131. številka.
Ljubljana, v petek 11. jnnija 1897.
XXX. leto.
lakaja vsak dan Bve<ie>r» izimli nedelje in prainike ter velja po pofit i preje man ta »Titro-ogerske  ie.*eie aa vae leto 15 gld., aa pol lota 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa jeden 1 glđ. 40 ki. — Za L j obijano brei poliljanjs na dom aa vse leto 13 gld., ca četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr
na mesec, po 30 kr. aa četrt leta. — Zatojedozele toliko veo, kolikor poštnina ana&a. Za osna ni la plačnje ae od itiiistopne petit-vrste po 6 kr., če te oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., cc ae dvakrat, in po 4 kr., Se se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se ievele frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Orednistvo in npravniitvo je na Kongresnem trgu 8t. 12. Op r a v a is t v u naj se blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, ozt.anila, t j. vse administrativne utvari.
»Posnemovalci norcev!"
O izredni, naravnost fenomenaki duhovitosti WS iid s te i r i sch e Post e" imamo že toliko ne-ovržnih dokazov, da je bilo ponledoje dokazovanje B Edinosti" prav nepotrebno. Ako nazivlja ..Sillat. Poit* narodni idejal, izvršite? ideje „Zjediojene Slovenije", ki pomeni za Slovence narodno pav o upravo v okrožja avstrijske države, ako nazivlja „SUdst. Post* ta nad vsor „nezmise.1", „otročarijo" ia „sanjarijo", kdo bi potem m g 1 Ae dvomiti, da je Jat. Post" zares moder in v istini slovensko milo' časopis?
Ako pa nas, .Madoslovence" zmerja sedaj omenjeni listič calo s .posnemovalci norcev", 8 krivoverci, s framesoni in z liberalaLi, mora imeti menda že tndi prav. — Zaslažili pa smo si te deloma nova in do cela org nalae priimke s tem, da smo nedavno prav na kratko povedali svoje mnenje o najnovejšem naskoka klerikalcev na ljudsko Solo in njeno učiteljstvo Pobijati smo Ebenhochov »otoki predlog s stališča napredka v narodni prosvefi, 8 stališ'a svobodomiselnosti in s stališča učteljake politične neodvisnosti. V širše razpravljanje se niti ■puščali nismo, saj smo vedeli, da se lotijo tega vprašanja oni kregi, katerih se neposredno tiče, da ae ga lotijo temeljito in z vseh stranij — nč tel j i. Nj>h kot strokovnjakov, njih kot izkušene, v se dotika Ebenbochova predloga najbolj. U itelji ve najbolje, kaj je, in kaj ri v p oipth narodnega š.l •tva ia v hasek ljudike kulture.
In nismo se varali. K '.kor gobe po deJju ▼stala so po vsej Cislitvaniji, kjer jih ne tJtol ob tla trda klerikalna pest, uč-.f* I ;»- a droštva, in reso-loc jo za resolacijo, protest za protestom, izjavo za iajavo smo čitali v najrazličnejših političnih in strokovnih listih, obračajoči h se proti najnovejšemu zavratnema napada klenka!i:ma na novodobno šolo.
Vsi ti protesti pa so se skladali do pič'ce z našiti i izvajanji.
Tudi slovensko ačiteljstvo ni držalo križem rek, ko se je stegnil klerikalni polip po njihovi svobodi in po njihovi šoli.
»U ćitelj.sk i Tovariš", to najstarejše in najzaslužnejše glasilo slovenski g.i učiteljskega dru-
štva v Ljabljani, prišlo je takoj za nami s krepkim pozivom do somištjenkov j takoj na to mu je pritrdil do cela in istotako odločno dični .Popotnik", in evo, osrednje vodstvo vseh slovenskih učiteljev, ,Zaveaa" je izdala v vseh svobolomisetnih časo pisih jesen in glasen poziv: LJJiteljstvo vstani in govori I
In ta p . i - ni bil klic v puščavi.
V vsrh slovenski okrajnih učiteljskih društvih se snujejo izjave, ki so pevsrm solidarne z nami in s strokovnima listoma. Protest za protestom 89 pojavlja, vsi pa se cbračajo -Jo naših poslancev, da te ustavijo nameravanemu atentata na šolstvo.
V družbi vsega slovemhega nčiteljstva smo torej, v družbi vsega svobodomiselne g» avstrijskega nčiteljstva ceio, in če nas obsipa zategadelj duhovita „Suisteirische Post" s priimki: „posaeaovalci norcev", frarxasoni itd. — smo ea to le ponosn«. Drl mi se namreč principa, da je [ohvata ti.kih listov — grajs, in vselej n»» je vest pekla, ako eo nam izražali taki listi neom- jeno somiš'janstvo.
„SiiIsteiriaohfl Post" trdi, da je novodobna šola kriva sedanjega brezveretva, velno bolj širečega se Lberalizma, da je ena kriva veh k.h in krepkh pojavov — BOcijali>tov.
Večina sedanjega dahovnišiva pa je vzgojena vet d'r v prav tej novodobni šol', in vendar je toli — fanatična?
Večina sedanjega nčiteljstva je izšolana v nove d 1' .i šoli, in kdo ji more očitati — brezverstvo?
In uredniki in dopisniki ,£iii Post" sami so bo dobili prve pouke v tej „brezverski", framason-sko svobcdomisflni, novodobni šo'i, in vendar so toli — klerikalni in teakoijonsrni ?
Kako vse to? — Zakaj vendar n smo vsi brezverski, če je novodobna šola v istini teli strahotno versko škodljiv?'? Kako di nismo vsi nravno že do cela prepali, če je nafct šola teli „nenravna", „korumpirani*" in „židovsko libaralna?"
Guspoda se je ujela v lastno mrežo, saj njej ni kar nič za „vero", „nravnost", in kar je še takih lepih, slepilnih pojmo?; ges ali je le za gospodstvo nad učittljatvcm, katero hočejo iz nova zasožajiti, in za vladarstvo nad šelo, katero hočejo izpremeniti v valilnico klerikalizma!
Z Ebenhcchovim predlogom — pravijo tudi klerikalci — hočemo zatieli socijaliste. — Kdo se ne smeje? — Dajte ljudstvu pravico, dajte delavcem zasluženo plač lo, odpravite vse krivične predpravice plemstva in premoč kapitalizma, potem i/.g'ne soci-jalizcm sam! S takimi predlogi pa opravičenost socijalizma le potrjujeta in vjegov delokrrg šole po« m nt .H. j- I i !
„Slovenec" Bi seveda ni dt 1 odnesti prvenstva v napadanju „posmmovalcev noresv". Duhovitosti .ČU1. Pcstj" so njegovo le še povišale. V članku „Z r se del*. !w razkcračil se je doktor Altš z vso svojo logiko in filozofijo nr.d „Učiteljskim Tovarišem". — Kej pa so vendar klerikalci? vprašaje bojevito. In sem Aleš si odgovarja: „klerika'c'. = katoličan;". Dobro, AieškcI Premagal si v duhovitosti C2 6 „Sii1, Post1"
Nam in vs?ra pravim prijateljem naroda pa to klerikalci sovražniki napredka, svobodomiselnosti in resnične ljudske kulturo, sovražniki, katere smo in bomo pobijali vedno iz ljubezni do nareda, posebno pa še tedaj, kadar ga menijo prohvaj.iti s predlogi a. la Ebechocbov ! V tem ostanemo dosledni navzlic vsem priimkom, saj smo si v sveati, da emo v dobri iir ž ... _
V I J*i?>SJiutl, 11. junija.
Cesar o jezikovnih naredbah za Češko. O bestdab, kttrre je cesar izpregovonl napram baronu Dipsuiiju, g'ede jezikovnih naredb za Češko, so ee razširjale različne verzije. Zdaj kon3tatuje „L'nzer Volksblatf, za kateri pi3e sam dr. Ebett-hccb, da je cesar reki I: „Ko bi bil jaz toga mnenja, da morejo jezikovne r ar- •!!> le količkaj škc-dotati nemškemu narodu, bi jih ne bil nikoli iidzl. Tcda jaz vem, da so le pretveza za droge namene. Z to me veeeli, da so se vsaj zastopniki katoliških, pope k o nemSk h alpskih deže a pridružili večini". Zii se nam, da ss jo urinil lapsus penae v to poročilo. J .-..ko :)•• naredbe pač niso samo „pretveza za druge namene". Če so, je c^sar s teui izrtkom obsodil vlado, katera j h je izdala. Ali pa so morda jezikovne naredba res samo pretveza za druge namene, za sestavo večine, katera naj slepo odobri pogodbo v Ogursko ?
LISTEK.
Na višini našega časa.
(Aforizmi. — Piše Zlogonski.) (Dalje.)
1L
Vspcredno s tehniko ter e priredoimi vedami napreduje in izpreminja se pri ljudeh svetovno na-siranje. Toda, povpraša kdo, jo-1 i to možno? Niso li logiSki zakoni vedno isti ? Kako se mero torej cćlo naziranje o sveti izpreminjati ?
Da; vsa priroda je v vednem gibanju, v ne-prenehanem razvoju, v evoluciji. Iz kaosa plinaste pramaterije se je 03noval brezkončni vesmir s rudo vi ti mi zakoni, iz „živali" sa je povspel do take etopinje, kakor ga vidimo dandanes, človek. Vse »giblje se brez prenehanja. Od vekov večno brez prestari ja.J (Aškerc.) Naj torej le človeško naziranje ostane vedno isto neizpremenjenc ? Nikakor! Že kolikor spoznamo napredek človeštva v historičkih perijodah, opažamo velikansko evolucijo idej in nazorov. Nočemo omeniti na tem mestu izpramembs svetovnega naziranja, katera je bila posledica razširjanju krščanstva.  Ozrimo se rajši v bi ž ujo nam
čase ! Skozi tisoče let je bilo človeštvo popolnoma osvedočeno, da je naša zemlja središče vesmiru in da ee solnce euče okolu nje. Nastopili pa so v novem veku Kopernik, Kepler in Gul.lei, ter nčili, da je zemlja kakor proseno zrno v vesmiru, da je le majhna spremljevalka solncu , da se zemlja suče okolu solnca in ne narobe. Vsi oficijalni učenjaki eo se jim tedaj — smejali, imeli so jih za piena-petneže, za norce, za ohole ošabneže; Galilei ja so ce?e$ — zapirali I In vonder, ne ti možje, temveč vsi milijoni prejšnjh časov so se metili!
Da, ni nam treba niti tako daleč iti v preteklost. Največja iznajdba v fizikalni zoauceti tega stoletja je mehaniški ekvivalent toplote, ki ga je na.'el praktički zdravnik I. R. Mayer v Heilbronnu 1. 1842. Od tu naprej imamo stoprav znanstveno fi iko, ko vemo po btregih peskusib, da kakor se materija ne da nničiti, tako se tudi niti najmanjša energija ali sila v vesmiru oe da ugonobiti. Pa kaj je imel trpeti nbogi Maver za to velikansko resnico! — Sicer ga niBO kaki kardinali preganjali, temveč vseučil'š'ni profesorji fizike. Ctlo v bleznico eo vrgli tega genija, kjer je zdrav trpel — v sredini blaženega 19. stoletja! — n&d leto dni j! Oficijalni moderni učenjaki uho mogli prebiti resnico, da bi
bil mož, ki je stal izven „u!enega" obrtništva, prišel na sled taki uganki v znanosti. Dandanes pa poje v; a fizikalna veda slavo ne onim vseučiliŠčnim profesorjem, ampak — „blaznemu" M>.yerju.
Tako se morajo celo mej znanstveniki boriti novi nazori s podedovanimi in napačnimi. Uprav dandanes pa živimo v ča6u duševnih kriz, ko se Človeštvo pripravlja za poveem novo znanstveno naziranje o svetu.
Kako stališče nam je zavzemati v teh velikanskih krizah in bojih?
Najprej moramo biti skeptiški proti veera nam atavistiško lan ni m nazorom. Kakor ee zdaj Aristot*Tu smejemc, če (uli, da niso vsa telesa jednako težka, to je, da nimajo jednake pospešijivosti, ali da kaki duhovi vločejo planote po nebu, ali če dokazuje*, da morajo sužoji vedno ostati sužnji, tako nam je iskati i na \n h drogih znanstvenih poljih eksaktne izvrstnosti in vse utemeljevati po metodi prirodnih ved. Novo misel moramo, uaj se nam zdi še tako paradoksna, izku&ati na vse strani in potem še lo ali jo zavreči aH se je okleniti. Zlasti vel.a to o socijalnem vprašanju, ki je v naših dneh brez dvoma najbolj poreče ter v«žno, ia o ka-teioin so mera erijentovati vsakdo,  ki etkh k<j
Justitia fundaxentum regnorum Upravni organi avs njaki n:eo vajeni spoštorati a /obodo^ne nssri naprave, in zlaati kršenje po društvenem za-krnu zajamčenih pravic, je nekaj navadnega. Sdno-graski namestnik je te dni razpustil neko društvo, ker je na d uštvenem shodu prismojeni Sjb<"> »ererjev pr's':.6, pt s\ Iro, izu til neke Bgesatzw drige A u-Berungon". V ukazu namestništva se bere, da je vzrok razpustu to, d* s« društveui podpredsedaik ni uprl tistim „veset »VI drigen \ isse-u-g>n", dasi je shodn predsedoval; s tem je društvo pokazalo, da odobrava govornikova »zujanja, z odobravanjem pa se je postavilo na nepatrijotično stibšje, katero je državi nevarno! To utemeljevanje res zasluži, da 83 vs stranski pojasni v drž zboru.
Pravos dni  minister  grof  Gleispa.h je prfcej trdoglav gospo i.   Obljubil je pič, da pre klu'e insUiikcij-*, s katerimi je Bvojevrlj o razveljavil in u'esr-ii jezikovno naredbe,  a storil t-g* se ni. Ministeraki   predsednik  grof  Bide ni   je postopil 1 )jalao, in kr.t mnister notr..njih dol  preklici! in-s'rukcije,  gr. f G'eiisp.^ch  pa  je na svojo obi ubo popolnoma pozab l, kakor je tudi poz*b 1, kar mu je rekel dr. P^cak v brk, d\ bi ga naa:r-jč moral osjtno ia žal ti, ko bi hotel primorao označiti nje g vo postopanji.   Grof G'aLsoach se je izgovarjal takrat, ko eo ga pii.eroali čtški poslanci) da mu je treba dobiti  nekaj kcnkrelnih slučajev, na katero bi mogol zasnovati kcrakturo svojih instrukcij, a dai so mu č-ški listi podali že nebro; tacih konkretnih 8uT;ajev,  se  vearler  no zmeni ,:aoje, kar (buja v <* šk h krgih veliko nezadovoljnost. N-.j-čućne jše je, da g:of G eispach ne »zva a h'.coekvfnc iz,  svi joga  ca'jproto ►nnja jezikovni ravnopravnosti, d    e'i vaj svoj orbni u*!ed k:t kavilir.
Madjari priporočajo federalizem Giasilo gr.fa Apponvi.a „li idapester T^bULl*   je  te dni lazpravl^a1 o avstrijskih razmerah, iu ee izre'-csl za federalizem. To je menda pr^ič, odkar obstoji dua-ližem, da sa čujo iz Mtdjarske tak g^s.   BB T." ptavi:   Vsi razsodni politiki avstrijski oo prišli dj prepričanja, dri stare uredbe niso več prirterne za b te vam časa, in da so peli .ka nnrcdncstie sprave in socijalnih r-form ne da isvesti v okviru usave iz 1. 18G7.   Ne zadostuje vrč, da so stari ženski oblače novo krilo.   A serija potrebuje novo uitavo, katera hi zagotovila samoupravo kron-jvin in ravno-pravnoHt narodov. A atrija mora zopet sejati same, katero je sej jI oktobsrski diplom, katerega vzrast pa sta onemogočila f-ibruvarski pit.ent in decem br-jka ustavi.  J-diai ichoi iz seiinjh blodaaj jo federalizem.
Evropska diplomacija ie trudi zdaj že dosti d Igd \ napravi mej Turčijo in Grško mir, a uspeha n:ma čiste nič. Gr^ki mnister onanj h del, Sln'udia, je rekel poročevalcu londonskega „Standarda', da s'eer ni resnična vest, da so so dogovor* sploh pr«-tfgali, da pa ne bo Sejo velesilo dogovoriti mej s jboi Bamo o glavnih točkah pegodb) miru, dogovor o pc;d;')buo;t h pa da hočejo preon^t-ti drek'uorru pngKJanju rrej Gr*ko in Turčijo. To potrjuje tudi „Turei". Splošno se priznava, da je to posledica turških spletk. Turčija ne zaupa ce Angleški in ne Ras ji, samo še Nemčiji, in z njeno pomočjo ovira v3ako sporazumljenje z namenom, preprečiti, d« bi
se sklenil mir in podaljšat« okupacija Tesilije. Salta u neki kar nič neče slišati o teai, da bi dal Tnsalijo zopet iz rok. Grška se tndi že pripravlja na vse eventuvalnoeti. Vojni minister Tsamados je odpotoval v termopilsko sotesko inspicirat voj-k?, ministerski predsednik Ralli pi je javno povedal, da ee mora Grška brez odlašanja pripraviti na nadaljevanje vojne.
Potovanje predsednika francoske republike v Petrograd. Po francoski ustavi ne sne predsednik republike r, k J ir zapustiti državnega teritorija, dokler jo prodaedoik. Ta določbi ji spravila francosko vlado v veliko zadrego, z-ikaj na drugi strani zahteva mejnarodna etoketa, d* Faure vrne roškemu cerju obisk. Končno so se marodajni krrgi zjpdinili na kršenje ustave. Določeno je, da odpotuje F ure 25, jnlja v Petrograd, a gotovo še ni. Predsednik bi rad sam potoval z vojaško suito, tega pa predsednik senata in poslanske zbonice mčeta dopustiti, čsš da bi bil pot^m Faure nekak vladar, kar pa ni. M >gočo jo torej, da se potovanje še sploh op u iti.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 11.junija.
— (Gospodinjska šola) Včeraj ee je na magistratu vhiI osnov?.Ini ehod za uitanovitev dru -'• .a katero bo imelo namoa, vziržavati „Goipo-diojako šolo". Shod je bil številno ob skia. Vodbjr so bili izvoljeni: gospa Hribarjeva, gostč. Pavškova, gospi Š u bič ova, g^spa dr. Tavčarjeva in gospa dr. Volčiče v a ter ga;. Go-stinč!ir, dr. Majarou (aacelnik) io M in del j. Shodu je prsdsedova' gosp. župaa Hribar, o potrebi in o nanona gospodinjske ž -1 j pa je pjročal g. M a n d e 1 j.
— (Kmetijska družba kranjska.) L^ošnji cb'ni zber vršd se bedd dno 8. jubja. Ni dnevnem redu je razven običajnih poročil  volitev podpted sednika in je.ln^ga odbornika.
— (Pri birmi) je bilo leto* 1745 birmancev in sicer na binkeštao nedeljo 1155, na b nkoštni ponedeljek pa 290
— (I. Bplošno kolesarsko društvo v Ljub • Ijani,) s« udeleži izleta BG'asbene Matice" v Posto-jiuo. Ćiaai se odpeljejo v nedeljo, t. j. 13. t. m., zjutrij ob 5. uri. Zoiral'šče v društveni d /orani na Dunajski ce3ti v F.o'ihovi hiši. Odbor vabi društva« nike k obilni ud-'eibi.
— (Maksimalna vozna tarifa za prevoznike v Ljubljani.) Magistrat ljubljanski naznanja, da velja od 1. julija 18U7. naprej v Ljubljani ele deča prevozniška tar.fi: 1 Za vožnjo po mestu in predmestjih plača se: za prvo četrt ure z jedkim konjem 25 kr., z dvema dvem* konjema 40 kr.; za tenko daljno četit ure z jednim konjem 25 kr., z dvema konjema 30 kr. II. Za vožnjo s kolodvorov od vlakov v mesto in predmestja brez ozira na dobo vožaje se plača: a) po doevi : z jednim konjem 40 kr., z d/oma konjema GO kr.; b) po noči: z jadnim konjem 50 kr , z dvema k ujema 80 kr. Za prtljago, katore voženec noče ali ne more imeti v vozu, katera se torej vozi na kozlu, plačati je 15 kr. Ta vozna cdicdbina velja jednako za vso dn', tudi za nedelje in praznike, za vsako vreme in ne glede na to, se li vozi več ali manj oseb. Vsaka za'»ta Četrt ure so šteje za cflo, če šo tudi ni pre t»k!a. Pri naročenih vožnjah velja vožnja M pričeto s t'stim časom, za kateri je voznik naroden, in tudi prida na odmenjeni kraj. Ako prida pozoeje, kakor
je naročeno, računati je voznino od čaaa prihoda« Če je pri kaki vožnji plačati mitaino, plačati jo mora voznik, toda na račun vožsncev. K dnevu se štejejo v mesecih maja, janija, julija, avgnsta in septembra ure od S. zjntraj do 9. zvečer, v drugih meaesih pa od 7. zjutraj do 6. zvečer.
— (Dolenjske železnice) O jčni zbor delničarjev dolenjskih železnic vršil se bo dae 26. t. m. na Danaji.
— (Čitalnica v Spodnji Šiški) priredi v nedeljo, dne 13. junija t. 1. na Koalerjevem vrtu veliko vrtno veselico, katere čisti dohodek je odmenjen zakladu za zgradbo BVodnikovega  doma" v S ški. Pri veselici  sodeluie iz prsebne prijaznosti s'ov. delavsko pevsko društvo aSlavec".  Godba si. c. in kr. pešpolka Leopold II, kralj B;lgijc*v Štev 27. Vzpored:   1. No\;i ek: A boj t koračaica, svira vojaška godba. 2. Sappć: Slavnostna ouvertara, svira vojaška godba. 3  Dr. G. Ipavic: .Pozdrav", rrešani zbor, poje čitalniški pevski zbor.   4. C)ote: Mein« Ko  gin, valček, svira vo;ašk» godba.   5. Volarič: .Kvišku britje", moški zb>r, poja pevsko društvo »Slavec".  6  Šab*k: Slovanska balada št 2, svira vojaška godba.   7.  Volarič:  „Na plinine", mešani zbor, poje čitalnitki pevski zbor. 8 Sch'o gel: Alpha, polka t a <; , sv ra vojaška godba.   9. V.lbar: „Pe* sem Hrvata", moški /.'o r, poje pnvsko društvo „Sla-vtc". 10   1) nt-. Iti : Tr s;ev in fiiale iz opere BLu-crezia   B rgia", svira vojašk.  godb)«.   11 Sachs: „ Vijolični vonj", mešani zbor, poje č ta! niš ki pevski zbor.   12  Frisek: Četvorka o slovenskih narodnih pesnih, svira vojaška godba. 13 S.cin; BTdlovadski zbor", moški zbor, poje pevsko draštv i nSlavec". 14. Smetana:  š »s(t r > <|> >v iz opare  »Prodana nevesta", svira vojaška godba. 15. Volirič: „Pomlad", mešani zbo", poje čitalmški pevski zbor. IG Gretsch: Trrnist rkinder, valček, svira voj godba. 17. E Hen-hnt:  ,Na moru", mo5ki zbor, poje pevsko društvo „Slavec".   18  Strane ?:  Potpourri iz opore^e BDar Zgeunerbaron', svira vojaška k l"a   19 Fndrich: Mtrtha, polka mazurka, svira voj. godba.   20. Ko* w l-ky: Lu*t«g und fi lel  kortčmca.  Zičetei v šalici ob 4 uri popoludna. Us opnina 20 kr. za osobo; čč. čitaln ški Člini ter otrobi no ustopaiue prosti. Z ozirom na na.neu veselice, se preplacilom ne stavijo mo t\ Ob nejgodnom vramenu se preloži veselica na nedeljo doe 20. junila t. 1.
— (»Centralna posojilnica slovenska") v Krškem je določila za drugo polovico t I. sledečj obrestno mero : Zi hranilne vloge 4,/a °/0l za posojila posojilnicam 48/* °/o—8 °/i 2a posojila osebam SVaVr
— (Iz Šmartna pri Litiji) se nam piša: Obče je že znan?, da so š narč.mi in Litijani zelo navdušeni Slovenci, ki so potegujejo za vsako dobro slovansko stvar.— Na da se to tajiti, ker se vedno kot take kažejo pred vsem svetom T ■ I i časih pa tudi najboliši Slovenci, in sicer tisti, ki navadno najbolj kriče, in sa pri vsaki priliki hudujejo na kako nekorektno narodno stvar, zavozijo v stran. Da je temu tako, nam priča posebno dan 8. t. m. L*«po, krasno janijsko jutro privedlo je „jedno kompanijo" hrastniškib gasilcev, katere je volil uačeln k požarne brambe v Hrastniku poleg Save. Ta c vilno opravljeni mož ja baje rodom B ivarec. Ni 1 tijskem kolodvoru so pričakovali litijski in šmartinski slovenski gasilci hra^tniških, katere so spremili v Šmartno. O idi jim je bral trboveljski kapelan sv. mašo. Po končani službi b)žji se je ustupila požarna bramba vsah treh oddelkov v vrato. T.tko 8) stali, dokler ni prišel g. d kan s kapelanom k njim. Ko se začuje povelje podnačelnika Hrastniškega: »Gompagnie — rechts schaut", je obrnilo vbs moštvo svoje glave z i kot 45° na desno. Kje pa sta bila takrat naša načelnika, namreč šmartinski in litijski,  da so se morali  tudi naši gasilci pokoriti
mali. Tu no velja prisezati na tradicionalna mnenja, |
naj jih predavajo tudi vseučilišča,  tmp.k prvo je:
nocdfisnost ter pristaost mišljenja. V maozih ozirih
se j-T nam osvoboditi starih, dasi  znabiti še tako
srlkanih poročil naših očetov. Kajtl resnica nad vse
in rnsn'ca se odpira jasnemu oCesu v naš h dneh v
takem sijaju, da je m,biti lo nevarnost, ka se jej
re bi megli priličiti Da, novih resnic je brezbrojao,
samo da velja o nas oni rek: „Ni vidimo lesa pred samim drevjtm."
Človeštvo   Liti  v neki nervozni uag'ici naprej,  a potreben  bi   nam   bil   tako krvavo oni blažDni mir, oni sladki  Botium", tisti „dolce far niente", v katerem bi premišljevali, r<fl«ktovali v luči modeme znanosti!   Mi  pa  lo vedno hitimo naprej, si Bhbimo svoje moči, in smo malo da ne sposobni , pristno,  originalno   misliti. Či tamo veliko, učimo   se dosti na p a m a t, ne mislimo pa nič — to pa  ja  naša nesreča!   Io tista Blobodna znanost,   kje je doma? — Mladenič pride na vseučilišče; od vseh stranij mu trobijo prtf*sorji v ubo,  za  izpit ima pred seboj debele knjige, za njim stoje s fi bo rodi-telji ali — dobrotn;ki, ki mu vedno kriče: »Glej, da d ti3 kmalu, brž diplomo!" — kje vtegoe mla-
denič ločevati v znanosti dobro od slabega, resnico J cd fraze? — Tako begajo ljudje naprej, a sami ne vedo kam, po kaj, zakaj!
III.
Silno drvi človeštvo nskam, in skoro se ne zaveda samega sebe: in vender, v tej množici „razumnih živalij" nastopajo nekateri, ki kažejo drug'in pravo pot, pot svobode, rešitve in sreče. To so možje, ki nimajo samo možgan, ampak tudi srce, ne le razuma, ampak tudi čustvo, — to so celi ljudje. Uprav teh pa ja v sedanjih časih malo. Miogokrat imamo ekstreme: suhe, dolgočasne „učenjake", ki nič pristnega ne proiz vajajo, ali pa sentimentalne, anarhistiške dekadente.
S toliko večjo radostjo gledamo na velikana našega stoletja, ki so si obranili vkljubobči plitvosti originalnost, Bvežost duba.
Omenili smo že, da se je trhuika kot praktiška vporaba vede — praksa je vodno pred teorijo! — v našem stoletju gorostasno vsovršila ; skoro z istim korakom pa se je spopolnila teorija. Misleči duh refhktnje o prirodnih pojavih, ki es mu kažejo, kakor še nikoli poprej ne, v svoji vel;čanski »ili, išče po logiških zikonih zveze mej njimi — in
skoro, da je vaaj v anorganiški prirodi že priril do notranjega bistva v vesoljstva. Z asti so pa v 19. stoletju, ki se že naslanja k zatonu, tri iznajdbe v znanosti, ki nam nekako označujejo napredek našega duha v tem veka.
Brezmejni vesmir je nam jasen že nad 300 let, ko so povzročili navedeno revolucijo nazorov Kopernik, Kepler, Galilei in Newton. Koncem prejšnjega stoletja je zbral še jedenkrat vse te dokaze L a p 1 a c e in priklopil ono genijalno teorijo o postanku planetov. Toda kar nam bi bilo sicer bliže, notranja sestava naših teles, bilo je ie temno. K klobi se lahko, da se je človeškemu umu prej odprl vesmir v svoji neekončni velikosti, nego atom v evoji neskončni malenkosti. Pač je bil že Lavoisier okoli 1790. 1. dokazal zakon o ohranitvi materije, veled katerega se v vesoljstva niti najmanjši molekul ne more zatreti; toda prirodne sile bila so še velika zagonetka, mej pojedi-nimi še ni bilo jasn'li prehodov in prene a, človeški duh je bil nekako še dovzeten za „čudeže". Ta ne* dostatek popraviti je bilo dano — našemu stoletja.
Leta 1842 je izdal gori imenofani J. It M a y e r v Liebigovih analih skromno poročilo, v katerem naznanja mehaniški ekvivalent toplote, ka*
nemškemu povelja? Morebiti sta že prej navadila svoje člane na nemško komando, ali pa nista imela poguma poveljevati, in sta tako izročila svoje«, ka* ter b je b Io znatno večje število, germanski ko-jnind< ? Na to je šla požarna bramba v gostilno. Tn eo si napijali, in, ne Ju eno, nakrat se začnjejo gromoviti klici: „H-il, beil, heil!* Soaar-cani in L'tijani pa so to potrpežljivo prenašali, ne meneč se za svojo narodnost, katera j9 bila tukaj popolnoma v stran potianma. Na ta način so pokazali sijajno, kako navdušeno in napredni so naši narodnjaki, ki ee le takrat oglašajo, kadar jim ni treba, kadar pa bi bilo treba kakcšno reči in zavrniti tako počenjanje, kratko — molčs. M slimo, da se pri drugi priliki ne zgodi več kaj takegi, in da bodo v prihodnje bolj moško postopali zoper tako nepravo, in za V .m sramotno počenjsnje, katerega ne more nobeden Slovenec odobravati, ali pa zahtevajte o takib prilikah vsak svoje poveljstvo, n it bodo nekateri, ki ne trpe kaj takega, primorani odpovedati se nadaljnega članstva.
— (Povo'enj ) Ic B rovnice se mm piše 10. t. m.: Strašno povodenj imamo danes tu; ss-sežeti, polje in vse je pod vedo, tako da že zdav ziej ne pomnimo takega naliva; knetje žalostno ogledujejo svoje njive in senožeti, ki so vse pre plavljene. Kaj bode? Lansko leto tako, lotos pa 5a huje?
— (Z voza padel) je 4. t. m. v tovarni v Jđedvodah Franc Strgar iz V-krČ, ko je odkladal vree'e, ia se tako nevarno pobil, da je vslud dobljenih poškodb diugi dan potem ncurl.
— (Toča) je minoli ti dni na Vipavskem na redi'Z veliko škodj v vinogradih.   Uradno bo ceni • k t.da na 10.000 gld
— (Nemška omika) „Slov. Gosp.* piče: V Ttadgoni je bit>koštne praznike nemško pavsko dru u vi« imelo veliko slavnest. K t«j so prišli nsniški kr čwč cd vsoh vetrov, tuli iz Cilja. N-^kje so do bili slovensko zastavo ter jo na drvb io kose raztrgali in te kosce vzeli ne boj. T.ko bi tudi radi e Slovenci napraviti. Si'venci, ieogibajmo se nemških prodajalnic, nemš'.ih krčzm, sploh nemških obrtnikov 1
— (Umrl) je dne 4 t. m. župnik v Vogrlah g. Jožef Skrbmeo, jeden najzaolažuejŠib koroških duhovnikov rodoljubov. Naj počiva v miru I
— (Poročil) se je aksd. kipu gosp. Alojzij ? rog ar v Celovca z gonpč. Kirolioo Raiaer v Silbejteggu. C stitamol
— (S laka zastava za velikovako šolo) Da bi učenci Narodne šole v Vslikomi ob slovesnih prilikah mogli tudi zunaj šola dostojno aai»ti p*ti omislila se jim i« ko! .k- ztstata. Iidelale so jo šolske eestra v Mariboru in jej dodalo dva traka. 'Na jeduem je napis „N*ša ljuba G spa, prosi za nas Bo^a*, ua deogem „Sv. C r 1 in Metod, prosita za nešrod". Proitovoljm prinpevki za pokritje stroškov raj si pošiljajo upravništvu „Mira* v C-lovru
— (Kmetijska zadruga v Celovcu) Celovško trg. sodidča je odobrilo pravila „»met^ke gospodarske zadruge za C-lovec in okoUco". Pj zdravijemu ti« korak k organizaciji slovenskega kmetetktga ljudstva na Koroškem z resničnim zadoščenjem.
— (Goriško novico Prejeli fmo naslfeduji dopis: 1259/261. Slavnemu uredništvu „Slovenskoga Narod«>* v Ljubljani. Z ozirom na čUnek rGori«ke novice*, objavljen v št. 127 v tretjem predalu „Slovenskoga Naroda" z dne 5 junija tek. let. por.iv'jam Savneisto uredništvo, da sprejme ua pollagi § 19 tisk. rak v prihodnji Številki nastopni Uradni popravek. Ni res kakor jo ob javljeno v članku „Goričke novice" št. 127 „Sio-venekega Nnroda" z dne 5 julija t*k. let da Vrtoj-bonski f.tntje, ki so bili obs jeni 28 maja tek. Ist, po tukajšnjem c. k Okrožnem Sod.šču, niso nič.s«r iujšega storili, nego da so ss šalili da  pojdejo v
kor ga je sam zračmal; s.-m pač še ni slutil, kaj je našel, ni suitil, da 8 tem faktom sa počenja sto-prav znanstvena fizika. Z !aj je prirodi.sloveč pre t:": n, da so vse brtzbrcjoe sile v n nravi le energija gibanja, in da se jedna premeni v drugo, za našo saznanje povsem različno, po gotovem zakonu, tako da se niti najmanjša trobica sile ne izgubi. -Kakor je materija nespremenjeno vedno ista po •kvantiteti, tako je tudi sila vedno ista: energija vveooljstvu se ohrani nespremenjena pO k o I i k o e t i.
Kolike važnosti je ta zakon, ni lahko povedati v kratkih besedah. Oaeuimo le najskrajno posledico, ki izvira, ali bodo izvirala iz njega! Meje mej organiško in anorgtniško prirodo sa podirajo vedno bolj; dasi je kemija šele v povojih, vender "Ja Že cela priroda, gori do človeka, javlja v Čudoviti jednoti in jednostavni lepoti. In ker velja zakon o ohranitvi energije za fiaikalne sile, izvestno je, da velja tudi za sile organiških bitij, ca, aa naj višje nile človeškega duba- Kako priprosto se bo jedenkrat zdelo zdaj v gosto temo zavito funkcijo-Kovanje naših živcev, ko se n&m otvorijo sila še te do danes nam nepoznate prirodne znanosti, in ko ss bo dal Mayrjev zakon rasSiriti
Gorico Italijane pobijat. Rs je pa, da je bilo 28. maja tek. let obsojenih 22 Vrtojbenskih fantov pred goriškim c. k. Okrožnim Sodiščem radi hudodelstva javne pos po § 81 kaz. zak. t. j. ker eo se šiloma uprli javnim stražam katere s« imele r.a'og zaprećiti taistim obtožencem u 11 id v Goriško mesto v skupljenih množicah, namenjenih uprizoriti izgrede v mestu. V Gorici dne 10. junja 189 7. C. k. Državni Pravdnik Vidulich.
— (Klub hrvatskih biciklistov „Napred-v Karlovcu) priredi dne 7. juliji veliko cestno dirko na cesti Karlovec Generalskistol-Tccenj Skrad nik () it trije Otok Ogulin in nazaj, v vsarn 1 IG klm. Dirke se morejo uieležiti vsi člani hrvatske in slo venske „zvezeu, če se izkažejo s potrdilom, da bo Člani.
* (Ruska carinja) Aleksandra Fevdorovna je včeraj povila pnnceztnjo. Riski car je torej postal drugič oče.
* (Nov kabelj ) tretji iz Btarega sveta v novi začeli so polagali iz Breista v Novi Jork, ki bo nad 6000 km do!g in 10 976.350 kg težek. Potrebovali bodo štiri lalje, da bodo to breme prevažala ia kabel polag\le. Do jeseni bo to dalo bajo že gotovo.
* (Šola za lepotice) Ker j s vsaka ženska rada lepa, in ker bi bila vsaka rada zmeraj lepa, ustanovila se je v N?w Y.rku šola za lepotico. Tu postanejo grde ženske lepo, lepe žsnske pa postanejo — trajno krasne. Ta vehka umetnost pa se izvaja v prit epu takole: Obraz r U jVtuje daSevno življenje. Da se more obraz polepšati, treba uplivati na gimnastiko ličnih mišic. Pri terapeutiki grdobe igra p. godba največjo ulogo. Z-.to morajo poslušati grde blondinke Caoj.i«s, temaolasko pi W.ignerja. Dime, ki imajo prešpičast nos, s« morejo razteguiti svoje nosnice z vohanjem lepodišečih cvetlic in esonc. Dame pa, ki imajo prevelike ne>sn.'ce, si morejo zmanjšati svoj nos z vohanjem ostrih ia zoprno vonjajočih tekočin Dame, ki imajo majhne cči, morajo strmeti v velike stvari, da doto velike o31 itd. T* „*«olatt ima že veliko „učenk", ia izvestno bi dobila tudi kako Slovenko, če bi ne bila tako — daleč !
Književnosti
— 0 naših slovstvenih potrebah. Spisal dr. K (• laser. (Konec.) Kr.tljersfca akademija zna-11 -ht j v JMoiakorem je ieiala prej mnogimi lati delo: „Geach chte der WiSSenschsfteD in D;utsuh-land" v mnogih zvezkih; v vsakem zvezku je po seben strokovnjak opisal zgodovinski razvitek s-;oje stroke na Nemškem.
To ni preziranje dotič le stroke, da se ne hode mogla razpravljati v popolni Osloti, in (U se želja izc*Č5 po posebni knjigi o tem predmeta, — nego to je uprav uvažanje imenitnosti te stroke. To nalogo pa mora izvršiti le kik bogonlovui pisatelj, ki živi v Ljubljani, ne pa laicus v Trstu. Do-pieovanje je popolnem brez uspeha. — Gledo bogo elovskega pisatelja S.'žnna v prvih letnikih .Zgodnje Danice* sem oe po Življenjepisno podatke obrnit na Š iri strani v Lnbljano, pa nisem dobil nobenega odgovora. Tu mera nehati celo augeljeka potrpežljivost. Zg ,do?ina bogoslovnega olovetra je — č* že ns c-d z»'%;tka novoalovonske dobe, pa vsaj od 1848 1. naprej — postulat naše vednosti. To delo naj bi prevzela Kranjska katoliška družba za se, ali v dogovoru 8 „Slovensko Matico" 1
Iste nazore imam tudi gleda književnosti o proatonarodnem šolstvu. IV, zv. moje „Z^odoviue slovenskega slovstva" ne bode mogel opisati delovanja vseh pisateljev v „Učit oljske m Tovarišu", v „Vrtca", v „Popotniku i. dr., nego poda same najvažnejše točke, da čitatelj dobi pregled o našem slovstvenem d    vanju v vseh stro-
tudi na to polje, recimo na determinovano teženje naše volje!
Druga nijvečja zmaga Človeškega umovanja v našem veku js — darwinizsm. Ni moj namen, na drobneje o pomenljivem predmetu raspravljati. N« tem mestu ja le omeniti, da je slavnega Dar \v ina najvažnejše delo „0 izvora vrst" (Oj the origin of species) izšlo leta 1859 , in da je v njem posejanega nsjplsmenitejšega zrnja, iz katerega je vzraalo moderno znanstveno prirodopisje, vsled katerega se nam priroda kaže tako jednostavno vzvišena v vsem svojem razvoja, v evoluciji in dc-scendenciji organiških bitij. Darvv nizam Be vporablja na vaa znanstvena torišča — tako plodovit je —, celo na nacijonalno vprašanje in moralo (Gl Ferri, socijalizam in darvvinizem atc); da, povestničarji 80 celo zgodovino človeštva premotrivali pod tem po gledom razvoja prirodnih sil do največje nam znana vaovrčenosti človeškega uma.
S tem amo prešli k tretjima najvažnejšemu Čim razaodnega daba v 19. stoletja: k in a-terijalistiško-pragmatiškemunazi-ranju zgodovine. O tem smo že v I. poglavja nekaj govorili; ker pa močno seza v socijalno vprašanje, hočemo si je v nastopnem boljše ogledati.
kah. Tudi tako delo v popolni rreri more izvrš ti samo strokovnjak, živeč v Ljubljani.
Z1 tako delo bi te naj zanimalo kako učiteljsko društvo ali zase ali v dogovoru 8 „Slov. Matico".
Velike važnosti je raba slovenščine v uradih. Znano je, da je že M.trko Pohiin elovsnil vladne ukaze. Zanimal je razglas iz 1343 I, ki ga je nedavno objavila tržaška „Elinoit"; v njem je Altgr.f Salm, tržaški poglavar, kmetom razlagal pomen konstitucje. Zhoriik „Mittheilnng^n daa historiachen Verein's f. Krain" in „Ljubljanski Zvon" sta objavila nekaj takih ntvarij; v U. zv. „Zgod. slov. slovstva" str. 90—92 je navedenega nekaj takega blagi. L ;pa naloga bi bila po mojem mnenju za Masejsko društvo na Kranjskem, da bi oskrbelo izdajo vseh vladnih Hpisov v slovenskem jezika od fvancoskih č*sov do 1848 I.
Ntiroš-ni bi bili ob tej pnlik« vsf, kateri snajrj za take r či, ali ki j h imajo sami, da mi jih prepuste v porabo.
Z velikim zanimanjem se zasledujejo vsi ostanki ali znaki slovenskega Življu od Ci"ilovih časov do Trub-.rja, ko smo spali poltisočletno upanji«; uprav tolike važnosti nam m:rjjo biti dokazi, k -k i se je uradno rabila sloveusii ia od konca minobga do sredine sedanjega stoletja.
Veselilo bi me, ako bi katera teh mislij pognala kai in obrodila sad!
— Atlas der iterreichischon Alpenseen, II. L;ef-irurg: S-eu ve^n Kanto.i, Krain nnl Sultirol, 10 Karten nnd 32 Pulile. enlwrfan von Prof. Dr. Iv R'chter, \Vm*u 1896 , Kd.i Hdlilsgeogr, LiHtitut. Ta zfllo podnčljiv ;u krasno izpeljan atlas nam pred-očujo naša jesera po njih obsegu in globokosti. Prorezi no napravljeni v ist*m merilu za globočine (visočin), kakor za dolžino in eirino jezor. Kohipse (^rte jednake nadmorske višine) so pri jezerskih kotlinah od 5 do 5 in s pikami zazaamovano od 10 do 10 m potegnjene in od 50 do 50 m še s debelejšo Črto zaznamovane ; na suhi zemlji pa od 30 do 30 //1 pikčaste, od 100 do 100 m pa z debelimi črtami izpeljane.
Brzojavlre-
Dunaj 11. junija. VeČ današnjih jutranjih listov je zapadlo konfiskaciji, ker so priobčili tajni ukaz ministerskega predsednika z dne 2. junija t. 1., s katerim Sd dobila politična oblastva navodila, kako postopati proti veliizdajskirn shodom in demonstracijam nemških nacijonalcev.
Dunaj 11. junija. Pogajanja mej vlado in mej Cehi in Nemci se za'nejo še tekom meseca junija.
Dunaj 11. junija. Delegacijam predloži vojno ministerstvo načrt regulacije častniških plač. Vojno ministerstvo hoče zopet povišati častniške plače.
Praga 11. junija. „Narodni ListyB so bili danes konliskovani , ker so priobčili ia komentirali B ade nije v tajni ukaz glede nem-škonancijonalnili shodov.
Lipsko 11. junija. „ AUdeutscher Ver-band" je imel tukaj shod, na katere ai so mej drugimi govorili p >slanci F u n k e , W o 1 f in Schncker. Razni govorniki so ostro grajali, da nemški državni zbor ni protestiral proti jezikovnim naredbom za Češko in za Moravsko, in da nemški državni kancelar knez Ilohenlohe ni energično proti njim nastopil ter ni interveniral v prid Nemcev.
Rilia 11. junija. „Tribuni" se brzojavlja iz Aten, da je 20.000 srbskih Macedoncev udrlo v Tesalijo in okupiralo kraje, katere so zapustili Grki.
London 11. junija. „Standard" javlja iz Carigrada, da je veliki vezir v soboto svetoval sultanu, naj bolgarskega kneza odstavi od funkcije guvernerja rumelijskega, češ, da je nezanesljiv, in naj na njegovo mesto imenuje kacega turškega pašo.
Novi York 11. junija. Kubanski ustaši so blizu Havane razstrelili neki železniški vlak. Nad sto oseb, največ vojakov, je bilo ubitih, mnogo ranjenih.
Narodno-gospodarske stvari.
— Posojilnica v Žužemberku imela je v letu 1896 prometa 212 C47 gld. 14 kr. S koncem leta štelo je društvo 57 deležnikov z 211 glavnih deležev a 10 gld. in 1014 deležnikov 8 1017 oprav«] nih deležev, skupaj toraj 1071 deležnikov s 3127gld. deležev. Čistega dobička je imela 291 gld. 48 kr. V načehtvo izvoljeni ro vai Stari člani, izvzimši gosp. pl. Augr. vitez Fo lransbarga, kateri nikakor ni hotel več vzprejeti tega bremena. Občni zboK izrazil je velesaslužnemu gospoda za dosedanje marljivo delovanja zahvalo in priznanje; mesto iz-
%topivt€?A gctpođa voljen je bil v sačelatvo grep. Pehani Feliks.
— C kr. trgovinsko miniaterstvo je na zvanilo trgovskim in obrtniškim zbornicam, da se j« s kraljevim Španskim dekrttrm z dne 2 junija 1807 določil direktni ntknp 20 0"Q obkk is pro gastega hlasa, 10 0C0 sra^c   10 000 parov spodnjih tlaČ, 10 000 plaht in 30 000 parov p'etenh čevljev (alpargataa) 7a čete, na  filipinskih c-t kih Sta cijcnirane. Dekret je v .Gceta de Madrid" i dne 3  juaifa t. I rsiftla?en.
Meteorologično poročilo.
ViRina nad morjem 80S*S m.
Janij	ji Caa opazovanja	Stanje barometra v mm.	temperatura v C	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v 24 arah
10	9, zveCer	73tJ 4	148	si. jvzh.	JRBnO	
11. *	7. zjutraj 2. popol.	738 7 73*J5	12 t 18 5	si ssvzbnd ur. vzjvzh.	megla skoro jas.	00
Srednja včerajšnja temperatura  15-4',  ia   189 pod nor Balom.
JDuLz^scjslca. "borza
dne 11 junija 1897.
Bknpni drlavni dolg v notah.....
Hknpni državni dolg v •rebra ....
Avstrijska zlata renta.......
Avstrijska kronska reuta 4°/( .....
Ogorek a alata renta 4' „.......
□gerska kronska ronta 4' 0.....
Avstro-ogersko bančne delnice , . . •Krotilino delnice   ...... ...
London vinta...........
Nem A k i dr«, bankovci aa 100 mark    . ,
S I mark............
BO ftcnkov...........
Italijanski bankovci........
C. kr, cekini...........
Dne* 10. junija 1897.
»•/„ državne srečke ia I. 1854 po 250 gld. Državne srečke ia I, 1864 po 100 gld.. . Donava reg. srečke 5°/0 po 1<K) gld. . . Zemlj. obč. avstr. 4l/,°'o B,:vr' 2aat-
Kreditne Brečke po 100 gld......
Ljubljanske srečke.........
Budo I fn ve srečko po 10 gld......
Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . Tramwav-drnat. volj. 170 gld. a. v. . . . Papirnati rahelj.........
1(,2	gld.	25	kr.
1« 9	p	30	■
Ji:.')	B	30	t
100	■	85	t
123		05	»
9»	|	95	■
K8	■	—■	■
3^ 8	d	60	i
	fl	45	*
58	a	62«	i •
11	*	73	
u	a	r.2	■
	■	40	t
5	•	65	•
166	Riđ-	50	kr.
159	■	—	■
127	a	60	
99	1	80	■
198	t	50	■
22	1	25	■
25	.	95	■
ISO	i?	—	■
421		60	■
l	•	27	■
Zahvala.
Za mnogobrojne tolažilne dokaze v solzah ter ustnih in pismenih izrazih najprisrčneje^a sožalja, kateri bo nama doSli, deleč najino bol ob neizmerni izgubi ljubljene žene, oziroma matere
Amalije Kecelj roj. Likar
iz krogov znancev, prijateljev in sorodnikov, izrekava najiskrenejo zahvalo.
Posebno se Še najtopleje zahvaljujeva; preč, duhovščini, vsem, ki so rajnice spominjajo v molitvah, ter on'm, ki so jo v dejanji ali Uuhn spremili k večnemu počitku.
Žalujoči soprog in hčerka.
,870)
Slovensko pevsko in bralno društvo „Triglav"
v I%,o,<lovljioi
pr:redi
v nedeljo, dne* 13. junija 1897. leta
v prostorih gasilnega doma
v drugič
Revček Andrejček.
Narodna igra s retjem v petih dejanj'h.   Spisal K. Morre. Poslovenil I. Benedek.    Režiser g. Wcixl S.
O S O n
Gospod Z\itorog, bopat zasebnik Jože Jeklen, posestnik in žu^an v Bohinju      —   — —
£na •     ! njegovi hčeri Franica S — —
Jerica, dekla
Než;«, Btara ubožica
Pavle, nje sin, veliki hlapec
Anže   1 . ,____
S. hlapca imen f r
"Nosan, občinski birič      — —
Revček Andrejček \ občinska —
Zmikavt Matija     /siromaka —
Hlapci, dekle, lovci, natakarice.
gospod Mali Alojzij.
gospod Kristsn Ivan. goaplea Mali Laopoldina, goapiea Tirana Franic*.
gospica Tepinctova.
goapiea Tbuna Leniča,
gosjiod Kristan Pavi. gospod Weixl Silvo, gos; od Mali Franc, gospod Papler Albert, gospod Ii it»li'k Hngon. gospod Tomaževič Kari. Čas: sedanji. Kraj: Bohinj.
Vstopnina: Sedeži 1. vrste 70 kr., Bedeii II. vrste TO kr., ^860) stojiSčo 20 kr.
Čisti dohodek namenjen je »slov. plan. društvu". Začetek točno ob 8 nri zvečer. Konec po 10 uri
K obilni ndeležbi vabi najnljudnejo odbor.
Izvod iz voznega reda
•velj&TT-negra. od 3-. J-u.ri.I3a. 1897, Odhod la I.|nbl|nti« (juž. kol.).
Proga 6az Trbiž. (15-131
Ob 11. ari 6 rala. pu u»Al Mobal ritk v TM.la, Oaljak, Oali.Toa, lfT»n»<in.fn«te, Lltihno; čoa Holzthat t Aut*««, Tanhl, Omtinden, Soluna'ml, I.on.llr.intcin, Z«ll oh jn/.t>ru, luomost, llroi^iMic, Curili, Ootiovu, l\irin, Asa Klfiii- Umilni* r Si..>-r, Lino, Ua I >-iu vi vla .Vi latettdii — Ob T. url 6 mio. ajutraj oiobul rlak t Trhla, 1'oiiUbel, Holjuk, Uelnvoe, Krnnzoua-
tf\n,   T .j ■:'.....,  I >■ i j i * j ,  ooa   «.•! -.t'i il   v Hotn.)irraii,  ao«  Klafn-Ralfllng V
fltever, Lino, Jlti<lej<>vir<>, IM/cuj, Murijiuo vari, Hi>b, Knnuovo v;irl, K iri..|.. »ari, 1'rik.-", I.ipako. — Ob 11. uri KO min. dopolnilna oaobnl Tlak t Trbli, PonUbtil, Holjak, GVo^po, LJuhuo, Selathal, litinai   —Ob i. uri
9 min. po]>olu<liia oaubul rl : k t T*' ii, HuiJAh, Ualovao, Fraazouafusto, I.j ' uo ; oea SalilhaJ r Solaograil, I •■> I •< i.mt.-t u, Zel' ob |caoru, !•>...•,. rt, Bregcnu, Oarih, (Jmuto, Paria j čoa Kluiu-Itoitliii^ » s,eyr, Ijlno, Budoja-vio«, PlaenJ, Marijina run, Heh, Kranonve vara, Karlovo voro, '»rano, L!pako, UnnaJ a •rinti-itmi —l M> ".. uri ^'i min. popnldtia osobni vl»k v Iji'hi'o-IUimI, (le ob Mdaljah In pr./nikili ) — Ob 7. uri 40 miu. ivočor Oiobui vlak v 1 oi.ro HI.-t
Prosra v Novo moato ln v Kodevjo.
Ob 6. ari lft mla. ijutraj • -t.' vlak. — Ob 13. uri 66 min po-polnda« mei»oi vlak. — Ob 6. uri SO min. ivečer muaanl vlak.
Prihod v I.Jnhl|H»o   juž. kol.). Proga iz Trbiža.
Ob B ari 09 min. ajutraj oaohui vlak a Duna.la vla Amatetton, fiolnofrrada., I.iiirn, Storra, (imun iona, ttahla. Auacooa, Pariz», Ouneve, Curihii , Bregcncn, Iuomostn, ZuIIa ob jo/.oru , r.Jnboa. , Oelovoa , Beljak«, Kraasaut/oato. — Ob 7. uri U min. zjutraj oaobnl vlak iz Loaeo, Bloda. — Ob 11, ari SO min. dopolu:!- o oiobnl r!<»k a I)unaJ» vi» Amstattpu, Karlovih varov, Hol.a, Marijinih vari v, t Iitija, Btldejnvio, BobtOgnula, Lfnua, Btovra, Pariaa, O«navo, Curiha, '< .•»»•i--«, tnomoata, '.-Ua ob jezuru, I,, i' : i. o'.i"in,   LJn'.n.i,  Col. v. •.,   Li: ca,      :>. . i »   — Ob 4. uri 67 min.
i.....       In.lito  oaobal vluk a Dnnaja,   ?..(•..-. »,  ael^lhaja,   Boljakn, Calovua,
Krauaensfeate, Pontabla. — Ob B. ari U mi. . i*a<iar oaobnl vlak a Davaja vlia Amatetten in Ljubno, la Ldpakutf«, "i Fraucuvih varov, Karlovih
varov, Hobrj, Marijinih varav, PUrvja, Hniii)i«vi<i, Liuca, St»yra, Solnoiirada, Hnlj.ika. Oakvca, Pontahli* —Ob 10, uri 90 minut zvouur oaobni viak ia Leacc-Blpila ilo ob udsUaJ' in praznikih )
Proga la Novega mosta ln lz Kooevja.
Ob S. nri 10 miu. ijutraj ruosanl flafet, — Ub 'i. uri 39 ml:., po-polndua m lAanl vlak. — Ob 8. uri 36 min. ivacor mo4.ini vlak.
>flho«l f« I.Jnbl^nno (drž. kol.) v Hniuulk.
Ob 7. nri 38 min. ajutraj, o'> 9. url 6 min popoludna, ob e url 60 min. ivečer, ob 10. uri 16 min. iveOar. (Poalodnji vlak Io ob nadaljab la pravnikih.)
Prihod v K.)abl|un<> (drž. kol.) la Kamnika.
Ob 6. nri 68 min, ajutraj, ob 11. uil S slin, dopoludue, ob rt crl
10 min. »vo. lt, ob 0. ari 66 min. ivacor. (I'ualo<lnJI vlak Uob nadaljab tn praanlklh.)
Žnmrova restavracija
se p. n. tnristom in obiskovalcem te sloveče divjoroman-tične soteske priporoča a ilohro in c«aO> poaireabo.
Dobiva se vedno sreie  pivo,  prlatn« vln»% mrzlct In gorka |«dilu. [Kili \
Samski gospod
Is«-«- t. ■ nicMee av^iiwt lepo atniiovan|e%
obstoječe iz 1 8li 2 svetlih, nemeblovanib snb,Ju |io»tre2lM», eventiivclii«> i stili n lirano.
Vec:  pove   i: prijaznosti  opravništvo »Slov. Naroda". (858—2)
Priprosta, spretna
prodajalka
za trafiko v Ljubljani wo »£«"•«•. — One, ki zamorejo položiti kavcijo, imajo prednost. — Več pove >V. Obroza V s,u ui.iir-o* ih ulicah. (850—5)
Jenirar" dobi stalno mesto tukof pri meni. Ponudbe pod naslovom :
Ivan G-osar
(863—1) Krško, Kranjsko.
Lepa gostilna
odda se
na Poljanski cesti h. št. 72.
Več se iz\e t«m. (872—1)
Zanimiva knjižica za vsakogal
(Štolnina.) (8U_5;
Cena 8 kr., s poštnino 10 kr. Dobiva se pri       ZD r c f o r\ i 1-r-io. -v Oolji.
Št. 20.604.
Razglas.
(865—1)
Podpisani magistrat naznanja, da velja o<l i. Julija 1897 naprej v Ljubljani sledeča prevozniška tarifa :
Maksimalna vozna tarifa za prevoznike ¥ Ljubljani.
§. i.
I. Za vožnjo po mestu in predmestjih plača se:
za prvo četrt ure: z jednim konjem......... 25 kr.
z dvema konjema........ 40 „
za vsako daljno četrt ure: z jedoim konjem..... 25 kr.
z dvema konjema..... 30 „
II. Za vožnjo s kolodvorov od vlakov v mesto in predmestje brez ozira na dobo vožnje se plača:
a) po dnevi: z jednim konjem........... 40 kr.
z dvema konjema........... 60 n
b) po noči:    z jednim konjem........... 50 „
z dvema konjema........... 80 „
Za prtljago, katere voženec noče ali ne more imeti v vozn, katera se torej vozi na kozlu, plačati je 15 kr.
§• 2.
Ta vozna odredbina velja jednako za vse dni, tndi za nedelje in praznike, za vsako vreme in ne glede* na to, se li vozi več ali manj oseb.
§. 3.
Vsaka začeta četrt ure se fiteje za celo, če tudi še ni pretekla. Pri naročenih vožnjah velja vožnja za pričeto a tistim Časom, za kat< ri je voznik naročen in tudi pride na odmenjeni kraj.
Ako pride pozneje, kakor je naročen, računati je voznino od časa prihoda.
8- 4.
Če je pri kaki vožnji plačati mitnino, plačati jo mora voznik, toda na račun vožencev.
K dnevu se štejejo v mesecih maju, juniju, juliju, avgustu in septembru ure od C. zjutraj do 9. zvečer, v drugih mesecih pa od 7. zjutraj do 6. zvečer.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 9. junija 1897.
Št. 1955.
Tokom 50 let od prvih avtoritet kot najboljša ~ liHLiut. vo«lii "<er.- priznani
katerega izdeluje dvorni zobozdravnik (437) dr. J. Ct. Popp na Dunaju. ('24) V steklenicah po gld. 140, gld.l*— in gld. —-50 v vseh lekarnah, drcguerijah in parfumorijah.
(871—1)
Dne G. junija 1897. leta ustavljena II. eksekutivna skupna dražba na :$o:?s ghl. «>•-» kr. cenjenega, v konkurzno zalogo I^avOMlava 9Ie«lcna ia Cirknicc spadajočeg.i naeftaiiega lilaga se na
2(i. junija
dopoludne ob 10. uri pred tem aodiSčem ponovi.
C. kr. okrajno sodišče v Cirkuici
dne" 10. junija 18(J7.
Ljubljana, dne 2. junija 18'j7. ZE3. n.
Usojam si uljudno naznaniti, da sem poleg bvojo dosedanjo trgovine s papirnatimi vrečami ln ■ papirjem na debelo otvoril na tukajšnjem
treu na SSv. JRoLr«, eo»ti »t. O
tudi 6c na novo ustanovljeno
prodajjalnico «§«■—
kjer bodem razpečaval isto tako na drobno
papir vsake vrste, kakor tndi vse druge pisalne in risalne potrebščine.
Posebno opozarjam na različne uvedene najnovejše ipeoljalitete v
napominanih strokuh, kakor tudi na nove šoliske zvezke, k;.tere sem priredil v prid ^Učiteljskemu konviktu v Ljubljani".
Nadalje prevzel setu razpečavnnje „narodnoga papirja" v prid „Niirod-nemu domu-1 ter so pri meni nahaja tudi izključna zaloga „Ciril-Metodovih svinčnikov", katere sem založil v družbene namene.
Pričakujoč prav obilnih in mnogobrojnih naročil, zagotavljam si. občinstvu cone in vsikdar točne postrežbe ter se priporočam
z najodličnejsiin spoštovanjem
Jog. DEPetrič;
lzdelovatelj papirnatih vreč, iolsklh zvezkov ter tovarniška zaloga papirja v LJubljani.
(818-4)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joeip NoUi.
Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne".