Poštnina plačana v gotovini. Naročnina znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din. Posamezna štev. I Din. UREDNIŠTVO"— UPRAVA: pri g. }os. Benko v M. Soboti telefon številka 8. Štev. rač. poštne hran. 12.549 Izhaja vsako nedeljo. v* lcto ^Mršite Sobota, 11. oktobra issg. Cena oglasov Na oglasni strani: cela stran 800 Din, pol strani 400 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 15 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas l5°/0 dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust. UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vračajo. §T€V. 41 Devalvacija Svetovno politični dogodki so nenadoma stopili v ozadje ob vesti, da je francoska vlada znižala vrednost svojega denarja. Nehote so se obrnile vse oči v Francijo, ki preživlja težko gospodarsko krizo, ki je povzročila padec francoskega denarja. V zvezi s temi dogodki je padla vrednost denarja tudi v drugih državah in posledice tega še ne moremo danes dovoljno preceniti, ter se še ne ve kdo bo v teh velikih spremembah gospodarskega značaja pridobil, kdo izgubil. Časopisi vseh narodov se pečajo s tem važnim dogodkom, z ukrepi francoske, švicarske in holand-ske vlade. Z vseh strani je slišati besedo »devalvacija", zato bo tudi našim čitateljem prav, da o tem spregovorimo nekaj več, da bodo razumeli smisel zadnjih financijskih operacij velikih evropskih držav, ki veljajo za najbogatejše na svetu. Devalvirati pomeni zmanjšati vrednost domače valute ali denarja. Vse države ne morejo devalvirati, temveč samo one, v katerih je vrednost zlata kot stalna podlaga vrednosti denarja, ki je v prometu. V Evropi, pa tudi drugod po svetu, je mnogo držav, v katerih ni utrjena vrednost izdanega denarja na zlati podlagi. Teh držav je na svetu več, kot onih, ki so zgradili ves svoj obtok denarja na zlatu. In kar je najvažnejše, da v državah, ki smo jih najprej omenili, niso dolžne banke, ki izdajajo papirnat denar, to so Narodne banke, izplačati vsak hip na zahtevo imetnika papirnatega denarja, vrednost v čistem zlatu. Pred vojno je tako bilo in to v Srbiji, kakor tudi v nekdanji Avstro-Ogrski monarhiji. Kdor je prinesel k blagajnam Narodnih bank 10 Dinarjev v papirju, je dobil za njih 10 dinarjev v zlatu. Tako je bilo do pred kratkim tudi še v Franciji, Švicarski in Ho-landiji. Te države so se imenovale: države zlatega bloka. Ta način zamenjave papirnatega denarja v zlato, se pa ni mogel izvesti tudi do manjših vsot. V Franciji je bilo n. pr. sledeč: Če je kdo prinesel Narodni banki 200.000 frankov v papirnatem denarju, je dobil odgovarjajočo vrednost v zlatu in sicer: komad čistega zlata, ki je tehtal 12 in pol kg. Lahko je prinašal milijone in milijone v banko in banke bi mu te miljone vračale v ziatu, v odnosu, ki je bil utrjen z zakonom. Isto je bilo v Švici in Holandiji. Sedaj se je to spremenilo. V omenjenih državah banke ne izdajajo več bankovce po prejšnjem stalno utrjenem odnosu. Ta odnos se je po zadnjih ukrepih vlad v omenjenih državah spremenil v korist zlata. Torej več denarja — manj zlata. N. pr. pri francoskih bankah ne bodo več mogli kupiti 12 in pol kg čistega zlata za 200.000 frankov, temveč za 300 000 frankov. Rekli boste: če je sedaj tako, potem so profiti-rali oni, ki so prej nakupili zlato ter ga shranili po svojih blagajnah ali na drugih varnih in skritih mestih. Seveda so profitirali, še več, napravili so izredno dobro kupčijo. Medtem pa je francoska vlada odredila, da morajo vsi prijaviti svoje zlate zaloge. Te zaloge hoče nakupiti vlada od svojih državljanov seveda po nižji ceni, kakoršna je prava vrednost zlata. Malo je verjetno, da se bodo ljudje odzvali temu pozivu, od katerega bi imela država največje koristi. Z zakonom se bo utrdiia nova vrednost papirnatega denarja v Franciji, Švici in Holandski, ki bo pa za tretjino manjša od sedanje vrednosti. Šele ko se bo to izvršilo in ne bo nobene bojazni več za nadaljni padec vrednosti denarja, bo na svetovnem gospodarskem trgu zavladala spet sigurnost, ki je prvi pogoj uspešne trgovine. Oživela bo izmenjava kapitala, izmenjava dobrin ter mednarodnih kreditov. Danes je položaj sledeč: V nobeni državi ne drže več zakoni, ki so bili pred vojno v veljavi, da se papirnati denar v vsakem času lahko zamenja za zlato in zlati denar. Medsebojni odnos med zlatom in bankovci ni nikjer utrjen z zakonom. Šele sedaj se je začelo delati na tem, da se novi odnos utrdi in to predvsem v najbogatejših državah sveta, po katerih se bodo morale ravnati tudi druge države, če nočejo po-gubanosnih posledic svojemu gospodarstvu. PO L! 2 I K fl Preteklo nedeljo so se v savski banovini vršile volitve v 50 občinah. Povsod so sicer zmagale cf cijelne liste pristašev dr. Mačka, vendar pa ob zelo majhni udeležbi volilcev. Tako je v neki vasi glasovalo samo 6 7 odstotkov volilcev. Dosedanji italjanski poslanik na našem dvoru je bil poklican na novo službeno mesto v Rim. Na njegovo mesto je prišel dosedanji italjanski poslanik v Tirani Mario Indeli. Osmič se bo sestal gospodarski svet Male antante, dne 12 oktobra v Bukarešti. Razpravljali bodo o raznih gospodarskih vprašanjih, ki se tičejo Jugoslavije, Češkoslovaške in Romu nije. Občinske volitve se na Hrvatskem vršijo v etapah, vsako nedeljo so volitve v gotovem številu občin. Razme roma veliko število občin bo voMov nedeljo, dne 18. t. m. in v nedeljo 25. t. m., med njimi tudi cela vrsta občin, ki mejijo na Slovenijo. Banovinski odbor JRZ je pred dnevi imel važno sejo v Ljubljani, Seji je predsedoval notranji minister dr. Korošec, ki je podal tudi politično poročilo. Nadalje so razpravljali o predstoječih občinskih volitvah ter o razdolžitvi kmetov. Nova palača narodne skupščine bo posvečena 18 t. m. D.a dni po zneje se bo v njej že pričelo novo zasedanje narodne sVupščme. Večina poslancev Jugoslovenske ga kiuba, kateremu je bil predsednik g. B- Jevtič, je sklenila prstopiti v poslanski klub Jugoslovenske nacio nalne stranke. V poslanskem klubu JNS namreč niso bili združeni vsi po slanci stranke. Sedaj se je to izvršilo Francoski trgovinski minister Bastid bo v kratkem prišel v Beograd. Ob tej priliki se bodo vršile važne konference v svrho poglobitve med sebojnih gospodarskih odnošajev. V teku zadnj h mesecih se je namreč pokazalo, da je jugoslovenski izvoz v Francijo mnogo manjši, kakor pa Iz voz franc- skega blaga v Jugoslavijo. V Beogradu je bila večja skupina zadružnikov n delavcev z* kmetijsko pospeševanje iz Poljske. Bili so gosti zveze zdra st en h zadrug in srbskih poljedelskih zadrug Sprejeti so bili tudi pri našem kmetijskem ministru. .Jugoslovenski glasnik", glasilo, ki ga namerava izdati JNS v Beogra du, je bil ob zidu prve številke od oblasti zaplenjen. Cenjenim naročnikom Pred kratkim smo Vam dostavili čekovne položnice. Prosimo, da se Istih poslužite in nam čimprej nakažete v položnici zabeleženo naročnino. Druge časopise se mora navadno plačevati v naprej, kar je tudi pravilno. Z ozirom na splošno, še vedno trajajočo denarno krizo, ne zahtevamo direktno predplačilo, pač pa prosimo, da se nam list plača enkrat v letu ako ne že prej, pa vsaj v jesenski dobi. Uprava lista ima ogromne Izdatke, ki niso niti od daleč kriti z dohodki. To naj cenj. naročniki upoštevajo in plačajo naročnino, da s tem omogočijo redno Izdajanje lista. Češkoslovaška vlada namerava na novo urediti dobavo mesa in masti za češkoslovaško. Zaradi tega bo bržkone dovolila neomejen uvoz govedi iz Jugoslavije. V ministrstvu za gradnje je bil izdelan načrt zakona o elektrifikaciji države. Predložili so ga posameznim ministrom v proučitev, da bo nato lahko o njem sklepal ministrski svet. Ker je bila letos v Grčiji slaba letina bodo morali uvoziti iz tujine okrog 70 000 ton pšenice. Grška vlada je sklenila, da pšenice v bodoče ne bo več kupovala v Kanadi, nego na Balkanu. Velik del pšenice bo uvozila tudi iz Jugoslavije. »Hrvatsko ljudstvo odklanja komunizem, ker ve, da je zemlja kmetova. Kar je ptici zrak in ribi voda, to je kmetu zemlja. Zemlja je brez vrednosti, ako je nihče ne obdeluje, njene plodove pa mora žeti oni, ki jo obdeluje Mi ne potrebujemo nikakih ljudskih front in bomo znali zavrniti vsaka zatrupljevalna prizadevanja komunistov". Iz govora pristaša dr. Mačka, nar. poslanca dr. Pernarja na shodu v Sisku. V finančnem ministrstvu so že pridno na delu za sestavo novega državnega proračuna za 1937/38. Vrše se že tozadevni razgovori med finančnim in drugimi ministri. Radi padca francoskega franka se bo v kratkem vršila v Pragi valutna konferenca zastopnikov drža Male antante, da zaščitijo svoje gospodarske interese, če bi do padca denarja pnšlo tudi v onih državah s katerimi sr> države Male antante v tesnih gospodarskih stiskih. Romunska vlada je že prepovedala izvoz kmetijskih pridelkov v države, ki so razvrednotile svoj denar. O novi trgovinski pogodbi med našo državo in Italijo je predsednik vlade g dr. Stojadinovič izjavil sledeče : „V Italijo bomo mogli toliko izvažati kolikor bomo iz Italije uvažali. V teku pogajanj je italjanska de-legac ja pristala, da se znesek mesečnega izvoza dvigne na 32 milijonov D n. Ž»vlne bomo lahko izvozili v prihodnj h 6 mesecih v vrednosti 8 8 milijonov lir, to 80% našega izvoza leta 1934." Občinske volitve Cimdalje bolj živahno se prebivalstvo našega sreza zanima za bodoče občinske volitve. V nedeljo so se povsod vršili sestanki, na katerih so sestavljali kandidatne liste. Skoraj v vseh občinah nastopajo, z malimi spremembam! v odborih, dosedajni župani kot nosilci kandidatnih list Oglašajo se pa marsikje protikandidati, ki prihajajo, z ozirom na svojo popularnost, resno v poštev za bodoče župane. Murska Sobota ima dosedaj v osebi g. Hutnerja Ferdinanda ie enega kandidata. Ta gospod ztsiuži, z ozirom na svojo vsestransko agiinost in na vidne uspehe, ki jih je dosegel na gospodarskem in kulturnem polju v prid občine, vso pozornost, radi česar ne bi bilo primerno postavljati proti-kandidaturo. Murska Sobota je center našegi sreza, ona je v razvitku, vsled česar je potrebno, da je na čelu občine mož, ki bo s svojo sposobnostjo znal uveljaviti potrebe našega mesta. M. Soboti-okolici kandidira ponovno dosedanji župan gosp. Cekc Ferdo In ima z ozirom na svojo popularnost. precej pristašev. Proti kandidaturo hoče postaviti g. Martinec ml. iz Satahovec. Na Tišin; kandidira g. Fiegar Janez, posestnik v Grad šču in g. Š ftar Pepi, posestnik na Petanjcih. Oba imata precejšni vpliv na volilce, radi česar je pričakovati srdite volilne borbe. V občini Kuplinci kandidira dosedajni župsn g. T.tan Janez. Proti kandidaturo misli postaviti g. Nor£lč, posestnik iz Kupšir.c. Na Cankovi kandid rajo Vogrinčič Anton, Dorniter M;ha iz KrašS m Kočar Matija iz Skakovec. V Pertočih sestavlja kandidatno listo dosedajni župan g, Kolraankoin še dva druga resna nasprotnika. Rogaševci. Dosedajni župan g. Un-ger misli ponovno kandidirati. Kandidiral bo pa tuds g. Maric. V Bodoncšh bosta vložila listo dosedajni župan g, H odošček in gosp. Maršek. G. Lendava. Govori se, da hočejo kandidirati, poleg dosedajnega župana g, Bokaas, tudi banski svetnik gosp. Bačlč in posestnik g. Kolraaa Karol iz Trtfcove. V G. Slavečih se resno bavijo s sestavljanjem kandidatnih list dosedajni župsn g. Fartek in g. Fartek mlinar ter g. Šibo Alojzij, irgo>?cc v Dol, Slaveči, V G, Petrovc h ss sl^šš o sestavljanju kandidatne liste le od dosedajnega župana g. Bohar Adama. V Šalovcih bo dosedajni župan g. Ž<ško Jšnez ponovno kandidiral. Proti kandidaturo postavlja g. Skalič, gostilničar na Hodošu Križevci. Sliši se, da bo kandidiral dosedajni župan g. Kučan ssm. V Prosfnjakovcih bo kandidiral dosedajni župan g. Varga. Proti kandidaturo pa postavljajo gg. Koltaj rul, trgovec v Prosenjakovcih ing. Hackl, posestnik v Selu Mačkovci. Tu r»e oglaša rancgo kandidstov in sicer g. Bstifi Jos