V 30 dneh 30 številk
4	strani ob ponedeljkih in dnevih po prazniku
© strani ob delavnikih
5	strani ob nedeljah
za borih
12 dinarjev mesečno
nudi v Sloveniji samo
„GLAS NARODA**
Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1
GLAS
Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun:	Ljubljana
št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1
Današnja številka vsebuje:
Dr. Joža Bohinjec: K delavskemu vprašanju Poročilo predsednika Josipa Kavčiča
NARODA
Problemi, o katerih ne razpravljajo
Resolucije Zveze trgovskih združenj
Umetnost na velesejmu Abulnar pripoveduje ...
St. 139 Izhaja vsak dan
V Ljubljani v torek, dne 17. septembra 1935
Rokopisov ne vračamo Leto I.
Hitler čisti državljane tretjega Rajha
Izdan le zakon o zaščiti nemške
krvi in časti
Na zasedanju raihstaga^v Niirnbergu ie Hitler proglasil nemške Eide za narodno manjšino, ki ie izločena iz nemške skupnosti - Pomembne zunanjepolitične izjave
NÜRNBERG, 16. septembra b. Nemška vlada |e v četrtek povabila poslance rajhstaga na sejo v Niirnbergu, napovedano za včeraj. V tem kratkem času se je mesto Nürnberg, izbrano za sedež nac.-soc. »Kongresa svobode«, izpremeni-lo v velemesto z administrativnimi in strankarskimi pisarnami,' potrebnimi za zasedanje parlamenta. Portal poslopja je okrašen s svežim zelenjem, na stopnicah in na hodnikih so pa stale sveže cvetlice, skoraj samo v rdeči barvi.
Med cvetjem in svežim zelenjem
Točno ob devetih so poslanci vstali in dvignili desno roko v pozdrav kancelarju Hitlerju, ki je prišel v dvorano v spremstvu predsednika rajhs-taga generala Göringa in svojega namestnika Hessa. Takoj nato je predsednik rajhstaga otvo-ril zasedanje, nakar so bili najprej prečitani, potem pa med viharnim odobravanjem sprejeti ti-le zakoni:
Tri novi zakoni
1. Zakon o državni zastavi, ki ima ta-le glavna določila: Državne barve so črno-bela-rdeča, državna in nacionalna zastava je zastava s kljukastim križem. To je obenem tudi trgovska zastava. Voditelj in državni kancelar odreja obliko državne vojne zastave in državne uradne
zastave.
2.	Zakon o nemškem državljanstvu. Državljan je tisti, ki pripada Zvezi zaščite nemškega Rajha. Državljanstvo se pridobi po določbah zakona o državljanstvu Rajha in pripadništvu državi. Državljan Rajha je samo tisti državni pripadnik Nemčije ali plemensko sorodne krvi, ki s svojim obnašanjem dokaže, da je voljan in sposoben služiti v zvestobi nemškemu narodu v Rajhu. Samo državljan Rajha ima polne politične pravice po določbah zakona.
3.	Zakon o zaščiti nemške krvi in nemško časti. Prežet spoznanja, da je čistost nemške kr-
Hitler ie govoril
Središče zanimanja včerajšnje seje rajhs-taga je bil govor državnega kancelar j a Biserja, ki je med drugim dejal:
Avstrija — lahkomiselna pustolovščina
Nemški narod je našel pot edinstva, po kateri je več stoletij zaman hrepenel. Nemčija je spet zdrava. Njene ustanove so na-znotra in navzven v popolnem redu. Naša ®dina linija je naša velika in neporušljiva ljubezen do miru. Zdi se, da je to potreb-poudariti, ker se nekateri listi nepresta-No trudijo, da bi potegnili Nemčijo v krog svojih kombinacij. Pišejo, da bo Nemčija hapadla Avstrijo, Rusijo itd. Mislim, da ni niti potrebno naglasiti, da nemška vlada ne Izdaja ukrepov zaradi svojega stališča proti katerikoli drugi vladi, temveč izključno na podlag^ svoje odgovornosti do Nemčije. Ni cnj našega dela, da bi si uspehe, ki smo Ph doslej dosegli, pokvarili s kakšno lahkomiselno pustolovščino.
vi glavni pogoj za nadaljnji obstoj nemškega naroda in poln nezlomljive volje, da zagotovi nemško čast za vso bodočnost, je rajhstag sprejel zakon, ki prepoveduje sklepati zakone med Židi in državnimi pripadniki nemške ali plemensko sorodne krvi. Ti zakoni so neveljavni. Tožbo za razveljavljenje lahko vloži samo državni tožilec. Prepovedano je izvenzakonsko spolno razmerje med Židi in državnimi pripadniki nemške ali plemensko sorodne krvi. Židje ne smejo najeti v svojem gospodinjstvu ženske, državne pripadnice nemške ali plemensko sorodne krvi izpod 45 let. Židom je prepovedano razobešati državno in nacionalno zastavo in nastopati z državnimi barvami. Dovoljeno pa jim je nastopati z židovskimi barvami. Zakon predvideva končno težke zaporne kazni za primer kršitve.
o lem in onem
Klajpeda in kaprice dvomilijon-skega naroda
Zato pa s tem večjim vznemirjenjem spremlja nemški narod dogodke v Litvi in v Klajpedi. že nekaj let je nemški element v teh krajih v nasprotju z mirovnimi pogodbami izpostavljen preganjanju; edini zločin teh ljudi je, da so Nemci in hočejo to tudi ostati. Nemška vlada spremlja te dogodke z veliko pozornostjo in ogorčenjem. Vlada misli, da mora DN posvetiti vse svoje zanimanje avtonomiji Klajpede, preden bi dogodki mogli zavzeti takšne oblike, da bi se nekega dne morali vsi kesati. Nemčija ne zahteva ničesar pretiranega, ko zahteva, da Litvo prisilijo, da se ravna po sklenjenih pogodbah.
Mislim, da narod 65 milijonov ljudi ima pravico, da ga bolj spoštujejo, kakor kaprice dvomili jonskega naroda.
Proti boljševikom in Židom
Boljševiška internacionala, je nadaljeval Hitler, je začela novo načrtno akcijo za draženje narodov. Kongres Kominterne je najboljše dokazal iskrenost, ki jo je Rusija zahtevala zastran politike nevmešavanja v zadeve drugih držav. Mi smo vsekakor trdno odločeni, upreti se boljševiškim revolucionarnim agitacijam v Nemčiji in jim postaviti nasproti izdatnejše orožje nacional-no-socialistične vzgoje nemškega naroda.
V zvezi z žalitvijo nemške zastave v Ameriki je Hitler opozoril, da se ponovno opaža agitacija židovskega izmečka za bojkot proti Nemčiji. Vse kaže, da je mednarodno vznemirjenje na svetu vzbudilo tudi med nemškimi Židi prepričanje, da je napočil čas, da se židovski interesi postavijo proti nemškim nacionalnim interesom. Ostane torej le še pot, da se interesi zakonito zdrobe, da ne nastanejo težje posledice.
Nemška vlada pri tem misli na sklep, ki naj omogoči znosnejše razmerje med nemškim in židovskim narodom, će se ta up ne izpolni in če se bo propaganda, ki se zdaj vodi, nadaljevala, bo potrebna ponovna proučitev položaja.
Ob koncu svojega govora je državni kancelar omenil zakonske načrte, navedene pri otvoritvi rajhstaga, in priporočil, da jih parlament sprejme. Za vsemi tremi zakoni, je končal Hitler svoj govor, stoji stranka, za stranko pa ves nemški narod.
Izolirana narodna manjšina
Niirmberg, 16. septembra, b. V pojasnilu o novih zakonih, ki ga je dal pred zbranimi prvaki narodo-socialistične stranke, je državni kancelar Hitler izjavil, da ustvarjajo novi zakoni popolnoma jasno sliko o položaju Židov v Nemčiji. Nemčija, je dejal Hitler, želi ustreči zahtevam svetovnega zionističnega kongresa s tem, da proglaša v Nemčiji živeče Žide za narodno manjšino. Zdaj bo na tej podlagi mogoče urediti in utrditi odnosa j e med nemškim in židovskim narodom. Židovska narodna manjšina v Nemčiji dobi na podlagi novih zakonov pravico do lastnega nacionalnega in kulturnega^ življenja. Imela bo lahko svoje lastne šole, svoja lastna gledališča, lastne športne organizacije. Z eno besedo, živela bo lahko lastno življenje na vseh področjih. Razumljivo pa je, da se Židje ne bodo smeli vmešavati v vprašanja nemške državne politike in nemškega narodega življenja.
gospodarsko delo ooslamev
Kmečka zaščita pred reSIMIo
Klub skupščinske večine ie pretresal vprašanje kmečke zaščite — Individualna ali generalna zaščita — Zanimivi predlogi
heograd, 16. sept. b. Danes popoldne ob 16.30 ie pričela konferenca glavnega odbora klu-,a skupščinske večine narodnih poslancev. Kon-^•'enca je bila v dvorani finančnega odbora jjf^dne skupščine. Predsedoval je predsednik ol{la ^evan Jankovič, prisotnih pa je bilo lva0t= 50 narodnih poslancev od Slovencev dr. dr. \ Lavrenčič, Milan Mravlje, Josip Benko in tr''0vi"lrci Veble. Od ministrov so prisostvovali Letify11^' minister dr. Vrbanič, finančni dr. K°dni d kmetijski Svetozar Stankovič, pravo-N„ J: "Dškulin.
Zaštttiv, se ie obravnavalo vprašanje kmečke ascite. Minio*«,.-A.	ie
vprašan1'0 *a mesec, vendar ni mogoče tega še definir Se reäiti definitivno, ker vlada nima Predlooa 'rT10, ustavljenega svojega zakonskega širše 5o"ie 7 111 ^oče še konsultirati čim naj-svoie iniSiVc lato nai narodni poslanci iznesejo olj«- v!?n!e m nredlove. K'debati se je pri-
Ö KSÄZ''iiS
'te in druoiMahnie’ I>Cter BoS°vac> Milan Mrav-
Bivši minister Marko Kožulj je v daljšem go-
voru izvajal, da je vprašanje razdolžitve kmeta tako važno vprašanje, da bi se moralo razpravljati v plenumu Narodne skupščine in bi ta razprava lahko trajala tri mesece, ker bo rešitev tega vprašanja lahko prinesla zelo veliko korist narodu in vsem slojem. Vprašanje naj bi se rešilo z zakonom in z uredbo. On je proti individualni zaščiti, ker smatra, da bi za postopek pred sodišči v tej individualni zaščiti rar bili 10.000 sodnikov. Tehnično se individualna zaščita ne da rešiti. Predlaga, naj bi se uvedla generalna zaščita za vse sloje, vključivši tudi trgovce, obrtnik«1 in delavce. P
J	'	•	<
_ .*'■ t r- •	-1	’ 4	k ■ J. i l h:
Lt i d.z.^t <• .{a .0 ii«, daigcv.
Poslanec Novakovič predlaga, naj bi prevzeli državni dolgovi, ki so združeni pod okriljem finančnega ministra, vse obstoječe dolgove in naj bi potem odplačevanje naložila na davke doklade v taki višini, da bi upniki mogli dobiti povrnjene svoje dolgove. Nekaj poslancev je predlagalo, da bi država izdala v obliki obveznic potreben denar v taki višini, ki bi odgovarjal stanju obstoječih kmečkih dolgov. Med tem ko lo poročamo konferenca še traja
Anglija in Srednja Evropa
Pred valno sejo angleške vlade
LONDON, 16. septembra n. Današnji »Mor-ningpost« piše, da se bo britanski ministrski svet najbrže ta teden sestal, da sprejme konkretne sklepe glede udeležbe Velike Britanije pri ukrepih za ohranitev miru v Srednji Evropi. *
Angleški prestolonaslednik na Dunaju
BUDIMPEŠTA, 16. septembra. Korbiro poroča: Angleški prestolonaslednik je opoldne odpotoval z avtomobilom na Dunaj.
Belgijski kralj na oddihu v Nemčiji
BRUSELJ, 16. septembra. DNB poroča: Nj. Vel. kralj Leopold III. pojde po nasvetu zdravnikov v spremstvu Nj. Vel. kraljice-matere Elizabete na oddih v Nemčijo. Stanoval bo v gradu princese Karle Teodore. Nj. Vel. kralj Leopold se vrne v Bruselj čez teden dni. Spotoma bo obiskal Ženevo, kjer mu bo predsednik vlade Vanzeeland pri tej priliki poročal o mednarodnem položaju.
Egiptski minister vojske inspicira
KAIRO, 16. septembra. A A. Egiptski minister vojske je odšel na inspekcijsko potovanje. Pregledal bo vse važnejše obmejne garnizije Egipta. Na potu ga spremlja glavni nadzornik vojske.
Mobilizacij®
v Abesiniii
ADDIS-ABEBA, 16. septembra. Reuter poroča, da pripravlja abesinska vlada ukaz o splošni mobilizaciji in o obsednem stanju v Abesiniji. Cesar Halle Selassie bo ta ukaz‘podpisal, kakor hitro bo zvedel, da je Italija odklonila sklepe petčlanskega odbora in da je izstopila iz DN
Prostovoljci v abesinski armadi
ADDIS-ABEBA, 16. septembra. AA. Uradno poročilo navaja, da se je doslej prijavilo v abesinsko vojsko 5000 irskih prostovoljcev, 3000 Francozov, več sto Angležev. Nemcev, Braziljcev in Rusov. Poročilo pravi drlje, da je bil samo del prijavljenih sprejet v abesinsko vojsko.
Spet več parnikov na poti
RIM, 16. septembra. AA. Včeraj so odpluli iz Genove parniki »Italia«, »Roma« in »Calabria« z 8000 vojaki in 500 oficirji v Vzhodno Afriko. Obenem je odplul v Vzhodno Afriko tudi parnik »Toscana« z vojnim gradivom.
Volitve v poljski senat
VARŠAVA, 16. septembra. Pat poroča: Včeraj so bile na Poljskem volitve v senat. Volilo je šest volilnih teles, ki štejejo skupaj 2.600 vo-lilcev, izvoljenih koncem avgusta v Varšavi in drugih glavnih mestih vojvodin. Ta volilna telesa so izvolila 64 designirancev za senat, in sicer odlične osebnosti političnega življenja, kakor bivše ministre, poslance, senatorje, znanstvenike, gospodarstvenike itd., izmed katerih bo polovica imenovanih za senatorje.
Zunanji minister Beck je izvoljen v Varšavi in je dobil največ glasov. Razen njega so izvoljeni prosvetni minister Mihajlovski, bivši predsedniki vlade Pristor, Jendjejevič in Kozlovski, bivši minister za industrijo general Zarzicki, bivši podpredsednik sejma prof. Makovski, bivši poslanec knez Radzivil, bivši poslanec in predsednik kluba opozicijske ljudske stranke v zadnjem sejmu Rog in drugi.
Ukrajinska manjšina je dobila tri senatorska mesta na vzhodnem Poljskem in eno v Volinju. Nemška in židovska manjšina nista dobili nobenega mesta. Pri volitvah so med drugimi propadli finančni minister Zagradijskl in državna podtajnika Doležal in Zongolovič.
Predsednik republike bo zdaj izmed leb 64 izbrancev imenoval 32 senatorjev še pred 27. septembrom.
*
Nastopi naših na Poljskem
V	bazeni
VARŠAVA, 16. septembra. Iz Lodza poročajo: Kazenska tekma med reprezentancama Lodza in Zagreba se je končala'2:1 (1:1) za Lodz.
V	tenisu
VARŠAVA, 16. septembra. Pat poroča: Na jugoslovansko-poljski tekmi v tenisu so doseženi ti-le rezultati: KukuIjevie:Wittman 6:3, 3:6, 2:6, 6:0, 9:7. Balada-Wittman 7:5, 6:4, 6:4. Loc-zinski-Kukuljevič 6:3, 5:7, 2:6, 6:1, 6:6. Tekma je bila zaradi teme prekinjena. Kukuljevič-Mi-tič proti Majerski-Wittman 6:3, 6:1, 6:2.
Grški piebisdt odložen
ATENE, 16. septembra. Havas poroča: Iz dobro poučenega vira javljajo, da bo plebiscit odložen do tretjega novembra.
Vreme
v naši državi dne 16.9. 1935.
K r a i	Baro- meter	Temperatura		Padavine v m m
		najnižia	najvišla	
Ljubljana .	757.5	15	17	0.1
Maribor . .	755.4	16	25	—
Zagreb . .	756.7	16	26	0.2
Beograd . .	756.9	17	30	—
Sarajevo	760.8	10	29	—
Skoplje . .	761.4	9	30	—
Split ...	757.7	20	29	—
Kotor . . .	759.7	18	—	—
Rab ....	758.5	17		—
Najvišje temperature veljajo, razen Ljubljane, za prejšnji dan.
Vremenska napoved
DUNAJ: Hitro zboljšanje vremena, nato dež. Temperatura se bo bistveno spremenila.
NOVI SAD: Po vsej kraljevini oblačno z dežjem in nekoliko hladnejše. Solnce vzide ob 5.18,
zaide pa ob 17.17.
PoSžtižni utrinki
Trije shodi ministra dr. M. Kreka
Minister brez listnice dr. Miha Krek je imel v nedeljo tri shode, in sicer v Mariboru, Križevcih pri Ljutomeru in pri Sv. Lenartu v Slov. Goricah. V Križevcih pri Ljutomeru je dr. Miha Krek med drugim povedal tudi tole: »Želimo iskrenega sodelovanja z brati Hrvati. Treba je vse storiti, da so odnosi med nami in Hrvati lepi in znosljivi. Mi pa smo imeli in imamo svoj program, svojo organizacijo in svojo politiko. Mi ne hodimo tja preko in tudi ne bomo, zato pa bodo naleteli na odločen odpor vsi, ki hodijo in bodo hodili na naše. V nadaljnem svojem izvajanju se je minister dr. Krek bavil tudi s separatizmom in dejal: »Očitajo nam, da smo separatisti. Mi bomo stranki med nami dali svoje življenje in ji vtisnili svoj obraz. Vidim, da imate nekateri zelene kravate, zdi se mi, da pomeni to upanje, da je minil čas, ko so vas zaradi zelenih kravat preganjali. Preganjali so vas tisti, ki imajo zelene zastave kmečke internacionale na prsih in' ki hodijo med vas z zeleno zastavo kmetske internacionale ter vas razdvajajo. Ko boste delali na temelju našega strankinega programa, bodo zopet prihajali med Vas s to zeleno zastavo, rečem pa vam, ne govorite z njimi, povejte jim samo: ko smo bili v zelenih kravatah, nas niste poznali. Sedaj vas mi, ki imamo zelene kravate, nočemo poznati.« — Mi bi k temu samo pripomnili, da o internacionali zelenih kravat in zastav v Sloveniji še nismo ničesar čuli. Da je zelena barva simbol upanja, je res; pravijo pa zlobni jeziki, da so bile zelene kravate včasih simbol zelenih kadrov. Mi kaj več o tem ne vemo, se bodo oglasili že drugi, ki so o tem bolje poučeni.
Kaj zahteva g. Hodžera!
V nedeljo je imela Jugoslovanska narodna stranka v Beogradu shod, ki so se ga udeležile velike množice mož in žena iz vse bližnje okolice Beograda in Vojvodine. Pri tej priliki je imel vodja Jugoslov. narodne stranke programtični govor in je med drugim povedal glede državnih volitev tole: »Ako se želi, da v naši državi poteka državno življenje normalnim, pravilnim in mirnim tokom, potem je treba narodu dati popolno svobodo, da voli svoje poslance po svojem prepričanju. V tem slučaju smo lahko sigurni, da bo narod zadovoljen z delom poslancev, ki so bili na ta način zbrani.
Glede programa borbašev (hodžerovcev) je g. Hodžera dejal: »želim na tem mestu posebno poudariti, da smo borbaši za monarhistično obliko ^ države z dinastijo Karadjordjevičev na čelu, da smo za državno in narodno edinstvo in da smo za parlamentarno demokratsko ureditev. Mi zahtevamo: da se znižajo dolgovi vseh pridobitnikov (kmetov, obrtnikov in trgovcev) na osnovi kmečkih pridelkov in da se pri tem upošteva, kakšne so bile cene ko je dolžnik denar dobil in kakršne so, ko ga mora zopet vrniti. Hipotekarni dolgovi ne smejo donašati višje obrestne mere od 4%. Vse, kar je bilo v poslednjih letih izplačano na račun obresti več kakor po 6%, je treba vračuniti v amortizacijo. V nadaljnjih svojih izvajanjih je g. Hodžera zahteval revizijo upokojencev, predvsem da se ukinejo vse pokojnine ljudem, ki imaio več kakor 10.000 Din mesečnih dohodkov. Zahtevamo, da se čimprej uzakoni zakon o korupciji, pa tudi zakon o ugotovitvah porekla imovine pri vseh onih ljudeh, ki so se'bavili s politiko ali bili v državni službi. V odnosih do vlade g. Sto-jadinoviča napram politiki dr. Mačka je povedal g. Hodžera tudi tole: »Ali imamo polne pravice, če sklepamo, da obstoji sporazum med voditelji radikalne zajednice in dr. Mačkom in da mislimo, da sta si obe skupini zelo blizu druga drugi. Da obstoji sporazum, je najbolje razvidno iz dnevnega časopisja, ki stalno poudarja pomirljivost zadržanja opozicije, to je dr. Mačka napram današnji vladi. Da obstoji sporazum kaže tudi to, da so se ravno časopisi dr. Mačka postavih v obrambo vlade takrat, ko se je govorilo, da se bivši ministri iz Uzunoviöeye in Jevtičeve vlade zbirajo in da ustvarjajo akcijo, ki naj bi omajala, vlado dr. Milana Stojadinovića.« Ob zaključku je g. Hodžera poudaril, da izjavlja v imenu stranke, ki jo predstavlja, da je proti federaciji, za katero pravi, da bi bila škodljiva našemu narodu. Federacija bi pomenila oslabitev naše države napram tujini. — Pripominjamo, da je bil prisoten kot slovenski delegat, borbašev tudi odvetnik dr. Ivo Potokar iz Kamnika, ki je zborovalce pozdravil in naglasu, da so slovenski borbaši pripravljeni, da izvršijo svoj program.
Mfadonemški pokreS vstopi v JRZ
Dr. Hässlinger, vodja takozvanega mla-donemškega pokreta, ki razvija v Vojvodini veliko aktivnost, je v soboto sklical sestanek svojih pristašev v prostorih redakcije »Deutsche Presse« v Novem Sadu. V svojem obširnem govoru je dr. Hässlinger obrazložil cilj sestanka z ozirom na novo politično situacijo in podčrtal potrebo, da se sklene, naj mlado - nemški pokret stopi v JR£. — Resolucija, ki je bila sprejeta na tem sestanku, se glasi takole: »Mlado-nemški pokret kraljevine Jugoslavije je po dolgi debati in treznem razmišljanju in v duhu jugoslovanske narodne misli, državnega in narodnega edinstva soglasno sklenil na današnji konferenci oblastnih voditeljev in ožjega glavnega odbora tole: »Da v svojem političnem delu pristopa
Izdelani so osnutki izprememb
DOlitUnih ZakOnOV Izdelava osnutka 1 1	1	zakona banovin-
skih samouprav ie tudi že v teku
Beograd, 16. septembra. AA. Pravni odsek notranjega ministrstva je predložil notranjemu ministru zakonski načrt o prekrških. Načrt je izdelal odsek s sodelovanjem strokovnjakov in univerzitetnih profesorjev.
Sprejetje zakona o prekrških se je. pričakovalo že delj časa, ker je bil tak zakon res nujno potreben, zlasti ker je stopil v veljavo enoten kazenski zakonik in zakon o kazensko-sodnem postopku, ki se nanašata samo na zločine in prestopke. Izdelani načrt vsebuje splošni del, ki navaja splošna načela, in posebni del, ki našteva prekrške, ki se kaznujejo, in tretji del, ki obsega postopek oblasti za prekrške.
Notranji minister je načrt proučil in pride z delnimi potrebnimi izprememba-mi te dni na ministrsko sejo, da pojde potem pred narodno predstavništvo.
Danes so pristojni referenti pravnega odseka notranjega ministrstva izročili notranjemu ministru izdelane osnutke o iz-premembah političnih zakonov, in sicer zakona o volitvah poslancev v narodno skupščino, tiskovnega zakona in zakona o združevanju, shodih in dogovorih. Te osnutke bo proučil notranji minister,. da po vsestranski zakonodajni in politični proučitvi osnutka izdela načrt in ga predloži ministrskemu svetu v nadaljnji postopek.
Glede pripravljanja osnutkov zakona o banski upravi in banovinski samoupravi referenti notranjega ministrstva nadaljujejo svoje delo s sodelovanjem strokovnjakov, tako da je izdelava tudi tega zakonskega osnutka če v teku.
Nov klub poslancev
Beograd, 16. sept. b. Nekoliko narodnih poslancev je ustanovilo nov klub narodnih poslancev. V ta klub so vstopili dr. Mirko Kosič, Josip Georgijevič, Aleksa Butorka, Milorad Vn-čelinovič, Josip Kašanin. dr. Sijat in dr. Marčiči«1. Dr. Kosič je -ovodom osnovanja kluba izjavil časnikarjem in poudaril težave 'kmečkega ljudstva. Imenovani narodni poslanci smatrajo, da bodo z osnovanjem kluba v Narodni skupščini imeli prostejše roke za akcije pri izboljševanju gospodarskih, kulturnih in socialnih raz.mer. Ta klub bo sodeloval po besedah dr. Kosiča z vsemi organiziranimi parlamentarnimi skupinami, ki kažejo razpoloženje in dobro voljo za reševanje tistih vprašanj, ki so glavne važnosti za ves narod. Od članov tega kluba smo dobili obvestilo, da ni izrazito «pozicionalen in nima v programu izraženega namena, da bi zavzemal kako posebno stališče proti vladi, ali posameznim skupinam, ■marveč želi samo sodelovati pri reševanju gospodarskih, kulturnih in socialnih vprašanj.
Komunisti proti zborovalcem Hod-jereve skupine
Beograd, 16. septembra. A A. Na včerajšnjem shodu jugoslovenske narodne stranke pri savskem mostu v Beogradu je skupina kakih 50 do 60 mladeničev in dijakov, ki so znani levičarji in komunisti, razdeljevala letake komunistične vsebine in vrgla proti govorniškemu odru jajce, da bi povzročila in nered in preprečila zborovanje. Ogorčena množica je izzivače napadla, nakar so jih organi redarstva takoj identificirali in jih odstranili e shoda. Med spopadom so bili lahko ranjeni s palicami Ivan Mersa, trgovec z mlekom, Gajič Milorad,’ dijak sedmega razreda ' gimnazije, Milankovič Radoslav, zasebni nameščenec in Djurdjevič Čedomir, pravnik, vsi iz Beograda. Poškodovancem so dali zdravniško pomoč v splošni državni bolnici, nakar so jih pustili domov z izjemo Gajiča, ki se mora zdraviti.
Beograjsko redarstvo je uvedlo lakoj preiskavo in zaprlo pet znanih komunistov. Shod je v ostalem potekel v polnem redu in miru.
Osebne spremembe
Beograd, 16. septembra b. Postavljen je za višjega glavarja sodne pisarne v 6. pol.
iskreno in brez rezerve v vrste JRZ, o čemur bo obvestil šefa stranke g. Aco Stanojeviča in člana izvršnega odbora gg.: dr. Milana Stojadinovića, dr. Antona Korošca, dr. Mehmeda Spaho, pa tudi gg.: Svetozarja Stankoviča, Djuro Jankoviča, Svetislava Paunoviča, bana dunavske banovine.
G. dr. OragoSJub Jovanoviš na Ubu
Dr. Dragoljub Jovanovič, ki predstavlja levičarsko krilo združene opozicije, se je odzval vabilu na shod v Ub. Na tem shodu je dr. Dragoljub Jovanovič med drugim povedal tudi tole: »Hrvati so bili vedno za to državo in njim je ta država bolj potrebna kakor nam. če trojica spi pod istim šotorom, potem je šotor vsekakor bolj potreben onima dvema, ki sta na kraju. Zato je Jugoslavija ravno toliko potrebna Hrya-tom, kakor tudi Slovencem. G. dr. Maček je izjavil, je nadaljeval Dragoljub Jovanovič, da želi, da bi hrvatsko vprašanje rešil z nami. Ko sem ga nekoč vprašal, zakaj hodi s frankovci, mi je odgovoril: »Ne hodim z njimi, pač pa oni z menoj. Oni hodijo z nami zato, ker je na Hrvatskem kmečki narod velika sila. Oni bodo hodili z nami toliko časa, dokler se ne izvojuje svoboda. Potem pa se bodo oddvojili, med tem ko bomo mi radičevci tudi še nadalje hodili s Srbi in to za vsako ceno, ker z njimi hočemo veliko državo. Mi moramo s srbskim kmetom, kajti če ne gremo z njim, bomo postali sužnji židovskega in tujega kapitala. Gremo s Srbi, ker smo Slovani in južni Slovani.« Vendar zahteva dr. Maček, da se odstrani zaklopka Jevtiča, Kojiča in ostalih in da na njihovo mesto pridejo pošteni srbijanski kmetje. Tedaj bodo Hrvati, mi je rekel dr. Maček, napravili s Srbi ne samo sporazum, pač pa tudi bratstvo, edinstvo, eno nacijo, ako hočete. Hrvati so 800 let čuvali pod Madjari svojo narodnost, svojo kulturo in ju tudi ohranili. Ko bomo rešili hrvatsko vprašanje, bomo prešli k socialnim vprašanjem. Ogledali si bomo cene, davke in se poskušali prepričati, ali je danes davek res lahko enak onemu v prejšnjih časih.
skup. Ivan Humar pri sreskem sodišču v Mariboru, za višje glavarje v 7. pol. skup. pa Ciril Lavrič pri sreskem sodišču v Ljubljani, za voditelje zemljiških knjig v 7. pol. skup. Julko Maričič in Josip Medved pri sreskem sodišču v Ljubljani, Mesnarič Matija pri sreskem sodišču v Mariboru in Iv. Verbič pri sreskem sodišču v Novem mestu. Premeščeni so na lastno prošnjo: k sreske-mu sodišču v Ljubljani Nikolaj Furlan, viš. oficial v Črnomlju, k okrož. sodišču v Ljubljani Pavel Vovko, viš. pisarniški ofi-cijal v Kočevju.
Novi ban vardarske banovine v Skoplju
Skoplje, 16. sep' . .bra. Davi je prispel z beograjskim brzovlakom v Skoplje novi ban vardarske banovine g. Banko Trifunovič. Na postaji so ga pozdravili visoki državni uradniki, zastopniki vseh veroizpovedi in ogromna množica meščanov.
„Črna lista“ pred sodiščem
Pred mariborskim sreskim sodiščem je bila danes razprava, ki vzbudila v Mariboru veliko Zanimanje. Na zatožni klopi so bili uslužbenci Stanko Tušek, Janko Prčvolšek in Rudolf Tumpej, proti katerim je 35 železničarjev vložilo tožbo po dr. Ravniku in dr. Reismanu zaradi razžaljenja časti. Tem trem je obtožnica očitala, da so v upravi
Udruženja nacionalnih železničarjev in brodarjev sestavljali takozvano »črno listo« železničarjev s tendencioznimi opazkami in jih nato izročili železniški upravi. 35 železničarjev, ki so bili navedeni na takšni listi, je vložilo prav zaradi teh pripomb tožbo zaradi razžaljenja časti. Na dan razprave so sicer vsi obtoženci priznali, da so res sestavili tako listo, vendar so poudarili, da je služila strogo zaupnim in zgolj internim svrham. Zanikali so nadalje, da bi direktno ali individualno izročili takšno listo železniški upravi. Tekom razprave je prišlo do zanimivega razkritja, ki ga je iznesel obtoženi Tumpej in ki spravljajo v kaj čudno luč tiste, ki so to »črno Tisto« spravili na dan. Kakor je videti, bo razprava zaradi te »črne liste« prinesla precej razčiščen j a v razmere, ki vladajo že precej časa v mariborski organizaciji železničarjev. Razprava je bila zaradi zaslišanja nekaterih predlaganih prič preložena.
Pustolovce Cvenkl spet pred sodniki
Maribor, 16. septembra.
Pred senatno trojico se je danes nadaljevala preložena razprava proti mariborskemu »Stavi,skiju« Pavlu Cvenklu, ki je obtožen številnih sleparskih manipulacij. V teku današnje razprave so bili zaslišani šef obmejne policije g. Krajnovič, za 20 tisoč dinarjev osleparjena delavka Šparoveeva, knjigovodja Alfred Čelan in uradnica pri tvrdki Berndorf. Vsi so izpovedali za obtoženca obremenilno.
fSlefisa detomorilka
Središče ob Dravi, 15. septembra.
ISletna I. K., je pred kratkim izstopila iz šole. Kljub nadzorstvu se je zapletla v ljubavno razmerje s pokvarjenimi fanti. To razmerje, ki je neopaženo trajalo že delj časa, se je končalo z zločinom.
Dekle, čeprav šele 15 let staro, je zanosilo. Nosečnost je domačim prikrivalo. Pretekli teden pa je nenadoma čutilo, da se bliža porod. V strahu pred starši se je skrila na skedenj, kjer je porodila dete. Otroka je skrivoma odnesla in vrgla v potok Trnovo, ki teče skozi trg Središče. Toda zločin mladoletne matere ni ostal prikrit, že naslednjega dne je nekdo našel v potoku mrtvo trupelce. Zdravniška komisija, ki je bila poklicana, da dožene način smrti, je dognala, da je bil otrok normalno razvit in popolnoma zdrav in bi živel, če bi ga nesrečna mati ne vrgla v potok, kjer se je zadušil.
Grozno dejanje, kakršnega v mirnem in tihem Središču še ni bilo, je vse trzane globoko pretreslo. Nesrečno mlado mater, ki je postala zločinka zaradi sramu in zaradi strahu pred javnim mnenjem, ki zlasti na deželi smatra nezakonsko mater za zlo-■ činko, so orožniki aretirali.
K delavskemu
vprašamu
T petek smo v našem listu priobčili v obliki članka izvajanja narodnega poslanca gosp. Karla Dobovška v narodni skupščini. Danes priobčujemo odgovor gosp. dr. J. Bohinjca, kar storimo prav radi tudi zato, da čuje jo naši čitatelji čim več glasov o najvažnejšem vprašanju današnjih dni.
. Pri nas malo razpravljamo o modernih delavskih vprašanjih, saj še celo stare socialne probleme zanemarjamo, ki so v modernih državah že davno kri in meso. Tudi kadar o delavskih vprašanjih govorimo, storimo navadno površno, nestrokovno, pogosto celo v demago-škem tonu, preračunano na instinkte in na politične koristi. Naravno je, da take razprave ne vzbude resnega utiša in ne ustvarijo volje pri odgovornih činiteljih, da bi se za probleme tudi oni resno zanimali. S posebno vnemo radi prihajamo v javnost z razmotrivanji o socialnem zavarovanju. Malo pa je teh razmotri-vanj takih, ki v socialnem zavarovanju vidijo realne in pozitivne koristi ža zdravstvene in gospodarske potrebe zavarovancev in za naše narodno gospodarstvo sploh. Vendar pa je splošno znano, da samo bolniško-zavarovalna panoga izda letno nad 40 milijonov dinarjev za razne dajatve zavarovancev in svojcem v naravi in v gotovini. Naše zavarovanje vrne zavarovancem vse vplačane prisjievke, kajti dajatve dosegajo 77.90% od predpisa, dočim odstotek neplačanih prispevkov znaša 30%. Tu režija ni všteta. Bolniško zavarovanje pri danih finančnih in gospodarskih prilikah ustvarja čudeže! Neresna razmotrivanja o problemih zavarovanja se k tem čudežem zelo čudno prilegajo in so samo en dokaz več, da mnogi javnih socialnih problemov niti ne poznajo. Kako hi jih mogli uspešno šele reševati?
»Glas Naroda« je v petek priobčil uvodnik »Delavsko vprašanje«, ki govori tudi o socialnem zavarovanju, članek pavšalno daje socialno zavarovanje v nič, označuje sedanje soc. zavarovanje »kot kulturni škandal« ter trdi, da so Okrožni uradi, ki zavarovanje izvajajo, »ustanovljeni zato, da je tam zaposlenih toliko sto uradnikov«. Ker je članek podpisal narodni poslanec (g. Karel Doberšek), je gotovo prav, ako v zmotna gledanja malo posvetim z lepšo lučjo realne in ljube resnice. Mislim namreč, da je koristno in uspešno zakonodajno parlamentarno delo, ki izvira iz gmotnih gledanj nn probleme, nemogoče.
Res je, da uvedbo zavarovanja za slučaj starosti, onemoglosti in smrti odlagamo iz leta v leto, sedaj točno že devet let. V tem oziru smo res zadnja država v krogu kulturnih držav, ki ni še storila svoje nacionalne dolžnosti napram delovnemu človeku. Pomankanje teh panog zavarovanja gotovo kvari veličino naše nacionalne kulture. Zgrešeno pač je, ako seda-nje zavarovanje, ki se trenutno izvaja, ozna-
čujemo kot »kulturni škandal, ki nujno in brezobzirno zahteva temeljitejše remendure in reforme.« Objektivni poznavalec zavarovanja mora priznati, da naš zavarovalni zakon predstavlja kulturno vrednoto prvega reda in da je v mnogih določbah socialnejši od enakih zakonov v drugih državah. Res je, da delavec dobi v slučaju bolezni premajhno podporo. Toda krivda temu ne leži v delavskem zavarovanju, ker je znano, da je podpora odvisna od višine takozvane zavarovane mezde, čim manjša je plača zavarovanca tem manjša je podpora. Naš zakon je edini, ki priznava nad 50% zavarovane mezde kot hranarino, t. j. 66%, dočim pozna nemški zakon ali tudi češki in poljski samo 50% hranarino navadno pri absolutni karenci sedmih dni, kar pomeni, da zavarovanec prvi teden od zavarovanja sploh ne dobi podnore, dočim pri nas podpora teče od prvega dne.
Dalje: popolno nepoznanje stvari kaže trditev, »da je število delavcev, ki se zdravi na račun socialnega zavarovanja minimalno in niti zdaleka ne odgovarja razmerju vplačanih prispevkov«. Resnica je v nasprotnem. Odstotek bolnikov ni minimalen, niti normalen, on je maksimalen in gre preko dopustne zavaroval-no-matematične osnove, ki je temelj za viših0 prispevkov in daj'atev. Odstotek bolnikov se giblje okoli 2-50 «/o, dočim bi se moral gibati okoli 2 Vo. Tako kažejo tudi izkušnje v drugih državah. Radi nenormalno visokega odstotka bolnikov so visoki tudi izdatki za zdravila :n izdatki na hranarini, ki letno znašajo 30 %, dočim bi smela hranarina znašati le 20—26 °/o, kar je bil slučaj v prejšnjih letih. Kriza je tudi tu razmajala temelje zdravega zavarovanja. Trenutno število bolnikov v domači oskrbi znaša 1888 oseb, 281 oseb je v bolnišnicah, porodnic je 253. Suhe številke. dokazujejo: izdatki ne. odgovarjajo vplačanim prispevkom, ker so izdatki stalno večji od rednih vplačil, kar ima za posledico vedno večji dolg bolniškega zavarovanja pri nezgodno zavarovalni panogi. Kdor hoče o problemih zavaro-vanja_ pisati, mora biti o teh osnovnih poimih in pojavih vsaj malo poučen! Ustanove delavskega _ zavarovanja stalno objavljajo podatke o svojem poslovanju, izgleda pa. da nekateri javni delavci teh podatkov ne čitajo Rdo bi pa zelo prav in koristno, ako bi iih čitali.
Delavsko zavarovanje je naš najsvetejši problem, ker se tiče najvitalnejših socialrnh potreb zavarovancev. Naše zavarovanje ob-krožuje nešteto nemoralnih instinktov. liudje teh instinktov ne bi smeli «e boli. netiti; Prenaneteži hočejo, da bi bili okrožni urad1 zatočišče za vse panoge socialne potrebe ih probleme časa. Delokrog urada pa je po z£>' konu točno omejen. Zato uradi ne nosijo od' govornosti za nezadovoljstva, ki izvirajo 1? naše nepopolne socialne zakonodaje. Tužna P11 majka delavskemu zavarovanju, ako bomo. n® zavarovanje gledela iz stališča človeka, ki je v avtomat vrgel groš, dobiti pa hoče cekin.
Dr. J. Bohinjec.
Izogibajmo se v govoru in pisavi tujih izrazov!
Na obali v Floridi je divjal strašen orkan, ki je zahteval več človeških žrtev. Slika kaže vlak, katerega je orkan vrgel s tira.
Vesti iz Italije
Tipifsie brzojavke z enotnim Eäesediiem
Vojna je v zraku, vse že diši po njej, povsod se vrše zanjo priprave. Ministrstvo za komunikacije razglaša, da bodo nekega dne, ki se še določi, za brzojavni promet med Italijo in Vzhodno Afriko uvedene posebne, tipične vojaške brzojavke z označbo »Milit«. Samo te bodo dopuščene, vsako drugačno brzojavljenje k armadi ali od armade bo prepovedano. Razlikovali bomo tri vrste brzojavk: 1. brzojavke, naslovljene iz Italije vojakom v Vzhodni Afriki, 2. brzojavke vojakov iz Vzhodne Afrike, naslovljene družinam in znancem v Italiji, 3. brzojavke iz Italije, namenjene vojakom, toda naslovljene na vojaška poveljstva v Vzhodni Afriki. Vsaka kategorija obsega po 15 tipičnih besedil, ki se nanašajo izključno na osebno in družinsko življenje, nekako po vzgledu vojaških dopisnic iz svetovne vojne: »Zdrav sem in se mi godi dobro.« Takšno tipično besedilo se glasi n. pr. takole: »Pismo prejeli, vsi se imamo dobro, poljube«, ali: »Rojen sin, vse dobro, poljube« ali »Srečno dospel, imam se dobro, poljube« ali »Prejel paket, hvala, pozdrave, poljube«. Brzojavna pristojbina bo znašala 4 lire. Samoobsebi je umevno, da se tipično besedilo samo ne bo brzojavijalo, temveč samo označalo s številko to in to. Brzojavke v 15 odnosno 30 več ali manj različnih besedilih bodo natisnjene že v naprej in bodo čakale samo sv°.ie naslovitve.
tržaškega preSsi^ašsSva
• ,Y. tržaški pokrajini je bilo rojenib v letošnjem Jnh.iu 46‘> oseb, od teh 321 v mestu Trstu in 141 pa deželi, v avgustu pa 463, in sicer 316 v Trstu ln 147 na deželi. Umrlo je v juliju v vsej pokrajini 315 ljudi: 231 v Trstu in 84 izven Trsta, v avgustu pa 283: 217 v glavnem mestu iu 66 na deželi. Naravna porast prebivalstva znaša v ju-tki11 117 in v avgustu 180, od tega odpade na trst 90 odnosno 99, na podeželje pa 57 v juliju 'n 81 v avgustu. Relativno in absolutno večja Porast prebivalstva na deželi v avgustu gre pred-Vseni na račun manjše umrljivosti.
'X medpokrajinsfca umetniška razstava v Trstu
’)ü kmalu otvorjena v posebnem paviljonu v ljudskem vrtu. Pripravljalni odbor ima polne eke dela, ker mu prihajajo umetnine od vseh 1’ ani- Katera dela bodo na razstavo sprejeta, mogel razstavljalcem sporočiti šele proti kon-u tedna. Ker gre za medpokrajinsko razstavo, do žirija presojala umetnine po strožjih krite-ri.Ph kakor navadno in razstavila res sama izbrana dela. Drugi razstavljale! bodo imeli pri-hko uveljaviti se na domači pokrajinski umetniški razstavi, ki se vrši tudi vsako leto in kjer ,° vsak umetnik lahko zastopan vsaj z enim delom.
cerkev so sveže, ne elektrika
Goriški nadškof mons. Margotti je pred svojim odhodom v Sveto deželo vsem svojim župnikom hoposlal okrožnico, ki ž njo prepoveduje elektriko po cerkvah odnosno jo omejuje. Električne Juči ne smejo goreti na oltarjih in v njih bližini >n ne pred svetimi podobami, zlasti pa ne v tabernaklju in sploh nikjer tam, kjer bi gorela v božjo čast ali v čast svetnikom ali pa kjer bi ■ »ziia cerkvi v okras. Dovoljuje jo le za razsvet-javo cerkve same, torej za potrebe vernikov. Če potrebno bolje razsvetliti oltar ob izpostavi •^svetejšega, naj se to stori tako, da bodo elek-Za *le svetilke obrnjene navznoter in naj svetijo vemike nevidno.
morfij0’	ie živlie,1ie; Peter Švagelj -
nekoii' •S6	12 Trsta, morda tam od Štanjela
tržašm .r je več taksnih priimkov — je na in f„kl u!.ici pred neko trgovino iztegnil roko ci al i P|rosi* 7a majhen dar, košček kruha, nov-mestne ar l3i t1a® dal. Zapazil ga je čuvar v zapo5a rec!a in tiajdi hitro na policijo, odtam sodnika6 p ulici Coroneo in takoj nato še pred
Prepovedan08!3®611’6 ’e namreg v Trstu str0Sn zapora k;’ Meril° za to strogost je mesec dn! tj e n s kruhom1®* d,obi! š.vagelj.‘Zdaj je preskrb ietnii, _ _ ,orn> toda trdim in grenkim, ki ga j'
zapor? SIe’	Kaj je hujše: lakota ali
Poroiilo predsednika Josipa Kaviiia
«a ©bmem zboru trgoveev w Uutomeru
V svojem predsedstvehem poročilu na letoš-jem občnem zboru Zveze trgovskih udruženj v Ljutomeru je predsednik Josip Kavčič poročal:
Položaj manj napet
Položaj je bil lani mnogo bolj napet kakor letos, delomi} so bile splošne razmere težje, deloma pa so bili tega krivi previsoki davki. Višek napetosti smo dosegli v lanski jeseni, ko je vodilo trgovstvo in z njim združeni gospodarski stanovi, odločno akcijo proti pretirani davčni obremenitvi. Na čelu te akcije je bil zbornični predsednik Ivan Jelačin, ki je vodil vso akcijo s takšnim pogumom in odločnostjo, da smo se mu vsi divili. Bodi mu za njegov možat nastop izrečena naša najtoplejša zahvala!
Ni pa še končana naša bofba
Letos se je položaj — kakor povedano — nekoliko zboljšal. Predvsem po zaslugi bivšega finančnega ministra in sedanjega predsednika vlade dr. Stojadinoviča, ki je sam gospodarstvenik in ki je spoznal, da je bil davčni lok že preveč napet in da bi moral počiti. Na njegovo iniciativo se je začela vsaj nekoliko omiljevati davčna praksa in začelo se je tudi pravičneje postopati. Tudi razne dajatve so bile znižane ter je bil tako izpolnjen del zahtev, ki so jih neprestano ponavljale naše organizacije. Ni pa še končana naša borba (Tako je!), ker polno naših zahtev še ni bilo izpolnjenih in zlasti moramo zahtevati, da se bolj upošteva naše mnenje in naši predlogi, ki jih predlagamo le v korist celote in kot praktični ljudje, ki delajo v gospodarstvu in ki poznajo potrebe gospodarstva. Zlasti pa moramo zahtevati:
Ne odnehamo ...
Da se vzpostavi zveza Slovenije z morjem in izjavljamo, da od te svoje zahteve nikdar ne bomo odnehali.
Prav tako tudi ne odnehamo glede reforme davčnih odborov. Zloglasni § 7 je zrušen, mesto njega pa smo dobili poslabšanje v davčnih odborih. Preje je bilo tako, da so bili 3 člani odbora iz vrst davčnih zavezancev, davčna uprava pa je imela enega člana in predsednika. Sedaj pa imajo davčni zavezanci samo dva člana, davčna uprava pa 2 in predsednika. Zavzeli se bomo za to, da se zopet uvede staro razmerje in da se postavijo davčni odbori po občinah in ne le po davčnih okrajih, člane davčnih odborov pa da imenujejo obvezna združenja, ne pa občine.
Letos je finančni minister naročil davčnim upravam, da imenujejo enega svojega člana v davčnem odboru iz vrst davčnih zavezancev. V pravilniku pa, ki je bil te dni objavljen v »Službenih novinahe, stoji, da morajo imenovati davčne uprave kot svoje zastopnike v davčnih odborih v prvi vrsti upokojene davčne uradnike in šele v primeru da teh ni, iz vrst davčnih zavezancev. Zahtevamo, da se ta pravilnik izpre-meni, kajti sicer je nevarnost, da bi lepega dne davčne uprave priznavale samo določbe tega pravilnika.
Naša borba se nadaljuje tudi proti privilegijem konzumov in nabavljainih zadrug in to svoje stališče bomo poudarili tudi v resolucijah. Prav tako pa tudi ne moremo odnehati v borbi proti prodajalnicam industrijskih podjetij ter zahtevamo, da se te enako obdavčijo ko samostojne trgovine. Enako ne moremo odnehati v borbi proti veleblagovnicam, kakor jili hoče ustanoviti podjetje »Ta-Ta«.
Krošnjarstvo je stara nadloga trgovcev in kljub našim neprestanim in utemeljenim zahtevam, da se napravi tej nadlogi konec in da se spoštujejo zakonska določila glede krošjarstva, ■so ostali vsi naši protesti zaman. Izjavljamo, da od teh svojih zahtev in protestov ne odstopimo niti za las.
. PLe<*e vprašanja kmetske zaščite smo se izjavili že na predkonferenci, da se slovensko trgovstvo v polnem obsegu pridružuje dotičnim sklepom konference zbornic v Ljubljani ter jih v celoti usvaja.
A tudi poplavi tujih potnikov je treba napraviti konec, ker gre po tujih potnikih mnogo denarja iz dežele. Poleg tega pa izgubljajo zaradi tujih potnikov naši ljudje kruh.
Za pravično razdelitev premoga
Zahtevati pa moramo tudi pravilno ureditev železniških dobav premogovnikom. Vsako leto se vznemirja naša javnost zaradi teh dobav, vsako leto je zaradi grozečih redukcij premogovnih dobav delavstvo v nevarnosti, da pride zaradi
teh redukcij ob kruh. Tudi trgovstvo je inleresi-sirano na tem, da se že enkrat to vznemirjanje javnosti neha in da sc železniške dobave premoga dele pravično po načelu enakopravnosti za vse pokrajine. (Ploskanje.)
Svobodo za naše debate
Mnogo se govori pri nas tudi o svobodi tiska. Zahtevamo popolno svobodo za naše debate v gospodarskih stvareh. Prejšnji finančni minister nam je lo tudi obljubil in priznali moramo, da je svojo obljubo tudi držal, v kolikor je bilo odvisno le od njega. Sicer pa niti ni treba storiti mnogo, da je svoboda tiska omogočena. Ni treba vnesli v tiskovni zakon nič drugega, kakor da je proti zaplembam dopustna pritožba na sodišče in da se mora škoda, ki je nastala zaradi zaplembe, listu povrniti, če sodišče zaplembo razveljavi. To je naša zahteva, tem bolj. ker se z zaplembami povzroča listom tudi težka gospodarska škoda.
Kakšen je naš gospodarski položaj, o tem ste dovolj čilaii v našem »Trgovskem listu :.
Zahtevamo gospodarski svet
Da se zboljša gospodarski položaj, zahtevamo v prvi vrsti gospodarski svet, ki pa naj se ne sestavi s politično-strankarskih vidikov! Prepričani smo, da se bo šele z gospodarskim svetom začela voditi prava gospodarska politika. Apeliramo na vlado, da čim prej uresniči io našo zahtevo.
Glede zakona o hranilnicah smo na predkonferenci sklenili, da se popolnoma strinjamo s sklepi konference gospodarskih zbornic v Ljubljani.
Ureditev denarništva
Zahtevamo pa tudi, da se reši vprašanje našega denarništva. Dosedaj se še ni upala nobena vlada lotiti tega vprašanja. A to vprašanje se utora rešiti, ker leži stalno od 800 do 1000 milijonov dinarjev v blagajnah neplodonosno, mesto da bi ta denar oplajal gospodarstvo. Že pred 3 ali 4 leti sem zahteval, da se izda zakon o bankah. Ponovno zahtevamo, da se ta zakon izda, a ne samo ta zakon, temveč tudi vsi drugi potrebni zakoni glede našega denarništva, da bi se že enkrat rešil ves kompleks teli vprašanj. Na ta način bi bil storjen prvi pozitiven korak za odpravo krize zaupanja, v kateri je osnovni vzrok zastoja v poslovanju denarnih zavodov.
Delamo v stalnem stiku s Centralnim predstavništvom trgovstva Jugoslavije, ki je bilo ustanovljeno lansko leto v Skoplju. To centralno predstavništvo še ni izdelano popolnoma in tudi ne more biti, ker imamo ponekod stanovske organizacije komaj šele eno leto. Le pri nas je organizacija izvedena do konca in zato moramo pomagati, da se ista stopnja v organizaciji stanovskih organizacij doseže tudi drugod. A še pri nas se pogosto sliši, zakaj so nam združenja, zakaj Zveza in zbornica. Proti takšnim dokazom nezavednosti je treba nastopiti z vso silo! Po pravici je dejal včeraj predsednik zbornice Jelačin, da smo bili že 17 let neprestano le v defenzivi in da je čas, da preidemo v ofen-z*v»! Toda če ni stanovske zavesti, če nimamo močnih stanovskih organizacij, je vsaka ofenziva nemogoča.
Za stanovsko demokracijo
Lani smo se izjavili za stanovsko*demokracijo, ker smo mnenja, da bi se stanovi najlažje dogovorili med seboj in da bi tako najhitreje prišlo do notranje ureditve države. Preko stanovske politike bi bil ves politični raz . oj v državi lažji in zato se še nadalje izrekamo za stanovsko demokracijo.
Ni več blagostanja
Čas pa je tudi, da začnemo skrbeti za sebe in za svoje družine! Zato moramo gledati na to, da pride tudi trgovstvo do svojega ‘socialnega zavarovanja. Zagrebški kongres Centralnega predstavništva v 1. 1936. bo predvsem posvečen tudi temu vprašanju. Na kongresu bomo zahtevali, da se v okviru zakona o obrtih uredi najprej bolniško zavarovanje trgovcev, nato pa še nezgodno in starostno. Hočemo glede zavarovanja ustvariti nekaj trajnega. Zahteve po socialnem zavarovanju trgovstva so vedno bolj pogoste, kar. dokazuje, da je položaj trgovstva vedno težji. Danes trgovec že s strahom gleda v bodočnost, ker ne ve, če je zagotovljena eksistenca njegove rodbine. To je dokaz, da ni več tistega blagostanja kakor je bilo nekoč.
Zaključujem. Z veseljem morem konstatirati, da delamo vsi trgovci složno in prav tako

složno tudi vse naše organizacije. Ta solidarnost mora biti v celoti ohranjena in z njo moramo prednjačiti drugim. Z apelom na vse, da v tej smeri delujejo vsi, da vedno krepko drže vsi skupaj, je zaključil predsednik Kavčič med glasnjm odobravanjem vseh svoj govor, ki je bil tudi med govorom ponovno in na vseh važnejših mestih prekinjen z odobravanjem delegatov.
Nato je povzel besedo predsednik Združenja trgovcev v Mariboru Ferdo Pinter.
Tajniško poročilo g. Kaiserja se zaradi njegove ohširnosti ni prečitalo, temveč se bo objavilo v »Trgovskem listu« in nato poslalo vsem združenjem.
Sledilo je poročilo blagajnika Zveze g. Pavia Fabianija o računskem zaključku za preteklo leto. Vseh dohodkov je bilo 200.242 Din in prav toliko stroškov. Zaostanek na plačani članarini, ki je znašal koncem 1. 1934 še 90.000 Din se je tekom leta znižal na 50.000 Din Predsednik Kavčič je pri tej priliki teplo a'udiral na vsa združenja, da v redu plačujejo svoje prispevke, ker drugače Zveza tudi pri najboljši volji ne more uspešno vršiti svoje naloge.
V imenu nadzorstva je poročat predsednik združenja Ljubljana-okoliča g. Loger, ki je predlagal razrešnico upravi. Soglasno je nato občni zbor sprejel tako računski zaključek' kot predlog nadzorstva in prav tako proračun, ki izkazuje 174.000 Din izdatkov.
Nato je prečital tajnik Smuč resolucije, ki so bile soglasno in mestoma z navdušenjem sprejete.
Misli g. Ferda Pinteria
Dodatno k našemu včerajšnjemu poročilu prinašamo izvleček govora predsednika mariborskega združenja g. Ferda Pintarja, ki je pozdravil skupščino tudi v imenu mesta Mari-bor: Na vseh sejah se neprestano navajajo vse težave, ki nas tarejo. A ker se nas ni poslušalo, je padlo nad 6 tisoč trgovcev in obrtnikov, kakor pravi statistika. Omenja velikansko škodo kmečke zaščite, ki jo skuša sedaj vlada popraviti, kolikor se še popraviti da. Položaj postaja težji in skoraj ne bo drugega izhoda, kakor da sežemo po samopomoči. Nato zahteva, da še znižajo blagovne tarife, da se olajša izvoz in da se v večji meri pospešuje tujski promet. Ukrepi proti avstrijskim oviram našega tujskega prometa so prišli jirepozno. Gra-Ja’ c’a _se v času, ko je v Dravski banovini že -0 tisoč brezposelnih delavcev odrejajo premo-govne redukcije. Dravska banovina je vedno zapostavljena. Videlo se je io tudi pri javnih delih. Od 568 milijonov dinarjev dobi Dravska banovina le 35. Končno zahteva zvezo Slovenije z morjem.
Kljub vsem težavam pa ne smemo klonili, temveč moramo delati in skrbeti, da bo naš novi naraščaj čim boljši, ker bomo potem z večjim uspehom nadaljevali svoje delo. — Z apelom, da trgovstvo složno dela za napredek organizacij m tiska, je zaključil svoj z odobravanjem sprejeti govor.
Ove, ki sta obupali
•_	smri je noteia leietna dijs
kmja Relija L. Zavžila je večjo količino lizc la. Reševal« so jo takoj prepeljali v bolni: mco, kjer so ji rešili življenje.
Poslovilno pismo je pustila svojcem delavka Lmilija Semiceva, stanujoča na Betnavski cesti. V njem sporoča, da gre v prostovolj'no smrt, ker zaradi bolezni ne more dobiti službe. Za izginulo delavko poizveduje policija.
Žrtev sovražnih prič
Maribor, 16. septembra.
Danes dopoldne se je moral zagovarjati pred malim kazenskim senatom posestnik Ivan Her-got iz Sv. Miklavža pri Hočah, ker so ga njegovi sosedje, ki ga sovražijo, po treh letih ovadili, da je zažgal svoje gospodarsko poslopje in dvignil visoko zavarovalnino. Na današnji razpravi so obremenilne priče govorile le iz golega sovraštva in se je takoj videlo, da je Hergot postal žrtev njihove podlosti. To so spoznali tudi sodniki, ki so obtoženca oprostili vsake krivde in kazni. Hergot bo tožil vse obremenilne priče zaradi krivega pričevanja.
Ustreliti ga ie hotel
Zaradi poskušenega umora se je zagovarjal danes pred malim kazenskim senatom 40 letni posestnik J osip Lovrenčič iz Dobrovcev pri Hočah. Obtožen je bil, da je decembra lanske-ga leta vdrl v -stanovanje svojega tasta Tomaža Ferka in pričel nanj streljati, da bi ga tako prisilil, da bi prepisal posestvo na njega. Na srečo streli niso zadeli in je Ferk ostal nepoškodovan. Sodišče je obsodilo Lovrenčiča na eno leto in šest mesecev strogega zapora.
Radio
Torek, 17. septembra
LJUBLJANA: Reproducirana glasba, 12.45 vreme, poruočila, 1300 čas, obvestila, 13.15 Radijski jazz, 14.00 vreme, borza, 18.00 Radijski orkester, 18.40 Zgodovina starega Kitaja (Fr. Terseglav), 19.00 čas, vreme, poročila, Spored, obvestila, 19.30 nacionalna ura, 20.00 vokalni solistični koncert (gdč. Župevčeva), 20.30 Man-dolinistični sekstet, 21.10 švicarski mednarodni koncert, prenos iz bernskega studija, 22.00 čas, vreme, poročila, 18.00 čas, obvestila, 13.15 Ra Tableau — vesel prizor, (Člani dram. studija), 22.30 angleške plošče.
Zadeva časti vseh Jugoslovanov so rojaki v sužnosti! Ščitimo svojo nacionalno čast ter pristopajmo k Braniboru!
Dnevni dogodki
X Sprejemi pri g. banu. Ker je ta teden rezerviran za sprejem konzularnih zastopnikov in drugih odličnikov, bo ban sprejemal stranke pričenši s prihodnjim tednom. Dnevi sprejemanja strank se bodo objavili naknadno.
X Nacionalna ura. Ob 19.30 predava urednik »Politike« Živko Miličevič o temi: Naša najnovejša književnost. Prenos iz Beograda.
X Nova bolnišnšica v Beogradu. V Beogradu so’ v nedeljo svečano blagoslovili in otvorili novo mestno bolnišnico, katero so zgradili z denarjem iz ustanove Nikole Spasiča. Bolnišnica je povsem moderno urejena in zgrajena na Bulbulderu. Blagoslovil jo je sam patrijarh Varnava ob navzočnosti zastopnika Nj. Vel. kralja podpolkovnika Saviča. Strokovno vodstvo bolnišnice so poverili zdravnikoma dr. Iliču in dr. Sekuliču, ki sta oba znana ^specialista za notranje bolezni. Načrte je izvršil arhitekt Popovič. Bolnišnica bo sprejela takoj 100 bolnikov.
X Spomenik Viteškega kralja v Kragujevcu. V vojašnici 19. pešpolka v Kragujevcu so v nedeljo odkrili spomenik blagopokojnega kralja Aleksandra L, Zedinitelja. Kip je v naravni velikosti. Ob tej priliki je Šumadija počastila spomin na Velikega kralja in izrazila svojo vdanost dinastiji Karadjordjevičev. Kralja je zastopal general Stojanovič.
X Kongres pravnikov v Beogradu. Priprave za kongres so končane in so bila vsem prijavljenim članom že razposlane legitimacije; spomenice se razpošiljajo te dni, stanovanja v Beogradu so preskrbljena. Udeleženci iz Ljubljane potujejo skupno dne 21. t. m. s brzovJakom ob 9. uri s prihodom v Beograd ob 20.‘_0 uri, kjer bo tudi oticielni sprejem. Temu brzo-vlaku bosta priklopljena v Ljubljani dva posebna vagona, dočim bo priklopljen istega dne. v Mariboru osebnemu vlaku, ki odhaja ob 5.12 uri, en poseben vagon, ki bo v Zagrebu priklopljen ljubljanskemu brzovlaku. Posebnega vlaka iz Zagreba ne bo. Vsi, ki ee nameravajo udeležiti poklonitve na Oplencu ali izleta v Smederevo dne 24. 1. m., ter banketa v Beogradu dne 22. t. m. naj se takoj prijavijo po tom prijavnic, ki so bile razposlane obenem z legitimacijami, ter nakažejo generalnemu sekretarijatu kongresa pravnikov v Beogradu, Aleksandrova 5 za potovanje na Oplenac 100 Din (vračunan prevoz in prehrana za ves dan) za potovanje v Smederevo 70 Din (vračunan prevoz in koeilo), ter 40 Din za banket. Ta plačila se bodo e veni. tudi pobirala med vožnjo v Beograd, kjer bodo dobili udeleženci tudi vsa ostala podrobna pojasnila. Obenem se naprošajo vsi govorniki, ki nameravajo govoriti na svečani otvoritvi kongresa in na banketu, da zaradi večje publicitete napišejo ali vsaj skicirajo svoje govore in jih po možnosti do 18. t. m. pošljejo kongresnemu sekretarijatu v Beograd. — Odbor društva »Pravnik«.
---...___ Lutz
plenile. Gre za afero znanega trgovca iz Šibenika Jerka Dorbiča, ki se je _ pravdal s češkoslovaško državo in pravdo tudi dobil. Re-. publika mu mora plačati 6 milijonov dinarjev. V nedeljo je prišel Dorbič s svojim advokatom in izterjevalcem pred hotel Jadran, kjer pristaja letalo, da bi ga zaplenil, za kar mu^ je šla vsa pravica. Nekdo je pa češkoslovaško letalsko družbo obvestil in letalo se je že v Bratislavi vrnilo v Prago. Agencija zračne linije je sporočila, da se je letalo vrnilo zaradi tehničnih razlogov.
KINO SLOGA.
Telefon 2730_
Franc Lebarjeva melodijozna opereta
Fraskiia
Jarmila Novotna
H. H. Bollmann
Danes nov zvočni tednik in krasen dopolnilni spored
Predstave ob 16., 19T5. in 21‘15. uri
Volitve za jesen '	'—-—
Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VII.
X Nesreča inž. Huga. Znani avtomobilski športnik inž. Hugo je hotel doseči nov rekord.
V nedeljo opolnoči se je odpeljal iz Ljubljane in hotel z vožnjo brez pristanka priti'čez Zagreb v Sofijo. Ob 2.21 je zapustil Zagreb, v Pakrac je dospel ob 2.40. Med potjo je imel dvakrat defekt. Vso pot ga je ovirala megla m izredno slaba cesta. Po 9 urah m 23 minutah je dospel v Beograd. Vozil je s povprečno hitrostjo 66 km na uro. Do Beograda^ je potolkel svoj prvi rekord za 34 minut. Tekmeca Nediča je potolkel na tej progi za 13 minut. Od Ljubljane do Beograda je prevozil 618 km.
Iz Beograda je dirjal naprej prolij Jagodini, kjer se mu je pripetila huda nesreča. Zavozil je v neki jarek. Avtomobil, ki je vozil s hitrostjo 90 km na uro, je vrglo^ v zrak. Inž. Hugo in njegov mehanik sla sfrčala iz vozila, na srečo se jima pa ni zgodilo pri padcu nič hudega. Kljub nesreči je Hugo prevozil progo Ljubljana-Jagodina, ki je dolga 781 km v rekordnem času. Nesreča se je pripetila ob 12.18.
X »Službeni list«, kos 74 od 14. t. m. objavlja: Uredba o izpremembi imena občine Ple-derje v Zdole. — Izprememba pravilnika o obveznem zavarovanju prevoznih podjetij. — Izpremembe in dopolnitve v pravilniku o pobiranju cerkvenih taks za uradna dejanja jer-arhijskih in samoupravnih oblastev, teJes in organov srbske pravoslavne cerkve. — Odločba" o izplačilu podpore uslužbencem finančne kontrole za nabavo službene obleke. — Odločba o zvišanju teže tiskovnih pošiljk v notranjem prometu. — Dovolitev uvoza ricinovega semena do konca 1. 1935. — Objave banske uprave o ' pobiranju občinski davščin.-
X Konjercjsko društvo na Igu združeno z Zvezo kmetskih fantov in deklet, priredi 22. t. ni. konjsko dirko in veliko ljudsko veselico Posetnike dirkalnih konj vljudno vabimo, da se udeleže dirke. Prijave sprejema g. Modic
iz Bresta pri Igu.	^	.. . , .
X Otvoritev no-ega Jcfalisea v Banji Luki.
Aeroklub »Naša krila« je zgradil novo civilno letališče v Banja Luki, katerega so v nedeljo svečano otvorili. Novo letališče je velike važnosti za razvoj našega civilnega letalstva. 1 n-hodnjo pomlad bo Banja Luka namreč priključena letalski - progi Beograd-Sarajevo-Zagreb. Ob tej priliki so priredili uspel letalski miting. Sodelovalo je okoli 20 vojaških in civil-nih letal.
X Izginili so. V nedeljo so prijavili Zagreb-ški, policiji, da je izginila 19 let stara služkinja Jelka Krupljanič iz Laduča. Šla je z doma in pustila pismo, v katerem pravi, da bo sla v smrt. 1(3 let stari N. Tarhišak pa je izginil ze pred 6 . dnevi. Njegova mali meni, da se mu je pripetila nesreča. Kavarnar Zagorc je javil, da je izginil njegov podnajemnik krznarski pomočnik Viljem Mercbaher. Izginila je tudi vdova po učitelju Ana Cubelič.
X Letalo so hoteli zapleniti. Češkoslovaška državna letalska družba ima v prometu med Prago in Sušakom letalo »dvoživko«, ki pa v nedeljo s potniki ni priletelo na_ Susak. Zvedeli so, da je letalo na pol poti vrnilo, ker bi ga sicer na Sušaku naše oblasti za-
X O važnosti jabolk v prehrani in za zdravljenje je v novi številki res izvrstno urejevanega glasila Zveze gospodinj »Gospodinja«
' objavila naša odlična strokovnjakinja gdč. Jerica Zemljanova tako poučen in zanimiv članek, da bi ga morala prečitati in se tudi po njem ravnati vsaka naša gospodinja. Prav aktualne so pa tudi druge stvari v tej številki, zlasti pa o jesenski krizi v gospodinjstvu, inž. arh. Dušana Šantel je prispevala »Predsobo«, dr. Amalija Šimenc nadaljuje razpravo »Materi za otroka: Vprašanje o življenju«, koristne so pa tudi rubrike o gosoodinjstvu, prehrani,, kjer najde gospodinja vsa, kar sedaj potrebuje.
X Morilce je najel. Pred tednom dni so našli v Protini umorjenega premožnega podžupana Stojana Mijajloviča. Morilce so iskali med Mijajlovičevimi znanci in po šestih dneh so ugotovili, da je morilce najel njegov sin Ste-van.
X Maščevanje zavrnjenega snubca. Pred sodniki v Prijepolju je bil obsojen na osem let robije 25 letni Mule Haliomerovič iz Zastupa. 7. avgusta je ustrelil neko dekle, ko^se je odpravljala k poroki. S tem se je maščeval, ker jo je zaprosil za roko, pa ga je odbila.. Pred sodniki je rekel, da jo je umoril, -ker jo je ljubil in ker ga je tudi ona ljubila, kriv pa da je njen oče, ker dekletu ni pustil, da bi njega vzela za moža.
Liubliana
Dnevna pratika
Torek, 17. septembra. Katoličani: Lambert, Pravoslavni: 4. septembra, Vavila in m.
Dežurne lekarne:
Dr. Piceoli, TyrSeva cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste, Zaloška cesta 18.
*
* Slepo srečo je prerokoval za denar. V nedeljo se je n» velesejmu ponujal neki 241elni
Josip N., brezposelni brivec iz Sarajeva in stanujoč zadnji čas v Ljubljani, gostom, da bi jim iz kart prerokoval njihovo bodočnost. Poskusil je na ta način izvabiti iz ljudi denar in je res opeharil v paviljonu Vidmar na velesejmu nekega Franca Imperija iz Razburja za 8 Din. Policija mu je prišla pravočasno na sled in ga zaprla. N. se zagovarja da je hotel ljudem samo pokazali, kako se bere iz kart sreča in so mu zato nekateri tudi prostovoljno plačali. Seveda si je ta zagovor izmislil in mu na policiji ne verjamejo, tu pa tudi ne poznajo šale s takimi kartaškšimi prevaranti.
*	»Čudo sveta« bomo danes popoldne in drevi občudovali na Kongresnem trgu, ko nam vso svojo umetnijo z nevarno spiralo smrti pokaže slavni akrobat Aleksič iz Dubrovnika. Gledalcev je že sedaj vse polno na Kongresnem trgu, ko postavljajo ogrodje za produkcijo, pri predstavah se bo pa seveda vsa Ljubljana zgrnila na Kongresnem trgu kakor ob največji paradi. Rodoljubna Ljubljana naj le pokaže, kako podpira »visoko« umetnost!
*	Zveneči signali trobentača na avtomobilu, na katerem bo vihral prapor Rdečega križa, bodo danes dopoldne med 9 in 12 ter popoldne med 16. in 18. po ljubljanskih ulicah naznanjali, da je nabiralni avto že prišel m ze čaka na svežnje e ponošeno obleko, perilom,, pokrivali, obutvijo, odejami in podobnim, ki so jih dobrosrčni Ljubljančani pripravili za Rdeči križ, da ta porazdeli za zimo med resnično potrebne ljubljanske siromake in brezposelne, kar bo te dni — v tednu Rdečega križa — zanje nabral. Ker bo nabiralni avto mogel prevoziti vsako ulico samo enkrat, prosimo, da gospodinje odn. služkinje nekoliko popazijo.
*	Nesreča. V nedeljo proti večeru je neznani kolesar v Spodnjih Pirničah obč. Kašelj v diru podrl v mraku 651etnega g. Antona Lavriča iz Blok pri Ložu, referenta pri ministrstvu za kmetijstvo. G. Lavrič je bil v Spodnjih Pirničah na počitniškem oddihu. Prepeljali so ga v splošno ljubljansko bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima pokvarjeno desno nogo in da je pri padcu dobil tudi notranje poškodbe.
Poskusite samo enkrat nebarvane
OKI laične testenine
in n'kdar več ne zaželite boljšega!
stotnika na Sv. Petra cesti 53 odnesel srebr no pozlačeno uro in zlato verižico, vredno 1000 Din. — Milami Šilcu, dijaku iz Ilirske ulice pa je žepar izmaknil na velesejmu v paviljonu »G« denarnico z 200 Din.
*	»Tabor« pevski odsek ima danes v torek ob 20. pevsko vajo. Udeležba vseh strogo obvezna, ker je jutri — v sredo — nastop na akademiji Rdečega križa.
*	Tatvine v Ljubljani. V Ljubljani skoraj nikdar ni konca tatvin. Tatovi so zmerom mi preži in ne pomagajo ne grožnje ne ječa. Tako jo bil pred dnevi ukraden v bufetu „fDaJ-dam« natakarju Herbertu Scberzu iz Stozic, iz nezaklenjene sobe z obešalnika letni plašč, vreden il50 Din. — V Šelenburgovi ulici je nekdo v gneči iztrgal Mariji Danesch, kuharici z Ambroževega trga 3, ročno torbico z 210 Din gotovine. — Iz obrtniško vajenskega doma v Lipičevi ulici 2, je neznanec ukradel služkinji Pepci Ivančič 2 para ženskih čevljev, vrednih 200 Din in Tilki Vidmarjevi par crnih čevljev in 70 Din gotovine. — Neznan vlomilec je iz stanovanja zasebnika Janeza 1 e-
Slava rezervnih častnikov. V nedeljo dopoldne so imeli mariborski rezervni častniki proslavo prebitja solunske. fronte. Zaradi žalnega leta je bila letošnja proslava skromna. Pravoslavni parastos je opravil prota Trboje-vič, katoliško zadušnico pa je daroval pater Aljančič, znani solunski dobrovoljec. Pomen proslave je v lepem zgodovinskem govoru podal rezervni kapetan Jakob Perhavec.
/\ Vrtilni oder in krožni horicont dobi letos narodno gledališče v Mariboru. Dela bodo ob otvoritvi redne sezone končana. Z vrtilnim odrom in krožnim hoficontom se mariborsko gledališče uvršča med modernejše odre.
A Kaj nudi letošnji gledališki abonma? 13 dramskih, 7 operetnih predstav, en koncert in eno gostovanje ljubljanske opere, številna igralska in režiserska gostovanja in ugodnost odplačevanja abonmaja v obrokih. Postanite gledališki abonent!
A Zastrupljenje z opijem. Krojaški pomočnik Martin Kovačič na Teznem je pomotoma zavžil preveč opija. Nenadoma mu je postalo slabo in reševalci so ga morali prepeljati ^ bolnišnico, kjer so ugotovili, da se je Kovačič zastrupil.
A Napadi, pretepi in nesreče. Ko sta se vračala iz neke gostilne v Košakih delavec Srečko Tomažič in njegov prijatelj, sta bila iz zasede napadena. Napadalci so ju tako obdelali z noži ,da so ju morali prepeljati v bolnico. — V neki gostilni v Studencih so se sporekli že nekoliko vinjeni gostje. V pretepu, ki je sledil prepiru, je neznan storilec tako obdelal 571etnega krojaškega mojstra Franja Glo-bovnika z nožem po glavi, da se sedaj zdravi v bolnišnici. — Huda nesreča je doletela 26-letnega delavca Alojzija Korena, ki je zaposlen v sladkogorski tovarni lepenke. Po nesrečnem naključju je prišel z levo roko v stroj, ki mu jo je popolnoma zmečkal. Zdravi se v mariborski bolnišnici.
A Ogromen promet na vlakih je bil tudi preteklo soboto in nedeljo. Uvedba polovičnih voznih cen je povečala železniški promet in so morali nekaterim vlakom priključiti še cele garniture.
A Kopališče zaprto. Z današnjim dnem se zapre kopališče na Mariborskem. otoku. Prav tako z današnjim dnem se ukinja avtobusna vožnja do Mariborskega otoka.
Celle
Maribor
Problemi, o kmšerih ne razuraviiaio
Del mariborskega dnevnega časopisj’a je zadnje čase poln najrazličnejših načrtov, ki jih vodi mariborska občina pri olepšavi in izgradnji mesta. Ni naš namen, da bi tem načrtom oporekali, ker smo mnenja, da je treba delati sistematično po načrtih, ki jih ne. gre izpre-minjati iz dneva v dan. Vemo tudi, da realizacije vseh načrtov ne bodo izvedene v tako kratkem času, ker ni na razpolago zadostnih kreditov. Vendar pa je naša dolžnost, da na teni mestu iznesemo pomisleke naše periferije, ki s precejšnjo nevoljo spremlja gradbeno politiko mariborske občine, ki ee prakticira zadnja lela.
Upravičeno se meščani-davkoplačevalci pritožujejo, da se na škodo mestnih delov, ki ne tvorijo centra, po nepotrebnem podpira izgradnja notranjega, starega mesta.' Estetska plat pa v' času, ko nekateri mestni predeli vpijejo po rešitvi najnujnejših potreb, ne bi smela biti aktualna. Za eksperimentiranje raznih podvigov, ki stanejo ogromno denarja, je pa sedanji čas zelo neprimeren.
Ceste in trgi v središču mesta so Judi v sedanjem stanju, ki res ni najidealnejše, še vedno praktično primerni in bodo še dolgo. Nasprotno pa nekatere ulice in ceste na periferiji že lela in leta čakajo primerne osnovne ureditve. Prebivalci teh ulic žive v večnih ne-prilikah. Že tako dolga pot v središče mesta je poslabšana poleti z neznosnim prahom, v deževju in pozimi pa z blatom in mlakami. Iz nerazumljivih vzrokov pa je občina prav
na periferiji silno štedljiva z rasvelljavo, če prav ima v vsej državi menda uajcenejši tok.
V	kolikor pa se je sedaj storilo za periferijo, je bilo to polovičarsko, začasno in pomenja večno krpanje najnujnejših potreb, ki ze z ekonomskega stališča ni priporočljivo.
Zunanji mestni deli so bili vedno tisti, ki so vsak podvig občine presodili zgolj s praktičnega vidika. Ogromen del prebivalstva, ki ga tvorijo uradniki, obrtniki in delavci, je bil prvi, ki je iz čisto sedanjim razmeram koristnih vidikov dojel nekatere akcije. Naj na tem mestu opozorimo samo na nakup starega gradu v času največje krize, ki je izzval toliko odpora. Žal je bila v takratnih razmerah vsaka upravičena kritika zatrta, še preden je prišla v javnost.
Na več mestih se povdarja, da je vsaka no vosi nova privlačnost za tujca. Olepsanje me-sta za tujce pa ne sme biti v škodo domačinom.
V	Mariboru je še kopa nerešenih problemov, ki so nujni že s socialnega vidika. Statistike govore o številnih kletnih in podstrešnih luknjah, kjer zapravljajo naši someščani zdravje. Barakarji in vagonarji so poglavje za se. Problemi, ki čakajo že leta in leta rešitve, so to. Se tako vzorne statistike o socialnem skrbstvu nas pred tujcem, ki je postavljen pred ta dejstva, ne morejo opravičiti. Nekdo je v nekem beograjskem dnevniku opis ihesta zakljui i z značilno ugotovitvijo, da ima Maribor^ najmodernejše kopališče in posebno mestno četrt n -rakarjev in vagonarjev ...
■	Smrtna kosa. V javni bolnišnici je umrla 19 let stara Ana, hčerka posestnika Grašiča iz Česnjic v občini Konjice-okolica.
H Nezgoda. V Stražici pri Vojniku je padla 5 let stara hčerka Štefanija posestnika Vrečka tako nesrečno, da si je zlomila levo roko. Spravili so jo v tukajšnjo bolnišnico.
■	Glasbena Matica. Po ureditvi urnikov za glavne predmete in instrumente se prične teoretični pouk za glasbeno teorijo, sluhovne vaje, glasbeni diktat itd. Navodila z razdelitvijo bodo na šolski oglasni deski kakor navadno. Ponovno povdarjamo na važnost teh predme-tov, ki spadajo k splošni glasbeni izobrazbi in so važni zlasti za gojence, ki se odločijo pozneje samo za glasbeni poklic. Posebne ukovi-ne za te predmete ni.
n Proslava SOletnice CMD priredite letos moška in ženska podružnica v Celju 9. novembra.
■	Tečaje za jezike in drugo otvori tudi letos celjski pododbor društva absolventov državnih trgovskih šol za Dravsko banovino. Javite se takoj pismeno ali osebno pri predsedniku g. Vučerju, Razlagova 6.
Ptui
Stavbno gibanje v Ptuju in okolici. Le
v Vičavi gradita Točlak Karol in JuJjana lično trgovsko in stanovanjsko hišo, katero so pretekli teden pokrili. Večje popravilo je napravil na svoji hiši tudi ^tukajšnji trgovec in posestnik Ornik Jože, katera se nahaja v sredini mesta in je v okras Panonski in Miklošičevi ulici.
70-letnico rojstva je obhajal v nedeljo v krogu svoje družine in prijateljev g. Miki Franc zelo ugleden posestnik in trgovec pri Rv Marieti niže Ptuja. Jubilant je za svoja leta še zelo čil in zdrav. K lepemu živ-Ijenskemu jubileju mu čestitamo tudi^ mi in mu želimo še mnogo zdravih in srečnih let.
Krajevni odbor protituberkulozne lige je priredil v nedeljo cvetljični dan, ki je prinesel Din 276’50 izkupička. Darovalcem se odbor v imenu trpečih, za katere so darovi namenjeni, toplo zahvaljuje-
Nesreče. Lesjak Anton, bogoslovec iz Studencev pri Mariboru, se je hotel ogniti vozniku, pri tem pa ie zavozilv kup gramoza. Padel je s kolesa m sicer tako nesrečno, da si je zlomil levo roko. - Tmk Jože, 8 letni posestniški sm iz Apač pri sv Lovrencu na Dr. p., se je na pasi metal s svojim bratom, pri tem pa si je zlomil desno nogo.	. .	.
Ptujski cerkveno-konkurenem odbor je te dni razposlal davkoplačevalcem mestne župnije precej visoke plačilne naloge za 25% cerkveni davek, kar je povzročilo med njimi precejšnje razburjenje, kajti zaradi krize že tako težko prenašajo davčna bremena.
Litopon „TITA.NIK
_	j •	_ J ?	3- —	__ __ —. P—	4-
“,gwarW°'
Cilnlcovo Iselilo
vseh vrst' zlat, srebrn, bel, zelen, rdeč in siv pečat, priznan doma in v tujini že celo vrsto let kot prvovrsten domač proizvod, ki je v vsem enak, tudi najboljs.m tujim .zdelkom	___
Dobi se v vseh trgovinah za barve po vsej Jugoslavsji
Gospodarstvo .........
Resolucije Zveze trgovskih združeni
Na svojem letnem zboru, ki je bil v nedeljo v Ljutomeru, je Zveza trgovskih združenj sprejela naslednje resolucije:
Gospodarski svet
Trgovska zahteva, da se v skladu ustavne odredbe, najnujnejše upostavi gospodarski svet, ki bi v teh težkih pii.ikah jako koristil ozdravljenju obolelega gospodarstva tako, da bodo nase gospodarske organizacije imenovale svoje predstavnike v gospodarski sv6t. Da se čimprej razpise volitve v gospodarske zbornice.
Socialno zavarovanje trgovstva.
Z obrtnim zakonom, ki je stopil v veljavo 9. marca 1932. je bilo s čl. 384 uvedeno tudi soc. zavarovanje trgovstva, če to sklenejo njihove organizacije.
Gg. ministroma trgovine in industrije ter socialne politike je bilo naloženo izdanje tozadevne uredbe z rokom dveh let, ker smatramo naše soc. zavarovanje za eno naših najnujnejših zahtev, prosimo imenovana gospoda ministra, da izdasta potrebno okvirno uredbo. S to okvirno uredbo naj se določijo potrebne smernice tako, da bo v okviru nje posameznim združenjem mogoče po banovinah osnovati potrebne soc. institucije po potrebah in razmerah, prilikah in'stanju v posameznih gospodarskih področjih samostojno in decentralizirano, da bodo lahko po svojem razvoju takoj ali kesneje izvedle to socialno zavarovanje. Vsako centralno ureditev odločno odklanjamo.
Zveza trgovskih združenj Dravske banovine je preko ZTOI v Ljubljani že leta 1933 predložila gospodu ministru za trgovino in industrijo osnutek take okvirne uredbe in prosimo g. ministra, da jo vzame v pretres in reši.
Kmetska zaščita.
Priključujemo se glede ureditve kmečkih dolgov v polnem obsegu predlogom in resolucijam, ki so bile sprejete v Ljubljani na konferenci trgovinskih in industrijskih zbornic glede ureditve te zaščite dne 4. in 5. septembra t. 1.
Osnutek novega zakona o javnih hranilnicah.
Zvezni občni zbor v polni meri osvaja dotično predstavko Zbornice za TOI v Ljubljani gosp. ministra za trgovino in industrijo, kakor tudi zaključke zadnje konference trgovskih in industrijskih zbornic v Ljubljani z dne 4. in 5. septembra t. 1. in posebno podčrtava ,da je treba veliki razvoj in napredek naših hranilnic v Dravski banovini, ki so bile in so tako koristen in važen činitelj v našem denarnem gospodarstvu razumeti, vpoštevati in podpirati ter zahtevamo, da nikakor ne bo s kakim novim splošnim zakonom radi enotnosti ubito to veliko delo, odnosno razvoj okrnjen in zaviran.
Uprava Državne hiptekarne banke. Državna hipotekarna banka upravlja tudi ogromne zneske denarja, ki pritekajo iz naših krajev. V upravnem svetu pa nimamo nikakega zastopnika. Radi tega zahtevamo, da morajo biti v upravnem in nadzornem odboru te državne ustanove tudi Slovenci.
Prodajalne industrijskih podjetij, velike blagovne hiše in nabavljalne zadruge.
V vedno večjem številu so se pričele sno-VaU prodajalne industrijskih podjetij. Te prodajalne, davčno neobremenjene, škodujejo trgovini, ker prodajajo po konkurenč-
nih cenah. Zahteva trgovstva je: da se čimpreje zabrani otvarjanje industrijskih prodajaln in podružnic na veliko in na malo; a že obstoječa morajo likvidirati najdalje v dveh letih; da se obdavčijo po davčnih odborih kraja, v katerem poslujejo, prav tako kot legalna trgovina. Isto-tako je potrebno, da se industrijska in trgovska podjetja na delniški podlagi obdavčijo po oceni davčnih odborov, a ne po bilancah.
Trgovstvo je razpravljalo o velikih blagovnih hišah in izrazilo zahtevo: da se z ozirom na težke prilike v naši državi v nobenem primeru ne sme dovoliti otvoritve velikih blagovnih hiš (Warenhäuser), pa v kakršnemkoli pogledu. V tem pravcu je treba uredbo o prepovedi otvarjanja takih hiš podaljšati vse dotlej, dokler gospodarske prilike ne bodo krenile na bolje.
Škoda takih skladišč in sličnih velikih podjetij je očividna, ker ona spravlja v propadanje male trgovce, ki se itak naha-m v jako težkem položaju, a so osnova žave in nosilci svobode in obrambe države.
Trgovstvo zahteva: da se nabavljalne in konzumne zadruge obremene z istimi davščinami kot jih plačuje legalna trgovina; kakor tudi da morajo imeti strokovno izobraženega poslovodjo. Ni pa nasprotja proti proizvajalnemu zadružništvu.
Trgovstvo se je mnogo borilo proti kro-šnjarstvu in ugotavlja, da brez uspehov. Zato zahteva, da se z ozirom na to, da je krošnjarjenje in brezpravno delo zavzelo jako velik obseg v škodo legalnih trgovcev, naj pristojne oblasti najstrožje izvršujejo predpise zakona o obrtih. Pregon in kaznovanje krošnjarjev je treba v notranjosti države prenesti na občinske uprave tako, da imajo občinske uprave pravico odvzeti krošnjarjem blago in jih kaznovati z denarno globo.
Državne dobave premoga.
Zahtevamo, da se pri dobavljanju premoga za potrebe državnih železnic upoštevajo v interesu našega narodnega gospodarstva naši premogovniki pravično in v pravem razmerju.
Uvoz v Francijo.
Z ozirom za nas neugodne trgovske zveze s Francijo na osnovi nam dodeljenih kontingentov apelira skupščina Zveze trgovskih združenj Dravske banovine na kr. vlado, da se dodele naši državi od Francije oni izvozni kontingenti, ki odgovarjajo naši izvozni kapaciteti.
(Radi obsežnosti objavimo resolucije o davčni politiki in davčnih odborih ter lesni trgovini v prihodnji številki.)
Preskrbite se s sadiem
Imamo primeroma dobro letino jabolk in jih bomo lahko tudi mnogo izvozili. Seveda pa jablan ne smemo otresti, temveč obrati, da se bodo jabolka držala čez zimo.
Sadje na splošno vse premalo cenimo in upoštevamo njegovo pravo vrednost z gospodarskega stališča. Računati moramo, da je sadje najdražji pridelek našega kmeta in mu tudi največ nese. če zasledujemo cene na ljubljanskem trgu, vidimo, da so cene raznih vrst sadja take, kakor za meso ali celo višje. Lani smo plačevali štajerska jabolka na trgu po 4 Din, sredi zime pa tudi dvakrat toliko in še vec. Skrbimo torej sedaj za dosti veliko zalogo. Otrok mora imeti sadje, a tudi odrasli bi ga morali vživati vsak dan.
Sadje je najboljše in najbolj zdravo živilo. če poleg druge hrane vživamo dobro zrelo sadje, bodo naša prebavila in ves organizem, zlasti pa živci v redu. Naša jabolka in hruške imajo poleg drugega tudi 8—r-14°/o sladkorja, da je povprečno vzeto v 100 kg jabolk 10—11 kg sladkorja. Ker sladkor plačujemo po 14—15 Din, je že sam sladkor v kilogramu jabolk vreden poldrug dinar! Sadni sladkor je pa tudi boljši za zdravje od sladkorja iz pese.^ Namesto škodljivega alkohola naj bi vživali več sadja in raznih drugih sadnih izdelkov. Iz sadja pripravljamo vse najboljše jedi, ki služijo za poslastice. Kuhano suho sadje daje v poletni vročini najboljšo in najbolj zdravo pijačo, ki je obenem tudi redilna. Kdor nima sušilnice, lahko sadje suši v krušni peči ali tudi na peči in štedilniku.
O tem vprašanju so si vsi zdravniki edini, zlasti mnogo pa piše »Sadjar in vrtnar«, ki objavlja tudi polno drugih splošno zanimivih člankov in razprav.
Borzna poročila
DEVIZE.
Ljubljana, 16. septembra. Amsterdam 2943T6—296276, Berlin 1756‘08—1769 95, Bruselj 738-47—743'53, Curih 1424’22—143r29, London 216"23—218"29, Newyork 4343"94— 4380-25, Pariz 288"67—290"21, Praga 181'05— 182-16, Trst 356-39—359-47.
Curih, 16. septembra. Beograd 7, Pariz 20 28 London 15 24, New York 30775, Bruselj 51'925, Milan 25’09, Madrid 42, Amsterdam 207 10, Berlin 123'60, Dunaj 57'4Q, Stockholm 78’55, Oslo 76-55, Kopenhagen 68-05, Praga 12725, Varšava 57"90, Atene 2"90, Carigrad 2'45, Bukarešta 2"50, Helsing-fors 671, Buenos-Aires 0"8275.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Zagreb, 16. septembra. 70U invest. posojilo 79—81, Vojna škoda 369"50—370—369, sept., okt., nov., dec. 371 r, 70/o Blerovo posojilo 72'50 n, 8°/o Blerovo posojilo 80—82, 6°/o beglučke obvežnice 63"50—64"50, Agrarna priv. banka 230'50—232'50—232, Dunaj-Zagreb 847—857—852, Dunaj-Beograd 857'26
do 847'26. Grčija-Zagreb 34-25-34'85-34'50, Grčija-Beograd 3475—33'65, Privatni kli-ring London-Zagreb 23370—235'30—234 50, priv. klir. London-Beograd 234"92—233"32, priv. klir. Madrid-Zagreb 567 r, priv. klir. Madrid-Beograd 567’50 tr, Trboveljska 100 do 110, Izis 40 r, 7°/n štab. pos. v Parizu 80—81—80-50.
BLAGOVNO TRŽIŠČE Novi Sad, 16. septembra. Pšenica bačka 133—136, bačka ladja” 137—139, bačka ladja begej 136—138. slavonska 130—132"50, sremska 130—137, banaška 132—135. Vse je 78 kg in 2"/d. Oves bački, sremski in slavonski 110—112-50. Rž ne notira. Ječmen bački in sremski 64 kg 122"50—125. Koruza bačka in sremska 88—89, banaška 87—90. Moka bačka in banaška Og in Ogg 200— 220, št. 2 180—200, št. 5 160—180, št, 6 140 do 160. Št. 7 120—130, št. 8 102'50—107o0. Fižol in otrobi neizpremenjeno. Tendenca čvrsta. Promet srednji.
Uspel nastop Sokola Zg. šiška
Petletnico svojega plodonosnega dela za vzjioio naše mladine je nadvse marljivi Sokol v 'Zg. šiški proslavil na tih in skromen način z izvrstno uspelo javno telovadbo na letnem telovadišču narodne šole v Zg. šiški. Kljub pozni sezoni se je vendar zbralo prav lepo število občinstva, ki je simpatično pozdravljalo posamezne telovadne oddelke. Upravo Sokolske župe Ljubljana sta zastopala tajnik br. Flegar in br. Muuen, navzoča pa sta bila tudi starosta Sokola Ljubijana-Šiška br. Dolinšek, iz Št. Vida br. dr. Arko in domači župan stari sokolski borec br. Ivan Zakotnik.
Javno telovadbo je otvorila mlajša ženska deca z vajami z zastavicami prav dobro, ravno-tako je moška deea proste vaje opravila skladno in nadvse zadovoljivo. Vaje naraščajtiic s trakovi so bile dobro izvedne, bile bi pa labko bolj živahne. Moški naraščaj se je odrezal prav dobro, manj posrečene pa so bile vaje članic na bradlji. Društveni prosvetar br. Pobarc je imel nate krajši govor o petletnem delu domačega društva, nakar je starejša deca lepo izvedla vaje z veternicami. Prav dobro so nato izvedle naraščajnice vaje po pesmici »Čergo, moja čergice«, nakar je sledila orodna telovadba, ki je pokazala lepe sadove sistematične vzgoje v telovadnici. Člani Sokola Ljubljana-šiškđ so nastopili na bradlji in bili deležni tople pohvale za svoje vzorno izvedene vaje. Proste vaje članic in članov so bile na višku, rav-notako so ugajali plesi naraščajnic ]m> znani češki pesmici »Baruška«. Nadvse uspelo telovadbo so zaključili člani Sokola Ljubija na-Ši-ška z odlično izvedenimi vajami po uverturi »Fra Diavolo«. Občinstvo jim je priredilo frenetične ovacije.
Telovadni nastop sta spretno vodila načelnik br. Ivan Žiberna in načelnica s. Zora Severjeva s pomočjo prednjaškega zbora, ter jima moremo iskreno čestitati; mlademu Sokolu v Zg. šiški pa kličemo: Po tej poti krepko naprej!
Pozor
krogači, šivilje, gospodinje in konSekci'onerji perila
MaimoJernejse preizkušene kroje za vse vrste garderobe, kakor tudi za pletenine (Strickware) in perilo (najnoveiši dunajski konfekcijski modeli) dobite točno po meri in sliki s priloženim navodilom.
Izdelani kroji za garderobo ä Din 15'—, za 10 štev. Din 100‘
Izdelani kroji za perilo	ä „ 10’—, * 10 „	„ 50'
23. septembra začne specijalni tečaj splošnega krojenja garderobe in perila. Po zaključku brezplačno nameščenje. Revnejšim brezplačno!
Tozadevne informacije in vpis pri
1. IIAŠEft, krojni iečaj in konfekcija K4RLOY4C, ISarmoniova 20
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti našega srčno ljubljenega nepozabnega soproga, očeta, deda, tasta itd., gospoda
DRAGOTINA HRIBARJA
veleindustrijalca, častnega predsednika Ljubljanske borze, častnega predsednika Zveze industrijcev itd. itd.
kakor za številne, krasne vence in cvetje, — se tem potom vsem najiskrenejše zahvaljujemo.
Posebej se zahvaljujemo ministru g. dr. Antonu Korošcu, senatorju g. Ivanu Hribarju za topli poslovilni govor pred' hišo in enako predsedniku Zveze industrijcev za Dravsko banovino iL Antonu Kreičiju. — Nadalje zastopniku bana g. pomočniku dr. Otmarju Pirkmajerju, predsedniku mestne občine ljubljanske g. dr. Vladimiru Ravniharju, zdravniku g. dr. Ilausu za prijateljsko požrtvovalnost, čč. duhovščini, vsem številnim zastopnikom raznih oblasti, gospodarskih kulturnih in stanovskih korporacij in društev, industrijskih, denarnih, trgovskih in obrtniških podjetij, zastopnikom Univerze, raznih zbornic in uradov, gg. občinskim svetovalcem ljubljanskim, pevskemu zboru Glasbene Malice za prelepo žalno petje, Gasilnemu in reševalnemu društvu'šolski mladini, čč. sestram, domačim uslužbencem in končno vsem številnim pn: jateljem in znancem od blizu in daleč, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili
a ’ iePwiTskrenlThvala tudi predsedniku Zbornice TOI g. Ivanu Jelačinu in predsedniku Ljubi.j. borze za blago in vrednote g. dr. Ivanu Slokarju za tolažilne govore ob odprtem grobu.
Maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 19. t. m. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Petra.
Ljubljana — Zagreb, dne 16. septembra 1935.	ŽalilJOČfl rodbina
DRAGOTINA HRIBARJA
v-?

. - . ■

i *	7 - $
MALI OGLASI
Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din. Drž. in ban. davek 3 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pri malih oglasili reklamnega značaja stane petima vrsta 2 Din. Na pismena vprašanja je priložiti za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naročilu.
TOVORNI AVTO v dobrem stanju, dvotonski na odplačilo kupim. Ponudbe na ogl. oddelek lista pod »Tovorni«.
TRGOVINO z mešanim blagom na deželi vzamem v najem z oktobrom. Ponudbe pod »Dobra trgovina« na ogl. oddelek lista.
V NAJEM VZAMEM hišo v okolici mesta. Eno-
stanovanjsko. Plačam polletno. Ponudbe pod »15. oktober« na ogl. oddelek lista.
KUPIM trgovinsko opremo, decimalno tehtnico, registrirno blagajno, vse v dobrem stanu. Ponudbe z navedbo Lene na ogl. oddelek lista pod »305«.
Ali Vaše zdravje m prijeten občutek ni vredno 700"- Din T!
Od 25. avgusta dalje Vas stane 10 dnevno bivanje v Radencih Din 700'— VSC vračunano ! Stanovanje, brana, vse takse, dnevna kopel v znameniti zdravilni vodi „R a d e n s k a“, zdravniški pregled, analiza seči, postrežba.
Srce, ledvice, živci, ženske motnje, skleroza, nervoza, obča in spolna slabost.
Po 7. dneh brezplačni povratek z železnico. Potrdilo se mora vzeli pri odhodni postaji. Vsa navodila in informacije daje radevolje:
KOPALIŠČE SLATINA RADENCI
Umetnost na
Zaradi pomanjkanja prostora je poročilo o slikarskem oddelku Jadranske razstave prišlo šele danes na vrsto, saj so slikarji, ki so razstavili, interesentom itak vedno dostopni, a Jadranska razstava bo tudi še odprta v petek, soboto in nedeljo.
Likovne umetnosti, zlasti pa slikarstva je na velesejmu na pretek, saj so boljše in slabše olike razdeljene po vseh paviljonih Jadranske razstave. Najljubša mi je pa umetnost našega preprostega naroda, ker gredo te barve in oblike našim ženam res iz srca in iz podzavednega nagona. V mislih imam seveda razna ročna dela v razstavi folklore. Tudi na obrazih dam se odraža, da je slikarstvo pri nas splošno in na prav visoki stopnji.
Drugače pa je z umetnostno razstavo, ki nam bi morala prikazati naše slikarstvo morja. Lahko bi seveda napravili tudi razstavo vsega slikarstva, ki je in še upodablja lepoto Jadrana, a bila bi prevelika, ker naše morje občuduje ves svet. Prav velika po številu mojstrov in tudi po kvaliteti bi bila pa ta razstava tudi, če bi nam prikazala vsaj domače slikarstvo morja. Taka razstava bi bila med najvažnejšimi oddelki razstave, ker bi na njej svet videl in spoznal, kako se duhovnih viškov našega naroda dojmi vsa neizčrpna zakladnica poezije in luči, barv, linij ter oblik Jadrana. S tega stališča je pa razstava popolnoma nezadostna, 'sj na njej ne vidimo del nobenega starejšega slikarja. niti del naših najboljših slikarjev morja. Brez mojstra Crnčića ni Jadrana in brez mojstra Sternena ni vrhunca slovenske marine. Kje so Groharjevi Devini, Ivana Vavpotiča stare marine, Anica Zupančeva, Jakac, Sjrk, Zupan in drugi? Kakor eo se odbori večine drugih oddelkov Jadranske razstave posvetili svoji nalogi z vso vdanostjo in ljubeznijo, pridnostjo in vnemo, tako je odbor za umetnostno razstavo stvar vzel mnogo prekomodno in prepovršno.
Slovenski oddelek te razstave je prav reven po številu del in umetnikov, prav tako pa tudi ne kaže višine našega slikarstva. Najboljši je akvarelist Bruno Vavpotič, ki je s svojimi dehteče zračnimi, skoraj vizionarnimi podobami najrazličnejših jutranjih in večernih občutij našega morja daleč nad vsemi drugimi slovenskimi slikarji na razstavi. Saša Šantel je razstavil prikupne motive iz Kraljevice, poleg njega pa
veleseimu
razstavljajo tudi Marčič, Kopač in Milan Klemenčič.
Tudi hrvatske akvareliste nadkriljuje Bruno Vavpotič, saj je nekdanji Ljubljančan Marko Rašica s svojimi črnimi konturami bolj dekorativen grafik, kakor slikar. Na prvem mestu med hrvatskim! akvarelisti je Zdenka Ostojič-Pexider, ki s svojo fineso in apartno paleto prekaša tudi •'svoje moške tovariše, a rutinirani so tudi akvareli B. Vučetič-Schmidtove.
Drugače dominirata med hrvatskimi slikarji Emanuel Vidovič in njegov učenec Ivan Mirkovič. Tudi Krušlin i'1 Mihovil je prav dober, za Markovičem in Krušlinom pa hodi nekoliko sladkejši Orlič. Prav interesantna je Strajni-čeva s svojimi živo barvanimi ploskvami, da njene dekorativne sličice delujejo kakor star primitiven orientalski emajl.
Emanuela Vidoviča je sama aristokratska no-blesa in ton. Slika elegične simfonije ter večkrat z oljem posnema pastele. Umirajoče barve tiho zvene pod sajasto patino, da njegove slike doživljajo bolj mrtvaški Brügge nego solnčni Split. Da je Ivan Mirkovič njegov učenec, spoznamo samo še po njegovem »Splitu v solncu«, na vseh drugih je pa jasen in čist ter zračen, kakor morje samo. Njegov val »Viharja« je najbolj mokro in najbolj živo morje na tej razstavi. Poglejte, kako živa je tudi njegova morska voda na «Jugovini«! Prava delikatesa je pa barvna harmonija na tihožitju z modrimi in rdečimi ribami v sivem ozadju. Takih slik je v jugoslovanski umetnosti malo.
Imamo pa tudi še tretji oddelek na tej razstavi: dva ruska slikarja Jadrana, namreč slavnega Hanzena in v Ljubljani že znanega Ipo-lita Majkovskega. Hanzen ima mednarodno ime, vendar se nam pa zdi zaradi velike, skoraj obrtne produktivnosti že šablonski in precej osladen. Kakor pa z morja stopi na kopno med drevje in arhitekturo, je gledališki dekorater brez višjih pretenzij. Sicer mu je Majkovski podoben, vendar se mi pa zdi močnejši pri svoji virtuozni varčnosti s sredstvi. Poglejte sliko od blizu, ki vsa žari v rožnih odsevih. Ti rožni odsevi zahajajočega solnea so pa slikani takorekoč z blatom, a vendar so — toplo solnce. Na svoji ljubljanski razstavi je imel še boljše stvari. Mojster slika morje ob vsakem vremenu in vsaki luči ter vedno naravno in brezmejno.
Ante Gaber.
Mbgaistar prip^irednie, kako je bilo v Romumii
Naš poročevalec je obiskal znanega kolesarja Abulnarja, člana Ž. S. K. Hermesa, ki je vozil v moštvu Jugoslavije »Tour de Roumanie«. Njun razgovor se je v glavnem sukal okoli vzrokov, ki so dovedli Jugoslovane, da so potem, ko jim je že bila zagotovljena zmaga na celi črti, odstopili od nadaljnjega tekmovanja.
Kako so vas Romuni sprejeli?
Pri prihodu je bila naša ekipa na kolodvoru v Bukarešti prav lepo in prisrčno sprejeta. Naši vozači Grgac, Davidovič, Fa-ninger, Ljubič, Fiket in Abulnar ter vodja pota Budič so bili prav zadovoljni in so upali, da se bodo vrnili z najlepšimi vtisi. Vse je bilo lepo in dobro, toda le do pričetka borbe na kolesih.
Kakšne so njih ceste v primeri z našimi?
Ceste so bile v prvih petih etapah zelo slabe in za 20 odstotkov slabše od naših v Dravski banovini. Zaradi tega so odstopili Francozi in Bolgari. V nadaljnjih etapah pa so bile ceste boljše in celo asfaltirane.
Kako pa je prišlo do tega, da so Jugoslovani prestali voziti?
Športna komisija je že takoj v prvi etapi pokazala, da svoje naloge ne bo reševala
pravično. Podoba je bila, da je med komisijo in romunskimi vozači dogovorjeno, da morajo Romuni zmagati. Sredstev niso izbirali. Ker so bili naši najbolj nevarni, so bili tudi najbolj izpostavljeni vsem šika-nam. Spreminjali so vrstni red na cilj prispelih dirkačev vselej tako, da so bili Romuni postavljeni za nekaj mest naprej, naši pa nazaj. Naše so pa zlasti oškodovali pri odmeri časov. Tako na primer so v prvi etapi oškodovali Ljubiča in mene za 15 minut. V četrti etapi pa je prišlo na cilju še do dejanskega napada na našega Davidoviča. Vozači so prispeli na cilj v tem redu: 1. Grgac, 2. Abulnar, 3. Daniel, 4. Davidovič, 5. Todore (Romun.). Tik pred ciljem sta bila še Davidovič in Todore v isti vrsti. Toda mali Davidovič je v spur tu bil hitrejši in je potisnil Todore j a na četrto mesto. Zaradi tega je osramočeni orjaški Todore navalil na Davidoviča in ga pred vsemi oklofutal. Komisija pa je seveda vse to mirno gledala in poleg uživala.
Naslednja etapa je zaradi izredno elabs ceste potekla povsem mirno.
šesta etapa je šla po asfaltni cesti. To dejstvo je bilo za nadaljnje tekmovanje usodno. Mi smo bili v splošnem hitrejši in smo se na asfaltu še bolje znajdli. Zaradi tega so naši često uhajali. Prvi je pobegnil
Fiket, nato pa še Faninger in Davidovič. Ko pa sem še jaz hotel utiti, me je Todore enostavno prevrnil k kolesa. Ker pa se je Faninger spričo tega zgražal, se ga je Todore dejansko lotil. V nadaljni vožnji je Todore oklofutal še Fiketa in kilometer pred ciljem pa je vrgel s kolesa tudi Grgca. — Pravi vrstni red prispelih na cilj je bil sledeč: 1. Fiket, 2. Todore, 3. Grgac, 4. Daniel, 5. Abulnar. Komisija pa je odredila takole: 1. Todore, 2. Fiket, 3. Grgac, 4. Daniel. Mene pa so postavili na 12. mesto.
Zaradi tega je kapetan našega moštva Ljubič po zaslišanju vseh vozačev vložil protest in zahteval diskvalifikacijo Todo-reja, sicer Jugoslavija odstopi. Ko pa je napetost zaradi tega dosegla višek, je vodja pota Budič zahteval od naših, da v vsakem primeru vozijo. In tako je naš protest šel po vodi. Zaradi tega je kapetan Ljubič izjavil v imenu vseh vozačev: »Pod takimi pogoji ne vozimo več. Ne iz bojazni, da bi nam kdo mogel odvzeti zmago, temveč v znak naj ogorčenej šega protesta proti takemu ravnanju.
Kako ste se pa sicer razumeli z Romuni?
Ne samo med vožnjo, ampak tudi ob času počitka so se Romuni izkazali jako nešportne, često, ko smo hoteli leči k počitku, smo zapazili, da manjkajo blazine, rjuhe itd. Da celo postelje so nam polivali z vodo. Poleg tega pa so nam zmanjkovali rezervni deli za kolesa. Tako na primer so nekemu Poljaku izginile gume. Naslednji dan pa jih je našel na kolesu nekega Romuna.
Kakšen vtis pa je napravilo na vas občinstvo?
Z občinstvom smo bili prav zadovoljni. Povsod so nas navdušeno pozdravljali in
lepo sprejeli. Zlasti lepo smo bili sprejeti v Aradu, Lušu, Temišvaru, kjer živi veliko Srbov, ki so nam priredili mnoga prijetna presenečenja. Sploh so bila tu za nas mala nebesa.
Kaj pa vreme?
Od Bukarešte do pod Karpati je vladala izredna vročina. Pod Karpati pa je že postalo hladno, da mestoma celo mrzlo; zlasti v jutranjih urah.
Kako ste pa vi vozili?
Kot sem vam že omenil, me je komisija že v pričetku oškodovala za 15 minut. Vendar pa sem pozneje to zamudo nadoknadil, tako da sem bil po četrti etapi v skupni klasifikaciji že drugi takoj za Grocem. V naslednji etapi pa sem imel smolo. Kar tri defekte. Zaradi tega sem dokaj zaostal. Ko smo pa zapustili tekmovanje, je bil vrstni red klasifikacije naslednji: 1. Grgac, 3. Davidovič, 6. Faninger, 7. Abulnar. 15. Fiket. Kot moštvo smo pa imeli eno uro in pol prednosti.
Ali so bili zmagovalci posameznih etap nagrajeni?
Seveda so bili. Pa tudi drugi, tretji, četrti ... z vsem smo bili zadovoljni, le z njihovim surovim postopanjem ne. S hrano se tudi niso nič kaj postavili. Sicer je je bilo dovolj, vendar pa je bila za nas neužitna. Tako smo se šele v Aradu (četrta etapa) prvič pošteno najedli.
Imate mogoče še kaj pripomniti?
Samo to, da bi kot poedinci in kot moštvo izšli kot zmagovalci, če bi nadaljevali vožnjo kljub vsemu.
100.000 »političnih voditeljev« defilira pred Hitlerjem r Nurnbergu, kjer zaseda, kakor smo že poročali, kongres narodno-sociahsticne stranke. Tega kongresa se udeležuje 100.000 »političnih voditeljev«, ki so pred »Fuhrerjem« defilirali v vojaških redih.
Emil Vachek:	126
ffrf ne kile® po maščevanju...
Caslavsky je poskočil. Bil je bled kakor zid. »To je docela nenaravno!« je zakrakal.
Danijel je zmignil z rameni: »Vam je to nerazumljivo. Tudi jaz si dolgo nisem bil na jasnem. Pravil sem sam sebi, da sem podel, da nisem imel matere in sorojencev dovolj rad, da nisem tako nraven, kot sem si domišljal, da sem sebičnež, ki bi svojemu zanimanju za Astenburga žrtvoval, kar bi mogel storiti. Ne vem, ali se ne bi bil končno prepričal, da ga moram sovražiti. Toda tu sem izvedel, da se je Astenburg sam ovadil.« Umolknil je in molčal tako dolgo, dokler se ni časlavsky zadrl nanj. »Ali je bilo to nekaj tako svetobornega?«
»Gospod Caslavsky, Astenburg je bil pravnik. Sicer pa bi tudi lajik vedel, da riskira vislice, ako se ovadi. Vprašam vas, zakaj ni Astenburg zbežal čez mejo? Saj je bilo to tako lahko. Je zelo bogat. V nekaj urah bi bil med Nemci, ki ga ne bi nikoli izročili. Gospod Caslavsky, ali vam ni nikoli prišlo na misel, da je ta človek s tem poravnal svoj račun?«
»Ne, to mi ni prišlo na misel,« je rekel Caslavsky razburjeno. »Niti malo ne. Poravna ga šele tistega dne, ko ga ustrelijo zaradi tega. Vam se bo seveda strašno smilil. Ali ne boste tudi njemu postavili spomenika na grob, kakor takrat svojim staršem?«
»Ne verjamem, da bo tako grozno kaznovan,« je rekel tiho Danijel. »To bi bil umor.«
»Ali morda ni tudi gospod Astenburg moril?« se je zadrl Caslavsky.
»Ampak to je bilo nekaj drugega. Morate vendar tudi vi dopustiti, da takrat ni mogel biti pri zdravi pameti. Mi pa bi ga ubili s hladnokrvnostjo in za-metajoči vse olajševalne možnosti, ki nam jih daje zakon.«
»Stavim glavo, da je bil takrat docela hladnokrven. Imel sem srečo, da sem izsledil dva tistih vojakov, ki jim je takrat ukazal streljati. Oba sta že pod prisego potrdila, da je bil skoinskoz pri zdravi pameti pred tem, pri tem in po tem. Ne bo se mogel sklicevati niti na silno razburjenost.«
»Ali se sklicuje?« je vprašal Danijel.
»N-ne,« je rekel na dolgo Caslavsky, »s tem se še ne brani.«
»Ali pravi morda, da je bil takrat pri zdravi pameti?« je željno vprašal Danijel.
»To veselje vam moram res storiti,« se je strupeno odrezal Caslavsky.
Danijel je bil tako vznemirjen, da je vstal: »No, torej, gospod Caslavsky, vidite. Sam se je šel ovadit in ne brani se na način, ki bi bil ne le učinkovit, temveč tudi docela pravilen.«
»Pravilen?« je zaječal Caslavsky. »To je že res višek. Vi ste sadist!«
»Vem, da vas to mora jeziti, toda ne morem govoriti. To vendar ni doktrinarsko vprašanje, to je malen, bi ne bil mogel nikdar tega storiti. To je moral izvršiti pod takim vplivom, da sam zase ni vedel. Meni je trdil, da je bilo to domoljubje. Najprej sem rekel ne, toda zdaj to verjamem. Domoljubje ga je izpremenilo v metodično beštijo. Ali se vam ne zdi, da je nesmiselno kaznovati učenca, če stori nekaj, ker je verjel svojim učiteljem?«
»Nikakor ne, ne zdi se mi,« je zakrulil Caslavsky. »Zdi se mi pa, prav za prav sem o tem prepričan tako trdno, kakor žival o svojem življenju, da ravnate skozinskoz napak. Nerad bi rekel nenaravno. Jaz bi vsaj nikakor ne mogel tako hladnokrvno in humanistično razpravljati nad grobom svojih umorjenih staršev. Kakor da ne razumete, kaj ste jim dolžni!«
»Imate prav,« je vzkliknil Danijel. »Zares sem imel dolžnost. Ne samo do njih, temveč sploh do človeštva. Da ne bi ta stvar zaspala. Toda zakaj gledate tako trmoglavo na to stvar kakor na osebno zadevo? S tem ji vendar jemljete to, kar je najvažnejše in za ljudstvo naj veljavne j še. Ta proces se mora dognati, da se bo lahko zakričalo v svet, kam more dospeti tisto lepočuvstvo, ki mu pravimo ljubezen do domovine, ako ga premenimo v uničujočo in trdo strast. Ce bi se bil Astenburg branil, da bi sam to razvil, bi ga bil k temu prisilil. Kakor hitro pa je storil ta korak, sem ostal lahko na strani. Meni ne gre za to, da bi bil Astenburg kaznovan. Družba ne more odpuščati zločinov, vsaj nekaterih ne, to dobro vem; toda ljudem je bilo dano, da odpuščajo» vsaj v svojih srcih. Sklicujem se zase na to pravico-Porotnik je upravičen reči da ali ne ter mu ni trep podajati računov. Jaz sem ga tudi sodil in nase sem, da ga ne morem pogubiti.«
Caslavsky se je stresel. »Poslušajte, že davno hi sem imel tako ostrega občutka, da se dotikam nece^ nečloveškega. Jaz, ki sem branil prave morilce. Miz ste in brezčutni kakor retorta, če morete takole g voriti. To vendar ni doktrinarsko vpraašnje, to J račun za življenje vaših staršev. Vi hočete spravi to na tir, ki nanj nikakor ne spada.«
I,d,i,	Pros „tac , Wl »dr.,. . •• ...	L ilbr.ht «, ».d.i».	Mil» «■<*, M. ««n» »Merku, c. pr.d.„.eik 0. aih.lek. r.i
f
Ljubljani-