79 številka. Ljubljana, v petek 8. aprila 1904 XXXVII. leto. Izhajaj vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 35 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K BO h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem na dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuj* deiala toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoailjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peteroatopne petit vrste po 12 h, Če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo je v Knaflovih ulicah št. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravnistvo pa v pritličju. — Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. .Slovenski Narod11 telefon št. 34. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Sovzroki kazenskih razsodb po Slovenskem. ii. Našemu narodu ne more v glavo, da se zaradi »nekih besed« obsoja v večmesečno ječo, ker tista »pretenja« v največih slučajih res niso izrečena v namenu, da bi koga pripravila v strah in nepokoj, niti so z czirom na razmere ali osebne lastnosti pre-tilca taka, da bi delala res utrjene skrbi in strah. Izbruhi »ubil te bom« ali »se nocoj bo tvoja smrt« niso med kmeti največkrat nič drugega, kakor izraz nejevolje in robatosti, ravnot^ko kakor n. pr. nepotrebna kletev; oboje izreče najmirnejši kmet brez najmanjšega slabega namena. Take izjave so po golem besedilu stoletnega kazenskega zakona seveda pravi eksempel zi obtožbo radi na silstva, a to bi ne smelo biti po zmisiu tudi tega, za naše socijalne in gospodarske razmere že davno zastarelega zakona in ne po volji zakonodalca. Da se to vendar zgodi, je torej pač največ krivo besedilo starega zakonika, a krivi so tudi drugi vplivi. Že ovadba orožništva poda se v lapidarni nemščini, vsled jezikovnega neznanja mnogokrat malo natančno in točno, a po zakonu utemeljeno in — v spisih ostane, kar je d*»9ti potov usodepolno. Slučaj Bratusa ni edin, dobro je le, da vselej nima takih nasledkov. Ravnotako pa se zgodi, da preiskava iz istih razlogov ali pa vsled mnogega sodnikovega posla ne pojasni vseh momentov, govorečih za osumljenca, ki se ga — torej obtoži! To je tem gotoveje, ker se prav pri državnem pravdništvu pcgostoma nameščajo pravniki, ki na zgoraj sicer ugajajo po svoji rezkosti, ki pa največ nimajo zadostnega pojma o bitju in življenju našega prostega naroda, o njegovih afektnih izrazih, da, mnogokrat niti o navadnem slovenskem govora. Gotovo je tudi, da mnogo obtožnic zakrivijo mladi, pravništvu dodeljeni pravniki brez temeljite pravniške in Življenake prakse, in brez dvoma je, da celo starejši pravdniki postanejo eno-stranski; to priznava sam sedanji vodja pravosodnega ministrstva. Na obtožbo ni treba seveda še obsodbe. Čast in poštenje sicer našim sodnikom, a večina onih, ki je bila nameščena pri kazenskih zbornih scd.ščih, je bila vzeta tudi iz istih rezkih in enako vsposobljenih prav-nikov, kakor zastopniki pravdništva. Senat torej po svojem živem prepričanju in najkrajše obsodi »v zmislu obtožbe«, tembolj ker ve, s kako vnemo se na višjih mestih nasprotuje oprostilnim razsodbam. K temu vzroku, ki pa drugod ni tako pogosten kakor uprav v Slovencih, prihaja ravno pri njih še drugi jako važen. Motreči statistične izkaze, opazujemo namreč, da niti okrajna, niti zborna sodišča niso nikjer tako slabo zastavljena s sodniki, kakor v nadsodišču graškem, da pa vsaj relativno nimajo nikjer toliko posla, kakor tu. Svoj čas se je v »Slov. Pravniku« trdilo, da je na-meščenje in avancement sodnikov v graškem nadsodišču slabši, kakor v praškem, kjer je obče priznano jako slab. Tem trditvam nismo prav verjeli, ker so bili tudi naši parlamentarni zastopniki drugih misli. Na podlagi navedene statistike pa nam ni težko dokazati, da so bile prej omenjene trditve resnične in da bi naše sodniščvo povsodi zaslužilo več-| jega zanimanja in večjega zavzetja, kakor se mu daje. Statistični izkazi nas poučujejo, da so gališka in naša okrajna scdišča najbolj obložena s kazenskimi in civilnimi posli, da imajo v poslednjih največ kontradiktornih sporov, da velja isto pri zbornih sodiščih v kazenskih stvareh in da imajo češka zborna sodišča le v civilnih poslih povprek nekaj več slučajev, eksetucijskih poslovanj pa zopet mnogo manj. Navesti hočemo za poslovanje zbornih senatov odločilne slučaje v kazenskih in civilnih stvareh, razen eksekuoij, kakor so bili 1. 1899. pri vseh štirih okrožnih sodiščih g r a-škega nadsodišČa in prt štirih najmanjših okrožnih sodiščih praškega nadsodišča t. j. onih, koder je nameščenih najmanj svetovalcev, t j. pravih sodnikov. Iz naših podatkov sicer ni posneti števila tu navedenega sodnega osebja, ki je prideljeno okrajnim sodiščem na kraju vsakega okrožnega sodišča, ker bi te okolnosti glede deških sodišč ne poizve-deli lahko, toda gotovo je, da je pri deljen povsodi le po en svetovalec za vodjo dotičnemu okrajnemu sodišču in da je pri teh čeških okrajnih sodiščih manj, pri nekaterih še prav znatno manj poslovanja, nego pri dotičnih graškega okrožja, da torej tudi Število prideljenih pomožnih sodnikov pri teh štirih čeških okrajnih sodiščih ne more biti večje, nego pri štirih naših okrajnih sodiščih. ._ Vojna na Daljnem Vztokn. V severni Koreji. Ruski vojaški oddelki so se res umaknili na desni breg reke Jalu, kakor je razvidno iz brzojavke, katero je poslal general Kuropatkin carju Nikolaju. Ta korak pa je bil, kakor se kaže, zelo dobro premišljen. »Daily Expressu« se namreč poroča iz Niuč-vanga, da je teren na južnem bregu reke Jalu za vojne operacije popolnoma nepripraven in bi bilo Rusom sploh nemogoče se vojevati, ako bi imeli za hrbtom reko Jalu. »Stan-dartu« pa se poroča iz Tokija, da so največji sovražnik japonske armade korejske ceste. Japonski vojaki gazijo do kolena v blatu. Rusi so se torej r?je odloč'ii, se umakniti preko reke in se utrditi na severnem obrežju. Vsi ruski vojaški oddelki, ki so se preje nahajali v severni Koreji, so se pomaknili nazaj v Antung, Fengvang-čeng in Kalince, kjer se že več Udno v grade močne utrdbe. Rusi so sploh utrdili vse važnejše točke med Niučvangom in Antungom. V Niuč-van j: u se dvomi, da bi Japonci imeli namen prekoračiti reko Jalu, kar bi se dalo izvesti le z največjim naporom, ne da bi bil s tem dosežen kak znaten uspeb, ker bi Japonoem takoj po prehodu reke zastopila ruska armada nadaljno pot in jih prisilila k odločilni bitki, kar bi pa za Japonce bilo tem neugodneje, ker bi imeli v bitki reko Jalu za hrbtom in bi se v slučaju poraza ne mogli nikamor umakniti. V Ameriki se čudijo, da ni v zadnjem času nikakih poročil z bojišča, in sklepajo iz tega, da se je v najkrajšem času nadejati zelo važnih dogodkov. Takisto pa je tudi razširjeno mnenje, da nameravajo Rusi japonsko armado izvabiti v osredje Mandžurske in jo tam obkoliti in popolnoma uničiti. Kuropatkin v Niučvangu. Kakor smo že včeraj brzojavno poročali, je general Kuropatkin v Niučvangu in Inkavu nadzoroval tamkajšnjo posadko. V trdnjavi v Inkovu Be nahaja 5000 mož, ki so šele nedavno dospeli iz Evrope. Korespondent »Morning Poste« javlja, da se ruska posadka v Niučvangu nahaja v najboljšem stanju. General Kuropatkin je izjavil, da bo imel 400000 mož v Mandžuriji na razpolago, predno se bo pričela prava vojna. O ruskih vojnih operacijah se je neki oficir iz štaba generala Kuro-patkina, kakor se javlja »Daily Ex pressu« iz Niučvanga«, izrazil, da bedo Rusi svojo glavno vojuo silo koncentrirali v sredini med rekama Liaoho in Jalu, in sicer pri Liaojangu. Težišče vseh operacij bo na zapadu, kjer se nahaja mnogo močnih utrdb. Dasi so se Rusi umaknili iz severne Koreje, vendar ni misliti, da bi Japonci poskusili prekoračiti reko Jalu. Ruska armada je za vse slučaje pri pravljena. Na severnem obrežju Jalua so močne ruske utrdbe. Najložje bi se J-poncem posrečilo zasesti Antur.g in Santaolantao. Obrežje je tam zelo nizko, da bi bilo prav lahko se tamkaj izkrcati. Iz tega bi se dalo sklepati, da bi bilo prvi japonski napad pričakovati zapadno od reke Jalu v bližini Takušana, toda na tem mestu so ruske pozicije tako močne, da bi se moral vsak japonski poskus ponesrečiti. Mogoče je tudi, da bodo Japonci poskusili zasesti polotok Liao-tong, da bi pretrgali zvezo rt Ar-turja z ostalo Mandžurijo. Toda tudi tamkaj se nahajajo zelo močni ruski vojaški oddelki, ki se vrhu ttg* še lahko znatno povečajo, da torej ni misliti, da bi mogli Japonci uspešno operirati na polotoku. Japonska mobilizacija. Z - zdavna so angleški listi trdili, da je Japonska že vso svojo armado mobilizirala. Kakor se pa sedaj iz verodostojnega vira iz Tokija poroča, je dosedaj od 13 aktivnih divizij mo-bilizovanih samo Šest, in sicer gardna divizija, 2 in 12 divizija, ki tvorijo prvo armado pod poveljstvom generala Kurokija in druga armada pod poveljstvom generala Okua, obstoječa iz 1, 3. in 4. divizije. Cela prva armada je že v Koreji in je njena glavna sila že koner ntrirana v Andžu. Druga armada se sedaj nahaja še v pristanih v Ujmi in Osaki ter se ima te dni ukrcati in odpluti baje na obrežje polotoka Laotong Sedem japonskih divizij še sploh ni m o b i 1 o zo v a n i h. Iz teh se bo sestavila tretja in četrta armada. Cim se bo posrečilo drugi armadi se izkrcati, se bo takoj mobili-zovala tretja armada in se ukrcala. Četrta armada pa se bo sploh pridržala doma in se bo porabila samo v bluča)U, ako bi kazalo Ruse nap&sii za hrbtom. Rusi kupujejo vojne ladje. Iz dobro poučenega vira iz Be-rolina se poroča, da je Rusija nakupila štiri križarke, ki so se na Nemškem gradile na račun Turčije, in dve na Francoskem zgrajene oklopnice za 40 milijonov rublje v. Kupljene vojne Udje LISTEK. Sanje življenja ... Spisal Borisov. (Konec.) Nekega dne pride nanj pismo s pripombo „lastnoročno". Ona nekaj časa drži v rokah beli ovitek in ga hoče spraviti. Toda tista ženska radovednost ji ne da miru. Mora ga prebrati. Hitro steče po škarjice in prestriže. Boječe vzame pismo iz ovitka in čita: Dragi Ernest! Čudno se mi zdi, da si spet pozabil name. Saj si vendar že nekaj tednov zahajal redno, a zdaj Te ni in Te ni! Jaz Te čakam vedno in vedno in hrepenim po Tebi kot nekdaj ! O zakaj si me toliko časa varal? Nevesto si vzel in zapustil mene za dolgi eas! A zdaj se mi spet izneverjaŠ . . . Spomni se na vse bridkosti, ki sem jih imela zaradi Tebe, spomni se vseh veselih ur, ki sem Ti jih žrtvovala . . . Zdaj me pa tako zapuščaš na cedilu. Ernest joka in te klice: papa, papa, caka, crnka, a Tebe od nikoder. Danes je tudi že mesec minil . . . Do sedaj si dajal vedno naprej. Gotovo si pozabil, kajneda! Čudno se mi tudi dozdeva, da Te nikjer ne vidim ... Iz pisarne ne prideš več ob istem Času kot si hodil. Kaj Ti je, ali si morda bolan? Revež! Prvo pismo sem naslovila na pisarno ♦ . . Gotovo ga nisi dobil, ker ne dobim odgovora. Če morda res ležiš doma bolan, pozdravi se in skoro spet pridi ... In spomni se na Erncka ! Vedno Tvoja Kristina." To je bila smrt zanjo. Viknila je in se zgrudila nazaj na zofo. Zavrtelo se ji je v glavi in vsa kri ji je sinila v lice. Srce ji je hotelo iz prsi, roka ji je omahnila in ležala je tam brezčutna, le sapo je morala loviti . . . „Ernest, moj Ernest, kje si?" Za-donelo je po sobi kot v mrtvaški rakvi in odmevalo v njenem srcu . . . Toda le za hip. Naenkrat skoči po-koncu, in kdor bi jo videl takrat, bi se je zbal, v vsem njenem veličastvu in ponosu. Stopila je pred veliko ogledalo, popravila lase, ki so ji v neredu padali čez rame, udarila ob tla s slabotno nožico, dvignila roke in brez moči, s hripavim glasom siknila: „Na boj!" . . . Opravila se je in odšla ven, k svoji materi, ki se je preselila vsled čudnega vedenja Ernesta drugam. Tu je govorila ž njo kot navadno. Nič ji ni omenila, kar se je zgodilo, dasiravno ni mogla prikrivati svoje razburjenosti. Do dvanajstih je bila pri nji. Potem pa je odšla, da bi ga dobila doma. Noga ji je omahovala in hotela se je vrniti nazaj k svoji materi. Toda nekaj ji je velevalo: „Pojdi, le pojdi in maščuj se!u In poslušala je tajni notranji glas. Njega še ni bilo, ko je prišla. Kuharica je imela že vse pripravljeno. Nekaj časa je še Čakala in kmalu je zaslišala zunaj na stopnicah njegove stopinje in bolne pokašljaje. Pripravi se. Roka se ji trese, ko poseže v nedrije po pismo. Spravi je v žep, da bi ga mu nenadoma dala. Prišel je tiho, brez pozdrava, kot zadnje čase. Sedel je na en konec mize, ona pa na drugega. Tiho je použil kosilo in hotel poseči po klobuk. Ona vstane, a omahne nazaj. On to opazi in jo pogleda od strani. „Tu imaš pismo!" Njen glas je bil rezek in je presenetil Ernesta. Nato vstane in stopa proti drugi sobi. „Vrag vzemi vse skupaj! Volčja zalega!" Pogledal je samo v pismo, je stlačil v žep in stopil za njo. Kdo je odprl to pismo?" vpraša on počasi. „Jaz!" Nekaj orjaškega je bilo v teh besedah . . . „A, a! Ti! In kdo si ti, da si pre-drzneš ? . ." ..Do sedaj sem bila poštena ženska, a ti si me oskrunil! . . ." Ernest ni pričakoval takih besed iz ust svoje žene, dasiravno ga je ta resnica pri pogledu na to bitje ranila ... „Torej, ker sem te oskrunil, poišči si kot, kjer boš varna pred menoj. Na roko sem ti vedno in povsod . . ." Zaloputnil je vrata in šel. Od takrat se je začela zanjo pot, polna težav in bridkosti. Naveličala se je takega življenja in želela si je stran . . . Mož je prihajal redno pozno domov in odhajal pozno zjutraj v pisarno. Skrivala sta se drug drugemu. Ona je hodila okrog kot senca in mislila, kaj naj stori. Nekoč on zboli. Zvečer je prišel pozno domov in se vlegel. Zjutraj ni hotel vstati. Prosil je, da naj gredo po zdravnika in naznanijo v pisarno, da ga ne bo. Prišel je zdravnik in ga preiskal. Povedal je, da ni nič hudega, ampak samo oslabelost. Julka je hodila po sobi gorindol in poslušala vzdihovanje Eruestovo. Ležal je v sosednji sobi, ki je imela tudi poseben vhod, skozi katerega je hodil zadnje čase . . . Proti večeru mu je postalo slabejše. Lice mu je Še bolj upadlo, kot navadno, kadar je prišel pozno domov. Nazadnje se mu je začelo blesti. Govoril je nerazumljive stvari, le semintja mu je ušla beseda, ki so jo umeli. Omenjal je večkrat njo, dete in začel nazadnje jokati. Julki se je storilo milo. V srca se ji je nekaj oživelo, kar je zatirala dolgo časa, in začela je po dolgem času spet jokati nad svojim možem, ne nad svojo bedo. Sla je iz njegove sobe in ihtela v svoji dolgo, dolgo časa. V nji so se se ¥ najkrajšem času izroče svoji določbi. Nemiri v Koreji. Japoncem sovražno korejsko pleme, Tonghaks, se je jelo opasno gibati, kar povzroča Japoncem velike skrbi. Tenghaksi ziasti rovarijo proti Japoncem v ssverni Koreji. Pred nekaj dnevi so izdali posebno proklamacijo, v kateri p ebivalstvo poživljajo, naj japonski armadi ne prodaja nikakih živil, ker je sicer nevarnost, da v deželi zavlada splošna lakota. V proklamaciji sa slikajo Japonci kot največji sovražniki Korejoev in se kliče proti njim na boj. Splošno se misli, da bo buknila, čim bodo Japonci prvič poraženi, vseobča vstaja v Koreji. Položaj v Koreji je že sedaj silno nevaren in se je vsak dan bati nemirov, zlasti ker so korejski uradniki začeli pobirati dvakratni davek, in sicer z motivacijo, da se mora polovico davka oddati Japonoem za vojne svrhe. Prebivalstvo je vsled tega proti Japoncem silno razburjeno. Ministrski sestanek v Opatiji. Dunaj, 7. aprila. Prvotno ugibanje o sestanku avstrijskega in italijanskega ministra zunanjih zadev se uresničuje. Italijanski minister T i 11 o n i se že nocoj vkrca na vojni parnik »DogaiU, ki odpluje mimo Benetk v Opatijo, kjer ga že pričakuje avstrijski minister grof Golu-c h o w s k i. Ministra Tittonija spremlja njegov tajnik grof Alberti. Pa tudi poslanik vojvoda A v a r n a pride istočasno v Opatijo. Minister T i 11 o n i se odpelje iz Opatije šele 10. t. m. Rim, 7. aprila. Ofioijozni listi pišejo, da ima ministrski sestanek v Opatiji edini namen, potrditi dobre odnošaje med Avstro-Ogrsko in Italijo. Sicer pa ni med obema vladama nobenega političnega vprašanja, ki bi ga morala ministra posebej reševati. B e r o 1 i n , 7. aprila. Tudi odločujoči nemški časopisi poudarjajo, da je z veseljem pozdraviti ta sestanek vodilnih ministrov zunanje politike Avstro-Ogrske in Italije, da ovržtta na ta način vesti inozemskih listov, kakor da avstro - ogrski in italijanski odnošaji temnevajo. Položaj v Macedoniji. Sofija, 7. aprila Bolgarski politični krogi so razburjeni, ker turška vlada zavlaču)e podpiBanje bolgarsko • turškega dogovora. Boji se namreč, da je zavlačevanje turški manever da dobi Turčija časa, da nabere več vojaštva in vojnega materijala. Odesa, 7 aprila. Sem došli ruski konzul Ćemersin je izjavil, da smatra položaj v Macedoniji za zelo resnega. Zadnjega klanja kristjanov niso vprizorili Albanci, temuč turški rezervisti. Albanci se niso vzdignili zbudili zopet spomini na nekdanje dni in ni mogla drugače, da si jih je spet zaželela.--Mora se vrniti, si je mislila, v to bora delovala od zdaj, naj me stane kar hoče. Kar sem morda zakrivila, hočem spet poravnati, da se ne izgubi v tem gnusnem življenju.. . Ne, on ne more biti kriv vsega, zapeljalo ga je življenje, a zdaj ni človeka, ki bi ga vrnil nazaj na pravo, svetlo pot, iz blatnega močvirja. In to hočem storiti jaz ! Operem ga in zopet [bo J čist kot je bil pred odpadom in odpustila si bova vse, kar sva zakrivila drug drugemu . . • Tako si je mislila in storila obenem trden sklep . . . Ponoči je mirno spala. Zdajpazd^j je zaslišala njegov kašelj, a tožil ni več. Ona pa je sanjala tako lepe sanje. Zopet sc je vračal k njej Čist kot je bil nekdaj. Stal je pri njeni postelji in jo prosil odpuščanja. Ona pa je umirala, tako sladko in vendar ji je bilo težko, ko se je morala ločili od njega. Zbudila sa je. — Solnce je spe* sijalo, a v sosednji sobi je pokaŠlje-val Ernest. Vstala je in se napravila. Odgrnila je zaveso tiho in boječe, ter stopila k njegovi postelj*'. Mofn-) je dihal in spal. zato, ker hočejo imeti avtonomijo, temuč ker so i vlado nezadovoljni ter se jeze, ker se kristjani nastavljajo za uradnike. Hilni paša misli resno na reforme, toda upirajo se mu v prvi vrati turški uradniki. Carigrad, 7. aprila. General De G o o r g i s čaka samo na avdi- jenco, v keteri se poslovi cd sultana, potem pa takoj odpotuje s priseljenimi mu inozemskimi Častniki v Solun. Tukaj se bodo častniki mudili le en teden, da dobe vse informacije ter se določi glede uniforme, potem pa odrinejo v odmenjene jim vilajete. Turška vlada želi, da bi orožniški častniki nosili turške fese, Čemur pa se komisija upira. Častniki obđrže najbrže uniforme svojih držav. Dunaj, 7. aprila. Na poziv vojnega ministra se je prijavilo za ma-cedonsko orožništvo 30 častnikov. Izmed teh se jih izbere za sedaj le 5, toda Že najbrž v enem mesecu odide k macedonskim orožnikom nadaljnih 10 avstrijskih častnikov. Politični položaj na Ogrskem. Budapešta, 7. aprila. Koncem tega tedna se ministrski predsednik grof T i s z a vrne v Buda-pešto ter skliče takoj ministrski svet, ki bo razpravljal o carinsko političnih vprašanjih, in sicer o uspehih dunajske carinske konference glede trgovinske pogodbe z Nemčijo in o kompromisnih predlogih Italije glede vinske klavzule. Opozicija bo tudi takoj v prvi seji vprašala vlado, kak namen je imel prihod italijanskega senatorja Miraglie; vlada bo na vprašanje istotako brž odgovorila, da se zajezi agitacija vinorejoev. Atentat na španskega kralja Alfonza. Madrid, 7 aprila. Republi-čanski časopisi trdijo, da si je atentat v Barceloni najela vlada, da navduši državljane za monarhijo. Mo narhistiČno Časopisje sicer poroča, da se je razpočila v kraljevi bližini bomba, v istini pa je to bila nedolžna petarda, ki so jo položili tajni policijski agentje. Dopisi. Z Dola pri Ljubljani. Res lepa je naša dolina m prijetno je živeti tukaj, pa le tistim, kateri z zunanjimi kraji nimajo ničesar opraviti. Za industrijalne podjetnike in obrtnike pa so razmere naravnost neznosne. V Dolu in v okolici je precej industrije, v prvi vrsti tovarne barv, katere razpečavajo svoje izdelke ne samo po Avstro Ogrski, ampak tudi v inozemstvu; ali prave zveze z že leznico ni, ker nas loči Sav* ed južne železnice. To *e vzrok, a Be tu industrija ne more razviti, kakor bi bilo želeti. Velikokrat v leta na raste Sava, da smo od železnice) popolnoma ločeni in v tem času po več Ona stopi blizu in ga opazuje. Nalahno se skloni nad njim in ga iz dalje poljubi na čelo. A on, ki jo je ves čas opazoval, jo ostro pogleda in pravi: »Pojdi proč! Pusti me! . . .« Ona se z^arr- in odstopi. A uatavi se zoptt in ga pogleda. »Pusti me, kot te pustim jaz!...« »»Ernest, moj Ernest!«« Glas ji je naenkrat obstal, zajokala je bridko kot dete in se vrgla poleg postelje. Prijela ga je za roko in jo pritisnila k sebi. On p i jo je iztrgal in jo pahnil proč in rekel odločno: »Pravim ti, da se spravi vi--!« Besede ni upal popolnoma izgovoriti. Obrnil se je na drugo stran, ona je pa hitro odšla. Njena čast je bila užaljena, njeno srce strto. Mehanično se je prijela za stol in zrla dol na ulico . . . Od tedaj sta živela sama za se, popolnoma ločena drug od drugega. Tekli so ji meseci enakomerno in v samoti se je navzela otožnosti, ki ji je mračila včasih tako vedro čelo. Porodila je dete ženskega spola, ki je bilo zdaj njeno edino veselje. A od takrat je večinoma ležala in daneB je tega že tri mesece . . . Ona se skloni pokoncu. Težke dni ie pošte ne dobimo. V takih slu čajih se napravi za silo zveza a poŠto v Domžalah, predno pa ae obvesti poštna uprava, da se imajo pošiljatve za Dol za nekaj dni instradirati čez Domžale, poteče precej dragega Časa. Trgovini gotovo to ni v prid, če se pisma za dva dni zakasnijo. Nam bi bilo seveda z mostom Čez Savo poleg Dola najbolj pomagano, na to pa še misliti ni toliko časa, da ae tudi Bistrica uredi. Za sedaj bi nam bilo s tem, da se napravi v Dolu brzojavna postaja že mnogo pomagano, pa tal še te malenkosti ne moremo doseči, dasi bi brzojavna postaja nikakor ne bila pasivna. Prosili smo o. kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo za napravo brzojavne zveze, za odgovor pa smo dobili, da se nam brzojavna postaja že napravi, pa — na naše stroške. Tako se tedaj pri nas podpira industrija. Od občine in udeležencev se je odposlala sedaj zopet prošnja za napravo brzojavne zveze, in sicer po trgovinski zbornici. Upamo, da se naši prošnji sedaj brez odlašanja ugodi. Poštno ravnateljstvo naj tudi blagovoli preudarit«, če ne bi bolje kazalo napraviti poštno zvezo v Dol z Domžalami, ker bi bila potem v vsakem slučaju poštna zveza redna ter bi bila izključena nesreča, kakor se je letos na brodu pri Lavah pripetila. Prev.nii se ja namreč čoln, kateri je več oseb čez Savo vozil, med temi tudi poštuega sela; ena ženska je utonila, pošta pa je »šla po Savi«. Črevelj nas sicer še na mnogih krajih žuli, ali za danes naj omenimo samo še regulacijo BUtrice. Vlada je storila vse, da se B strica takoj prične regulirati, napravita je načrte in proračun ter vse predložila deželnemu zboru, da bi ta dovolil prispevek k zgradbi — aH naš »o°re Čevalec« dr. SusteršiČ je tudi to pre-potrebno uravnavo Bistrice s svojo nesrečno obstrukoijo preprečil. Zaradi tega trpe vse ob Bistrici ležeče občine nepopisno škodo. Prebivalci teh občin so dr. Sustersiča — seveda po nečuvenem pritisku duhovščine — za državnega poslanca iz 5 kurije volili, MejaČa za deželuega poslanca, Pogačnik pa je državni poslanec kmetskih občin Ti naši poslanoi — so naši največji sovražniki. Dokler za nas niso ničesar storili, ne dobrega, ne slabega, smo bili še dosti mirni, ker ni nikdo za kmeta kaj posebnega pričakoval. Ali da nam naši poslanci odžio to, kar smo si sami s prošnjami od vlade po več letnem trudu pridobili — to je zločin, ki se bode kruto maščeval. »Cabni« zato so že na nebu Poslu šajte! Pred tremi tedni je bila v občin Ihan volitev novega občinskega od bara, in kakor je bil dr. SusteršiČ pri zadnji državnozborski volitvi skoro soglasno voljen, tako so pri tej občinski volitvi Ihanoi skoro soglasno pomedli z dosedanjim »klerikalnimi« občinskimi odborniki, in to ravno »na;zvesteiši« volile: III. in II. razreda. Župniku se je sicer posrečilo, da je dva naša moža speljal na led, da sta pri volitvi župana glasovala s klerikalci a že pri volitvi svetovalca sta župnika zapustila in glasovala za napredna svetovalca Dnevne vesti. V Ljubljani, 8. aprila. — Deielnozborska volitev na Gorenjskem. Pri vče- raisli so jo obvladale in bolela jo je še bolj glava . .. Nagibalo se je proti dvanajstim. Po vseh cerkvah je zazvonilo, obenem so se pa usuli ljudje na ulice in hiteli domov. — Njega pa ni b.lo. * * Drugo jutro je bil oblačen dan in včasi je začel dež kapati Ona je malo vstala in hodila po sobah z Juljčko v naročju. Po dolgi bolezni je stopila apet na noge. Bila je še slaba kot dete in bleda kot zid. Šla je pogledat v njegovo sobo. Čudno se ji je zdelo, da ga ponoči ni slišala. Pogledala je na posteljo, a bila je nedotaknjena. Sploh je bilo v sobi vse tako kot prejšnji dan. Šla je nalašč vprašat postrežnico, če je že postlala; a zvedela je, da ša ne... Iz tega je spoznala, da ga sploh ni bilo doma — — — Proti deseti uri potrka nekdo na kuhinjska vrata in pove kuharici, da bi rad govoril z gospo, če je doma. Kuharica gre v aobo in ji naznani, da želi nekdo govoriti ž njo. Ona stopi ven in vpraša, kaj je. »Prosim, kdaj je prišel snoči vaš soprog domov?« »Kaj bi mu radi?« vpraša prestrašeno. rajŠnji dopolnilni volitvi v kmetskih občinah Kranj-Skofja Loka Tržič je bil, kakor se je v naprej vedelo, izvoljen klerikalni kandidat Frano Demšar. Dobil je 2246 glasov, kan didat neodvisnih kmetov pa je dobil 293 glasov. — Iz Slavino se nam piše: Pri nas smo dokončali občinske in županske volitve s porazom klen kalne stranke. To klerikalce, posebno njih črne voditelje grozno boli. Pač niso pričakovali svojega poraza. Saj je pisal »Domoljub«, da sešteje vse liberalce na prste. Sedaj naj jih pa šteje! Bog jih je očitno kaznoval, ker so prvo volitev ovrgli in občini s tem stroške napravili. Mislili so seveda, da bodo zmagali pri drugi volitvi, dosegli so še manj, prišli so iz dežja pod kap. Ako ne bi bili mi imeli usmiljenja z njimi, niti enega odbornika ne bi bili dobili. Po »Domoljubu« so se norčevali, češ, da je počila liberalna cev in da se je prevrnil županski stolec. Županski stolec so nam sami postavili na vse štiri noge, da stoji Še trdneje, liberalno cev pa »zlotali«. Dne 5 t. m. je bil izvoljen županom gosp. Anton Križaj, posestnik in gostilničar v Orehku. — Zadnji »Slovenec« milo toži in toči krokodilove solze n*d temi volitvami. Opravlja in zavija prav po svoji modi. Mi mu privoščimo radi to nedolžno veselje! — Klerikalna stranka je s to izvolitvijo zopet manjša za eno važno postojanko. Na Pivški dolini se je začelo tudi svetlikati. Klerikalni zmaj se bodo Čez nekaj let tu popolnoma raz-letel. Nato bodite pripravljeni Vi, črni gospodje! — Iz šentrupertako-mo-kronoške doline se nam piše: V sobotnem »Slovencu« njegov dopisnik — bolje dopisunček — iz Sent-ruperta in Mokronoga grozi, da bodo priobčevali dogodke iz liberalnih uči teljskih in uradniških krogov, ako dopisovalec v »Narodu« ne neba »iz zivati«, in da zna biti povest dolga in osodepolna. Primite se vendar za prečastiti nos ter dobro protresite ž njim svoje pozabljive možgane in spomnili se boste, da ste vi začeli izzivati, napadati in oorekovati. Vemo, da imate patent za obrekovanje, a ne mislite, da bodo molčali oni, ki jih blatite po »Slovencu«, »Domo ljubu«, v cerkvi in po drugih kotih. Se zelo motite! Vaše grožnje se prav nič ne ustrašimo. Saj smo vas že enkrat pozvali, da kar na dan z godbo. Mi imamo celo zalogo pripravljenih takih, da vam bo pe ušesih zvenelo! Ako hočete res mir imeti, tedaj ne sejte prepira ter nehajte z obrekovanje • in izzivanjem in ne napadajte celo nedolžnih ljudi. Pa podpišite ae, ker potem saj ne boste obrekovali in lagali, ampak samo še opravljali in denuncirali. Dajemo vam prednost! Pričakujemo »O, nič, samo oblastvo hoče vedeti!« Ona ne premisli nič, ampak pove resnico kot človek, kateremu ni nič več do življenja. Tujec odide nato, ona pa razburjeno hiti v aebo. Slutila je nesrečo in ta slutnja jo je t*ko potrla, da je legla. Ni se mogla več držati pokoncu. Popoldne spet vstane. Kmalu nato pride drug človek. Njej da pismo in odide. Ona bere: »Naz nanjamo Vam, da je prijelo oblastvo Vašega soproga zaradi nočnega pretepa. Ranil je namreč svojega tovariša zaradi neke ženske, da se ne zave več!« Opotekla se je po sobi, prijela se za glavo in se zgrudila na tla-- Prišla je postrežkinja in jo dvignila. V roki je držala pismo krčevito in šepetala, oko ji je osteklenelo in obrvi so se ji naježile . . . Kriknila je in vpila, naj jo puste . . . Prišel je zdravnik in jo pre-iskal, ker se ni zavedla . . . Sel je tiho preti postrežkinji in ji zašepetal: »Pazite nanjo, znorela je! . . .« napada in smo za sedaj še v defenzivi. Eden za več drugi b. — Notarsko mesto v Mariboru zopet prosto. Notar dr. Jos. Haas je premeščen iz Maribora v Smohur v Ziljski dolini na Koroškem. Dr. Haas je bil preje notar v Velikovca in je bil Šele pred kratkim časom imenovan za notarja v Mariboru in sicer proti predlogu notarske zbornice celjske, ki je za to mesto nas veto vala tri starejše in tudi bolje kvalifikovane prosilce iz svojega zborničnega okoliša. Pravosodno ministrstvo se pa na zbornični terno-predlog ni oziralo in je dr. Haasa imenovalo samo radi tega, ker je nemškonacijonalnega mišljenja:in ker so se zanj zavzemale nemške stranke. Nam je dobro znano, da dr. Haas ni prostovoljno prosil za Maribor, ampak da so ga k temu moralno prisilili Nemci, ki so naglašali, da je on edini nemški kompetent, za katerega lahko izposlujejo imenovanje v Mariboru, in s tem preprečijo, da bi to mesto dobil — Slovenec. Dr. Haas se je pritisku udal, je vložil prošnjo in bil tudi ime novan. Toda razmere v Mariboru mu niso ugajale in skoro po njegovem prihodu je že bila javna tajnost, da se bridko kesa svojega koraka iu da si želi, da bi Čim preje mogel oditi iz Maribora. In sedaj je premeščen na svojo prošnjo v Šmohor, na mesto, ki se glede dohodkov, niti glede drugili udobnosti ne da primerjati Mariboru ali Velikovcu. S premeščeujem dra. Haasa v Smohor se torej znova prične boj za notarsko mesto v Mariboru Nemci bodo seveda vse sile napeli, da dobi to službo zopet kak Nemec. Slo venskih Štajerskih poslancev dolžnost pa je, da zastavijo vse svoje moći, da to preprečijo in izposlujejo, da ne bo pravosodno ministrstvo znova preko glave kompetentne notarske zbornice imenovalo za notarja v Mariboru kom-petenta, ki za to mesto ni zadostno kvalifikovan. Poslanci bodo pri tem imeh tem ložje stališče, ker lahko naglašajo, da bi ne bilo treba tega mesta po kratkih mesecih znova razpisati in iz zvati nov boj, ako bi bila vlada upoštevala, kakor je predpisano, nasvete kom petentue notarske zbornice celjske. Nadejamo se torej, da bodo poklicani faktorji poskrbeli za to, da se bo pri bodočem imenovanju novega notarja v Mariboru strogo postopalo po načelu pravičnosti in da se vlada ne bo dala več ugnati v kozji rog od nemških hujskačev! To notarsko mesto je slovenska posest in ker se vlada baje drži načela, da je vsaka narodna posest nedotakljiva, mora na to mc tudi imenovati Slovenca, to tem bolj, ker se je morala sama prepričan da je bila pri zadnjem imenovanju spe Ijaua na led! — Tobačna tovarna« D me s dopoludne je bil v tukajšnji tobačn. tovarni zopet velik dirindaj. \ čera je bil namreč nefcdo deiavke poteg nil, da bodo morale iz svojega Žepa Izza temnih dni. (Sličice iz življenja raznih papežev ) (DaJjej V tem Č*su »t> o pojavil v R je^a stanja se borečih delavcev, ako so se dostojno vedli. Nastopa cd klerikalcev nahujskanih cigararic pa n kakor ne moremo odobravati in le lomimo, Če bo njihovo rogovilenje redilo kak uspeh. »Slovenec* se strašno jezi in zakrulil je kot ob-etreljen mrjasec, ko smo povedali, kakšne stvari se gode v njegovem Kcnzumu. Mi se v tem oriru ne bomo prerekali ž njim, izjavljamo pa še enkrat, da vzdržujemo svoje trditve v polnem obsegu in 'ahko dokažemo s pričami, da je bil dr. Krek član tajnega društva, pri kojem je vsakdo moral imeti nož, ter da so se svoj čas po tobačni tovarni delila vabila, potom katerih se je »zaupnike« in izaupnice« temeljem § 2 zboroval r.ega zakona vabilo na zaupne sestanke. Takih sestankov je bilo n. pr. od 22. decembra 1903 pa do 4. janu-varja 1904 kar pet, kjer povsod se je udeležnike ščuvalo. To za danes, sicer pa o tem nismo še spregovorili zadnje besede. Tovarniškemu vod stvu pa priporočamo, naj izvestnim i;udem ne gleda skozi prste, temveč poseže vmes z energično roko in pouči hujskače, kako se imajo vesti. Kje drugod, na primer pri železnici, bi bil že davno red. — Pevski sestanek zbora Glasbene Matice11 in važen razgovor glede koncerta povodom vsesokolske slavnosti bodev ponedeljek, dne 11. aprila ob 8 uri zvečer v vrtnem salonu Auerjeve gostilne io na v bo-boto, dne 9. aprila, kakor ae je prvotno nameravalo. Ponedeljska redna izkušnja odpade Oibor viju ino prosi vse častite Člane pevsfcega zoora, da se polnošteviino udeleže tega važnega sestanka — Slovensko planinsko dru&tvo« Kranjakogorstoa podružnici »Sov planinskega društva« ima v n de) jo dne 10. aprila t. L ob 3. popoldne v b otet u »Razoru« v Kranjski gori svoj redni občni zbor s predavanjem, zabav-; ,n petjem. Predaval bo odbornik osrednjega društva g. mestni katehet Ivan Mlakar o kranjskogorskih gorah, člani osrednjega odbora se tega občnega zbora in zabavnega večera udeleže, ker napravijo izlet v Kranjsko goro. Društveni člani in prijatelji se vabijo na ta izlet. Oni izletniki, ki se ziutrs.ijim vlakom odpeljejo iz Ljubljane, napravijo izlet v divnokrasno kranjskogorsko okolioo. Zanimanje za to priredbo je v Kranjski gori in okolici zelo veliko. Upamo, da se tudi ii Ljubljane pridruži mnogo izletnikov Planiioi na veselo svidenje. — Zborovanje. Krajn* sku pina strokovnega društva strojarskih pomočnikov priredi dne 10 t. m. ob pol 10. uri dopoldne v gostilni Frana Vodiška na R«a!je?i cesti štev. 22 javen društven shod. — Četrt letni občni zbor »Krojaškega bolniškega in podpornega društva« bode v nedeljo ob pol 3. uri popoldne v »Rokodelskem domu«. — Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu« Fracee Koželj iz H rastja je letos na Sveč nioo Jožeta PVanko tudi od tam a cepcem tako bulo po glavi udari!, da mu je počila lobanja. Koželj je v gostilno prišedšemu Frankotu rekel: »Eden je prišel, na kojega sem pazil« Živela sta že dalj časa v sovraštvu. Franko ga je miril in svaril in mu grozil s težbo. Priča Jakše pravi, da so šli vsi še v Maharovec popivat in da so pili do ure. Na poti domov pa vzame toženi cepec v roke in jih podi spat. Jakše je slišal udarce, a videl ni ničesar. Ca je toženi bil udarjen na roko, ne ve. Zdravniško izpričevalo pa jasno pravi, da jo bila podiaktnica na dveh kra jih počena. Ker ima Koželj od županstva lepo izpričevalo, mu prisodi sodni dvor samo 4 mesece zapora — Janez Adam iz Gorenje Pake je, ne da bi bil zadostil vojaškim dolžnostim, odšel v Ameriko. Gnala ga je revščina. Ko si je neaaj prislužil, se je vrnil domov in se zglasil. Obsojen je bil na 6 dai zapora in 10 kron globe. — Tomaž Lumpert iz Velikih Brusnic je dai svojemu sinu 300 K. da je mogel iti v Ameriko. Zagovarja se, da sin k tretjemu na boru gotovo pride. Toženi je dobro opisan, zato mu je sodišče prisodilo le 6 dni zapora in 10 K denarne kazni. — Smodnik podžgal. Včeraj popoldne je 9 let stari deček Miroslav Vidmar na Sv. Jakoba nabrežju podžgal nekoliko smodnika, ki je njemu in 4 Vi leta stari deklici Vidi Podrebrškovi puhnil v obraz in ju osmodil — Tatvina. Kuharici Mariji Sanica na Rasijevi cesti Štev. 30 je neznan tat vlomil v kovčeg, katerega je imela spravljenega v podstrešju na Marijinem trgu št 2 in ji je ukradel več perila zaznamovanega s črkama S M — Laški delavci. Ob 1 41. uri ponoči se je peljalo 300 laskih delav cev s posebnim vlakom na Dunaj. — V Ameriko se je odpeljalo včeraj ponoči z južnega kolodvora 8 izseljencev. — Izgubil se je briljantni prstan, vred«n 300 K, cd Jurčičevega trga do Južnega kolodvora. Odda se naj proti nagradi pri zlatarju Karolu KoŠaku, Prešernove uliee it. 5 — Brzoparnik „La Tou-raine" francoske družbe, (potov, pisarna Ed. Šmarda) je odšel iz Mavra 24 marca in srečno dcŠel v Newyork 2. aprila. Vozil je 8 dni 5 ur. — Hrvatska novice. Dolgovi mesta Zagreba. V zadnji občinski seji se je r»/pravl|alo o konverziji mestnih dolgov. Sprejeta je bila ponudba budimpeštanske hipo tečne haake glede konverzije 4,032 680 kron po 372% D* se je sprejela budimpeštanska ponudba je »zasluga« dr. Tomašića. — Zagrebško vseučilišče je imelo v pretečenem zimskem tečaju 1053 slušateljev, in sicer 907 rednih in 146 izvenrednih. Po fakultetah se razdele: bogoslovna 95 rednih, 16 izvenrednih; pravna 624 rednih, 71 izvenrednih; modro-slovna 188 rednih, 26 izvenrednih; na lekarniškem oddelku 33 izvenrednih slušateljev. Po 3 slušatelji so bili bo bili iz Kranjske in Štajerske, 1 pa iz Koroške. — Za železnico Ogu-1 i n - B t h - č. O velikonočnih praznikih so imeli tajniki vseh treh hrvatafcih trgovinskih in • bitnih zbornic (Za greb. O-šrk, Senj) posvetovanje na Reki o zgradbi ozkotirne železnice Ogulin-BihaČ. — Afera hrvatskega poslanca. Poslanec za vin-kovški okraj, nadgozdar Niemčič, je zaradi samolastne prodaje pieier-niških gozdjv kazensko premeščen ter tako komprom.t ovan, da bo moral odiož.ti mandat. Na njegovo mesto bo kandidiral sekc. predstojnik, dr. Luka Marjanović. * Najnovejše novice. — Umor in samomor v bolnišnici. V praški mestni bolnišnici je 64 etni bolnik Kratochvil ustrelil v prepiru 25ietn«ga bolnika Linharta, nato pa še Srbe. — Nezgoda nemškega princa. Princ Friderik Leopold je trčil s svojim avtomobilom ob neki voz ter padel a sedeža. Ranjen je na trebuhu, vendar ne nevarno — V šali ustrelil prijatelja. V Rutarjih pri Korminu je v šali pomeril 18ietni Jos. Jerman na svojega tovariša Tinunina s pusto, o kateri ni vedel, da je nabasana. Puška se je sprožila ter je Tinunin obležal mrtev. — Viharji ob Severnem morju. Zadnje dni je razsajal ob oelena nabrežju Severnega morja grozovit vihar. Nabrežna mesta so bila preplavljena. Utonilo je 12 oseb. — Nadškof dr. Kohn. Nadškofov konzistorijalni svetnik dr. Kieiber je prišel iz Kremeriža v Mondsee, da najame ali kupi za Kohna vilo. — Mrlič oživel. V Szeren-czu so bili zbrmi sorodniki v hiši »umrlega« Jos. Neumannt pred po grebom. Ko so hotea krsto pokriti in zabiti vzdignil se je mrlič naglo ter zakričal, zakaj ga motjo v spanju. Prenesli so ga v posteljo. Proti zdravniku se je vpeljala preiskava. — Afera Nas i. V neapol; em muzeju so razkrili velike ne duosti, ki so se zgodila za časa \*aijevega ministrovanja. Gre se za 300.000 lir ' Konzul II. V Filadelfiji imajo opico iz otoka Borneo, ki obeta, da kmalu doseže, ako ne celo prekosi siovečega »konzula«, ki je nedavno izdihnil »dušo« Ta konzul II. zna vse, le govoriti ne. Star je sicer šele en i leto, vendar že sedi pokoncu pri mizi ter se sploh vede, kakor dobro vzgojen otrok. Le eno slabo navado ima: po kos?lu strastno puši svoji pipo. Ko je s kosilom gotov, obriše si resnobno usta s servijeto, seže p > nabasano pipo, si jo prižge z žvep ljenko ter zadovoljno cmoka, dokler je do dne ne izkadi. Konzul II. zna tudi pravilno držati pero ter pisati pisma s svojimi skrivnostnimi črkami. Pa tudi sicer je koristen svojemu gospodarju. Ako ta položi obuto nogo na stolček, že konzul ve, kaj mu je ■toriti, Namnže z veščilom čevelj ter ga p /tem t večjo krtačo drgne, dokler se ne aveti. Den*r, ki ga dobi Tselej za tako opravilo, skrbno zbira v kovinski škatlji. Konzul II. se umiva z vodo in milom ter se pravilno obris«*; potem obleče hlače in suknjo brez vsake pomoči. * Nov kralj in njegova država. Amerikaneo G*y je po sestnik malega otoka, na katerem vlada neomejeno kakor kralj. Kupil je najmanjši otok Havajskega otočja. Otok obsega 70.000 akrov lepih travnikov in pašnikov. Tukaj redi G >y velike črede ovac, ki mu dona dajo lepega denarja. On in njegova rodbina bo edini beiokoloi na otoku. Prvotno prebivalstvo se je skrčilo pod sto oseb, dati si G*y veliko prizadeva, da bi ta rod ne izmrl. Razmerje tega nenavadnega kralja napram podložnim je patrijarhalično. G*y je guverner zakonodajalec in sodnik v eni osebi ter vlada zelo milo Njegovi otrco1 rasejo v najboljši harmoniji z otroci prvotnih prebi vsloev. * Analfabetje pri Rusinih V Galiciji. Ukrajinofilski list »Dilo«, razpravljajoč o delovanju kulturnega društva »Prosvita«. poroča o razmerah v Galioij', zlasti med rusinskim ljudstvom. »Prosvita« podpira s priznanim vrednim naporom omiko rusinskoga ljudstva, ustanavlja čitalnice in knjižnic-, itda'a poljudne bnj>ore, prireja poučna predavanja itd. Ovi svojega ustanovljenja je društvo ustanovilo 1168 čitalnic Društvo »Prosvita« bi lahko storilo še več, ako bi se mu ne bilo treba boriti z največjim sovražnikom omike: analfabetiz mom Po »Dilu« je med Rusini v Galiciji 2,098 584 ali 62 44% analfa-betov Iz skupnega števila analfabetov v Avstriji pripada na Rus ne 40% Primerjajoč te številke z analfabeti drugih narodov, podaia »Dilo« tele povprečne številke: Pri Rusinih je dvakrat toliko analfabetov, kakor pri Poljakih, trikrat toliko kakor pri Slo vencih, enajstkrat toliko kakor pri Nei^cih io devetnsjstkrat toliko kakor pri Čeh*h. * Plavanje šolske mladine. V naučnem ministrstvu že imajo izdelano nartdoo, ki kmalu izide na vse deželne šolske oblasti ter se glasi: »Dobrodelni vpliv plavanja za ohranitev in jačenje telesna moči in zdravja priporoča, da so da prilika nele gojencem in gojenkam učiteljišč, temuč tudi otrokom višjih razredov ljudskih in mešč^nsath šol, da se uče in praktično vežbajo v plavanju. Minister prosi vsled tega deželne šoiske oblasti, da odredijo vse potrebno v ta namen. Posebno naj zanimajo občine in društva, ki goje telesno vežbanje mladine, za ta predmet, odstopija svoja plavahšča učencem brezplačno ali za tnalu odškodnino.« * Verski fanatiki. le Jone* porta v Ameriki odšlo je šeritovo moštvo na sosedni Bdai'j Island, da tamkaj ukroti pobožno ljudstvo, katero je radi »?epih propovedi« neko liko prismojenih misijonarjev postalo skrajno fanatično. Na otGku je kakih 500 prebivalcev, kateri so vsi Člani »Holinesa Societv« (družbe svetosti). Misijonarji so jim prid'govali o neči-mernosti in razkošju na ta način, da so ubogi verniki razdejali vse svoje lepotičje. Raz-n tega so tudi blago prodajalcev tobaka pometali na ulico kot vragovo blago. Toda tudi a tem se niso zadovoljili in so končno po lzakovem usoru žrtvovali in darovali par ubogih živali. Brezdvomno bi naposled tudi sami sene pričeli klati, ako bi nekdo o tej neumnosti ne obvestil oblasti. Pri »službi božji« je neka goepa, imenom I T. Beal, vstala, in navzočim naznanila, da je treba usmrtiti necega psa. Kmalo na to so prinesli na lice mesta povtem nedolžnega psa, ga zaklali in z njegovo krvjo poškropili stene cerkve. Na to so vsled »božje zahteve« zaklali tudi eno mačko. Ko so se pripravljali žrtvovati tretjo žrtev — otroka imenovane blazne ženske, katera bi mu sama prerekala vrat, — priš'o je k sreči šenfovo moštvo v cerkev. Pobožno žensko so poslali v norišnico, kamor ji bodo sledili kmalu tudi »misijonarji« in drugi slični fanatiki. * Farmerjev konj. Farmer John Eggert iz Centre, |e imel starega konja, kateremu je bilo ime Peter. Konj pa ni sposoben za nobeno delo več, radi česar ga je hotel dati ustreliti, toda nih'e ni hotel pre vzeti ta »job«, dočim farmer ni znal streljati. K sreči mu je prišlo v glavo, da b; konja najložje usmrtil z dinamitom. Radi tega je povedel svojega Petra daleč na polje. Tu mn je pri vezal na vrat dinamltni naboj, ca katerega je pritrdil dolgo vžigalno nit in potem pričel bežati, kar so ga zamogle noge nesti. Toda o groza! Peter ja tuli tekel za svojim trosprv-darjem — in kolikor bolj je Eggert tekel, toliko hitreje se mu je nI žal njegov konjski Peter. K sreči sta pribeŽala do nekega plota, preko katerega je kmet hitro zlezel in skočil na drugo stran. Peter pa je stal pred plotom in žalostno gledal za svojim gospodarjem. V tem trenutku Br» je pripetila razstreiba Konj je bil fuč, planke so bile fuč, le kmetu so ni nič zgoiilo. * Društvo vzrok ločitve. Društveni člani, kadar hočejo ostati ponoči izven svojega zakonskega raja, se običajno izgovarjajo na dru sivo. V novejšem času velja pa to tudi o ženah, kar nam predvsem dokazuje Sara E Franklinova. Njen soprog, kateri jo sedaj toži na loči tev zakona, trdi, da je bila Sara ii borna gospodinja in skrbna mati svojih otrok, dokler — da, da — dokler ni pristopila k nekemu žen ■kerru dtuštfu. Seje je redno ob- iskovala in prihajala domov ob vseh mogočih in nemogočih urah ponoči. V očigled vsemu temu se torej ni čuditi, da je zanemarjala svojega so* proga in osmero otrok. Ker ae pa njen s«" prog ni poročil, d* bi vzgojil *vo|o soprogo za članic > društev, ae hoče sedaj od nje ločiti in jo povsem prepustiti ženskemu društvu. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 8. aprila. Italijanski mirrster zunanjih del, T i 11 o n i, pride jutri zjutraj v Opatijo, kjer se sestane z grofom Goluchovskim. Svojemu gostu na čast priredi grof Goluchovski dine, katerega se udeleži samo deset oseb, med njimi tržaški namestnik gref Goess Minister Tittoni zapusti Opatijo šele v nedeljo. Berolin 8. aprila. Iz Belgrada došla poročila naznanjajo, da srbski politični krogi kar nič ne verjamejo, da bi imela pogajanja med Turčijo in Bolgarsko kak uspeh. V Macedoniji se pojavljajo nove vstaške čete. Samo v drinopoljskem vilajetu je pet takih čet, ki so imele že krvave boje s Turki Turška vlada trdi, da s 3 bolgarski učitelji, duhovniki in škofje zapleteni v vstaško gibanje in zahteva garancij, da ne bodo vstašev podpirali, sicer razveljavi privilegije, ki jih zdaj uživajo Kolonija 8. aprila. Rimski poročevalec „K6ln. Ztgu javlja, da Vatikan kar nič ne misli na ustanovitev posebne nuncijature v Berolinu Pariz 8. aprila. „Journal Officiel" prijavlja imenovanje izvenparlamentarne komisije, ki naj preišče razmere v mornarici. Predsednik je Pelle-tan, podpredsednika sta senator Clemenceau in poslanec Hou-son. Komisija šteje 63 članov. Med temi je 32 poslancev, 18 senatorjev, 13 višjih pomorskih oficirjev in 10 višj h uradnikov Madrid 8. aprila. Em es j Cae E 0jr«~~ baro-_ opaža vanja o. > metra fi g v mm. Vetrovi 9. zv. I 732 2 7. zj. i 7r,Q 6 2. pop. 732 4 86 77 131 ar. jzahod; oblačno sr.svzhod; jasno m. sszah. pol. oblač. Srednia včerajšnja temperatura: S8", nnrma!e: 8*1° Modrina v 24 urah : 0 3 mro. t Tužnim srcem naznanjava vsem prijateljem in znancem, da je Vsemogočni najino iskreno ljubljeno hčerko Ljudmilko poklical k Sebi danes ob l/tt. uri popoldne v nežni starosti 7 mescev. Rakek, 7. aprila 1904. Janko in Minka Jeglič 1002 nad učitelj. Angeljnovo milo jttarzeljsko (belo) milo. B 2rja ko 972-88 sta najbolj koristni štedilni mili za hišno rabo! -........--------- —- Dobivata ju po špecerijskih prodajalnicah. Tovarna mila Pavel Seemann Ljubljana. odda za mesec maj FR. IGLIC, Ljubljana Mestni trg štev. 1!. 1001-1 stanovanje z najmanj štirimi sobami za avgust. Ponudbe naj se pošiljajo uprav-ništvu „Slov. Naroda". 933—4 Učenec ki je dovršil 2 ali vsaj 1 srednjo šolo, krepke postave, se sprejme takoj v 997 trgovino z mešanim blagom i Albin Rant v Kranju. deček sposoben za trgovino se sprejme v večjo trgovino na deželi. Ponudbe na upravništvo rSloven- 996-1 skega Naroda". Za malo gostilno v malem kraju na deželi se išče kuharica katera naj tudi umeje obdelovanje vrta za sočivje. Ponudbe na upravništvo „Slov. Naroda". 963-4 občnemu zboru Posojilnice in hranilnice v Moravčah registrovane zadruge z neomejeno zavezo kateri bode dne 17. aprila t. 1. ob «£. popoldne tt moretašl^I šoli z nastopnim sporedom: 1. Poročilo naČelništva. 2. Poročilo nadzorništva. 3. Volitev načelništva. 4. Volitev nadzorništva. 5. Slučajnosti. 994 Načelni tvo. Proda se „Ljubljanski Zvon" 1881—1903, tudi posamezni letniki. — Prodajo posreduje le na pismena vprašanja Ivan Bonač, trgovina s papirjem v Ljubljani. 878-4 Sprejmem takoj dobro izučenega krojaškega pomočnika. Plača po dogovoru. Filip Merkel krojaški mojster v Ajdovščini. Išče se vesten in marljiv za razprodajo dobro vpeljanega blaga po celi Kranjski. Velik konzum! Vpeljana tvrdka! Blagohotne ponudbe pod šifro I. F. K. 500 na upravništvo „ Slovenskega Naroda". 992—1 Okoli 70 metrev železne -t«-ograje z okvirnimi ploščami ali brez njih se prav ceno proda. Več se izve v Frančiškanskih ulicah štev. 8 — pri fotografu Iiandau. 991-1 Poskusite Po okusu in zdravem uCinku prvak Varstvena znamka. likerjev. . Ogreva In oživlja telo, Budi tek In prebavo, Daje dobro spanje. Lastnik: B—79 EDMUND KAVČIČ, Ljubljana. Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno. ANDROPOGON ff HjililrlJ P. lirmnunii. Zgornja Polskava) je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče mredHUo > a rast I«*, katero ni nikako sleparstvo, ampak ekozi leta z nenavadnimi vspehi izkušena in zajamčena neškodljiva tekočina, KI z h li ran I Izpadanje In* Iti odstrani prn- Značilno je, da se pri pravilni rabi Se čez 4 do 5 tednov opazi močna rast lab, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo — Mnogoštevilna prizna nja. Cena steklenice 3 14. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele. Glavna zaloga In razpošiljate* v LJubljani pri gospodu Vaso Petričid-u. W /nloel imata tudi gg. lT- |»l. Trn-Itoez*, A. kune, E. Mark v IJnli-IJatil in g. A. liani v Hran|u. »jj Dobiva se tudi v Moifin mestu v lekarni pri „AngelJnfc<. Preprodajalci popust. 12—15 trgOTiniriilllagOl Prodajalka w Podhomu, tik pred predorom, ki se gradi za novo železnico na Vintgar proti Jesenicam. Trgovina je na najugodnejšem kraju. — Kupnina po dogovoru pri Katarini Kobe v Podhomu, pošta Gorje pri Bledu. 973—3 Poleg tovarne na Vevčah se takoj proda nova hiša z gostilniško koncesijo, z lepim salonom, veliko ledenico in lepim prostorom za napravo vrta. Hiša je tudi pripravna za vsak drugi obrt. Več se izve pri Francu Lipahu, posestniku v Dobrunjah št. 67, pošta Spodnja HruŠica pri Ljubljani. 966—4 Mednarodna panorama. v Ljubljani — Fogačarjev trg. Fotoplastični umetni zavod I. vrste. Svetovnoznana po neprekosljivi plastiki, perspektivi in barvah. Potovanje po vsem svetu v polni resničnosti. V soboto, 9. aprila 1904: zadnji dan razstave: fg- Škotsko. Od nedelje, IO. aprila 1904 do sobote, 16. aprila 1904: Slikovita vožnja po vodi in po kopnem na obali Sicilije. Ta vožnja nam nudi osobito s krova oceanskega parnika „Avgusta Viktorija" dra-žestne prizore. Vtisi, ki jih napravlja na nas obisk Paierma, Mesine, Katanije, Ta-ormine itd. nam v prirodni resničnosti predstavljajo posebnosti sicilakih mest in vasi. Serija 40 vin. Otroci 20 vin. 6 serij 2 K. 10 serij 3 K. Za šole in društva znižana vstopnina. Vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — odprto od ?». do 19. ure dopoldne In od 9. do S. ure popoldne. Z odličnim spoštovanjem 999 ra.Triia.teljstxro. ki tudi lahko vstopi kot trafikantinja, želi s 15. junijem svojo sedanjo služb o premeniti. 932 U sprejme takoj 971 _2 Ljudevit Potočnik urar v Boh. Bistrici. Odda se precej prostorna pri Fr. Igliču v Ljubljani Mestni trg štev. 11. iOf)0-1 Stanovanje obstoječe iz dveh sob, kuhinje in pri -padkov se takoj odda 98; Florijanske ulice štev. 24, potni izvežban špecerist, 17 let star, želi stopiti v trgovino v Ljubljani ali na deželi. Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda". 977—2 SpxejxML©3o se pod jako ugodnimi pogoji solidni in spretni Ponudbe naj se pošiljajo p uZavarovalni potovalci" na iprai ništvo „Slov. Naroda". 921 V najem se takoj odda približno 5 oralov velik travnik na ljubljanskem polju v bližini mestne bolnice za silo. — Na travniku se nahaja lOštanttii kozolec. Več se izve pri lastnici Mar-ji Mikuž v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 3. 983-2 es. Kr. avstrijske ^ državne železnic C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. veljaven od dne 1. oktobra 1903. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PhOGA ĆEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 2\ m ponoči m viak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen^ ste, Inomost, Monakovo, Ljubno, ČV E Aussee, Solnograd, čez K' in-Reiflnu v Steyr, v L>nc na Dunaj via Atnstetten. 7. uri 6 m. zjutraj osobni ak v Trbiž, Puntabel, Beljak, Celovec, Franzensteste, L 1 Dunaj, čez Selztbal v Solno ~ad, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. - - Ob 11. uri 61 t dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Seizihal, Dunaj. 3 uri 66 m popoldne osobni vlatv v Trbiž, Šmuhor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, M • kovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd. Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, lin Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reirling v Ste/r, Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II nurr.), Lipako, na I čez Amstetten — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, beljak, Franzensteste, In Monakovo »direktni vozovi 1. in II. razreda Trst-Monakovo). - PROGA V NOVOME: IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, T Kočevje, ob 1 uri B m popoldne- intotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomestu, K PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 1 uri 26 m zjutraj osobni 1 z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Aussee, Ljubno, lelovec, Beljak idirektni vozovi I. in II. razreda Monakovo-Tr»t) — 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobm vlak 1 Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I in II. razr), Francove vare, Ku love vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Geiu Curih, Bregenc, Inomost, Zeli cb jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, St. Ifo&or, 1 tabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, lovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri &1 m zvečer c ^ vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, šmohora, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosia v Solnograd. - PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob H uri zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Nove--« mesta, Kočevja in ob 8. uri 36 m zvečer istotako — ODHOD IZ LJUBLJANE drl ^ V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 6 m popoldne, ob 7 un l in ob 10. uri 46 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mefiani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6« dopoludne, ob 6. uri 10 m in ob 9. uri 56 m zvečer samo ob nedeljah in praznik h 11 2amo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevrt pejskem času, ki je zf s min. pred krajevnim Časom v Ljubljani. Sprejema zavarovanja človeškega živ-1 ljenja po najraznovrstnej&ih kombina- j cijah pod tako ugodnimi pogoji, ko j nobena druga zavarovalnica. Zlasti ie ugodno zavarovanje na doživetje n 8mrt z zmanjSujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let; pravico do dividende. wi imam w mm mmmm vzajemna zavarovalna oanlca v Fragi, Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z %M«*Mkozl MloiaiiMli«-iinroiliiu upravo. 3-40 Generalni ZSStop V Ljubljani, ftegar pisarne so v lastne} baucnej iOSpodsUlli ulicah hisi Zavaruje poslopja in premičnine pr požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj inlnajkulamm Uživa najboljši sloves, koder poslu ? Dovoljuje iz čistega dobička izdata podpore v narodne in občnokoriato* Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk .Narodne tiskarne' 2179 MF