?—-—9 k? Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. - ♦ \ las Naro The .first Slovenic Daily* in the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays. List Slovenskih delavcev v c/tmeriki. TELEFON PISARNE: 127» SECTOR- Entered as Second-CUea Matter, September 21, 1003, at the Poet Office at New York, K. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOS, NO. 47. — ŠTEV. 47. NEW YORK, WEDNESDAY, PEE RUARY 26, 1908. — V SREDO, 26. SVEČANA 1908. VOLUME XVX — LETNIK XVL Gospodarski položaj Proti anarhistom, je nekoliko boljši. Splošna gonja na nje. V RAZNIH TOVARNAH SO PRIČELI ZOPET Z DELOM; PRI AMERICAN IRON AND STEEL CO. DELA 1000 DELAV-CE V. Waltham Watch Co. v Massachu-setten je podaljšala delavni čas na sedem tir na teden. ŽELEZNIČARJI. Reading, Pa., 26. febr. V tukajšnjej tovarni American Iron & Steel Co. so -včeraj zopet pričeli z delom. Tovarna je bila dva meseca zaprta. V njej je »dobilo nad tisoč delavcev delo. Waltham, Mass., 26. febr. V delavnicah Waltham Watch Co. so danes potom lepakov naznanili, da se bode od 6. marca nadalje delalo po sedem ur na teden več, nego sedaj in sicer v vseh oddelkih. V tovarni dela 3500 delavcev. Washington. 26. febr. Med Southern železnico in njenimi uslužbenci ni prišlo do sporazuma glede znižanja plače in vsled tega so sedaj vsa obravnavanja končana. Predsednik železnice naznanja, da bode vso zadevo izročil komisiji za meddržavni promet in delavskemu komisarju, kteri naj potem zajedno z imenovano komisijo skuša med obema deloma posredovati. On izjavlja, da upa, da bode prišlo med železnico in njenimi uslužbenci končno do popolnejra sporazuma. OSEM IN POL MINUTE DOLG POLJUB. Vsled poljuba je bil v Harlemu pro-promet skoraj nemogoč; ne-vošljivost gledalcev. Na ogalu 125. ulice in 8. Avenue v New Yorku nabralo se je v ponedeljek zvečer precejšnje število ljudi, kteri so čakali na voz ulične železnice, kajti tam je postaja, kjer dobe ljudje transferee, da se zamorejo voziti tudi po druzih newyorSkih ulicah. Nek mož je držal v roki svojo žepno uro: postal je nepotrpežljiv in je hotel s pomočjo ure izračunati, koliko časa se mora v našem mestu čakati na voz ulične železnice. V tem trenotku je pa nek deček pokazal s pVstom na razsvitljeno okno hotela, kteri se nahaja na drugi strani ulice. Vsi ljudje so hipoma pogledali na okno, le mož z uro v roki je še hitro pogledal na uro, da vidi, koliko kaže. V okviru okna je bilo opaziti dve človeški postavi, oziroma neko dekle, ktera je svojo glavo položila na ramo mladeniča. Potem je pogledala v njegove oči, mu nastavila svoje ustne in potem — možkim na ulici so se pričele cediti sline — so se mladeni-čeve ustne dotaknile in združile z ustnami deklice. Obe postavi sta nato izgledali tako, kSkor da bi bili priraščeni jedna k drugej — prsa na prsih in usta na ustih. Množica na ulici je postajala vedno večja, nihče ni spregovoril niti besedice in vse je zrlo v višino, na okno in na ljubeči ae parček. Mož, ki je držal uro v roki, je prvi odstranil svoje oči od okna in zopet pogledal na uro; policaj, ki je bil tam na straži, se je pridružil ostalim gledalcem; vozovi ulične železni-' ee so prihajali in odhajali, ne da bi kedo mislil na to, da se je treba odpeljati. Končno se je vendar neka starejša dama izpamtovala, pogledala jezno na okno hotela in dejala, da bi moralo biti tako polju bo vanje prepovedano. Policaj je to razumel, žalostno vzdih nil in odšel k portirju imenovanega hotela. .Krnelo potem je bilo opasti, kako je mladi parček odšel od okna proti vratim. Takoj nato je nekdo sakril hotelsko okno. Mbi, ki je držal uro ▼ rold, je dejal: "Poljub je trajali nttaiBan ona in pol mutate." ANARHISTI SO BAJE ZE PREJE SKLENILI UMORITI DUHOVNA HEINRICHA V COLORADU. V kratkem bodo prijeli trideset anarhistov v raznjfc državah. IZJAVA POLICIJE. Denver, Colo., 26. febr. Tukajšnji policijski ravnatelj izjavlja, da bode policija tekom prihodnjih dni v raznih mestih republike prijela najmanj trideset anarhistov. O anarhistu Aho, ki je v cerkvi ustrelil duhovna Hein-richa, so že dognali podrobnosti, kajti pronaŠli so tudi kraje, kjer bivajo ti lopovi. Vsi ti ljudje so delali v ka-menolomih in so morali pred dvema leti iz Italije bežati. Končno so jih zasledili na Španskem, toda od tam so bežali v Buenos Ayres v Argentino. Tam so ostali toliko Časa, dokler jim niso postala tla prevroča, na kar so skupaj odpotovali v Zjed. države, koder so se najpreje nastanili v Pater-sonu, N. J., potem se pa razkropili po vsej republiki. Policija je dosedaj na-•šla štiri, kteri so dobili nalog, delovati v Coloradu. Jeden od teh je Alio in ostale tri bodo baje kmalo prijeli, 7x>pet drugi so v Wyomingu, dočim so nekteri v Virginiji. Morilec Giuseppe Alio, kteri je zaprt v Colorado Springs, pa trdi, da ni v nikakej zvezi z anarhisti in da mu m mh?e naročil umoriti imenovanega duhovna. On povsem odločno trdi, da je izvršil umor iz lastnega nagona, ker je mislil, »lno privržencev. VOLK PRIŠEL V MBSTO. Obgrizel je tri meščane, nakar so ga prepodili in ubili. Chaffee, Mo.. 25. febr. Iz bližnjih gozdov je prišel danes v tukajšnje mesto nek sestradan volk. kteri je te-kel po mestu in grizel meščane, kjerkoli je mogel. Tako je ogrizel tri meščane, prečko so ga zamogli ubiti. Jeden je zadobil pri tem tako nevarne rane. da je moral nemudoma potovati v St. Louis, Mo., v bolnico. Meščani so volka zasledovali na močvirje, kjer so ga ubili. Dela ob panamskem prekopu. Pred kratkim se je podal predsednik Dolan od Steam Shovelers and Dredgers Union osobno v Panamo, da se prepriča, kako delajo njegovi ljudje pri gradnji prekopa. Sedaj je poslal pismo iz Paname na predsednika Roosevelta, v kterem pravi, da mora kot praktik priznati, da je vse delo v izvrstnem vodstvu in da so vsi gradbeni načrti najboljši, kar jih je dosedaj kje mogel opaziti. Oenarje v staro domovino pošiljamo: 10.35 ............ 60 kron. 20.46 ............ 100 kron. 40.90 ............ 200 kron. 102.00 ............ 600 knm. 204.00 ............ 1000 k- n. .1017.00 ............ 6000 kroo. Postarina je všteta pri teh vsotah. Doma se naksaane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. -laše denarne posiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad ▼ 11. do 12. Denarje nam podati je najpriUS-neje de $26.00 v gotovini v priporočenem sil registriranem planil, večje po Domestic Postal Money Order all pa Hew Tork Bank Draft. FRANK SAKSEB OO., 109 Greenwich St., Now York, 6104 81 Clair Asa. W. 1 Cleveland, Ohio. za $ za za za za za Macedonsko vprašanje. ANGLEŠKI PARLAMENT SE JE PRIČEL BAVITI Z MACE-DONSKIM VPRAŠANJEM. Uradne izjave v dolenjej in gorenjej zbornici; svarilo pred katastrofo. NOVI PREDLOGL London, 26. febr. V obeh zbornicah angleškega parlamenta je prišlo včeraj do razprave o položaju v Mace-doniji in na Balkanu sploh. Državni tajnik inostranih del, Sir Edward Gray, je v dolenjej, in'Lord Fitzmau-rice v gorenjej zbornici govoril o Makedoniji, oziroma o tamošnjih reformah. Oba sta govorila skoraj jednako in oba sta izjavila, da je vsled trdo-vratnosti turške vlade postal položaj skrajno kritičen, da angleška vlada nastopanje posameznih držav, ktere se ne strinjajo z drugimi, obsoja. Vlada bode radi tega storila vse, kar je v njenej moči, da ostane koncert evropskih vlasti nespremenjen in da se Turčija prisili v to, da uvede v Mace-doniji reforme. Sir Edward Gray je izjavil, da macedonsko vprašanje ni mnogo oddaljeno od turškega vprašanja, ktero je že vee nego enkrat dovedlo do vojne. Položaj se izredno hitro bliža točki, pri kterej s« mora koncert evropskih vlasti opravičiti, ali pa za vedno raz-lti. Ako koncert zadi tega sta ministerski predsednik Wekerle in minister notranjih zadev Andrassy sklenila odstopiti, ako bi predlog glede spreme-nitve poslovnika ne bil sprejet. Praga, Češka, 26. febr. Uslužbenci tukajšnje ulične železnice so pričeli radi premale plače štrajkati. Radi tega je promet zelo oviran. Kutnia Hora, Češka, 26. febr. Tukaj so prijeli tolpo tatov, kteri so kradli v muzejih, cerkvah in prodajalnicah, zlasti pa pri zlatarjih. Svoj plen so tatovi pošiljali v Berolin, kjer je glavni stan organizovanih tatov. Razne novosti iz inozemstva. JAPONSKA VLADA JE ZOPET V DENARNIH STISKAH IN IŠČE DRŽAVNO POSOJILO. Kitajska namerava protestirati proti ustanovljanju ruskih oblasti v Mandzuru. BOJI V MAROKU. ITALIJANSKI BIVŠI MINISTER OBSOJEN. Nunzio Nasi je bil predvčerajšnjim obsojen v llmesečno ječo. Rim, 25. febr. Bivši italijanski naueni minister Nunzio Nasi, kteri je bil obdolžen, da je kradel državni denar in ponarejal državne listine, bil včeraj obsojen v ječo jednajstih mesecev in dvanajst dni. Razun tega ne sme za dobo štirih let postati javna osoba. Njegov tajnik, ki je bil z njim zajedno obtožen, je bil oproščen, ker so bili dokazi pomanjkljivi. , Obsodbo je naznanil senat, kot glavni in vrhovni tribunal v Italiji, in sicer po deset ur trajajočem posvetovanju. o razsodbi se je posvetovalo nad sto senatorjev, kteri tvorijo vrhovno sodišče v Italiji in vsi ti senatorji so bili ves ta čas zaprti v palači Madama, v kterej se vrše vedno redne seje italijanskega senata. Vsi drugi ljudje, kakor tudi pisarji, v kolikor niso bili neobhodno potrebni, so morali za ta čas ostaviti palačo, ktero so stražili orožniki in policaji, kteri so vršili svojo službo celo na strehi imenovane palače. Že v naprej se je namreč sklenilo, da se posvetovanje senatorjev ne sme preje končati, dokler se ^lede končne razsodbe ne zjedinijo. Kazen, ktero je dobil Nasi, nikakor ni tako huda, kakor izgleda na prvi pogled, kajti sodišče mu bode odračunilo nekaj onega časa, kterega je moral prebiti v preiskovalni ječi, tako da bode ministerski lopov ostal v ječi le še par dnij. Ko so Nasiju naznanili razsodbo, je dejal, da se tudi sedaj, ko je obsojen, čuti za poštenjaka. Vlada je odredila vse potrebno, da prepreči eventuelne nemire v Siciliji, oziroma Nasijevej domovini, kjer je ljudstvo radi obsodbe do skrajnosti razburjeno. Telefonska zveza z otokom je pretrgana, da se tako napačna poročila ne morejo razširiti. Vse polno sumljivih ljudij so zaprli. Nezgoda na morju. Turks Island, 24. febr. Angležki parnik Beta, ki je bil na poti iz Hali-fexa v Bermuda, Turks Island in na Jamaico, je včeraj obtičal na pešče-ninah ob tukajšnjem obrežju. Potniki in mornarji so se rešili in naj-*brže bodo rešili tudi del naknsanega blaga. Berolin, 25. febr. Kakor se iz To-kya poroča, vlaxla na Japonskem še vedno pomanjkanje denarja, ktero po končane j vojni z Rusijo od dne do dne vedno bolj narašča. Sedaj se naznanja, da je Japonska zopet prisiljena, najeti nadaljno državno posojilo v znesku $75,000.000. Ako dobi ta denar v Evropi, bode to zelo uplivalo na evropsko denarno trgovišče. Na tukajšnjej borzi se tudi zatrjuje, vsej republiki in pred vsem tudi v iztočnih državah, kjer so nazori o predsedniških volitvah dokaj različni, ako sodimo položaj po našem časopisju. Vendar so pa nazori med ljudstvom le malo drugačni, kakor v osrednjih državah. Ljudstvo takozvano " Rooseveltovo" paniko ne smatra za resno. V našem mestu delujejo listi Times. Sun in Evening Post. kakor tudi senzacijonelno jutranje časopisje proti sodniku Taftu, toda to časopisje nikakor ne zastopa ljudstvo, temveč le svoje lastnike. Razun tega je treba še povdar-jati, da bodo tudi demokratje podpirali ono platformo, let era boue za to, da se nadaljuje sedanji naein administracije, oziroma Rooseveltova politika, kajti platforma demokratov bode skoraj jednaka republikanskej. Ker je temu tako, je samoumevno, da si bodo republikanci odbrali kandidata, kteri bode skrbel za to, da se Rooseveltovo poslovanje nadaljuje, dočiin bodo vsi nasprotniki sedanje administracije skušali %>biti kandi- \ data, kteri bode bolj konservativen in ne tako sezacijonelen, kakor sedanji predsednik. Predsednik Roosevelt je prepričan, da bode Taft nadaljeval dosedanje njegovo delovanje in že to nam jamči, da ^ Taftu kandidatura zagotovljena, kajti ljudstvo stori rado vse, kar želi sedanji predsednik, eegar poslovanje je bilo vedno tako, da je koristilo splošnemu ljudstvu, ne pa le posameznikom. stokrat veselili in zajedno tudi tako žalovali, da so vihrale zastave na jKiludrogu, kajti Nasi je bil tam župan. profesor in zajedno tudi odvetnik. Obtoženec je pretil z raznimi iwlkritji o trozvezi in izdajstvu znanih italijanskih državnikov in zajedno se je hvalil, da ve za razne zarote najvišjih družabnih krogov v Italiji. K obravnavi je bilo povabljenih nad petsto prič in obtoženec je imel na razpolago dvanajst zagovornikov. In vendar ni prišlo do nikake senzacije, kajti Nunzio Nasi, kterega obožava vsa Sicilija, se je pri obravnavi izkazal kot navadni italijanski harle-kin, kakorŠnjih je opažati povsodi, kjer pride kak Italijan do veljave, o čemur vedo največ povedati ameriški Hrvatje. Sedaj je Nasi obsojen v jednajstmesečno ječo. Ta obsodba je uprav neznatna, -kajti Nasi je bil obdolžen ponare«-janja javnih listin in prilastitve državnega denarja v znesku 87,000 lir. Njegovi sicilijanski rojaki so bili prepričani, da je Nasi žrtev političnih intrig, kterih namen je onemogočiti, da bi Nasi postal ministerski predsednik. Drugi ljudje pa, zlasti pa starčki, ki vladajo, v Pallazzo Madama, kjer zboruje italijanski senat, so javno izjavili, da je Nasi navaden tat. Senat je bil Nasijev sodnik, dočim so bili poslanci njegovi obtožniki. Nad 30.000 ljudi je skrbelo za to, da se je zamogel pričeti pravi italijanski cirkus. Vse lože v senatu so bile j>olne. Govorili so tedaj o izboljšanju italijanskih financ in o saniranju ran, ktere sta v finančnem oziru zavdala Italiji državnika Crispi in (iiolitti. Toda škandal, ki je nastal radi Nasija. je pokazal, kaka korupcija vlada v " kulturnej " Italiji. Obravnava je dokazala, kako nesmiselni i se baš radi obravnave zapravlja ljudski denar. Dokazalo se je pa tudi. da Nasi ni jedini, kteri je varal svoje ljudstvo. Vendar je pa skoraj štiri leta bilo njegovo ime vedno v ospredju. Ne-kterim je veljal kot mučenik, zopet drugim pa kot navadni lopov — — vsi so se pa pri tem zabavali kakor v cirkusu, kteri je le v Italiji in med Italijani mogoč. dopisi. Odlomek iz italijanske "kulture". Na drugem mestu današnjega iz-danja "Glasa Naroda" poročamo, da je obravnava proti bivšemu italijanskemu ministru in goljufu Nasiju končana in da je Nasi končno obsojen. Mesto Rim je imelo torej zopet svoje '' circenses'Obravnava proti bivšemu naučnemu ministru Nasiju, kterega obožava vsa Sicilija, oziroma njegova domovina, je trajala štiri leta. Med obravnavo je Nunzio Nasi obetal razna senzacijonelna od' kritja, do kterih pa naravno ni prišlo. Vsa Sicilija je pretila z uporom in revolucijo in vlada je morala poslati na otok vojaštvo in vojne ladi-je, da je tako pomirila valed Nasija razburjeno ljudstvo. V Trappani, kjer se je vršila obravnava in kjer je Nasi doma, so obravnavi tako pozorno sledili, da so o1> vsakej priliki Cleveland, Ohio. Cenjeni g. urednik:— Veliko dopisov le rem v Vašem cenjenem listu "Glasu Naroda*' iz ''levelanda in vsebina vseh njih je: dela ni. Ljudstva se je že mnogo izselilo in če bo šlo tako naprej, bo kmalo komaj polovica nekdanjih slovenskih prebivalcev. Kakor Vam je znano, izhaja tu "Nova Domovina'1, ki ima silno mnogo opraviti z duhovniki. Človek bi mislil, da ta list izhaja samo, da nadzira duhovne ter jih psuje. Ker že od svečenikov niso imeli več besed i j za svoj list, so pričeli pisati o "green bornih" in "zabitih Kranjcih". Vsak naj pometa pred svojim pra-gnm. "Nova Domovina" naj gleda, da ne bode prekmalu se preselila v večnost; saj je že vendar težavno breme manjšine tukajšnjih prebivalcev. ki jo morajo vsak mesee zalagati. Mislim, da jo ne bodo več dol-20 vozili, ker zavozili so že pošteno, da ni več leka. Bral sem že dopise iz mnogih krajev, ali o taki neslogi, kot je v Clevelandu, Še nisem nikdar čul; vsega tega je vzrok "Nova Domovina", ki nikdar neymiruje s svojim hujskanjem. Pozdrav vsem Slovencem od Atlan-tika do Pacifika; daj Bog, da bi se kmalo vrnili stari dobri časi! Martin Prah. y Collinwood, Ohio. Dragi mi "Glas Naroda":— Slabi časi se poznajo tudi v našem mestu. Slabi časi so posebno za-me; v tovarni Lake Shore železnice sem si poškodoval roko tako, da ne bom mogel z njo nikdar več delati. Družba mi je plačala $125; dobil bi več, pa mi je tolmač pri sodniji sproti vse vzel, kar sem dobil, da sem komaj prišel še do onih $125. Pozdravljam po Collinwoodu rojaka Mihaela Činkole in njegovo soprogo ter ostalo družino, kakor tudi vse Slovence po širni Ameriki. Louis Petrič. ' ? South Chicago, ILL Dragi g. urednik:— Sprejmite te vrstice v predale Vašega cenj. lista, ker od vseh krajev berem dopise, le iz naše naselbine nič. Zimo imamo lepo, ali občutimo jo močno, kot še nikdar prej. Iz več krajev se sliši, da se obrača kriza na bolje; pri nas je pa začela še le pritiskati, kot še nikdar prej. Menili smo, da bode Illinois Steel Company v South Chieagu res vzela kakor se je zadnji teden naznanjalo; v celem je pa družba sprejela le 11 osob, koliko desettisočev pa je brezposelnih v Chieagu! Sieer pa v Chieagu lepo napredujemo. Nedavno se je ustanovila slo-' .-enska godba pod vodstvom g. Karol Medoša. Dne 16. febr. smo prisostvovali dramatični igri, ki jo je priredil lramatieni klub "Zvezda". Društvo sv. Jurija št. 22 J. S. K. fednote bode 1. marca priredilo na mstno nedeljo veliko maškeradno ve-selieo; najboljša maska dobi nagrado 10 dolarjev. Zdaj pa pozdravljam vse rojake Slovence po Zjed. državah, tebi Glas Naroda pa želim mnogo uspeha! - L. M. Appleton, Wis. "*enjeno uredništvo:— Trda nam je predla rojakom v Little Falls; delali nismo ničesar; nazadnje je pa železniška družba še prepovedala nabirati stare hlode po tiru. Svoje dni smo po reki dobivali drva iz gorovja, letos je pa reka že več tednov zamrznjena. Nastal je joj, drv ni bilo, denarja ne, in tudi dela ne. Zato smo se razkropili na vse štiri vetrove iz tega lačnega Little Falls. Jaz sem dobil delo tu v Wisconsinu, kjer tudi ostanem. Končno pozdravljam vse rojake po Ameriki in jim želim boljših časov. Josip Baje. Superior, Wyo. Vasi mi "Glas "^aroda":— Tudi pri nas se pokazujejo posledice krize; delo se nam je skrajšalo na 3—i dni v tednu; bo malo denar-cev. če ho šlo tako naprej. Zima je huda in večkrat vladajo tu prav hudi sneženi zamčti; ob takem času pač ni prijetno hoditi okoli, kar sta posebno skusila dva tukajšnja rojaka, ki sta šla pretečeni teden zajce lovit. Zvečer ob osmih sta prišla na pol mrtva domov, po-pol noma pokrita s snegom. Zdravnik ju je še komaj ohranil pri živ-Ijenju. Pozdrav vsem rojakom po Ameriki ! Fran Primrose. Winter Quarters, Utah. Dragi g. urednik:— Zelo žalosten dogodek mi je naznaniti iz naše naselbine cenjenim čitateljem "Glasa Naroda". Dne 15. svečana zvečer bil je v bližnjem Sco-field u — v nekem saloonu ali pred istim — ubit v pretepu naš rojak Jernej Berce, doma nekje iz Železnikov na Gorenjskem in star okoli 22 let. Pokojnik bival je v Ameriki približno eno leto ter je bil baje je-den tistih, ki le preradi kažejo svojo korajžo. Kdo je ubijalec, to se za zdaj še ne more za trdno reči; oblast va so zaprla nekaj osumljencev in preiskava bode pokazala, kdo je pravi krivec. Dasiravno je pri tem skrajno žalostnem činu bilo udeleženih le par rojakov, zgubili smo s tem vsi tukajšnji Slovenci veliko na ugJe du, ki smo ga dozdaj uživali pri domačinih in drugorodeih. Gori omenjeni pokojnik bil je — kakor večina tukajšnjih rojakov — član nekega angležkega podpornega društva, ki mu je preskrbelo krasno krsto, lep cvetlični šopek in impo-zanten pogreb, kterega se je udeležilo tudi slovensko podp. društvo Sava z društvenimi znaki in sploh vsi rojaki in rojakinje, kojim je bilo le količkaj mogoče. Katoliškega duhovnika pri pogrebu ni bilo. baje vsled neke pomote. Posledice finančne krize nas še vedno stiskajo, in sicer vedno občutneje. Meseca prosinca delali smo po tri dni na teden, svečana nekaj časa pa dva in sedaj le po en dan; sušea bomo pa najbrže imeli vseh 31 dnij praznik, kakor Turki svoj mesec Ramadan. Razloček bo le ta, da se Turki po dnevi postijo, po noči pa jedo in pijo, mi bomo morali pa jed in pijačo opustiti ter po noči spati, po dnevu se pa postiti. Marsikteri roiak, in med temi sem tudi jaz, želi si polževe narave, koji se na zimo zapre v svojo hišico in spi do zelene spomladi. Če omenim še žulje, ki se nam vsled trudapolnega poleževanja delajo po naših zadnjih plateh, mislim, da sem omenil vse, kar bi moglo zanimati rojake širom Amerike. Če bi pa kakega rojaka veselilo priti pogledat naš Winter Quarters, povemo mu pa še kaj več. Žal pa gotovo nobenemu ne bo, ki si pride ogledat naš "planinski raj". Le pomislite: dve nebotični gori, vmes pa dolina, posejana s krasnimi vilami, ki so zelo podobne onim, v kterih bivajo na Kranjskem znani ščetinasti in ril-časti kavalirji; nadalje čist planinski zrak, gole skale, tupatam kaka slikovita skupina jelk in ob vsakem stegnu po en prazen žep — človeku se zdi, kakor bi bil ▼ romantičnej Tirolski, kjer v koiu gnoj nosijo! Toda treba bode končati, sieer bo- tudi jaz Tirolee, ki še štiridesetim / * V njenih očeh se posveti in zopet letom šele k pameti pride, z enoin- j ugasne svetla luč, luč veselja. Ali štindesetim letom pa jo že zgubi! Anton Terbove. Spokane, Wash. Cenjeni g. urednik:— Večkrat berem dopise, kako rojaki pišejo, da jim gre slaba z delom. Kakor drugod, je tudi pri nas; vendar do zdaj se še ne smemo pritoževati. Delamo po šumah in železnicah ; zaslužimo na dan po $2.50 in obeta se sčasoma bolje. Tovaren tu ni nobenih. Pozdrav vsem rojakom po Zjed. državah. Fran Stražišar, Electric Hotel. Šepec in Kepec. Smešna zgodba. (Nadaljevanje.) >nsko katoliško razsvetljevali vse mesto, da so se če- v delo nekaj tiaoČ delavskih močij, do cenjeni čitatelji ie mislili, da Prešla je noč, prisijalo je jutro in v rokah drži Marta Šepec pismo. V njem je poziv k sestanku, — k sestanku, kterega predlaga Hotimir Kepec Marti Šepec! liDanes popoldne med tretjo in četrto uro zunaj 4 mojem vrtu, kjer se lahko nemoteno pomenimo v sod-nji obravnavi." Tako je bilo pisano v pismu Hotimir ja Kepeca. Zmedeno leta po hiši. opoldne ko-maj prigrize košček kruha, vedno bolj žareč postaja njen obraz, da Anica okoli pol tretje ure, ko svojega zlobnega smeha že ni mogla več zdržati, stopi k njej in ji reče: "Teta, pojdi vendar na sveži zrak! V trgovini bom že sama opravila." Sprva hoče in zopet ne. konečno se da. vendar pregovoriti. Iz hiše hiti, s povešeno glavo, ker se sramuje Anici, dobremu otroku, pogledati v oči. Hotimir Kepec se že sprehaja pred vrtnimi vrati in poda prihajajoči Marti desnico, ktero ona sicer obotavljajoč vendar stisne in strese. "No, no, lepo, da ste prišli. Po mojem mnenju je najboljše, da se tu na skrivnem pomeniva o vseh najinih razmerah. Radi ljudij jaz ne morem k vam, kar sami priznate." ''Za božjo voljo!" je Marta samo vzdih nila in stopila nato ob strani Ilotimirja Kepeca skozi omrežena vrata na vrt. Predno še Hotimir zapre vrata, prisopiha še nekdo, ki tudi zahteva vhoda. Mopselj, ki je sledil svoji gospodarici; čudno, ko se mu odpro vrata, se prične laskati okoli Kepeca in prijazno mahati z repom. "Aha. vohaš pečenko? No, pojdi sem. ti pasja mrcina. in prosi lepo"' In mops prosi lepo in hlastne po klobasi, ki jo je Hotimir Ivepee privlekel iz žepa na dan. Marta Šppee pa govori v svoji duši skesano in ginjeno: "Tega mops pač ni zaslužil." "No", smeje se Kepec. "Toda ker hoeeva danes praznovati glavno spravo —" Ona mu ne odgovori, vendar gre ob njegovi strani proti sredini vrta. Grozdje je potrgano in trte stoje gole. Toda vrtnice krase vrt s svojimi poslednjimi cvetovi. Ponosno kaže Kepec na nje. "Vse sem sam vzgojil. Ali niso krasne? Kakor spomladi — v sredi jeseni." Ona samo pokima ter gre za njim do klopi pred vrtnicami, kjer se z njim skupno vsede. Molče gleda Kepec nekaj trenot-kov k vrtnicam, potem pa Marto Šepec, nakar ji še enkrat ponudi desnico. "Torej — konec najinega sovraštva in — sklep miru!" Ona pa ne sprejme ponujane desnice. Njene temne obrve se zježen in reče trpko: "Tako daleč še nisva prišla.'' On pa stegne obe roki, prime za njene in vpraša: "Ali v resnici še nisva tako daleč?" Marta se lahno strese. Zdi se ji, kot bi ji nekdo skušal vzeti plašč, v kterega se je več let zavijala. Roke hoče potegniti iz rok Hotimirja Kepeca, vendar ne stori tega. tfNe vem — bilo je — jaz sem--" Komaj je njen glas umljiv, toda kar je Hotimir Kepec razumel, so bili dve veliki solzi, ki ste zdrsneli po obrazu. "Moj Bog!" reče on, spusti njene roke in se potiplje po vratu, kot bi ga davila vrv. "Moj Bog, kaj sem res toliko prizadjal?" Ona si pa obriše solze in nagne glavo nazaj. "Pustiva to. Tako dolgo je že tega, da ne more biti več res.*' "Precej časa res1', mrmra on in se Se enkrat potiplje po vratu, "toda kar je bilo enkrat res, in — da, marsikdaj sem skrivaj premišljeval: lepa reaniea je bila. Toda — siečen, srečen/ nisem bil nikdar./' mu privošči, da ni bil srečen? Hlastno zamrmra Marta: '' Srečen — kdo pač more reči o sebi, da je bil srečen!" On ne odgovori, le pogleda jo. In ko jo tako opazuje, od poteze do poteze, jo zopet popade notranji strah, ne ve, kam bi obrnila pogled, zdaj sklanja glavo k ramam, grize z zobmi ustnice, postane rudeča, nagubi čelo ter se skrive smeje. Tak proti-voljen, kljubovalen, neumen smeh. On pa strmi v njo, dokler ne skoči s sedeža. "Še vedno isti smeh in isti obraz, kot da bi se v tem dolgem časii niti za leto ne postarali. Nasproti pak jaz — mene poglejte!'' "No, no", reče ona, ga pogleda v obraz, kterega zopet pobarva rude-čica. "Da, da, kaj ne? Star, shujšan kot starec?" Ona naredi zaničevalen obraz. — "Ah, ne govorite vendar. Mož v najboljših letih.'' "Toda naduha — naduha!' stoka on in oči se mu svetijo. "Pri dobri postrežbi živite lahko še sto let", tolaži ga ona. "Pri dobri postrežbi — da, toda če nimam prave postrežbe?" Ona zmiga z rameni. "Za denar se dobi vse." Zopet postane njen glas oster. "Za denar? Plačana bolniška sfrežnica! Ne — žena, ta je prava postrežba za bolnega moža. Žena! _ Kaj porečete vi, Marta, če se zopet oženim?" Niti ne zine, toda od njega pre-sede na zadnji konec klopi. On preseda za njo. "Če bi vas — vzel za ženo, sem menil." Za kri <-a t i ne more, zbežati tudi ne. Kakor ohromela mu strmi v obraz. On se pa zadovoljno zasmeje, kot hi rekla živahno "da". "Seveda, že zdavnaj bi to lahko naredila ! Toda konec dober, vse dobro. Prav ima svet. ko pravi: "Stara ljubezen ne zarjovi." Ali ne, Martiea?" (Konec prihodnjič.) svete Barbare podp. društvo ur •feSQedlnJene države Severn© Am©rilce. Sedež; Forest City, Pa. MMVortrano dn«dl. januarja I902 v drŽavi PennsylvanlJL -o--O ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, P«. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kaji«. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. 0. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Pa KAROL ZA Ti AR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, H. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Brm4-dock, Pa. FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kan. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Washington, Wis., in moja dva brata ' Za vsebino tujih oglasov ni odgo-Matevža in Rafaela. Z Bogom! 7orno ne npravništvo ne uredništvo. New York, 25. svečana, 1908. -—--- Fran Remec. POZDRAV. Predno odhajamo na parnik, pozdravljamo še enkrat naše rojake na daljnem zapadu v Winter Quarters, Utah, posebno one, ki so nas spremili na kolodvor v Scofield, kakor tudi brate in bratrance. Priporočamo vsem rojakom, ki potujejo v staro domo vino, naso slovensko tvrdko Fr. Sakser Company v New Yorku, ker 8uio bili res dobro postrežem. New York, 25. svečana, 1908. Josip Bergant, Ivan Jenko, Fran Jenko, Fran Mlakar, Ivan Juvan, Andrej Ju van. Pred odhodom v staro domovino pozdravljamo vse naše prijatelje in znance po Združenih državah, posebno pa one, ki so nas spremili iz Herminie, Pa., kakor tudi društvo Edinost v Darragh, Pa. Živeli! New York, 25. svečana, 1908. J. Gašperlin, F. Osterman, J. Osterman, F. Sušnik, M. Lovše, J. Jernej čič, F. Šporen, F. Gradišek. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam rojake po širni Ameriki, posebno pa mojega moža in prijateljice v Delagua, Colo. Z Bogom! New York, 25. svečana, 1908. Ivanka Logar. Pr?*d odhodom v staro domovino pozdravljam vse prijatelje in znance širom Amerike, posebno pa svojega brata v Delagua, Colo. Z Bogom! New York. 25. svečana, 1908. Matija Fatur. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake po širni Ameriki. posebno pa one v Delagua. Colo. Živeli I New York, 25. svečana, 1908. Jakob Žele. r Cast mi je naznaniti slavnemu občinstvu ♦ Ciiicagi, Hi., kakor tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 617 S. Center Ave., Chicago, III.. blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležaio Atlas* pivo, izvrstni whiskey. Najbolj vina in dišeče smodke so pri metri na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool tablel. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. Kje je JOSIP BRUDIC, po domače Kundrov? Doma je iz Cirknice pri Rakeku. Dne 21. februarja je šel od mene brez da bi se zmenil i slovensko kuhinjo in board. Vsakdo NAZNANILO. Rojakom Slovencem in Hrvatom, stanujočim v Spokane, Wash., kakor tudi semkaj potujočim priporočava edino slovensko gostilno THE ELECTRIC HOTEL, 0418 Monroe St., Spokane, Wash., kjer imava na razpolago čez 40 sob, Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse rojake in znance Širom Amerike, posebno pa one v Braddocku, Pa.7 in okolici in še po- ■L . . . sebej moje sestri Frančiško in Ivanko. Na zdar! New York, 25. svečana, 1908. Fran Urh. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake, prijatelje in znance širom Amerike, posebno pa Ivana Deržaj in Josipa Šusteršič v Trinidadu, Colo. Vsem skupaj kličem : Na svidenje! New York, 25. svečana, 1908. Fran Erjavec. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse znance in prijatelje po širnej Ameriki, posebno pa one v Robbins Station, Pa., in še posebej Josipa^n Marijo Janezek, ter vsem skupaj kličem: Bilo srečno! New York, 25. svečana, 1908. Anton Mali. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake Sirom Amerike, posebno pa one v Chisholmu, Minn., moje štiri brate in njih soproge, ter vsem skopaj kličem: Na zdar! New Tork, 25. svečana, 1908. Josip LavriS. Pri odhoda v stafcro domovino pozdravljam m prijatelje In anaoee, posebno p« moje tn sinove ▼ Port za račun. Rad bi vedel za njegov naslov: Anthony Tisovec, Wolfman Box 67, Elko. Cattarangus Co., N. Y. * (25-27—2) Kje je^moj brat PETER KUŠAR ? j Doma je iz Mengša na Gorenjskem j in star je šele 18 let. Prišel je v Zjed. države koncem maja lanskega leta ter se nastanil v Butte, Mont., od tam se je pa preselil v Coalville, Carbon Co., Mont. Prosim cenjene rojake po širni Ameriki, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi blagovoli naznaniti. — Frank Kušar, 231 Humboldt St., Brooklyn, N. Y. (25-26—2) SLUŽBO DOBI. Mlada Slovenka in pripravna za delo v saloonu, dobi takoj službo. Plača $20.00 na mesec in tudi več. Podrobnosti se izvedo pri: Frank Sadar, 405 W. Elm St., bode skrbno postrežen. Za obilen obisk se priporočava John Novljan in Peter Omejc, lastnika. (10s 3x n ted) A VSE BOLNE Slovence v Ameriki ZASTONJ!!! Zastonj! = Zastonj! Predno se Vi k;c- do kakega zdravnika ali zdravilnega zavoda obrnete, pišite na nas m nam povejte, na kateri bole^t^ trpite. Mi Vam pošljemo praktično ilustrova-no knjigo, kjer je Vaša bolezen opisana, katera se imenuje "Spoznajmo se" Ravno tako dopošljemo vsaken u, kateri Leadville, Colo, na tajni bolezni trpi, našo veliko knjigo (24-26—2) NAZNANILO Pueblo, Colo., 18. febr. 1908. Danes umrla je tukaj radi pljučnice TEREZIJA JELENIO, rojena Sknšek, v Pugljedu št. 1 pri Mokronogu na Kranjskem. Ranjka zapušča tnkaj moža, enega 3 leta starega sina in brata, v stari domovini pa očeta, mater in 4 sestre. Bodi ji lahka tuja 2emljica! Žalujoča: Ivan Jelenič, mož, Karol Sknšek, brat. (25-26^—2) 408 E. Messa St. POZOR BO JAKI I Kdor kaj meni dolguje, ga opominjam, da brez mojega dovoljenja ne sme ničesar od mene posojenega vrniti moji dosedanji nespametno brodeči ženi Frančiški Brinar. Ta opo- , min je izjavljen posebno rojakom v ! Mineralu, Kansas in v okolici. Dne 17. febr. 1908. FOip Brinar, East Mineral, Kangaa. (24-27—2) "Venus in Njegovi Grehi" ZASTONJ. Te knjige se dopožljejo samo tistim, ki na tajni bolezni trpijo zdravi ljudje iste ne dobijo. Pri nas uživate popolnoma vednostno in vsekakor pošteno postrežbo. Mi nismo Zdravilni zavod, ampak na nas obrnjene osebe so zdravljene z po celi Europi najboljše znanimi " Zdravilnimi Sredstvi OROSI " Vsaka bolezen je od TREH SLOVECSH ZDRAVNIKOV preiskana tako, da ste lahko zagotovljeni, da je diagnoza prava. Eden sam zdravnik se laliko moti, ampak trije zdravniki nikakor ne morejo zgrešiti. Pišite še danes* na nas v VaSem matemem jeziku in pošiljajte pisma na AKADEMICNO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO Dr. ROOF, specijalist ta. spolne bolezni. Dr. KNIGHT, specijalist za notranje bolezni. Dr. £PILLINGER, specijalist za diagnostiko. i- America Europe Co. (OROSI) 2128 Broadway NEW YORK. 7 r- r Jugoslovanska Katol. Jednota. Snkorporirana dne 24. janunija 1901 v državi Mittneaota. Sedež v ELY, "MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Pran MedoŽ, 9478 Ewing Avenue, So. Chicago, 111. Podpredsednik: Jakob Zabukovec, 4824 Blackberry Street, Pitts-kurg, Pa. ! Glavni tajnik: Jurij L. Brožii, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: Maka KržiSnik, L. Box 383, Rook Springs, Wyo. Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: Ivan Germ, predsednik nadzornega odbora, Box 57, Brad dock, Pa. Alojzij Virant, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. Xjaraia, Ohio. Ivan Prunoiiž, TTT. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7th Sttreet, Calumet, Midi. Ivan Keržiitnik, IL nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. Janez N. Gosar, ILL porotnik, 719 High Street, W. Hobokein, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 711 North Chicago Street, ?oli«t, m. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in drage listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. 0. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". KRANJSKE NOVICE. so radi tega sila nevoljni, ker so hoteli imeti te delavnice, v kterih bo našlo mnogo ljudi zaslužka, v Celoveu ali v Št. Vidu. Kranjski socijalni demokratje postavijo v bodočih deželnozborskih volitvah lastne števne kandidate. Stranka misli prirediti koncem tekočega meseca manifestacije za splošno in jednako volilno pravico v deželni zbor. Smrtni padec. Jožef Belec iz Kamne gorice, občina St. Vid nad Ljubljano, je zaspal v dvojnem kozolcu. V spanju je padel s kozolca in se ubil. PRIMORSKE NOVICE. Vlak ga je raztrgal Blizu Orleka pri Opčinah je povozil vlak 441etnega Pavla Istvana z Ogrskega. Vsega je strašno razmesaril. , Kap je zadela v Trstu 401etno Marijo Pegan iz Sežane, ko je spala. ŠTAJERSKE NOVICE. Drv primanjkuje na ptujskem polju. Kmetje si jih naročajo iz Poljčaa. Ta nedostatek pa ni le doma okoli Moškanjc, tudi v ormoškem okraju se toži o grozni draginji in primanjka-nju drv. Žalostna rodbinska slika. Zakonska Marija in Jožef Poterč iz Poberša, delavskega stanu, živita že dolgo časa v prepiru. Povod neskončnim prepirom je dajala žena, ki je zelo prepirljiva, in tudi mož, ker je rad pil ia bil potem nasilen. Pretekli mesec je večkrat grozil ženi. da jo bo ubil ali zaklal, ter se je po njeni izpovedbi tudi nasilno obnašal. 15. decembra sta se zopet prepirala. Najprej je u-—<3aril Poterč svojega svaka, 70Ietnega bolnega moža, s pestjo tako po glavi, da je otekel in je bil čisto omamljen. Potem je planil Poterč na svojo ženo, ki je prihitela na pomoč svojemu očetu, ter jo udaril s stolom s toliko močjo po hrbtu, da se je zgrudila na tla, stol pa se je razbil. Nato jo je udaril še po glavi s krožnikom, trgal ji lase, suval z nogami ter jo trpinčil dalje časa, da je dobila lahke telesne poškodbe in bila bolna 12 do 14 dni. Obtoženec taji nevarne grožnje kakor tudi opisana dejanja, ter pravi, da je irctel udariti ženo samo dvakrat s pestjo v obraz. Prestopka nevarne, grožnje je bil Poterč oproščen, zara lahke telesne poškodbe pa obsojen na dva meseca zapora. __ _ . Vsled žganja bi bila kmalu zmrz- Drobnostl. nila, Pri *Sv. Frančišku Ksaveriju v _ »rorajegrajskem okraju st se nedavno dva moža nasrkala žganja. Prevelika množina spitega alkohola pa ju je le Umrli SO V Ljubljani: Ana Spiad- tako prevzela, da sta med potom v ler, skladiščnika žena, 65 let, Kolo- nekem jarku obležala in nista mogla dvorske ulice. — Josip Grošelj, poto- vstati. Slučajno — bilo je ponoči — valČev sin, devet mesecev, Florijanske najde ponesrečenca neka žena. Spra-ulice. — Marija Sterbenc. kajžarjeva ( vili so ju na varno in enega od teh so hči 31 let. — Jožef Kramar, sobni z velikim trudom šele čez dolgo časa slikar, 38 let, Radecke^a cesta 11. ; oživili. Bila sta od mraza popolnoma Radeckega veteran umrl. Pokopali ( trda. — fo vratarja ljubljanske predilnice Fr. ! KOROŠKE NOVICE. Pavška, ki se je udeležil pod genera- j lom Radeckim vojn na Laškem leta! Novo gledališče v Celovcu. Celov-1848, 184!) in 1859. Pokojnik je bil ro- *ka oWina je sklenila sezidati novo jen 1 1824 in je opravljal službo vra- gledališče. Proračunjeno je na 600,000 tarja v predilnici 50 let. j kron- Polovico stroškov plačajo drža- Delavnice državnih železnic se usta- j va> dežela in I. koroška hranilnica, novijo v Šiški pri Ljubljani. Nemci Pa Celovec. HRVATSKA NOVICE. Velik ogenj. Na Reki je pogorel hlev Ivana Božiča s silno veliko senom, velika baraka lesa in skladišče lesa tvrdke Petrie & Rakarčič. Ogenj je bil velikansk. Škoda je velika, a jo krije zavarovalnina. Sežgana madjarska zastava. Reško sodišče je obsodilo delavoa Samar-džija, ki je nedavno sežgal madjarsko zastavo, na 45 dni zapora in 100 kron denarne kazni. Rop. Ubožec Franc Host na Reki je iztožil od sina 1400 K. Sel je z denarjem v gostilno, kjer se je seznanil z mornarjem Luko Brajlovičem iz Dalmacije. Bil je toliko nepreviden, da mu je pokazal denar. Brajlovič je nato zvabil Ho>ta seboj na ladijo. koder ga je v skritem prostoru oropal vsega zneska ter ušel. Roparja so dobili v Dubrovniku. Pri sebi je imel še 700 K, drugo je že pognal v veseli družbi. Ustrelil se je v Vinkovcih v kolodvorski restavraciji neki poročnik zaradi nesrečne ljubezni. Odprt grob. V Dubrovniku je umrl Milovan Glišič, znani srbski književnik, v starosti 60 let. On j^ ustvari-telj srbske realistične pripovedke. Bil je izvrsten poznavalec srbščine in odličen prevajalec. Zlasti so se priljubile č-itateljem Glišičeve vesele pripovedke iz srbskega življenja na kmetih. Glišič je prišel na jadransko obal iskat zdravja, našel pa je smrt. Vihar odnesel v morje barako in ljudi. V Fustepnju pri Kastel-Sucur-ci v Dalmaciji delajo matičnjak za amerikanske trte na račun vlade. Po-noc: od 5. na 6. febr. je vihar odnesel barako, v kteri so imeli delavci orodje in prenočišče. Sreča, da to noc niso spali v baraki. Izginila pa sta z barako v red Čuvaj in njegov hlapec ter en pes. Baraka je imela 900 kubičnih metrov ter je bila vredna okolo 5000 kron. — Čudno je, da čuvaja nisba Čula škripanja desek ter se : ešila. Lega nazionale vzdržuje v Dalmaciji šest šol in tri otroške vrtce s 30 učiteljskimi močmi. Društvo je imelo oTcolu 4000 članov. Samo 9000 zadržkih Italijanov je v prošlem letu nabralo za Lego nad 43,000 kron. BALKANSKE NOVICE. PiVdava tridesetletnice po osvoboditvi Bolgarske. Odbor, ki je bil iz- voljen, da skrbi za proslavo trideset- letnice po osvoboditvi Bolgarske, je imel nedavno prvo sejo, pri kteri je sklenil, 1. da se pozovejo vsi bolgarski občani (£^ovci, obrtniki, rokodelci, kmetje in dr,), da bi se živahno udeležili te slavnosti; 2. da naj se povabijo vsa slovanska društva in vsi odlični možje v vseh deželah k udeležbi; in 3. da naj se ustanovijo v vseh bolgarskih mestih odbori za proslavo tega narodnega praznika, ki bode dne 19. svečana (pravoslaven koledar). RAZNOTEROSTI. Kaznovana maščevalnost. V mestu Kihliju je vlak povozil nekega delavca. Takoj se je zbralo 30 tovarišev-delavcev, ki so se grozeč postavili pred lokomotivo. Eden med njimi je začel streljati na strojevodjo. Strojevodja se je zbal, da ga razkačeni delavci linčajo, zato je izpustil polno paro ter zapeljal med delavce. Deset zaslepljenih delavcev je obležalo na mestu mrtvih, mnogo jih je hudo ranjenih. Najstarejše ječe ima Portugalska. Te ječe so blizo Lizbone ter se imenujejo "temnice molka". Pri gradnji teh ječ so porabljali vsa sredstva, da bi se napravil obsojencem položaj čimbolj grozovit. Kaznilnica je na pet nadstropij visoka trdnjava. V sredini v ukega nadstropja je dvorana za stražnike. Od tod vodijo zelo ozki hodniki do celic ki so komaj tolike, kakor grobnice. Vsak j< tnik ima za posteljo prazno mrtvaško krsto, a oblečeni so v mrtvaške srajce. Stražniki hodijo i opolnoma tiho v sukne-nih copatah. Vsak dan se enkrat odprejo celice in kaznjenci gredo na "sprehod". Pri tem mora i.ueti vsak krinko na ,»trazu ter ne smejo izpre-ffovoriti besedice ne med seboj ne s pazniki. V takih duševnih inteles-itih mukah umre najmočnejši obsojenec najpozneje v desetih letih. Prejšnji atentati na Portugalskem. Kavno pred 150 leti -=e je izvršil atentat na kralja Jožefa, čigar premier-minister Pombal*je bil najskrajnejše brezobziren. Atentat je bil izvršen 3. novembra 1758 ob 11. ponoči; kraljevi voz je na cesti napadlo več mož. od kterih je eden ustrelil na kralja in rnejo na veliki in po celem svetu slavni UNIVERSAL MEDIGAL INSTITUTE od Dr. V. SBORDONE-a, kateri je ustanovljen tu v New Yorku, da bode v pomoč vsim sloveiieom v Ameriki, ter da jim priteče na pomoč ill da j i h4 ozdravi od boleznih, katere drugi mali zdravniki v tukajšnjih krajih nemorejo popolnoma azdraviti. "Bratje Slovenci" Ni Vam treba nadalje bolevati, ker ake trpite net kaki kronični ali drugi bolezni, naj si bode kakoršnega značaja da hoče, obrnite se takoj pismeno na Dr. V. SBORDOXE-a, kateri je veliko let bil v bolnišnicah delujoč in kakor tudi v naj višjih šolah ter preučeval posebno take bolezni kateri drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in sedaj se pa nastavil tu, v New Yorku da tudi tistim Slovencem tu v Ameriki pomaga do popolnega zdravja, kateri ga do sedaj niso mogli si pridobiti od strani drugih tukajšnjih zdravnikov. TAJNE MOŽKE IN ŽENSKE BOLEZNI. Zdravi s naj večjo gotovostjo in popolnoma, ter s naj moderni-jim načinom in naj bolji zdravili Dr. V. SBORDONE-a in zato se obnite s zaupanjem in otprto na njega in on Vam bode v vsakem ozira naj bolje svetoval, kako da se bodete hitro in popolnoma ozdravili. Na stotine zahvalnic so nam na razpolago Vsaki dan. Mi želimo da vsi ljudje predno se obrnejo na Dr. V. SBORDO XE-a pišejo na sledeče naslove naših rojakov, kateri so se zadnje dni pri nas ozdravili in katere drugi zdravniki nikakor niso mogli ozdraviti. ANTON HREBINEC, P. O. Rockvale, Colo. Ozdravljen v osmih dnevih od raznih bolezni po celem telesu. IVAN PAVIČIČ, Meclans Camp No. 2, North Bend, Wash. Popolnoma ozdravljen v osmih dnevih od kronične bolezni v želodcu M. PETKOV I C, Box 21, Pryor, Colo, ozdravljen v petnajstih dnevih od kroničnega katara v nosu. M. STOJČIC, 3112 La Salle Street, St. Louis, Mo., ozdravljen v dvaijsetih dnevih od več letne božjasti in bolevanju v križu . MILAN PREBILIČ, 4924 Orchard Stseet, Smelter, Tacoma, Was. ozdravljen v petnajstih dnevih od kronične in nevarne bolezni. Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel,"na 709 Broad St., eden največjih hotelov v mestu. jNa čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vr^te whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smodke. Na razpolago imam čez 25 urejenih sob za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejska kuhinja! Za obilen poset se priporočam mlani Božo Oojsovič, Johnstovn, Pa. "ZDRAVJE" Katero je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod. The COLLINS N. r. MEDICAL INSTITUTE Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bodete razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so rnnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko citate v časopisih. Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino. Ko precitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razr.i novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. Zatoraj rojaki, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo al: takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte ® na ta naslov: - THE ' COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE 140 West 34. Str. NEW YORK, N. T. Rojaki, naročajte se na "Olaa Ha roda''. največji in najcenejši dnevnik. Zcirsivju" najprimernejša pijača je LEISY R I V O ktero 'e varjene iz najbolj?j-^a .irtportiranega ?.t< « p I r. cir. I -.< • "t-; naj n;kdo uc z-irruci! po.i-.i s:15 ga v svojo IzctJ.ck'jrist, kakoi tudi v korist svoje družine, bvojih prijateljev t. drugih. Ueity p-i-vo ie najbcli pni i u h!-err terse do^« v v;:-r gostilnah. Vso podromiostj ivt:=i.e pri ueo. Irmnikfir-ju hAi Si. Ll^.r A^c. I^.fcr-kteri Vlki dragevt i^ vse pojasm. TliE ISAAC LEISY. BSEWlfiG COMPANY CLEVELAND, O- 1 f AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA (prej© bratje Cosulich.) C C ZATO BRATJE SLOVENCI i > Ako ste bolni ali ako Vam je treba kake zdravniške pomoči predno da se obrnete na kakega drugega zdravnika pišite na Veliki in povsod slavni Universal Medical Institute. rla se Vam pošlje knjiga v kateri so vse bolezni opisane, kakor tudi tajne možke in ženske bolezni. Ta kjiga je jako obširna in bodete lahko Vašo bolezen sami sprevideli in ravno zato ima ta knjiga tudi jako veliko vrednost za vsako družino kokor tudi samca in nikdo nesme zgubiti te priložnost da piše po to koristno knjigo. Pišite brez kakega prikrivanja v Vašem materinem jeziku in pismo pošlite na: pr. v. sbordone's Universal M e d i ca I Institute 30 WEST 29th STREET, (near Broadway) NEW YORK, K. Y. Uradne ure so od 10 do 12 dopolndne in od 8 do 6 popoludne. V torek in soboto pa tudi na večer od 7 do 8 ure. V nedeljo samo od 10 do 1 popoludne. Najprtpravnejša in najcenejša parobrodna Črta za Slovence in Hrvate, sv- Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO. Vs. spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON, ARGENTINA. V mesecih maju in jnniju se bodeta zgoraj navedenemu brodoyjn pridružila ie dva druga nova potniška parnika. Parobrod b strelu nagnil orožje, tako, da je šinila kroglja kvišku in obtičala pod črepinjo. Našli so jo in odpravili -dovol j lahko, toda ali bo živel — in ali sploh, če prebije ra--io. ostane še lazumen, to se še ne ve. Eden izmed zdravnikov se celo boji, da izerubi covorico, toda sedaj gre že za življenje." Dogodek, da si je bil že splošno znan in so časopisi vsak dan pisali o njem, je vendar napravil tolik ntisk, da je trajalo molčanje nekaj časa. Swirski. ki je bil nazlic atletskim mišicam po žensko rahločuten, je nekoliko prebledel in potem izbruhnil: "Za takšno — potujočo igralko!" Toda profesor Waskowski, ki je fcedel pole? njega, reče potihoma: "Prepu-tite to pravici božji." "Prosim te," reče Bigiel in se obrne k Polaneškemn. "ali ga nisi sumil, da si vzame življenje?" "Se v s"lavo mi ni prišlo, da bi se šel streljat. Kajpada, videl sem, da se bori v svoji notranjosti. Za trenutek, ko sva se vozila, se mu je jela glava tresti, kakor bi se hotel spustiti v jok. toda to je kaj ponosen človek. Takoj •e je premagal in se navidezno pomiril. Največ pa me je nkanil z obljubo, da pride drugo jutro." <*>z trenutek je nadaljeval: "Ali veste, kaj se mi zdi f Zdi se mi, da je bila poslednja kapljica, ki je napolnila posodo, pismo Bronicze-ve. Ignacij mi ga je dal čitati. Pisala ran je, da je to volja božja, da jf> on kriv, da je bil egoist, onidve pa da gresta za glasom vesti in poštenosti, •da mu odpuščata in prosita Boga, naj mu odpusti tudi on. izkratka, nezaslišane reči! Videl sem, da je to napravilo nanj obupen utisk, in predočujem «i, kaj se -je moralo goditi v človeku, ki je bil toliko navdnšen, sedaj pa tako grozno užaljen, ko je vrhu vsega •poznal, da z vrača jo. krivdo nanj, ko je razumel, da se more vse izneveriti, izpreobrniti, da je mogoče teptati po razumu, po resnici, po najpreprostejših temeljili pravičnosti — in se skriti za gospoda Boga. Mene se to vendar ni tikalo, ko pa sem zapazil ta cini-«m, te defekt morale, sem m vprašal, ali Mm ni ie zblaznel, ali je morda mniet in poštenost na sveto le zgolj ilnrijat" Polaneški si jame jezno puliti brado, tako ga je razburil že sam spomin na pismo gospe Broniezeve. Swirski pa reče: "Umejem. Časih tiči človek v takih okoliščinah, bi kar pljunil na življenje----" 4 4 Da. Videl sem tudi take.... So ljudje, ki ne verujejo iz ljubezni, nego rajši zato, ker je ateizem že prišel na kant — kakor iz obupnostL Kdor si predstavlja, da tam nekje nad razodetjem ne biva milosrčen oče, ki polaga roke na vsako nesrečno glavo, nego nekakšen On, nedostopen, neizvedljiv in malomaren, pa je Človeku že eno, ali se imenuje to absolutnost, nirvana — tedaj je On le pojem, ne ljubezen, in ni ga mogoče ljubiti, a kadar pride nesreča, človek pljune na življenje." "Dobro," odgovori Swirski jezno, "toda sedaj leži tu Zawilowski s prestreljeno glavo, oni pa sta odpotovali nekam k morju in godi se jima dobro.* '1 Odkod veste, da se jima godi dobro?" vpraša Waskowski. "Zlodej ji vzemi!" "Jaz vam pa rečem, da sta to nesrečni ženski. Ni dovoljeno teptati resnice brez kazni. Govorili bosta druga drugi razne reci, toda ene reči si ne moreta ubiti v glavo, to je spoštovanje do sebe. Pa jameta tajno druga drugo prezirati in naposled se ta naklonjenost, ki jo čutita druga k drugi, izpremeni v skrito zoprnost. Do tega mora priti!" "Zlodej ji vzemi!" ponovi Swirski. " Usmiljenost božja je za slabe, ne pa za dobre," konča Waskowski. V tem se je Bigiel razgovarjal s Po-laneškim, občudujoč dobrotnost in energijo gospodične Helene Zawilowske. — "Iz tega nastane cela gora obrekovanja," reče. "Ona se ne zmeni za to," odgovori Polaneški. "Na ljudi se ne ozira, ker ne zahteva ničesar od njih. To je tako ponosna duša. Zawilowskemu je kazala zmerom nenavadno naklonjenost, a njegovo ravnanje jo je gotovo potilo. Ali se spominjate dogodka s Plo-szewskim?" (0 tem je moči Čitati v Sien k ie wieze vem romanu "Brez do<"-me"). "Poznal sem ga osebno," reče Swirski. "Njegov oče mi je prvi napovedal v Rimu, da bom odlikovan O gospodični Heleni se je, slutim, govorilo, da je nevesta Ploszewskega." "Nikdar ni bila, toda v globini svojega srca ga je ljubila brezmejno. Imel je že takšno srečo. Gotovo je, da se je po njegovi smrti izpremenila dodobra. Za tako pobožno žensko je bil njegov samomor gotovo strašen udarec, zakaj to je grozno, da ne moreš moliti za človeka, ki si ga ljubi]----! A sedaj zopet Zawilowski----! Ona gotovo -tori vse, samo da ga ohrani živega. Včeraj, ko sem bil ondi, mi je prišla naproti na pol mrtva, bleda, prevzeta in zaspana. A vendar je tam dovolj Ijudi, ki bi mu stregli. Gospodična Ratkowska mi je pravila o njej, da ni spala v zadnjih štirih dneh niti eno uro.'' "Gospodična Ratkowska?" Svrirski živo. "Da. Pozabil sem povedati, da je {Hizvedela iz časnikov to novico in še tesa dne dospela h gospodični Heleni, da streže Zawilowskemu. Ubožiea. hi- di je že bolj podobna senci nego človeku." "Gospodična Ratkowska____" ponovi Swirski. Nato jame mehanično iskati v jopice vem žepu tobolec, v kterem je nosil njeno pismo. Spomnil se je njenih besed: "Izvolila sem si drugače in ako ne bom nikdar srečna, si nečem vsaj pozneje očitati tega, da nisem bila odkritosrčna." Šele sedaj je razumel pomen in istinito tragičnost teh besed. Proti vsem društvenim običajem, ne meneča se za besedovanje ljudi, je ta mlada deklica šla sedaj streč samo-n,»rilcu. Kaj je moralo to pomeniti? Stvar je bila jasna kakor solnee. Ko-powski je bil sicer odšel z drugo, toda - na je govorila vedno neprikrito, kako sodi o Kopowskem. Da ji ni do Za-wilowskega, ne bi bila šla bedet k njegovi postelji. "Zdi se mi, da sem osel!" zamrmra Swirski. To pa rii bila edina sodba, h kteri .je dospel po treznem premišljanju. Zdajci se ga „e polastilo koprnenje po gospodični Ratkowski, žalost, da se ni bilo zgodilo to, kar se je moglo zgoditi, in veliko brezmejno sočutje nje. "Zopet si strnžil kolesa, ti "prasa do s'ari glupec," si je govoril dalje, "in prav ti je! Vsak dobri človek bi čutil pomilovanje, ti p- si jel škripati zobmi; sumil si jo, da ljubi glupca, da si izmišljuje aspiracije, da je plitev značaj; opravljal si jo pri gospe Polaneški in pri njem; delal si krivi, co temu sladkemu in nesrečnemu bitju, ne zato, ker te je preveč bolel njen odgovor, nego iz razžaljene ničemur-30Bti'. ~Prav ll tako1 Prav! Osel nki je vreden in klamotaril boš sam do svoje smrti kakor mandril za omre^iem v zverinjaku." Ne trpite za renmatizmom. Drgnite otekle in bolne ude z Dr. RiCHTERJEVIM SidroPainExpellerjem in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z i zbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega. Rev. H. W. Frevtag, Hamel, 10. Na vsaki steklenici je Lnaša varnostna znamka "sidro''. 25 in 50 cent. v vseh lekarnah, F. Ad. RICHTER & CO. 215 Pearl St., New York. morem V tem očitanju je bilo nekoliko resnice. Swirski ni bil dodobra zaljubljen v gospodično Ratkowsko, vendar njen "ne" ga je bil ranil globlje, negro si je priznaval sam. Ker ni mogel krotiti svoje vročekrvnosti, je govoril splošno kritiko o ženskah, navajal gospodično Ratkowsko za zgled in jo s tem žalil. Sedaj pa je spoznal vso nebistve-nost podobne sodbe. "Te neumne sinteze so me zmerom kvarile," si je mislil. "Ženske so individualnosti kakor vsi ljudje, in pojem 'ženska' ne pojasnjuje ničesar. Je taka gospodična Castellijeva, taka gospa Osnowska, na kterih vidim različne slabosti, pa sicer nimam nič dokazov zato; toda na drugi stran so tu gospa Polaneška, gospa Bigielova, sestra Angela, gospodična Helena in gospodična Štefka. Uboga deklica — a prav mi je tako! Potihoma se je mučila — jaz pa sem škripal z zobmi. Ali ni taka deklica desetkrat boljša, nego jaz T Ravnala je docela prav, da je dala košek takemu bivolu. Poj dem na izhod — in basta! Takšne svetlobe, kakršna je v Egiptu, ni nikjer na svetu____Temu se pravi poštena žena! Saj mi je koristila tudi s svojim koškom, zakaj prepričal sem se, da se dado vse te teorije o ženskah vreči na smetišče. Toda ko bi tudi gospodična Zawilow-ska postavila kar polk dragoncev pred duri, moram videti to ubožico in ji povedati, kaj si mislim o njej." (Dalje prihodnjič.) NAZNANILO. Slovensko katoliško podporno društvo SV. JOŽEFA št. 12 J. S. K. J. za Pittsburg, Allegheny, Pa., in okolico ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu. Društvenikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na nekterega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo. Pri redni društveni seji dne 8. dec. 1907 izvoljeni so bili sledeči uradniki za leto 1908: Predsednik Fran Kresse, 5106 Natrona Alley, Pittsburg. Podpredsednik Ivan Borštnar, 58 Spring Garden Ave., Allegheny. I. tajnik Josip Muška, 57 Villa St., Allegheny. H. tajnik Fran Strnila, 101 Villa St., Allegheny. Blagajnik Ivan Arh, 79 High St., Allegheny. Delegat Ferdinand Volk, 122 42nd Sit., Pittsburg. Odbor: Fran Valant, 54 Troy Hill Road, Allegheny. Ignac Derganc, 58 Troy Hill Road, Allegheny. Anton Lokar, 28 Troy Hill Road, Allegheny. Ivan Krošovic, 23 Troy Hill Road, Allegheny. Fran Hrovat, 5103 Butler Street, Pittsbtog. Gašpar Pelko 101 Villa St., Allegheny. Naznanilo. Rojakom Slovenes« in Hrvatom, kteri potujejo &es Duluth, Minn., pri DomSamo naiqra zastopnika g. Josip Scharabon=a, ttt WET mOHIQAJr «T„ duluth, mmr, kteri ima svoj SALOON prav blixu kolodvora. Vsak rojak ja pri njemu najbolje poetrežen. PoiflJ« danarjs ▼ naj cenej* La najhitreje po ■ edrtvjn. Zastopa nas ▼ vsah poslih; torej paste, da aa ne vaedete na lin laskavim besedam ni&vredne-fcev, kterih v Doluthu tudi ne aaanjka. Pozor Rojaki! Novoixnaj deno garantirano mazilo za pleiaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice iti ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da ie to resnica se jamči $600. Pri na* ročbi blagovolite denarje po Post Money Order poiiljati. Jakob Waheic, P. o. Box 69 CI.EVELAND, OHIO. JOHN VBNZUU, 1917 E. «M Street, N. E- Clevelasd, OUe izdelovalec kranjskih in nemških ^ HARMONIK. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo Sno in dobro. Trivrstni od (22 do '5. Plošče so iz najboljšega cinka. Iz* delujem tudi ploSče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim je od $45 do $80. VALVAZOR v usnje vezan, skoraj nor, je na predaj. Več pove UpravniStvo "Glasa Naroda". ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI XK NAJCENEJŠI DNEVNIKI PREK CHULIG, 303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo pobira naročnino za "Glas Naroda", Slovenako-ameri e in druge vsa-humetne knjige, ter ga rojakom topi« Pozor rojaki! Naravno in fino Concord vino prodajam galon po 50 centov. Za obilo naročil se priporočam, « ter vsakteremu zagotavljam dobro postrežbo. Frank Šali Box 363 Nothingham, O . irtMlirninfllib ■riUfarillli Compapie Generale Tiansatlantlpe (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE. Poštni pamiki so:; "fa Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moči. LaSavoie" „ „ ....................i2,ooO „ 25,000 ,J, „ Lorraine" „ „ ....................i2,000 „ 25,u.»o " " Touraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,000 ' J-3, Bretagne"........."..................... slooo " 9,'ooo " j "La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,0o0 " ** Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrougk Building. Parniki ed pi njej o od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nrt dopolndne iz priitanišča št. 42 North Ki ver, ob Morton St., N. Y. Telefo i 2-46. Frank Petkovšek 720 Market Street, Vaokegan, 111. priporoča rojakom svoj ^ SALOON, ^ v kterein vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke. Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v "zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku. £ 4) E v c ** « £ mO O v 'B • m* > ! Zvišanje obrestne mere. ! Hranilne vloge sklepom novembra čez 3 milijone kron. Varnostni zakladi sklepom 1906. čez SO tisoč kron. Letni denarni promet ^O milijonov kron. NAZNANILO. Glavna posojilnica | registr. zadruga % neom. navezo v LJUBLJANI, Kongresni trg št. 15. obrestuje od 1. januarija 1908. hranilne vloge po 4 3 01 4 takoj od dneva vložitve pa do dneva dvige brez odbitka ren-tnega davka, tako da dobi uložnik od 100 K. čistih K. 4-75. Po naložen denar se za celo leto j>reje podvoji nego po % in za 3 leta preje nego naložen po 4%. Rojaki! Kdor hoče svoj denar ugodno in varno naložiti naj ga pošlje v našo posojilnico. Po&iljatve za [Zjed. države posreduje tvrdka FR. 8AKSER CO., 109 Greenwich St., New York. o cr ►i ft 0» 3 (ft 3 a n A Upravni svet. ud JLOUtLAlWJU "LA SAVOIE ""LA. province f-«a Bretagne ♦LA TOURADTE 27. fetor, lttfe *LA SAVOIE 2. aprila 1968. 5. marca *LA PBOVENCE 9. apri. 1908. 12. marca 190# *LA LORRAINE 16. apr. 1906. 19. marca 190C »LA TOURAINE 23. apr. 1908. 26. mama lttfl *LA SAVOIE 30. apr. 1908. Painika r zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Al- Wrm Kozminski, p-neralni agent za zapad. 71 Deaoorn St., Chlc«iro. u«. Rojakom v F>ittsfc>urgu, Pa. ki okolic« naznanjam, da je za tamoSnjl okraj moj edini pooblaščeni zastopniK za vse posle«r 4824 Blackberry Alley Pittsburg, Pa. ' * Uradne ure: vsak dan od J7. do £8. ure, ter ob sobotah do 8. ure zvečer. J^jMiiUL %u cojui jjripoofoiam. Frank Sakser. ROJAKI. NAROČAJTE SE HA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IH NAJCENEJŠI DNEVNIKI (! Zvišanje'obrestne mere. !j MARKO KOFALT,* 249|So. Front SL, STEELTON, Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje proda jem parobrodne listke za v stari kraj za vse b< Ijše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. «fg V? »r V£ gjT * - v*.: ^ . UJ . ii TELEFON: 1279 RECTOR. Q 3 (Inkorporirana v državi New York.) oo. ROJAKOM HA QTAKJE. Is Slovenskega cmo dobili !• n»-kollko PratOc, t ktarind podnUmo lahko onim rojakom, kteri Jih dwd»| 4 ie niso naroCOL 109 Greenwich Street, 6104 St Clair Ave, K E. New York Cleveland, O. G tf Pošilja najhitreje in najceneje DENARJE V STARO DOMOVINO. Vloge izplačuje c. kr. poštni hranilni nrad na Dunaju; c. kr. privil. avstrijski kreditni zavod v Ljubljani; ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budimpešti. Prodaja originalne parobrodne listke za vse f prekomorske črte po izvirnih cenah. Vsak potnik dobi originalni vozni listek, ko istega plača. Potnike čakamo na železniški postaji, ako naznanijo dohod in jih spremimo na parnik. Kdor hoče biti aolldno In bngo postrežen naj se isveatno obrne le na 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, N. Y. 6104 ST. CLAIR AVEL, CLEVELAND, O. _____________________ \ i