novih volitvah v češki deželni zbor. V tem smislu so obvestili tudi svoje organizacije na deželi. --X Državni zbor misli vlada vkljub neugodnemu razvoju politične situacije na Češkem sklicati že 19. oktobra. Vlada da oflcijozno po kršč. soc. glasilih poročati, da bode zasedanje trajalo dva meseca. Bienerth hoče poskusiti premagati obstrukcijo(?); ako se ta poskus ponesreči, sledi razpust parlamenta in § 14 režim. — Torej grožnje in politika nasilstva! Na ta način ne bode mnogo uspeha. Kvečjemu, da nas bodo razni ministri v brezparlamentarni dobi še pošteno oškodovali. O tem bode treba premišljati. Dnevno hroniha. v Madžarska služba božja v Slavoniji. „Magyar Nemzet" poroča sledeče: „Katoliški Madžari v Slavoniji si so izvojevali veliko zmago proti pohr-vatenju na cerkvenemu polju. Ta leži v najnovejšem dovoljenju djakovskega škofa Voršaka, s katerem se dovoljuje Madžarom, koder žive v večjih skupinah, madžarska božja služba. O jednem takem slučaju se nam poroča iz Hrt-kovca. Napredovanje Nemcev in Madžarov v Slavoniji bi lahko dalo Hrvatom mnogo misliti. v Ljudsko šolstvo na Hrvaškem. Koncem šolsk. leta 1907/8 je bilo na Hrvatskem po uradnih izkazih skupaj 1536 šol in to 1425 javnih, 49 verskih in 62 zasebnih. Jedna šola odpade v županiji lički na 1907 [prebivalcev, v modruški na 1544, zagrebški 2113, va-raždinski 3007, belovarski 1758, pože-ški 1192, virovitički 1307, sremski 1717 preb.; v mestih Zagreb na 2774, Va-raždin 2684, Osek 1949 in Zemun 2074 prebivalcev. Po poučnem jeziku je bilo 1402 hrvatskih, 16 nemških, 3 madžarske, 4 slovaške, nadalje 29 verskih šol hrvaških, 10 nemških in 10 madžarskih. Izmed 62 zasebnih šol je bilo 18 hrvat., 6 nemških in 38 madžarskih. Skupno torej 1449 hrvaških, 32 nemških, 51 madžarskih in 4 slovaške šole. Štajerske novice. a Zahvala. Podpisani odbor „Zveze narodnih društev" izpolnjuje prijetno dolžnost izrekajoč vsem slavnim društvom, častitim damam in gospodom, ki so s požrtvovalnim delom omogočili veliki uspeh narodne slavnosti dne 12. septembra t. 1., najiskrenejšo zahvalo. Pred vsem pa se zahvaljuje podpisani odbor predsednici damskega odbora ge. Eli dr. Kalanovi, ki je z veščo roko in neumornim trudom vodila vse obširne priprave. Podpisani odbor se še posebej zahvaljuje prirediteljem in igralcem, ki se niso strašili daljnega pota, in so otvorili vrsto zvezinih prireditev z uspelo predstavo Peskove „Slepe ljubezni". Naj bodo vsi sodelavci uverjeni, da so storili važno delo, ki ne bo ostalo brez sledu v našem narodnem življenju. Celje meseca septembra 1909. Odbor Zveze narodnih društev na Štajerskem in Koroškem. d Imenovanja v okrožju graš-kega nadsodišča. Kolikokrat poročamo o imenovanjih v okrožju tega nadsodišča, ki obsega večji del slovenskih zemelj, tolikokrat slede pritožbe, ki so skoraj že stereotipne in niti ne ganejo naše javnosti. Vendar pa so nedeljska imenovanja še večja in bolj ponižujoča krivica za naše slovenske sodnike in naš narod ko vsa dosedanja. Navajeni smo pod Hochenburgerjem neverjetne protekcije, vendar pa so nedeljska imenovanja še prekosila vse žalostne skušnje. Izmed imenovanih je komaj petina Slovencev, med njimi le jeden na Štajerskem! Kako zadovoljni so Nemci, kaže to, da niti jeden list ni priobčil niti vrstice kake pripombe! Na ta način vrši Hochenburger dvoje hvaležno in avstr. ministra vredno delo : naše sodne uradnike napolnjuje z gnje-vom in nezadovoljstvom — kdo bi tudi v takih razmerah z veseljem delal ? — naše ljudstvo pa z nezaupanjem do sodišč. Na Sp. Štajer se nam dosledno pošiljajo najhujši nemški nacijonalci za sodnike. Kje na svetu bi bili mogoči §odni uradniki, ki se po noči pretepajo po ulicah? Sodna imenovanja pomenijo za nas ne le politično-narod-noga temveč tudi gospodarsko oškodovanje. Tozadevna statistika morda za celo slovensko ozemlje bi dokazala, koliko sto in stotisoč plače imajo vsako leto pri nas skupno nemški višji sodni uradniki, dočim se morajo Slovenci zadovoljevati z nižjimi plač. razredi! Nemci to dobro vedo in Hochenburger kot Štajerc osobito dobro ve, da ni podcenjevati gospodarske moči nemšk. uradništva v naših malih mestih in trgih. Vsi navedeni momenti skupaj so zasadili nov boleč trn našemu narodu in ne dvomimo, da se bode to pokazalo tudi v politiki naših poslancev na Dunaju. d Resolucije 3. shoda naro^no-radikalnega dijaštva v Ljubljani in poročilo o 40 letnici „Slovenije" smo morali odložiti na jutri. Somišljeniki, agitirajte za „Nar. Dnevnik", da mu bode dana čimpreje možnost razširjenja ! v Woschnagg vendar odloži mandat. Graški „Tagblatt" poroča iz Celja: „Več listov je te dni poročalo, da je posi. Woschnagg umaknil izjavo, da odlaga svoj mandat. To poročilo je nastalo vsled nesporazumljenja. Poslanec Woschnagg jevresnici odio ž i 1 s v o j m a n d.a t. Da bi pa pri volitvah v odseke in odbor ne oškodoval nemško-napredne večine v deželnem zboru, ki razpolaga le z malo večino, je na nujno prošnjo svojih volilcev (?) izjavil, da stopi njegova izjava še le po konstituiranju dež. zbora v veljavo, da bi bil v slučaju potrebe njegov glas na razpolago. Pri konstituiranju pa je bilo dovolj nemško-naprednih poslancev na razpolago in torej W. ni bilo treba izvrševati svojega mandata, kateri je sedaj konečno zopet v rokah volilcev". v Dr. Korošec in Woschnagg. Kakor bode znano našim bralcem, smo priobčili izjavo g. Woschnagga g. dr. Kodermanu, da je z dr. Korošcem že mnogokrat konferiral. Na to je „Straža" „Nar. Dnevniku" očitala, da laže, na kar smo g. dr. Korošca pozvali, naj bi tako izjavo dal glede Woschnagga, ker. na nas kot poročevalce ne more pasti očitek laži. In dr. Korošec molči. Ravno tak o molči dr. Verstovšek, ko smo gavprašali p o možnosti, daje prišel Woschnagg sam k njemu mešetarit. Pač pa klerikalci mrzlično skušajo nas v to zadevo potlačiti... Pričakujemo pojasnila. d C. kr. okrajno glavarstvo v Celju uljudno vprašamo, je-li že naznanjena pri njem takozvana „Gabria-ner Burschenschaft" kot društvo. Obstoji namreč v Gaberju gotova družba mladih ljudi, ki nosijo znake „G. B." in so seveda — hudi „Nemci". Ljudje jim pripisujejo tudi še druge ne ravno bogvekaj priporočljive lastnosti. Prosimo pojasnila! „Rešilni voz", bi lahko stal vedno pripravljen na dvorišču celjskega magistrata -- pa ga ni! To je jako občutni nedostatek. Ne samo, da ga v nesrečah ni na razpolago, pogreša se tudi pri prevažanju bolnikov v bolnišnico, ki so oboleli na kaki kužni bolezni. — Porabljajo se sedaj v ta namen — fija-kerji. No in danes pelja fijaker na škr-latici obolelega otroka v bolnišnico — jutri pa pelje isti fijaker neko družino s polno otroci kam na izlet; 5 dni pozneje zbolijo ti otroci na škrlatici --; in ljudje reko „prehtadili so se". Zoper tako „prehlajenje", bil bi dober „rešilni voz", pa ga ni! d Zahvala. Bralno društvo za Gaberje se iskreno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli k dobremu vspehu vinske trgatve minolo nedeljo v prostorih g. Jos. Koštomaja. — Od čistega dobička smo izročili 10 kron blagajniku celjske podružnice Ciril-Metodove drnžbe. — Odbor bralnega društva v Gaberju. v Vabilo. Razstava hmelja iz po-skuševalnega nasada priredi se nedeljo dne 26. tm. od 8—12. ure do-poludne v II. razredu ljudske šole v Žalcu. Isti dan vršil se bode ob 3. uri pop. v risalni dvorani obrtno-nad. šole v Žalcu tečaj za bonitiranje hmelja (razsojevanje po kakovosti). Pri tej priliki bode razpravljal o bistvu lupu-lina gosp. hmeljarski konzulent Dr. Julius Olschowy iz Dunaja. «K obilni vdeležbi vabi društveno vodstvo. v Iz Laškega trga. Ljudskošolski pouk se je že začel. V slovenski pet-razrednici je nad 300 učencev. Agitacija za nemško šolo je bila vsestranska; deloma je imela pri slovenskih nerazsodnih stariših vspeh, zopet drugi pa so spregledali in poslali" svoje otroke iz ponemčevalnice 'nazaj v slovensko šolo. Da bi imeli v nemški šoli v resnici le nemške otroke, ne bilo bi jih niti za eden razred, tako pa hočejo in zahtevajo štiri razrede — če se bo splačalo — smo radovedni! Tudi za nemški otroški vrtec se je lovilo slovenskih otrok, ker nemških ni — vspeh različen, kakoršna je pač razsodnost in zavednost starišev! Radovedni smo, kedaj se bode od slovenske strani začelo v tem oziru v resnici kaj delati! Pa kdo se zmeni zato, da je le sam lepo na toplem; in objem z nemškimi bratci je baje tako prijeten, da je marsikateri tudi — Slovenec kar očaran in se ne more in ne upa otresti „nemškega vpliva, še manj pa da bi javno in odločno zastopal narodove koristi, ki so brezdvomno tudi le njegove koristi! Sicer smo pa tudi malo komodni, in gorje človeku, ki se nam upa protiviti, ali pa nas spominjati na dolžnosti. v Od Sv. Krištofa pri Laškem trgu. Nedavno tega sem imel opraviti v pisarni občine Sv. Krištof pri Laškem trgu. Komaj sem vstopil v „pisarno", zaveje mi nasproti zaduhel, neprijeten zrak. Po svojem opravku si nekoliko natančneje ogledam to sobo. Leži v pritličju, stene so tudi v poletnem času vlažne, po zimi pa menda kar teče od zidu. Na obešalniku je visela neka suknja skoraj popolnoma plesnjiva vlaga jo je tekom par tednov popolnoma uničila. Ubogi tajnik, ki moraš dan za dnem v to zaduhlo sobo, ubogi pa tudi ljudje, ki morajo v to luknjo po svojih opravkih! — Zdravstvene oblasti za take razmere seveda nimajo oči. Gosp. dr. Keppu bi priporočali, da se vendar že enkrat potrudi v hišo Krištofove občine ter pregleda, je li pripravna za ljudi ali ne in če odgovarja zdravstvenim predpisom — saj, če se ne motimo, je to njegova dolžnost! — Sploh pa je čudno, da trpi občina, ozir. njen odbor take razmere, ki naj služijo drugim občanom potem le v spod-tiko — no pa odbor je v rokah kmečkih zvezarjev lin s tem je dovolj rečeno! ... d Hlinjen napad. Nekoliko tednov že se je potepal po ptujski okolici neki A. Welletz, ki je povsod trdil, da ga je nekdo pri belem dnevu napadel na cesti, ki vodi od Urbana na Ptuj. Ker ni imel denarja, ki so mu ga, kakor je pravil, napadalci vzeli, mu je bil to dobrodošel povod za beračenje. Nadlegoval je ljudi povsod in tod, dokler ga ni shranilo ptujsko sodišče. \ a List za listom. Dodali bodemo še jedno sliko k čedni galeriji, ki predstavlja voditelje velike množice slov. ljudstva na Spod. Štajerskem. Slučaj usode hoče, da pride ta slika k Pu-šenjakovi; upamo, da ne bode nobene nesreče. Ob predzadnjih deželnozborskh volitvah je namreč v Gučkovi gostilni v Kozjem nek gospod v večji družbi g. dr. Jankoviča na nekoliko občutljiv način poučil o politiki. J. ni tožil in si tudi ni poiskal kot rezervni vojaški zdravnik drugačnega zadoščenja. In tako so nastopile neizogibne posledice. G. dr. Jankovič je danes odlični vodja klerikalne stranke in namestnik štaj-dež. glavarja. Novi časi, nove šege; poprej kaj tacega ni bilo mogoče. Vidimo, da klerikalci tudi verujejo v evolucijo moralnega naziranja. o Iz Slovenj gradca. Kakor kakšni obcestni roparji so napadli v nedeljo večer tukajšnji hajlovci — bilo jih je kakih dvajset — tri pomočnike domače slovenske tvrdke, ker so med sabo slovensko govorili. Psovali in kričali so: „Hier wird nur deutsch gesprochen, wie erlaubt ihr euch hier windisch zu reden." Mislili so ti ubogi nemškutarčki, da se bodo slovenski pSmočniki kar ustrašili in zbežali. Ko so videli hajlovci nebojazljivost in možki nastop slovenskih fantov, so se umaknili kričeč: „Wir werden uns ausbitten hier windisch zu reden." Bili so trgovski pomočniki tukajšnjih nemških trgovin, skoraj vsi sinovi slovenskih mater, a so sedaj vsi podivjani. —Slovenskemu kmetu, ki obiskuje nemške trgovine, se prilizujejo, drugače pa sovražijo iz dna srca vse, kar je slovenskega. d Zblaznel je 78 let stari Jurij Likovec iz Spodnje Sv. Kungote pri Mariboru. Prišel je v Maribor ter iskal v večih hišah zlato in srebro. Policijski zapor je smatral za gostilno in je zelo robantil, ker mu niso hoteli dati pijače. Reveža so poslali na opazovanje v Gradec. d Umrla je v Mariboru v ponedeljek gospa Marija Končan, rojena pi. Costa, učiteljeva vdova, v 72. letu starosti. d Ustrelil se je predvčeraj pop. na Tržaški cesti v Mariboru 47 letni mesar in gostilničar V. Zink v svoji lastni drvarnici. Zapušča vdovo in dve Ičerki, stari 19 in 15 let. d Ukradel je nekdo iz mariborskega Narodnega doma mesarju« Trat-terju kolo v vrednosti 200 kron. Sumi se, da si je kolo izposodil brivski pomočnik Hotujac iz Ribnika na Hrvaškem. Njega so sicer prijeli, a on odločno taji. d Iz ormoške okolice. Na Humu se misli ustanoviti — ali je že menda ustanovljeno — veteransko društvo. Upamo, da bode sledilo lepemu vzgledu bratskega društva v bližnjem Središču in tudi upeljalo primerno slovenski okolici slovenski poveljni jezik. d Ljubezniv brat je delavec Simon Fischer z Zabjeka pri Slov. Bistrici. Svoji sestri je ukradel iz spalnice 40 kron, da bi jih v Mariboru zapravil. Sestra ga je pa naznanila in po prihodu v Maribor so ga prijeli. v 20. IX. v Ljutomeru. Tukajšnji Slovenci so obhajali dne 20. tm. zvečer po § 2. na lep način obletnico. ■Čitalniški prostori so bili polni tržanovj zavedajoči se svoje narodne dolžnosti! V alegoriji, ki "jo je prav okusno in primerno sestavil ter zložil g. cand. iur. Vek. Vršič, je nastopila kot Slovenija gdč. Pavlica Repičeva v veličastnem ornatu ter izvrstno deklamovala iz „Zgodovine Slovencev" — ob čarobnem svitu bengal. luči. Po mogočno donečih akordih pomembnega zbora: „Povejte ve" — ki ga je vodil g. Fr. Zacherl, je g. Vek Vršič v ostrem, a stvarnem govoru brez ozira krtačil zaspane, vedno še mlačne tržane! Na vsporedu so še bile pevske točke — seve strogo prikladne pomenu večera — govori in prodajanje šopkov z žalnimi trakovi. v Iz Ljutomera. V tukajšno realko se bodo sprejemali učenci v petek dne 1. oktobra t. 1. ob 9. uri predpol-dne v učilnici na glavnem trgu v Ljutomeru. Vsaki na npvo došli učenec naj s seboj prinese zadnje šolsko naznanilo. d „Vilo Turkuš" na Ptujski gori je kupil neki Kroschl iz Gradca. d Svetinje. V nedeljo dne 19. t. m. se je sestavil tukajšnji krajni šolski svet. Načelnikom je bil izvoljen gosp. Franc Vraz, župan v Cerovcu, podna-čelnikom g. Juri Novak, župan v Li-bovju. Upamo, da bode novosestavljeni krajni šolski svet deloval res v prid šoli ter se skoraj lotil razširjenja šole, kar je na vsak način neodložljivo. d Iz Darmstadta na Nemškem nam pišejo: Danes 20. septembra seje pričel tukaj šestdnevni zadružni tečaj. Dozdaj je krog 140 udeležencev, Avstrijcev 16, Madžarov 5. Slovenci so 4 in sicer 3 od Zadružne Zveze v Celju 1 od klerikalne ljubljanske. Tečaj in je priredila „Državna zveza kmetijskih zadrug v Nemčiji", ki ima svoj sedež v Darmstadtu. — Namenjen je izvež-banim zadrugarjem za razpravljanje aktualnih težavnejših vprašanj iz vseh vrst kmetijskih zadrug. Prvi dan sta govorila I. predsednik Državne zveze g. Johanssen iz Hauovra in glavni tajnik Zveze, g. dr. Grabein. Slednji je dal pregled o stanju kmetijskega zadružništva v Nemčiji in v nemških kolonijah, g. Johanssen pa je razmo trival o mlekarskem zadružništvu s posebnim ozirom na zadružno prodajo svežega mleka ter o zadružnem vnov-čevanju živine. Obe predavanji ste bili izredno zanimivi. Popoldne se je vršil o obeh predavanjih razgovor. Kranjske novice. o Imenovan je od dež. predsed nika provizorni asistent 1. razreda v hidrografski službi Leon Lewicki de finitivnim asistentom. o Slovenska tekmovalna vrsta z mednarodne tekme v Luksemburgu na stopi v nedeljo 26. t. m. ob pol 5. pop na vrtu hotela „Tivoli" v Ljubljani Ob slabem vremenu pa v telovadnici ljubljanskega „Sokola" v „Narodnem domu". o Telegramov, ki so jih bili po siali češki akademiki iz Budjejovic in Klein-Reiflinga v Ljubljano, še sedaj ni tja. To je dokaz, da je bila zamuda njihovega vlaka nalašč povzročena iz — Ljubljane. o Služba suplenta je razpisana za zgodovino in zemljepis na novomeški gimnaziji. Prošnje je treba vložiti pri ravnateljstvu do 25. t. m. o Državna podpora za tujski promet . V proračunu za letošnje leto je tudi postavka v znesku 65.000 K za pospeševanje tujskega prometa. V proračunski debati v državnem zboru je minister javnih del izrecno priznal, da je v proračun vzeta vsota namenjena v prvi vrsti za podporo hotelskih naprav. Radovedni smo, koliko je od gornjega zneska odpadlo na hotelske naprave po slovenskih deželah, zlasti na Gorenjskem? Primorske novice. o Za predsednika komisije za pogozdovanje Krasa na Goriškem je imenovan dvorni svetnik in okrajni glavar goriški, grof Henrik Attems. o Senzaeijonalno aretovanje. Goriško sodišče je dalo aretirati dva izmed najznamenitejših prvakov laške stranke, bivšega drž. posi. Lenassija in odvetnika dr. Raimonda Luzzatta. Le-nassi, ki je kot državni poslanec vodil juto vojno zoper Slovence, je bogataš a tudi Luzzatto je jako imovit. Oba sta obtožena, da sta sodelovala pri velikanskih sleparstvih falitne banke Popolare. o Na državni gimnaziji v Trstu se sme otvoriti eden razred realne gimnazije. To pa velja sedaj le za leto 1909/10. o 'Čehi v Trstu. V ponedeljek jvečer so se pripeljali češki akademiki v Trst, kjer jih je mnogoglava množica burno pozdravljala. Navzočih je bilo več primorskih državnih in deželnih poslancev. o Goriška gimnazija ipia letos v 16 razredih 710 dijakov, pač najvišje število, ki ga ima kak zavod v Avstriji. Nujno bo potrebno, da se gimnazija razdeli v slovensko in laško. Koroške novice. v Z odra je padel zidarski pomočnik Mitsche pri popravljanju zvonika v Škocijanu pri Grebinju in se je zelo pohabil. Z železnico so ga prepeljali v celovško bolnišnico. v Tujci ob vrbskem jezeru so bili letos zelo mnogobrojni. Posetilo je Majer-nik 184, Poreče 4458, Vrbo 4511, Otok 576, in Hotel Wörthersee 353 tujcev. Najnovejša brzojavna in telefonija poročile. Iz štajerskega deželnega zbora. o Gradec, 22. sept. Danes so se utemeljevali nujni predlogi za podpore po * toči, suši in drugih ujmah. Ko je nemški kršč. soc. Schoiswohl govoril v neki "podporni zadevi za svoj volilni okraj in omenil, da se je podporna akcija v državnem zboru zavlekla vsled obstrnkcije slov. klerikalcev in čeških agrarcev, so začeli slovenski klerikalci burno protestirati in vnel se je velik prepir, kateri se je ponovil, ko je poslanec Roškar utemeljeval svoj predlog za podporo po suši in toči in napadel pri tem nemške klerikalce. Današnji prepir v dež. zboru je bil prav nepotreben in bo Slovencem le škodoval. Dr. Kukovec je vložil za vse po toči oškodovane kraje predlog za podporo po toči in je objednem predlagal, naj se upošteva pri razdelitvi podpor tudi viničarje in težake in naj se v obče ne dele kake pokvarjene natura-lije z velikimi režijami in s sejanjem prepira. Proti premestitvi slov. učiteljišča iz Kopra v Gorico. o Trst, 22. sept. V včerajšnji seji tržaškega obč. sveta je bila sprejeta z glasovi italj. liberalcev izjava, v kateri se protestira proti odrejeni premestitvi slov. učiteljišča iz Kopra v Gorico. Za predlog socijalistov, naj bi se ustanovila posebna komisija, ki bi se posvetovala o italjanskih in slovenskih kulturnih potrebah v Trstu, so glasovali samo socijalisti in je torej predlog propadel. Vladne predloge v češkem deželnem zboru. o Praga, 22. sept. Češki listi izvajajo v uvodnikih, da so predloge, ka tere je vlada predložila češkemu dež. zboru v „pomirjenje" obeh narodnosti, za Čehe vse povprek nesprejemljive. Francozi t Pragi. z Praga, 22. septembra. Študijska komisija obe. sveta v Parizu, ki potuje sedaj v poučne svrhe po večjih evropskih mestih, je dospela semkaj in bila navdušeno pozdravljena. V mestni hiši se vrši slavnostni sprejem. Čehi proti zadnjim sodnijskim imenovanjem. z Praga, 22. septembra. Proti zadnjim Čehom krivičnim imenovanjem sodnikov na Češkem se skliče tukaj velik javni protestni shod. Politična kriza na Ogrskem. v Budimpešta, 22. sept. Danes dopoldne se je pričel ministerski svet, katerega so se udeležili vsi ministri. Glasilo neodvisne stranke, „Budapest" prinaša sledeče: Današnji ogrski ministerski svet stoji na razpotju: ali se odloči na temelju Weckerlovega referata za njegov načrt, ki teži za re-šenjem krize ali pa se odloči proti temu načrtu. Kaj se bode zgodilo, se sedaj še ne da reči. v Budimpešta, 22. sept. „Budapesti Hirlap" piše, da vstraja cesar na stališču, da mora neodvisna stranka spoi-niti svoje obljube vsvoječasni pogodbi s krono: mora izvesti pravično volilno reformo in dovoliti vsote, ki so potrebne za stroške vsled aneksijske afere. Poprej koalicijsko ministerstvo ne more odstopiti, ker cesar ne bode dal k temu svojega dovoljenja. Različne vesti. a Dunaj, 22. sept. Nemški kancelar Bethmann-Hollweg je odpotoval z Dunaja na Bavarsko. Oficijozi zatrjujejo, da je imel njegov obisk le informativen značaj; politično razmerje med obema državama ostane isto in bode v tem oziru nadaljeval nemški kancelar dosedanjo pot. a Pariz, 22. sept. V znanem procesu gospe Steinheil je določen za začetek obravnave 3. november. Reggio di Calabria, 11. septembra. Danes ob 8. uri 35 min. se je občutil tu močan potresni sunek, ki je silno prestrašil vse prebivalstvo. z Solun, 22. septembra. Med grškimi in bulgarskimi ban dami se je vršil pri Vodeni hud boj, v katerem je padel znani bolgarski četovodja Kole-man z jednim tovarišem. Tržne cene. 21. septembra. Dunajska borza za kmetijske pridelke. Dasi poročila iz inozemstva niso bila vspodbudna, je kazal produktivni trg vendar trdno tendenco. Inozemska pšenica je bila 10 vin. dražja, rž 5 v, ječmen ostane, oves je za 5 v višji, koruza pa kakor včeraj Sladkor. Praga: 21. sept. sur. sladkor prompt K —•'—, nova kampanja K 24'60. Tendenca uporna. — Vreme: hladno. Sladkor. Trst, 21. septembra: Centrifugai Pilés prompt K 3l1/2 do K 317/s. za november-marec K 30% do K 31. Tendenca mirna. Budimpešta,21.sept. Svinjad: ogrske stare, težke — do — vin. mlade težke 146 do 148 vin., mlade, srednje 146—148 v, mlade, lahke 145—147 v. zaloga 26.547 komadov. Prignano 745 komadov, odgnauo 419. Ostalo torej 26.128 komadov. Tendenca živahna. B u d i m p e š t a, 21. sept. Pšenica za oktober K 13'97, pšenica za april. K 1406, rž za oktober K 9"73,'rž za april K 10 06, oves za oktober K 7'69, oves za april K 7 69, koruza za september K —"—, koruza za maj K 7 07. Pšeničnih ponud malo, veselje kupiti boljše, tendenca trdna, prometa 50.000 meterskih stotov. Efektivna pšenica 5—10 vin. višje, rž 5 v višje. Drugo mirno. Vreme: lepo. Po svetu. v Konfekt je poslal nekdo neki glu-mačici v Rheimsu. Ona je razdelila dar 11 tovarišicam, ki so takoj vse obolele za vidnimi znaki zastrupljenja. Policija išče krivca. d Bojna ladja je izginila na širokem rumenem morju. Dne 11. t. m. je bila odrinila ladja „Clio" iz Hongkonga v Šanghaj pa še po šestih dneh ni dospela tja. Misli se, da se je potopila radi tajfuna, ki je divjal one dni. v Vseslovanski kongres v Sofiji se vrši po poročilih nekaterih listov meseca maja prih. leta. d Kakšno mezdo obetajo klerikalci delavcem? „Tiroler Volksbote", ki opravlja tisto ponenmnjevalno vlogo, kakor na Slovenskem pobožni „Domoljub", objavlja sledeči apel n