Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 23 / Leto 79 / 6. junij 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si INTERVJU PRED VOLITVAMI Str. 12-13 Str. 9 GOSPODARSTVO PRIL OGA UČITELJICE Alkohol in oder ne gresta skupaj Alkohol in oder ne gresta skupaj Alkohol in oder ne gresta skupaj Alkohol in oder ne gresta skupaj AKTUAL TV SPORED Učiteljice xxxxx SPORED AKTUAL TV xxxxx xxxxx SPORED Učiteljice Učiteljice Učiteljice Učiteljice Učiteljice Učiteljice Učiteljice Učiteljice Učiteljice Učiteljice Učiteljice Učiteljice Učiteljice Učiteljice xxxxx xxxxx xxxxx xxxxx xxxxx xxxxx xxxxx xxxxx xxxxx xxxxx NEVERJETNI USPEH! KONCERT SELITA NA VEČJE PRIZORIŠČE. ŠT. 23 6. JUNIJ 2024 PET. 7. 6. SOB. 8. 6. NED. 9. 6. PON. 10. 6. TOR. 11. 6. SRE. 12. 6. ČET. 13. 6. Občinstvo ima vedno prav! Miran Rudan in Vili Resnik Str. 5 NOVO CELJE Str. 10 Str. 22-23 Matija Petrin, direktor v družbi BSH Hišni aparati O nekoč veličastnem baročnem dvorcu Ob Tednu gozdov zahvala skrbnim lastnikom gozdov Nazarska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije je prejšnji četrtek v Muzeju Vrbovec razglasila najskrbnejše lastnike gozdov in najprizadevnejšega gozdarja s svojega območja ter drevo leta. Obenem je odprla razstavo ob 30-letnici Zavoda za gozdove Slovenije. Teden gozdov je stalnica v slovenskem prostoru že več kot 50 let, saj z njim gozdarji opozarjajo na pomen gozda in gozdarstva. Foto: Nik Jarh Kdo iz naših krajev želi v Evropski parlament? V Cinkarni in Termah Olimia letos dvakrat dividende INTERVJU Str. 22-23 Matija Petrin, direktor v družbi BSH Hišni aparati Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 23, 6. junij 2024 AKTUALNO To je bil slogan nedavne Konference o turizmu in popoplavni obnovi Zgornje Savinjske doline, ki jo je prejšnjo sredo v kongresnem centru na Ljubnem ob Savinji organizirala Razvojna agencija Savinjsko-ša- leške regije. Na dogodku, ki ga je obiskalo več kot 60 turističnih deležnikov regije Saša, so različni preda- vatelji in govorci obravnavali aktualno tematiko po uničujočih poplavah, ki so 4. avgusta lani prizadele Zgornjo Savinjsko dolino. ŠPELA OŽIR Konferenca je bila name- njena pogovoru o razmerah po poplavah, seznanitvi z napredkom na področju ob- nove doline in razmisleku, kako lahko tako posamezni- ki kot turistični ponudniki in prebivalci prispevajo, da bo Zgornja Savinjska dolina na- šla nov zagon in postala bolj odporna na prihodnje izzive. Direktorica Razvojne agencije Saša Biljana Škarja je ob tem povedala: »Današnji dogodek je pomemben korak k razmi- sleku, kako bomo ponovno zgradili in okrepili našo sku- pnost. Zavezništvo in poveza- nost naše skupnosti sta lahko naši najmočnejši orodji.« Vodja organizacijskega od- bora konference Urša Zgoj- znik je izpostavila: »Zdi se, da sta bili največkrat slišani besedi sodelovanje in sona- ravno. Medtem ko o nujnosti povezovanja govorimo že de- setletja, se je tokrat zaradi lan- ske vodne ujme, slišanih pri- merov sodelovanja skupnosti po potresu v Posočju, pozivov k sočutnemu razumevanju drug drugega ter upoštevanja, da smo v času različnih kriz, pomen sodelovanja razkril v novi razsežnosti. Dejavna sku- pnost je lahko vedno odgovor. Obojega – načinov sodelova- nja in vpeljave sonaravnosti v prakso – se moramo priučiti in se za oboje najprej odločiti.« Spremembe so neizogibne Prvi sklop predavanj je bil osredotočen na turizem po poplavah in druge nepredvi- dene dogodke. Peter Črnič, nekdanji direktor RIC Bela krajina, pripravljavec sloven- ske turistične strategije in podjetnik, je predstavil izku- šnje in izzive destinacije Bela krajina, pri čemer je poudaril pomen povezovanja najrazlič- nejših ustanov. Nejc Pozvek s fakultete za turizem je opozo- ril na potrebo po prilagajanju turistične ponudbe vplivom podnebja. Roman Čretnik iz IT Melona je govoril o uporabi spletnih orodij in kako lahko ta prispevajo k učinkovitemu trženju po naravni nesreči. Drugi del dogodka je bil na- menjen tematiki popoplavne obnove skupnosti. Špela Po- lak Bizjak, komunikologinja in specialistka komunikacij- skega upravljanja, je pred- stavila krizno komuniciranje v času obnove po potresu in uničujočem plazu v Posočju, pri čemer izpostavlja pomen sodelovanja skupnosti. Ka- rel Gržan, duhovnik, teolog in pisatelj, je poudaril, da je odnosna inteligenca najpo- membnejša komponenta v času krize. Ključno je, da ne zapostavimo osebnih stisk in odnosov. Dubravka Ka- lin, direktorica direktorata za turizem, je opozorila, da so spremembe na področju turizma neizogibne in da se moramo nanje prilagoditi z inovativnimi pristopi. Ključen je sonaravni razvoj Zadnji del konference, ki jo je povezoval Franci Kotnik, je bil namenjen okrogli mizi z naslovom Razvoj Zgornje Savinjske doline – z naravo, ne proti njej. Franjo Naraloč- nik, župan Občine Ljubno, je izpostavil, da je za njim in za njegovimi sodelavci težka pot in da so že kar malo utrujeni. »Najbolj nas utrjujejo obljube, ki se na koncu ne izvedejo, kot nam je obljubljeno. Morda je bilo celo bolje takoj po popla- vah, ko smo bili polni adrena- lina. Zdaj smo v pat položaju. Vemo, kako naprej, a temu ne sledijo sklepi in cenitve. Nestr- pno čakamo možnosti sofi nan- ciranja projektov, ki smo si jih zastavili.« Naravovarstvenik in kajakaš na divjih vodah Rok Rozman je prepričan, da se najboljši odgovori najdejo tam, kjer go- vorita narava in zdrava kmečka pamet. Z dejavnostmi v okviru gibanja Balkan River Defence je s pomočjo prebivalcev prek spletnega obrazca zabeležil kar nekaj domnevno spornih posegov v vodotoke. »Ljudje so se na nas obračali, da se z rekami dogajajo čudne reči. Brez premisleka izvajajo pose- ge, ki ne bodo imeli učinka in bodo verjetno tudi zelo dragi, so nas opozarjali. Vzpostavili smo obrazec, kamor so lahko označili mesto posega in nalo- žili fotografi jo. Vnosov je več kot 130. Več kot tretjina jih je iz Savinjske doline. Izkazalo se je, da so posegi zelo nepremi- šljeni in neusklajeni. Problem, ki ga vidim, je v načinu, kako so se lotili urejanja vodotokov. Uničili bodo turistični potenci- al in biodiverziteto, istočasno ne bo pozitivnih posledic za poplavno varnost. Zavzemamo se za sonaravne protipoplav- ne ukrepe, ki predvidevajo več prostora za vode in so obenem podlaga za turistični razvoj.« Podjetnik Iztok Podkrižnik je prepričan, da leva roka ne ve, kaj dela desna. »Veli- ko ljudi se ukvarja z nekimi načrtovanji, a ne vem, ali vsi vedo, kaj delajo skupaj. To je ključnega pomena. Če niso seznanjeni, kaj se v prostoru dogaja, potem seveda ne mo- remo pričakovati, da bomo dobili popoln izdelek z razvoj- no komponento.« Prisotni so se strinjali, da je treba ob sanaciji infrastrukture in iskanju trajnostnih razvojnih rešitev enako pomembno obravnavati vplive naravne nesreče na družbeno življenje in duševno počutje prebivalcev ter se povezati kot skupnost. Tudi Saša Piano, dipl. inž. krajinske arhitekture, si želi, da bi strokovnjaki znali bolj sodelovati. »Zdi se mi, da vsak, ki začne kakšen projekt, poruši vse, kar je bilo pred njim, in želi graditi na novo ter postaviti svoj spomenik. Že v času prvih sestankov z družinami sem rekla, da prej kot v dveh letih ne bodo dobili hiš. Zdelo se mi je prav, čeprav je bilo za vse zelo hudo, da to vedo. Za vse težave bomo za- gotovo z dobro komunikacijo našli rešitev.« Foto: Andraž Purg Na Ljubnem ob Savinji Konferenca o turizmu in popoplavni obnovi Zgornje Savinjske doline Z naravo, ne proti njej Na okrogli mizi o obnovi in rešitvah za nadaljnji razvoj so razpravljali Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno, Saša Piano, dipl. inž. krajinske arhitekture, podjetnik Iztok Podkrižnik, Rok Rozman iz društva Balkan River Defence ter Anamarija Bitenc iz kampa Savinja. Prisotni so se strinjali, da je sonaravni pristop k obnovi ključnega pomena. Konferenco je povezoval Franci Kotnik (prvi z leve). »Ljudje so se na nas obračali, da se ob rekah dogajajo čudne reči. Brez premisleka izvajajo posege, ki ne bodo imeli učinka in bodo verjetno tudi zelo dragi, so nas opozarjali,« je izpostavil Rok Rozman. »Veliko ljudi se ukvarja z nekimi načrtovanji, a ne vem, ali vsi vedo, kaj delajo skupaj. To je ključnega pomena,« je prepričan Iztok Podkrižnik. Dogodek je obiskalo več kot 60 turističnih deležnikov regije Saša. Med njimi so bili tudi župani občin Zgornje Savinjske doline in drugi odločevalci. Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 23, 6. junij 2024 AKTUALNO ZADETKI 27 14 27 15 28 16 28 15 V Rimskih Toplicah je bil minuli teden dvodnevni simpozij Vodni dnevi, ki ga je Slovensko društvo za zaščito voda organiziralo že 30. leto zapored. Letošnje srečanje je soustvarilo 13 domačih in tujih predava- teljev, ki so pod geslom Voda včeraj, danes in jutri s predavanji in z razpravami na okroglih mizah odpi- rali vprašanja o ustrezni skrbi in upravljanju voda, kar je tudi zaradi katastrofalnih avgustovskih poplav še vedno ena najaktualnejših tematik. SINTIJA JURIČ Kot je na Vodnih dnevih povedal minister Novak, bodo urejanje voda po lanskih ujmah opravili v najmanj treh delih. Prvi intervencijski del, v ka- terem so odstranili naplavni material, zaščitili objekte in zagotovili ponovno pretočnost rek, je že končan. Sledil bo drugi del, ki bo osredotočen na obnovo. »Ključni cilj je, da urejamo in načrtuje- mo vodotoke, da bodo narejeni na na- ravi temelječih rešitvah,« je poudaril in dodal, da je defi niranje teh ključen izziv za projektante. »Če ne drugače, bom pripravil predpis ali kar osebno navo- dilo za določitev kriterijev. Dali smo že nalogo, da se to naredi tudi kot izhodi- šče. Drugi izziv je, kaj pomeni podneb- na odpornost. Tudi to se pogovarjamo znotraj stroke, saj ni opredeljeno.« Novak je ob tem še dodal, je bilo do zdaj za vodotoke namenjenega prema- lo denarja, vendar to zdaj povečujejo. »Poleg klasičnega proračunskega vira imamo sredstva vodnega sklada, ki so bila v preteklosti namenjena predvsem za gradnjo hidroelektrarn. V tej vladi smo to prekinili in sredstva iz vodnega sklada bodo šla izključno za urejanje vodotokov. Višina se povečuje s 15 na 30, zdaj se približujemo celo 50 milijo- nom evrov na leto,« je poudaril. Marsikaj narejeno nestrokovno Da je bilo pri sanacijah v zadnjih mesecih narejeno tudi kaj narobe in nestrokovno, priznava tudi nova ge- neralna direktorica direktorata za vode dr. Lidija Globevnik, ki je poudarila, da je z dosedanjimi deli vseeno zado- voljna. »Razumem vse kritike, hkrati opozarjam, da je bilo narejenega zelo veliko dobrega dela. Zavedamo se, da je bilo 10, 15 odstotkov del prehitro narejenih, vendar to predvsem v stra- hu, da so lahko poškodbe po ujmah, ki so sledile, prav tako nevarne in te smo preprečili.« Poudarila je, da so v sanacijskem na- črtu predvidene tudi nekatere obnove neustrezno narejenih interventnih rešitev, ki so bile takrat potrebne, ob čemer je pojasnila, da so interventne ukrepe zaradi nujnosti velikokrat izva- jale tudi lokalne skupnosti. Sanacija bo po njenih besedah dolgoročna, vzeli si bodo tudi ustrezen čas za premislek, kako zadeve izpeljati v sonaravnih re- šitvah. »Nismo na dveh bregovih, am- pak smo v skupni reki,« je poudarila. Vlada RS je že sprejela program sanacije v višini 2,3 milijarde evrov. Od tega je 1,3 milijarde evrov name- njenih vodotokom, druga milijarda evrov občinam za ureditev infra- strukture ter fi zičnim in pravnim osebam za odpravo posledic nesre- če, vključno z nadomestitvenimi gradnjami. Kako potekajo sanacije po lanski ujmi? Široka razprava o vodah Kako izboljšati stanje vodnega okolja? V Slovenskem društvu za zaščito voda opozarjajo, da se je v zadnjih treh de- setletjih na področju upra- vljanja voda zgodilo veliko sprememb. Vedno večja raba vode in izkoriščenost prostora, onesnaženost, iz- guba biotske raznovrstnosti in podnebne spremembe so naredili družbeni premik k novim načinom upravljanja voda, raziskavam in razvoju ter povezovanju vseh udele- žencev. To so želeli v ospred- je postaviti tudi na letošnjem simpoziju Vodni dnevi, ki ga je odprla predsednica Sloven- skega društva za zaščito voda dr. Marjetka Levstek. Zbrane strokovnjake je na simpoziju nagovoril tudi mi- nister za naravne vire in pro- stor Jože Novak, ki je med drugim izpostavil, da je pri načrtovanju sanacij in razvoja »nujno upoštevati podnebne spremembe in spremenjeno delovanje voda s hudourni- ki, plazovi, poplavami ter na drugi strani vedno bolj pogosta sušna obdobja s po- manjkanjem vode za oskrbo prebivalstva s pitno vodo in pridelavo hrane«. Poudaril je, da bi morali vodi v prihodnje zagotoviti več prostora s kom- binacijo gradbenih in negrad- benih ureditev ob upošteva- nju potrebe po varstvu narave in ekosistemov. Po njegovih besedah državo veliki izzivi čakajo tudi na področju odva- janja in čiščenja komunalne odpadne vode. 13 predavateljev, štiri okrogle mize Sodelujoči predavatelji so v svojih predstavitvah na- slavljali veliko področij – od sprememb pri razumevanju odnosa ljudi do vode, gospo- darjenja z vodami, podneb- nih sprememb in oskrbe s pitno vodo na Dunaju do od- vajanja in čiščenja odpadnih voda na Danskem, nadzora nad vtoki v kanalizacijski sistem in še mnogo več. Po mnenju okoljskega so- ciologa dr. Pavla Gantarja so za prihodnost voda nujne večja učinkovitost in produk- tivnost vseh načinov rabe vode ter ponovna uporaba odpadne in padavinske vode tudi v kmetijstvu, energetiki in prostorskem načrtovanju. Da so lanske poplave s sabo prinesle nova spoznanja in pristope pri reševanju kri- znih situacij, je poudarila direktorica JKP Log Marje- tica Tasič Bukovec. Slednja je med drugim opozorila, da je država dolga leta urejanju strug hudournikov in drugih vodotokov namenjala bistve- no premalo denarja, račun za to pa so morali plačati obča- ni, ki so jim poplave uničile domove. Foto: Andraž Purg Na okrogli mizi so sodelovali (z leve proti desni) dr. Sašo Petan, dr. Pavel Gantar in dr. Dan Podjed. Povezoval jo je podpredsednik SDZV dr. Mihael J. Toman. 120 strokovnjakov, ki delujejo na različnih področjih upravljanja voda, je spremljalo osrednje strokovno srečanje. »Zelo je pomembno, da v Nazarjah ni samo proi- zvodnja, ampak je tudi razvoj. Kompetenc, zna- nja in izkušenj ne moreš preprosto preseliti iz ene države v drugo.« Matija Petrin, direktor v družbi BSH Hišni aparati »V življenju z ničemer nisem pretiraval, razen z delom. Navajen sem trdo delati. Največja dota, ki sem jo dobil od staršev, je, da sta mi privzgojila vztrajnost.« Viktor Lečnik, urar in če- belar »Med enim od obiskov Sicilije je bila tam Dirka po Italiji in takrat sem kole- saril tudi z legendarnim Francescom Moserjem. Odpeljali smo se tudi na Etno in si ogledali etapo, v kateri je zmagal Jan Polanc.« Tone Tiselj, nekdanji roko- metni trener in poznavalec kolesarstva »Zelo sem navezan nanj, zato lepo skrbim zanj. Vredno je več kot ženin zlat prstan.« Franc Šteharnik, lastnik 90 let starega kolesa »Opazili smo, da so dre- vesa v naseljih ogrožena. Njihov pomen za ljudi je izjemen. Dajejo senco, čistijo zrak, zmanjšujejo vrednost stresnega hormo- na in lepšajo okolico.« Marijan Denša, predstav- nik Območne enote Nazarje iz Zavoda za gozdove Slove- nije Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 23, 6. junij 2024 GOSPODARSTVO Potrošniki si želimo čim manj hrupne, energetsko čim manj potratne in cenovno čim bolj ugodne pral- ne in sušilen stroje, hladilnike oziroma zamrzoval- nike. Zato so razvojni inženirji v Gorenju nenehno pred zahtevnimi izzivi. Njihova prizadevanja so med drugim usmerjena v zagotavljanje čim bolj tihih go- spodinjskih aparatov. Akustične meritve v tem velenj- skem podjetju opravljajo že približno tri desetletja in so celo pionirji na tem področju. Odslej bodo pri svojem delu lahko še bolj natančni in uspešni, saj bodo v novem akustičnem laboratoriju s posebno komoro lahko izmerili tudi zelo nizke ravni hrupa vedno tišjih gospodinjskih aparatov. BARBARA FURMAN Velenjsko Gorenje ima največji akustični laboratorij v tem delu Evrope S posebno stavbo do popolne tišine Z meritvami hrupa se v Gorenju, ki je v lasti kitajske multinacionalke Hisense, trenutno ukvarja ekipa treh sodelavcev, veliko več se jih z načini za zmanjševanje hrupa ukvarja posredno oziroma v sklopu razvoja novih gospo- dinjskih aparatov. »V našem podjetju imamo tudi posebno skupino za numerične simula- cije in akustiko. Na področju raziskav in razvoja tako sku- paj zaposlujemo že skoraj 600 razvojnikov, v zadnjih treh le- tih se je številka povečala za skoraj polovico. Sicer pa smo v Gorenju ponosni na najbolj- šo inovacijo zadnjih dveh let s področja zmanjševanja gla- snosti aparatov,« je povedal izvršni podpredsednik dr. Boštjan Pečnik. Na bienalni konferenci Hisense Europe Tech, kjer predstavljajo in nagrajujejo najboljše inovacije, se je ko- nec maja v Ljubljani zbralo več kot 100 inovatorjev iz Skupine Hisense Europe, ki so predstavili 30 najprodornejših inovacij. Strokovna komisija je priznanje za najboljšo ino- vacijo podelila prav inovaciji, povezani z zmanjševanjem hrupa pralnih strojev Asko. Zasnoval jo je dr. Blaž Starc, vodja oddelka numeričnih si- mulacij in akustike. Polgluha komora Podobne razvojne dosežke si v Gorenju seveda želijo tudi v prihodnje. K temu bo zago- tovo pripomogel nov aku- stični laboratorij, v katerem je tišje od tišine. Zgrajen je na plavajočem temelju ter po celotnem obodu komore izo- liran z zunanjimi in notranji- mi akustičnimi paneli, razen po tleh. »Zato je to polgluha komora. Akustični paneli namreč služijo za prepreče- vanje prehoda aerodinamič- nega hrupa iz zunanjosti v notranjost. Merilni prostor je namenjen opravljanju razvoj- nih meritev za različna podro- čja izboljšav, ne le hrupa. V njem bomo lahko izvajali tudi meritve električnih veličin za razvoj vezij za krmiljenje in- dukcijskih kuhališč, vibracij motorja pralnega stroja, hitro- sti in pretokov zraka v sušil- nih omarah in podobno,« je pojasnil direktor predrazvoja dr. Tomaž Bregar in dodal, da se meje sprejemljivega hrupa gospodinjskih apara- tov ves čas znižujejo. »Zmo- žnost meritve zelo nizkih ravni hrupa je za nas najbolj V Uniorju končno dividende? Poslovanje Uniorja je bilo v prvem četrtletju nekoliko slabše kot lani v enakem času. Družba je ustvarila le 7 tisoč evrov čistega dobička. (Foto: arhiv Uniorja) pomembna pri razvoju najtiš- jih aparatov (pod 30 dB(A)), zdaj so to predvsem modeli hladilnikov. Ti so že tako zelo tihi, da jih v običajnem okolju težko slišimo.« Deset milijonov Na projekt Razvoj nizko- emisijskih aparatov in siste- mov za verifikacijo je poleg vzpostavitve novega akustič- nega laboratorija vezan tudi razvoj dveh novih genera- cij hladilno-zamrzovalnega aparata in pralnega stroja. Gorenje bo vanj vložilo več kot 10 milijonov evrov. Z milijonom evrov ta projekt sofinancira Evropska unija z ministrstvom za gospodar- stvo, turizem in šport. Kot še poudarjajo v Gorenju, je milijon evrov sofinanciranja spodbudil za več kot devet- kratno vrednost neposrednih vlaganj podjetij v konzorciju. Multiplikativni učinek se bo po njihovih napovedih še po- večal, ko se bo začela redna proizvodnja nove generacije nizkoemisijskih pralnih stro- jev in hladilno-zamrzovalnih aparatov. Povezljivi aparati? Pri razvoju novih izdel- kov gospodinjskih aparatov je danes poudarek tudi na preprostosti in intuitivnosti uporabe, zmanjšanem okolj- skem vplivu glede porabe energije, vode in materialov. »Zadnje raziskave so pokaza- le, da sta poraba energije in hrup postala najpomembnej- ša dejavnika pri odločitvi za nakup. Opažamo tudi trend povečanega povpraševanja po povezljivih aparatih, ki bodo v prihodnje omogočali tako personalizacijo kot tudi funkcionalnost, ki bo poveza- na z umetno inteligenco,« še pravi dr. Pečnik. Sicer pa akustične meritve v Gorenju izvajajo že več kot tri desetletja. Svojo prvo aku- stično komoro so postavili v začetku leta 1992. To je bila prva in do vzpostavitve nove tudi največja tovrstna komora v Sloveniji. Foto: Andraž Purg Ekipa razvojnih inženirjev v Gorenju ima z najnovejšo pridobitvijo zagotovljene še boljše pogoje za delo. V akustični komori je zagoto- vljena popolna tišina, ki mogoča meritve zelo nizkih ravni hrupa gospodinjskih aparatov. Gorenje v projektu sodeluje s podjetjema Dewesoft in Arctur. Dewesoft zagotavlja razvoj njihove programske opreme za meritve zvočne moči in psihoakustičnih para- metrov ter pomoč pri postavitvi merilnih verig za razvoj gospodinjskih aparatov. Podjetje Arctur sodeluje pri raz- vijanju digitalnega dvojčka hladilnika s čim nižjo porabo energije in s čim manjšim hrupom. Projekt Razvoj nizkoemisijskih aparatov in sistemov za verifikacijo zajema tako vzpostavitev novega akustičnega laboratorija kot tudi razvoj novih generacij hladilno-za- mrzovalnih aparatov ter pralnih strojev. Gorenje bo vanj vložilo več kot 10 milijonov evrov. Z milijonom evrov ga sofinancirata Evropska unija in gospodarsko ministrstvo. Lastniki Uniorja, med katerimi imajo malo več kot polovico delnic država in z njo povezane družbe, bodo, kot kaže, le dočakali izplačilo dividend. Če držijo podatki malih delničarjev, so dividende nazadnje dobili leta 2007. Po predlogu, objavljenem v sklicu seje skupščine, bi Uni- or za dividende, ki bi znašale 0,33 evra bruto na delnico, po- rabilo 938 tisoč evrov čistega dobička iz leta 2022. Kot na- vajajo v podjetju, z izplačilom dividend v takšni višini ne bodo kršili finančnih zavez, ki so jim jih naložile banke, pri katerih so najeli sindicira- no posojilo. Uprava Uniorja je svojim delničarjem tudi že sporoči- la, kako sta matično podjetje in celotna skupina poslovala v letošnjem prvem tromesečju. Skupina Unior, ki jo sestavlja več podjetij doma in v tujini, je do konca marca ustvarila 79,6 milijona evrov prihod- kov od prodaje. Čisti dobiček je znašal 5 milijonov evrov in je bil v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nižji za četrtino. Matična družba je v prvem četrtletju imela 51,6 milijona evrov prometa, kar je pet odstotkov manj kot v ne- kem lanskem obdobju. Čisti dobiček je znašal le skromnih 7 tisočakov. Lani je Unior v tem času ustvaril 1,5 milijona evrov čistega dobička. V Uniorju navajajo, da so razmere v avtomobilski in- dustriji, ki je glavni kupec njihovih izdelkov, še naprej težke. Kljub temu so v prvih treh mesecih v svoji največji dejavnosti, proizvodnji od- kovkov, imeli dobro naročilno stanje ter v primerjavi z lani povečali prodajo. Več naročil kot lani dobivajo tudi za ročna orodja, kjer so se lani v drugi polovici leta soočili z velikim padcem prodaje. V programu Strojegradnja je letos prodaja skromnejša kot lani, kar pa je, pravijo v Uniorju, v skladu z načrti. JI Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 23, 6. junij 2024 GOSPODARSTVO Potrošniki si želimo čim manj hrupne, energetsko čim manj potratne in cenovno čim bolj ugodne pral- ne in sušilen stroje, hladilnike oziroma zamrzoval- nike. Zato so razvojni inženirji v Gorenju nenehno pred zahtevnimi izzivi. Njihova prizadevanja so med drugim usmerjena v zagotavljanje čim bolj tihih go- spodinjskih aparatov. Akustične meritve v tem velenj- skem podjetju opravljajo že približno tri desetletja in so celo pionirji na tem področju. Odslej bodo pri svojem delu lahko še bolj natančni in uspešni, saj bodo v novem akustičnem laboratoriju s posebno komoro lahko izmerili tudi zelo nizke ravni hrupa vedno tišjih gospodinjskih aparatov. BARBARA FURMAN Velenjsko Gorenje ima največji akustični laboratorij v tem delu Evrope S posebno stavbo do popolne tišine Z meritvami hrupa se v Gorenju, ki je v lasti kitajske multinacionalke Hisense, trenutno ukvarja ekipa treh sodelavcev, veliko več se jih z načini za zmanjševanje hrupa ukvarja posredno oziroma v sklopu razvoja novih gospo- dinjskih aparatov. »V našem podjetju imamo tudi posebno skupino za numerične simula- cije in akustiko. Na področju raziskav in razvoja tako sku- paj zaposlujemo že skoraj 600 razvojnikov, v zadnjih treh le- tih se je številka povečala za skoraj polovico. Sicer pa smo v Gorenju ponosni na najbolj- šo inovacijo zadnjih dveh let s področja zmanjševanja gla- snosti aparatov,« je povedal izvršni podpredsednik dr. Boštjan Pečnik. Na bienalni konferenci Hisense Europe Tech, kjer predstavljajo in nagrajujejo najboljše inovacije, se je ko- nec maja v Ljubljani zbralo več kot 100 inovatorjev iz Skupine Hisense Europe, ki so predstavili 30 najprodornejših inovacij. Strokovna komisija je priznanje za najboljšo ino- vacijo podelila prav inovaciji, povezani z zmanjševanjem hrupa pralnih strojev Asko. Zasnoval jo je dr. Blaž Starc, vodja oddelka numeričnih si- mulacij in akustike. Polgluha komora Podobne razvojne dosežke si v Gorenju seveda želijo tudi v prihodnje. K temu bo zago- tovo pripomogel nov aku- stični laboratorij, v katerem je tišje od tišine. Zgrajen je na plavajočem temelju ter po celotnem obodu komore izo- liran z zunanjimi in notranji- mi akustičnimi paneli, razen po tleh. »Zato je to polgluha komora. Akustični paneli namreč služijo za prepreče- vanje prehoda aerodinamič- nega hrupa iz zunanjosti v notranjost. Merilni prostor je namenjen opravljanju razvoj- nih meritev za različna podro- čja izboljšav, ne le hrupa. V njem bomo lahko izvajali tudi meritve električnih veličin za razvoj vezij za krmiljenje in- dukcijskih kuhališč, vibracij motorja pralnega stroja, hitro- sti in pretokov zraka v sušil- nih omarah in podobno,« je pojasnil direktor predrazvoja dr. Tomaž Bregar in dodal, da se meje sprejemljivega hrupa gospodinjskih apara- tov ves čas znižujejo. »Zmo- žnost meritve zelo nizkih ravni hrupa je za nas najbolj V Uniorju končno dividende? Poslovanje Uniorja je bilo v prvem četrtletju nekoliko slabše kot lani v enakem času. Družba je ustvarila le 7 tisoč evrov čistega dobička. (Foto: arhiv Uniorja) pomembna pri razvoju najtiš- jih aparatov (pod 30 dB(A)), zdaj so to predvsem modeli hladilnikov. Ti so že tako zelo tihi, da jih v običajnem okolju težko slišimo.« Deset milijonov Na projekt Razvoj nizko- emisijskih aparatov in siste- mov za verifikacijo je poleg vzpostavitve novega akustič- nega laboratorija vezan tudi razvoj dveh novih genera- cij hladilno-zamrzovalnega aparata in pralnega stroja. Gorenje bo vanj vložilo več kot 10 milijonov evrov. Z milijonom evrov ta projekt sofinancira Evropska unija z ministrstvom za gospodar- stvo, turizem in šport. Kot še poudarjajo v Gorenju, je milijon evrov sofinanciranja spodbudil za več kot devet- kratno vrednost neposrednih vlaganj podjetij v konzorciju. Multiplikativni učinek se bo po njihovih napovedih še po- večal, ko se bo začela redna proizvodnja nove generacije nizkoemisijskih pralnih stro- jev in hladilno-zamrzovalnih aparatov. Povezljivi aparati? Pri razvoju novih izdel- kov gospodinjskih aparatov je danes poudarek tudi na preprostosti in intuitivnosti uporabe, zmanjšanem okolj- skem vplivu glede porabe energije, vode in materialov. »Zadnje raziskave so pokaza- le, da sta poraba energije in hrup postala najpomembnej- ša dejavnika pri odločitvi za nakup. Opažamo tudi trend povečanega povpraševanja po povezljivih aparatih, ki bodo v prihodnje omogočali tako personalizacijo kot tudi funkcionalnost, ki bo poveza- na z umetno inteligenco,« še pravi dr. Pečnik. Sicer pa akustične meritve v Gorenju izvajajo že več kot tri desetletja. Svojo prvo aku- stično komoro so postavili v začetku leta 1992. To je bila prva in do vzpostavitve nove tudi največja tovrstna komora v Sloveniji. Foto: Andraž Purg Ekipa razvojnih inženirjev v Gorenju ima z najnovejšo pridobitvijo zagotovljene še boljše pogoje za delo. V akustični komori je zagoto- vljena popolna tišina, ki mogoča meritve zelo nizkih ravni hrupa gospodinjskih aparatov. Gorenje v projektu sodeluje s podjetjema Dewesoft in Arctur. Dewesoft zagotavlja razvoj njihove programske opreme za meritve zvočne moči in psihoakustičnih para- metrov ter pomoč pri postavitvi merilnih verig za razvoj gospodinjskih aparatov. Podjetje Arctur sodeluje pri raz- vijanju digitalnega dvojčka hladilnika s čim nižjo porabo energije in s čim manjšim hrupom. Projekt Razvoj nizkoemisijskih aparatov in sistemov za verifikacijo zajema tako vzpostavitev novega akustičnega laboratorija kot tudi razvoj novih generacij hladilno-za- mrzovalnih aparatov ter pralnih strojev. Gorenje bo vanj vložilo več kot 10 milijonov evrov. Z milijonom evrov ga sofinancirata Evropska unija in gospodarsko ministrstvo. Lastniki Uniorja, med katerimi imajo malo več kot polovico delnic država in z njo povezane družbe, bodo, kot kaže, le dočakali izplačilo dividend. Če držijo podatki malih delničarjev, so dividende nazadnje dobili leta 2007. Po predlogu, objavljenem v sklicu seje skupščine, bi Uni- or za dividende, ki bi znašale 0,33 evra bruto na delnico, po- rabilo 938 tisoč evrov čistega dobička iz leta 2022. Kot na- vajajo v podjetju, z izplačilom dividend v takšni višini ne bodo kršili finančnih zavez, ki so jim jih naložile banke, pri katerih so najeli sindicira- no posojilo. Uprava Uniorja je svojim delničarjem tudi že sporoči- la, kako sta matično podjetje in celotna skupina poslovala v letošnjem prvem tromesečju. Skupina Unior, ki jo sestavlja več podjetij doma in v tujini, je do konca marca ustvarila 79,6 milijona evrov prihod- kov od prodaje. Čisti dobiček je znašal 5 milijonov evrov in je bil v primerjavi z enakim lanskim obdobjem nižji za četrtino. Matična družba je v prvem četrtletju imela 51,6 milijona evrov prometa, kar je pet odstotkov manj kot v ne- kem lanskem obdobju. Čisti dobiček je znašal le skromnih 7 tisočakov. Lani je Unior v tem času ustvaril 1,5 milijona evrov čistega dobička. V Uniorju navajajo, da so razmere v avtomobilski in- dustriji, ki je glavni kupec njihovih izdelkov, še naprej težke. Kljub temu so v prvih treh mesecih v svoji največji dejavnosti, proizvodnji od- kovkov, imeli dobro naročilno stanje ter v primerjavi z lani povečali prodajo. Več naročil kot lani dobivajo tudi za ročna orodja, kjer so se lani v drugi polovici leta soočili z velikim padcem prodaje. V programu Strojegradnja je letos prodaja skromnejša kot lani, kar pa je, pravijo v Uniorju, v skladu z načrti. JI Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 23, 6. junij 2024 GOSPODARSTVO več informacij več informacij na na hörmann.si hörmann.si entuziazem želja po učenju pripadnost (m/ž) Delniške družbe kmalu o delitvi dobička V Cinkarni Celje in Termah Olimia letos dvakrat dividende Tudi na Celjskem se bodo kmalu začela redna letna srečanja lastnikov delniških družb. Osrednji točki večine njihovih dnevnih redov bosta obravnava po- ročila o poslovanju v letu 2023 in odločanje o delitvi bilančnega dobička. Delničarji Cinkarne Celje, Cetisa in Term Olimia se bodo letos sestali že drugič. V vseh treh družbah – v cinkarni in termah je bila seja skup- ščine februarja, v Cetisu mesec kasneje – so sprejeli sklepe o delitvi dobička. Če bi si namreč dividende razdeli že lani, bi morali vrniti državno pomoč, ki so jo dobili za blaženje posledic visokih cen energije. JANJA INTIHAR Dobrna ima spet Mlečno Marjanco Terme Dobrna so obnovile še eno zgodovinsko zgradbo v svojem zdraviliškem parku. Novo podo- bo in tudi vsebino je dobila nekdanja letna kavarna, nekoč znana kot Mlečna Marjanca. Enako se stavba, ki jo bodo namenu predali danes, v četrtek, spet imenuje. Nekdanjo kavarno, ki je bila zgrajena in dozidana med letoma 1847 in 1860 in stoji nasproti hotela Vita, so terme začele prenavljati januarja letos. V stavbi so v pritličju uredile dve večnamenski dvorani z gostinsko ponudbo, v mansardi pa 65 kvadratnih metrov velik apartma. Ena dvorana je večja in bo lahko sprejela do 120 oseb. Namenjena bo različnim dogodkom, od porok in seminarjev do kulturnih prireditev. Manjša dvorana, ki meri le 31 kvadratnih metrov, bo name- njena poslovnim sestankom ali drugim podobnim dogodkom. V Mlečni Marjanci bo tudi drugačna go- stinska ponudba, kot jo imajo Terme Dobrna v drugih svojih restavracijah. Odločile so se namreč za franco- ski bistro, v katerem bo domačemu kuharju pomagal chef iz tujine. V termah poudarjajo, da so tudi pri prenovi te stavbe ohranili vse njene arhitekturne značilnosti. Pri tem so sledili navodilom zavoda za varovanje kulturne de- diščine, s katerim tesno sodelujejo pri obnovah vseh spomeniško zaščitenih zgradb v zdraviliškem parku. Vrednost prenove Mlečne Marjance je malo več kot milijon evrov. JI Na februarski izredni seji skupščine so se lastniki Cin- karne Celje odločili, da si bodo razdelili malo več kot 25 milijonov evrov bilančne- ga dobička iz leta 2022, in je vsak za eno delnico dobil 3,20 evra bruto dividende. Uprava in nadzorni svet sta sicer predlagala nekoliko niž- je dividende. Znašale naj bi 2,77 evra bruto na delnico, a so delničarji na seji skoraj soglasno podprli nasprotni predlog Slovenskega držav- nega holdinga. Februarske dividende, ki so bile med najvišjimi doslej, ne bodo edine, ki jih bodo letos dobili lastniki največjega celjskega podjetja. Na redni seji skup- ščine, ki bo 19. junija, bodo namreč delničarji ponovno odločali o dividendah. Tokrat naj bi zanje namenili malo več kot 7 milijonov evrov. »Iz dobička, ki smo ga ustva- rili v letu 2023, dividend ne smemo izplačati, saj bi v tem primeru državno pomoč mo- rali vrniti. Zato bomo lanski dobiček zaklenili na poseben knjigovodski račun in za di- vidende namenili dobiček iz prejšnjih let. Želimo namreč izvajati dividendno politiko, ki smo jo obljubili delničar- jem,« je pojasnil predsednik uprave Aleš Skok. Lastniki cinkarne, med ka- terimi imajo največ delnic dr- žava in z njo povezane druž- be, bodo na seji skupščine odločali tudi o spremembah v nadzornem svetu. Državna Modra zavarovalnica namreč predlaga odpoklic Davida Kastelica, sicer predsednika uprave zavarovalnice Grawe. Namesto njega naj bi delo uprave nadziral Tomaž Ber- ločnik, ki je doslej vodil več državnih podjetij, trenutno pa deluje v družbi Alfi Rene- wables, ki upravlja alternativ- ne naložbene sklade. V Cetisu letos brez? V Cetisu, kjer ima največ delnic ljubljanska družba MSIN, 15-odstotna lastnica je država, so si letos že razdelili 6 milijonov evrov dobička, ki so ga »vzeli« iz predlanskega bilančnega dobička. Bruto di- videnda na delnico je znašala 30 evrov. To je bila najvišja dividenda, ki so jo doslej iz- plačali v Cetisu. Visoka je si- cer bila tudi v letu 2022, ko je znašala 29,50 evra bruto in so zanjo namenili 5,9 mi- lijon evrov, v letih prej pa so si lastniki podjetja izplačali le manjši delež bilančnega dobička. Čeprav se je na domačem trgu in še zlasti na tujih trgih srečeval z mnogimi težava- mi, je Cetis tudi lani posloval zelo dobro, saj je rekordne predlanske prihodke še pove- čal. Znašali so 68,2 milijona evrov, kar je 9 odstotkov več kot leta 2022. Čistega dobič- ka je bilo 16,3 milijona evrov. Kljub temu upravni odbor družbe predlaga, naj bilančni dobiček, ki je konec minule- ga leta znašal 18,7 milijona evrov, ostane nerazporejen. Ne samo zaradi državne po- moči za omilitev energetske krize, ampak zaradi naložb, ki jih načrtuje v naslednjih letih. Za razliko od obeh celj- skih družb so bili v Termah Olimia pri prvi letošnji deli- tvi bilančnega dobička bolj skromni. Država, ki je njiho- va 100-odstotna lastnica, se je odločila, da si bo na račun dividend izplačala le malo več kot 700 tisoč evrov. Na seji skupščine, ki bo v začet- ku julija, bo država dobila več denarja. Uprava in nadzorni svet namreč predlagata, da bi za dividende namenili še 1,7 milijona evrov. Gre za del dobička, ki ga je družba ustvarila do leta 2019. Bruto dividenda na delnico bi zna- šala 2,50 evra. Prihodki in dobiček Term Olimia so bili lani rekordni. Čisti prihodki od prodaje so znašali 33 mi- lijonov evrov, čistega dobička je bilo 4,3 milijona evrov, kar je 63 odstotkov več kot v letu 2022. Kovintrade skromnejši Po predlanskem izjemno dobrem poslovanju, ko so ustvarili 285 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in malo več kot 11 milijonov evrov čistega dobička ter si izplačali dividende v višini 7 evrov bruto na delnico, bodo, kot kaže, v Kovintradu letos bolj skopi pri delitvi dobička. Lani so imeli kar 60 milijo- nov evrov nižji promet in 7 milijonov evrov manj čistega dobička. Delničarji, med katerimi imata največ delnic družba Bartimaeus v lasti Boštjana Marovta in nekdanjega pred- sednika uprave Kovintrada Marka Staroveškega, ki je tudi pomemben posamični lastnik celjske družbe, ter podjetje Inpos, se bodo na seji skup- ščine zbrali 20. junija. Uprava in nadzorni svet predlagata, da bi iz bilančnega dobička, ki znaša 22,5 milijona evrov, za dividende letos namenili 892 tisoč evrov, kar pomeni, da bi bruto dividenda na del- nico znašala le 67 centov. Za izplačilo dividend so se tudi letos odločili v podjetju Liko, ki je lastniško povezan s Kovintradom. Zanje bodo od 7,5 milijona evrov bilančnega dobička namenili malo manj kot dvesto tisočakov. Brez predstavnika delavcev Lani sta zelo dobro poslo- vala tudi gradbeno podjetje Remont, ki je v večinski lasti KM Inštalacij, in njegova se- strska družba Remont NG, ki izdeluje asfaltne zmesi. Remont je sicer v primerjavi z letom 2022 čiste prihodke povečal le za 4 odstotke na malo več kot 43 milijonov evrov, imel pa je rekordni do- biček. Znašal je 1,9 milijona evrov, kar je 147 odstotkov več kot predlani. Remont NG je lani ustvaril 31 milijo- nov evrov čistih prihodkov in 2,3 milijona evrov čistega dobička. Po predlogu uprave in nad- zornega sveta bo bilančni dobiček Remonta, ki znaša 5,3 milijona evrov, tudi letos ostal nerazporejen. Lastniki družbe že vsa leta dobiček puščajo v podjetju. Na dnev- nem redu seje skupščine, ki bo 17. junija, je tudi imeno- vanje treh članov nadzorne- ga sveta, predstavnikov kapi- tala. Četrti član nadzornega sveta je bil doslej predstav- nik delavcev, ki mu je prav tako kot drugim članom po- tekel mandat. Predstavnika delavcev je v nadzorni svet vsa leta predlagal svet de- lavcev, ki pa ga v Remontu, kot je v sklicu seje skupščine navedla uprava, zaradi upo- kojitev in odhodov nimajo več. Ker tudi sicer med za- poslenimi ni zanimanja za sodelovanje pri upravljanju podjetja, v nadzornem svetu Remonta ne bo več predstav- nika delavcev. Foto: Pixabay Prihodki in dobiček Term Olimia so bili lani rekordni. Čisti prihodki od prodaje so znašali 33 milijonov evrov, čistega dobička je bilo 4,3 milijona evrov. Februarske dividende, ki so bile med najvišjimi doslej, ne bodo edine, ki jih bodo letos dobili lastniki Cinkarne Celje. Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 23, 6. junij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Seja mestnega sveta Mestne občine Celje je pre- tekli teden minila bolj v znamenju poročanj javnih zavodov o poslovanju, eden od sklepov svetnikov, ki je pomemben za občane, je sklep o povišanju cen programov javnih vrtcev v občini. Od prvega junija je cena programa vrtca za prvo starostno obdobje višja za 5,77 odstotka, za drugo starostno obdobje za 0,77 odstotka, za kombinirani oddelek za 2,39 odstotka in za razvojni oddelek za 3,22 odstotka. SIMONA ŠOLINIČ Bodo ideje študentov tudi uresničili? V Celju kmalu Pešbus in Bicivlak? Zdravstveni dom Celje glede na zapisano v letnem poročilu posluje zelo dobro. Lani je bilo v njem zaposlenih 549 ljudi, kadrovske težave uspešno rešuje. Ankete bolnikov kažejo, da so zadovoljni z obravnavo. Je pa celjski zdra- vstveni dom lani dobil 30 pritožb, večina se je nanašala na neprimerno komunikacijo med zdravstvenim osebjem in bolniki ter na organizacijo dela. (Foto: arhiv NT/Sherpa) CELJE – Zavodi poslovali dobro, a v Celju se viša število kaznivih dejanj Koga (ne) bodo prizadele višje cene vrtcev? Sprejete so tudi spre- membe in dopolnitve Od- loka o občinskih cestah in cestnoprometni ureditvi v mestni občini Celje. Te določajo nove cene par- kiranja v parkirnih hišah Celeiapark in Kocbekova. V parkirni hiši Celeiapark bo zdaj ura parkiranja 40 centov višja, meseč- no parkiranje bo dražje za približno 10 evrov. V parkirni hiši Kocbekova bo mesečna dovolilnica dražja za 30 evrov. Sprejet sklep pomeni uskla- ditev cen programov z višino dejanskih stroškov. »Državni Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen v vrtcih, ki izvajajo javno službo, določa, da se cene programov usklaju- jejo enkrat letno, če pride med letom do bistvenih sprememb višine posameznih elementov cene, tudi prej,« pravijo v ob- čini. Ob tem dodajajo, da za približno 40 staršev, ki so iz naslova dohodkov in premo- ženja oproščeni plačila vrtca, ne bo sprememb. Prav tako višje cene ne bodo vplivale na starše otrok, katerih oskrbni- no iz naslova istočasno vklju- čenih otrok v vrtec financira ministrstvo. Svetniki so spre- jeli tudi sklep o spremembi cen izvajanja storitve pomoči na domu, ki so se prav tako junija povišale za 1,5 oziroma 1,8 evra, med praznikom pa za približno 2 evra. »Prispevek za uporabnika se v primerja- vi z lani sicer ne bo spreme- nil na račun višje subvencije Mestne občine Celje, ki znaša med 18,18 evra in 26,27 evra. V strukturi cene to predstavlja delež med 68 in 71 odstotki in bistveno presega zakonski prag, ki občinam nalaga, da morajo zagotoviti vsaj 50-od- stotno subvencijo stroška pol- ne cene storitve,« pojasnjujejo v občini. Največji presežek: v zdravstvenem domu Čeprav je pogosto v javnosti mogoče slišati, kako se nekate- ri zavodi pri delu soočajo tudi s pomanjkanjem kadra in tež- jimi ekonomskimi razmerami, je seja pokazala, da so vsi javni zavodi, katerih ustanovitelji- ca je občina, v minulem letu delovali pozitivno in ustvarili presežek prihodov nad odhod- ki. Te presežke bodo namenili predvsem za naložbe, vzdrže- vanje ali nabavo nove opreme. Največji presežek iz poslova- nja – približno 2 milijona evrov – bo letos za naložbe namenil Zdravstveni dom Celje. Sred- stva bodo med drugim upora- bljena za dokončanje obnove stavbe v Gregorčičevi ulici 5 in za obnovo Vile Sonja v Kersni- kovi ulici 1. Je pa iz poročila o poslovanju celjskega zdra- vstvenega doma razvidno, da se precej uspešno sooča s ka- drovsko problematiko. Lani so v domu med drugim zaposlili dva specialista psihiatrije ter dva zobozdravnika, tudi pro- grame zdravstvenih storitev so v celjskem zdravstvenem domu uresničili v večjem ob- segu kot leto prej. Manjkajoče kadre so nadomeščali po pod- jemnih pogodbah, lani je bil primanjkljaj kadra predvsem na področju dermatologije in radiologije. So pa svetniki spre- jeli tudi nov Odlok o ustanovi- tvi javnega zavoda Zdravstveni dom Celje. »Poleg Mestne ob- čine Celje bodo zdaj sousta- noviteljice zavoda tudi občine Štore, Dobrna in Vojnik. Nov odlok usklajuje delovanje za- voda z Zakonom o zdravstveni dejavnosti, ureja razmerja med ustanoviteljicami in zavodom ter temelje organizacije, dejav- nosti in financiranja,« dodaja- jo v občini. Namen odloka je omogočiti občinam sousta- noviteljicam, kjer že delujejo zdravstvene postaje, da prej- mejo sredstva za sofinancira- nje naložb na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Odlok bo sprejet, ko ga bodo potrdili občinski sveti preostalih treh občin. Rekordno število posredovanj Zanimiv je podatek Poklic- ne gasilske enote Celje, da je bilo skupno število lanskih po- sredovanj rekordno glede na leta prej, bilo jih je 1.334, kar pomeni 60 odstotkov več po- sredovanj kot leto prej. Število posredovanj se je povečalo tudi na račun lanske ujme. Sicer pa so celjski poklicni gasilci lani za naložbe namenili več kot 700 tisoč evrov, zavod je posloval pozitivno, letos naj bi nabavili tudi zaščitno opremo, poso- dobili vozni park, enota naj bi dodatno zaposlila štiri osebe, a zgolj zaradi upokojevanja. T udi vrtci in šole so poslovali pozi- tivno, iz poročil je razvidno, da so pedagoški delavci glede na število otrok preobremenjeni, a da kadrovsko večina še nekako obvladuje razmere. V poročilih različne šole omenjajo tudi trud na področju medvrstniškega nasilja in letošnje naložbe. Ve- čjih naložb se letos glede na poročila osnovne šole ne bodo lotevale, a bodo izvajale manjše naložbe. Tako naj bi v III. osno- vi šoli Celje med drugim obno- vili zunanje igrišče in prenovili ostrešje. V sklopu kadrovskih zadev je mestni svet izglasoval so- glasje k imenovanju Boštjana Krajnca za direktorja Zavoda Energetska agencija za Sa- vinjsko, Šaleško in Koroško (KSSENA) s štiriletnim man- datom. Na razpis je prispela samo vloga dosedanjega di- rektorja. Na seji svetnikov je bilo mogoče slišati tudi poročilo o delovanju Policijske posta- je Celje. Podatki kažejo, da je lani v primerjavi z letom prej poraslo število kaznivih dejanj za približno 20 odstotkov. Več je predvsem splošne krimi- nalitete in gospodarskega kri- minala. Zaskrbljujoča je tudi mladoletniška kriminaliteta. Glede na podatke je preiska- nost kaznivih dejanj na našem območju 50-odstotna. Se je pa na območju Celja izboljšala prometna varnost, a le za ne- kaj odstotkov, manj je lani bilo tudi pijanih povzročiteljev pro- metnih nesreč, v nesrečah so umrli trije udeleženci. Česa se bomo odrasli pri snovanju no- vih idej naučili od otrok? (Foto: MOC) CELJE – Celje naj bi dobilo lokalni načrt hodljivosti. Gre za zbirko ukrepov, ki naj bi prispevali k vsestranskemu izboljšanju pogojev za hojo v lokalnem okolju. Takšna zbirka ukrepov lahko nastane na osnovi temeljite ocene stanja in vsebuje tri vrste ukrepov, ki se nanašajo na infrastrukturo, organizacijo in osveščanje. Gre za projekt v nacionalnem programu Aktivno v šolo in zdravo mesto, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje in je del prizadevanj Dober tek Slovenija za več gibanja in bolj zdravo prehrano. Izhodišče za izdelavo lo- kalnega načrta hodljivosti sta pogosto hoja v šolo in načrt šolskih poti. »Šole predstavljajo idealno stičišče lokalnega znanja, generacij, interesov in kompetenc za oblikovanje novih prome- tnih rešitev in uresničevanje vsestransko potrebnih spre- memb v lokalnem okolju. Šole so močno zainteresirane za to, da se otrokom omogoči aktiven način hoje v šolo, in so dobro vpete v lokalno ži- vljenje, a pogosto nimajo res velikega vpliva na organiza- cijo lokalnega prometa. Pro- ces priprave lokalnega načrta hodljivosti ustvari priložnosti za izmenjavo zelo različnih vidikov lokalnega življenja in omogoča ustvarjanje rešitev, ki delujejo v dobro specifič - nih skupin in skupnosti,« na- vajajo pripravljavci projekta Aktivno v šolo. V sklopu pro- jekta sta v Sloveniji znana Pe- šbus, ki pomeni organizirano hojo v šolo, in Bicivlak, ki je organiziran način kolesarje- nja v šolo. Da bi tudi v Celju pripra- vili lokalni načrt hodljivosti, so predstavniki občine na sprehod in pogovor povabili učence Osnovne šole Lava. Z njimi so se pogovarjali, kako učenci prihajajo v šolo, s kom po navadi pridejo, katere poti uporabljajo in kakšne so ne- varnosti na njih. »Učenci so nam na sprehodu zaupali, da večino šolskega leta v šolo hodijo peš. Na poti v šolo se počutijo varno in raje priha- jajo peš kot z avtomobilom ali avtobusom. Radi ubirajo poti, na katerih jim drevesa nudijo senco. Peš hodijo tudi na popoldanske prostočasne dejavnosti, če le niso preveč oddaljene. Učenci so na spre- hodu prvič slišali za Pešbus in Bicivlak, ki bi se jima v priho- dnosti z veseljem pridružili,« so sporočili iz občine. Doda- jajo, da bodo izkušnje otrok uporabili pri snovanju načrta hodljivosti. SŠol CELJE – Pretekli teden so študentje Fakultete za raču- nalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani predstavili seminarske naloge na temo petih izzivov. Ti so bili napove- dovanje poplav, podatkovni prostori, nadgradnja spletnega portala Servis48, podatki po meri občana in zimska služ- ba. Gre za teme, ki jih je določila celjska občina. Priprava seminarskih nalog, ki so prinesle tudi nekaj zanimivih idej, je trajala od lanskega Hekatona Celje, kjer so različne skupine posameznikov razvijale programsko opremo na kreativen način. Občina je študentom omogočila dostop do svojih odprtih podatkov, da so jih lahko uporabili pri oblikovanju rešitev na vsakem omenjenem področju. Končne rešitve so predstavili kot pilotne spletne oziroma mobilne aplikacije, nekatere so bile že delujoče, druge so bile prikazane kot dobri koncepti. »Študentje so se izkazali z inovativnimi idejami in rešitvami, kot na primer z aplikacijo, ki v realnem času zbira podatke o padavinah, vodostajih in stanju na terenu ter omogoča ob- veščanje uporabnikov pred nevarnostjo poplav. Dobili smo praktične primere za povezovanje podatkovnih prostorov ter učinkovito in varno deljenje odprtih podatkov in odlične zasnove za nadgradnjo portala Servis48. Med primeri so tudi aplikacije, ki bi služile občanom pri izbiranju primernih lo- kacij za rekreiranje in preživljanje prostega časa, aplikacije, namenjene zimski službi za učinkovitejše pluženje cest, ter aplikacije, namenjene obveščanju o stanju cest v realnem času. Vse to nam bo nedvomno koristilo pri nadaljnjem ra- zvoju digitalnih rešitev za potrebe Celja,« pravijo v Mestni občini Celje. SŠol Svetniki so sprejeli tudi tri sklepe, ki ugotavljajo javno korist na zemljiščih na območjih gradnje cest ali ureditve ulic. O enem smo poročali pretekli teden in se nanaša na nujno gra- dnjo pločnika na Ostrožnem. Sklepi so namreč podlaga za začetek postopkov razlastitve, če sporazumna pridobitev lastninske pravice ne bo mogoča. Gre za ureditev mešane površine za pešce in kolesarje ob lokalni cesti na Ostrožnem, obnovo Ulice heroja Šarha v Medlogu in ureditev pločnika ob Cesti na grad. Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 23, 6. junij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Seja mestnega sveta Mestne občine Celje je pre- tekli teden minila bolj v znamenju poročanj javnih zavodov o poslovanju, eden od sklepov svetnikov, ki je pomemben za občane, je sklep o povišanju cen programov javnih vrtcev v občini. Od prvega junija je cena programa vrtca za prvo starostno obdobje višja za 5,77 odstotka, za drugo starostno obdobje za 0,77 odstotka, za kombinirani oddelek za 2,39 odstotka in za razvojni oddelek za 3,22 odstotka. SIMONA ŠOLINIČ Bodo ideje študentov tudi uresničili? V Celju kmalu Pešbus in Bicivlak? Zdravstveni dom Celje glede na zapisano v letnem poročilu posluje zelo dobro. Lani je bilo v njem zaposlenih 549 ljudi, kadrovske težave uspešno rešuje. Ankete bolnikov kažejo, da so zadovoljni z obravnavo. Je pa celjski zdra- vstveni dom lani dobil 30 pritožb, večina se je nanašala na neprimerno komunikacijo med zdravstvenim osebjem in bolniki ter na organizacijo dela. (Foto: arhiv NT/Sherpa) CELJE – Zavodi poslovali dobro, a v Celju se viša število kaznivih dejanj Koga (ne) bodo prizadele višje cene vrtcev? Sprejete so tudi spre- membe in dopolnitve Od- loka o občinskih cestah in cestnoprometni ureditvi v mestni občini Celje. Te določajo nove cene par- kiranja v parkirnih hišah Celeiapark in Kocbekova. V parkirni hiši Celeiapark bo zdaj ura parkiranja 40 centov višja, meseč- no parkiranje bo dražje za približno 10 evrov. V parkirni hiši Kocbekova bo mesečna dovolilnica dražja za 30 evrov. Sprejet sklep pomeni uskla- ditev cen programov z višino dejanskih stroškov. »Državni Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen v vrtcih, ki izvajajo javno službo, določa, da se cene programov usklaju- jejo enkrat letno, če pride med letom do bistvenih sprememb višine posameznih elementov cene, tudi prej,« pravijo v ob- čini. Ob tem dodajajo, da za približno 40 staršev, ki so iz naslova dohodkov in premo- ženja oproščeni plačila vrtca, ne bo sprememb. Prav tako višje cene ne bodo vplivale na starše otrok, katerih oskrbni- no iz naslova istočasno vklju- čenih otrok v vrtec financira ministrstvo. Svetniki so spre- jeli tudi sklep o spremembi cen izvajanja storitve pomoči na domu, ki so se prav tako junija povišale za 1,5 oziroma 1,8 evra, med praznikom pa za približno 2 evra. »Prispevek za uporabnika se v primerja- vi z lani sicer ne bo spreme- nil na račun višje subvencije Mestne občine Celje, ki znaša med 18,18 evra in 26,27 evra. V strukturi cene to predstavlja delež med 68 in 71 odstotki in bistveno presega zakonski prag, ki občinam nalaga, da morajo zagotoviti vsaj 50-od- stotno subvencijo stroška pol- ne cene storitve,« pojasnjujejo v občini. Največji presežek: v zdravstvenem domu Čeprav je pogosto v javnosti mogoče slišati, kako se nekate- ri zavodi pri delu soočajo tudi s pomanjkanjem kadra in tež- jimi ekonomskimi razmerami, je seja pokazala, da so vsi javni zavodi, katerih ustanovitelji- ca je občina, v minulem letu delovali pozitivno in ustvarili presežek prihodov nad odhod- ki. Te presežke bodo namenili predvsem za naložbe, vzdrže- vanje ali nabavo nove opreme. Največji presežek iz poslova- nja – približno 2 milijona evrov – bo letos za naložbe namenil Zdravstveni dom Celje. Sred- stva bodo med drugim upora- bljena za dokončanje obnove stavbe v Gregorčičevi ulici 5 in za obnovo Vile Sonja v Kersni- kovi ulici 1. Je pa iz poročila o poslovanju celjskega zdra- vstvenega doma razvidno, da se precej uspešno sooča s ka- drovsko problematiko. Lani so v domu med drugim zaposlili dva specialista psihiatrije ter dva zobozdravnika, tudi pro- grame zdravstvenih storitev so v celjskem zdravstvenem domu uresničili v večjem ob- segu kot leto prej. Manjkajoče kadre so nadomeščali po pod- jemnih pogodbah, lani je bil primanjkljaj kadra predvsem na področju dermatologije in radiologije. So pa svetniki spre- jeli tudi nov Odlok o ustanovi- tvi javnega zavoda Zdravstveni dom Celje. »Poleg Mestne ob- čine Celje bodo zdaj sousta- noviteljice zavoda tudi občine Štore, Dobrna in Vojnik. Nov odlok usklajuje delovanje za- voda z Zakonom o zdravstveni dejavnosti, ureja razmerja med ustanoviteljicami in zavodom ter temelje organizacije, dejav- nosti in financiranja,« dodaja- jo v občini. Namen odloka je omogočiti občinam sousta- noviteljicam, kjer že delujejo zdravstvene postaje, da prej- mejo sredstva za sofinancira- nje naložb na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Odlok bo sprejet, ko ga bodo potrdili občinski sveti preostalih treh občin. Rekordno število posredovanj Zanimiv je podatek Poklic- ne gasilske enote Celje, da je bilo skupno število lanskih po- sredovanj rekordno glede na leta prej, bilo jih je 1.334, kar pomeni 60 odstotkov več po- sredovanj kot leto prej. Število posredovanj se je povečalo tudi na račun lanske ujme. Sicer pa so celjski poklicni gasilci lani za naložbe namenili več kot 700 tisoč evrov, zavod je posloval pozitivno, letos naj bi nabavili tudi zaščitno opremo, poso- dobili vozni park, enota naj bi dodatno zaposlila štiri osebe, a zgolj zaradi upokojevanja. T udi vrtci in šole so poslovali pozi- tivno, iz poročil je razvidno, da so pedagoški delavci glede na število otrok preobremenjeni, a da kadrovsko večina še nekako obvladuje razmere. V poročilih različne šole omenjajo tudi trud na področju medvrstniškega nasilja in letošnje naložbe. Ve- čjih naložb se letos glede na poročila osnovne šole ne bodo lotevale, a bodo izvajale manjše naložbe. Tako naj bi v III. osno- vi šoli Celje med drugim obno- vili zunanje igrišče in prenovili ostrešje. V sklopu kadrovskih zadev je mestni svet izglasoval so- glasje k imenovanju Boštjana Krajnca za direktorja Zavoda Energetska agencija za Sa- vinjsko, Šaleško in Koroško (KSSENA) s štiriletnim man- datom. Na razpis je prispela samo vloga dosedanjega di- rektorja. Na seji svetnikov je bilo mogoče slišati tudi poročilo o delovanju Policijske posta- je Celje. Podatki kažejo, da je lani v primerjavi z letom prej poraslo število kaznivih dejanj za približno 20 odstotkov. Več je predvsem splošne krimi- nalitete in gospodarskega kri- minala. Zaskrbljujoča je tudi mladoletniška kriminaliteta. Glede na podatke je preiska- nost kaznivih dejanj na našem območju 50-odstotna. Se je pa na območju Celja izboljšala prometna varnost, a le za ne- kaj odstotkov, manj je lani bilo tudi pijanih povzročiteljev pro- metnih nesreč, v nesrečah so umrli trije udeleženci. Česa se bomo odrasli pri snovanju no- vih idej naučili od otrok? (Foto: MOC) CELJE – Celje naj bi dobilo lokalni načrt hodljivosti. Gre za zbirko ukrepov, ki naj bi prispevali k vsestranskemu izboljšanju pogojev za hojo v lokalnem okolju. Takšna zbirka ukrepov lahko nastane na osnovi temeljite ocene stanja in vsebuje tri vrste ukrepov, ki se nanašajo na infrastrukturo, organizacijo in osveščanje. Gre za projekt v nacionalnem programu Aktivno v šolo in zdravo mesto, ki ga sofinancira ministrstvo za zdravje in je del prizadevanj Dober tek Slovenija za več gibanja in bolj zdravo prehrano. Izhodišče za izdelavo lo- kalnega načrta hodljivosti sta pogosto hoja v šolo in načrt šolskih poti. »Šole predstavljajo idealno stičišče lokalnega znanja, generacij, interesov in kompetenc za oblikovanje novih prome- tnih rešitev in uresničevanje vsestransko potrebnih spre- memb v lokalnem okolju. Šole so močno zainteresirane za to, da se otrokom omogoči aktiven način hoje v šolo, in so dobro vpete v lokalno ži- vljenje, a pogosto nimajo res velikega vpliva na organiza- cijo lokalnega prometa. Pro- ces priprave lokalnega načrta hodljivosti ustvari priložnosti za izmenjavo zelo različnih vidikov lokalnega življenja in omogoča ustvarjanje rešitev, ki delujejo v dobro specifič - nih skupin in skupnosti,« na- vajajo pripravljavci projekta Aktivno v šolo. V sklopu pro- jekta sta v Sloveniji znana Pe- šbus, ki pomeni organizirano hojo v šolo, in Bicivlak, ki je organiziran način kolesarje- nja v šolo. Da bi tudi v Celju pripra- vili lokalni načrt hodljivosti, so predstavniki občine na sprehod in pogovor povabili učence Osnovne šole Lava. Z njimi so se pogovarjali, kako učenci prihajajo v šolo, s kom po navadi pridejo, katere poti uporabljajo in kakšne so ne- varnosti na njih. »Učenci so nam na sprehodu zaupali, da večino šolskega leta v šolo hodijo peš. Na poti v šolo se počutijo varno in raje priha- jajo peš kot z avtomobilom ali avtobusom. Radi ubirajo poti, na katerih jim drevesa nudijo senco. Peš hodijo tudi na popoldanske prostočasne dejavnosti, če le niso preveč oddaljene. Učenci so na spre- hodu prvič slišali za Pešbus in Bicivlak, ki bi se jima v priho- dnosti z veseljem pridružili,« so sporočili iz občine. Doda- jajo, da bodo izkušnje otrok uporabili pri snovanju načrta hodljivosti. SŠol CELJE – Pretekli teden so študentje Fakultete za raču- nalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani predstavili seminarske naloge na temo petih izzivov. Ti so bili napove- dovanje poplav, podatkovni prostori, nadgradnja spletnega portala Servis48, podatki po meri občana in zimska služ- ba. Gre za teme, ki jih je določila celjska občina. Priprava seminarskih nalog, ki so prinesle tudi nekaj zanimivih idej, je trajala od lanskega Hekatona Celje, kjer so različne skupine posameznikov razvijale programsko opremo na kreativen način. Občina je študentom omogočila dostop do svojih odprtih podatkov, da so jih lahko uporabili pri oblikovanju rešitev na vsakem omenjenem področju. Končne rešitve so predstavili kot pilotne spletne oziroma mobilne aplikacije, nekatere so bile že delujoče, druge so bile prikazane kot dobri koncepti. »Študentje so se izkazali z inovativnimi idejami in rešitvami, kot na primer z aplikacijo, ki v realnem času zbira podatke o padavinah, vodostajih in stanju na terenu ter omogoča ob- veščanje uporabnikov pred nevarnostjo poplav. Dobili smo praktične primere za povezovanje podatkovnih prostorov ter učinkovito in varno deljenje odprtih podatkov in odlične zasnove za nadgradnjo portala Servis48. Med primeri so tudi aplikacije, ki bi služile občanom pri izbiranju primernih lo- kacij za rekreiranje in preživljanje prostega časa, aplikacije, namenjene zimski službi za učinkovitejše pluženje cest, ter aplikacije, namenjene obveščanju o stanju cest v realnem času. Vse to nam bo nedvomno koristilo pri nadaljnjem ra- zvoju digitalnih rešitev za potrebe Celja,« pravijo v Mestni občini Celje. SŠol Svetniki so sprejeli tudi tri sklepe, ki ugotavljajo javno korist na zemljiščih na območjih gradnje cest ali ureditve ulic. O enem smo poročali pretekli teden in se nanaša na nujno gra- dnjo pločnika na Ostrožnem. Sklepi so namreč podlaga za začetek postopkov razlastitve, če sporazumna pridobitev lastninske pravice ne bo mogoča. Gre za ureditev mešane površine za pešce in kolesarje ob lokalni cesti na Ostrožnem, obnovo Ulice heroja Šarha v Medlogu in ureditev pločnika ob Cesti na grad. Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 23, 6. junij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Po besedah podčetrtškega župana Petra Misje je dana- šnji turistični razcvet rezultat dolgoletnega sodelovanja in povezovanja vseh turističnih ponudnikov. Tako je prišlo do dobro razvite turistične infrastrukture in promocije. »Rezultat tega je, da imamo vedno več gostov. Tudi letos so podatki o številu nočitev izredno spodbudni.« Kot po- memben del zgodbe o uspehu je izpostavil športni turizem, saj Podčetrtek gosti mnogo evropskih in svetovnih pr- venstev, športniki tja prihajajo tudi na priprave. Pomembna naložba za tu- rizem je vsekakor obnova gradu Podčetrtek, ki je skla- dna s časovnim načrtom. Po besedah Misje bo občina tam poskrbela še za nekatera do- datna dela, kot je ureditev tal v avli. Kako so urejeni razgle- dna terasa, prostori restavra- O zadevi Hudournik za zaprtimi vrati ŠTORE – Ker je bila Občina Štore porok danes propadlemu podjetju Hudournik Stanka Za- kelška, še danes bankam odplačuje posojila. Doslej je že odplačala malo več kot 2,9 milijona evrov, do leta 2033 mora bankam plačati še približno 310 tisočakov. Tožba Občine Štore je po besedah njenega odvetnika Marjana Feguša sicer spet v uvodni fazi dokazovanja. Omenjeni odvetnik je dogajanje na zadnji seji občinskega sveta občine predstavil občinskim svetnikom. Ta del seje je bil zaprt za javnost. Zakaj je bil del seje zaprt za javnost, glede na to, da je delo občinskega sveta javno? Odvetnik Marjan Feguš je odgovoril, da je bilo poročanje o pravdnem postopku zaprto za javnost, saj ob- stajajo procesni razlogi, zaradi katerih podrobnosti razmerja ni želel predstavljati javno. Pojasnil je sicer, da Občina Štore v sodnem, pravdnem postopku toži Stanka Zakelška. Čeprav je bila tožba Občine Štore sodišču v obravnavo predložena že leta 2010, je postopek uradno v povsem uvodni fazi dokazovanja. Sodišče bo v seriji razpisanih glavnih obravnav vse do oktobra letos poslušalo izpovedi v postopek povabljenih prič. » T oženi se obravnav, ki so bile letos že izvedene, ni udeležil,« je še povedal Feguš. »Mislil sem, da smo to zaključili, a sodišče še kar melje. Zahteva nove priče in podatke. In to ne glede na to, da podjetje Hudournik ne obstaja več in nima več niti nepremičnin, ki jih je imelo v lasti,« je povedal župan Občine Štore Miran Jurkošek. Omenil je, da naj bi Stanko Zakelšek pre- dlagal poravnavo in da naj bi občina poravnala nekatere stroške, o čemer župan ne želi odločiti sam, ampak želi mnenje občinskih svetnikov. »Vsaka obravnava namreč stane, občina pa ne more pričakovati ničesar,« je še povedal. TS Za kakovostno pitno vodo ŠENTJUR – Občina bo predvidoma do decembra prihodnje leto dogradila vodovodno omrežje na območju med vodovodnima sistemoma Prevorje in Planina pri Sevnici. Za naložbo, vredno skoraj dva milijona evrov brez DDV, je pridobila milijon evrov evropskega sofi nanciranja. Manjkajoči vodovod bo zgradila v naseljih Planinska vas, Podvine, Planinski Vrh in Dobje pri Lesičnem, kar bo omogočilo, da se bodo na javni vodovodni sistem priključila tamkajšnja go- spodinjstva, ki bodo dobila zanesljivo oskrbo s pitno vodo. Naložba zajema gradnjo enajstih kilometrov vodovodnega sistema, treh raztežilnikov in enega vodohrana. Po besedah šentjurskega župana mag. Marka Diacija bo projekt pomembno prispeval tudi k zmanjšanju porabe energije, ki je potrebna za delovanje razvejanega vodovodnega sistema v občini. Slednji obsega kar 540 kilometrov. TS Bo starejše vozil štorovčan? ŠTORE – Občina se z društvom upokojencev dogovarja za nakup vozila, ki bo starejšim omogočalo brezplačne prevoze. Za storitev še izbirajo ime, eden od predlogov je Štorovčan. Župan Miran Jurkošek je povedal, da se občina ne bo pridružila projektu zavoda Zlata mreža za mobilnost starejših Prostofer, ampak bo brezplačne prevoze starejših ponudila v sodelovanju z Društvom upokojencev Štore. »Pod okriljem omenjenega društva je nekaj posameznikov pri- pravljenih opravljati vožnje. Kupiti nameravamo nekoliko višji avtomobil z drsnimi vrati, da bodo starejši lažje vstopali in izstopali, v prtljažniku pa bo dovolj prostora, da bodo vanj lahko shranili tudi invalidski voziček.« TS PODČETRTEK – Turiste nagovarjajo z novo oglaševalsko kampanjo Razlogov za obisk ne manjka V občini Podčetrtek so lani turisti ustvarili malo manj kot 428 tisoč nočitev, kar je skoraj 14 tisoč nočitev več kot leto prej, ko so tamkajšnjih ponudniki skupaj zabeležili malo več kot 414 tisoč nočitev. Gospodarsko interesno združe- nje (GIZ) Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje v teh dneh turiste že vabi z novo oglaševalsko kampanjo. Z različnimi paketi doživetij, ki jih na humoren način pred- stavlja komik Aleš Novak, nagovarja goste iz Slovenije, Italije, Avstrije in Hrvaške. Slednji bodo lahko konec av- gusta verjetno raziskovali tudi obnovljen grad Podčetrtek. TINA STRMČNIIK Prokurist Term Olimia Vasja Čretnik: »Naša moč je v tem, da smo povezani, da dobro sodelujemo z lokalno skupnostjo in lokalno turistično organizacijo. V termah vlagamo v svojo ponudbo, občina vlaga v drugo infrastrukturo, ki je pomembna za turizem in prihod novih gostov. Rezultat tega je razvoj celotne destinacije.« cije in sobe z virtualnimi vse- binami, se bodo obiskovalci lahko prepričali konec avgu- sta, ko je predvideno uradno odprtje. Občina že ima pripra- vljene tudi vsebine, s kateri- mi se bo za dodaten denar za obnovo potegovala na novem razpisu, ki naj bi ga kmalu objavilo kulturno ministrstvo. Konec julija bo prvi dogo- dek pod svojimi oboki gostila grajska kašča. Gre za festival žganja in piva, ki so ga poime- novali Kotlar. Občina pospe- šeno ureja tudi okoliške poti, med drugim je poskrbela za obnovo petkilometrskega od- seka ceste, ki vodi od kašče proti stolpu na Rudnici. Več kot doživetje Nova oglaševalska kampa- nja destinacije Podčetrtek, ki so ji nadeli slogan Več kot le doživetje, združuje različne ponudnike in z zasnovanimi turističnimi doživetji nago- varja različne ciljne skupine. Glavni obraz kampanje je komik Aleš Novak, ki je med drugim pripravil besedila za kratke videe, v katerih tudi nastopa. »Aleš v svojih zgod- bah dobro predstavi, kakšni ljudje smo doma na Kozjan- skem. Smo gostoljubni in prijazni. V videih na zabaven način prikaže tudi nekaj ste- reotipov, ki krožijo o nas,« je povedal direktor GIZ Turizem Podčetrtek, Bistrica ob Sotli in Kozje Boštjan Misja. Dodal je, da je združenje oglaševalske vsebine najprej prikazalo v lokalnem okolju, kjer so jih domačini lahko de- lili naprej. Za oglaševanje se je odločilo tudi na Hrvaškem, v Avstriji in Italiji. »Med gosti želimo še izboljšati raven do- jemanja naših krajev, hkrati skrbimo za večjo prepoznav- nost naših ponudnikov, tako tistih, ki omogočajo dožive- tja, kot tistih, ki ponujajo na- mestitve. Prav zato prihajajo obiskovalci k nam za več dni.« Nove razloge za obisk bodo obiskovalci dobili tudi po koncu naložbenega vala, za katerega so se odločili v Ter- mah Olimia. Ob hotelu Breza gradijo dva nova bazena, ki ju želijo po besedah proku- rista Vasje Čretnika namenu predati še v tem letu. Terme so se odločile še za gradnjo družinskega hotela s 145 sobami, naložba v njegovo gradnjo je ocenjena na 25 milijonov evrov. Čretnik je povedal, da so idejni projekti končani, arhitekti bodo zdaj pripravili končne projekte, podjetje bo nato iskalo iz- vajalca za izvedbo projekta, ki naj bi hotel začel graditi prihodnje leto. Topstream d.o.o., Papirniški trg 17, 1260 Ljubljana - Polje Ponedeljek, 17.6. ob 20.00 Ponedeljek, 17.6. ob 20.00 PRIMO Ž LORBEK DORA KAL ČIČ FRANC MARŠNJAK RADKO LUZAR NATAŠA PRIVOŠNIK JOLANDA RAVNIKAR EDIS VEHABOVIĆ Pomembna naložba za turizem je obnova gradu Podčetrtek. Kako so urejeni razgledna terasa, prostori restavraci- je in sobe z virtualnimi vsebinami, se bodo obiskovalci lahko prepričali konec avgusta, ko je predvideno uradno odprtje. (Foto: Nik Jarh) Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 23, 6. junij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Korak bliže načrtovani širitvi VOJNIK – Osnovna šola Vojnik je še korak bliže uresničitvi zahtevnega projekta. Nara- ščanje števila otrok namreč kliče po širitvi šole. Občina Vojnik je na podlagi idejne zasnove razširitve šole, ki so jo občinski svetniki potrdili v minulem letu, objavila javno naročilo za izbor izvajalca projekta, ki bo pripravil dokumentacijo za načrtova- no naložbo. Izmed petih prejetih ponudb je komisija kot najugodnejše izbrala podjetje Studio73. Izdelava projektne dokumentacije za ome- njeno naložbo v vrednosti približno 196 tisoč evrov vsebuje pridobivanje projektnih pogo- jev, mnenj in gradbenega dovoljenja, projek- tno dokumentacijo za izvedbo del ter doku- mentacijo za pridobitev sredstev Eko sklada. V občini načrtujejo, da bo dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja pripravlje- na do konca letošnjega leta. Širitev Osnovne šole Vojnik je predvidena v treh korakih. V prvem sta načrtovani gradnja trakta oziroma premostitvene stavbe med te- lovadnico in prostori razredne stopnje ter ure- ditev dostopa do šole, v katero vsakodnevno prihaja približno 700 otrok, med njimi je več kot polovica vozačev. Nova prometna ure- ditev predvideva postavitev postajališča za avtobuse nasproti občinske stavbe (kjer je v preteklosti že bilo šolsko avtobusno postaja- lišče). Otroci bodo tako izstopili neposredno na varno šolsko pot. Drugi korak predstavlja rušitev stavbe predmetne stopnje in gradnjo centralne stav- be oziroma tako imenovanega trakta F v treh nadstropjih. Ker tudi šolska kuhinja in jedil- nica s svojima kvadraturama in z opremo že nekaj časa več ne zadostujeta osnovnim po- trebam šole, bo naposled sledila še prenova slednjih. Po posodobitvi šolske kuhinje bi v njej lahko dnevno pripravili več kot 800 malic in približno 700 kosil. V načrtu je še ureditev osrednjega prostora z garderobami ter dovoza do šole in parkirišča v Škofl ekovi ulici. V Občini Vojnik upajo, da se bo pokazala možnost za pridobitev evropskih ali državnih sredstev. Projekt je namreč velik fi nančni za- logaj, saj je ocenjen na od 8 do 10 milijonov evrov in ga občina ne bo mogla uresničiti le z lastnimi proračunskimi sredstvi. BA Krajani Zidanega Mosta so zaradi dolgoletnih ne- vzdržnih prometnih razmer, ki jih povzročajo težki tovornjaki, na aprilskem zboru krajanov napovedali zaporo državne ceste v maju. Te sicer še niso izvedli, nameravajo jo v tem mesecu. O točnem datumu se v krajevni skupnosti dogovarjajo v tem tednu. Se je pa od zbora krajanov, na katerem so sredi aprila opozo- rili na prometno problematiko in na nujnost omejitve tranzitnega prometa težkih tovornjakov skozi Zidani Most, nekaj vendarle premaknilo. Začenja se namreč obnova dotrajanega in nevarnega hodnika za pešce na mostu čez Savinjo v Zidanem Mostu. BOJANA AVGUŠTINČIČ ZIDANI MOST – Začenja se obnova hodnika za pešce na mostu čez Savinjo Prometni križ postal križ krajanov je konec minulega tedna dejal predsednik Krajevne skupno- sti Zidani Most Franc Babič. Dodal je, da je bil istočasno z ograditvijo gradbišča pred mo- stom tudi že postavljen sema- for in da so bile zarisane črte na cestišču, ki so bile kmalu zatem izbrisane, semafor pa odstranjen. Za pojasnilo smo prosili Direkcijo RS za infra- strukturo, kjer so dejali, da je do zamika začetka del prišlo »zaradi optimizacije začasne prometne ureditve, ki predvi- deva varnejše vodenje peščev čez most v času izvajanja grad- benih del,« ter da je nadaljeva- Zaradi težkih tovornjakov, ki se valijo skozi Zidani Most, sta- nje postaja vedno bolj nevzdržno. Krajani Zidanega Mosta na izboljšanje razmer ne nameravajo več čakati. Če jim država ne bo končno prisluhnila, bodo začeli ukrepati bolj drastično, napovedujejo. Za začetek nameravajo protestno zapreti cesto. (Foto: Nik Jarh) nje del na terenu predvideno v tem tednu. Pojasnili so še, da prenova hodnika za pešce na mostu vključuje rušitev sedanjega hodnika ter izvedbo novega. Ob ureditvi pohodne površine ob kamnitem mostu je pred- videna tudi postavitev cestne razsvetljave. Dela v vrednosti 300 tisoč evrov bo izvajalo podjetje Rafael iz Sevnice. Rok dokončanja del je konec septembra letos. Direkcija za infrastrukturo je zaradi obnove hodnika za pešce izdala dovoljenje o del- ni zapori državne ceste Zidani Most–Radeče od 28. maja do 28. avgusta letos. V tem času bo urejen izmenično enosmer- ni promet, in sicer s semaforji. Most sicer že zdaj omogoča le enosmerni promet. Kljub temu ga dnevno prevozi več kot 5.500 vozil. In četudi je tovorni tranzitni promet med Celjem in Krškim prepovedan, se vozniki tovornih vozil tem predpisom spretno izogibajo. Vse to dodatno obremenjuje in uničuje državno cesto Celje– Zidani Most–Krško in ogroža tamkajšnje prebivalce, opozar- jajo krajani. Nepričakovano Nepričakovanemu dogod- ku so bili krajani Zidanega Mosta priča minuli teden. »V torek dopoldne je bila v Zi- danem Mostu terenska seja stranke Gibanje Svoboda, da bi se njeni predstavniki prepri- čali glede težkega tovornega prometa skozi Zidani Most. In ne boste verjeli – ko so bili tu predstavniki stranke, na cesti skozi kraj ni bilo opaziti skoraj nobenega tovornjaka. Policijske patrulje so bile na- mreč na Sevcah, v Laškem, na Vrhovem, v Sevnici, Boštanju in so izločale težke tovornjake iz prometa. Ko so predstavniki stranke odšli, je bilo spet vse po starem. Zanimivo, da v za- dnjih štirih letih nikoli ni bilo takšne akcije. A očitno se da, če je le volja,« je dejal Franc Babič. In dodal: »Ko sem bil po zboru krajanov na policiji v Laškem, so mi rekli, da so nemočni, da policisti nimajo pristojnosti za ukrepanje in da imajo prekrškarji vedno pri- pravljene izgovore, s katerimi se izogibajo kaznim. Ko sem omenil zaporo ceste, so mi re- kli, da ta ni dovoljena, da je za oviranje prometa predpisana kazen. Zanimivo, da za tovor- njakarje, ki ovirajo promet in ogrožajo življenja krajanov, kazni ni. Vem, da voznik ni kriv, on le izpolnjuje naloge, ki jih dobi od delodajalca. A tako naprej ne more iti.« O problematiki tudi na seji mestnega sveta Problematika tranzitnega prometa težkih tovornjakov med Celjem in Krškim (skozi Zidani Most) je bila izposta- vljena tudi na seji celjskega mestnega sveta minuli teden. Mestni svetnik Primož Posi- nek je načelniku Policijske postaje Celje Martinu Kumru ob predstavitvi poročila o lanskem delovanju policijske postaje zastavil vprašanje, v kolikšni meri policija izvaja nadzor nad težkimi tovornja- ki na omenjeni cesti in izre- ka kazni kršiteljem. Martin Kumer je priznal, da bi se na tem področju »morda dalo na- rediti več«. Pri tem je omenil pomanjkanje kadra v policiji in napovedal sestanek za ta mesec, na katerem se bodo pristojni dogovorili o poostre- nem nadzoru, ki ga namerava- jo policisti izvesti s Finančno upravo RS. »Pravijo, da je Zidani Most glavni prometni križ Sloveni- je, ampak nihče nič ne naredi zanj. Postal je križ krajanov, nič drugega,« je bil slikovit predsednik Krajevne skupno- sti Zidani Most Franc Babič. In kot je dodal, se krajani ne bodo pustili kar tako »odkrižati«. »Del mostu, ki ga čaka ob- nova, in parkirišče pred njim sta že vsaj en mesec ograjena, a dela se še niso začela,« nam Most, ki omogoča le enosmerni promet, vsak dan prečka več sto težkih tovornih vozil, čeprav je tranzitni promet med Celjem in Krškim prepovedan. Kmalu naj bi se si- cer začela obnova nevarnega hodnika za pešce ob mostu. (Foto: Bojana Avguštinčič) Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 23, 6. junij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Teden gozdov je stalnica v slovenskem prostoru že več kot 50 let. Gozdarji z njim ko- nec maja javnosti predstavijo pomen gozda in gozdarstva. Območna enota Nazarje ob tej priložnosti že tradicional- no razglasi najbolj skrbne la- stnike gozdov s svojega ob- močja. Kdo je najbolj skrben, bo znano 4. decembra, ko bo Zavod za gozdove Slovenije razglasil izbrance iz vseh 14 območnih enot po državi. Med najbolj skrbnimi Med petimi finalisti najbolj skrbnih lastnikov gozdov je letos celo ena lastnica, kar ni najbolj pogosto. Gre za Mate- jo Kavšak iz naselja Zavodnje v občini Šoštanj, ki gospodari na Završnikovi domačiji, ve- liki 54 hektarjev. Vsako leto oče in partner posekata pri- bližno 150 kubičnih metrov lesa. Družinski proračun ob tem polnijo tudi z živinorejo. Zelo ponosni so na svojo zgo- dovino. Obnovili so kaščo iz leta 1825 in kapelico na robu gozda. V krajevni enoti Luče je najbolj skrben lastnik gozda LUČE – Gorniška vas Luče je konec tedna gostila 16. le- tno srečanje mreže Gorniške vasi, v katero je vključenih 40 vasi iz Avstrije, Slovenije, Nemčije, Italije, Južne Tirol- ske in Švice. 80 udeležencev iz šestih alpskih držav je v treh dneh dodobra spozna- lo kulturno dediščino Luč in njen pomen za gorniške vasi ter okusilo številne do- mače kulinarične speciali- tete. Poleg Luč sta slovenski gorniški vasi tudi Jezersko in Dovje-Mojstrana. »Hvaležni smo vodstvu ob- čine in vsem krajanom, ki so organizacijo srečanja potrdili in izvedli kljub katastrofalnim poplavam in njihovim posle- dicam v letu 2023,« je izpo- stavil Miro Eržen iz Planinske zveze Slovenije in dodal, da so v planinski zvezi kot soorga- nizatorji ponosni na izvedbo tega dogodka, ki ni v ponos le občini Luče, ampak celotni Sloveniji. Tema letošnjega srečanja je bila dediščina: prijazna so- potnica današnjega življenja v Alpah. Srečanje v Lučah je bilo priložnost za izmenjavo idej, izkušenj in dobrih praks ter za razpravo o načinih, kako še bolje ohraniti, promo- virati in koristno uporabljati kulturno dediščino za dobro- bit gorniških vasi ter njihovih prebivalcev. Gorniške vasi kot nosilke trajnostnega pristopa predstavljajo steber ohranja- nja kulturnih vrednot, tradi- cionalnih obrti in običajev, arhitekture ter življenjskega sloga, razvijajočega se skozi stoletja. V petek so udeležence poz- dravili župan Občine Luče Klavdij Strmčnik, generalna sekretarka Alpske konvenci- je Alenka Smerkolj, Nataša Bratina z ministrstva za na- ravne vire, okolje in prostor ter predsednika Planinske zveze Slovenije in Avstrije Jože Ro- van in Wolfgang Schnabl. V osrednjem tematskem delu je dr. Janez Bogataj predstavil ga- O prednostnih projektih ŽALEC – Ministrica Alenka Bratušek je prejšnji teden obiskala občino Žalec. Namen obiska je bil dogovor o vključitvi naložbe na državnih cestah v proračun za leti 2025 in 2026, česar se je država lotila v tem obdobju. Občina Žalec je na sestanku izpostavila prednostne projekte na državnih cestah, za katere si v zadnjih letih močno prizadeva, da bi se uresničili, vendar so bili zaradi lanskih poplav avgusta izločeni iz državnega proračuna za leti 2024 in 2025. Gre za projekt dokončanja obnove ceste skozi Šempeter, gradnjo nadomestnega nadhoda Mavrica in rekonstrukcijo križišč državnih cest z občinskimi cestami v krožišča na odseku Šempeter–Žalec–Petrovče, pri čemer je treba upoštevati smiselnost zaporedja izvedbe del, da bi jih izvedli najprej tam, kjer je t o najbol j nu jno oz. na t o k až e jo pr ome tne obr emenitv e. ŠO NAZARJE – Ob Tednu gozdov so se zahvalili skrbnim lastnikom gozdov V osrčju zgornjesavinjskih gozdov Nazarska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije je prejšnji četrtek v sklopu Tedna gozdov v Muzeju Vrbovec razglasila najskrbnejše lastnike gozdov, najprizadevnejše- ga gozdarja in drevo leta ter odprla razstavo ob 30-letnici Zavoda za gozdove Slovenije. ŠPELA OŽIR Najbolj skrbni lastniki gozdov z območja nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije z njihovimi revirnimi gozdarji »Opazili smo, da so drevesa v naseljih ogrožena. Njihov pomen za ljudi je izjemen. Dajejo senco, čistijo zrak, zmanjšujejo vrednost stresnega hormona in lepšajo okolico,« pravi Marijan Denša. Marijan Denša je predstavil drevesa leta. Letos so to tista, ki rastejo v naseljih. Matjaž Pečovnik iz Raduhe. Ko je bil star komaj 25 let, je domačijo, ki se po domače imenuje Spodnji Nadlučnik, prevzel od staršev. Za njimi zdaj nadaljuje zgledno go- spodarjenje. Kmetija obsega 52 hektarjev, od tega je kar 43 hektarjev gozdov. Matjaž večino dela opravi sam, obča- sno mu na pomoč še vedno priskoči njegov oče. Revirna pisarna Ljubno je za najbolj skrbnega izbrala Tadeja Brglesa z domačije Kugovnik iz Savine. Gospo- dari na približno 49 hektar- jih, od tega gozd predstavlja 27 hektarjev. Preostalo so travniki in pašniki. Dohodek sloni na treh stebrih – gozdar- stvu, ovčjereji in dopolnilnih dejavnostih (izdelovanje le- senih izdelkov in pluženje cest). Milan Suhoveršnik gospo- dari na kmetiji Zgornji Kos v Lenartu in je najbolj skrben lastnik gozda v krajevni enoti Gornji Grad. Z območja revir- ne pisarne Nazarje je najbolj skrben lastnik gozda Jože Brezovnik. Njihova celotna domačija, ki se po domače imenuje Zagradišnik, obsega 80 hektarjev. Člani družine se na njej ukvarjajo z živinorejo in gozdarstvom. Drevesa v naseljih Nazarska območna enota je prejšnji četrtek razglasi- la tudi najprizadevnejšega gozdarja s svojega obmo- čja. To je postal mag. Vid Preložnik, dolgoletni vodja načrtovanja razvoja gozdov v ZGS OE Nazarje, sedaj re- virni gozdar v revirju Šmihel nad Mozirjem. Drevesa leta so postala tista v naseljih. Med bolj znane sodijo platana pred železniško postajo v Celju, mogočni hrast ob Paki v Ve- lenju, velika lipa v Gornjem Gradu … »Opazili smo, da so drevesa v naseljih ogrožena. Njihov pomen za ljudi je iz- jemen. Dajejo senco, čistijo zrak, zmanjšujejo vrednost stresnega hormona in lep- šajo okolico,« pravi Marijan Denša iz nazarske območne enote in dodaja, da jih ogroža nestrokovno ravnanje z nji- mi. »Obglavljanje namesto strokovnega obrezovanja. Njihovo sekanje zaradi grad- benih del. Mlado drevo ne more nadomestiti sto let sta- rega. Imajo omejen prostor za razvoj korenin,« našteva. Foto: Nik Jarh Srečali so se prebivalci alpskih vasi Življenje v Zgornji Savinjski dolini je močno povezano z lesom. Ana Kaker z domačije Koklej je predstavila zgodbo o obnovljenih kaščah na domačiji Koklej. stronomsko dediščino v širšem alpskem prostoru s poudarkom na kulinaričnih posebnostih Zgornje Savinske doline, dr. Borut Juvanec pa pastirsko ar- hitekturo Alp in Slovenije z ne- katerimi značilnostmi te zvrsti gradnje v širšem območju Ka- mniško-Savinjskih Alp. Maša Čas Zajec iz celjske ob- močne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine je predstavi- la kulturno dediščino planin v Lučah. Med drugimi vsebinami je predsednik Gorniškega dru- štva Luče Anton Žunter orisal veliko zgodovinsko posebnost, in sicer oskrbovanje planinskih koč v Savinjskih Alpah, za kar so skrbele ženske. ŠO, foto: Dušan Prašnikar Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 23, 6. junij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Korak bliže načrtovani širitvi VOJNIK – Osnovna šola Vojnik je še korak bliže uresničitvi zahtevnega projekta. Nara- ščanje števila otrok namreč kliče po širitvi šole. Občina Vojnik je na podlagi idejne zasnove razširitve šole, ki so jo občinski svetniki potrdili v minulem letu, objavila javno naročilo za izbor izvajalca projekta, ki bo pripravil dokumentacijo za načrtova- no naložbo. Izmed petih prejetih ponudb je komisija kot najugodnejše izbrala podjetje Studio73. Izdelava projektne dokumentacije za ome- njeno naložbo v vrednosti približno 196 tisoč evrov vsebuje pridobivanje projektnih pogo- jev, mnenj in gradbenega dovoljenja, projek- tno dokumentacijo za izvedbo del ter doku- mentacijo za pridobitev sredstev Eko sklada. V občini načrtujejo, da bo dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja pripravlje- na do konca letošnjega leta. Širitev Osnovne šole Vojnik je predvidena v treh korakih. V prvem sta načrtovani gradnja trakta oziroma premostitvene stavbe med te- lovadnico in prostori razredne stopnje ter ure- ditev dostopa do šole, v katero vsakodnevno prihaja približno 700 otrok, med njimi je več kot polovica vozačev. Nova prometna ure- ditev predvideva postavitev postajališča za avtobuse nasproti občinske stavbe (kjer je v preteklosti že bilo šolsko avtobusno postaja- lišče). Otroci bodo tako izstopili neposredno na varno šolsko pot. Drugi korak predstavlja rušitev stavbe predmetne stopnje in gradnjo centralne stav- be oziroma tako imenovanega trakta F v treh nadstropjih. Ker tudi šolska kuhinja in jedil- nica s svojima kvadraturama in z opremo že nekaj časa več ne zadostujeta osnovnim po- trebam šole, bo naposled sledila še prenova slednjih. Po posodobitvi šolske kuhinje bi v njej lahko dnevno pripravili več kot 800 malic in približno 700 kosil. V načrtu je še ureditev osrednjega prostora z garderobami ter dovoza do šole in parkirišča v Škofl ekovi ulici. V Občini Vojnik upajo, da se bo pokazala možnost za pridobitev evropskih ali državnih sredstev. Projekt je namreč velik fi nančni za- logaj, saj je ocenjen na od 8 do 10 milijonov evrov in ga občina ne bo mogla uresničiti le z lastnimi proračunskimi sredstvi. BA Krajani Zidanega Mosta so zaradi dolgoletnih ne- vzdržnih prometnih razmer, ki jih povzročajo težki tovornjaki, na aprilskem zboru krajanov napovedali zaporo državne ceste v maju. Te sicer še niso izvedli, nameravajo jo v tem mesecu. O točnem datumu se v krajevni skupnosti dogovarjajo v tem tednu. Se je pa od zbora krajanov, na katerem so sredi aprila opozo- rili na prometno problematiko in na nujnost omejitve tranzitnega prometa težkih tovornjakov skozi Zidani Most, nekaj vendarle premaknilo. Začenja se namreč obnova dotrajanega in nevarnega hodnika za pešce na mostu čez Savinjo v Zidanem Mostu. BOJANA AVGUŠTINČIČ ZIDANI MOST – Začenja se obnova hodnika za pešce na mostu čez Savinjo Prometni križ postal križ krajanov je konec minulega tedna dejal predsednik Krajevne skupno- sti Zidani Most Franc Babič. Dodal je, da je bil istočasno z ograditvijo gradbišča pred mo- stom tudi že postavljen sema- for in da so bile zarisane črte na cestišču, ki so bile kmalu zatem izbrisane, semafor pa odstranjen. Za pojasnilo smo prosili Direkcijo RS za infra- strukturo, kjer so dejali, da je do zamika začetka del prišlo »zaradi optimizacije začasne prometne ureditve, ki predvi- deva varnejše vodenje peščev čez most v času izvajanja grad- benih del,« ter da je nadaljeva- Zaradi težkih tovornjakov, ki se valijo skozi Zidani Most, sta- nje postaja vedno bolj nevzdržno. Krajani Zidanega Mosta na izboljšanje razmer ne nameravajo več čakati. Če jim država ne bo končno prisluhnila, bodo začeli ukrepati bolj drastično, napovedujejo. Za začetek nameravajo protestno zapreti cesto. (Foto: Nik Jarh) nje del na terenu predvideno v tem tednu. Pojasnili so še, da prenova hodnika za pešce na mostu vključuje rušitev sedanjega hodnika ter izvedbo novega. Ob ureditvi pohodne površine ob kamnitem mostu je pred- videna tudi postavitev cestne razsvetljave. Dela v vrednosti 300 tisoč evrov bo izvajalo podjetje Rafael iz Sevnice. Rok dokončanja del je konec septembra letos. Direkcija za infrastrukturo je zaradi obnove hodnika za pešce izdala dovoljenje o del- ni zapori državne ceste Zidani Most–Radeče od 28. maja do 28. avgusta letos. V tem času bo urejen izmenično enosmer- ni promet, in sicer s semaforji. Most sicer že zdaj omogoča le enosmerni promet. Kljub temu ga dnevno prevozi več kot 5.500 vozil. In četudi je tovorni tranzitni promet med Celjem in Krškim prepovedan, se vozniki tovornih vozil tem predpisom spretno izogibajo. Vse to dodatno obremenjuje in uničuje državno cesto Celje– Zidani Most–Krško in ogroža tamkajšnje prebivalce, opozar- jajo krajani. Nepričakovano Nepričakovanemu dogod- ku so bili krajani Zidanega Mosta priča minuli teden. »V torek dopoldne je bila v Zi- danem Mostu terenska seja stranke Gibanje Svoboda, da bi se njeni predstavniki prepri- čali glede težkega tovornega prometa skozi Zidani Most. In ne boste verjeli – ko so bili tu predstavniki stranke, na cesti skozi kraj ni bilo opaziti skoraj nobenega tovornjaka. Policijske patrulje so bile na- mreč na Sevcah, v Laškem, na Vrhovem, v Sevnici, Boštanju in so izločale težke tovornjake iz prometa. Ko so predstavniki stranke odšli, je bilo spet vse po starem. Zanimivo, da v za- dnjih štirih letih nikoli ni bilo takšne akcije. A očitno se da, če je le volja,« je dejal Franc Babič. In dodal: »Ko sem bil po zboru krajanov na policiji v Laškem, so mi rekli, da so nemočni, da policisti nimajo pristojnosti za ukrepanje in da imajo prekrškarji vedno pri- pravljene izgovore, s katerimi se izogibajo kaznim. Ko sem omenil zaporo ceste, so mi re- kli, da ta ni dovoljena, da je za oviranje prometa predpisana kazen. Zanimivo, da za tovor- njakarje, ki ovirajo promet in ogrožajo življenja krajanov, kazni ni. Vem, da voznik ni kriv, on le izpolnjuje naloge, ki jih dobi od delodajalca. A tako naprej ne more iti.« O problematiki tudi na seji mestnega sveta Problematika tranzitnega prometa težkih tovornjakov med Celjem in Krškim (skozi Zidani Most) je bila izposta- vljena tudi na seji celjskega mestnega sveta minuli teden. Mestni svetnik Primož Posi- nek je načelniku Policijske postaje Celje Martinu Kumru ob predstavitvi poročila o lanskem delovanju policijske postaje zastavil vprašanje, v kolikšni meri policija izvaja nadzor nad težkimi tovornja- ki na omenjeni cesti in izre- ka kazni kršiteljem. Martin Kumer je priznal, da bi se na tem področju »morda dalo na- rediti več«. Pri tem je omenil pomanjkanje kadra v policiji in napovedal sestanek za ta mesec, na katerem se bodo pristojni dogovorili o poostre- nem nadzoru, ki ga namerava- jo policisti izvesti s Finančno upravo RS. »Pravijo, da je Zidani Most glavni prometni križ Sloveni- je, ampak nihče nič ne naredi zanj. Postal je križ krajanov, nič drugega,« je bil slikovit predsednik Krajevne skupno- sti Zidani Most Franc Babič. In kot je dodal, se krajani ne bodo pustili kar tako »odkrižati«. »Del mostu, ki ga čaka ob- nova, in parkirišče pred njim sta že vsaj en mesec ograjena, a dela se še niso začela,« nam Most, ki omogoča le enosmerni promet, vsak dan prečka več sto težkih tovornih vozil, čeprav je tranzitni promet med Celjem in Krškim prepovedan. Kmalu naj bi se si- cer začela obnova nevarnega hodnika za pešce ob mostu. (Foto: Bojana Avguštinčič) Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 23, 6. junij 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Teden gozdov je stalnica v slovenskem prostoru že več kot 50 let. Gozdarji z njim ko- nec maja javnosti predstavijo pomen gozda in gozdarstva. Območna enota Nazarje ob tej priložnosti že tradicional- no razglasi najbolj skrbne la- stnike gozdov s svojega ob- močja. Kdo je najbolj skrben, bo znano 4. decembra, ko bo Zavod za gozdove Slovenije razglasil izbrance iz vseh 14 območnih enot po državi. Med najbolj skrbnimi Med petimi finalisti najbolj skrbnih lastnikov gozdov je letos celo ena lastnica, kar ni najbolj pogosto. Gre za Mate- jo Kavšak iz naselja Zavodnje v občini Šoštanj, ki gospodari na Završnikovi domačiji, ve- liki 54 hektarjev. Vsako leto oče in partner posekata pri- bližno 150 kubičnih metrov lesa. Družinski proračun ob tem polnijo tudi z živinorejo. Zelo ponosni so na svojo zgo- dovino. Obnovili so kaščo iz leta 1825 in kapelico na robu gozda. V krajevni enoti Luče je najbolj skrben lastnik gozda LUČE – Gorniška vas Luče je konec tedna gostila 16. le- tno srečanje mreže Gorniške vasi, v katero je vključenih 40 vasi iz Avstrije, Slovenije, Nemčije, Italije, Južne Tirol- ske in Švice. 80 udeležencev iz šestih alpskih držav je v treh dneh dodobra spozna- lo kulturno dediščino Luč in njen pomen za gorniške vasi ter okusilo številne do- mače kulinarične speciali- tete. Poleg Luč sta slovenski gorniški vasi tudi Jezersko in Dovje-Mojstrana. »Hvaležni smo vodstvu ob- čine in vsem krajanom, ki so organizacijo srečanja potrdili in izvedli kljub katastrofalnim poplavam in njihovim posle- dicam v letu 2023,« je izpo- stavil Miro Eržen iz Planinske zveze Slovenije in dodal, da so v planinski zvezi kot soorga- nizatorji ponosni na izvedbo tega dogodka, ki ni v ponos le občini Luče, ampak celotni Sloveniji. Tema letošnjega srečanja je bila dediščina: prijazna so- potnica današnjega življenja v Alpah. Srečanje v Lučah je bilo priložnost za izmenjavo idej, izkušenj in dobrih praks ter za razpravo o načinih, kako še bolje ohraniti, promo- virati in koristno uporabljati kulturno dediščino za dobro- bit gorniških vasi ter njihovih prebivalcev. Gorniške vasi kot nosilke trajnostnega pristopa predstavljajo steber ohranja- nja kulturnih vrednot, tradi- cionalnih obrti in običajev, arhitekture ter življenjskega sloga, razvijajočega se skozi stoletja. V petek so udeležence poz- dravili župan Občine Luče Klavdij Strmčnik, generalna sekretarka Alpske konvenci- je Alenka Smerkolj, Nataša Bratina z ministrstva za na- ravne vire, okolje in prostor ter predsednika Planinske zveze Slovenije in Avstrije Jože Ro- van in Wolfgang Schnabl. V osrednjem tematskem delu je dr. Janez Bogataj predstavil ga- O prednostnih projektih ŽALEC – Ministrica Alenka Bratušek je prejšnji teden obiskala občino Žalec. Namen obiska je bil dogovor o vključitvi naložbe na državnih cestah v proračun za leti 2025 in 2026, česar se je država lotila v tem obdobju. Občina Žalec je na sestanku izpostavila prednostne projekte na državnih cestah, za katere si v zadnjih letih močno prizadeva, da bi se uresničili, vendar so bili zaradi lanskih poplav avgusta izločeni iz državnega proračuna za leti 2024 in 2025. Gre za projekt dokončanja obnove ceste skozi Šempeter, gradnjo nadomestnega nadhoda Mavrica in rekonstrukcijo križišč državnih cest z občinskimi cestami v krožišča na odseku Šempeter–Žalec–Petrovče, pri čemer je treba upoštevati smiselnost zaporedja izvedbe del, da bi jih izvedli najprej tam, kjer je t o najbol j nu jno oz. na t o k až e jo pr ome tne obr emenitv e. ŠO NAZARJE – Ob Tednu gozdov so se zahvalili skrbnim lastnikom gozdov V osrčju zgornjesavinjskih gozdov Nazarska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije je prejšnji četrtek v sklopu Tedna gozdov v Muzeju Vrbovec razglasila najskrbnejše lastnike gozdov, najprizadevnejše- ga gozdarja in drevo leta ter odprla razstavo ob 30-letnici Zavoda za gozdove Slovenije. ŠPELA OŽIR Najbolj skrbni lastniki gozdov z območja nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije z njihovimi revirnimi gozdarji »Opazili smo, da so drevesa v naseljih ogrožena. Njihov pomen za ljudi je izjemen. Dajejo senco, čistijo zrak, zmanjšujejo vrednost stresnega hormona in lepšajo okolico,« pravi Marijan Denša. Marijan Denša je predstavil drevesa leta. Letos so to tista, ki rastejo v naseljih. Matjaž Pečovnik iz Raduhe. Ko je bil star komaj 25 let, je domačijo, ki se po domače imenuje Spodnji Nadlučnik, prevzel od staršev. Za njimi zdaj nadaljuje zgledno go- spodarjenje. Kmetija obsega 52 hektarjev, od tega je kar 43 hektarjev gozdov. Matjaž večino dela opravi sam, obča- sno mu na pomoč še vedno priskoči njegov oče. Revirna pisarna Ljubno je za najbolj skrbnega izbrala Tadeja Brglesa z domačije Kugovnik iz Savine. Gospo- dari na približno 49 hektar- jih, od tega gozd predstavlja 27 hektarjev. Preostalo so travniki in pašniki. Dohodek sloni na treh stebrih – gozdar- stvu, ovčjereji in dopolnilnih dejavnostih (izdelovanje le- senih izdelkov in pluženje cest). Milan Suhoveršnik gospo- dari na kmetiji Zgornji Kos v Lenartu in je najbolj skrben lastnik gozda v krajevni enoti Gornji Grad. Z območja revir- ne pisarne Nazarje je najbolj skrben lastnik gozda Jože Brezovnik. Njihova celotna domačija, ki se po domače imenuje Zagradišnik, obsega 80 hektarjev. Člani družine se na njej ukvarjajo z živinorejo in gozdarstvom. Drevesa v naseljih Nazarska območna enota je prejšnji četrtek razglasi- la tudi najprizadevnejšega gozdarja s svojega obmo- čja. To je postal mag. Vid Preložnik, dolgoletni vodja načrtovanja razvoja gozdov v ZGS OE Nazarje, sedaj re- virni gozdar v revirju Šmihel nad Mozirjem. Drevesa leta so postala tista v naseljih. Med bolj znane sodijo platana pred železniško postajo v Celju, mogočni hrast ob Paki v Ve- lenju, velika lipa v Gornjem Gradu … »Opazili smo, da so drevesa v naseljih ogrožena. Njihov pomen za ljudi je iz- jemen. Dajejo senco, čistijo zrak, zmanjšujejo vrednost stresnega hormona in lep- šajo okolico,« pravi Marijan Denša iz nazarske območne enote in dodaja, da jih ogroža nestrokovno ravnanje z nji- mi. »Obglavljanje namesto strokovnega obrezovanja. Njihovo sekanje zaradi grad- benih del. Mlado drevo ne more nadomestiti sto let sta- rega. Imajo omejen prostor za razvoj korenin,« našteva. Foto: Nik Jarh Srečali so se prebivalci alpskih vasi Življenje v Zgornji Savinjski dolini je močno povezano z lesom. Ana Kaker z domačije Koklej je predstavila zgodbo o obnovljenih kaščah na domačiji Koklej. stronomsko dediščino v širšem alpskem prostoru s poudarkom na kulinaričnih posebnostih Zgornje Savinske doline, dr. Borut Juvanec pa pastirsko ar- hitekturo Alp in Slovenije z ne- katerimi značilnostmi te zvrsti gradnje v širšem območju Ka- mniško-Savinjskih Alp. Maša Čas Zajec iz celjske ob- močne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine je predstavi- la kulturno dediščino planin v Lučah. Med drugimi vsebinami je predsednik Gorniškega dru- štva Luče Anton Žunter orisal veliko zgodovinsko posebnost, in sicer oskrbovanje planinskih koč v Savinjskih Alpah, za kar so skrbele ženske. ŠO, foto: Dušan Prašnikar Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 23, 6. junij 2024 KULTURA Prejšnji četrtek je bila v dvorcu Novo Celje pred- stavitev knjige z naslovom Novo Celje – lastniki, ar- hitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini. Pogovor z avtorico dr. Polono Vidmar je vodila Lidija Koceli. Dogodek je z baročno glasbo za lutnjo obogatil priznan slovenski kitarist in lutnjist Izidor Erazem Grafenauer. ŠPELA OŽIR Zadnjih sedem let majsko likovno ustvarjanje v Spo- dnji Savinjski dolini pope- stri Mednarodna likovna kolonija v Novem kloštru. Na letošnji, ki je bila sedma, je v soboto, 25. maja, slikalo devetintrideset ljubiteljskih slikarjev. Strokovno jih je vodil priznan slikar Vojko Kumer. Dogajanje organi- zira Kulturno-umetniško društvo (KUD) Polzela v sodelovanju z Občino Pol- zela, društvom Dvorec Novi klošter in žalsko območno izpostavo javnega sklada za kulturne dejavnosti. Zbrane sta najprej nagovo- rili predsednica KUD Polzela Klavdija Sitar in vodja likovne sekcije Sonja Jezernik. Udele- ženci so ob glasbi in domačih dobrotah ustvarjali do pozne- ga popoldneva. Za glasbeno spremljavo na zelenici pod mogočnim drevesom in pod samostanskimi oboki je po- skrbel domačin Ivo As, ki je obenem tudi likovnik. Vsi odtenki Novega kloštra Polzelski ljubiteljski likov- niki so prvi takšen slikarski dogodek v Novem kloštru go- stili pred sedmimi leti. Takrat so udeleženci slikali podobe Novega kloštra skozi čas: od pozidave v 15. stoletju, ko je dal celjski grof Friderik pozi- dati dominikanski samostan, pestre zgodovine dvorca od napadov Turkov, udara stre- le in posledično požiga, voj- ne, več menjav lastnikov do novejšega časa, ko je dvorec dobil novega lastnika in so prostori spet oživeli. »Čeprav zunanjost nekdanjega samo- stana čaka še na lepše čase, je ta na slikah likovnikov oži- vela, tako da je bila že prva razstava izredno pohvaljena in priznana kot prispevek k prepoznavnosti dvorca Novi klošter,« se spominjajo člani polzelske likovne sekcije. Dodali mednarodni pridih Naslednja leta je slikarska kolonija prerasla v mednaro- dno. Vsako leto je bil pripo- ročen motiv slikanja na temo oziroma osebo, po kateri je ministrstvo za kulturo poi- menovalo neko leto – od Can- karjevega in Vodnikovega do Plečnikovega in Tavčarjevega leta. Letos je bil to general Rudolf Maister. Udeleženci so slikali na temo njegovih pesmi o naravi v vseh letnih časih, o živalih, domovini in ljubezenskih pesmih. Kaj vse je nastalo, bodo javnosti predstavili 15. junija, ko bo v Novem kloštru sledilo odpr- tje razstave. Dogodek bo obe- nem priložnost za predstavi- tev malih vokalnih skupin. Domače gobarsko društvo bo poskrbelo za kulinarični pridih. Dvorec Novi klošter bo odprl vrata za ogled pro- storov. ŠO Klasična glasba za zidovi cerkva V soboto so se začeli Vranski poletni večeri 2024 – oži- vimo kulturno dediščino. Na prvem koncertu, ki je bil v podružnični cerkvi sv. Marije Magdalene na Ločici pri Vranskem, se je predstavil Kvartet violončel Cédez. Sestavljajo ga štirje najuspešnejši slovenski violončelisti Ema Krečič, Zala Vidic, Izak Hudnik in Nejc Rupnik, prejemni- ki najvišjih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Vsi so svoje znanje pridobivali na najprestižnejših evropskih glasbenih univerzah, kjer je komorna skupina štirih violončel, kot pravijo, bistveno bolj razvita in pogosta. T ovrstno zasedbo zato želijo prinesti domov, da bi glasbo na najvišji izvajalski ravni približali širšemu slovenskemu občinstvu. Organizator Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko želi s koncerti klasične glasbe popestriti kulturno dogajanje v kraju in podružničnim cerkvam vdahniti dodatno vsebino. Hkrati ponuja obiskovalcem možnost, da spoznajo notranjost prelepih obnovljenih cerkva, domačinom, ki nimajo možno- sti obiska večjih glasbenih središč, pa približuje vrhunsko klasično glasbo. Umetniški vodja prireditve je Milan Hudnik. Naslednji koncert bo v soboto, 17. avgusta, ko bo v podru- žnični cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Stopniku nastopil Trio Tempestoso (klarinet, violončelo, harmonika). Kvartet harf z Urško Križnik Zupan bo nastopil v soboto, 31. avgusta, v župnijski cerkvi sv. Mihaela na Vranskem. Zadnji koncert bo v soboto, 7. septembra, prav tako v osrednji župnijski cerkvi. Nastopil bo pianist Nejc Kamplet. Koncerti so brezplačni. ŠO Sedem pravljičnih let ustvarjanja za samostanskimi zidovi Izšla je knjiga Novo Celje – lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Svoj čas eden najveličastnejših baročnih dvorcev Blagodejna urica Renato Jenček (Foto: Greta Jen- ček) Monografi ja o dvorcu Novo Celje je izšla maja letos v sozaložništvu Založbe ZRC SAZU in Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, natis je omogočila Občina Žalec. Umetnostnozgodovinska štu- dija prinaša celostno predsta- vitev arhitekture in nekdanje opreme tega razkošnega ba- ročnega podeželskega dvor- ca na obrobju Žalca in nje- govega predhodnika, dvorca Plumberk. Ključna je bila njihova razgledanost Avtorica vlogo naročnikov in uporabnikov dvorca Novo Celje razume kot ključno, zato knjiga temelji na meto- dologiji, ki izpostavlja lastni- ke gospostva. Od njihovih ambicij, izobrazbe in razgle- danosti so bili odvisni arhi- tekturna in umetnostna naro- čila ter izbor umetnikov. Kot ugotavlja Vidmarjeva, so za Antona grofa Gaisrucka med letoma 1756 in 1761 ustvarjali odlični arhitekti, umetniki in obrtniki, ki so dvorec Plum- berk prezidali v enega najve- ličastnejših baročnih dvorcev na Slovenskem in ga opremili z izbrano štukaturo, s stro- pnimi poslikavami, slikani- mi tapetami, slikami, kipi in pohištvom. Iz dobro ohranje- ne dokumentacije o gradnji dvorca je razvidno, da so za ambicioznega naročnika de- lovali umetniki iz Ljubljane, Rogatca, Gradca, Dunaja in Wessobrunna na Bavarskem ter domači mojstri iz Celja, Žalca in okoliških vasi. Knjiga prinaša nova spo- znanja o umetnostnih naro- čilih Gaisruckovih dedičev in življenju v dvorcu v času Jožefa Ludvika Hausmanna, knezov in starih grofov Salm- -Reifferschaidt-Krautheim in baronov Turkovićev. Osve- tljene so tudi razprodaje ple- miške dediščine po prodaji dvorca državi ter poti ume- tnin v muzeje in zasebne zbirke. Prvič objavljeno Knjiga je opremljena s šte- vilnimi fotografi jami, ki so jih prispevali Andrej Furlan, Nejc Bernik ter številne arhi- vske, muzejske in galerijske ustanove. Posebej dragoceno je fotografsko gradivo iz pr- vih treh desetletij 20. stole- tja, ki je ohranjeno v zasebni lasti in je v knjigi prvič ob- javljeno. Avtorica Polona Vidmar je znana umetnostna zgodovi- narka. Umetnostno zgodo- vino je študirala na Inštitutu za umetnostno zgodovino Univerze Karla in Franca v Gradcu. V isti ustanovi je leta 2005 doktorirala z disertacijo Gospodje Ptujski kot gradite- lji in meceni. Po diplomi se je zaposlila kot kustodinja za umetnostno zgodovino v Po- krajinskem muzeju Ptuj, od leta 2008 je bila visokošol- ska učiteljica na Oddelku za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Maribo- ru in od leta 2010 na Oddel- ku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Od oktobra 2019 je predstojnica Oddelka za umetnostno zgodovino Fi- lozofske fakultete Univer- ze v Mariboru. Je tudi višja znanstvena sodelavka na ZRC SAZU, Umetnostnozgodovin- skem inštitutu Franceta Stele- ta. V svojem raziskovalnem delu se posveča vprašanjem umetnostnega naročništva v poznem srednjem in novem veku, zlasti na območju Šta- jerske. Od ambicij, izobrazbe in razgledanosti naročnikov so bili odvisni arhitekturna in umetnostna naročila ter izbor umetnikov. Posebej dragoceno je fotografsko gradivo iz prvih treh desetletij 20. stoletja, ki je ohranjeno v zasebni lasti in je v knjigi prvič objavljeno. Renato Jenček, uvelja- vljen celjski gledališki igralec primorskih kore- nin, ki je lani praznoval 60. rojstni dan, prihaja na gledališke deske z novo monokomedijo KUD Me- sarija Elvis. Jenček, ki je avtor, režiser in igralec v predstavi, bo premierno uprizoril svoje delo 16. junija ob 20.00 v prostoru začasne uporabe GT8 na Glavnem trgu 8 v Celju. Predpremiera bo dan prej. Jenčka je pri pisanju navdihnila zgodba o upo- kojenem mesarju Oskarju Trobcu, slovenskem Elvisu Presleyu iz Vrtovč blizu Ajdovščine, ki jo je dolgo nosil v sebi in priredil po svoje. Trobca je obiskal in pridobil soglasje za uporabo njegovega imena in priim- ka v sicer fi ktivni zgodbi. Dramaturginja predstave je Nuša Komplet Peperko, pri pripravi in izvedbi pa sode- lujejo še Anže Čater, Denis Kresnik, Marjanca Sumrak in Zala Jenček. Predstava obeta izvrstno gledališko izkušnjo, saj Jenček, ki je si- cer član SLG Celje, obljublja mojstrsko izvedbo, veliko smeha in glasbe z izjemno igralsko energijo. DŠ Predstavitev je bila v dvorcu Novo Celje. (Foto: Andrej Furlan) Na letošnji likovni koloniji je ustvarjalo 39 ljubiteljskih likovnikov. (Foto: TT) Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 23, 6. junij 2024 KULTURA Prejšnji četrtek je bila v dvorcu Novo Celje pred- stavitev knjige z naslovom Novo Celje – lastniki, ar- hitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini. Pogovor z avtorico dr. Polono Vidmar je vodila Lidija Koceli. Dogodek je z baročno glasbo za lutnjo obogatil priznan slovenski kitarist in lutnjist Izidor Erazem Grafenauer. ŠPELA OŽIR Zadnjih sedem let majsko likovno ustvarjanje v Spo- dnji Savinjski dolini pope- stri Mednarodna likovna kolonija v Novem kloštru. Na letošnji, ki je bila sedma, je v soboto, 25. maja, slikalo devetintrideset ljubiteljskih slikarjev. Strokovno jih je vodil priznan slikar Vojko Kumer. Dogajanje organi- zira Kulturno-umetniško društvo (KUD) Polzela v sodelovanju z Občino Pol- zela, društvom Dvorec Novi klošter in žalsko območno izpostavo javnega sklada za kulturne dejavnosti. Zbrane sta najprej nagovo- rili predsednica KUD Polzela Klavdija Sitar in vodja likovne sekcije Sonja Jezernik. Udele- ženci so ob glasbi in domačih dobrotah ustvarjali do pozne- ga popoldneva. Za glasbeno spremljavo na zelenici pod mogočnim drevesom in pod samostanskimi oboki je po- skrbel domačin Ivo As, ki je obenem tudi likovnik. Vsi odtenki Novega kloštra Polzelski ljubiteljski likov- niki so prvi takšen slikarski dogodek v Novem kloštru go- stili pred sedmimi leti. Takrat so udeleženci slikali podobe Novega kloštra skozi čas: od pozidave v 15. stoletju, ko je dal celjski grof Friderik pozi- dati dominikanski samostan, pestre zgodovine dvorca od napadov Turkov, udara stre- le in posledično požiga, voj- ne, več menjav lastnikov do novejšega časa, ko je dvorec dobil novega lastnika in so prostori spet oživeli. »Čeprav zunanjost nekdanjega samo- stana čaka še na lepše čase, je ta na slikah likovnikov oži- vela, tako da je bila že prva razstava izredno pohvaljena in priznana kot prispevek k prepoznavnosti dvorca Novi klošter,« se spominjajo člani polzelske likovne sekcije. Dodali mednarodni pridih Naslednja leta je slikarska kolonija prerasla v mednaro- dno. Vsako leto je bil pripo- ročen motiv slikanja na temo oziroma osebo, po kateri je ministrstvo za kulturo poi- menovalo neko leto – od Can- karjevega in Vodnikovega do Plečnikovega in Tavčarjevega leta. Letos je bil to general Rudolf Maister. Udeleženci so slikali na temo njegovih pesmi o naravi v vseh letnih časih, o živalih, domovini in ljubezenskih pesmih. Kaj vse je nastalo, bodo javnosti predstavili 15. junija, ko bo v Novem kloštru sledilo odpr- tje razstave. Dogodek bo obe- nem priložnost za predstavi- tev malih vokalnih skupin. Domače gobarsko društvo bo poskrbelo za kulinarični pridih. Dvorec Novi klošter bo odprl vrata za ogled pro- storov. ŠO Klasična glasba za zidovi cerkva V soboto so se začeli Vranski poletni večeri 2024 – oži- vimo kulturno dediščino. Na prvem koncertu, ki je bil v podružnični cerkvi sv. Marije Magdalene na Ločici pri Vranskem, se je predstavil Kvartet violončel Cédez. Sestavljajo ga štirje najuspešnejši slovenski violončelisti Ema Krečič, Zala Vidic, Izak Hudnik in Nejc Rupnik, prejemni- ki najvišjih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih. Vsi so svoje znanje pridobivali na najprestižnejših evropskih glasbenih univerzah, kjer je komorna skupina štirih violončel, kot pravijo, bistveno bolj razvita in pogosta. T ovrstno zasedbo zato želijo prinesti domov, da bi glasbo na najvišji izvajalski ravni približali širšemu slovenskemu občinstvu. Organizator Zavod za kulturo, turizem in šport Vransko želi s koncerti klasične glasbe popestriti kulturno dogajanje v kraju in podružničnim cerkvam vdahniti dodatno vsebino. Hkrati ponuja obiskovalcem možnost, da spoznajo notranjost prelepih obnovljenih cerkva, domačinom, ki nimajo možno- sti obiska večjih glasbenih središč, pa približuje vrhunsko klasično glasbo. Umetniški vodja prireditve je Milan Hudnik. Naslednji koncert bo v soboto, 17. avgusta, ko bo v podru- žnični cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Stopniku nastopil Trio Tempestoso (klarinet, violončelo, harmonika). Kvartet harf z Urško Križnik Zupan bo nastopil v soboto, 31. avgusta, v župnijski cerkvi sv. Mihaela na Vranskem. Zadnji koncert bo v soboto, 7. septembra, prav tako v osrednji župnijski cerkvi. Nastopil bo pianist Nejc Kamplet. Koncerti so brezplačni. ŠO Sedem pravljičnih let ustvarjanja za samostanskimi zidovi Izšla je knjiga Novo Celje – lastniki, arhitektura in oprema najlepšega dvorca v Savinjski dolini Svoj čas eden najveličastnejših baročnih dvorcev Blagodejna urica Renato Jenček (Foto: Greta Jen- ček) Monografi ja o dvorcu Novo Celje je izšla maja letos v sozaložništvu Založbe ZRC SAZU in Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec, natis je omogočila Občina Žalec. Umetnostnozgodovinska štu- dija prinaša celostno predsta- vitev arhitekture in nekdanje opreme tega razkošnega ba- ročnega podeželskega dvor- ca na obrobju Žalca in nje- govega predhodnika, dvorca Plumberk. Ključna je bila njihova razgledanost Avtorica vlogo naročnikov in uporabnikov dvorca Novo Celje razume kot ključno, zato knjiga temelji na meto- dologiji, ki izpostavlja lastni- ke gospostva. Od njihovih ambicij, izobrazbe in razgle- danosti so bili odvisni arhi- tekturna in umetnostna naro- čila ter izbor umetnikov. Kot ugotavlja Vidmarjeva, so za Antona grofa Gaisrucka med letoma 1756 in 1761 ustvarjali odlični arhitekti, umetniki in obrtniki, ki so dvorec Plum- berk prezidali v enega najve- ličastnejših baročnih dvorcev na Slovenskem in ga opremili z izbrano štukaturo, s stro- pnimi poslikavami, slikani- mi tapetami, slikami, kipi in pohištvom. Iz dobro ohranje- ne dokumentacije o gradnji dvorca je razvidno, da so za ambicioznega naročnika de- lovali umetniki iz Ljubljane, Rogatca, Gradca, Dunaja in Wessobrunna na Bavarskem ter domači mojstri iz Celja, Žalca in okoliških vasi. Knjiga prinaša nova spo- znanja o umetnostnih naro- čilih Gaisruckovih dedičev in življenju v dvorcu v času Jožefa Ludvika Hausmanna, knezov in starih grofov Salm- -Reifferschaidt-Krautheim in baronov Turkovićev. Osve- tljene so tudi razprodaje ple- miške dediščine po prodaji dvorca državi ter poti ume- tnin v muzeje in zasebne zbirke. Prvič objavljeno Knjiga je opremljena s šte- vilnimi fotografi jami, ki so jih prispevali Andrej Furlan, Nejc Bernik ter številne arhi- vske, muzejske in galerijske ustanove. Posebej dragoceno je fotografsko gradivo iz pr- vih treh desetletij 20. stole- tja, ki je ohranjeno v zasebni lasti in je v knjigi prvič ob- javljeno. Avtorica Polona Vidmar je znana umetnostna zgodovi- narka. Umetnostno zgodo- vino je študirala na Inštitutu za umetnostno zgodovino Univerze Karla in Franca v Gradcu. V isti ustanovi je leta 2005 doktorirala z disertacijo Gospodje Ptujski kot gradite- lji in meceni. Po diplomi se je zaposlila kot kustodinja za umetnostno zgodovino v Po- krajinskem muzeju Ptuj, od leta 2008 je bila visokošol- ska učiteljica na Oddelku za likovno umetnost Pedagoške fakultete Univerze v Maribo- ru in od leta 2010 na Oddel- ku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Od oktobra 2019 je predstojnica Oddelka za umetnostno zgodovino Fi- lozofske fakultete Univer- ze v Mariboru. Je tudi višja znanstvena sodelavka na ZRC SAZU, Umetnostnozgodovin- skem inštitutu Franceta Stele- ta. V svojem raziskovalnem delu se posveča vprašanjem umetnostnega naročništva v poznem srednjem in novem veku, zlasti na območju Šta- jerske. Od ambicij, izobrazbe in razgledanosti naročnikov so bili odvisni arhitekturna in umetnostna naročila ter izbor umetnikov. Posebej dragoceno je fotografsko gradivo iz prvih treh desetletij 20. stoletja, ki je ohranjeno v zasebni lasti in je v knjigi prvič objavljeno. Renato Jenček, uvelja- vljen celjski gledališki igralec primorskih kore- nin, ki je lani praznoval 60. rojstni dan, prihaja na gledališke deske z novo monokomedijo KUD Me- sarija Elvis. Jenček, ki je avtor, režiser in igralec v predstavi, bo premierno uprizoril svoje delo 16. junija ob 20.00 v prostoru začasne uporabe GT8 na Glavnem trgu 8 v Celju. Predpremiera bo dan prej. Jenčka je pri pisanju navdihnila zgodba o upo- kojenem mesarju Oskarju Trobcu, slovenskem Elvisu Presleyu iz Vrtovč blizu Ajdovščine, ki jo je dolgo nosil v sebi in priredil po svoje. Trobca je obiskal in pridobil soglasje za uporabo njegovega imena in priim- ka v sicer fi ktivni zgodbi. Dramaturginja predstave je Nuša Komplet Peperko, pri pripravi in izvedbi pa sode- lujejo še Anže Čater, Denis Kresnik, Marjanca Sumrak in Zala Jenček. Predstava obeta izvrstno gledališko izkušnjo, saj Jenček, ki je si- cer član SLG Celje, obljublja mojstrsko izvedbo, veliko smeha in glasbe z izjemno igralsko energijo. DŠ Predstavitev je bila v dvorcu Novo Celje. (Foto: Andrej Furlan) Na letošnji likovni koloniji je ustvarjalo 39 ljubiteljskih likovnikov. (Foto: TT) Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 23, 6. junij 2024 KULTURA Preplet ustvarjalnosti in medsebojnih energij Tridnevni festival, ki slavi ples Rastoča knjiga upihnila deveto svečko Celjska evropska mojstrovina Minuli konec tedna je bil v Plesnem forumu Celje že 17. Korpus – Koreografska platforma plesnih ustvar- jalcev. V tridnevnem festivalu, ki ga vsako leto pripra- vijo v počastitev svetovnega dneva plesa, ki ga obele- žujemo 29. aprila, so nastopili plesalci iz vse države. Letošnja novost je bil tudi plesni paviljon v središču Celja, ki je v sodelovanju z Društvom za sodobni ples Slovenije ples popeljal tudi med mimoidoče. SINTIJA JURIČ Več kot 100 plesalcev iz ce- lotne Slovenije je s petkovim večernim plesnim progra- mom Pesem teles v Plesnem forumu Celje odprlo festival Korpus. Plesno vzdušje se je nadaljevalo tudi naslednji dan, ko so plesalci Plesnega foruma Celje s svojimi av- torskimi plesi in skupnimi koreografijami nastopili na plesnem paviljonu v sredi- šču mesta, ki ga je organizi- ralo Društvo za sodobni ples Slovenije. »Odprt prostor, ki privabi ljudi, je povsem drugačno doživetje. Veseli smo, da smo razširili plesno poslanstvo med mimoidoče, ki so se ustavili in malce spo- znali, kaj sodobni ples je,« je povedala umetniška vodja Plesnega foruma Celje Gor- dana Stefanovič Erjavec. V soboto in nedeljo zve- čer so v okviru festivala v Plesnem forumu Celje sle- dile še tri plesne predstave. V soboto sta bili na ogled avtorski predstavi Insta(nt) gram koreografinje Gorda- ne S. Erjavec in Ono kore- ografinje Ize Skok. »V moji predstavi spremljamo vpliv- nico, ki stvari počne zgolj z namenom, da naredi vtis v medijih, medtem ko se osebnostno izgublja. Izina predstava se ukvarja z vpra- šanjem spolov v današnjem času,« pojasni Stefanovič Er- javčeva. V nedeljo je sledila še gostujoča plesna predsta- va Okamenela v izvedbi Urše Rupnik in kolektiva Š. I. K, ki v ospredje postavlja zgodbo ajdovske deklice na Vršiču. Vse tri predstave so z aktu- alnim tematikami zapolnile dvorano in naletele na dober odziv, kljub temu si Štefa- novič Erjavčeva želi, »da bi si Celjani vzeli še malo več časa za oglede predstav, saj je ples odsev resničnosti in tudi mladi plesalci so na ta- kšni ravni, da si zaslužijo po- zornost gledalcev.« Korpus je sicer edini festival sodobnega plesa na celjskem območju, ki obvešča povezuje, osve- šča in medijsko promovira sodobno plesno sceno. Za- radi obširnega dogajanja v maju in številnih obveznosti mladih plesalk in plesalcev v tem času Stefanovič Erjav- čeva razmišlja tudi o tem, da bi Korpus v prihodnjih letih organizirali malo prej. Plesalci so se na plesnem paviljonu predstavili z raznoliko paleto sodobne plesne umetnosti. (Foto: Nik Jarh) Učenci OŠ Lava so pripra- vili kulturni program ob deveti obletnici Rastoče knjige v njihovi šoli. 25. maja 2016 so v Osnov- ni šoli Lava praznovali prvo obletnico pridružitve gibanju Rastoča knjiga, skoraj natan- ko osem let kasneje, prejšnji četrtek, pa so s proslavo v avli šole obeležili že deveto. Za vse, ki se slavja niso mogli udeležiti, bodo v šoli po be- sedah ravnateljice Marijane Kolenko priredili še enega, ob koncu šolskega leta. »Gibanje Rastoča knjiga na inovativen način predstavlja vizijo in strategijo naše drža- ve. Gradi na prepričanju, da je Slovenija lahko uspešna dr- žava, če bo povezala in spod- budila dva milijona glav, dva milijona src in štiri milijone rok,« so na proslavi povedali učenci, ki so pripravili veči- no programa, dogodek je za- znamovala predvsem pesem v vseh oblikah. Skupaj za lepši svet »Sanjamo, da bodo ravno ti mladi, ki so nam danes pripravili proslavo, lahko v prihodnosti ustvarili lepši svet. Takšnega, ki bo znal spoštovati različnost in v ka- terem bomo vsi dobrodošli in videni,« je v duhu popoldne- va in Rastoče knjige povedala ravnateljica OŠ Lava Marijana Kolenko. »Naši otroci, ki so naša prihodnost, bodo takšni, kot morajo biti, da bodo lepo žive- li, ko bodo vrednote Rastoče knjige razvijali doma s starši in v šoli. To sta okolji, kjer se otroci gibljejo ves dan. Samo s sodelovanjem med starši in šolo lahko dosežemo tisto, kar želimo,« je na proslavi pove- dala predstojnica območne enote Zavoda za šolstvo Celje Špela Drstvenšek. Aktualna Rastoča knjiga Novembra lani so v OŠ Lava izdali osmo izdajo rastoče knjige, ki so jo naslovili Uje- ti v mreže omrežij. Knjiga ponuja raznovrstne poglede otrok, mladostnikov, učite- ljev, javnih oseb, novinarjev in drugih, ki razmišljajo o družbenih omrežjih, komu- niciranju ter prednostih in slabostih tehnologij. »Že v podnaslovu knjige Povezani ali odtujeni smo želeli po- vedati, kako se največkrat počutimo. Na eni strani smo izjemno povezani v komuni- kaciji, na drugi strani je da- nes veliko osamljenih ljudi in se pravzaprav ne čutimo več toliko povezani,« je o knjigi povedala ravnateljica. JF, foto: Andraž Purg Avtorica monografije Celjski strop Gabrijela Kovačič s svojo knjigo (Foto: Nataša Žmaher) Dvorana Barbare Celjske je prejšnji četrtek gostila predstavitev nove monogra- fije muzejske kustosinje Ga- brijele Kovačič. Knjiga, ki jo je izdal in založil Pokrajin- ski muzej Celje, obravnava Celjski strop, stropno po- slikavo v osrednji dvorani Stare grofije, kjer domujejo stalne razstave pokrajin- skega muzeja. Avtorica je v knjigi zbrala dosedanje znanje o Celjskem stropu, in sicer z željo, da bi vsem, ki jih tema zanima, omogo- čila dostop do informacij, literature in virov, zbranih na enem mestu. V monografijo so vključe- ne tiste strokovne obravna- ve, ki so bile do izida knjige javno objavljene v tiskani obliki. Nekatere ugotovitve in podatki so v knjigi obja- vljeni prvič, nekatere sta- rejše ugotovitve je avtorica Gabrijela Kovačič na podlagi interdisciplinarnega razisko- vanja dopolnila in nadgradi- la. Enajst slik na Stropu Celjski strop sodi med osrednje zanimivosti muze- ja. Poslikan Celjski strop je vreden posebne pozornosti, saj je osamljen primer pro- fanega slikarstva na preho- du iz renesanse v zgodnji barok. »Površina Celjskega stropa je 142,6 kvadratnega metra, sestavlja ga enajst slik v tehniki tempera na platno. Slike so razvrščene tako, da pride do izraza osrednja sli- ka z iluzijo težke arhitekture s stolpi in z zaključnim ro- bom v obliki križa, ki obdaja v višino odprto nebo,« je po- vedala avtorica monografije Gabrijela Kovačič. Celjski strop je ena najbolj zagonetnih monumentalnih umetniških stvaritev v Slove- niji in govori o uspešnosti, razgledanosti in vplivnih povezavah družine grofov Thurn-Valsassina. Strop je kompleksna in monumentalna umetnina, naslikana v tehniki tempere na platno, in se upira zobu časa že 400 let. Še vedno je in situ – na svojem prvotnem mestu v dvorani Stare grofi- je v Celju. »Po odkritju leta 1926 je Celjski strop veljal za edini primer svoje vrste juž- no od Alp. Sledila je druga svetovna vojna in povzročila nepopravljivo škodo na šte- vilnih evropskih spomeni- kih. Zato je postal izjemno redek primer v originalu ohranjenega platnenega stropa, poslikanega s tempe- ro, iz zgodnjega 17 . stoletja,« je še dodala avtorica. JF Celjski strop že štiri desetletja krasi osrednjo dvorano Stare grofije. (Foto: arhiv PMC) Marijana Kolenko Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 23, 6. junij 2024 PRED EVROPSKIMI VOLITVAMI IN REFERENDUMI V nedeljo pozno zvečer, predvidoma kmalu po 23. uri, bo znano, kdo nas bo naslednjih pet let zastopal v Evropskem parlamentu. Za eno najbolje plačanih služb v politiki se poteguje 98 kandidatov iz enajstih političnih strank. Približno 1,6 milijona volilnih upravičencev bo izvolilo devet evropskih poslancev, enega več kot na zadnjih evropskih volitvah. Bo med njim tudi kdo od šestih kandi- datov iz naših krajev, med katerimi je kar pet žensk? Vprašali smo jih, kako in zakaj bodo glasovali na posvetovalnih referendumih. Državni zbor jih je namreč razpisal sočasno z evropskimi volitvami. Bo zaradi tega volilna udeležba višja? BARBARA FURMAN Kaj menijo kandidati o evtanaziji, konoplji in preferenčnem glasu na državnozborskih volitvah V volilni imenik je vpisanih približno 1,6. milijona volilnih upravičencev. (Foto: arhiv NT/Sherpa) V Evropski parlament si v naših krajih želijo predvsem ženske V Evropski parlament si v naših krajih želijo predvsem ženske Po javnomnenjski raziskavi inštituta Medi- ana bodo posvetovalni referendumi v nede- ljo, 9. junija, na volišča pripeljali približno 37 odstotkov volivcev, kar bi bila občutno višja udeležba kot na zadnjih evropskih volitvah leta 2019. Takrat je svoj glas oddalo nekoliko manj kot 29 odstotkov volilnih upravičencev. Volivke in volivci bodo lahko izbirali med enajstimi listami kandidatk in kandidatov. To so Nova Slovenija – krščanski demokrati, Vesna – zelena stranka, Slovenska ljud- ska stranka, Socialni demokrati, Gibanje Svoboda, Slovenska demokratska stranka, Levica, Resni.ca, skupna lista strank DeSUS in Dobra država, Zeleni Slovenije in Nič od tega. Na kandidatnih listah je en kandidat in pet kandidatk, ki živijo v naši regiji. Vprašali smo jih, kako razmišljajo o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uporabi konoplje v medicinske namene in za osebno rabo ter o uvedbi preferenčnega glasu na vo- litvah v državni zbor. Gibanje Svoboda: Janja Sluga Poslanka Janja Sluga iz Rimskih Toplic, ki je letos maja praznova- la abrahama, se je v mladosti ukvarjala z manekenstvom in bila leta 1995 iz- brana za mis Alpe Adria. Po izobrazbi je diplomantka po- slovne administraci- je. Preden je vstopila v politiko, je bila poslovna sekretarka v celjskem zavo- du za kulturne prireditve, za- tem poslovna sekretarka Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Pravi, da zagovarja pravico odločanja o lastnem življenju, katerega sestavni del je tudi smrt. »Vsakega lahko doleti bolezen z ne- znosnimi fi zičnimi in psihičnimi boleči- nami. Paliativno oskr- bo moramo zato seveda krepiti in nadgrajevati. Se pa zavzemam za pravico do dostojanstvene smrti, za katero se lahko odločimo, če nastopi takšen trenutek.« Naklonjena je tudi uporabi konoplje v me- dicinske namene, pri čemer poudarja, da je 90 odstotkov konopljinih pripravkov v Sloveniji že v uporabi za zdravljenje otroške epilepsije. »Uporaba konoplje v medicinske namene je pri nas torej že dovoljena, žal nista dovoljeni njena pridelava in predela- va. Zato so bolniki pri nas odvisni od uvoza preparatov iz tujine. Zaradi pogosto pre- trganih dobavnih verig celo od črnega trga. Cene so visoke, kakovost je vprašlji- va. Bolniki ne morejo vedeti, kaj so v resnici kupili.« Zato podpira ure- ditev pridelave in predelave konoplje, s čimer bo omogočen nadzor nad kakovostjo in ceno, predvsem pa bo zagotovljena varnost za bolnika. Po nje- nem mnenju je pridelava konoplje priložnost tudi za kmete in nova delovna mesta. Prav tako bo podprla uvedbo preferenčnega glasu na volitvah poslancev v državni zbor. »Volivec bo imel bistveno večji vpliv na izbi- ro kandidata kot zdaj, ko politične stranke z dodelitvijo okrajev posameznim kandidatom vnaprej odločijo, kdo od njih bo izvo- ljen in kdo ne.« Vesna – zelena stranka: Urša Zgojznik Uršo Zgojznik, 44-letno podjetnico, ki je po izobrazbi profesorica pedago- gike in matematike z Rečice ob Savinji, mnogi povezujejo z okoljevarstvenim ak- tivizmom, saj je bila vrsto let predsednica nevladne organizacija Ekologi brez meja. Zdaj je generalna sekretarka politič- ne stranke Vesna – zelena stranka. V tej stranki zagovar- jajo črtanje konoplje iz uredbe o razvr- stitvi prepovedanih drog, pri čemer bi postala izenačena z drugimi zdravilni- mi rastlinami. »Pod- piram legalizacijo konoplje za osebno uporabo, saj ni izkaza- na škodljivost za javno zdravje. A potrebujemo ustrezno zakonsko ureditev. Legalizacija ne pomeni stanja brez pravil, temveč uvajanje novih zakonov, ki zagota- vljajo varnejšo rabo in pregledno upravljanje te rastline.« Evtanazija je, kot poudarja, zapleteno vpra- šanje, zato ga je treba rešiti v okviru razprave o celostni ureditvi področja paliative. »Ključ- na bo končna zakonska ureditev tega vpraša- nja, zato v naši stranki pozivamo k previdno- sti in premišljenosti. Načeloma podpiramo uvedbo pravice do pomoči za prostovoljno končanje življenja. Neznosno trpečim lahko omogočimo to pravico, če so sposobni samo- stojno izraziti voljo do tega dejanja. Pri tem imamo sicer nekaj zadržkov, ki so povezani z oblikovanjem zakona.« Pravi še, da podpira možnost uvedbe pre- ferenčnega glasu na volitvah v državni zbor, saj je tako zagotovljen večji vpliv volivcev na izvolitev poslancev. Kot dodatno spremembo zagovarja tudi nižanje starostne meje za ude- ležbo na volitvah na 16 let. DeSUS in Dobra država: Darinka Mravljak Darinka Mravljak, 70-letna upokojenka, ki je po izobrazbi diplomirana uprav- na organizatorka, je nepoklicna podžupanja Mestne občine Velenje. Poklicno pot je začela v Gorenju in jo nadaljevala v velenj- ski občinski upravi. Zatem je v upravi za javne prihodke delala kot davčna inšpektorica in vod- ja inšpekcije. Bila je tudi vodja izpostave uprave za javne pri- hodke, upokojila se je kot višja davčna in- špektorica. Med drugim je soavtorica priročnikov s področja davkov. Prva v Slove- Bruto plača evropskega poslanca je približno 10 tisoč evrov mesečno, neto izplačilo je odvisno od davčne obremenitve v posamezni državi članici. Prejmejo še več vrst dodatkov. Stroški za petletni mandat enega evropskega poslanca naj bi znašali približno milijon evrov. Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 23, 6. junij 2024 PRED EVROPSKIMI VOLITVAMI IN REFERENDUMI Ob rObu Nezadostna ocena Inštitut Media- na je opravil an- keto, kako smo Slovenci zado- voljni z delom se- demindvajseterice pri odzivanju na pereče družbene krize. Anketiran- ci so ji podelili ne- zadostno oceno. Večina vprašanih je prepričana, da se je Evropska unija pri spoprijemanju s pandemijo covida-19, z rastjo življenjskih stroškov, migracijami, s podnebnimi spremembami ter z vojnama v Ukrajini in Gazi odrezala slabo. Na teh področjih jo je pozitivno ocenila le pribli- žno desetina Slovencev. Sovpadajoče krize bodo zaznamovale tudi prihodnji mandat edine neposredno izvoljene evropske ustanove. Med izzivi, s katerimi bi se po mnenju slovenskih vo- livcev moral ukvarjati kandidat za evrop- skega poslanca, da bi si prislužil njihov glas, je največ vprašanih navedlo rast ži- vljenjskih stroškov. Dvig cen so pogosteje od drugih izpostavili anketiranci, stari od 35 do 54 let. Mlade, sodeč po anketi, bolj skrbijo posledice podnebnih sprememb. Da, v nedeljo bom šla na volitve in iz- brala! V upanju, da bomo prebivalci Slo- venije našim zastopnikom v Evropskem parlamentu čez pet let podali oceno dobro, morda celo prav dobro. Lahkoverna? BarB ara Furman Trije referendumi, štiri vprašanja: Volivec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo »Za « ali »Pr OTI«. 1. Referendum o evtanaziji: ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja? 2. Referendum o konoplji: ali naj r epublika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in predelovanje konoplje v medicinske namene? ali naj r epublika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo? 3. Preferenčni glas: ali ste za to, da se za volitve poslank in poslancev v Državni zbor r epublike Slovenije uvede preferenčni glas, ki bo zagotovil odločilen vpliv volivcev na izbiro poslanca? niji je opravila postopek obdavčitve prihodkov iz nepojasnjenega izvora premoženja, kar si šteje za največji dosežek pri poklicnem delu. Pravi, da podpira pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. »Pri ne- ozdravljivi bolezni si namreč ne želim ne- znosnih bolečin, nevrednih človekovega do- stojanstva.« Je tudi zagovornica uporabe konoplje v medicinske namene, nasprotuje pa uporabi konoplje za osebno rabo, saj meni, da učin- kovit nadzor nad pridelano količino konoplje in njeno kakovostjo za osebno rabo ni mogoč. n asprotuje tudi uvedbi preferenčnega gla- su. »menim, da ukinitev volilnih okrajev in uvedba preferenčnega glasu volivcu ne omo- gočata večjega vpliva na izvolitev poslancev, saj izbor kandidatov še vedno opravijo po- litične stranke. ukinitev volilnih okrajev bi povzročila še večjo centralizacijo, saj bi za izvolitev imeli več možnosti kandidati iz večjih mestnih središč, ki so tudi sicer bolj prepoznavni, a ni nujno, da so tudi najboljši. Prav tako se v skladu z odločbo ustavnega sodišča zavzemam za spremembo meja vo- lilnih okrajev. To pomeni, da je pri oblikova- nju volilnih enot in okrajev treba upoštevati geografsko zaokroženost, tako da se vsaka volilna enota razdeli na 11 volilnih okrajev s približno enakim številom prebivalcev, kjer se glasuje za enega kandidata.« Nova Slovenija – krščanski demokrati: Katja berk bevc med najmlajšimi kandidati na letošnjih evropskih volitvah je 23-leta Katja Berk Bevc iz Lesičnega. magistrica tolmačenja, slo- venščine, angleščine in nemščine je zaposlena kot strokovna so- delavka v poslanski skupi- ni nove Slovenije za po- dročja izobraževanja, zdravstva in družine. Že peto leto je pred- sednica mlade Slo- venije, podmladka n ove Slovenije. n a referendumu o evtanaziji bo glaso- vala proti. Pravi, da gre za zelo občutljivo temo, na kar opozarja- jo tudi zdravniki. »Poleg tega sploh ne vemo, kaj točno želi vlada uzakoniti – pomoč pri samomoru, evta- nazijo, belgijski, kanadski ali avstrijski mo- del? Vlada naj raje poskrbi za dobro delujoče zdravstvo in razvoj paliativne oskrbe, namesto da za hiter izhod v sili ponuja evtanazijo. n a najšibkejše v naši družbi ne smemo izvajati dodatnega pritiska,« poudarja. Tudi glede konoplje je kritična. »Vlada jo lah- ko legalizira v nekaj mesecih, če to res želi, saj ima v parlamentu dovolj glasov. Enako velja za vprašanje gojenja medicinske konoplje. menim, da gre zgolj za trik, kako na volitve privabiti čim več volivcev, in to s temo, ki nima povezave z Evropsko unijo. Zdravstvena stroka opozarja na povezavo med kajenjem marihu- ane in višjo verjetnostjo za razvoj duševnih motenj, zlasti pri mladostnikih. r aje bi videla, da bi vlada toliko napora, kot ga vlaga v legalizacijo še ene droge, vložila v zdra- vljenje in zmanjševanje duševnih stisk med mladimi.« Podpira uvedbo preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah, ker meni, da bo volivcu s tem zagotovljen večji vpliv na to, kateri po- litiki bodo izvoljeni v naš parlament. Socialni demokrati: Primož brvar 48-letni Primož Brvar, po izobrazbi ma- gister poslovnih ved. je zadnjih deset let direktor neprofitne stanovanjske organizacije n epremičnine Celje. V politiki ni novinec, saj je več mandatov celj- ski mestni svetnik. Vprašanja o evta- naziji, konoplji in preferenčnem glasu so, kot poudarja, pomembne teme in primerne za referen- dumsko odločanje. n e zdi se mu primer- no, da je referendum- sko glasovanje sočasno z evropskimi volitvami. »Ocenjujem, da bodo izidi volitev v Evropski parlament bistveno bolj usodno vplivali na življenje ljudi kot referendumski rezultati. Zato Socialni demokrati največ pozornosti v tej predvolilni kampanji namenjamo nagovar- janju volivk in volivcev, naj svoj glas namenijo solidarni, zeleni, inovativni in varni Evropski uniji, za katero se zavzemamo v naši stranki.« n a referendumu o ureditvi pravice do pro- stovoljnega končanja življenja bo glasoval za. Obžaluje, da o tej zahtevni in občutljivi temi v javnosti ni bila zagotovljena dovolj pogloblje- na in spoštljiva razprava, saj poraja številne moralno-etične dileme. Predlagana uvedba preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah se mu zdi smiselna. »upam, da se bodo v javni razpravi in kasnejši uveljavitvi ljudske volje oblikovalni bolj jasni okviri konkretnih reši- tev, za katere bi bilo možno dobiti zadostno podporo v državnem zboru.« Podprl bo tudi obe referendumski vpra- šanji, povezani s ko- nopljo. »Pričakujem, da bo glasovanje dalo jasno sporoči- lo, da ljudje na tem področju podpiramo pozitivne spremem- be, ki bi zagotovile pridobivanje medicin- skih surovin v Sloveniji in omogočile premik od ne- učinkovitih politik prepovedi k sodobnejšim pristopom zmanj- ševanja škode.« Lista kandidatov Nič od tega: Alenka Pečnik Alenka Pečnik, 68-letna pravnica, odve- tnica in mediatorka, ima odvetniško pisarno v središču Celja in je predsednica mestne četrti Center Celje. Ob tem poudarja, da se bojuje za človekove pravice. Da se zavzema za tiste, ki se jim godi krivica. meni, da bi morala biti temeljna človekova pravica, da se vsak sam odloči, kdaj je čas, ko mu zdravstveno stanje ne omogoča več do- stojnega življenja brez trpljenja. »n ajbolj po- membna bo stroga zakonska ureditev, ki bo onemogočala kakršnekoli zlorabe. razumem odpor nekaterih zdravnikov do evtanazije, kar ne sme biti ovira, da takšne zakonodaje ne bi sprejeli.« V stranki nič od tega prav tako menijo, da je skrajni čas, da se uporaba konoplje legalizira. »Večina študij kaže, da ima konoplja mnogo več dobrih kot slabih učin- kov. Ljudje so tisti, ki se morajo odločiti, za kakšne namene jo želijo uporabljati. Zakonodaja je tista, ki mora preprečevati zlorabe.« uvedbi preferenč- nega glasu v predlaga- ni obliki nasprotuje, saj meni, da naš volilni sis- tem potrebuje bolj radikalne spremembe, da bi bile volitve Tomaž Črnej, Celje »Volitev se bom udeležil, saj je to moja pravica. Sicer se jih ne udeležim vedno, vendar se jih tokrat bom, saj je v Celju dobro vzduš- je. Sicer pa sem upal, da bo Evropska unija malo bolj pazila na nas kot mi sami nase, vendar saj spremljamo novice – kakor kdaj. ampak upanje umre zadnje.« Denis Drofenik, Celje »Volil bom, da je en glas več. Želim si, da bi mladi v Evropski uniji imeli več za- bav, da bi se lahko sprostili in imeli manj ocen in stresa. mislim, da lahko to na ravni Eu spremenimo.« Karla Sikušek, Celje »n e bom se udeležila vo- litev, saj gre v naši državi in tudi drugod po svetu vse narobe. upokojenci smo zelo razočarani. Če nismo složni, ne moremo spreme- niti ničesar, saj nas tisti, ki ima čez nas roko, tlači dol, namesto da bi upošteval naše potrebe oziroma zah- teve.« Julia Fijavž, Stranice »Zdi se mi pomembno, da prispevam svoj glas. Vi- dimo, kaj vse se dogaja po svetu; od vojn, ekonomske krize do migracij, podnebnih sprememb in podobno. Vse to vpliva tudi na nas mlade, ki bomo to nosili naprej sko- zi generacije.« Ivan Zakošek, Celje »Volitev se bom udeležil, ker se jih je treba. nekaj že imamo od Evropske unije, veliko ne. Želel bi si boljše odnose, vendar so na polo- žaju vedno eni in isti in ne moremo veliko spremeniti.« In kaj pravite vi? Nekaj dni pred voli- tvami v Evropski par- lament smo na celjskih ulicah preverili, ali se bodo mimoidoči ude- ležili volitev in katere se jim zdijo pomembne tematike, o katerih od- ločajo poslanci Evrop- skega parlamenta, ki nas zastopajo. Zani- malo nas je tudi, kaj bi si še želeli od Evropske unije. Dobili smo ra- znolike odgovore. SJ Foto: andraž Purg poštene. »Zato v naši stranki predlagamo, da se zagotovi enakopravnost vseh kandidatov in ne da so člani parlamentarnih strank v pred- nosti pred predstavniki državljanskih list ali zunajparlamentarnih strank. Zavzemamo se tudi za načelo domicila, kar pomeni, da morajo imeti kandidati vsaj dve leti stalno prebivališče v okraju, v katerem kandidirajo. Prav tako je treba preprečiti prehod poslan- cev v vlado in nato nazaj v državni zbor, s čimer bi onemogočili prisotnost istih politikov na različnih položajih že več let oziroma desetletij,« še pravi kandidatka, ki se zavzema tudi za izenačitev pravil delovanja zasebnih in javnih medijev. »Sedaj mnogi medi- ji v interesu kapitala ali strankarski sood- visnosti posegajo v volilne kampanje in postavljajo določene kandidate v prednostni položaj, s čemer vplivajo na volivce.« Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 23, 6. junij 2024 PRED EVROPSKIMI VOLITVAMI IN REFERENDUMI V nedeljo pozno zvečer, predvidoma kmalu po 23. uri, bo znano, kdo nas bo naslednjih pet let zastopal v Evropskem parlamentu. Za eno najbolje plačanih služb v politiki se poteguje 98 kandidatov iz enajstih političnih strank. Približno 1,6 milijona volilnih upravičencev bo izvolilo devet evropskih poslancev, enega več kot na zadnjih evropskih volitvah. Bo med njim tudi kdo od šestih kandi- datov iz naših krajev, med katerimi je kar pet žensk? Vprašali smo jih, kako in zakaj bodo glasovali na posvetovalnih referendumih. Državni zbor jih je namreč razpisal sočasno z evropskimi volitvami. Bo zaradi tega volilna udeležba višja? BARBARA FURMAN Kaj menijo kandidati o evtanaziji, konoplji in preferenčnem glasu na državnozborskih volitvah V volilni imenik je vpisanih približno 1,6. milijona volilnih upravičencev. (Foto: arhiv NT/Sherpa) V Evropski parlament si v naših krajih želijo predvsem ženske V Evropski parlament si v naših krajih želijo predvsem ženske Po javnomnenjski raziskavi inštituta Medi- ana bodo posvetovalni referendumi v nede- ljo, 9. junija, na volišča pripeljali približno 37 odstotkov volivcev, kar bi bila občutno višja udeležba kot na zadnjih evropskih volitvah leta 2019. Takrat je svoj glas oddalo nekoliko manj kot 29 odstotkov volilnih upravičencev. Volivke in volivci bodo lahko izbirali med enajstimi listami kandidatk in kandidatov. To so Nova Slovenija – krščanski demokrati, Vesna – zelena stranka, Slovenska ljud- ska stranka, Socialni demokrati, Gibanje Svoboda, Slovenska demokratska stranka, Levica, Resni.ca, skupna lista strank DeSUS in Dobra država, Zeleni Slovenije in Nič od tega. Na kandidatnih listah je en kandidat in pet kandidatk, ki živijo v naši regiji. Vprašali smo jih, kako razmišljajo o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uporabi konoplje v medicinske namene in za osebno rabo ter o uvedbi preferenčnega glasu na vo- litvah v državni zbor. Gibanje Svoboda: Janja Sluga Poslanka Janja Sluga iz Rimskih Toplic, ki je letos maja praznova- la abrahama, se je v mladosti ukvarjala z manekenstvom in bila leta 1995 iz- brana za mis Alpe Adria. Po izobrazbi je diplomantka po- slovne administraci- je. Preden je vstopila v politiko, je bila poslovna sekretarka v celjskem zavo- du za kulturne prireditve, za- tem poslovna sekretarka Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Pravi, da zagovarja pravico odločanja o lastnem življenju, katerega sestavni del je tudi smrt. »Vsakega lahko doleti bolezen z ne- znosnimi fi zičnimi in psihičnimi boleči- nami. Paliativno oskr- bo moramo zato seveda krepiti in nadgrajevati. Se pa zavzemam za pravico do dostojanstvene smrti, za katero se lahko odločimo, če nastopi takšen trenutek.« Naklonjena je tudi uporabi konoplje v me- dicinske namene, pri čemer poudarja, da je 90 odstotkov konopljinih pripravkov v Sloveniji že v uporabi za zdravljenje otroške epilepsije. »Uporaba konoplje v medicinske namene je pri nas torej že dovoljena, žal nista dovoljeni njena pridelava in predela- va. Zato so bolniki pri nas odvisni od uvoza preparatov iz tujine. Zaradi pogosto pre- trganih dobavnih verig celo od črnega trga. Cene so visoke, kakovost je vprašlji- va. Bolniki ne morejo vedeti, kaj so v resnici kupili.« Zato podpira ure- ditev pridelave in predelave konoplje, s čimer bo omogočen nadzor nad kakovostjo in ceno, predvsem pa bo zagotovljena varnost za bolnika. Po nje- nem mnenju je pridelava konoplje priložnost tudi za kmete in nova delovna mesta. Prav tako bo podprla uvedbo preferenčnega glasu na volitvah poslancev v državni zbor. »Volivec bo imel bistveno večji vpliv na izbi- ro kandidata kot zdaj, ko politične stranke z dodelitvijo okrajev posameznim kandidatom vnaprej odločijo, kdo od njih bo izvo- ljen in kdo ne.« Vesna – zelena stranka: Urša Zgojznik Uršo Zgojznik, 44-letno podjetnico, ki je po izobrazbi profesorica pedago- gike in matematike z Rečice ob Savinji, mnogi povezujejo z okoljevarstvenim ak- tivizmom, saj je bila vrsto let predsednica nevladne organizacija Ekologi brez meja. Zdaj je generalna sekretarka politič- ne stranke Vesna – zelena stranka. V tej stranki zagovar- jajo črtanje konoplje iz uredbe o razvr- stitvi prepovedanih drog, pri čemer bi postala izenačena z drugimi zdravilni- mi rastlinami. »Pod- piram legalizacijo konoplje za osebno uporabo, saj ni izkaza- na škodljivost za javno zdravje. A potrebujemo ustrezno zakonsko ureditev. Legalizacija ne pomeni stanja brez pravil, temveč uvajanje novih zakonov, ki zagota- vljajo varnejšo rabo in pregledno upravljanje te rastline.« Evtanazija je, kot poudarja, zapleteno vpra- šanje, zato ga je treba rešiti v okviru razprave o celostni ureditvi področja paliative. »Ključ- na bo končna zakonska ureditev tega vpraša- nja, zato v naši stranki pozivamo k previdno- sti in premišljenosti. Načeloma podpiramo uvedbo pravice do pomoči za prostovoljno končanje življenja. Neznosno trpečim lahko omogočimo to pravico, če so sposobni samo- stojno izraziti voljo do tega dejanja. Pri tem imamo sicer nekaj zadržkov, ki so povezani z oblikovanjem zakona.« Pravi še, da podpira možnost uvedbe pre- ferenčnega glasu na volitvah v državni zbor, saj je tako zagotovljen večji vpliv volivcev na izvolitev poslancev. Kot dodatno spremembo zagovarja tudi nižanje starostne meje za ude- ležbo na volitvah na 16 let. DeSUS in Dobra država: Darinka Mravljak Darinka Mravljak, 70-letna upokojenka, ki je po izobrazbi diplomirana uprav- na organizatorka, je nepoklicna podžupanja Mestne občine Velenje. Poklicno pot je začela v Gorenju in jo nadaljevala v velenj- ski občinski upravi. Zatem je v upravi za javne prihodke delala kot davčna inšpektorica in vod- ja inšpekcije. Bila je tudi vodja izpostave uprave za javne pri- hodke, upokojila se je kot višja davčna in- špektorica. Med drugim je soavtorica priročnikov s področja davkov. Prva v Slove- Bruto plača evropskega poslanca je približno 10 tisoč evrov mesečno, neto izplačilo je odvisno od davčne obremenitve v posamezni državi članici. Prejmejo še več vrst dodatkov. Stroški za petletni mandat enega evropskega poslanca naj bi znašali približno milijon evrov. Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 23, 6. junij 2024 PRED EVROPSKIMI VOLITVAMI IN REFERENDUMI Ob rObu Nezadostna ocena Inštitut Media- na je opravil an- keto, kako smo Slovenci zado- voljni z delom se- demindvajseterice pri odzivanju na pereče družbene krize. Anketiran- ci so ji podelili ne- zadostno oceno. Večina vprašanih je prepričana, da se je Evropska unija pri spoprijemanju s pandemijo covida-19, z rastjo življenjskih stroškov, migracijami, s podnebnimi spremembami ter z vojnama v Ukrajini in Gazi odrezala slabo. Na teh področjih jo je pozitivno ocenila le pribli- žno desetina Slovencev. Sovpadajoče krize bodo zaznamovale tudi prihodnji mandat edine neposredno izvoljene evropske ustanove. Med izzivi, s katerimi bi se po mnenju slovenskih vo- livcev moral ukvarjati kandidat za evrop- skega poslanca, da bi si prislužil njihov glas, je največ vprašanih navedlo rast ži- vljenjskih stroškov. Dvig cen so pogosteje od drugih izpostavili anketiranci, stari od 35 do 54 let. Mlade, sodeč po anketi, bolj skrbijo posledice podnebnih sprememb. Da, v nedeljo bom šla na volitve in iz- brala! V upanju, da bomo prebivalci Slo- venije našim zastopnikom v Evropskem parlamentu čez pet let podali oceno dobro, morda celo prav dobro. Lahkoverna? BarB ara Furman Trije referendumi, štiri vprašanja: Volivec glasuje tako, da na glasovnici obkroži besedo »Za « ali »Pr OTI«. 1. Referendum o evtanaziji: ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja? 2. Referendum o konoplji: ali naj r epublika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in predelovanje konoplje v medicinske namene? ali naj r epublika Slovenija na svojem ozemlju dopusti gojenje in posedovanje konoplje za omejeno osebno rabo? 3. Preferenčni glas: ali ste za to, da se za volitve poslank in poslancev v Državni zbor r epublike Slovenije uvede preferenčni glas, ki bo zagotovil odločilen vpliv volivcev na izbiro poslanca? niji je opravila postopek obdavčitve prihodkov iz nepojasnjenega izvora premoženja, kar si šteje za največji dosežek pri poklicnem delu. Pravi, da podpira pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. »Pri ne- ozdravljivi bolezni si namreč ne želim ne- znosnih bolečin, nevrednih človekovega do- stojanstva.« Je tudi zagovornica uporabe konoplje v medicinske namene, nasprotuje pa uporabi konoplje za osebno rabo, saj meni, da učin- kovit nadzor nad pridelano količino konoplje in njeno kakovostjo za osebno rabo ni mogoč. n asprotuje tudi uvedbi preferenčnega gla- su. »menim, da ukinitev volilnih okrajev in uvedba preferenčnega glasu volivcu ne omo- gočata večjega vpliva na izvolitev poslancev, saj izbor kandidatov še vedno opravijo po- litične stranke. ukinitev volilnih okrajev bi povzročila še večjo centralizacijo, saj bi za izvolitev imeli več možnosti kandidati iz večjih mestnih središč, ki so tudi sicer bolj prepoznavni, a ni nujno, da so tudi najboljši. Prav tako se v skladu z odločbo ustavnega sodišča zavzemam za spremembo meja vo- lilnih okrajev. To pomeni, da je pri oblikova- nju volilnih enot in okrajev treba upoštevati geografsko zaokroženost, tako da se vsaka volilna enota razdeli na 11 volilnih okrajev s približno enakim številom prebivalcev, kjer se glasuje za enega kandidata.« Nova Slovenija – krščanski demokrati: Katja berk bevc med najmlajšimi kandidati na letošnjih evropskih volitvah je 23-leta Katja Berk Bevc iz Lesičnega. magistrica tolmačenja, slo- venščine, angleščine in nemščine je zaposlena kot strokovna so- delavka v poslanski skupi- ni nove Slovenije za po- dročja izobraževanja, zdravstva in družine. Že peto leto je pred- sednica mlade Slo- venije, podmladka n ove Slovenije. n a referendumu o evtanaziji bo glaso- vala proti. Pravi, da gre za zelo občutljivo temo, na kar opozarja- jo tudi zdravniki. »Poleg tega sploh ne vemo, kaj točno želi vlada uzakoniti – pomoč pri samomoru, evta- nazijo, belgijski, kanadski ali avstrijski mo- del? Vlada naj raje poskrbi za dobro delujoče zdravstvo in razvoj paliativne oskrbe, namesto da za hiter izhod v sili ponuja evtanazijo. n a najšibkejše v naši družbi ne smemo izvajati dodatnega pritiska,« poudarja. Tudi glede konoplje je kritična. »Vlada jo lah- ko legalizira v nekaj mesecih, če to res želi, saj ima v parlamentu dovolj glasov. Enako velja za vprašanje gojenja medicinske konoplje. menim, da gre zgolj za trik, kako na volitve privabiti čim več volivcev, in to s temo, ki nima povezave z Evropsko unijo. Zdravstvena stroka opozarja na povezavo med kajenjem marihu- ane in višjo verjetnostjo za razvoj duševnih motenj, zlasti pri mladostnikih. r aje bi videla, da bi vlada toliko napora, kot ga vlaga v legalizacijo še ene droge, vložila v zdra- vljenje in zmanjševanje duševnih stisk med mladimi.« Podpira uvedbo preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah, ker meni, da bo volivcu s tem zagotovljen večji vpliv na to, kateri po- litiki bodo izvoljeni v naš parlament. Socialni demokrati: Primož brvar 48-letni Primož Brvar, po izobrazbi ma- gister poslovnih ved. je zadnjih deset let direktor neprofitne stanovanjske organizacije n epremičnine Celje. V politiki ni novinec, saj je več mandatov celj- ski mestni svetnik. Vprašanja o evta- naziji, konoplji in preferenčnem glasu so, kot poudarja, pomembne teme in primerne za referen- dumsko odločanje. n e zdi se mu primer- no, da je referendum- sko glasovanje sočasno z evropskimi volitvami. »Ocenjujem, da bodo izidi volitev v Evropski parlament bistveno bolj usodno vplivali na življenje ljudi kot referendumski rezultati. Zato Socialni demokrati največ pozornosti v tej predvolilni kampanji namenjamo nagovar- janju volivk in volivcev, naj svoj glas namenijo solidarni, zeleni, inovativni in varni Evropski uniji, za katero se zavzemamo v naši stranki.« n a referendumu o ureditvi pravice do pro- stovoljnega končanja življenja bo glasoval za. Obžaluje, da o tej zahtevni in občutljivi temi v javnosti ni bila zagotovljena dovolj pogloblje- na in spoštljiva razprava, saj poraja številne moralno-etične dileme. Predlagana uvedba preferenčnega glasu na državnozborskih volitvah se mu zdi smiselna. »upam, da se bodo v javni razpravi in kasnejši uveljavitvi ljudske volje oblikovalni bolj jasni okviri konkretnih reši- tev, za katere bi bilo možno dobiti zadostno podporo v državnem zboru.« Podprl bo tudi obe referendumski vpra- šanji, povezani s ko- nopljo. »Pričakujem, da bo glasovanje dalo jasno sporoči- lo, da ljudje na tem področju podpiramo pozitivne spremem- be, ki bi zagotovile pridobivanje medicin- skih surovin v Sloveniji in omogočile premik od ne- učinkovitih politik prepovedi k sodobnejšim pristopom zmanj- ševanja škode.« Lista kandidatov Nič od tega: Alenka Pečnik Alenka Pečnik, 68-letna pravnica, odve- tnica in mediatorka, ima odvetniško pisarno v središču Celja in je predsednica mestne četrti Center Celje. Ob tem poudarja, da se bojuje za človekove pravice. Da se zavzema za tiste, ki se jim godi krivica. meni, da bi morala biti temeljna človekova pravica, da se vsak sam odloči, kdaj je čas, ko mu zdravstveno stanje ne omogoča več do- stojnega življenja brez trpljenja. »n ajbolj po- membna bo stroga zakonska ureditev, ki bo onemogočala kakršnekoli zlorabe. razumem odpor nekaterih zdravnikov do evtanazije, kar ne sme biti ovira, da takšne zakonodaje ne bi sprejeli.« V stranki nič od tega prav tako menijo, da je skrajni čas, da se uporaba konoplje legalizira. »Večina študij kaže, da ima konoplja mnogo več dobrih kot slabih učin- kov. Ljudje so tisti, ki se morajo odločiti, za kakšne namene jo želijo uporabljati. Zakonodaja je tista, ki mora preprečevati zlorabe.« uvedbi preferenč- nega glasu v predlaga- ni obliki nasprotuje, saj meni, da naš volilni sis- tem potrebuje bolj radikalne spremembe, da bi bile volitve Tomaž Črnej, Celje »Volitev se bom udeležil, saj je to moja pravica. Sicer se jih ne udeležim vedno, vendar se jih tokrat bom, saj je v Celju dobro vzduš- je. Sicer pa sem upal, da bo Evropska unija malo bolj pazila na nas kot mi sami nase, vendar saj spremljamo novice – kakor kdaj. ampak upanje umre zadnje.« Denis Drofenik, Celje »Volil bom, da je en glas več. Želim si, da bi mladi v Evropski uniji imeli več za- bav, da bi se lahko sprostili in imeli manj ocen in stresa. mislim, da lahko to na ravni Eu spremenimo.« Karla Sikušek, Celje »n e bom se udeležila vo- litev, saj gre v naši državi in tudi drugod po svetu vse narobe. upokojenci smo zelo razočarani. Če nismo složni, ne moremo spreme- niti ničesar, saj nas tisti, ki ima čez nas roko, tlači dol, namesto da bi upošteval naše potrebe oziroma zah- teve.« Julia Fijavž, Stranice »Zdi se mi pomembno, da prispevam svoj glas. Vi- dimo, kaj vse se dogaja po svetu; od vojn, ekonomske krize do migracij, podnebnih sprememb in podobno. Vse to vpliva tudi na nas mlade, ki bomo to nosili naprej sko- zi generacije.« Ivan Zakošek, Celje »Volitev se bom udeležil, ker se jih je treba. nekaj že imamo od Evropske unije, veliko ne. Želel bi si boljše odnose, vendar so na polo- žaju vedno eni in isti in ne moremo veliko spremeniti.« In kaj pravite vi? Nekaj dni pred voli- tvami v Evropski par- lament smo na celjskih ulicah preverili, ali se bodo mimoidoči ude- ležili volitev in katere se jim zdijo pomembne tematike, o katerih od- ločajo poslanci Evrop- skega parlamenta, ki nas zastopajo. Zani- malo nas je tudi, kaj bi si še želeli od Evropske unije. Dobili smo ra- znolike odgovore. SJ Foto: andraž Purg poštene. »Zato v naši stranki predlagamo, da se zagotovi enakopravnost vseh kandidatov in ne da so člani parlamentarnih strank v pred- nosti pred predstavniki državljanskih list ali zunajparlamentarnih strank. Zavzemamo se tudi za načelo domicila, kar pomeni, da morajo imeti kandidati vsaj dve leti stalno prebivališče v okraju, v katerem kandidirajo. Prav tako je treba preprečiti prehod poslan- cev v vlado in nato nazaj v državni zbor, s čimer bi onemogočili prisotnost istih politikov na različnih položajih že več let oziroma desetletij,« še pravi kandidatka, ki se zavzema tudi za izenačitev pravil delovanja zasebnih in javnih medijev. »Sedaj mnogi medi- ji v interesu kapitala ali strankarski sood- visnosti posegajo v volilne kampanje in postavljajo določene kandidate v prednostni položaj, s čemer vplivajo na volivce.« Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 23, 6. junij 2024 KRONIKA Teh 12 oseb je na območju Slovenije izvrševalo kazniva dejanja s področja tihotap- stva in preprodaje prepoveda- nih drog. Deset so jih privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je devetim odredil pripor. Med člani kriminalne združbe so bili nekateri tako na območju Slovenije kot tudi v tujini v preteklosti že obsojeni za kazniva dejanja s področja prepovedanih drog. Po ugotovitvah kriminalistov so osumljeni mesečno pro- dali najmanj dva kilograma kokaina. Zaradi uživanja drog tudi v bolnišnico Maja letos so osumljeni med drugim prodali heroin osebi, ki je zaradi predozira- nja umrla. Prav tako so osu- mljeni prodali kokain 19-le- tnemu dekletu, ki je zaradi zaužitja iskalo zdravniško Policisti preprodajalcem povzročili večmilijonske izgube Konec obsežne preiskave Celjski kriminalisti in policisti so v sodelovanju s kriminalisti Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave prejšnji teden končali obsežno preiskavo kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog. V preiskavi, ki je trajala leto in pol, so zasegli kilo- gram in pol kokaina, 800 gramov heroina in 1.300 gramov ekstazija. V zaključni akciji so opravili 12 hišnih preiskav in pridržali 12 oseb dobro organizirane kriminalne združbe. JANŽE FRIC Na Polzeli trčila vlak in avtomobil Na Polzeli se je minuli petek popoldne zgodila prome- tna nesreča med potniškim vlakom in osebnim vozilom. Posredovali so gasilci PGD Ločica ob Savinji, PGD Polzela, PGD Andraž nad Polzelo in Poklicna gasilska enota Celje. Ob prihodu na kraj so zavarovali mesto dogodka, nudili pomoč poškodovani osebi do prihoda reševalcev NMP Žalec in NMP Celje, odklopili akumulator na vozilu, preprečili iz- tekanje nevarnih snovi in nudili pomoč potnikom pri izstopu iz vlaka. Za prevoz potnikov je poskrbelo osebje Slovenskih železnic, in sicer z nadomestnim avtobusom. Policisti opozarjajo V Policijski upravi Celje pravijo, da na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo veljajo posebna prometna pravila, ki bi jih moral poznati in upoštevati vsak udeleženec v pro- metu. Žal se na železniških tirih še vedno dogajajo nesreče, zato vsako leto po vsej državi poteka preventivna akcija, s katero želijo policisti izboljšati prometno varnost in zmanjšati število nesreč, ki so pogosto posledica nepremišljenega ali celo objestnega ravnanja voznikov. Zavedati se je treba, da je zavorna pot vlaka dolga. V ce- stnem križišču se lahko izsiljevanje prednosti konča brez huj- ših posledic, na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo pa je to zelo redko, saj se vlak, ki trči v vozilo, velikokrat ustavi šele po več sto metrih. Nevarno je tudi preveč rutinsko preha- janje tirov predvsem lokalnih prebivalcev. Posebno nevarni so prehodi brez zapornic ali svetlobnih znakov ob zmanjšani vidljivosti. Voznikom zato svetujemo, naj ob zmanjšani vidlji- vosti ali preglednosti ob zaustavitvi vozila odprejo okna. Če bližajočega se vlaka ne vidijo, ga lahko vsaj slišijo. Kolesarka poiskala pomoč v bolnišnici V ponedeljek okoli 7. ure zjutraj je na Ljubljanski cesti v Celju prišlo do prometne nesreče. V njej sta bila udeležena kolesarka in osebno vozilo. Kolesarka, ki je vozila v smeri proti Medlogu, je na- meravala obvoziti neznano osebno vozilo sive barve. Voznik ustavil delno v križišču, delno na kolesarski stezi. V tistem trenutku je sopotnica odprla zadnja desna vrata vozila, v katera je kolesarka trčila. Udeleženci si podatkov na kraju nesreče niso izmenjali. Kolesarka je zaradi lažje poškodbe naknadno poiskala pomoč v celjski bolnišnici. Na Polzeli je potniški vlak trčil v osebno vozilo (Foto: PGD Ločica ob Savinji) Mišo Radovančevič je pohvalil celj- ske policiste za strokovnost in iznaj- dljivost. (Foto: Andraž Purg) Osumljeni so mesečno prodali približno dva kilograma kokaina. Policisti so zasegli 1.300 gramov ekstazija. pomoč in bilo zaradi posle- dic uporabe hospitalizirano. Po besedah Aleša Slapni- ka, pomočnika vodje Sektorja kriminalistične policije Poli- cijske uprave Celje, so v prei- skavi uporabili tako klasične kot tudi prikrite preiskoval- ne ukrepe. Med preiskavo so ugotovili, da so osumljeni delovali v dveh kriminalnih skupinah, katerih člani so se občasno povezovali ter orga- nizirali nakupe, hrambo in prodajo prepovedanih drog. Delovali na območju PU Celje in Ljubljana Člani so imeli pri izvajanju nelegalnih dejavnosti jasno razdeljene vloge in naloge. Pri ustvarjanju mreže prepro- dajalcev na območju PU Celje so bili izredno iznajdljivi in previdni, pravi Slapnik. Vodja oddelka za prepo- vedane druge v Generalni policijski upravi Mišo Ra- dovančevič je povedal, da je preiskovanje kaznivih dejanj s področja prepovedanih drog prednostna in stalna na- loga policije, saj je Slovenija zaradi svojega geostrateškega položaja zanimiva za različne kriminalne dejavnosti pripa- dnikov organiziranih krimi- nalnih združb. V zadnjih letih policisti opravili več preiskav V zadnjih letih so policisti na območju celotne Slovenije končali najmanj 20 izredno odmevnih preiskav s podro- čja prepovedanih drog, prijeli več pomembnih članov orga- niziranih kriminalnih združb in zasegli večje količine raz- ličnih prepovedanih drog, s čimer so kriminalnim združ- bam povzročili večmilijonsko finančno izgubo. Radovančevič je tudi po- vedal, da se cena kilograma heroina giblje med 16 tisoč in 25 tisoč evri, za kilogram go- jene konoplje je treba odšteti med 3.300 in 4 tisoč evrov, ki- logram kokaina stane od 32 tisoč do 43 tisoč evrov. Foto: PU Celje Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 23, 6. junij 2024 URADNIKI NISO ANGELI Ste vedeli, da je nekoč v Rogaški Slatini deloval pek Viljem Bizjak, ki je s svojimi slaščicami oskr- boval dunajski in kasneje beograjski dvor? Ko je že- lel razširiti svojo proizvodnjo, so šli njegovi načrti o višjem dimniku v nos takratnim oblastem, zato je svojo proizvodnjo prestavil v Zagreb. Na to zgodbo je med raziskovanjem v Zgodovinskem arhivu Celje med drugim naletela dr. Breda Mulec. V svoji knjigi z naslovom Uradniki niso angeli je nanizala še več hudomušnih anekdot, ki jih je razbrala iz arhivskih spisov o disciplinskih postopkih proti nižjim uradni- kom. Opozorila je tudi na stereotipe in prepričanja, ki se uradništva držijo vse od zgodovine do danes. TINA STRMČNIK Dr. Breda Mulec v svoji knjigi obudila zanimivo zgodbo iz Rogaške Slatine Uradniške zdrahe odgnale tovarno slaščic? Doktorica prava in predavateljica je pojasnila, da so se prepričanja o uradnikih širila tudi onkraj našega prostora. »Ko se je v angleškem okolju začel proces privatizacije, so nekateri politiki zavzeli stališče, da so uradniki gospodje s klobuki in z aktovko v roki, ki pijejo čaj, ne delajo nič in čakajo na svojo obilno pokojnino.« Breda Mulec je pred dnevi v pogovoru z ljudskim ustvar- jalcem Nanijem Poljancem v Knjižnici Rogaška Slatina predstavila številne zanimive zgodbe iz življenja uradnikov izpred sto let. Med drugim se je osredotočila na dogajanje na slovenskem ozemlju v obdobju Kraljevine SHS in tako podrobneje spoznala takratne odnose med lju- dmi, politična ozadja in uradništvo. Med zgodbami, ki se- gajo v Rogaško Slatino, je v arhivu med drugim na- šla spis o disciplinskem postopku proti uradniku takratnega zdravilišča Franju Novaku. Včasih so bili namreč tudi dr- žavni uslužben- ci zaposleni v zdravilišču, delo so morali li disciplinske postopke, o katerih je odločalo upravno sodišče v Celju. »Disciplin- ski postopki so bili videti po- dobno, kot so danes videti kazenski postopki. Nekdo je dal ovadbo, na drugi strani je bil državni tožilec, na koncu je o krivdi odločalo sodišče,« je pojasnila avtorica knjige. Kaj je razjezilo znanega peka? V tej zgodbi nastopa še eno znano ime. Ovadbo pro- ti Novaku je namreč spisal znan pek Viljem Bizjak. Sle- dnji je bil v sporu z uradniki in zdravniki v zdravilišču. V Rogaški Slatini je namreč že- lel razširiti proizvodnjo ke- ksov in peciva ter postaviti višji dimnik. Uradniki mu tega niso dovolili, saj naj bi dim nato še bolj puhal v zdraviliško stavbo, kar ne bi ustrezalo domači- nom in bolnikom, ki so v ta zdraviliški kraj pri- šli, da bi okrevali. Verjetno so bila prav nesoglasja z oblastmi razlog, da se je odločil za ovadbo proti Nova- ku. Temu je Bizjak po besedah Brede Mulec očital, da se je vedel skrajno nedo- stojno, ko je v ljubljanskem časopisu Domovina objavil žaljiv članek o krojaškemu mojstru in podžupanu v Ro- gaški Slatini Ivanu Vidgaju. »Bizjak je bil ogorčen, da je Novak v članku med drugim zapisal, da ima Vidgaj toliko barv, da jih ni možno sprati niti z Zlatorogovim milom. Očital mu je torej, da je že velikokrat menjal politično prepričanje,« je povedala Breda Mulec. Novak naj bi nato ta članek izrezal, ga na- lepil na lepenko in obesil na kostanj ob najbolj prometni poti v Rogaški Slatini, da so se lahko mimoidoči seznani- li s to vsebino. »Če bi danes želel doseči večji krog ljudi, bi verjetno poskrbel za obja- vo na družbenem omrežju,« je malo za res in malo za šalo pripomnila avtorica knjige. Bizjak je Novaku očital še nepravilnosti pri dodelje- vanju stanovanj. Se- znam domnevnih kršitev s tem še ni bil končan. Opo- zarjal je še, da naj bi se Novak v času uradnih ur sprehajal po Rogaški Slatini, v njegovi pisarni naj bi bile politične seje, kar naj bi bilo za uradni- ka seveda neprimerno. Očital mu je tudi, da je gospodični Minki Podkrajškovi poslal sila nedostojno dopisnico s pohujšljivo vsebino, s čimer jo je razžalil. Disciplinsko sodišče No- vaka ni spoznalo za krive- ga, očitalo mu je le, da si je preveč privoščil z dopisni- co, ki jo je poslal gospodični Minki Podkrajšek. Viljemu Bizjaku je po letih prepri- čevanja, da bi mu vendarle dopustili širitev tovarne, prekipelo. Zato je svojo de- javnost po besedah Brede Mulec preselil v Zagreb in tam začel sodelovati tudi z drugimi obrtniki. Po drugi svetovni vojni je na temeljih njegovega podjetja nastalo podjetje Kraš. Ujetniki stereotipov Avtorica knjige v svo- jem delu ugotavlja, da se v naši družbi že od 19. stoletja širi- jo stereotipi, da so uradniki leni, pod- kupljivi in neučinkoviti uslužbenci. Kot je pojasnila, tovrstni stereotipi ne krožijo le pri nas, ampak jih najdemo marsikje po svetu. Po njenih besedah se tovrstna prepri- čanju v družbi med drugim zakoreninjena zato, ker mo- ramo državljani občasno v državnih ustanovah opraviti kakšno neprijetno opravilo. K širjenju tovrstnih prepričanj so v preteklosti prispevali tudi mediji, je dejala sogovornica. »Našla sem zapis časnikarja iz obdobja Kraljevine SHS, da se uradniki razlikujejo po činu, po številu pokajenih cigaret in količini popite kavice. No- vinar je zapisal, da uradniki Pogovor je vodil ljudski ustvarja- lec Nani Poljanec. Nani Poljanec, Breda Mulec ter direktor in glavni urednik založbe Litera Orlando Uršič. »V arhivu so ohranjeni predvsem spisi o disciplinskih postopkih zoper nižje uradnike. Številni so zanimivi, saj je v njih precej ›ocvirkov‹.« v Knjižnici Rogaška Slatina predstavila številne zanimive zgodbe iz življenja uradnikov izpred sto let. Med drugim se je osredotočila na dogajanje na slovenskem ozemlju v obdobju Kraljevine SHS in tako podrobneje spoznala takratne odnose med lju- dmi, politična ozadja in uradništvo. Med zgodbami, ki se- gajo v Rogaško Slatino, je v arhivu med drugim na- šla spis o disciplinskem postopku proti uradniku takratnega zdravilišča Franju Novaku. Včasih so bili namreč tudi dr- žavni uslužben- ci zaposleni v zdravilišču, delo so morali lel razširiti proizvodnjo ke- ksov in peciva ter postaviti višji dimnik. Uradniki mu tega niso dovolili, saj naj bi dim nato še bolj puhal v zdraviliško stavbo, kar ne bi ustrezalo domači- nom in bolnikom, ki so v ta zdraviliški kraj pri- šli, da bi okrevali. Verjetno so bila prav nesoglasja z oblastmi razlog, da se je odločil za ovadbo proti Nova- ku. Temu je Bizjak po se lahko mimoidoči seznani- li s to vsebino. »Če bi danes želel doseči večji krog ljudi, bi verjetno poskrbel za obja- vo na družbenem omrežju,« je malo za res in malo za šalo pripomnila avtorica knjige. Bizjak je Novaku očital še nepravilnosti pri dodelje- vanju stanovanj. Se- znam domnevnih kršitev s tem še ni bil končan. Opo- zarjal je še, da naj bi se Novak javnost po besedah Brede Mulec preselil v Zagreb in tam začel sodelovati tudi z drugimi obrtniki. Po drugi svetovni vojni je na temeljih njegovega podjetja nastalo podjetje Kraš. Ujetniki stereotipov družbi že od 19. stoletja širi- jo stereotipi, da so uradniki leni, pod- kupljivi in neučinkoviti uslužbenci. Kot je pojasnila, tovrstni stereotipi ne krožijo le pri nas, ampak jih najdemo marsikje po svetu. Po njenih besedah se tovrstna prepri- čanju v družbi med drugim zakoreninjena zato, ker mo- ramo državljani občasno v državnih ustanovah opraviti kakšno neprijetno opravilo. K širjenju tovrstnih prepričanj so v preteklosti prispevali tudi mediji, je dejala sogovornica. »Našla sem zapis časnikarja iz obdobja Kraljevine SHS, da se uradniki razlikujejo po činu, po številu pokajenih cigaret in količini popite kavice. No- vinar je zapisal, da uradniki »V arhivu so ohranjeni predvsem spisi o disciplinskih postopkih zoper nižje uradnike. Številni so zanimivi, saj je v njih precej ›ocvirkov‹.« včasih popijejo toliko kave, da to povzroča tegobe njihovim želodcem. Ko so začeli kavo mešati s slivovko, je bilo ne- koliko bolje.« Skozi prizmo spola O uradnikih so se skozi zgodovino nekatera prepri- čanja spreminjala. V nekem obdobju je veljalo, da so le moški dovolj sposobni za uradnike, saj so ženske za te naloge neresne, njihov um pa je preplitek. Avtor tega zapisa je še zapisal, naj se ženske držijo kuhinje in štedilnika. V obdobju Kraljevine SHS so ženske začele opravljati uradniško delo in tudi druge poklice v javnem sektorju. Bile so učiteljice, zdravni- ce, strojepiske. Takrat so se začela oblikovati druga pre- pričanja. Med drugim tudi takšno, da so prav ženske pogon, nekakšna gonilna sila, ki žene pomembne dr- žavne službe. Po besedah sogovornice obstaja za- pis nekega časnikarja, ki je napisal, da so moški, ki upravljajo delo uradnikov, v primerjavi z ženskimi bolj grobi, leni in manj delavni. Nekoč revnejši od viničarjev K širjenju stereotipov o uradnikih so, kot je ugotovi- la dr. Breda Mulec, prispeva- la tudi prepričanja dela jav- nosti o ugodnostih državne službe, o delu za nedoločen čas ter o dobri plači za malo vloženega truda. Tudi tovr- stna prepričanja imajo po njenih besedah trhle teme- lje. Še danes so med javnimi uslužbenci namreč takšni, ki niso v zavidljivem polo- žaju, saj ne dosegajo niti mi- nimalne plače, na kar med drugim v zadnjem času opo- zarjajo zaposleni v upravnih enotah. V Kraljevini SHS so bili nekateri nižji uradniki celo revnejši od viničarjev. »Iz takratnega obdobja sem našla prispevek časnikarja, ki se je čudil, da si kdo želi postati uradnik, čeprav to delo prinaša sila klavrn po- ložaj in boren jedilnik. Av- tor je zapisal, da uradniki zjutraj, opoldne in zvečer jedo žgance ali močnik in zraven pijejo rjavorumeno brozgo.« Foto: Vito Korbar opravljati v skladu s poseb- nim zakonom, zoper njih so lahko ljudje spro- ži- Dr. Breda Mulec je zaposlena na ministrstvu za šol- stvo. Obenem predava na Evropski pravni fakulteti v Ljubljani in na Fakulteti za državne in evropske študije Nove univerze v Kranju. V prostem času med drugim piše pravljice. Nedavno je izšla njena četrta pravljica o zmajčku Vurku. Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 23, 6. junij 2024 ŠPORT S tremi goli se je izkazal Pa- ragvajec Francisco Javier Mar- tinez Villalba, ki je bil z Bra- zilcem Lucasom Andersonom Pereiro in Žigo Čehom najbolj viden posameznik v moštvu prvakov. »Rok boljši od mene« Dobovec je bil prvi v leto- šnji finalni seriji, ki je zmagal doma. Na uvodnih štirih tek- mah finala so vsakič slavili gostje. Siliko z Vrhnike, ki je drugič igral v finalu, je povedel z 2 : 1 v zmagah, nato ni izkori- stil dveh zaključnih žog. Tretje mesto je osvojil Oplast Kobarid. Dobovec je drugič v zgodovini potreboval pet tekem, da je po- stal najboljši v državi. V petek je prišel do uspeha brez glavne- ga trenerja Kujtima Morine, ki je bil na tribuni zaradi rumenih kartonov. Sedel je v prvi vrsti in večkrat vstal: »Rok Mordej je izvrstno vodil naše moštvo, zato se mu zahvaljujem. Rok je moja desna roka. Tako je bilo, ko je bil igralec, tako je danes. V petek je bil boljši, kot bi bil Dobovčani že sedmič najboljši v državi Vse najboljše so prihranili za zadnje dejanje Nogometaši Dobovca so sedmič postali državni prvaki v futsalu. Finalno serijo proti Siliku so dobili s 3 : 2 v zma- gah. V petek so namreč na odločilni, peti tekmi v Rogaški Slatini zmagali s 7 : 1. DEAN ŠUSTER Šestnajst ekip se je udeleži- lo že šestega turnirja v malem nogometu. Organizator, Špor- tno rekreativno društvo Nova vas, je uspešno izpeljal celo- dnevno prireditev. Na zunanjem asfaltnem igri- šču ob Osnovni šoli Frana Roša so se ekipe med 9. in 16. uro pomerile v dveh predtekmoval- nih skupinah. Nato so se začeli četrtfinalni boji, ki so bili zelo izenačeni. V enakovrednem fi- nalu sta se spopadli ekipi ŠRD Nova vas in AC Keko, za odtenek je bila spretnejša in uspešnejša slednja. Kakovosten malonogometni turnir v Celju Na fotografiji finalista turnirja, AC Keko v modrih in ŠRD Nova vas v belih majicah, ter sodnika, ki sta še najmanj dela imela prav med finalnim obračunom. (Foto: DŠ) jaz, če bi imel pravico sedeti na klopi. Zame je bila to najver- jetneje najtežja tekma, ki sem jo kdajkoli gledal. Toda fantje so bili izjemni. Bi lahko rekel sploh kaj drugega po tem, ko so zmagali s 7 : 1?« Najboljše vzdušje doslej »Moč naše ekipe je v tem, da se ni predala po dveh domačih porazih. Mnoge bi se. Četrta tekma, ki je bila na Vrhniki, je bila za nas zelo zahtevna. A smo našli notranjo moč, se do- govorili in uspeli. V tej sezoni smo imeli veliko padcev, mnogi so nas že odpisali. Uspeli smo se dvigniti, če se izrazim po boksarsko. Čestitam tudi eki- pi Silika, ki nas je v tej sezoni večkrat premagala. A na koncu smo prvaki mi,« je nadaljeval Morina. Izpostavil je še navi- jaško vzdušje: »V Dobovcu, v Sloveniji, sem sedem let in ta- kšnega vzdušja še ni bilo. Že- lim se zahvaliti vsem navijačem in vsem ljudem, ki so prišli na tekmo, tudi navijačem Silika, ki so dvignili finale na še višjo raven. Mi smo se našim privr- žencem za podporo oddolžili na najboljši možen način.« Spet v ligo prvakov Morina je spregovoril tudi o svoji prihodnosti: »Ta ekipa me je ›kupila‹ s svojim znača- jem in z zagnanostjo do dela. Ne spomnim se, da je kateri od igralcev kadarkoli manjkal na treningu. Kljub temu smo izgubljali tekme, dvomi so ob- stajali. A smo ostali povezani. Na koncu se nam je to obre- stovalo. Priznam, da smo v tej sezoni naredili temelje za novi Dobovec, ki bo imel vsekakor visoke cilje in želje tako v do- mači konkurenci kot tudi v ligi prvakov. Vsa ta leta smo delali odlično in bomo še naprej.« Izpostavil je Južnoameričana Francisca Villalbo in Lucasa Pereiro: »Pridružila sta se nam šele v januarju. Mnogi so dvo- mili v njune sposobnosti, mi pa smo vedeli, da sta dobra. Od njiju so nekateri pričakovali, da bosta takoj igrala na visokih obratih. A pozabili so, da sta se morala navaditi na okolje, soigralce, sistem dela. To ter- ja čas, ni jima bilo lahko. Oba sta se trudila, v finalni seriji se jima je to vrnilo v najbolj- ši možni obliki. Ob bok njima moram postaviti Žigo Čeha, našega vodjo.« Ob naštetih so bili v ekipi še kapetan Marko Peček, Miha Prijol, Denis Kne- ževič, Niko Cesarec, Thomas Pihler, Klemen Duščak, Luka Smiljanec, Davor Kanjuh, Dino Pasariček, Patrik Pasariček in Leon Jedvaj. »Morine nismo videli ne slišali« Po slovesu Roka Mordeja, Kristjana Čujca in Vedrana Matoševića je vlogo vodje eki- pe prevzel Žiga Čeh: »Trudil sem se po najboljših močeh. Predvsem skušam pomagati pri pripravi na tekmo, to je ključnega pomena. Ko smo bili dobro psihološko pripra- vljeni, smo tekmo dobili. Ko ta priprava ni bila najboljša, smo izgubili. Zato je mladim igralcem težje, izkušnje pa da- jejo mirnost na dan tekme.« Presenetilo ga je, da je šele na peti tekmi finala prvič zmagal domačin: »To je res nekaj po- sebnega, še zlasti zato, ker je bil Dobovec znan po tem, da zna izkoristiti prednost do- mače dvorane. Letos se je vse obrnilo na glavo. Tudi zaradi pomanjkanja discipline v naši igri. Na koncu smo se le zbrali in zasluženo postali prvaki.« Čeh se spominja grenkobe po prvem obračunu: »Takrat nam je bilo najtežje. Prevla- dovali smo, vodili smo s 3 : 0, potem pa izgubili. To so bili zahtevni trenutki.« Izpostavil je zanimivost: »Ko so Vrhniča- ni vodili z 2 : 1 v zmagah, smo vedeli, da jim bo zelo težko, kajti v takšnem položaju niso bili še nikoli.« Čeh ni pozabil na trenerja Kujtima Morino: »V petek ga nismo videli ne slišali. Nismo dobili od nje- ga napotkov, a saj jih nismo potrebovali. Kljub temu pra- vim, da je Morina zaslužen za osvojitev naslova prvaka, on nas je pripeljal do te ravni.« Foto: Drago Perko Žiga Čeh Patrik Pasariček Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 23, 6. junij 2024 ŠPORT Thayna Silva ostaja v Celju Šupliko nasledil Kordež Plavalni klub Neptun Celje je izpeljal izredno volilno skupščino, na kateri je bilo iz- voljeno novo vodstvo. Novi predsednik društva je postal Jure Kordež. »Po malo več kot petletnem vodenju kluba sem se odločil, da je čas za spremembe in da pridejo na vrsto drugi, tisti z bolj svežimi ideja- mi, tisti z več energije. Vsem se zahvaljujem za tvorno sodelovanje,« je ob odhodu poudaril Dario Šuplika. Mladi Neptunovi plavalci so v soboto nastopili na tradicionalnem mitingu v Radovljici, na Memorialu Jožeta Rebca. Gea Lozer je v svoji kategoriji osvojila 2. mesto na 50 hrbtno, Matevž Mansutti je bil tretji na 200 prosto. DŠ Celjske rokometašice na vrhu Kadetinje Ženskega rokometnega kluba Z´dežele Celje so že pet krogov pred koncem državnega prvenstva osvojile (brez poraza) naslov prvakinj. Za konec so ekipo Krima premagale s 40 : 25, nato so se Nina Vujičić, Tija Kavalr, Tinkara Korošec, Tiana Novak, Larissa Zukić, Lana Kačičnik, Sara Selčan, Patricija Domuzin, Hana Turnšek, Zala Petek, Ella Podergajs Zoja Viktorija Vertovšek, Eva Pečnik, Živa Verhovšek, Stela Jazbinšek, Nelly Kossar Matović, Klara Artiček, Lenja Ripak, Iva Zabukovšek in Nađa Radojlović poveselile uspehu primerno. DŠ Varovankam trenerja Igorja Šolmana in pomočnice Leile Dobrotinšek sta čestitala tudi prihodnja olimpijka, Ce- ljanka Nataša Ljepoja (na fotografiji desno v naročju svojega nekdanjega trenerja), in podžupan Mestne občine Celje Samo Seničar (levo). (Foto: Slavko Kolar) Trener celjskih košarkar- skih šampionk Damir Grgić je priznal, da je njegova glav- na želja podaljšanje pogodbe z Brazilko Thayno Silvo. Vodstvo kluba mu je že- ljo uresničilo. »Res sem zelo srečna, ker bom celjski dres nosila tudi v prihodnji sezoni. V Celju se odlično počutim, izjemno sem se ujela s soi- gralkami, trenerskim kadrom in z vodstvom kluba. Hvala za novo priložnost in zaupanje. Verjamem, da bomo tudi v prihodnji sezoni v Celje pri- nesli nove lovorike,« je pove- dala najboljša igralka rednega dela lige Waba, fi nala DP in zaključnega turnirja pokala KZS. Vodstvo ŽKK Cinkarna je v svoje vrste privabilo Ro- mano Jelenc, mlajšo sestro članske reprezentantke Moj- ce Jelenc. Romana bo šolanje nadaljevala na I. gimnaziji v Cel ju. DŠ Vladarji v slovenskem »pingpongu« so doma v Lučah Namiznoteniški igralci Savinje so državni prvaki Pred sezono 2023/24 se je članska ekipa Namiznoteni- škega kluba Savinja še dodatno pomladila. Pridružil se ji je 17-letni Miha Podobnik. Poleg njega se je vanjo prebil tudi domači igralec Domen Hohnjec. Ekipo so sestavljali štirje mladinski reprezentanti Slovenije, Brin Vovk Petrovski, Miha Podobnik, Domen Hohnjec in Matic Čopar, ki jim je na pomoč priskočil tudi Mitja Matešič. DEAN ŠUSTER S tem je imel NTK Savinja daleč najmlajšo ekipo v 1. slo- venski namiznoteniški ligi. Naslov z najmlajšo ekipo Fantje so se po trinajstih zmagah v rednem delu pr- venstva s četrtega mesta uvr- stili v končnico za prvaka. V polfi nalu so bili po izjemnem boju boljši od ekipe NTK Mura Sobota in se tako prvič uvrstili v fi nale državnega prvenstva v zgodovini klu- ba. Tam jim je nasproti stal V zgornji vrsti z leve stojijo trener Jaka Golavšek, Mitja Matešič in trener Patrik Rosc, v spodnji pa Miha Podobnik, Matic Čopar, Brin Vovk Petrovski in Domen Hohnjec (Foto: Jože Petrak Zajc) ŽNTK Maribor, ki je z enaj- stimi naslovi v 1. slovenski namiznoteniški ligi rekorder po številu lovorik. Z dvema zmagama, s 4 : 1 in 4 : 0, je naslov državnega prvaka prvič romal v Luče. Ekipa NTK Savinja je hkrati tudi najmlajša ekipa v zgodovini 1. lige, ki je osvojila naslov najboljše. Z dvema ekipama v 1. ligi V prejšnji sezoni je bila Sa- vinja peta, najboljši rezultat doslej je zabeležila leta 2022, ko je bila četrta. To je prvi naslov za Savinjsko dolino po sezoni 1990/91, ko je naslov državnih prvakov osvojila ekipa celjskega Ingrada. Po dodatnih kvalifi kacijah se je v 1. slovensko ligo uspelo uvr- stiti drugi ekipi NTK Savinja. Predsednik in tudi eden od trenerjev članskega moštva je Patrik Rosc: »Uspelo nam je zaradi trdega dela. V desetih letih, odkar obstaja klub, smo bili skoraj vsak dan za mizami in se trudili za napredek mla- dih tekmovalcev. Zdaj smo izjemno srečni.« Državni pr- vaki so tudi mladinci Savinje. Čeprav prevlada Savinje traja že nekaj let, skoraj popolne- ga izkupička na državnem prvenstvu niso pričakovali: v moški kategoriji so osvojili 15 od 16 možnih medalj. Foto: Jože Petrak Zajc Za celjskim atletom Ma- ticem Ianom Gučkom, ki je na mitingu zlate serije v Ostravi v teku na 400 metrov z ovirami s časom 48,37 se- kunde ponovno izboljšal la- stni državni rekord, je tudi krstni nastop na tekmi dia- mantne ligi. V Stockholmu je osvojil šesto mesto. To mu je uspelo, čeprav je tekel najpočasneje v doseda- njem delu sezone. 20-letni član Kladivarja je prehitel dva tekmeca in se nam nemudo- ma javil iz švedske prestol- nice: »Čas 49,13 sekunde je povsem spodoben. Bil sem na osmi stezi, tako da dolgo nisem imel pregleda nad do- gajanjem. Vreme je bilo pre- cej vetrovno. A to ni izgovor. Za mano je dobrodošla izku- šnja.« Evropsko prvenstvo se bo v Rimu začelo jutri. Guček se je izognil kvalifi kacijam in bo v polfi nalu nastopil v po- nedeljek. »Nekaj letošnjih re- Matic Ian Guček (Foto: Peter Kastelic) Guček prvič na tekmi diamantne lige zultatov pomeni zelo dobro popotnico za Rim. Če pono- vim čas rekordnega teka iz Ostrave, se lahko uvrstim zelo visoko,« je misel na medaljo le nakazal Matic Ian. Nekaj slovenskih atletov je dobro nastopilo na mitingu v italijanskem San Vitu al Tagliamentu. V teku na 800 metrov se je izkazal član Kla- divarja Jan Vukovič, ki je z osebnim rekordom 1:46,70 osvojil tretje mesto. Na EP je vprašljiv nastop Tine Šu- tej, ki se je poškodovala na treningu. Palica se ji je zarila v mišico na roki, ki je natr- gana. V Rim bo zagotovo iz Kladivarja odpotovala še- sterica: Martina Ratej, Klara Lukan, Eva Pepelnak, Matic Ian Guček, Luka Janežič in Jan Vuković. DŠ Brin Vovk Petrovski in Miha Podobnik, najmlajša članska državna prvaka v dvojicah v slovenski zgodovini Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 23, 6. junij 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 6. 6. 16.00 Muzej Laško Vrtec na ogled postavi Odprtje razstave otrok iz Vrtca Laško 16.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop nadstandardnih programov 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Ste me hoteli videti strto? /Muzej človekovih pravic Odprtje razstave dvajsetih avtorjev iz slovenskih in hrvaških kulturnih ustanov ter društev 18.00 Podeželska tržnica Žalec Nastop učencev Glasbene šole Rista Savina Žalec 18.00 Večnamenska dvorana Rimske Toplice Moj svet v vrtincu besed Zaključna prireditev literarnega natečaja mladih, na kateri se bodo predstavili učenci OŠ Primoža Trubarja Laško, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice in OŠ Marjana Nemca Radeče. 18.00 Dom kulture Velenje Preobrazba Letna produkcija Plesnega studia N 19.30 Narodni dom Celje Mešani pevski zbor Orfej Celje Letni koncert ob 20. obletnici delovanja; gostje večera fantje z Jožefovega hriba 19.30 Glasbena šola Velenje Pevci Glasbene šole Velenje Letni koncert PETEK, 7. 6. 16.00 Staro mestno jedro Celja Revija tolkalnih skupin slovenskih glasbenih šol V primeru dežja bo dogodek v Koncertni dvorani Glasbene šole Celje. 18.00 Dom krajanov na Ljubečni Ljubečanke pojemo pomladi Letni koncert 18.00 Galerija Železarskega muzeja Štore, Teharje Celjan na morjih sveta Odprtje fonografske razstave Boštjana Koštomaja 18.00 Dom krajanov na Ljubečni Ljubečanke Pomladni koncert, gosta: Jože Kastelic Kastelo in Štefan Starovasnik 18.00 Kulturni center Laško Proslava ob dnevu šole 18.30 Kulturni dom Vojnik Osrednja prireditev ob krajevnem prazniku s podelitvijo krajevnih priznanj 19.00 Likovni salon Celje Modri sij Odprtje mednarodne skupinske razstave 19.30 Vrt Pivnice Savinja Laško 20. fotografski natečaj kLAK Odprtje razstave 20.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Tin Vodopivec in trenutni prijatelji Stand up, vstop prost 20.30 Celjski dom Andrija Milošević: Idem putem pa zagrlim drvo Gledališka poslastica, ki vas bo nasmejala do solz; predstava je v srbskem jeziku 20.30 Celjski grad Raiven Koncert 21.00 Vista Velenje Magnifico Veliki koncert SOBOTA, 8. 6. 10.00 Citycenter Celje Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Polfinale prireditve z gostom Domnom Kumrom 11.00 Tehnopark Celje Znanost v gledališču: Neustrašna raziskovalka Marie Curie in radioaktivnost Gledališča predstava 18.00 Gledališče Celje Platforma za mlade: Krneki Produkcija platforme stARTboks; vstop prost 19.00 Glasbena šola Velenje MePZ Gorenje Letni koncert 20.00 Mladinski center Žalec Vraževerje Koncert 20.00 Letno gledališče Limberk Griže Pozdrav poletju Letni koncert Godbe Zabukovica z Ireno Vrčkovnik 20.00 Vrt Ipavčeve hiše, Zgornji trg Šentjur Večer pod Ipavčevo lipo – Kaj naj ti prinesem draga? Koncert vokalne skupine Glasovir z gosti; vstop prost 20.30 Vodni stolp Celje Šank rock – akustika z gosti Koncert 21.00 Vila Herberstein Velenje Amira Medunjanin Koncert NEDELJA, 9. 6. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Alma M. Karlin: Poti Voden ogled razstave o Celjanki Almi M. Karlin 16.00 Avla gradu Komenda na Polzeli Iz morskih globin Predstavitev knjige Tine Čas 19.00 Dvorec Novo Celje Zvok okrog III: Po baroku diši … Koncert instrumentalne sekcije KUD Žalec 19.00 Bazilika Petrovče MePZ A Cappella KD Petrovče Letni koncert PONEDELJEK, 10. 6. 19.00 Staro mesto jedro Celja Združeni harmonikarski orkester GŠ Celje in GŠ Laško Promenadni koncert 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Farma Orwell Satira v izvedbi Drama SNG Maribor – za ponedeljkov in torkov abonma in izven TOREK, 11. 6. 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 18.00 Glasbena šola Velenje Otroški in mladinski pevski zbor Glasbene šole Velenje Letni koncert 19.00 Staro Velenje Lirikonfest Književno srečanje s poezijo in potopisom ter kantavtrorski koncert Luka Gluvić z zasedbo SREDA, 12. 6. 18.00 Glasbena šola Velenje Trobilni oddelek Glasbene šole Velenje Zaključni koncert 19.00 Staro Velenje Lirikonfest Književno srečanje s poezijo in potopisom ter kantavtorski koncert Mateja Krajnca in Bojana Sedmaka 20.00 Celjski dom Strast, dojenče in rompompom Komedija z Vidom Valičem Druge prireditve ČETRTEK, 6. 6. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Pepova in Janina avantura iz pradavnine Pripovedovalsko druženje ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku 18.00 Zgodovinski arhiv Celje »Adijo knapi«: Rudnik rjavega premoga Pečovnik (1819 – 1959) Predstavitev raziskovalne naloge avtorjev Aneja Firšta, Lenarta Kača in Leva Kodreta 19.00 Miško Knjižko, kavarna in slaščičarna Salsanje v kavarni Brezplačni plesni dogodek v sodelovanju s Siente Dance Studiom 19.19 Mestna knjižnica Velenje Je moje življenje gora – Natašino osupljivo življenje Predstavitev knjige in predavanje Nataše Privošnik in Marte Rojnik 20.00 Celjski mladinski center JaMCC Večeri novo nastale glasbe PETEK, 7. 6. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Etnodetektivi: Življenje v Celju nekoč in danes Terensko raziskovanje mestnega jedra in samostojno delo v muzeju; primerno za 3. do 5. razred OŠ 10.00 do 12.00 Cankarjeva ulica Velenje Promenada okusov: Po kulinarične okuse v mestno jedro Predstavitev ponudnikov kulinarike in pijače 16.00 do 19.00 Stanetova 17a, Celje Krea – Kokon Delavnica kamišibaja in plesa 19.00 Aqua Roma Rimske Toplice Rimske so fejst 2024! Polkaholiki, petkova pumpa 21.00 Vista Velenje Days of thunder Tradicionalno srečanje ljubiteljev ameriških avtomobilov in kulture; tudi v soboto ob 13.00 SOBOTA, 8. 6. 7.30 Železniška postaja Zidani Most Pohod po Aškerčevi poti 8.00 do 12.00 Šlandrov trg Žalec Promenada ponudnikov in srečanje fičkov 10.00 Krekov trg Celje Vražja zabava v mestu Curaprax dan z Dunking Devils 10.00 Citycenter Celje Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Polfinale prireditve z gostom Domnom Kumrom 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Prostoročno oblikovanje gline Kiparska delavnica z Bojano Križanec 14.00 Aqua Roma Rimske Toplice Rimske so fejst: golažijada Ob 19.00 Grupa Vigor 15.00 Mestna tržnica Celje 7. knežja tržnica piva 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Klepanje, brušenje kose in košenje trave Prikaz delovnega opravila, z vami bo Avguštin Fric 16.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Otroška ustvarjalnica po sledeh srednjeveškega Celja Primerno za osnovnošolske otroke; obvezna prijava 17.00 do 19.00 Kajuhov dom Celje Krea – Kokon Delavnica kamišibaja in plesa 20.00 Igrišče Šentvid pri Grobelnem Šentvidovo s Tanjo Žagar NEDELJA, 9. 6. 19.30 Vrt Ipavčeve hiše, Zgornji trg Šentjur Skrivnostni Orient Večer skrivnostnih in fantazijskih plesov Bližnjega vzhoda in živa glasba TOREK, 11. 6. 10.00 Glavni trg 8 Celje Dnevi dizajna Celje Okrogle mize, ustvarjalne delavnice in showroomi priznanih slovenskih oblikovalk in oblikovalcev ter modna revija mestnih ustvarjalcev na trgu 10.00 Mestno središče na Zvezdi Poklon knjigi, lepi besedi in mestu Celju Učenci OŠ Lava želijo s pesmijo priklicati nasmehe na obraze mimoidočih, ki jim bodo poklanjali drobna darila, s katerimi jim bodo polepšali dan. 11.00 Glavni trg 8 in mestne ulice Celja 25. Vstop prost / Admission free Tradicionalni festival urbanih umetniških akcij, performansov, intervencij in instalacij v celjskem mestnem središču 11.30 Celjski mladinski center, Atrij Filmski teden Evrope 2024 Ogled filma Gepack in pogovor z ustvarjalci 14.00 Celjski mladinski center Digi day & Urbani piknik Pester program delavnic krepitve digitalnih veščin in predstavitvi projekta Digi Youth 2.0. 16.00 Celjski mladinski center Ustvarjalnost z AI v Adobe Izobraževalna delavnica 17.00 Celjski mladinski center Potrebe mladih za uspešen vstop na trg dela Motivacijsko izobraževalna delavnica 17.00 Galerija Velenje Pogovor dijakov likovne smeri Gimnazije ŠC Velenje z Žigo Kelencem 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Svetovni dan oceanov Ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Dvorana Barbare Celjske, Knežji dvor, Pokrajinski muzej Celje »Naši zvesti« – klientela celjskih grofov Predavanje dr. Jake Banfija; obvezne prijave 20.00 Velenjski grad Flamenko večer SREDA, 12. 6. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Obarvajmo preteklost – fosili Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku 10.00 Glavni trg 8 Celje Dnevi dizajna Celje Show room, delavnica in okrogla miza 10.00 Trg pred Metropolom 29. slovenski dnevi knjige in knjižna tržnica »Sejem na zraku« 10.00 Knjigarna Antika Celje 29. slovenski dnevi knjige Razstava ilustracij generala in pesnika Rudolfa Maistra in razstava knjižnih izdaj avtorja in knjige o njem; do 15. 6. 10.00 Spominska hiša Alme M. Karlin, Pečovnik Srečanje pri Almi: Nosečke Z vami bo Anja Zagoričnik 11.00 Kavarna Celjski dom Koža – naš stik in obramba pred zunanjostjo Predavanje Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 6. 6. 16.00 Osnovna šola Lava Dan družine – Samo skupaj smo močna skupnost Veliki dobrodelni dogodek na katerem bodo združili šport in umetnost SOBOTA, 8. 6. 20.00 Narodni dom Celje Zakaj jaz? Gledališko-plesna predstava, ki se dotika multiple skleroze skozi oči Tadeje Polanšček, ki se z njo bori; izkupiček od prodaje vstopnic bo namenjen Društvu Spoznajmo multiplo sklerozo. Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Po- skus rekonstrukcije provenien- ce predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Po- krajinskega muzeja Celje, Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), celjski slikar, grafik in veduist; do junija 2024. Muzej novejše zgodovine Celje: Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; do 31¸. 8.; Ste me hoteli videti strto? /Muzej človekovih pravic; do 27 . 10., spletne razsta- ve: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadalj- njega Zgodovinski arhiv Celje: razsta- va Je bilo v Celju dovolj mostov?; do nadaljnjega Likovni salon Celje: Modri sev/ Blue light: Leah Clements, Mar- tins Kohout, Marko Šajn, Ada Zelińska; do 1. 9. Galertija Železarskega muzeja Štore, Teharje: Celjan na morjih sveta, fotografska razstava Bo- štjana Koštomaja, do 10. 9. Galerija Zgornji trg Šentjur: Barvitih 25 – redna letna razsta- va Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur; do 21. 6. Dvorec Strmol Rogatec: razstava Umetniška dela Monike in Ro- berta Podpečan; do 11. 6. Mestna galerija Kulturnega centra Rogaška Slatina: Vrt v štirih letnih časih, fotografska razstava Botaničnega vrta Uni- verze v Mariboru; do 26. 6. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 31. 8. Galerija Velenje: Inventura 24, razstava likovnih del dijakov Umetniške gimnazije Velenje in razstava akademskega slikarja Žige Kelenca; do 20. 6. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Kratka zgodovi- na Bratislavskega gradu, gostu- joča razstava; do 3. 8.; Rondela Velenjskega gradu: Igre moje mladosti, gostujoča razstava Goriškega muzeja; do oktobra; Podhod Pošta: Vitezi Kacen- štajnski: Iz Šaleške doline do Berlina in Firenc ter nazaj, gostu- joča razstava Borisa Hajdinjaka; do 10. 8. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do konca 31. 8. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 8. Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 23, 6. junij 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Usoda kruta je med nas posegla, utrgala mladosten cvet, nesrečo, žalost nam postregla, zakaj tako krut je ta svet? V SPOMIN THOMASU CVIKLU (22. 1. 1976–7. 6. 2006) Mineva težkih sedemnajst let, kar nas je prehitro zapustil dragi sin TOMI. Težko je izgubiti, kar ti je drago, še težje je živeti brez njega. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke ob njegovem grobu in podarite kakšen cvet. Tvoja mami 306 Srce je omagalo in tvoj dih je zastal, a spomin nate v naših srcih bo vedno ostal. ZAHVALA Zapustil nas je JOŽEF FRIDL (8. 6. 1948–21. 5. 2024) Ob boleči izgubi našega dragega Jožeta se iz srca zahvalju- jemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izreče- na sožalja, cvetje, sveče, denarne prispevke in svete maše. Hvala župniku Mihi Hermanu za sočutno opravljen obred, osebju doma Lipa Štore, infekcijskemu bolnišničnemu oddelku, Heleni, Sonji in Karmen za cvetje, pogrebnemu podjetju Veking, pevcem in govorniku. Hvala tudi vsem, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi 308 Ko je življenje čaša trpljenja, je smrt odrešitev, je tožba odveč … Želim ti le mir in spokoj … Za tabo ostaja spomin, ostaja praznina, le molk in tišina. Neizmerno me boli, prav duši, stiska, a v srcu imam upanje, da je tvoja duša končno mirna, svobodna in srečna. ZAHVALA ALJOŠA KALŠNIK – KALY (23. 1. 1983–15. 5. 2024) Ob boleči izgubi dragega sina se iz srca zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem sosedom iz Švabove ulice, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala gospodu Linassiju za pogrebni obred in gospodu Krivcu, dr. med., za pomoč. Hvala gospe Leonidi iz RK, gospe Romani iz zavoda Socio, pogrebnima službama Ropotar in Veking in gospodu govorniku. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoča: mami Bojana 316 STROJI PRODAM ZGRABLJALNIK Minos Agri 424/11, sejalnico Isaria 2,50 m, in predsetvenik Gorenc 2,4 m, 3 kombinacije, vsi so v dobrem stanju, prodam. Telefon 031 465-719. 314 »PANT« žago, za hlodovino, vertikalno, za domačo uporabo, prodam. Telefon 070 738-979. 315 TRAČNI obračalnik Sip 200, rotacijsko kosil- nico Sip 165 in Bcs kosilnico 127, starejšo, prodam. Telefon 041 261-676. 317 Muzej novejše zgodovine Celje in Muzej narodne osvoboditve Maribor vas v četrtek, 6. junija 2024, ob 18. uri vabita v galerijo MnZC na odprtje razstave. Razstava bo na ogled do 27. oktobra 2024. STE ME HOTELI VIDETI STRTO? MUZEJ ČLOVEKOVIH PRA VIC INFORMACIJE IN PRIJAVE MUZEJ@POKMUZ-CE.SI WWW.POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 Sobota , 8. junij 2024, ob 16.00, Knež ji dvor . Otr Oška ustvarjalnica PO SLEDEH SREDNJEVEŠKEGA CELJA POKRAJINSKI MUZEJ CELJE Cena : 5€/OSEBO OBVEZNE PRIJAVE! Z Otr Oki se bOmO sprehOdili pO mestu c elje in med igr O Z reševanjem Zanimivih nal Og spOZnavali še danes vidne Ostanke srednjeveškega c elja . d elavnic O vOdi e nea b r Onja g ajšek in je primerna Za OsnOvnOšOlske Otr Oke . pri prodajalcih časopisov pri prodajalcih časopisov iz nove številke ro BEr T GoloB EK s Kl UZiv No Sem optimist, ustavili bomo populiste! po ŽENi v Br Us Elj ! Na modrem avtobusu z Matejem Toninom si MBoličN a pri ZNa Nja pal Es Ti NE Podpora terorističnemu delovanju Hamasa? i NTErvj U: Zla TKo ZahoviĆ V nogometu je ogromno egov www.reporter.si Smrti Celje Umrli so: Ljudmila ŠELIGO iz Celja, 87 let, Milan SLA- KAN iz Štor, 71 let, Zofi ja LESKOVŠEK BERAN iz Celja, 91 let, Ana BIZJAK iz Celja, 86 let, Milan OBREZ iz Štor, 61 let, Marija KALISTER iz Celja, 96 let, Silvestra PLEVČAK iz Celja, 91 let. Laško Umrla sta: Veronika PIRC iz Celja, 78 let, Marija LAPOR- NIK iz Sela nad Laškim, 90 let. Žalec Umrla sta: Alenka SOLAR iz Ljubnega ob Savinji, 67 let, Nikolaj COKAN iz Velike Pi- rešice, 68 let. Velenje Umrla sta: Janez VENTA iz Velenja, 74 let, Viljem VER- TAČNIK iz Šoštanja, 90 let. OSTALO PRODAM DRVA, kratko žagana ter dolga v hlodih, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p TELETA (simentalci), bikca ter drva (bukev in gaber po 270 EUR/klaftra in okrogla »priglholc«, po 100 EUR), prodam. Telefon 041 250-812. 318 KOSILNICO Bcs, z nizkimi kolesi, ohranjeno, in črna platišča, 15 col, na 5 vijakov, nova, prodam. Telefon 051 624-250. 313 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n NESNICE, rjave in črne, stare 20 tednov, v začetku nesnosti, cepljene po programu, prodajamo. Možna brezplačna dostava po celi Sloveniji. Telefon 040 531-246. Kmetija Rešek, Starše 23, Maribor. p PRAŠIČE, težke od 70 do 100 kg, in prašiča, težkega 270 kg, krmljeni so z domačo hrano, možna dostava, prodam. Telefon 041 996-166. 304 PRAŠIČE, težke približno 30 kg, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 040 780-614. L 19 Poroke Celje Poročila sta se: Špela VOVK iz Laškega in Rožle TOŠ iz Celja. Laško Poročila sta se: Alenka TRATNIK in Oliver LESKOV- ŠEK, oba iz Celja, Maša OCE- PEK iz Dola pri Hrastniku in Žiga GORIČAN iz Zabukovice. POSEST KUPIM VIKEND, zidanico ali starejšo hišo, do 70.000 EUR, v Celju z okolico do 30 km, kupim. Telefon 041 846-570. 209 AKUSTIKA PRODAM 80-basno klavirsko harmoniko Melodija Men- geš prodam. Telefon 041 697-334. 312 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, ku- pimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELICE in krave, za zakol ali dopitanje, ku- pim. Telefon 031 832-520. 294 RAZNO OPRAVLJAMO vzdrževanje stavb, adaptacije, hišniška opravila, urejanje okolice. V ko- likor potrebujete mojstra, pokličite 051 610-398. Olga Jager, s. p., Svetelka 11b, Dramlje. 309 KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 23, 6. junij 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve ČETRTEK, 6. 6. 16.00 Muzej Laško Vrtec na ogled postavi Odprtje razstave otrok iz Vrtca Laško 16.30 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Javni nastop nadstandardnih programov 18.00 Muzej novejše zgodovine Celje Ste me hoteli videti strto? /Muzej človekovih pravic Odprtje razstave dvajsetih avtorjev iz slovenskih in hrvaških kulturnih ustanov ter društev 18.00 Podeželska tržnica Žalec Nastop učencev Glasbene šole Rista Savina Žalec 18.00 Večnamenska dvorana Rimske Toplice Moj svet v vrtincu besed Zaključna prireditev literarnega natečaja mladih, na kateri se bodo predstavili učenci OŠ Primoža Trubarja Laško, OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice in OŠ Marjana Nemca Radeče. 18.00 Dom kulture Velenje Preobrazba Letna produkcija Plesnega studia N 19.30 Narodni dom Celje Mešani pevski zbor Orfej Celje Letni koncert ob 20. obletnici delovanja; gostje večera fantje z Jožefovega hriba 19.30 Glasbena šola Velenje Pevci Glasbene šole Velenje Letni koncert PETEK, 7. 6. 16.00 Staro mestno jedro Celja Revija tolkalnih skupin slovenskih glasbenih šol V primeru dežja bo dogodek v Koncertni dvorani Glasbene šole Celje. 18.00 Dom krajanov na Ljubečni Ljubečanke pojemo pomladi Letni koncert 18.00 Galerija Železarskega muzeja Štore, Teharje Celjan na morjih sveta Odprtje fonografske razstave Boštjana Koštomaja 18.00 Dom krajanov na Ljubečni Ljubečanke Pomladni koncert, gosta: Jože Kastelic Kastelo in Štefan Starovasnik 18.00 Kulturni center Laško Proslava ob dnevu šole 18.30 Kulturni dom Vojnik Osrednja prireditev ob krajevnem prazniku s podelitvijo krajevnih priznanj 19.00 Likovni salon Celje Modri sij Odprtje mednarodne skupinske razstave 19.30 Vrt Pivnice Savinja Laško 20. fotografski natečaj kLAK Odprtje razstave 20.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Tin Vodopivec in trenutni prijatelji Stand up, vstop prost 20.30 Celjski dom Andrija Milošević: Idem putem pa zagrlim drvo Gledališka poslastica, ki vas bo nasmejala do solz; predstava je v srbskem jeziku 20.30 Celjski grad Raiven Koncert 21.00 Vista Velenje Magnifico Veliki koncert SOBOTA, 8. 6. 10.00 Citycenter Celje Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Polfinale prireditve z gostom Domnom Kumrom 11.00 Tehnopark Celje Znanost v gledališču: Neustrašna raziskovalka Marie Curie in radioaktivnost Gledališča predstava 18.00 Gledališče Celje Platforma za mlade: Krneki Produkcija platforme stARTboks; vstop prost 19.00 Glasbena šola Velenje MePZ Gorenje Letni koncert 20.00 Mladinski center Žalec Vraževerje Koncert 20.00 Letno gledališče Limberk Griže Pozdrav poletju Letni koncert Godbe Zabukovica z Ireno Vrčkovnik 20.00 Vrt Ipavčeve hiše, Zgornji trg Šentjur Večer pod Ipavčevo lipo – Kaj naj ti prinesem draga? Koncert vokalne skupine Glasovir z gosti; vstop prost 20.30 Vodni stolp Celje Šank rock – akustika z gosti Koncert 21.00 Vila Herberstein Velenje Amira Medunjanin Koncert NEDELJA, 9. 6. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Alma M. Karlin: Poti Voden ogled razstave o Celjanki Almi M. Karlin 16.00 Avla gradu Komenda na Polzeli Iz morskih globin Predstavitev knjige Tine Čas 19.00 Dvorec Novo Celje Zvok okrog III: Po baroku diši … Koncert instrumentalne sekcije KUD Žalec 19.00 Bazilika Petrovče MePZ A Cappella KD Petrovče Letni koncert PONEDELJEK, 10. 6. 19.00 Staro mesto jedro Celja Združeni harmonikarski orkester GŠ Celje in GŠ Laško Promenadni koncert 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Farma Orwell Satira v izvedbi Drama SNG Maribor – za ponedeljkov in torkov abonma in izven TOREK, 11. 6. 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 18.00 Glasbena šola Velenje Otroški in mladinski pevski zbor Glasbene šole Velenje Letni koncert 19.00 Staro Velenje Lirikonfest Književno srečanje s poezijo in potopisom ter kantavtrorski koncert Luka Gluvić z zasedbo SREDA, 12. 6. 18.00 Glasbena šola Velenje Trobilni oddelek Glasbene šole Velenje Zaključni koncert 19.00 Staro Velenje Lirikonfest Književno srečanje s poezijo in potopisom ter kantavtorski koncert Mateja Krajnca in Bojana Sedmaka 20.00 Celjski dom Strast, dojenče in rompompom Komedija z Vidom Valičem Druge prireditve ČETRTEK, 6. 6. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Pepova in Janina avantura iz pradavnine Pripovedovalsko druženje ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku 18.00 Zgodovinski arhiv Celje »Adijo knapi«: Rudnik rjavega premoga Pečovnik (1819 – 1959) Predstavitev raziskovalne naloge avtorjev Aneja Firšta, Lenarta Kača in Leva Kodreta 19.00 Miško Knjižko, kavarna in slaščičarna Salsanje v kavarni Brezplačni plesni dogodek v sodelovanju s Siente Dance Studiom 19.19 Mestna knjižnica Velenje Je moje življenje gora – Natašino osupljivo življenje Predstavitev knjige in predavanje Nataše Privošnik in Marte Rojnik 20.00 Celjski mladinski center JaMCC Večeri novo nastale glasbe PETEK, 7. 6. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Etnodetektivi: Življenje v Celju nekoč in danes Terensko raziskovanje mestnega jedra in samostojno delo v muzeju; primerno za 3. do 5. razred OŠ 10.00 do 12.00 Cankarjeva ulica Velenje Promenada okusov: Po kulinarične okuse v mestno jedro Predstavitev ponudnikov kulinarike in pijače 16.00 do 19.00 Stanetova 17a, Celje Krea – Kokon Delavnica kamišibaja in plesa 19.00 Aqua Roma Rimske Toplice Rimske so fejst 2024! Polkaholiki, petkova pumpa 21.00 Vista Velenje Days of thunder Tradicionalno srečanje ljubiteljev ameriških avtomobilov in kulture; tudi v soboto ob 13.00 SOBOTA, 8. 6. 7.30 Železniška postaja Zidani Most Pohod po Aškerčevi poti 8.00 do 12.00 Šlandrov trg Žalec Promenada ponudnikov in srečanje fičkov 10.00 Krekov trg Celje Vražja zabava v mestu Curaprax dan z Dunking Devils 10.00 Citycenter Celje Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Polfinale prireditve z gostom Domnom Kumrom 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Prostoročno oblikovanje gline Kiparska delavnica z Bojano Križanec 14.00 Aqua Roma Rimske Toplice Rimske so fejst: golažijada Ob 19.00 Grupa Vigor 15.00 Mestna tržnica Celje 7. knežja tržnica piva 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Klepanje, brušenje kose in košenje trave Prikaz delovnega opravila, z vami bo Avguštin Fric 16.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Otroška ustvarjalnica po sledeh srednjeveškega Celja Primerno za osnovnošolske otroke; obvezna prijava 17.00 do 19.00 Kajuhov dom Celje Krea – Kokon Delavnica kamišibaja in plesa 20.00 Igrišče Šentvid pri Grobelnem Šentvidovo s Tanjo Žagar NEDELJA, 9. 6. 19.30 Vrt Ipavčeve hiše, Zgornji trg Šentjur Skrivnostni Orient Večer skrivnostnih in fantazijskih plesov Bližnjega vzhoda in živa glasba TOREK, 11. 6. 10.00 Glavni trg 8 Celje Dnevi dizajna Celje Okrogle mize, ustvarjalne delavnice in showroomi priznanih slovenskih oblikovalk in oblikovalcev ter modna revija mestnih ustvarjalcev na trgu 10.00 Mestno središče na Zvezdi Poklon knjigi, lepi besedi in mestu Celju Učenci OŠ Lava želijo s pesmijo priklicati nasmehe na obraze mimoidočih, ki jim bodo poklanjali drobna darila, s katerimi jim bodo polepšali dan. 11.00 Glavni trg 8 in mestne ulice Celja 25. Vstop prost / Admission free Tradicionalni festival urbanih umetniških akcij, performansov, intervencij in instalacij v celjskem mestnem središču 11.30 Celjski mladinski center, Atrij Filmski teden Evrope 2024 Ogled filma Gepack in pogovor z ustvarjalci 14.00 Celjski mladinski center Digi day & Urbani piknik Pester program delavnic krepitve digitalnih veščin in predstavitvi projekta Digi Youth 2.0. 16.00 Celjski mladinski center Ustvarjalnost z AI v Adobe Izobraževalna delavnica 17.00 Celjski mladinski center Potrebe mladih za uspešen vstop na trg dela Motivacijsko izobraževalna delavnica 17.00 Galerija Velenje Pogovor dijakov likovne smeri Gimnazije ŠC Velenje z Žigo Kelencem 17.00 Vila Rožle Velenje Torkova peta: Svetovni dan oceanov Ustvarjalnica za otroke in starše 18.00 Dvorana Barbare Celjske, Knežji dvor, Pokrajinski muzej Celje »Naši zvesti« – klientela celjskih grofov Predavanje dr. Jake Banfija; obvezne prijave 20.00 Velenjski grad Flamenko večer SREDA, 12. 6. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje Obarvajmo preteklost – fosili Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku 10.00 Glavni trg 8 Celje Dnevi dizajna Celje Show room, delavnica in okrogla miza 10.00 Trg pred Metropolom 29. slovenski dnevi knjige in knjižna tržnica »Sejem na zraku« 10.00 Knjigarna Antika Celje 29. slovenski dnevi knjige Razstava ilustracij generala in pesnika Rudolfa Maistra in razstava knjižnih izdaj avtorja in knjige o njem; do 15. 6. 10.00 Spominska hiša Alme M. Karlin, Pečovnik Srečanje pri Almi: Nosečke Z vami bo Anja Zagoričnik 11.00 Kavarna Celjski dom Koža – naš stik in obramba pred zunanjostjo Predavanje Dobrodelne prireditve ČETRTEK, 6. 6. 16.00 Osnovna šola Lava Dan družine – Samo skupaj smo močna skupnost Veliki dobrodelni dogodek na katerem bodo združili šport in umetnost SOBOTA, 8. 6. 20.00 Narodni dom Celje Zakaj jaz? Gledališko-plesna predstava, ki se dotika multiple skleroze skozi oči Tadeje Polanšček, ki se z njo bori; izkupiček od prodaje vstopnic bo namenjen Društvu Spoznajmo multiplo sklerozo. Razstave Pokrajinski muzej Celje – Stara grofija: »Prevzeto v zaščito« Po- skus rekonstrukcije provenien- ce predmetov na primeru Zbirke vzhodnoazijskih predmetov Po- krajinskega muzeja Celje, Avgust Friderik Seebacher (1887–1940), celjski slikar, grafik in veduist; do junija 2024. Muzej novejše zgodovine Celje: Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku; do 31¸. 8.; Ste me hoteli videti strto? /Muzej človekovih pravic; do 27 . 10., spletne razsta- ve: Biti ženska v času korone, Njena zgodba o vojni; do nadalj- njega Zgodovinski arhiv Celje: razsta- va Je bilo v Celju dovolj mostov?; do nadaljnjega Likovni salon Celje: Modri sev/ Blue light: Leah Clements, Mar- tins Kohout, Marko Šajn, Ada Zelińska; do 1. 9. Galertija Železarskega muzeja Štore, Teharje: Celjan na morjih sveta, fotografska razstava Bo- štjana Koštomaja, do 10. 9. Galerija Zgornji trg Šentjur: Barvitih 25 – redna letna razsta- va Društva likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur; do 21. 6. Dvorec Strmol Rogatec: razstava Umetniška dela Monike in Ro- berta Podpečan; do 11. 6. Mestna galerija Kulturnega centra Rogaška Slatina: Vrt v štirih letnih časih, fotografska razstava Botaničnega vrta Uni- verze v Mariboru; do 26. 6. Dom kulture Velenje: Podobe Doma kulture Velenje, fotograf- ska razstava; do 31. 8. Galerija Velenje: Inventura 24, razstava likovnih del dijakov Umetniške gimnazije Velenje in razstava akademskega slikarja Žige Kelenca; do 20. 6. Muzej na Velenjskem gradu: Velenjski grad: Kratka zgodovi- na Bratislavskega gradu, gostu- joča razstava; do 3. 8.; Rondela Velenjskega gradu: Igre moje mladosti, gostujoča razstava Goriškega muzeja; do oktobra; Podhod Pošta: Vitezi Kacen- štajnski: Iz Šaleške doline do Berlina in Firenc ter nazaj, gostu- joča razstava Borisa Hajdinjaka; do 10. 8. Podhod Pesje: razstava 65 stvari o Muzeju Velenje do konca 31. 8. Razstavišče Standard Velenje: Z dobro energijo naprej!, razstava najpomembnejših projektov za lokalno skupnost MOV; do 31. 8. Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 23, 6. junij 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Usoda kruta je med nas posegla, utrgala mladosten cvet, nesrečo, žalost nam postregla, zakaj tako krut je ta svet? V SPOMIN THOMASU CVIKLU (22. 1. 1976–7. 6. 2006) Mineva težkih sedemnajst let, kar nas je prehitro zapustil dragi sin TOMI. Težko je izgubiti, kar ti je drago, še težje je živeti brez njega. Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate svečke ob njegovem grobu in podarite kakšen cvet. Tvoja mami 306 Srce je omagalo in tvoj dih je zastal, a spomin nate v naših srcih bo vedno ostal. ZAHVALA Zapustil nas je JOŽEF FRIDL (8. 6. 1948–21. 5. 2024) Ob boleči izgubi našega dragega Jožeta se iz srca zahvalju- jemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izreče- na sožalja, cvetje, sveče, denarne prispevke in svete maše. Hvala župniku Mihi Hermanu za sočutno opravljen obred, osebju doma Lipa Štore, infekcijskemu bolnišničnemu oddelku, Heleni, Sonji in Karmen za cvetje, pogrebnemu podjetju Veking, pevcem in govorniku. Hvala tudi vsem, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi 308 Ko je življenje čaša trpljenja, je smrt odrešitev, je tožba odveč … Želim ti le mir in spokoj … Za tabo ostaja spomin, ostaja praznina, le molk in tišina. Neizmerno me boli, prav duši, stiska, a v srcu imam upanje, da je tvoja duša končno mirna, svobodna in srečna. ZAHVALA ALJOŠA KALŠNIK – KALY (23. 1. 1983–15. 5. 2024) Ob boleči izgubi dragega sina se iz srca zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem sosedom iz Švabove ulice, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala gospodu Linassiju za pogrebni obred in gospodu Krivcu, dr. med., za pomoč. Hvala gospe Leonidi iz RK, gospe Romani iz zavoda Socio, pogrebnima službama Ropotar in Veking in gospodu govorniku. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoča: mami Bojana 316 STROJI PRODAM ZGRABLJALNIK Minos Agri 424/11, sejalnico Isaria 2,50 m, in predsetvenik Gorenc 2,4 m, 3 kombinacije, vsi so v dobrem stanju, prodam. Telefon 031 465-719. 314 »PANT« žago, za hlodovino, vertikalno, za domačo uporabo, prodam. Telefon 070 738-979. 315 TRAČNI obračalnik Sip 200, rotacijsko kosil- nico Sip 165 in Bcs kosilnico 127, starejšo, prodam. Telefon 041 261-676. 317 Muzej novejše zgodovine Celje in Muzej narodne osvoboditve Maribor vas v četrtek, 6. junija 2024, ob 18. uri vabita v galerijo MnZC na odprtje razstave. Razstava bo na ogled do 27. oktobra 2024. STE ME HOTELI VIDETI STRTO? MUZEJ ČLOVEKOVIH PRA VIC INFORMACIJE IN PRIJAVE MUZEJ@POKMUZ-CE.SI WWW.POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 Sobota , 8. junij 2024, ob 16.00, Knež ji dvor . Otr Oška ustvarjalnica PO SLEDEH SREDNJEVEŠKEGA CELJA POKRAJINSKI MUZEJ CELJE Cena : 5€/OSEBO OBVEZNE PRIJAVE! Z Otr Oki se bOmO sprehOdili pO mestu c elje in med igr O Z reševanjem Zanimivih nal Og spOZnavali še danes vidne Ostanke srednjeveškega c elja . d elavnic O vOdi e nea b r Onja g ajšek in je primerna Za OsnOvnOšOlske Otr Oke . pri prodajalcih časopisov pri prodajalcih časopisov iz nove številke ro BEr T GoloB EK s Kl UZiv No Sem optimist, ustavili bomo populiste! po ŽENi v Br Us Elj ! Na modrem avtobusu z Matejem Toninom si MBoličN a pri ZNa Nja pal Es Ti NE Podpora terorističnemu delovanju Hamasa? i NTErvj U: Zla TKo ZahoviĆ V nogometu je ogromno egov www.reporter.si Smrti Celje Umrli so: Ljudmila ŠELIGO iz Celja, 87 let, Milan SLA- KAN iz Štor, 71 let, Zofi ja LESKOVŠEK BERAN iz Celja, 91 let, Ana BIZJAK iz Celja, 86 let, Milan OBREZ iz Štor, 61 let, Marija KALISTER iz Celja, 96 let, Silvestra PLEVČAK iz Celja, 91 let. Laško Umrla sta: Veronika PIRC iz Celja, 78 let, Marija LAPOR- NIK iz Sela nad Laškim, 90 let. Žalec Umrla sta: Alenka SOLAR iz Ljubnega ob Savinji, 67 let, Nikolaj COKAN iz Velike Pi- rešice, 68 let. Velenje Umrla sta: Janez VENTA iz Velenja, 74 let, Viljem VER- TAČNIK iz Šoštanja, 90 let. OSTALO PRODAM DRVA, kratko žagana ter dolga v hlodih, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346. p TELETA (simentalci), bikca ter drva (bukev in gaber po 270 EUR/klaftra in okrogla »priglholc«, po 100 EUR), prodam. Telefon 041 250-812. 318 KOSILNICO Bcs, z nizkimi kolesi, ohranjeno, in črna platišča, 15 col, na 5 vijakov, nova, prodam. Telefon 051 624-250. 313 ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, prodamo, pripelje- mo na dom. Telefon 070 545-481. p NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n NESNICE, rjave in črne, stare 20 tednov, v začetku nesnosti, cepljene po programu, prodajamo. Možna brezplačna dostava po celi Sloveniji. Telefon 040 531-246. Kmetija Rešek, Starše 23, Maribor. p PRAŠIČE, težke od 70 do 100 kg, in prašiča, težkega 270 kg, krmljeni so z domačo hrano, možna dostava, prodam. Telefon 041 996-166. 304 PRAŠIČE, težke približno 30 kg, za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 040 780-614. L 19 Poroke Celje Poročila sta se: Špela VOVK iz Laškega in Rožle TOŠ iz Celja. Laško Poročila sta se: Alenka TRATNIK in Oliver LESKOV- ŠEK, oba iz Celja, Maša OCE- PEK iz Dola pri Hrastniku in Žiga GORIČAN iz Zabukovice. POSEST KUPIM VIKEND, zidanico ali starejšo hišo, do 70.000 EUR, v Celju z okolico do 30 km, kupim. Telefon 041 846-570. 209 AKUSTIKA PRODAM 80-basno klavirsko harmoniko Melodija Men- geš prodam. Telefon 041 697-334. 312 KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, ku- pimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p TELICE in krave, za zakol ali dopitanje, ku- pim. Telefon 031 832-520. 294 RAZNO OPRAVLJAMO vzdrževanje stavb, adaptacije, hišniška opravila, urejanje okolice. V ko- likor potrebujete mojstra, pokličite 051 610-398. Olga Jager, s. p., Svetelka 11b, Dramlje. 309 KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 23, 6. junij 2024 NAŠE AKCIJE Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 23, 6. junij 2024 Št. 23 / Leto 79 / Celje, 6. junij 2024 Tone Tiselj: od rokometa do kolesarstva Str. 30 Na ravnini je »luštno«, po klancu pač ne Urar in njegove čebele Str. 24 Str. 26–27 To soboto, 8. junija, bo v Narodnem domu v Celju multimedijska gledališko- plesna predstava Zakaj jaz, ki nosi prav posebno sporočilo bolnice z mul- tiplo sklerozo. Predstava ima humanitarno noto in po Sloveniji že dosega zelo lepe odzive. Gre za predstavo, ki se dotika multiple skleroze skozi oči Tadeje Polanšček, ki se bojuje s to boleznijo. V ospredju je lik ženske, ki je mama, hči, prijateljica, žena in hkrati ujetnica bolezni. Bolezen sovraži in jo hkrati sprejema. Nje- no zgodbo je v ples pre- levila njena prijateljica, plesalka Katja Vidmar. »Težko mi je bilo, ko sem razmišljala, kako naj plešem zgodbo nekoga, ki ne uporablja rok in nog. Plesalec jih vendar mora uporabljati. V plesu tako predstavljam prijateljiči- ne občutke ob tem, ko ne more objeti hčerke, moža, ko ne more vaditi ali teči po travniku. Na predstavi sicer na voziček ne sedem, je pa ves čas na odru kot scenski element in del zgodbe. To je bil eden najtežjih kore- orgrafskih izzivov do zdaj,« pravi Vidmarjeva. Ves izku- piček od prodanih vstopnic bo prejelo društvo Spo- znajmo multiplo sklerozo. Društvo deluje na območju celotne Slovenije, osvešča ljudi o tej bolezni, pomaga bolnikom in svojcem, jav- nost seznanja s tem, kako pomembni pri tem sta hitra diagnoza in celostna obrav- nava bolnika. Pomembni so bližnji, na katere se lahko zaneseš Spremembe na sebi je začel opažati v zgodnjih tride- setih, ko je postal očka, končal študij, se poročil in se z družino preselil v svoje stanovanje. »V to idilično vzdušje se je prikradla neznosna utrujenost, ki sem si jo razlagal kot izgorelost. Menil sem, da se moram spočiti od tempa, povezanega z osamosvajanjem,« pravi Dušan Bercko iz Celja. A utrujenost in slabo počutje nista minila. SIMONA ŠOLINIČ Nato se je odločil za nevro- loški pregled. »Nikoli ne bom pozabil telefonskega klica nevrologa leta 2014. Šel sem iz službe, delal sem v Lju- bljani in nasproti Trnovskega pristana je zazvonil telefon. Nevrolog mi je z zaskrblje- nim glasom povedal, da je magnetna resonanca mož- ganov pokazala prisotnost lezij in da obstaja sum na multiplo sklerozo. Do takrat nisem vedel, da so te lezije brazgotine v možganih in da je multipla skleroza avto- imunska bolezen, ki jih lah- ko povzroči,« razlaga Dušan. Pravi, da je po tem šoku spremenil način življenja, ga »prestavil v varni način«. Zmanjšal je službene obre- Celjan Dušan Berce je oblikoval tudi spletno stran www. multipla.si, na kateri objavlja povezave in ključne informa- cije o bolezni. Terapija mu je, kot pravi, tudi računalniška zgodovina. Informacije o tem objavlja na spletni strani www.retrocomp.si. Že od nekdaj ga je zanimalo računal- ništvo. O tem smo pred časom pisali tudi v Novem tedniku, kjer smo predstavili Dušanovo zgodbo. Multipla skleroza je neoz- dravljiva avtoimunska bole- zen osrednjega živčevja in drugi najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih. Bol- nikov s tem obolenjem je v Sloveniji približno 3.500, njihovo število narašča. Zelo pomembno je zgodnje zdravljenje te bolezni, s či- mer lahko dejavnost bolezni zmanjšajo oziroma upoča- snijo. Zakaj jaz s čustveno zgodbo menitve, več časa namenil razvedrilu in konjičkom, poudarek je namenil zdravi hrani. »Skrbel sem za telesno dejavnost, še leta 2017 sem brez počitka prikolesaril na Stari grad. Navzven se nevro- loških težav ni veliko opazilo in o bolezni se nisem veliko pogovarjal,« dodaja sogo- vornik. Toda simptomi niso izginili, nasprotno, pravi, da so se vztrajno slabšali. »Še teden pred izbruhom epi- demije sem se sam peljal v službo. Nato je izlolacija v epidemiji vplivala name, saj sem bil skoraj dve leti ›zaprt‹ v stanovanju ali hiši, covid sem prebolel dvakrat,« ra- zloži. Po tistem obdobju ni več enak, dodaja. Čeprav ne- davna magnetna resonanca ni pokazala bistvenega po- večanja števila lezij, je lani začel uporabljati invalidski voziček, letos tudi osebno asistenco. »Bolezen mi sama po sebi ne povzroča bolečin, a poča- si bledi spomin na stvari, ki sem jih nekoč imel za samo- umevne. To spodjedanje mi je najtežji del. Poslabšanja pridejo nenadoma in nepriča- kovano, kar v človeku naseli tesnobo. S tem se pač moram sprijazniti, kar še ne pome- ni, da je življenja konec. Ena vrata se zaprejo, druga se od- prejo. Predvsem je pomemb- no urejeno okolje, v katerem bivam, enako bližnji, na ka- tere se lahko zanesem. V novi Celjan Dušan Berce živi z multiplo sklerozo in večnim pogumom realnosti se držim rekov, da je sreča na strani pogumnih ter da strahopetni umrejo tisočkrat, pogumni pa le en- krat,« še sporoča Dušan. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 23, 6. junij 2024 NAŠE AKCIJE Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 23, 6. junij 2024 Št. 23 / Leto 79 / Celje, 6. junij 2024 Tone Tiselj: od rokometa do kolesarstva Str. 30 Na ravnini je »luštno«, po klancu pač ne Urar in njegove čebele Str. 24 Str. 26–27 To soboto, 8. junija, bo v Narodnem domu v Celju multimedijska gledališko- plesna predstava Zakaj jaz, ki nosi prav posebno sporočilo bolnice z mul- tiplo sklerozo. Predstava ima humanitarno noto in po Sloveniji že dosega zelo lepe odzive. Gre za predstavo, ki se dotika multiple skleroze skozi oči Tadeje Polanšček, ki se bojuje s to boleznijo. V ospredju je lik ženske, ki je mama, hči, prijateljica, žena in hkrati ujetnica bolezni. Bolezen sovraži in jo hkrati sprejema. Nje- no zgodbo je v ples pre- levila njena prijateljica, plesalka Katja Vidmar. »Težko mi je bilo, ko sem razmišljala, kako naj plešem zgodbo nekoga, ki ne uporablja rok in nog. Plesalec jih vendar mora uporabljati. V plesu tako predstavljam prijateljiči- ne občutke ob tem, ko ne more objeti hčerke, moža, ko ne more vaditi ali teči po travniku. Na predstavi sicer na voziček ne sedem, je pa ves čas na odru kot scenski element in del zgodbe. To je bil eden najtežjih kore- orgrafskih izzivov do zdaj,« pravi Vidmarjeva. Ves izku- piček od prodanih vstopnic bo prejelo društvo Spo- znajmo multiplo sklerozo. Društvo deluje na območju celotne Slovenije, osvešča ljudi o tej bolezni, pomaga bolnikom in svojcem, jav- nost seznanja s tem, kako pomembni pri tem sta hitra diagnoza in celostna obrav- nava bolnika. Pomembni so bližnji, na katere se lahko zaneseš Spremembe na sebi je začel opažati v zgodnjih tride- setih, ko je postal očka, končal študij, se poročil in se z družino preselil v svoje stanovanje. »V to idilično vzdušje se je prikradla neznosna utrujenost, ki sem si jo razlagal kot izgorelost. Menil sem, da se moram spočiti od tempa, povezanega z osamosvajanjem,« pravi Dušan Bercko iz Celja. A utrujenost in slabo počutje nista minila. SIMONA ŠOLINIČ Nato se je odločil za nevro- loški pregled. »Nikoli ne bom pozabil telefonskega klica nevrologa leta 2014. Šel sem iz službe, delal sem v Lju- bljani in nasproti Trnovskega pristana je zazvonil telefon. Nevrolog mi je z zaskrblje- nim glasom povedal, da je magnetna resonanca mož- ganov pokazala prisotnost lezij in da obstaja sum na multiplo sklerozo. Do takrat nisem vedel, da so te lezije brazgotine v možganih in da je multipla skleroza avto- imunska bolezen, ki jih lah- ko povzroči,« razlaga Dušan. Pravi, da je po tem šoku spremenil način življenja, ga »prestavil v varni način«. Zmanjšal je službene obre- Celjan Dušan Berce je oblikoval tudi spletno stran www. multipla.si, na kateri objavlja povezave in ključne informa- cije o bolezni. Terapija mu je, kot pravi, tudi računalniška zgodovina. Informacije o tem objavlja na spletni strani www.retrocomp.si. Že od nekdaj ga je zanimalo računal- ništvo. O tem smo pred časom pisali tudi v Novem tedniku, kjer smo predstavili Dušanovo zgodbo. Multipla skleroza je neoz- dravljiva avtoimunska bole- zen osrednjega živčevja in drugi najpogostejši vzrok invalidnosti pri mladih. Bol- nikov s tem obolenjem je v Sloveniji približno 3.500, njihovo število narašča. Zelo pomembno je zgodnje zdravljenje te bolezni, s či- mer lahko dejavnost bolezni zmanjšajo oziroma upoča- snijo. Zakaj jaz s čustveno zgodbo menitve, več časa namenil razvedrilu in konjičkom, poudarek je namenil zdravi hrani. »Skrbel sem za telesno dejavnost, še leta 2017 sem brez počitka prikolesaril na Stari grad. Navzven se nevro- loških težav ni veliko opazilo in o bolezni se nisem veliko pogovarjal,« dodaja sogo- vornik. Toda simptomi niso izginili, nasprotno, pravi, da so se vztrajno slabšali. »Še teden pred izbruhom epi- demije sem se sam peljal v službo. Nato je izlolacija v epidemiji vplivala name, saj sem bil skoraj dve leti ›zaprt‹ v stanovanju ali hiši, covid sem prebolel dvakrat,« ra- zloži. Po tistem obdobju ni več enak, dodaja. Čeprav ne- davna magnetna resonanca ni pokazala bistvenega po- večanja števila lezij, je lani začel uporabljati invalidski voziček, letos tudi osebno asistenco. »Bolezen mi sama po sebi ne povzroča bolečin, a poča- si bledi spomin na stvari, ki sem jih nekoč imel za samo- umevne. To spodjedanje mi je najtežji del. Poslabšanja pridejo nenadoma in nepriča- kovano, kar v človeku naseli tesnobo. S tem se pač moram sprijazniti, kar še ne pome- ni, da je življenja konec. Ena vrata se zaprejo, druga se od- prejo. Predvsem je pomemb- no urejeno okolje, v katerem bivam, enako bližnji, na ka- tere se lahko zanesem. V novi Celjan Dušan Berce živi z multiplo sklerozo in večnim pogumom realnosti se držim rekov, da je sreča na strani pogumnih ter da strahopetni umrejo tisočkrat, pogumni pa le en- krat,« še sporoča Dušan. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 23, 6. junij 2024 INTERVJU Proizvodnja v BSH Hišnih aparatih, ki so del nemškega koncerna BSH, ta pa je del skupine Bosch, je lani po poplavi stala le en mesec. Tri mesece so nato v podjetju potrebovali, da so jo zagnali skoraj v celoti. Zaposlenih niso odpuščali, saj so želeli, da bi se po končani obnovi dela lotili z vsemi močmi. Nazarska tovarna, ki je najbolj znana po aparatih za kavo in malih kuhinjskih aparatih, ima 1.600 zaposlenih, v Sloveniji ima tudi močno doba- viteljsko verigo, saj zanjo dela približno sto slovenskih podjetij. Poleg družbe KLS Ljubno jo je lani deroča Savinja najbolj prizadela. Po poplavah je bilo kar nekaj strahu, da bi lah- ko BSH proizvodnjo preselil zunaj Slovenije, vendar se to, poudarja Matija Petrin, ne bo zgodilo. Kakšne so trenutno razmere v tovarni, že obratuje tako kot pred poplavo? Obratuje 95 odstotkov tovarne in delovni procesi so že primerljivi s tistimi pred popla- vo. Nekateri deli proizvodnje še niso v celoti avtomatizirani, ker še nimamo vse opreme. Zato tudi iščemo dodatne sodelavce. Trenu- tno nas najbolj muči, da smo ostali brez vseh zalog. V drugi polovici lanskega leta smo na- mreč prodali vse svoje izdelke in poleg nor- malne proizvodnje moramo čim prej postaviti na noge tudi našo logistično mrežo. Matija Petrin, direktor v družbi BSH Hišni aparati »Malo je takšnih, ki lahko tovarno tako hitro spet postavijo na noge« Deset mesecev po uničujoči poplavi, ki je z vodo in blatom prekrila proizvodne pro- store in rušila stene v skladiščih, na lanske avgustovske dneve, ki so bili najtežji v malo več kot 30-letni zgodovini nazarske tovarne malih gospodinjskih aparatov, ne spominja več veliko. Morda velika tabla s fotografijami o lanskem dogajanju ali posebna zaščita vseh vhodov tovarne. Vse drugo je, navzven, tako, kot je bilo prej. »Vsi, ki so nas letos že obiskali, ne morejo verjeti, kakšno razdejanje smo imeli tukaj,« razlaga direktor Matija Petrin. »Letos bomo izdelali več kot 6 milijonov aparatov in se s prihodki približali pol milijarde evrov. Ker moramo veliko nadoknaditi in zapolniti zaloge, smo na novo že zaposlili ljudi, potrebujemo jih še dvesto,« pravi. JANJA INTIHAR »Da smo se tako hitro postavili na noge, je zasluga zaposlenih in vseh drugih, ki so nam pomagali pri obnovi.« »Kljub vsem izzivom, ki smo jih imeli zaradi poplave in tudi zaradi menjave dela vodstva, ostajamo steber industrije v Sloveniji in eden od pomembnih stebrov celotnega koncerna BSH. Z vsem naložbami, ki jih načrtujemo, smo usmerjeni v prihodnost in prepričani smo, da bomo v Nazarjah še dolgo in v še boljši kondiciji, kot smo bili pred poplavo.« Koliko opreme ste izgubili v poplavi? V tovarni smo imeli dva metra vode in več kot 30 centimetrov blata. Kljub temu nam je uspelo ohraniti 70 odstotkov opreme, ki smo jo dali v popravilo. Drugo opremo smo morali kupiti. Življenjska doba obnovljene opreme je krajša, kar najbrž pomeni, da boste sčaso- ma vendarle morali kupiti še nekaj novih strojev. Približno 80 odstotkov poplavljene opreme je popravljene tako, da bo zanesljivo delova- la, drugo bomo popravljali sproti. Zato tudi proizvodnja še ni v takšnem obsegu, kot je bila pred poplavami. Kdaj bo torej tovarna v polnem zagonu? Ocenjujemo, da bomo konec leta že izdelo- vali takšne količine, kot smo jih pred popla- vami, in bo torej naša produktivnost takrat takšna, kot je bila pred lanskim 4. avgustom. Katere so največje ovire do popolnega obratovanja? Največ težav imamo z najbolj kompleksno opremo, to je tisto za proizvodnjo kavnih av- tomatov. Še vedno načrtujete, da boste v bližini zgradili novo tovarno? Gradnja dodatne tovarne sodi v sklop proti- poplavne zaščite, ki jo delimo na dva dela – na zunanje in notranje ukrepe. Zunanji ukrepi so povezani s protipoplavno zaščito Savinje, Dre- te in manjših pritokov. Pri tem smo povsem odvisni od države. Moram poudariti, da so bili posegi takoj po poplavi res hitri in zelo učin- koviti, zdaj nestrpno pričakujemo ukrepe, ki bodo zapisani v novi hidrološki študiji, ki naj bi bila objavljena v juniju. Zelo nas zanima, kaj vse bo obljubila država, kako bo zaščitila našo industrijsko cono v Nazarjah, v kateri je tudi naša tovarna. Ste lahko z izkušnjami in nasveti sodelo- vali pri pripravi študije? Nismo bili vključeni neposredno, ampak smo aktivno sodelovali z Občino Nazarje. Kot smo slišali, naj bi enega od ukrepov pred- stavljala gradnja novega mostu v Nazarjah, tudi nabrežino Savinje naj bi zvišali. Skratka, ukrepi, za katere vemo, naj bi zaščitili indu- strijsko cono. Omenili ste tudi notranje ukrepe. Kakšni so? Že pred poplavo so pri nas veljali ukrepi za zaščito tovarne, vendar so bili predvideni za meter visoko vodo. Zato smo bili ob dveh metrih visoki vodi popolnoma nemočni. Ker nam nihče ne more zagotoviti, da proizvodnja ne bo nikoli več poplavljena, z občino že izva- jamo nekatere dejavnosti za zagotovitev pro- stora, ki bo zaščiten pred poplavo. Gre za ze- mljišče na drugi strani regionalne ceste, kjer že imamo veliko skladišče. Ob njem želimo zgraditi proizvodno-skladiščno halo. Vanjo bomo najverjetneje prestavili tehnološko naj- bolj zahtevne montažne linije, na primer za proizvodnjo kavnih avtomatov, ki po takšnih tragedijah, kot je bila lanska poplava, zahteva- jo daljši čas, da začnejo ponovno obratovati. V sedanjih proizvodnih halah nameravamo obdržali manj zahtevne montažne linije, tu bi bila tudi skladišča, ki jih v primeru povodnji lahko hitro obnovimo. Ker je zemljišče, kjer bi gradili, še vedno kmetijsko, se z občino trudimo za čimprejšnjo spremembo OPPN. Potrebne dokumente bi radi imeli že do konca leta, da bi lahko začeli pripravljati tudi doku- mentacijo za gradbeno dovoljenje. Naš cilj je, da bi gradbena dela začeli izvajati v letu 2025, proizvodnja naj bi se začela leta 2027. Nazarska tovarna je lani plavala že tre- tjič. Je bilo kaj nevarnosti, da bi lastniki proizvodnjo iz Slovenije preselili drugam? Vodstvo BSH je ves čas podpiralo naša pri- zadevanja, da bi začeli čim prej spet normal- no delati. V koncernu smo edina tovarna za proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 23, 6. junij 2024 INTERVJU »Lani junija smo praznovali trideset let delovanja naše tovarne. Imeli smo piknik za zaposlene, se veselili, čez približno mesec pa smo vsi v gumijastih škornjih iz blata reševali proizvodnjo. Ampak če pomislim na preteklo leto, se spomnim samo poplave. Vse, kar se je dogajalo prej, se je nekako zbrisalo.« »Zelo je pomembno, da v Nazarjah ni samo proizvodnja, ampak je tudi razvoj. Kompetenc, znanja in izkušenj ne moreš preprosto preseliti iz ene države v drugo.« za pripravo hrane in kavnih aparatov. Seve- da se lastnik vedno vpraša, kaj naj naredi s tovarno, ki je bila že trikrat pod vodo. Zato z velikim zanimanjem pričakujemo protipo- plavno študijo z odgovori na vprašanje, kako bo v prihodnje tveganje za nove poplave čim manjše. Vemo, da bo treba marsikaj urediti in da vsi postopki trajajo dolgo. Srečujemo se z velikimi težavami, ampak volja je velika. Na vseh ministrstvih, kjer potrkamo na vrata, nam želijo pomagati. Smo namreč prvi, ki se spremembe OPPN lotevamo na drugačen način, zato je vprašanj zelo veliko. Z Občino Nazarje upamo, da nam bo uspelo. Saj bo tudi za občino dobro, da bo proi- zvodnja ostala in bo primerno zaščitena ob morebitnih ponovnih poplavah. Seveda. Smo največji delodajalec v Zgornji Savinjski dolini, saj zaposlujemo 1.600 ljudi. V Sloveniji je od nas odvisnih še 3.500 delov- nih mest, največ v šaleški in savinjski regiji. Bila bi velika katastrofa, če bi lastnik del proi- zvodnje prestavil drugam. Zato moramo hiteti in že v naslednjih mesecih dokazati, da kot država želimo obdržati BSH tudi v Sloveniji. V Nazarjah ni samo zelo pomembna Bo- scheva tovarna malih gospodinjskih apara- tov, vodstvo BSH Hišnih aparatov je odgo- vorno tudi za poslovanje v prodajni regiji BSH Adriatic East. Je bilo zaradi poplave tudi to delo oteženo? Posebnih težav nismo imeli. Naše skladi- šče gotovih izdelkov tukaj v Nazarjah je bilo suho. Poplavljeno je bilo le skladišče podjetja Pfeifer v Prihovi, ki za nas opravlja tudi logi- stične storitve. V treh tednih smo nadomestili zalogo in uspešno končali prodajo tudi v dr- žavah te regije. Letos so vsi prodajni procesi spet normalni. Pomeni, da so tako kot vaša tovarna zdaj v dobri kondiciji tudi vsi vaši dobavitelji? Kakšne poslovne rezultate načrtujete letos? Poplava je najbolj prizadela podjetje Je- roplast, ki prav tako deluje v nazarski indu- strijski coni in dobavlja sestavne dele tudi Boschevi tovarni na Poljskem. K sreči se je podjetje zelo hitro postavilo na noge in je že oktobra poslovalo normalno. Naši načrti so, da bi letos proizvedli približno 6,2 milijona izdelkov in ustvarili 460 milijonov evrov pro- meta. Želimo imeti rezultate kot v času pred poplavo. Leta 2022 smo imeli malo več kot pol milijarde evrov prihodkov od prodaje, lani so nam upadli za približno četrtino in so znašali 364 milijonov evrov. Ampak zdaj se postavlja- mo spet na noge. Je bil lani še kakšen razlog, da so se vaši prihodki znižali za kar 140 milijonov evrov? Ne, drugih razlogov ni bilo. Upad prometa je izključno posledica poplave. Škode je bilo za več kot sto milijonov evrov. Številka vklju- čuje tako materialno škodo kot izpad prome- ta. Če tovarne ne bi imeli zavarovane pred poplavo, bi bil padec prihodka še višji. Res je bila velika sreča, da smo imeli tudi takšno za- varovanje. Večino škode nam je zavarovalnica že izplačala. Državo smo zaprosili samo za plačilo nadomestila za tiste delavce, ki so bili od septembra do konca leta doma na čakanju. Je šlo za veliko delavcev? V nekaterih obdobjih je bilo doma tudi do 600 delavcev. Ste v času obnove po poplavi izgubili kaj zaposlenih? Je kdo obupal in si poiskal službo drugje? Ne, v najbolj kritičnih mesecih nas ni nihče zapustil. Je pa letos bilo nekaj odhodov. Ker zaradi zagotavljanja zalog povečujemo pro- izvodnjo, smo od januarja do konca aprila zaposlili že več kot 160 novih sodelavcev. Do avgusta bi jih radi zaposlili še dvesto. Iščemo proizvodne delavce, skladiščnike, delavce v transportu … V celotni logistični verigi mora- mo zagotoviti dovolj veliko količino aparatov. Lani smo, kot sem že omenil, prodali vse za- loge, proizvajali pa nismo običajnih količin. Zaloge so vas lani pravzaprav rešile. To, da smo imeli velike zaloge, nas je lani res rešilo, tako v regiji kot znotraj koncerna. Glavnino svoje proizvodnje prodamo namreč v drugi polovici leta in se v prvih mesecih na to tudi pripravimo. Če bi bila poplava marca ali aprila, ko velikih zalog še nismo imeli, ne vem, kako bi bilo. Zaposlujete za določen ali nedoločen čas? Naš proces zaposlovanja je vedno takšen, da ljudi, ki jih najemamo s pomočjo agencij, najprej zaposlimo za določen čas. Nato jih usposabljamo in če smo z njimi zadovoljni, jih zaposlimo za nedoločen čas. Proizvodnih delavcev je na trgu malo. Kje jih boste dobili? S pomanjkanjem takšne delovne sile se tako kot vsa proizvodna podjetja v Sloveniji sreču- jemo že nekaj časa in probleme rešujemo na različne načine. Prvih 160 delavcev smo še našli v naši regiji, za drugi val zaposlovanja v juniju in juliju bomo nove sodelavce iskali tudi v Bosni in Hercegovini. Prepričan sem, da bomo dobili dovolj delavcev, saj poleg solidne plače ponujamo še nadpovprečno božičnico in regres. Nazarska tovarna je tudi kompetenčni center celotnega koncerna za razvoj apa- ratov za pripravo hrane in kavnih napitkov, zaposlenih imate več kot 250 inženirjev. Čeprav obnova po poplavi še ni v celoti končana, veliko delate tudi na področju ra- zvojne dejavnosti. Kaj novega pripravljate? Seveda ne zanemarjamo razvoja, poskrbeti moramo za nove izdelke. Trenutno se pogo- varjamo o novem razvojnem ciklu. Za razvoj novih izdelkov bomo v naslednjih petih letih namenili več kot 100 milijonov evrov. Le- tos smo že poslali na trg novo linijo kavnih aparatov, ki jih bomo izvažali tudi v ZDA, kjer nas doslej ni bilo. Naša pričakovanja na tem tržišču so kar velika. Zaradi drugačne električne napetosti mora biti notranja teh- nika teh aparatov, ki so sicer na zunaj videti enako kot za evropski trg, povsem drugač- na. Morali smo spremeniti črpalke, motorje, elektroniko … Ker imajo v ZDA drugačne standarde, smo morali za vse vgradne mate- riale pridobiti certifikate, brez katerih izvoz ne bi bil mogoč. Kako je težave, ki vam jih je povzročila poplava, izkoristila vaša konkurenca? Konkurenca nikoli ne spi in če te ni na po- licah, to takoj izkoristi. V Evropi smo, zahva- ljujoč zalogi, uspeli obdržati tržne deleže tako pri aparatih za pripravo hrane kot pri kavnih aparatih. Seveda bi radi svoj tržni delež pove- čali. Naš paradni konj so kavni aparati, priča- kujemo tudi uspešno prodajo našega najbolj pametnega kuhinjskega aparata Cookit. Gre za trenutno najbolj pameten gospodinjski ku- halni aparat, ki ga zaenkrat prodajamo samo v Avstriji, Nemčiji, Švici, Franciji, Španiji in na Kitajskem. Pričakujemo, da bomo v nasle- dnjih letih njegovo prodajno mrežo razširili na vso Evropo. Vaše podjetje je v zadnjih letih dobilo veliko nagrad. Tudi to je najbrž bila spod- buda, da ste ga čim prej postavili na noge. Zelo smo ponosni na vse nagrade. V Slo- veniji in tudi v Evropi smo bili razglašeni za tovarno leta, lani smo bili doma zaradi naše- ga trajnostnega poslovanja prvi prvak ESG, podobno priznanje smo dobili še v Nemči- ji. Zelo veliko nam pomeni, da so nas lani v koncernu med vsemi 38 tovarnami razglasili za ekipo leta. Glede na vse, kar smo naredili po poplavi, smo si ta laskavi naziv, to moram poudariti, tudi pošteno zaslužili. Vesel in po- nosen sem, da živim v Sloveniji, v Zgornji Sa- vinjski dolini. Ljudi, ki so po takšni katastrofi, kot smo jo doživeli lani, v desetih mesecih sposobni tovarno spet postaviti na noge, na svetu ni veliko. Čeprav na zunaj ni videti, da bi bilo pred desetimi meseci karkoli narobe, bo lanska poplava pri vas in vaših zaposlenih verjetno še dolgo ostala v mislih. Tisti, ki tega niso doživeli, so najbrž že po- zabili, da so bile lani uničujoče poplave, mi pa ob vsakem deževju še vedno opazujemo Savinjo. Več kot 180 naših sodelavcev je imelo veliko škodo tudi doma, brez hiše jih je ostalo osem ali devet. Okrevanju zaposlenih smo namenili skoraj milijon evrov. Že od leta 2014 imamo v podjetju tako imenovano humanitar- no fundacijo, v katero vsi zaposleni vsak me- sec vplačujemo nek znesek. Pomagalo je tudi naše matično podjetje BSH in poleg finančne pomoči smo sodelavcem, ki so bili prizadeti v poplavi, dali tudi gospodinjske aparate. Bili so zelo hvaležni, saj so se zavedali, da je voda hudo prizadela tudi podjetje. Ampak srce pod- jetja so zaposleni in zanje je bilo treba čim prej poskrbeti. Kako zvesti in privrženi so tovar- ni, se kaže tudi zdaj, ko so zaradi povečanja proizvodnje pripravljeni delati tudi dodatne sobote. Letos bomo imeli osemnajst delovnih sobot in bo obremenitev zaposlenih večja, kot je običajno. Od 1. junija imate v podjetju novo članico uprave. Delovno mesto finančne direktorice je pre- vzela Alenka Herbst, ki je v tričlanskem vod- stvu nadomestila Boštjana Gorjupa. Alenka Herbst bo dobra sodelavka, saj odlično pozna področje financ, vseh delovnih procesov in kontrolinga. Z njo bomo nadaljevali zgodbo o uspehu našega podjetja v Sloveniji in vzho- dnoevropski regiji. Ponosni smo, da imamo na direktorskem mestu žensko, saj je to v večjih slovenskih podjetjih prej izjema kot pravilo. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 23, 6. junij 2024 INTERVJU »Lani junija smo praznovali trideset let delovanja naše tovarne. Imeli smo piknik za zaposlene, se veselili, čez približno mesec pa smo vsi v gumijastih škornjih iz blata reševali proizvodnjo. Ampak če pomislim na preteklo leto, se spomnim samo poplave. Vse, kar se je dogajalo prej, se je nekako zbrisalo.« »Zelo je pomembno, da v Nazarjah ni samo proizvodnja, ampak je tudi razvoj. Kompetenc, znanja in izkušenj ne moreš preprosto preseliti iz ene države v drugo.« za pripravo hrane in kavnih aparatov. Seve- da se lastnik vedno vpraša, kaj naj naredi s tovarno, ki je bila že trikrat pod vodo. Zato z velikim zanimanjem pričakujemo protipo- plavno študijo z odgovori na vprašanje, kako bo v prihodnje tveganje za nove poplave čim manjše. Vemo, da bo treba marsikaj urediti in da vsi postopki trajajo dolgo. Srečujemo se z velikimi težavami, ampak volja je velika. Na vseh ministrstvih, kjer potrkamo na vrata, nam želijo pomagati. Smo namreč prvi, ki se spremembe OPPN lotevamo na drugačen način, zato je vprašanj zelo veliko. Z Občino Nazarje upamo, da nam bo uspelo. Saj bo tudi za občino dobro, da bo proi- zvodnja ostala in bo primerno zaščitena ob morebitnih ponovnih poplavah. Seveda. Smo največji delodajalec v Zgornji Savinjski dolini, saj zaposlujemo 1.600 ljudi. V Sloveniji je od nas odvisnih še 3.500 delov- nih mest, največ v šaleški in savinjski regiji. Bila bi velika katastrofa, če bi lastnik del proi- zvodnje prestavil drugam. Zato moramo hiteti in že v naslednjih mesecih dokazati, da kot država želimo obdržati BSH tudi v Sloveniji. V Nazarjah ni samo zelo pomembna Bo- scheva tovarna malih gospodinjskih apara- tov, vodstvo BSH Hišnih aparatov je odgo- vorno tudi za poslovanje v prodajni regiji BSH Adriatic East. Je bilo zaradi poplave tudi to delo oteženo? Posebnih težav nismo imeli. Naše skladi- šče gotovih izdelkov tukaj v Nazarjah je bilo suho. Poplavljeno je bilo le skladišče podjetja Pfeifer v Prihovi, ki za nas opravlja tudi logi- stične storitve. V treh tednih smo nadomestili zalogo in uspešno končali prodajo tudi v dr- žavah te regije. Letos so vsi prodajni procesi spet normalni. Pomeni, da so tako kot vaša tovarna zdaj v dobri kondiciji tudi vsi vaši dobavitelji? Kakšne poslovne rezultate načrtujete letos? Poplava je najbolj prizadela podjetje Je- roplast, ki prav tako deluje v nazarski indu- strijski coni in dobavlja sestavne dele tudi Boschevi tovarni na Poljskem. K sreči se je podjetje zelo hitro postavilo na noge in je že oktobra poslovalo normalno. Naši načrti so, da bi letos proizvedli približno 6,2 milijona izdelkov in ustvarili 460 milijonov evrov pro- meta. Želimo imeti rezultate kot v času pred poplavo. Leta 2022 smo imeli malo več kot pol milijarde evrov prihodkov od prodaje, lani so nam upadli za približno četrtino in so znašali 364 milijonov evrov. Ampak zdaj se postavlja- mo spet na noge. Je bil lani še kakšen razlog, da so se vaši prihodki znižali za kar 140 milijonov evrov? Ne, drugih razlogov ni bilo. Upad prometa je izključno posledica poplave. Škode je bilo za več kot sto milijonov evrov. Številka vklju- čuje tako materialno škodo kot izpad prome- ta. Če tovarne ne bi imeli zavarovane pred poplavo, bi bil padec prihodka še višji. Res je bila velika sreča, da smo imeli tudi takšno za- varovanje. Večino škode nam je zavarovalnica že izplačala. Državo smo zaprosili samo za plačilo nadomestila za tiste delavce, ki so bili od septembra do konca leta doma na čakanju. Je šlo za veliko delavcev? V nekaterih obdobjih je bilo doma tudi do 600 delavcev. Ste v času obnove po poplavi izgubili kaj zaposlenih? Je kdo obupal in si poiskal službo drugje? Ne, v najbolj kritičnih mesecih nas ni nihče zapustil. Je pa letos bilo nekaj odhodov. Ker zaradi zagotavljanja zalog povečujemo pro- izvodnjo, smo od januarja do konca aprila zaposlili že več kot 160 novih sodelavcev. Do avgusta bi jih radi zaposlili še dvesto. Iščemo proizvodne delavce, skladiščnike, delavce v transportu … V celotni logistični verigi mora- mo zagotoviti dovolj veliko količino aparatov. Lani smo, kot sem že omenil, prodali vse za- loge, proizvajali pa nismo običajnih količin. Zaloge so vas lani pravzaprav rešile. To, da smo imeli velike zaloge, nas je lani res rešilo, tako v regiji kot znotraj koncerna. Glavnino svoje proizvodnje prodamo namreč v drugi polovici leta in se v prvih mesecih na to tudi pripravimo. Če bi bila poplava marca ali aprila, ko velikih zalog še nismo imeli, ne vem, kako bi bilo. Zaposlujete za določen ali nedoločen čas? Naš proces zaposlovanja je vedno takšen, da ljudi, ki jih najemamo s pomočjo agencij, najprej zaposlimo za določen čas. Nato jih usposabljamo in če smo z njimi zadovoljni, jih zaposlimo za nedoločen čas. Proizvodnih delavcev je na trgu malo. Kje jih boste dobili? S pomanjkanjem takšne delovne sile se tako kot vsa proizvodna podjetja v Sloveniji sreču- jemo že nekaj časa in probleme rešujemo na različne načine. Prvih 160 delavcev smo še našli v naši regiji, za drugi val zaposlovanja v juniju in juliju bomo nove sodelavce iskali tudi v Bosni in Hercegovini. Prepričan sem, da bomo dobili dovolj delavcev, saj poleg solidne plače ponujamo še nadpovprečno božičnico in regres. Nazarska tovarna je tudi kompetenčni center celotnega koncerna za razvoj apa- ratov za pripravo hrane in kavnih napitkov, zaposlenih imate več kot 250 inženirjev. Čeprav obnova po poplavi še ni v celoti končana, veliko delate tudi na področju ra- zvojne dejavnosti. Kaj novega pripravljate? Seveda ne zanemarjamo razvoja, poskrbeti moramo za nove izdelke. Trenutno se pogo- varjamo o novem razvojnem ciklu. Za razvoj novih izdelkov bomo v naslednjih petih letih namenili več kot 100 milijonov evrov. Le- tos smo že poslali na trg novo linijo kavnih aparatov, ki jih bomo izvažali tudi v ZDA, kjer nas doslej ni bilo. Naša pričakovanja na tem tržišču so kar velika. Zaradi drugačne električne napetosti mora biti notranja teh- nika teh aparatov, ki so sicer na zunaj videti enako kot za evropski trg, povsem drugač- na. Morali smo spremeniti črpalke, motorje, elektroniko … Ker imajo v ZDA drugačne standarde, smo morali za vse vgradne mate- riale pridobiti certifikate, brez katerih izvoz ne bi bil mogoč. Kako je težave, ki vam jih je povzročila poplava, izkoristila vaša konkurenca? Konkurenca nikoli ne spi in če te ni na po- licah, to takoj izkoristi. V Evropi smo, zahva- ljujoč zalogi, uspeli obdržati tržne deleže tako pri aparatih za pripravo hrane kot pri kavnih aparatih. Seveda bi radi svoj tržni delež pove- čali. Naš paradni konj so kavni aparati, priča- kujemo tudi uspešno prodajo našega najbolj pametnega kuhinjskega aparata Cookit. Gre za trenutno najbolj pameten gospodinjski ku- halni aparat, ki ga zaenkrat prodajamo samo v Avstriji, Nemčiji, Švici, Franciji, Španiji in na Kitajskem. Pričakujemo, da bomo v nasle- dnjih letih njegovo prodajno mrežo razširili na vso Evropo. Vaše podjetje je v zadnjih letih dobilo veliko nagrad. Tudi to je najbrž bila spod- buda, da ste ga čim prej postavili na noge. Zelo smo ponosni na vse nagrade. V Slo- veniji in tudi v Evropi smo bili razglašeni za tovarno leta, lani smo bili doma zaradi naše- ga trajnostnega poslovanja prvi prvak ESG, podobno priznanje smo dobili še v Nemči- ji. Zelo veliko nam pomeni, da so nas lani v koncernu med vsemi 38 tovarnami razglasili za ekipo leta. Glede na vse, kar smo naredili po poplavi, smo si ta laskavi naziv, to moram poudariti, tudi pošteno zaslužili. Vesel in po- nosen sem, da živim v Sloveniji, v Zgornji Sa- vinjski dolini. Ljudi, ki so po takšni katastrofi, kot smo jo doživeli lani, v desetih mesecih sposobni tovarno spet postaviti na noge, na svetu ni veliko. Čeprav na zunaj ni videti, da bi bilo pred desetimi meseci karkoli narobe, bo lanska poplava pri vas in vaših zaposlenih verjetno še dolgo ostala v mislih. Tisti, ki tega niso doživeli, so najbrž že po- zabili, da so bile lani uničujoče poplave, mi pa ob vsakem deževju še vedno opazujemo Savinjo. Več kot 180 naših sodelavcev je imelo veliko škodo tudi doma, brez hiše jih je ostalo osem ali devet. Okrevanju zaposlenih smo namenili skoraj milijon evrov. Že od leta 2014 imamo v podjetju tako imenovano humanitar- no fundacijo, v katero vsi zaposleni vsak me- sec vplačujemo nek znesek. Pomagalo je tudi naše matično podjetje BSH in poleg finančne pomoči smo sodelavcem, ki so bili prizadeti v poplavi, dali tudi gospodinjske aparate. Bili so zelo hvaležni, saj so se zavedali, da je voda hudo prizadela tudi podjetje. Ampak srce pod- jetja so zaposleni in zanje je bilo treba čim prej poskrbeti. Kako zvesti in privrženi so tovar- ni, se kaže tudi zdaj, ko so zaradi povečanja proizvodnje pripravljeni delati tudi dodatne sobote. Letos bomo imeli osemnajst delovnih sobot in bo obremenitev zaposlenih večja, kot je običajno. Od 1. junija imate v podjetju novo članico uprave. Delovno mesto finančne direktorice je pre- vzela Alenka Herbst, ki je v tričlanskem vod- stvu nadomestila Boštjana Gorjupa. Alenka Herbst bo dobra sodelavka, saj odlično pozna področje financ, vseh delovnih procesov in kontrolinga. Z njo bomo nadaljevali zgodbo o uspehu našega podjetja v Sloveniji in vzho- dnoevropski regiji. Ponosni smo, da imamo na direktorskem mestu žensko, saj je to v večjih slovenskih podjetjih prej izjema kot pravilo. Foto: Andraž Purg Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 23, 6. junij 2024 ČEBELNJAK IŠČE NOVEGA LASTNIKA Streljaj iz središča Vojnika, pod cerkvijo Marija Sedem žalosti, si je Viktor Lečnik ustvaril idiličen prostor, kjer je pod krošnjami dreves med dehtečim cvetjem ter ob žvrgolenju ptic in brenčanju čebel preživel nešteto lepih trenutkov in si polnil baterije. Od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS je pred sedmimi leti v najem vzel zemljišče ter od prejšnjega najemnika odkupil čebelnjak, kjer je vse do predlani vzgajal čebele. Ker pri svojih 86 letih ne uspeva več skrbeti za čebelnjak in okolico, išče novega najemni- ka zemljišča. Če bi slednjega vrnil skladu, bi namreč moral hiško s čebelnjakom podreti, kar se mu zdi velika škoda, pravi. Zato bi tistemu, ki bi zemljišče prevzel v najem, hiško s čebelnjakom podaril. BOJANA AVGUŠTINČIČ Viktor Lečnik bi prevzemniku zemljišča podaril hiško s čebelnjakom Urar, ki se mu ob čebelah ustavi čas zame popolna sprostitev. Če bi bil približno dvajset let mlajši, tega koščka raja nikoli ne bi dal od sebe,« pripove- duje, saj mu je bilo v veliko veselje in užitek skrbeti za čebele, hiško in okolico. Tudi za kraj bi bila velika škoda, če bi čebelnjak propadel, dodaja. Zato upa, da se bo našel kdo, ki ima veselje do dela s čebe- lami in si želi umik v naravo. »Na zemljišču si lahko uredi tudi vrtiček,« dodaja sogo- vornik. Letna najemnina za 400 kvadratnih metrov veliko zemljišče, ki jo zahteva sklad, je sicer 90 evrov. Urarska tradicija Enako navdušeno kot o če- belah in ljubezni do narave Viktor Lečnik govori tudi o urarstvu. Slednje mu je bilo tako rekoč v zibelko polo- ženo, čeprav se je za urarja začel učiti relativno pozno, šele pri sedemnajstih letih. Z urarstvom se je ukvarjal že njegov stric Anton. Leta 1920 je s Koroške prišel v Celje ter za pet kilogramov zlata kupil hišo na današnjem Glavnem trgu v Celju, kjer je odprl urar- sko delavnico in trgovino. »Bil je zelo dober trgovec, kar jaz nisem. Že leta 1938 je imel katalog za ure in njihove dele ter avto in zaposlenega trgov- ca, da je zanj prodajal ure po Balkanu. Zaposlenih je imel 25 ljudi. Ob urarstvu je imel še optiko in zlatarstvo,« pri- poveduje Viktor. Med drugimi se je pri stricu urarstva učil tudi Viktorjev de- vet let starejši brat. Slednji je nato v Mariboru odprl svojo urarsko delavnico in Viktorja leta 1955 vzel v uk. Tri tedne po opravljenem pomočni- škem izpitu, leta 1958, je Vik- tor odšel na triletno služenje vojaškega roka. Ko se je vrnil v Maribor, mu je delovno mesto ponudil urar Kanič, približno leto kasneje ga je k sebi pokli- cal stric, češ da ima zanj pro- sto delovno mesto v knežjem mestu. »Šel sem v Celje, leto za menoj, ko je končala trgo- vsko šolo, je v Celje prišla še žena,« spomine obuja Viktor. Pri stricu je delal do leta 1968. A ves ta čas je v njem zorela želja po lastni delavnici. »Želel sem iti na svoje, povsod sem iskal primeren prostor, kjer bi lahko odprl svojo delavnico. Naposled mi je v Celju uspe- lo najti skromnih sedem kva- dratnih metrov velik prostor v Aškerčevi ulici 3,« pripovedu- je Viktor. Najprej je imel pro- stor v najemu, toda govorice o rušitvi stavbe v Aškerčevi ulici 3 za namene nove celj- ske tržnice so Viktorja vodile k nagovarjanju lastnika hiše, naj mu teh sedem kvadratnih metrov prostora proda, in po petih letih je lastnik končno popustil. Prostore delavnice je nato Viktor postopoma po- večeval in naposled odkupil celo hišo, v kateri še danes uspešno deluje Urarstvo Leč- nik. Urarsko dejavnost v Celju danes nadaljuje Viktorjev sta- rejši sin David. Vztrajnost in »korajža« Viktor Lečnik pri svojih 86 letih še vedno popravlja ure. Medtem ko sin popra- vlja dražje ure, se Viktor loti starejših in večjih, stenskih. V roke vzame tudi ure, ki so skoraj že za odpis, a jih s svo- jim znanjem in z vztrajnostjo uspe spraviti v pogon. »Vča- sih se je vsako uro splačalo popravljati, ker so bile nove drage, danes pa dobiš ure že zelo poceni. Le boljše, dražje ure se še popravljajo,« pravi sogovornik. A v vsakem pri- meru moraš poleg znanja za popravilo ur imeti tudi pravi občutek. To je kot specialna kirurgija, slikovito pojasni. »K sreči mi zdravje še toli- ko služi, da lahko še popra- vljam ure. V življenju sem imel nasploh veliko srečo z zdravjem. Ni bilo hujših bo- lezni, tudi nesreč ne. Imam krasna sinova, pet vnukov in čudovito ženo. Več si ne bi mogel želeti. V življenju z ničemer nisem pretiraval, razen z delom. Navajen sem trdo delati. Največja dota, ki sem jo dobil od staršev, je, da sta mi privzgojila vztrajnost. Vse življenje me je gnala želja po ustvarjanju in napredku. Če si obrtnik, moraš imeti ›korajžo‹, da vztrajaš, tudi ko ni lahko. Da v poslu obstaneš 30, 40 ali več let, ni prepro- sto,« pripoveduje. Prizna, da je s svojim življenjem zado- voljen, zato ga boste težko videli slabe volje. Navajen je živeti skromno, pristavi. Hvaležen je za vse, kar mu je življenje namenilo. Pono- sen je na svojo družino in vesel, da sta se z ženo našla. Dvajset let je delala pri njem v delavnici ter ga podpirala (in ga še vedno) pri vsem, kar je počel. V Vojniku, kamor sta prišla leta 1968, sta si ustva- rila dom, kjer v miru uživata jesen življenja. Foto: Nik Jarh Glede oddaje zemljišča in čebelnjaka je Viktor Lečnik za vse informacije dosegljiv na telefonski številki 041 366 449. Viktor Lečnik se je s čebe- larjenjem začel ukvarjati pred približno desetimi leti, saj prej, kot pravi, za to ni bilo časa. Viktor je namreč znan celjski urar. Do upokojitve je večino časa preživel v svoji de- lavnici, a narava ga je ves čas mikala. Veliko je hodil v hribe, nekaj časa je bil tudi planinski vodnik. Hodil je nasploh rad. »Hribi so me povsem zasvojili. Tam sem si nabral energijo za delo v delavnici. Pri popravilu ur je treba veliko zbranosti in tudi energije, čeprav ne gre za težko fi zično delo,« pravi. Trikrat je šel tudi peš iz Voj- nika na Koroško, v Kotlje, od koder izhaja. Približno 60 ki- lometrov je prehodil v trinaj- stih urah. Ko mu je umrl dober prija- telj iz Maribora, je od njegove žene kupil čebele. » Takrat sem dobil veliko voljo do čebelarje- nja. Malo sem se bal, kaj bo na to rekla žena, a me je podprla in je tudi zelo rada hodila z menoj k čebelam in mi poma- gala. Najprej sem v najem vzel parcelo v Razdelju pri Vojni- ku, nato se je pred sedmimi leti pokazala priložnost za na- jem zemljišča nad Vojnikom. Ukvarjanje s čebelami je bilo Viktor Lečnik se je s čebelarjenjem začel ukvarjati pred približno desetimi leti, saj prej, kot pravi, za to ni bilo časa. Vik- tor je namreč znan celjski urar. Do upokojitve je veči- no časa preživel v svoji delavnici, a ga je narava ves čas mikala. »Če bi bil približno dvajset let mlajši, tega koščka raja nikoli ne bi dal od sebe,« pravi Viktor Lečnik, saj mu je bilo v veliko veselje in užitek skrbeti za čebele, hiško in okolico. Ker tega ne zmore več, bi tistemu, ki bi ze- mljišče prevzel v najem, hiško s čebelnjakom podaril. »V življenju z ničemer nisem pretiraval, razen z delom. Navajen sem trdo delati. Največja dota, ki sem jo dobil od staršev, je, da sta mi privzgojila vztrajnost. Vse življenje me je gnala želja po ustvarjanju in napredku.« »Ukvarjanje s čebelami je bilo zame popolna sprostitev. Če bi bil približno dvajset let mlajši, tega koščka raja nikoli ne bi dal od sebe.« Na zemljišču pod cerkvijo Marija Sedem žalosti nad Vojnikom je postavljen lepo ohranjen in vzdr- ževan čebelnjak s tremi prostori. Za kraj bi bila velika škoda, če bi čebelnjak propadel, meni Viktor Lečnik, zato upa, da se bo našel kdo, ki bo prevzel zemljišče in nadaljeval tradicijo čebelarjenja. (Foto: osebni arhiv) Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 XXXX Št. 23, 6. junij 2024 Naših dveh največjih asov tokrat na slovenskih cestah ne bo. Skozi Celje 159. etapa Dirka se je v treh desetletjih razvijala in doživela številne vrhunce, hkrati so bili tudi trenutki, ko je bila usoda te prireditve resno ogrožena. Danes predstavlja vrhunski športno-turistični projekt, ki na slovenske ceste pripelje precej odličnih svetovnih kolesarjev. Od leta 2017 si jo v neposre- dnih prenosih na Eurosportu in Televiziji Slovenija ogleda večmilijonsko občinstvo. Pre- lepa kulisa zelene Slovenije, številne naravne in kulturne znamenitosti ter zvesti navija- či so dejavniki, ki neposredni prenos dvignejo na višjo raven. Doslej je bilo izpeljanih 157 etap, v naslednjem tednu jih bo še dodatnih pet. Iz Žalca proti Šoštanju »Pred nami je trideseta iz- vedba. Prepričan sem, da si or- ganizatorji, ki so leta 1993 izpe- ljali našo največjo dirko, niso predstavljali, da se bo razvila v tako razsežen mednarodni dogodek. Televizijski prenos si bodo lahko ljubitelji športa ogledali v več kot 130 državah na vseh celinah. Letošnja dirka bo po dvajsetih letih ponovno prečkala vse naše sosednje dr- žave, tudi tako želimo obeležiti trideseto dirko,« pravi organi- Med Žalcem in Rogaško Slatino je – Celjska koča Trideseti kolesarski boj za zeleno se bo začel v sredo. Po dve skupni zmagi na dirki Po Sloveniji je osvojilo pet kolesarjev. To so Mitja Mahorič, Jure Golčer, Diego Ulis- si, Primož Roglič in Tadej Pogačar. Lani je slavil Italijan Filippo Zana, drugi je bil Matej Mohorič. Pogačar je bil najboljši v letih 2021 in 2022. Roglič je prvič zmagal leta 2015, uspeh je ponovil tri leta kasneje. DEAN ŠUSTER zacijski direktor dirke Bogdan Fink. O letošnji poti kolesarjev je dodal: »Start prve etape bo v sredo v Murski Soboti na Slo- venski cesti, za kolesarje bo to najdaljša etapa letošnje sloven- ske pentlje, cilj bo v Ormožu. Drugi dan se bodo kolesarji po- dali iz Žalca, slovenske prestol- nice piva, v Rogaško Slatino, ki je letos desetič zaporedoma partnerica dirke Po Sloveniji. Petkova etapa bo združila slo- vensko prestolnico Ljubljano in evropsko prestolnico kul- ture leta 2025 Novo Gorico. Sobota s ciljem na Krvavcu in startom v Škofl jici predstavlja priložnost za gorske kolesarje, za končno zmago se bo treba močno potruditi v zaključku zadnje etape od Šentjerneja do Novega mesta.« Naravne lepote in gostoljubje Direktorica Slovenske tu- ristične organizacije je mag. 25 XXXX V četrtek, 13. junija, bo etapa na celjskem območju Tako je bilo v Žalcu pred petimi leti. (Foto: Andraž Purg) Tudi ta fotografija je iz leta 2019. (Foto: Andraž Purg) Maja Pak Olaj, Slatinčanka, ki živi v Ljubljani: »Dirka Po Sloveniji se je v zadnjih treh de- setletjih razvila v pravi medna- rodni praznik športa. K temu je pomembno prispevala tudi Slo- venska turistična organizacija, ki v sodelovanju s Kolesarskim klubom Adria Mobil in posto- jankami že sedmo leto zapored zagotavlja neposredni prenos na priznani televizijski mreži Eurosport. S prenosom, ki pre- ko malih zaslonov vsako leto doseže več kot 10 milijonov gledalcev, pomembno krepi- mo vidnost, prepoznavnost in ugled te kolesarske prireditve. Še dodatno ljubitelje športa nagovarjamo z oglaševanjem Slovenije in njenih številnih, tudi manj znanih postojank. Dirka Po Sloveniji ne priča le o velikem športnem srcu naše države. Govori tudi o izrednih naravnih in kulturnih lepotah ter gostoljubju številnih slo- venskih krajev, ki jih kolesar- ska karavana obišče. Vse to občutijo kolesarji, člani ekip ter domači in tuji navijači, ki z zelenimi zastavicami I feel Slo- venia ob progi navijajo za svoje ljubljence.« Dvakrat skozi Celje Druga etapa se bo čez teden dni začela v Žalcu ob pol enaj- stih. Sledila bo vožnja skozi Šempeter, Prebold, Šentru- pert in Parižlje. V Braslovčah bodo kolesarji predvidoma ob 11.04. Nato bodo obiskali Le- tuš, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Topolšico, Velenje, Novo Cer- kev in Vojnik (12.28). Pot bo kolesarje vodila proti Celju, ki ga bodo »prerezali« dvakrat. Obiskali bodo Laško in Jago- če, od koder se bodo vzpenjali proti Celjski koči (13.11). Sledil bo vratolomni spust v knežje mesto. V njem bodo zavili proti T eharjam in Štoram (13.34) ter Šentjurju (13.49). V Šmarju pri Jelšah bodo najhitrejši kolesarji morda že ob 14.20, uro kasneje naj bi se – če ne bo uspešnih ubežnikov – začela bitka naj- boljših sprinterjev. Celje še naprej ostaja brez sobotne pri- reditve, ki bi bila zelo obiska- na, obenem pa ne bi bremenila prometnega utripa, kot to stori med delavnikom. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 23, 6. junij 2024 DIRKA PO SLOVENIJI Tega se je domislil Robert Gorjanc, ki je bil pobudnik tudi knjige Šport, moja strast – od rokometa do kolesa. Pri biogra- fi ji so sodelovali še Damjana Ti- selj, Jože Volfand, Maša Tiselj, Jaša Tiselj in Maja Kresnik. Zelo zanimiva knjiga Biografi ja, ki je deloma tudi avtobiografi ja, se začne – seve- da – z rokometom. S celjskim klubom je bil Tone dvakrat mladinski jugoslovanski pr- vak, Tone Goršič pa ga je kma- lu preobrazil v vlogo trenerja. Tiselj je rokometašice ljubljan- skega Krima dvakrat popeljal na evropski vrh, s slovensko moško reprezentanco je leta 2004 osvojil srebrno medaljo na evropskem prvenstvu pri nas. Sledilo je ogromno postaj doma in v tujini. O svoji čr- nogorski izkušnji, ko je vodil igralke Budućnosti, je zapisal srhljiv dogodek. Njegova žena Damjana je namreč na svoj do- mači naslov prejela brzojavko. V njem so ji neznanci izrazili sožalje ob smrti njenega moža. Prej ali slej je moral zapustiti Podgorico. Na znamenitih klancih Tisljevo zanimanje za kole- sarstvo je sovpadlo s selitvijo v Grosuplje leta 2004. Po stresni rokometni sezoni je poiskal sprostitev na kolesu. Znanci so mu znali svetovati glede nakupa primerne opreme in tudi kolesa. Začel je spoznavati Tone Tiselj o Tadeju Pogačarju, Giru, slovenski pentlji, Touru, olimpijskih igrah, svetovnem prvenstvu… »Pogačar je že štiri leta najboljši kolesar na svetu« Izjemno uspešen rokometni trener Tone Tiselj se je leta 1961 (še isto leto se je družina preselila v Celje) rodil v No- vem mestu, kjer je vedno konec dirke Po Sloveniji. Slednjo redno spremlja, leta 2011 je odpeljal vožnjo na čas kot gost med zelo pomembnimi osebnostmi. Predlani je sprejel povabilo Mestne občine Celje in Zavoda Celeia Celje, da kot ambasador etape v Celju sodeluje pri predstavitvi dirke. DEAN ŠUSTER »Ljudje imajo Pogačarja radi tudi zato, ker vozi zelo napadalno. V klancih je bil daleč boljši od vseh. Kljub temu ni izrazito obremenjeval svojega organizma. V dveh najtežjih etapah je vozil ›na polno‹. Bili sta podobni tistima dvema, na katerih je na Touru izgubljal. Torej se je načrtno pripravljal za Francijo.« sosednje kraje, vedno več se je vozil po oddaljenejših sloven- skih območjih. Leta 2010 se je udeležil Maratona Franja. Ko se je leta 2018 vrnil v Celje, se je posvetil poglobljenemu sle- denju dogajanja v vrhunskem cestnem kolesarstvu. Postal je odličen poznavalec, za mnoge je tudi strokovnjak. Ko je s celj- skimi kolesarskimi navdušenci Tone Tiselj po lanski predstavitvi svoje knjige, v kateri je velik del namenjen kolesarstvu. (Foto: Andraž Purg) obiskal italijanski Giro, franco- ski Tour in špansko Vuelto, je prekolesaril precej znameni- tih klancev. Tako kot njegova knjiga so bile zelo zanimive njegove misli v studiu, ko je sodeloval v oddajah Televizije Slovenija med prenosi velikih tekem. Primanjkuje trenerjev Tone še vedno zelo rad ko- lesari. »Največ sem na cesti z novimi kolesarskimi prijatelji iz skupine Lava team. To so Miran Gaberšek, David Viden- šek, Bogdan Horvat, Gorazd Gleščič, Boris Vrhovšek, Toni Mihelič, Boštjan Kuzman … Občasno sem tudi na trenin- gih podmladka Kolesarskega kluba Knežje mesto Celje.« S celjskim kolesarskim klubom je začel sodelovati že pred leti. »Glede na število tekmovalcev je klub v zelo dobrem stanju. Zdaj jih je 28, sedem v olim- pijskem krosu, 21 je cestnih kolesarjev. Otrok, ki bi se nam radi pridružili, je vedno več, a nam primanjkuje trenerjev, zato jih moramo zavrniti. Vse je na plečih Braneta Mernika. Letos je cestni kolesar Oskar Mernik zmagal na tridnevni dirki po Idriji. V tej sezoni so predstavniki kluba štirikrat zmagali na dirkah v mlajših ka- tegorijah, še osemkrat so stali na stopničkah. Filip Utrankar je državni prvak v kratkem sprint krosu, mlajši brat Jaka in sestra Neža sta podprvaka, njihov oče Damjan je bil državni veteran- ski prvak. Ključna težava je fi nančne narave, zaradi česar ne moremo pridobiti trenerjev. Sven Mernik je član državne re- prezentance, njegov brat Oskar čaka na prvi selektorjev poziv. Njuni telesni testi so odlični. Sven zdaj zaradi licence tekmu- je za kolesarski klub iz Kranja.« Letos nezahteven Giro Letošnji Giro d'Italia bo najbrž ostal v nepozabnem spominu ljubiteljev kolesar- stva pri nas. Tadej Pogačar je z brutalno silo obračunal z vse- mi. »Zavedati se moramo, da je Tadej Pogačar najboljši ko- lesar na svetu že štiri leta. Je izjemen športnik, je tržno za- nimiv, prijazen je do medijev. Čeprav premočno zmaguje, ga imajo vsi radi, še zlasti Italijani, ki so ga na letošnjem Giru kar posvojili. V slabih petih letih je zbral 77 zmag,« je nad »Po- gijem« navdušen tudi Tiselj. »Ekipa UAE je na zadnjih dveh Tourih prejela močni zaušnici. Jumbo Visma z Jonasom Vin- gegardom na čelu je Pogačarja ›raztrgala‹. UAE je storila velik korak naprej glede celotnega pristopa, predvsem taktične- ga. Tadej ima novega trener- ja. Ekipa ima boljšo opremo. Pogačar ima zdaj tudi večjo podporo ekipe. To smo videli na Giru, čeprav se je moštvo še lovilo v uvodnih etapah. Tadej še nikoli ni bil tako dobro pri- pravljen.« Toda Tiselj ne beži od dejstev: »Proge na Giru so bile letos neprimerno lažje kot v prejšnjih letih. Imele so pribli- žno 40 tisoč višinskih metrov, ponavadi jih je bilo med 50 in 55 tisoč. Tudi zasedbe ekip so (Foto: arhiv NT/Sherpa) Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 23, 6. junij 2024 DIRKA PO SLOVENIJI Rdečine pod pazduho, odrgnine prsnih bradavic, iritacije kože na notranji strani stegen ali bolečo zadnjico po kolesarjenju lahko preprečite z mazilom ABENA Skincare Ointment. Ta na koži naredi zaščitni sloj, obenem pa jo pomirja in neguje. Pri odganjanju »muskelfibra« pa bo v pomoč ABENA Active gel. Zaradi kombinacije vode in eteričnih olj najprej poskrbi za občutek hlajenja, zaradi izboljšane prekrvavitve tkiv pa to nato preide v blago segrevanje. Uporabljamo ga lahko pred, med in po aktivnosti. ABENA-HELPI d.o.o., Dobrave 7b, 1236 Trzin / Slika je simbolična. Izdelke lahko kupite v lekarnah, specializiranih trgovinah z medicinskimi pripomočki ali na www.abena-helpi.si. Boleče mišice in odrgnine kože? Naj ne bodo ovira. Novi tednik_Skincare Ointment+Active Gel_maj 2024_278x128.indd 1 31. 05. 2024 10:21:01 »Ko sem bil trener v Črni gori, sem dobil prepoved kolesarjenja, predvsem zaradi varnosti. Kolesarjev na cestah v Črni gori takrat (leta 2007, op. p.) sploh ni bilo, po prašnih cestah so divje vijugali avtomobili. Predsednik RK Budućnost Predrag Bošković Pedja mi je dejal: ›Tone, mi te potrebujemo.‹ V Romunijo sem peljal obe kolesi, cestno in gorsko.« »Med enim od obiskov Sicilije je bila tam Dirka po Italiji in takrat sem kolesaril tudi z legendarnim Francescom Moserjem. Odpeljali smo se tudi na Etno in si ogledali etapo, v kateri je zmagal Jan Polanc.« 4. maja 2022 se je Tone Tiselj pripeljal na Stari grad in razkril načrte pred dirko Po Sloveniji, na kateri je bil ambasador celjske etape. (Foto: Dean Šuster) Mariborska cesta 1b 3000 Celje ŠIROKA PONUDBA KOLES in OPREME po AKCIJSKIH CENAH! SERVIS KOLES www.bikeek.si info@bikeek.si električna gorska cestna treking gravel otroška bile najslabše v zadnjih dvajse- tih letih. Poleg tega je bila tra- sa Pogačarju pisana na kožo. Nihče ga ni uspel prisiliti, da bi zašel v rdeče območje. Sam je lovil ubežnike. T udi vreme je bilo zelo ugodno in ni zapletalo položaja.« Naša dirka sledi svetovnim smernicam Pogačar je davno pred kon- cem dirke dal vedeti, da je lahko preračunljiv, da bi celo moral biti. Se kasneje ni znal vzdržati ali je namenoma priti- skal na plin? »Vse to si je lahko privoščil, ker je pač najboljši na svetu. Ljudje ga imajo radi tudi zato, ker vozi zelo napa- dalno. V klancih je bil daleč boljši od vseh. Kljub temu ni izrazito obremenjeval svojega organizma. V dveh najtežjih etapah je vozil ›na polno‹. Bili sta podobni tistima dvema, na katerih je na Touru izgubljal. Torej se je načrtno pripravljal za Francijo.« Še prej bo med 12. in 16. junijem petdnevna dirka po slovenskih in tudi tujih cestah. »Slovenska pentlja je zelo do- bra dirka. Padali so očitki, da ni zahtevnih klancev. Dirka Po Sloveniji sledi svetovnim smer- nicam. Na tritedenskih dirkah je vedno manj zelo dolgih etap. Pri nas bodo imeli priložnost za zmago vsi, tako hribolazci kot sprinterji in tudi ›pančerji‹, torej tisti, ki so odlični na eno- dnevnih dirkah, kjer na progi ni večjih posebnosti. Prišlo bo sedem World tour ekip. Jay- co AlUla bo imela sprinterski ›vlak‹, ki bo sodeloval tudi na Touru, v ekipi bo tudi lanski zmagovalec Filippo Zana. Niso še znane celotne postave ekip, verjetno bosta nastopila Matej Mohorič in Domen Novak.« »Upam, da bomo grizli nohte« V sredo, 2. junija, bo start v Murski Soboti. »Prva, ravnin- ska etapa bo zelo zanimiva tudi zato, ker se bodo kolesarji pe- ljali po treh državah. Na Celj- skem bo drugi dan največ zani- manja za dogajanje na Celjski koči. Zanimivo bo videti, ali bodo sprinterji zdržali napade ubežnikov. Vseeno menim, da bo v Rogaški Slatini odločil sprint. Skupnega zmagovalca bo nedvomno odločil vzpon na Krvavec,« napoveduje Ti- selj. Katera bo največja težava za Tadeja Pogačarja na T our de France? »Če izločimo višjo silo, je Pogačar absolutni favorit. Vi- sma Lease a bike bo oslabljena, ne vemo pa, v kakšnem stanju je Jonas Vingegaard, ki je edini konkurenčen Pogačarju pri vo- žnji v klanec. Upam, da bosta o končni zmagi odločala Slo- venca. In da si bomo Slovenci grizli nohte. Leta 2020 smo bili prepričani, da je Primož Roglič najmočnejši. Pogačar je zdaj nedvomno boljši. Prav- zaprav sploh ne vemo, kako je pripravljen Roglič. Zato še bolj podrobno spremljamo prestižen kriterij po Dofi neji, kjer ima Primož skoraj celotno ekipo, ki bo tudi na T ouru. Ima močne tekmece, Evenepoela, Rodrigueza, Ayusa, Kuusa, Jor- gensona …« Lahko imamo najboljšo ekipo Glede letošnjih olimpijskih iger v Parizu je Tone Tiselj do- dal: »Najvišje uvrščene države na svetovni kolesarski lestvici imajo po štiri tekmovalce, dru- ge tri ali manj. Zaradi proge, ki bo dolga kar 273 kilometrov in bo imela 2.800 višinskih me- trov, bomo spremljali morda najbolj zanimivo letošnjo dir- ko, v kateri bo veliko možnih zmagovalcev. Sestava naše iz- brane vrste še ni znana. Upam, da bo zraven Pogačar, ki mu proga na kasnejšem svetov- nem prvenstvu bolj ustreza. Kandidati so še Roglič, Matej Mohorič, Jan Tratnik, morda še Domen Novak ali Luka Mezgec. Če bodo v Parizu naši najboljši kolesarji, bomo imeli tam tudi najboljšo repre- zentanco od vseh. V vožnji na čas se bo preizkusil Tratnik,« je Tiselj podatke kar stresal iz rokava. Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 23, 6. junij 2024 DIRKA PO SLOVENIJI Tega se je domislil Robert Gorjanc, ki je bil pobudnik tudi knjige Šport, moja strast – od rokometa do kolesa. Pri biogra- fi ji so sodelovali še Damjana Ti- selj, Jože Volfand, Maša Tiselj, Jaša Tiselj in Maja Kresnik. Zelo zanimiva knjiga Biografi ja, ki je deloma tudi avtobiografi ja, se začne – seve- da – z rokometom. S celjskim klubom je bil Tone dvakrat mladinski jugoslovanski pr- vak, Tone Goršič pa ga je kma- lu preobrazil v vlogo trenerja. Tiselj je rokometašice ljubljan- skega Krima dvakrat popeljal na evropski vrh, s slovensko moško reprezentanco je leta 2004 osvojil srebrno medaljo na evropskem prvenstvu pri nas. Sledilo je ogromno postaj doma in v tujini. O svoji čr- nogorski izkušnji, ko je vodil igralke Budućnosti, je zapisal srhljiv dogodek. Njegova žena Damjana je namreč na svoj do- mači naslov prejela brzojavko. V njem so ji neznanci izrazili sožalje ob smrti njenega moža. Prej ali slej je moral zapustiti Podgorico. Na znamenitih klancih Tisljevo zanimanje za kole- sarstvo je sovpadlo s selitvijo v Grosuplje leta 2004. Po stresni rokometni sezoni je poiskal sprostitev na kolesu. Znanci so mu znali svetovati glede nakupa primerne opreme in tudi kolesa. Začel je spoznavati Tone Tiselj o Tadeju Pogačarju, Giru, slovenski pentlji, Touru, olimpijskih igrah, svetovnem prvenstvu… »Pogačar je že štiri leta najboljši kolesar na svetu« Izjemno uspešen rokometni trener Tone Tiselj se je leta 1961 (še isto leto se je družina preselila v Celje) rodil v No- vem mestu, kjer je vedno konec dirke Po Sloveniji. Slednjo redno spremlja, leta 2011 je odpeljal vožnjo na čas kot gost med zelo pomembnimi osebnostmi. Predlani je sprejel povabilo Mestne občine Celje in Zavoda Celeia Celje, da kot ambasador etape v Celju sodeluje pri predstavitvi dirke. DEAN ŠUSTER »Ljudje imajo Pogačarja radi tudi zato, ker vozi zelo napadalno. V klancih je bil daleč boljši od vseh. Kljub temu ni izrazito obremenjeval svojega organizma. V dveh najtežjih etapah je vozil ›na polno‹. Bili sta podobni tistima dvema, na katerih je na Touru izgubljal. Torej se je načrtno pripravljal za Francijo.« sosednje kraje, vedno več se je vozil po oddaljenejših sloven- skih območjih. Leta 2010 se je udeležil Maratona Franja. Ko se je leta 2018 vrnil v Celje, se je posvetil poglobljenemu sle- denju dogajanja v vrhunskem cestnem kolesarstvu. Postal je odličen poznavalec, za mnoge je tudi strokovnjak. Ko je s celj- skimi kolesarskimi navdušenci Tone Tiselj po lanski predstavitvi svoje knjige, v kateri je velik del namenjen kolesarstvu. (Foto: Andraž Purg) obiskal italijanski Giro, franco- ski Tour in špansko Vuelto, je prekolesaril precej znameni- tih klancev. Tako kot njegova knjiga so bile zelo zanimive njegove misli v studiu, ko je sodeloval v oddajah Televizije Slovenija med prenosi velikih tekem. Primanjkuje trenerjev Tone še vedno zelo rad ko- lesari. »Največ sem na cesti z novimi kolesarskimi prijatelji iz skupine Lava team. To so Miran Gaberšek, David Viden- šek, Bogdan Horvat, Gorazd Gleščič, Boris Vrhovšek, Toni Mihelič, Boštjan Kuzman … Občasno sem tudi na trenin- gih podmladka Kolesarskega kluba Knežje mesto Celje.« S celjskim kolesarskim klubom je začel sodelovati že pred leti. »Glede na število tekmovalcev je klub v zelo dobrem stanju. Zdaj jih je 28, sedem v olim- pijskem krosu, 21 je cestnih kolesarjev. Otrok, ki bi se nam radi pridružili, je vedno več, a nam primanjkuje trenerjev, zato jih moramo zavrniti. Vse je na plečih Braneta Mernika. Letos je cestni kolesar Oskar Mernik zmagal na tridnevni dirki po Idriji. V tej sezoni so predstavniki kluba štirikrat zmagali na dirkah v mlajših ka- tegorijah, še osemkrat so stali na stopničkah. Filip Utrankar je državni prvak v kratkem sprint krosu, mlajši brat Jaka in sestra Neža sta podprvaka, njihov oče Damjan je bil državni veteran- ski prvak. Ključna težava je fi nančne narave, zaradi česar ne moremo pridobiti trenerjev. Sven Mernik je član državne re- prezentance, njegov brat Oskar čaka na prvi selektorjev poziv. Njuni telesni testi so odlični. Sven zdaj zaradi licence tekmu- je za kolesarski klub iz Kranja.« Letos nezahteven Giro Letošnji Giro d'Italia bo najbrž ostal v nepozabnem spominu ljubiteljev kolesar- stva pri nas. Tadej Pogačar je z brutalno silo obračunal z vse- mi. »Zavedati se moramo, da je Tadej Pogačar najboljši ko- lesar na svetu že štiri leta. Je izjemen športnik, je tržno za- nimiv, prijazen je do medijev. Čeprav premočno zmaguje, ga imajo vsi radi, še zlasti Italijani, ki so ga na letošnjem Giru kar posvojili. V slabih petih letih je zbral 77 zmag,« je nad »Po- gijem« navdušen tudi Tiselj. »Ekipa UAE je na zadnjih dveh Tourih prejela močni zaušnici. Jumbo Visma z Jonasom Vin- gegardom na čelu je Pogačarja ›raztrgala‹. UAE je storila velik korak naprej glede celotnega pristopa, predvsem taktične- ga. Tadej ima novega trener- ja. Ekipa ima boljšo opremo. Pogačar ima zdaj tudi večjo podporo ekipe. To smo videli na Giru, čeprav se je moštvo še lovilo v uvodnih etapah. Tadej še nikoli ni bil tako dobro pri- pravljen.« Toda Tiselj ne beži od dejstev: »Proge na Giru so bile letos neprimerno lažje kot v prejšnjih letih. Imele so pribli- žno 40 tisoč višinskih metrov, ponavadi jih je bilo med 50 in 55 tisoč. Tudi zasedbe ekip so (Foto: arhiv NT/Sherpa) Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 23, 6. junij 2024 DIRKA PO SLOVENIJI Rdečine pod pazduho, odrgnine prsnih bradavic, iritacije kože na notranji strani stegen ali bolečo zadnjico po kolesarjenju lahko preprečite z mazilom ABENA Skincare Ointment. Ta na koži naredi zaščitni sloj, obenem pa jo pomirja in neguje. Pri odganjanju »muskelfibra« pa bo v pomoč ABENA Active gel. Zaradi kombinacije vode in eteričnih olj najprej poskrbi za občutek hlajenja, zaradi izboljšane prekrvavitve tkiv pa to nato preide v blago segrevanje. Uporabljamo ga lahko pred, med in po aktivnosti. ABENA-HELPI d.o.o., Dobrave 7b, 1236 Trzin / Slika je simbolična. Izdelke lahko kupite v lekarnah, specializiranih trgovinah z medicinskimi pripomočki ali na www.abena-helpi.si. Boleče mišice in odrgnine kože? Naj ne bodo ovira. Novi tednik_Skincare Ointment+Active Gel_maj 2024_278x128.indd 1 31. 05. 2024 10:21:01 »Ko sem bil trener v Črni gori, sem dobil prepoved kolesarjenja, predvsem zaradi varnosti. Kolesarjev na cestah v Črni gori takrat (leta 2007, op. p.) sploh ni bilo, po prašnih cestah so divje vijugali avtomobili. Predsednik RK Budućnost Predrag Bošković Pedja mi je dejal: ›Tone, mi te potrebujemo.‹ V Romunijo sem peljal obe kolesi, cestno in gorsko.« »Med enim od obiskov Sicilije je bila tam Dirka po Italiji in takrat sem kolesaril tudi z legendarnim Francescom Moserjem. Odpeljali smo se tudi na Etno in si ogledali etapo, v kateri je zmagal Jan Polanc.« 4. maja 2022 se je Tone Tiselj pripeljal na Stari grad in razkril načrte pred dirko Po Sloveniji, na kateri je bil ambasador celjske etape. (Foto: Dean Šuster) Mariborska cesta 1b 3000 Celje ŠIROKA PONUDBA KOLES in OPREME po AKCIJSKIH CENAH! SERVIS KOLES www.bikeek.si info@bikeek.si električna gorska cestna treking gravel otroška bile najslabše v zadnjih dvajse- tih letih. Poleg tega je bila tra- sa Pogačarju pisana na kožo. Nihče ga ni uspel prisiliti, da bi zašel v rdeče območje. Sam je lovil ubežnike. T udi vreme je bilo zelo ugodno in ni zapletalo položaja.« Naša dirka sledi svetovnim smernicam Pogačar je davno pred kon- cem dirke dal vedeti, da je lahko preračunljiv, da bi celo moral biti. Se kasneje ni znal vzdržati ali je namenoma priti- skal na plin? »Vse to si je lahko privoščil, ker je pač najboljši na svetu. Ljudje ga imajo radi tudi zato, ker vozi zelo napa- dalno. V klancih je bil daleč boljši od vseh. Kljub temu ni izrazito obremenjeval svojega organizma. V dveh najtežjih etapah je vozil ›na polno‹. Bili sta podobni tistima dvema, na katerih je na Touru izgubljal. Torej se je načrtno pripravljal za Francijo.« Še prej bo med 12. in 16. junijem petdnevna dirka po slovenskih in tudi tujih cestah. »Slovenska pentlja je zelo do- bra dirka. Padali so očitki, da ni zahtevnih klancev. Dirka Po Sloveniji sledi svetovnim smer- nicam. Na tritedenskih dirkah je vedno manj zelo dolgih etap. Pri nas bodo imeli priložnost za zmago vsi, tako hribolazci kot sprinterji in tudi ›pančerji‹, torej tisti, ki so odlični na eno- dnevnih dirkah, kjer na progi ni večjih posebnosti. Prišlo bo sedem World tour ekip. Jay- co AlUla bo imela sprinterski ›vlak‹, ki bo sodeloval tudi na Touru, v ekipi bo tudi lanski zmagovalec Filippo Zana. Niso še znane celotne postave ekip, verjetno bosta nastopila Matej Mohorič in Domen Novak.« »Upam, da bomo grizli nohte« V sredo, 2. junija, bo start v Murski Soboti. »Prva, ravnin- ska etapa bo zelo zanimiva tudi zato, ker se bodo kolesarji pe- ljali po treh državah. Na Celj- skem bo drugi dan največ zani- manja za dogajanje na Celjski koči. Zanimivo bo videti, ali bodo sprinterji zdržali napade ubežnikov. Vseeno menim, da bo v Rogaški Slatini odločil sprint. Skupnega zmagovalca bo nedvomno odločil vzpon na Krvavec,« napoveduje Ti- selj. Katera bo največja težava za Tadeja Pogačarja na T our de France? »Če izločimo višjo silo, je Pogačar absolutni favorit. Vi- sma Lease a bike bo oslabljena, ne vemo pa, v kakšnem stanju je Jonas Vingegaard, ki je edini konkurenčen Pogačarju pri vo- žnji v klanec. Upam, da bosta o končni zmagi odločala Slo- venca. In da si bomo Slovenci grizli nohte. Leta 2020 smo bili prepričani, da je Primož Roglič najmočnejši. Pogačar je zdaj nedvomno boljši. Prav- zaprav sploh ne vemo, kako je pripravljen Roglič. Zato še bolj podrobno spremljamo prestižen kriterij po Dofi neji, kjer ima Primož skoraj celotno ekipo, ki bo tudi na T ouru. Ima močne tekmece, Evenepoela, Rodrigueza, Ayusa, Kuusa, Jor- gensona …« Lahko imamo najboljšo ekipo Glede letošnjih olimpijskih iger v Parizu je Tone Tiselj do- dal: »Najvišje uvrščene države na svetovni kolesarski lestvici imajo po štiri tekmovalce, dru- ge tri ali manj. Zaradi proge, ki bo dolga kar 273 kilometrov in bo imela 2.800 višinskih me- trov, bomo spremljali morda najbolj zanimivo letošnjo dir- ko, v kateri bo veliko možnih zmagovalcev. Sestava naše iz- brane vrste še ni znana. Upam, da bo zraven Pogačar, ki mu proga na kasnejšem svetov- nem prvenstvu bolj ustreza. Kandidati so še Roglič, Matej Mohorič, Jan Tratnik, morda še Domen Novak ali Luka Mezgec. Če bodo v Parizu naši najboljši kolesarji, bomo imeli tam tudi najboljšo repre- zentanco od vseh. V vožnji na čas se bo preizkusil Tratnik,« je Tiselj podatke kar stresal iz rokava. Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 23, 6. junij 2024 DIRKA PO SLOVENIJI Družba Borzen je pretekli petek v uradnem listu objavila poziv za uveljavljanje subven- cij za nakup električnih koles. Razpis omogoča subvencijo v višini do 30 odstotkov prodaj- ne cene. Letos bo za subvenci- je električnih in tovornih koles na voljo do dva milijona evrov. Vloge je mogoče oddati od po- nedeljka do porabe sredstev. Skupna višina sredstev za so nanciranje nakupa električnih koles znaša do štiri milijone evrov, od tega je letos za to namenjena polovica teh sredstev. Razpis omogoča subvencijo v višini do 25 oziroma 30 odstotkov prodajne cene kolesa. Električna mobilnost je vedno bolj prisotna v naših življenjih. Konec lanskega leta je 30 električnih koles kupila tudi Generalna policijska uprava, ki jih je razdelila med slovenske policijske uprave, pet jih je dobila tudi PU Celje. Priljubljenost električnih koles strmo raste Na voljo nove subvencije Električna kolesa so vsako leto bolj priljubljena. V stati- stičnem uradu navajajo, da smo v Slovenijo pred sedmimi leti uvozili malo manj kot 1.500 električnih koles, leta 2021 skoraj 16.400 oziroma za približno 23 milijonov evrov. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo letos pripravlja več razpisov in pozivov, ki bodo namenjeni spodbujanju trajnostnega razvoja in zmanjševanju negativnih vplivov na okolje. Subvencije za nakup električnega vozila bodo začeli podeljevati jeseni. JANŽE FRIC Kolesarski center BL Sport Lava 7 , 3000 Celje / Slovenija Tel.: +386 (0)3 620 97 63 GSM: +386 (0)41 794 572 Delovni čas: Pon. - Pet. od 10. do 18. Sob. 9. do 1 2. www.bl-sport.com Kolesarski center BL Sport Lava 7 , 3000 Celje / Slovenija Tel.: +386 (0)3 620 97 63 GSM: +386 (0)41 794 572 Delovni čas: Pon. - Pet. od 10. do 18. Sob. 9. do 1 2. www.bl-sport.com www.bl-sport.com Kolesarski center BL Sport Lava 7 , 3000 Celje / Slovenija Tel.: +386 (0)3 620 97 63 GSM: +386 (0)41 794 572 Delovni čas: Pon. - Pet. od 10. do 18. Sob. 9. do 1 2. www.bl-sport.com Kolesarski center BL Sport Lava 7 , 3000 Celje / Slovenija Tel.: +386 (0)3 620 97 63 GSM: +386 (0)41 794 572 Delovni čas: Pon. - Pet. od 10. do 18. Sob. 9. do 1 2. www.bl-sport.com Oglas NT&RC_137x195mm_SK v objemu zlahtnih zgodb Obcina SK_16.5.2024 četrtek, 16. maj 2024 15:20:04 Nepovratne fi nančne spod- bude za fi zične osebe so na- menjene subvencioniranju nakupa e-koles. Pri tem je pomembno, da so to kolesa s pedali z dodatnim pogonom, ki so opremljena s pomožnim električnim motorjem z naj- večjo trajno nazivno močjo, ki je manjša ali enaka 250 W. Pomoč pri poganjanju kolesa se prekine, ko kolesar prene- ha poganjati pedala, sicer pa se progresivno zmanjšuje in končno prekine, preden hitrost vozila doseže 25 km/h. Tako namreč električna kolesa opi- suje Zakon o motornih vozilih. Kako do subvencije? Poziv je namenjen sofi nanci- ranju nakupa električnih koles, ki so na podlagi tehničnih ali drugih lastnosti namenjena opravljanju daljših poti oz. dnevnih poti na delo. Do sub- vencije je upravičena vsaka pol- noletna fi zična oseba, ki ima stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji, dodeljeno davčno številko ter je nakup e-kolesa opravila v času polnoletnosti. Vsak upravičenec lahko v času veljavnosti izvajanja poziva odda le eno vlogo za pridobitev subvencije za nakup le enega novega e-kolesa. Za rabljena in testna kolesa subvencije ni mogoče uveljavljati. Subvencija za nakup me- stnih in zložljivih e-koles zna- ša 25 odstotkov maloprodajne cene z vključenim DDV. Cena hkrati ne sme biti višja od 2.500 evrov. Subvencija za nakup to- vornega kolesa medtem znaša 30 odstotkov maloprodajne cene z vključenim DDV oz. največ 1000 evrov. Vloge za subvencijo bo mo- goče oddati s pomočjo spletne aplikacije Bozrenovega Centra za podpore do zaprtja poziva. Ta bo odprt do porabe sredstev. Upravičenec mora v vlogi med drugim priložiti več dokazil o posesti e-kolesa, izjavo proda- jalca in izjavo upravičenca, ki sta objavljeni ob javnem pozi- vu. Subvencijo bodo upravi- čenci prejeli na bančni račun v 60 dneh po odobreni vlogi. Skupna višina sredstev za sofi - nanciranje nakupa električnih koles znaša do štiri milijone evrov, od tega je letos za to na- menjena polovica teh sredstev. Kolo ali tovorno kolo Aktualni razpis je namenjen nakupu mestnih, zložljivih in tovornih električnih koles. V prvih dveh kategorijah mora- jo biti kolesa namenjena opra- vljanju dnevnih poti in serijsko opremljena z blatniki in lučmi. E-kolesa, ki bi ta pogoj lahko izpolnjevala s kasnejšimi nad- gradnjami, niso upravičena do prejema subvencije. Prav tako do subvencije niso upravičena e-kolesa za športno rabo. To- vorna kolesa morajo dosegati ustrezne standarde ali imeti nosilnost okvirja večjo od 120 kilogramov, prav tako jih mora proizvajalec opredeliti kot to- vorno kolo za prevoz ljudi ali blaga. Oddaja vloge Vlogo za subvencijo elek- tričnih koles je mogoče oddati zgolj v elektronski obliki v sple- tni aplikaciji, v katero se mora prijavitelj pred oddajo vloge re- gistrirati. Posameznik se lahko registrira le enkrat. Oddane vloge bodo izvajalci razpisa obravnavali po vrstnem redu, po katerem bodo prispele. Za podrobnejše informacije in dodatna vprašanja lahko sto- pite v stik z družbo Borzen, telefonsko številko oziroma elektronski naslov najdete na njihovi spletni strani. (Foto: Pexels) Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 23, 6. junij 2024 DIRKA PO SLOVENIJI Z vami že več kot 30 let Hotel Špica Laško 3* Superior Trg svobode 1, 3270 Laško Vsem našim gostom je na voljo urejeno in brezplačno parkirišče za kolesa, motorje in osebna vozila. Za vse, ki radi uživate v dobri hrani in prijetnem ambientu, se v sklopu Hotela Špica Laško nahaja Restavracija in Pizzerija s pestro kulinarično ponudbo. info@hotelspica.com 03 734 32 10 www.hotelspica.com Hotel Špica Laško @hotel_spica_lasko Vse več kolesarjev zahteva vse bolj urejene poti Kolesarjenje je v razmahu, nesreč pa je tudi vse več Sodobni človek se vse bolj zaveda zdravega načina življe- nja in mobilnosti. Zato je tudi pri nas vse več kolesarjev, zaradi aktivnega preživljanja prostega časa ali pa zaradi nuje, a uživanja na dveh kolesih ne bo, če ne bo ustrezno urejena infrastruktura. ANDRAŽ ZUPANČIČ Svetovni trendi kažejo, da poskušajo ljudje živeti vse bolj zdravo, zato je vse več turistov aktivnih med dopu- stom. Pohodništvo, kolesarje- nje, smučanje, golf, vse to so aktivnosti, ki zahtevajo ustre- zno urejenost na vseh podro- čjih. A kolesarstvo je vseeno precej širše zastavljen način mobilnosti. V Sloveniji posta- ja zato vse pomembnejše, vse več je kolesarskih poti, razvito je tako cestno kot gorsko ko- lesarjenje. Zgledi vlečejo, kolesarjev je vse več Trend kolesarjenja je v vzponu, svoje naredijo tudi uspehi slovenskih profesi- onalnih kolesarjev, a temu mora nujno slediti tudi na- mensko prilagojena infra- struktura. Ta pa ne pomeni le označenih kolesarskih stez ali poti, ampak tudi kakovost cest, saj se s kolesom dejan- sko lahko zapeljemo tako Leta 2018 je bilo v prometnih nesrečah udeleženih 1.269 kolesarjev, leta 2023 pa 1.507. Lani je umrlo osem kolesarjev, 237 je bilo hudo in 1.062 lahko telesno poškodovanih. Zdaj že otroci v osnovni šoli opravljajo tečaj vožnje s kolesom, leta 1957 pa je le 44 odstotkov učencev v prvih štirih razredih osnovne šole znalo voziti kolo. rekoč povsod, razen seveda po cestah, rezerviranih za motorna vozila ali v naravi. Slovenci imamo s kolesi dolgoletno skupno zgodo- vino. Dolgo so predstavlja- la enega redkih dosegljivih načinov mobilnosti, a že po- datek, da naj bi bilo pri nas okoli 1,2 milijona koles pri dobrih dveh milijonih prebi- valcev, pove veliko. Po podatkih Sursa smo leta 2021 opravili 3,8 milijo- na dnevnih poti, na njih pa smo skupno prepotovali 11,5 milijarde kilometrov. In 2,2 odstotka teh kilometrov smo opravili s kolesom, kar je ne- koliko več kot leta 2017, ko je ta delež znašal 1,5 odstotka. Približno dve tretjini poti, opravljenih s kolesom, je bilo krajših od pet kilometrov. Od približno 204 tisoč poti, ki smo jih opravili s kolesom, je bil namen pri nekaj manj kot polovici (44 odstotkov) prosti čas. Te poti so bile v povprečju dolge 10 kilometrov in so trajale skoraj 40 minut. Nekoč jih veliko ni znalo voziti kolesa Zdaj že otroci v osnovni šoli opravljajo tečaj vožnje s kole- som, zato večina Slovencev obvlada vožnjo, še leta 1957 pa je le 44 odstotkov učencev v prvih štirih razredih osnov- ne šole znalo voziti kolo (deč- ki 48 in deklice 40 odstotkov). Kot pravijo na STO, je ko- lesarjenje kot turistična po- nudba razdeljeno na podpro- dukte, zato se pri ponudbi osredotočajo na specifi čne skupine oziroma podzvrsti in ne na kolesarjenje na splošno. Cestno kolesarjenje je mo- goče po omrežju lokalnih as- faltiranih cest v kombinaciji z asfaltiranimi kolesarskimi potmi, ki so smiselne poveza- ne v destinacijske kolesarske poti. Te poti so namenjene posebnim (specialkam) ce- stnim kolesom. Pri treking ali daljinskem kolesarjenju kolesarji uporabljajo omrež- je asfaltiranih in makadam- skih cest ter poljskih poti in so del večetapnih daljinskih kolesarskih poti. Za ta na- men je najbolje uporabiti kolo ali e-kolo s sprednjim vzmetenjem. Tako imenovani gravel bi- king ali »makadamkanje« je namenjeno vožnji po omrež- ju makadamskih ali gozdnih cest in kolovozov, uporabiti pa je dobro namensko »gra- vel« kolo. Trails in bike park ali enoslednice in kolesarski parki se izvaja po omrežju enoslednih poti, ki imajo urejen status. »Poudarek je na spustu po tovrstnih po- teh. Za vzpon so na voljo druge ceste in poti ali žič- nica,« dodajajo v združenju Slovenia Outdoor. Za te na- mene je najbolj optimalno posebno kolo ali e-kolo s pol- nim vzmetenjem. Družinsko kolesarjenje je eden od na- činov skupnega preživljanja prostega časa po omrežju ko- lesarskih poti, ki so v celoti odmaknjene od glavnih pro- metnic in so smiselno pove- zane. Glavni poudarek je na varnosti in relativno majhnih vzponih ter spustih. Najbolje je uporabiti klasično kolo ali e-kolo s sedežem ali prikoli- co. Otroci imajo kolesa brez vzmetenja in lahko tudi brez prestav. Da bi vsak izbral opti- malno pot po svojih željah, lahko kolesarji uporabijo interaktivno kolesarsko kar- to Slovenije, kjer so opisi in navedbe dolžin kolesarskih poti, najdete pa jo na portalu Slovenia.info. Vse več nesreč Če je na cestah vse več ko- lesarjev, je posledično tudi več nesreč z njihovo udelež- bo. To opažajo tudi na polici- ji, kjer pravijo, da je bilo leta 2018 v prometnih nesrečah udeleženih 1.269 kolesar- jev, leta 2023 pa 1.507. »Leta 2023 je v teh nesrečah umrlo osem kolesarjev, 237 je bilo hudo telesno poškodovanih in 1.062 lahko telesno poško- dovanih. Letos je bilo do 19. maja 2024 v prometnih nesre- čah udeleženih 329 kolesar- jev, od tega se jih je 38 hudo telesno poškodovalo in 238 lahko telesno poškodovalo,« so povedali na policiji. Opažajo tudi, da na ur- banih področjih kolesarji vse pogosteje ne upoštevajo predpisov. Za kolesarje na- mreč veljajo enaka pravila kot za ostale voznike, od vo- žnje v napačno smer, vožnje v rdečo luč, uporaba ustreznih površin, vožnja pod vplivom alkohola do uporabe mobil- nega telefona in še bi lahko naštevali. »Vožnjo koles v na- ravnem okolju ureja Zakona o ohranjanju narave. Leta 2023 na policiji nismo ugotovili kr- šitev tega zakona pri kolesar- jih,« pravijo na policiji. Policisti opažajo, da na urbanih področjih kolesarji vse pogosteje ne upoštevajo predpisov. Za kolesarje namreč veljajo enaka pravila kot za ostale voznike. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 23, 6. junij 2024 DIRKA PO SLOVENIJI Stara kolesa ne sodijo na odpad, menijo člani Kul- turno-turističnega društva Kulturnica Gaberke, ki so pred približno osmimi leti ustanovili skupino staro- dobnih kolesarjev. Na kolesih, starih več desetletij, in v oblačilih iz sredine prejšnjega stoletja sodelujejo na različnih prireditvah v Šaleški dolini in tudi drugod po Sloveniji. Tako po besedah predsednika društva Franca Šteharnika ohranjajo del bogate in dragocene etnološke dediščine, promovirajo pa tudi kolesarstvo, ki koristi zdravju in boljšemu počutju vseh generacij. Nazadnje so sodelovali na odprtju nove kolesarske poti Velenje–Mislinja. BARBARA FURMAN Franc Šteharnik se še vedno vozi s kolesom, starim 90 let Na ravnini je »luštno«, po klancu pač ne Pod okriljem Kulturno-tu- rističnega društva Kulturnica Gaberke, ki je bilo ustanovlje- no leta 1993, delujejo sekcije starodobnih smučarjev, sta- rodobnih kolesarjev, literar- na in humoristična sekcija ter skupina ljudskih pevk Gaberški cvet. Društvo vsako leto organizira srečanje staro- Kolo Franca Šteharnika je staro 90 let, saj se ponaša z letnico 1934. »Zelo sem navezan nanj, zato lepo skrbim zanj. Vredno je več kot ženin zlat prstan,« pripomni hudomušno. dobnih kolesarjev, na katerem gosti starodobnike iz celotne Slovenije. Letošnje vsesloven- sko srečanje bo predvidoma septembra. Po ravnini gre Predsednik društva Franc Šteharnik priznava, da so zamisel dobili v Škofji Loki, kjer društvo Rovtarji staro- dobno kolesarjenje ohranja že vrsto let. »V Gaberkah nas je trenutno 16 članov, tudi ženske so med nami. Včasih nas kdo pokliče z željo, da bi se nam pridružil, in z vese- ljem ga sprejmemo medse. Prevladujemo upokojenke in upokojenci, kar je po svoje ra- zumljivo. Stara kolesa mladih pač ne zanimajo.« Imajo kolesa, ki so stara več desetletij, kolo Franca Šteharnika je staro 90 let, saj se ponaša z letnico 1934. »Zelo sem navezan nanj, zato lepo skrbim zanj. Vredno je več kot ženin zlat prstan,« pripomni hudomušno. V društvu ves čas poizveduje- jo za starimi kolesi, pogosto jih najdejo na domačijah na podeželju. »Otroci in vnuki otrok po smrti staršev ozi- roma starih staršev ne vedo, kam bi s kolesi. Mi jih radi vzamemo, pregledamo in po potrebi popravimo ozi- roma usposobimo za varno vožnjo. S svojim starim ko- lesom se z veseljem občasno popeljem po domačem kra- ju. Po ravnini seveda, klan- cev se, priznam, izogibam. Ker so stara kolesa okorna za vožnjo, je treba biti toliko bolj previden. Je pa ›luštno‹, vam rečem!« Pomembna je tudi oprava Franc je sicer zbiratelj ra- znovrstnih starin. Doma ima v eni od omar oblačila, ki so jih nosili naši predniki. »Ko se starodobni kolesarji pred- stavljamo na prireditvah, je zelo pomembno, da tudi z oblačili pričaramo vzdušje starih časov. Med drugim poskrbimo za dodatke, kot so stare kape in klobuki, žen- ske si ogrnejo kakšno ruto ali plet in si nadenejo broško, jaz staro ročno uro. Če je treba, nam kakšno oblačilo sešijejo spretne šivilje.« Da bi uredili zbirko starih koles, ki bi bila dostopna širši javnosti, za zdaj ne raz- mišljajo, še pravi Franc, saj meni, da je dovolj dogodkov, na katerih jih javnost lahko spozna in si ogleda njihova kolesa. Nazadnje so sodelo- vali na dogodku ob odprtju nove kolesarske povezave Ve- lenje–Mislinja, to pomlad so bili tudi na prireditvi v Škofji Loki, junija se bodo predsta- vili v Velenju, zatem še v Jur- šincih v Slovenskih goricah. Vseslovensko srečanje Predvidoma septembra bodo člani Kulturno-turi- stičnega društva Kulturnica Gaberke gostili vseslovensko srečanje starodobnih kolesar- jev. »Približno sedemdeset starodobnih kolesarjev se nas bo zbralo iz vseh koncev naše lepe dežele. Priprave na srečanje, ki se ga zelo vese- lim, smo že začeli. Zamislili smo si ga tako, da bomo iz Mislinje kolesarili proti Šošta- nju po novi kolesarki poti. Če bo vreme lepo, bo to zagoto- vo prijetno doživetje za vse udeležence. Srečanje bomo zaključili pod kozolcem Kul- turnice, kjer bo pogostitev. Verjamem, da bo na pretek tudi dobre volje.« Franc še pravi, da si bodo tudi v pri- hodnje prizadevali, da bi tudi prihajajočim generacijam čim bolj približali pridih prete- klosti. »Že nekaj let sodelu- jemo z vrtcem v Gaberkah. Otrokom na zanimive načine predstavljamo delo in običa- je prednikov. Zadovoljni smo, ko opažamo njihovo navdu- šenje.« Foto: Kulturnica Gaberke, Občina Šoštanj Drugi z leve je Franc Štehar- nik s svojim kolesom, starim 90 let. Septembra bodo gostili vseslovensko srečanje. Predvidoma septembra bodo člani Kulturno-turističnega društva Kulturnica Gaberke gostili vseslovensko srečanje starodobnih kolesarjev. Pričakujejo približno sedemdeset starodobnih kolesarjev iz vseh koncev države. 13. 6. 2024 13. 6. 2024 ŠTORE in 13.30 (najhitrejši) med 13.10 Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 23, 6. junij 2024 DIRKA PO SLOVENIJI Z letošnje trase po Sloveniji M: 031 840 200 / E-mail: ostirka.com@gmail.com FB: Gostilna Oštirka / Instagram: @gostilnaostirka www.ostirka.com BIKE TEAM Po besedah strokovnjakinje za kolesa v trgovini Kolesa NewBike Barbare Arh so bla- govne znamke Puch, Tomos in Pony Rog vsaka na svoj na- čin zaznamovale zgodovino kolesarjenja. Njihovi modeli so nekoč simbolizirali svo- bodo, avanturo in brezskrb- ne vožnje, danes se vračajo oboroženi s sodobno tehno- logijo in z oblikovanjem, ki se prilagaja smernicam kole- Legende na dveh kolesih se vračajo Le redkokdo ne pozna legendarnih kolesarskih blagov- nih znamk Puch, Tomos in Pony Rog, ki so v svetu kolesar- stva prisotne že vrsto let. S svojimi edinstvenimi modeli in inovativnimi dizajni so v preteklosti zaznamovale številne generacije, zdaj se s svojimi sodobnimi modeli ponovno vračajo v ospredje in še naprej osvajajo srca kolesarjev. SINTIJA JURIČ »Legendarne blagovne znamke se vračajo v ospredje s svežimi in sodobnimi modeli, ki ohranjajo duh preteklosti, hkrati prinašajo inovacije za prihodnost,« poudarja Barbara Arh. Povzeto po članku Kolesarjenje z legendami: Puch, Tomos in Pony Rog na voljo v vseh poslo- valnicah Kolesa Newbike avtori- ce Barbare Arh na spletni strani kolesa-newbike.si sarjenja. Blagovne znamke, ki ohranjajo duh preteklosti, zdaj prinašajo tudi inovacije za prihodnost in skrbijo, da kolesarske legende še vedno ostajajo na naših cestah. Puch: ostaja zvest koreninam Blagovna znamka koles Puch je svoje korenine pogna- la že leta 1889, ko je Slovenec Janez Puh v Annenstrasse v Gradcu izdelal kolo Styria, nato je v tovarni začel serij- sko proizvodnjo koles. Podje- tje so najprej kupili Avstrijci, nato Italijani, že leta 1997 je bil Puch del ene največjih ko- lesarskih skupin Cycleurope. Danes ponuja vse od mestnih koles, športnih hibridov, ele- ktričnih koles do retrotran- sportnih. Podjetje se na sceno kolesarstva danes vrača tudi s sodobnimi interpretacijami svojih legendarnih modelov. Z uvedbo nove tehnologije in inovacijo so novi modeli zasnovani s poudarkom na udobju, zmogljivosti in slogu. Tomos: vrnitev z električnimi kolesi Jugoslovanska in kasneje slovenska blagovna znamka Tomos je bila ustanovljena leta 1954 v Sežani, nato se je sedež legendarne znam- ke koles z motorjem, mo- tornih koles in dvotaktnih motorjev preselil v Koper. Tomosovi mopedi in motorji so predstavljali pomemben del slovenskega inženiringa, danes se Tomos na trg vrača z električnimi kolesi Tomos Flex, ki združujejo prete- klost s sodobno tehnologijo in oblikovanjem ter so izdela- ni s poudarkom na trajnosti, učinkovitosti in udobju. Pony Rog: sodobne interpretacije legend Praktično, zložljivo in pre- vozno kolo Pony je masovno proizvodnjo doživelo v 60. in 70. letih prejšnjega stole- tja pod okriljem tovarne Rog, ki je bila ustanovljena leta 1949 v Ljubljani. Njegova zgodba se je začela z idejo o ustvarjanju slovenskega zlo- žljivega kolesa brez klasične »štange,« kar je privedlo do nastanka kolesa Pony, ki je ponujalo praktično rešitev za prevoz in shranjevanje ter je hitro pridobivalo priljublje- nost. Danes se Pony na trg vrača s sodobnimi interpre- tacijami svojih legendarnih modelov. S svojo prepoznav- no estetiko še naprej navdu- šuje kolesarje po vsem svetu, vrnitev na trg pa v svetu ko- lesarstva prinaša svežino in inovativnost. Blagovna znamka koles Puch je svoje korenine pognala že leta 1889, ko je Slovenec Janez Puh v Gradcu izdelal kolo Styria. Blagovne znamke, ki so zaznamovale svet kolesarstva Na kolesa Pony prisega tudi ekipa Novega tednika in Radia Celje. S črnima lepotcema se vozimo po Celju. Ste nas morda že opazili? (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 23, 6. junij 2024 DIRKA PO SLOVENIJI Stara kolesa ne sodijo na odpad, menijo člani Kul- turno-turističnega društva Kulturnica Gaberke, ki so pred približno osmimi leti ustanovili skupino staro- dobnih kolesarjev. Na kolesih, starih več desetletij, in v oblačilih iz sredine prejšnjega stoletja sodelujejo na različnih prireditvah v Šaleški dolini in tudi drugod po Sloveniji. Tako po besedah predsednika društva Franca Šteharnika ohranjajo del bogate in dragocene etnološke dediščine, promovirajo pa tudi kolesarstvo, ki koristi zdravju in boljšemu počutju vseh generacij. Nazadnje so sodelovali na odprtju nove kolesarske poti Velenje–Mislinja. BARBARA FURMAN Franc Šteharnik se še vedno vozi s kolesom, starim 90 let Na ravnini je »luštno«, po klancu pač ne Pod okriljem Kulturno-tu- rističnega društva Kulturnica Gaberke, ki je bilo ustanovlje- no leta 1993, delujejo sekcije starodobnih smučarjev, sta- rodobnih kolesarjev, literar- na in humoristična sekcija ter skupina ljudskih pevk Gaberški cvet. Društvo vsako leto organizira srečanje staro- Kolo Franca Šteharnika je staro 90 let, saj se ponaša z letnico 1934. »Zelo sem navezan nanj, zato lepo skrbim zanj. Vredno je več kot ženin zlat prstan,« pripomni hudomušno. dobnih kolesarjev, na katerem gosti starodobnike iz celotne Slovenije. Letošnje vsesloven- sko srečanje bo predvidoma septembra. Po ravnini gre Predsednik društva Franc Šteharnik priznava, da so zamisel dobili v Škofji Loki, kjer društvo Rovtarji staro- dobno kolesarjenje ohranja že vrsto let. »V Gaberkah nas je trenutno 16 članov, tudi ženske so med nami. Včasih nas kdo pokliče z željo, da bi se nam pridružil, in z vese- ljem ga sprejmemo medse. Prevladujemo upokojenke in upokojenci, kar je po svoje ra- zumljivo. Stara kolesa mladih pač ne zanimajo.« Imajo kolesa, ki so stara več desetletij, kolo Franca Šteharnika je staro 90 let, saj se ponaša z letnico 1934. »Zelo sem navezan nanj, zato lepo skrbim zanj. Vredno je več kot ženin zlat prstan,« pripomni hudomušno. V društvu ves čas poizveduje- jo za starimi kolesi, pogosto jih najdejo na domačijah na podeželju. »Otroci in vnuki otrok po smrti staršev ozi- roma starih staršev ne vedo, kam bi s kolesi. Mi jih radi vzamemo, pregledamo in po potrebi popravimo ozi- roma usposobimo za varno vožnjo. S svojim starim ko- lesom se z veseljem občasno popeljem po domačem kra- ju. Po ravnini seveda, klan- cev se, priznam, izogibam. Ker so stara kolesa okorna za vožnjo, je treba biti toliko bolj previden. Je pa ›luštno‹, vam rečem!« Pomembna je tudi oprava Franc je sicer zbiratelj ra- znovrstnih starin. Doma ima v eni od omar oblačila, ki so jih nosili naši predniki. »Ko se starodobni kolesarji pred- stavljamo na prireditvah, je zelo pomembno, da tudi z oblačili pričaramo vzdušje starih časov. Med drugim poskrbimo za dodatke, kot so stare kape in klobuki, žen- ske si ogrnejo kakšno ruto ali plet in si nadenejo broško, jaz staro ročno uro. Če je treba, nam kakšno oblačilo sešijejo spretne šivilje.« Da bi uredili zbirko starih koles, ki bi bila dostopna širši javnosti, za zdaj ne raz- mišljajo, še pravi Franc, saj meni, da je dovolj dogodkov, na katerih jih javnost lahko spozna in si ogleda njihova kolesa. Nazadnje so sodelo- vali na dogodku ob odprtju nove kolesarske povezave Ve- lenje–Mislinja, to pomlad so bili tudi na prireditvi v Škofji Loki, junija se bodo predsta- vili v Velenju, zatem še v Jur- šincih v Slovenskih goricah. Vseslovensko srečanje Predvidoma septembra bodo člani Kulturno-turi- stičnega društva Kulturnica Gaberke gostili vseslovensko srečanje starodobnih kolesar- jev. »Približno sedemdeset starodobnih kolesarjev se nas bo zbralo iz vseh koncev naše lepe dežele. Priprave na srečanje, ki se ga zelo vese- lim, smo že začeli. Zamislili smo si ga tako, da bomo iz Mislinje kolesarili proti Šošta- nju po novi kolesarki poti. Če bo vreme lepo, bo to zagoto- vo prijetno doživetje za vse udeležence. Srečanje bomo zaključili pod kozolcem Kul- turnice, kjer bo pogostitev. Verjamem, da bo na pretek tudi dobre volje.« Franc še pravi, da si bodo tudi v pri- hodnje prizadevali, da bi tudi prihajajočim generacijam čim bolj približali pridih prete- klosti. »Že nekaj let sodelu- jemo z vrtcem v Gaberkah. Otrokom na zanimive načine predstavljamo delo in običa- je prednikov. Zadovoljni smo, ko opažamo njihovo navdu- šenje.« Foto: Kulturnica Gaberke, Občina Šoštanj Drugi z leve je Franc Štehar- nik s svojim kolesom, starim 90 let. Septembra bodo gostili vseslovensko srečanje. Predvidoma septembra bodo člani Kulturno-turističnega društva Kulturnica Gaberke gostili vseslovensko srečanje starodobnih kolesarjev. Pričakujejo približno sedemdeset starodobnih kolesarjev iz vseh koncev države. 13. 6. 2024 13. 6. 2024 ŠTORE in 13.30 (najhitrejši) med 13.10 Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 23, 6. junij 2024 DIRKA PO SLOVENIJI Z letošnje trase po Sloveniji M: 031 840 200 / E-mail: ostirka.com@gmail.com FB: Gostilna Oštirka / Instagram: @gostilnaostirka www.ostirka.com BIKE TEAM Po besedah strokovnjakinje za kolesa v trgovini Kolesa NewBike Barbare Arh so bla- govne znamke Puch, Tomos in Pony Rog vsaka na svoj na- čin zaznamovale zgodovino kolesarjenja. Njihovi modeli so nekoč simbolizirali svo- bodo, avanturo in brezskrb- ne vožnje, danes se vračajo oboroženi s sodobno tehno- logijo in z oblikovanjem, ki se prilagaja smernicam kole- Legende na dveh kolesih se vračajo Le redkokdo ne pozna legendarnih kolesarskih blagov- nih znamk Puch, Tomos in Pony Rog, ki so v svetu kolesar- stva prisotne že vrsto let. S svojimi edinstvenimi modeli in inovativnimi dizajni so v preteklosti zaznamovale številne generacije, zdaj se s svojimi sodobnimi modeli ponovno vračajo v ospredje in še naprej osvajajo srca kolesarjev. SINTIJA JURIČ »Legendarne blagovne znamke se vračajo v ospredje s svežimi in sodobnimi modeli, ki ohranjajo duh preteklosti, hkrati prinašajo inovacije za prihodnost,« poudarja Barbara Arh. Povzeto po članku Kolesarjenje z legendami: Puch, Tomos in Pony Rog na voljo v vseh poslo- valnicah Kolesa Newbike avtori- ce Barbare Arh na spletni strani kolesa-newbike.si sarjenja. Blagovne znamke, ki ohranjajo duh preteklosti, zdaj prinašajo tudi inovacije za prihodnost in skrbijo, da kolesarske legende še vedno ostajajo na naših cestah. Puch: ostaja zvest koreninam Blagovna znamka koles Puch je svoje korenine pogna- la že leta 1889, ko je Slovenec Janez Puh v Annenstrasse v Gradcu izdelal kolo Styria, nato je v tovarni začel serij- sko proizvodnjo koles. Podje- tje so najprej kupili Avstrijci, nato Italijani, že leta 1997 je bil Puch del ene največjih ko- lesarskih skupin Cycleurope. Danes ponuja vse od mestnih koles, športnih hibridov, ele- ktričnih koles do retrotran- sportnih. Podjetje se na sceno kolesarstva danes vrača tudi s sodobnimi interpretacijami svojih legendarnih modelov. Z uvedbo nove tehnologije in inovacijo so novi modeli zasnovani s poudarkom na udobju, zmogljivosti in slogu. Tomos: vrnitev z električnimi kolesi Jugoslovanska in kasneje slovenska blagovna znamka Tomos je bila ustanovljena leta 1954 v Sežani, nato se je sedež legendarne znam- ke koles z motorjem, mo- tornih koles in dvotaktnih motorjev preselil v Koper. Tomosovi mopedi in motorji so predstavljali pomemben del slovenskega inženiringa, danes se Tomos na trg vrača z električnimi kolesi Tomos Flex, ki združujejo prete- klost s sodobno tehnologijo in oblikovanjem ter so izdela- ni s poudarkom na trajnosti, učinkovitosti in udobju. Pony Rog: sodobne interpretacije legend Praktično, zložljivo in pre- vozno kolo Pony je masovno proizvodnjo doživelo v 60. in 70. letih prejšnjega stole- tja pod okriljem tovarne Rog, ki je bila ustanovljena leta 1949 v Ljubljani. Njegova zgodba se je začela z idejo o ustvarjanju slovenskega zlo- žljivega kolesa brez klasične »štange,« kar je privedlo do nastanka kolesa Pony, ki je ponujalo praktično rešitev za prevoz in shranjevanje ter je hitro pridobivalo priljublje- nost. Danes se Pony na trg vrača s sodobnimi interpre- tacijami svojih legendarnih modelov. S svojo prepoznav- no estetiko še naprej navdu- šuje kolesarje po vsem svetu, vrnitev na trg pa v svetu ko- lesarstva prinaša svežino in inovativnost. Blagovna znamka koles Puch je svoje korenine pognala že leta 1889, ko je Slovenec Janez Puh v Gradcu izdelal kolo Styria. Blagovne znamke, ki so zaznamovale svet kolesarstva Na kolesa Pony prisega tudi ekipa Novega tednika in Radia Celje. S črnima lepotcema se vozimo po Celju. Ste nas morda že opazili? (Foto: Andraž Purg) Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 23, 6. junij 2024 INFORMACIJE Kako prepoznati dezinformacije PREBERI PREMISLI PREVERI #UstavimoDezinformacije gov.si/dezinformacije PREVERITE VIR Raziščite spletni portal, preverite njegovo poslanstvo in poiščite kontaktne podatke. PREBERITE CELO NOVICO Naslovi so lahko zavajajoči – ali se vsebina in naslov ujemata ali gre le za vabo za klik? PREVERITE AVTORJA Preverite, kdo je avtor novice. Mu lahko zaupate? Je to sploh resnična oseba? PREVERITE JEZIK Če se v besedilu pojavljajo slovnične napake in nenavadne besede, je verjetno, da gre za strojno ustvarjeno besedilo. DODATNI VIRI Preverite, ali o novici poročajo tudi drugi, zanesljivi viri. PREVERITE FOTOGRAFIJE IN VIDEOPOSNETKE Bodite pozorni na prirejene fotografije. Z orodjem za obratno iskanje lahko preverite, ali je slika izvzeta iz konteksta in zlorabljena za širjenje lažnih informacij. PREVERITE DATUM Preverite, kdaj so drugi poročali o dogodku ali pa datume komentarjev. JE TO ŠALA? Če je novica preveč nenavadna, gre morda za šalo. OZAVESTITE PREDSODKE Razmislite, ali vaša prepričanja vplivajo na vašo presojo. VPRAŠAJTE STROKOVNJAKE Novico preverite na portalih za preverjanje dejstev (npr. NE/JA razbijalka mitov, Jadranski observatorij za digitalne medije in EUvsDisinfo). Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 23, 6. junij 2024 BRALCI POROČEVALCI Ljudska univerza Šentjur je ponovno prevzela območ- no koordinatorstvo projekta Tedni vseživljenjskega uče- nja, najvidnejše kampanje V soboto, 18. maja, je bil v Nišu v Srbiji XI. mednarodni Gastro-turistični festival. Dogodek je odlična prilo- žnost za mlade kuharje, da pokažejo svoje znanje in se pomerijo z drugimi kuharji. Festival, ki je pravi pra- znik okusov in kulture, je privabil tekmovalce iz 13. držav. Letos je bila konku- renca še posebej močna, saj so se za zlato, srebro in bron bojevali dijaki srednjih šol in študenti višjih in visokih šol. Med tekmovalci je bil tudi naš Mark Urbanc, dijak 3. letnika programa gastro- nomske in hotelske storitve. Mark se je predstavil z izje- mnim kuharskim izdelkom, ki je navdušil komisijo in mu Likovna razstava skupine Prijatelji in učencev OŠ Lava Združili moči za šolski sklad Člani Društva prijateljev mladine Bistrica ob Sotli in Osnovna šola Bistrica ob So- tli so že sedmo leto pripravili dobrodelno prireditev za šol- ski sklad. Na dogodku so za socialno ogrožene družine zbrali malo manj kot 1.700 evrov, 3.250 evrov so različni donatorji nakazali na račun šolskega sklada. Otrokom so se pridružili številni odlični domači glas- beniki, letošnja osrednja gosta sta bila Tjaša in Uroš Steklasa, ki sta prireditvi s svojo pozitivno energijo do- dala kanček srčnosti. Župan Občine Bistrica ob Sotli Fra- njo Debelak je s ponosom pozdravil vse nastopajoče in obiskovalce prireditve ter ponovno opozoril na izjemno nadarjene otroke in glasbeni- ke iz lokalnega okolja. Ravna- telj šole Bogomir Marčinkovič se je v imenu članov društva prijateljev mladine, kolekti- va osnovne šole, ustvarjalcev prireditve in v imenu vseh otrok, ki bodo pomoči dele- žni, iskreno zahvalil. Letošnja prireditev je imela naslov Še kdo verjame. Jona in Tina, ki sta dogodek prepletali z iz- branimi mislimi, sta na koncu ugotovili, da še verjamemo v dobre ljudi. Obiskovalcem sta zaželeli prijetno potovanje … Tako kot so otroci zapeli na prireditvi s Tjašo in Urošem: »Glej ta naš svet, tako je lep, kot lepe sanje. Življenje imej za prekrasno potovanje.« ANDREJA REHER Učenci 6., 8. in 9. razreda Osnovne šole Lava so za razstavo Na stopnicah prispevali likovna dela, ki so jih ustvarili v tem šolskem letu. (Foto: Blaž Črepinšek) Utrinek z dobrodelne prireditve za šolski sklad OŠ Bistrica ob Sotli Z ogledom podjetja Štore Steel zakorakali v Tedne vseživljenjskega učenja na področju izobraževanja v Sloveniji, ki je letos že 29. leto zapored. Za uvodno srečanje smo se odpravili v sosednjo občino Štore, kjer smo si ogledali železarno z več kot 170-letno tradicijo. Pri vhodu sta nas priča- kala Aljaž Zupanc iz razvoj- nega oddelka in tehnolog Filip Filipič iz podjetja Štore Steel. Popeljala sta nas čez celoten objekt, ki je dolg en kilometer, vendar v svetov- nem merilu vseeno velja za mini jeklarno. Čeprav so nas sprejeli v času, ko je v obra- tu najbolj tiho, med 8. in 10. uro, ko je električna energija najdražja in peč ne deluje, smo morali res pazljivo in pozorno poslušati Aljaža in Filipa, ki sta nam zavzeto in podrobno predstavila celoten proces predelave starega že- leza in jekla. Priča smo bili procesu taljenja v Martinovi peči, odlivanju taline v gre- dice, ogrevanju, valjanju, žarjenju in ravnanju gredic v naročene polprodukte ter njihovo hladno predelavo. Podjetje, ki svoje polizdelke izdeluje izključno po naro- čilu, kar pomeni, da jeklene palice povsem prilagodi zah- tevam naročnika (vsebnost, velikost, pakiranje), sodeluje z različnimi podjetji iz celega sveta, največ z Nemčijo in s Poljsko. Naši člani so bili navduše- ni nad proizvodnim obratom in težko robotsko mehani- zacijo. Nekateri, ki so v že- lezarni tudi delali, so opazili ogromno razliko v primerjavi s prejšnjimi desetletji. Pod- jetje se je posodobilo, delo je avtomatizirano, saj stroji opravijo večino dela, delavci pa skrbijo za dela, ki jih stroji še ne izvajajo, za nadzor dela in vzdrževanje strojev. Zaradi avtomatizacije se objekt zdi kar malo prazen, saj se je število zaposlenih s 4 tisoč zmanjšalo na 490. Tudi za tiste, ki si dela v železarni v prejšnjem tisoč- letju nismo znali predsta- vljati, so poskrbeli, saj smo se po ogledu odpravili še v Železarski muzej Štore, kjer so nam predvajali videe o delu železarne iz 50. in 70. let prejšnjega stoletja. Po- gledali smo lahko tudi nekaj pripomočkov, ki so jih upo- rabljali v proizvodnji. Ni jih ostalo veliko, saj so neupo- rabna orodja preprosto stalili, železo je namreč material, ki kljub večkratni reciklaži ne izgubi prvotnih značilnosti. Podrobno smo pregledali tudi fotografi je in na njih iskali svoje sorodnike in znance, ki so včasih delali v železarni. Zahvaljujemo se podjetju Štore Steel in Železarskemu muzeju Štore za topel spre- jem in zelo izobraževalen ter informativen dan. Za vas smo pripravili še ve- liko brezplačnih vsebin. Med kozjanskimi griči pesem od- meva – koncert ob obeležitvi 10. obletnice delovanja štu- dijskih krožkov pod mentor- stvom Jasmine Levičar je bil 24. maja. Brezplačna fi lmska matineja je bila 5. junija. Va- bljeni, da se nam pridružite na pohodu po Orionovi poti 12. junija in na KUL bazarju 15. junija. Še več dogodkov najdete na naši spletni strani lusentjur.si. RA Kozjansko – OE Ljudska univerza Šentjur Uspelo nam je. Tudi tokrat smo uspeli združiti moči in ustvariti umetniško »gostijo«. V torek, 13. maja, smo od- prli že 15. skupno likovno razstavo Na stopnicah celjske skupine Prijatelji in učencev OŠ Lava. Slikarji so ustvarjali pod mentorstvom Dušana Amanovića, učenci pa pod men- torstvom učiteljice Natalije Jeraj. pot. Pot, ki nas v življenju vodi od ene do druge stopni- ce, pot učenja, pot od projek- tiranja do izvedbe. Hkrati so stopnice, takšne in drugačne, del prostorskih načrtovanj. Četudi jih učenci v delih niso neposredno prikazali, vedo, da so stopnice eden ključnih arhitekturnih elementov, ki nam služijo ne le z vidika uporabnosti, temveč privlač- nosti. Pred leti smo iskali navdih v dotikih narave, v svobodi in lani smo zrli skozi okno. Letos smo raziskovalni smo se osredotočili na likovno za- nimivost stopnic v vseh mo- žnih oblikovnih različicah in smereh. Po stopnicah prehajamo od spodaj navzgor, z leve na desno in obratno. Lahko sta samo dve stopnici, lahko jih je mnogo več. Stopnice so lah- ko ozke ali zelo široke, lahko spiralno zavite, z ograjo ali brez, zato imajo poseben čar, kar je tudi nas navdihovalo pri ustvarjanju. Lahko vodijo od doma in nas pripeljejo nazaj na domači prag … Simbolizi- rajo stopnje poti do cilja. So lahko poti srečevanja, prikladno mesto za klepet, morda komu zbudijo sladke spomine na prvi poljub in ta spomin še vedno pogreje srce. Želim vam, dragi ljubitelji likovne umetnosti, da bi si ob ogledu naših likovnih del v vas predvsem prebudili ka- kšni skriti spomini in bi vam bilo ob tem res lepo. MARIJANA KOLENKO, NATALIJA JERAJ, AMINA KOLARIČ Mark Urbanc osvojil srebrno medaljo Mark Urbanc z ravnateljico Heleno Zupanc in mentorico Simono Pompe prinesel zasluženo srebrno medaljo. Ta visoka uvrstitev je ve- lik uspeh zanj in za našo šolo. Je dokaz njegovega talenta, trdega dela in pre- danosti kuhanju. Njegova mentorica Simo- na Pompe je ponosna na njegov dosežek. Poudarja, da je Mark zelo talentiran in delaven dijak, ki ima ve- liko potenciala. Prepričana je, da bo še naprej dosegal odlične rezultate. MATEJA URBANCL Umetniška dela vabijo k ogledu in razmisleku o vlogi umetnosti, ki je pomembna za vsakega posameznika, še posebej zdaj, v času materi- alističnega pehanja za ma- terialnimi dobrinami. Odpr- tje razstave so oplemenitili učenci Luka, Denis ter Kristi- na ter Sofi ja in Lara. Razstava vabi k ogledu vsak dan do 19. ure vse do 10. junija. Ponosni smo na naš dolgoletni skupni umetniški dogodek v maju. Učenci 6., 8. in 9. razreda Osnovne šole Lava so za raz- stavo Na stopnicah prispevali likovna dela, ki so jih ustvarili v tem šolskem letu. Njihova dela naslov razstave odražajo v arhitekturi in prostoru, ki je povezan z njo. 6. razred je izde- lal hiše, jih »oblekl« v zanimive fasade iz različnih materialov in z njimi prikazal izvirne ideje umeščenosti v prostor. 8. razred je v sklopu prostorskih ključev narisal realističen pogled skozi okno. 9. razred je v sklopu line- arne perspektive narisal pogled na ulico, s področja krajinske arhitekture in načrtovanja pro- storskih sprememb pa je narisal načrt krajinskega parka. Stopnice učencem v pre- nesenem pomenu pomenijo Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 23, 6. junij 2024 BRALCI POROČEVALCI Ljudska univerza Šentjur je ponovno prevzela območ- no koordinatorstvo projekta Tedni vseživljenjskega uče- nja, najvidnejše kampanje V soboto, 18. maja, je bil v Nišu v Srbiji XI. mednarodni Gastro-turistični festival. Dogodek je odlična prilo- žnost za mlade kuharje, da pokažejo svoje znanje in se pomerijo z drugimi kuharji. Festival, ki je pravi pra- znik okusov in kulture, je privabil tekmovalce iz 13. držav. Letos je bila konku- renca še posebej močna, saj so se za zlato, srebro in bron bojevali dijaki srednjih šol in študenti višjih in visokih šol. Med tekmovalci je bil tudi naš Mark Urbanc, dijak 3. letnika programa gastro- nomske in hotelske storitve. Mark se je predstavil z izje- mnim kuharskim izdelkom, ki je navdušil komisijo in mu Likovna razstava skupine Prijatelji in učencev OŠ Lava Združili moči za šolski sklad Člani Društva prijateljev mladine Bistrica ob Sotli in Osnovna šola Bistrica ob So- tli so že sedmo leto pripravili dobrodelno prireditev za šol- ski sklad. Na dogodku so za socialno ogrožene družine zbrali malo manj kot 1.700 evrov, 3.250 evrov so različni donatorji nakazali na račun šolskega sklada. Otrokom so se pridružili številni odlični domači glas- beniki, letošnja osrednja gosta sta bila Tjaša in Uroš Steklasa, ki sta prireditvi s svojo pozitivno energijo do- dala kanček srčnosti. Župan Občine Bistrica ob Sotli Fra- njo Debelak je s ponosom pozdravil vse nastopajoče in obiskovalce prireditve ter ponovno opozoril na izjemno nadarjene otroke in glasbeni- ke iz lokalnega okolja. Ravna- telj šole Bogomir Marčinkovič se je v imenu članov društva prijateljev mladine, kolekti- va osnovne šole, ustvarjalcev prireditve in v imenu vseh otrok, ki bodo pomoči dele- žni, iskreno zahvalil. Letošnja prireditev je imela naslov Še kdo verjame. Jona in Tina, ki sta dogodek prepletali z iz- branimi mislimi, sta na koncu ugotovili, da še verjamemo v dobre ljudi. Obiskovalcem sta zaželeli prijetno potovanje … Tako kot so otroci zapeli na prireditvi s Tjašo in Urošem: »Glej ta naš svet, tako je lep, kot lepe sanje. Življenje imej za prekrasno potovanje.« ANDREJA REHER Učenci 6., 8. in 9. razreda Osnovne šole Lava so za razstavo Na stopnicah prispevali likovna dela, ki so jih ustvarili v tem šolskem letu. (Foto: Blaž Črepinšek) Utrinek z dobrodelne prireditve za šolski sklad OŠ Bistrica ob Sotli Z ogledom podjetja Štore Steel zakorakali v Tedne vseživljenjskega učenja na področju izobraževanja v Sloveniji, ki je letos že 29. leto zapored. Za uvodno srečanje smo se odpravili v sosednjo občino Štore, kjer smo si ogledali železarno z več kot 170-letno tradicijo. Pri vhodu sta nas priča- kala Aljaž Zupanc iz razvoj- nega oddelka in tehnolog Filip Filipič iz podjetja Štore Steel. Popeljala sta nas čez celoten objekt, ki je dolg en kilometer, vendar v svetov- nem merilu vseeno velja za mini jeklarno. Čeprav so nas sprejeli v času, ko je v obra- tu najbolj tiho, med 8. in 10. uro, ko je električna energija najdražja in peč ne deluje, smo morali res pazljivo in pozorno poslušati Aljaža in Filipa, ki sta nam zavzeto in podrobno predstavila celoten proces predelave starega že- leza in jekla. Priča smo bili procesu taljenja v Martinovi peči, odlivanju taline v gre- dice, ogrevanju, valjanju, žarjenju in ravnanju gredic v naročene polprodukte ter njihovo hladno predelavo. Podjetje, ki svoje polizdelke izdeluje izključno po naro- čilu, kar pomeni, da jeklene palice povsem prilagodi zah- tevam naročnika (vsebnost, velikost, pakiranje), sodeluje z različnimi podjetji iz celega sveta, največ z Nemčijo in s Poljsko. Naši člani so bili navduše- ni nad proizvodnim obratom in težko robotsko mehani- zacijo. Nekateri, ki so v že- lezarni tudi delali, so opazili ogromno razliko v primerjavi s prejšnjimi desetletji. Pod- jetje se je posodobilo, delo je avtomatizirano, saj stroji opravijo večino dela, delavci pa skrbijo za dela, ki jih stroji še ne izvajajo, za nadzor dela in vzdrževanje strojev. Zaradi avtomatizacije se objekt zdi kar malo prazen, saj se je število zaposlenih s 4 tisoč zmanjšalo na 490. Tudi za tiste, ki si dela v železarni v prejšnjem tisoč- letju nismo znali predsta- vljati, so poskrbeli, saj smo se po ogledu odpravili še v Železarski muzej Štore, kjer so nam predvajali videe o delu železarne iz 50. in 70. let prejšnjega stoletja. Po- gledali smo lahko tudi nekaj pripomočkov, ki so jih upo- rabljali v proizvodnji. Ni jih ostalo veliko, saj so neupo- rabna orodja preprosto stalili, železo je namreč material, ki kljub večkratni reciklaži ne izgubi prvotnih značilnosti. Podrobno smo pregledali tudi fotografi je in na njih iskali svoje sorodnike in znance, ki so včasih delali v železarni. Zahvaljujemo se podjetju Štore Steel in Železarskemu muzeju Štore za topel spre- jem in zelo izobraževalen ter informativen dan. Za vas smo pripravili še ve- liko brezplačnih vsebin. Med kozjanskimi griči pesem od- meva – koncert ob obeležitvi 10. obletnice delovanja štu- dijskih krožkov pod mentor- stvom Jasmine Levičar je bil 24. maja. Brezplačna fi lmska matineja je bila 5. junija. Va- bljeni, da se nam pridružite na pohodu po Orionovi poti 12. junija in na KUL bazarju 15. junija. Še več dogodkov najdete na naši spletni strani lusentjur.si. RA Kozjansko – OE Ljudska univerza Šentjur Uspelo nam je. Tudi tokrat smo uspeli združiti moči in ustvariti umetniško »gostijo«. V torek, 13. maja, smo od- prli že 15. skupno likovno razstavo Na stopnicah celjske skupine Prijatelji in učencev OŠ Lava. Slikarji so ustvarjali pod mentorstvom Dušana Amanovića, učenci pa pod men- torstvom učiteljice Natalije Jeraj. pot. Pot, ki nas v življenju vodi od ene do druge stopni- ce, pot učenja, pot od projek- tiranja do izvedbe. Hkrati so stopnice, takšne in drugačne, del prostorskih načrtovanj. Četudi jih učenci v delih niso neposredno prikazali, vedo, da so stopnice eden ključnih arhitekturnih elementov, ki nam služijo ne le z vidika uporabnosti, temveč privlač- nosti. Pred leti smo iskali navdih v dotikih narave, v svobodi in lani smo zrli skozi okno. Letos smo raziskovalni smo se osredotočili na likovno za- nimivost stopnic v vseh mo- žnih oblikovnih različicah in smereh. Po stopnicah prehajamo od spodaj navzgor, z leve na desno in obratno. Lahko sta samo dve stopnici, lahko jih je mnogo več. Stopnice so lah- ko ozke ali zelo široke, lahko spiralno zavite, z ograjo ali brez, zato imajo poseben čar, kar je tudi nas navdihovalo pri ustvarjanju. Lahko vodijo od doma in nas pripeljejo nazaj na domači prag … Simbolizi- rajo stopnje poti do cilja. So lahko poti srečevanja, prikladno mesto za klepet, morda komu zbudijo sladke spomine na prvi poljub in ta spomin še vedno pogreje srce. Želim vam, dragi ljubitelji likovne umetnosti, da bi si ob ogledu naših likovnih del v vas predvsem prebudili ka- kšni skriti spomini in bi vam bilo ob tem res lepo. MARIJANA KOLENKO, NATALIJA JERAJ, AMINA KOLARIČ Mark Urbanc osvojil srebrno medaljo Mark Urbanc z ravnateljico Heleno Zupanc in mentorico Simono Pompe prinesel zasluženo srebrno medaljo. Ta visoka uvrstitev je ve- lik uspeh zanj in za našo šolo. Je dokaz njegovega talenta, trdega dela in pre- danosti kuhanju. Njegova mentorica Simo- na Pompe je ponosna na njegov dosežek. Poudarja, da je Mark zelo talentiran in delaven dijak, ki ima ve- liko potenciala. Prepričana je, da bo še naprej dosegal odlične rezultate. MATEJA URBANCL Umetniška dela vabijo k ogledu in razmisleku o vlogi umetnosti, ki je pomembna za vsakega posameznika, še posebej zdaj, v času materi- alističnega pehanja za ma- terialnimi dobrinami. Odpr- tje razstave so oplemenitili učenci Luka, Denis ter Kristi- na ter Sofi ja in Lara. Razstava vabi k ogledu vsak dan do 19. ure vse do 10. junija. Ponosni smo na naš dolgoletni skupni umetniški dogodek v maju. Učenci 6., 8. in 9. razreda Osnovne šole Lava so za raz- stavo Na stopnicah prispevali likovna dela, ki so jih ustvarili v tem šolskem letu. Njihova dela naslov razstave odražajo v arhitekturi in prostoru, ki je povezan z njo. 6. razred je izde- lal hiše, jih »oblekl« v zanimive fasade iz različnih materialov in z njimi prikazal izvirne ideje umeščenosti v prostor. 8. razred je v sklopu prostorskih ključev narisal realističen pogled skozi okno. 9. razred je v sklopu line- arne perspektive narisal pogled na ulico, s področja krajinske arhitekture in načrtovanja pro- storskih sprememb pa je narisal načrt krajinskega parka. Stopnice učencem v pre- nesenem pomenu pomenijo Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 23, 6. junij 2024 BRALCI POROČEVALCI Glasbena šola Celje je ponovno dokazala, da sodi med zelo uspešne glasbene izobraževalne ustanove v Sloveniji. Na slovesnosti v Koncertni dvorani Glasbene šole Celje so naši talentirani učenci in dijaki umetni- ške gimnazije glasbene smeri, ki jo skupaj izvajava Glasbena šola Celje in I. gimnazija v Celju, prejeli pri- znanja za izjemne dosežke na držav- nem tekmovanju Temsig in 5. med- narodnem tekmovanju Celeia 2024. Slavnostne podelitve se je udeležil tudi podžupan Mestne občine Celje Samo Seničar, ki je z ravnateljem Glasbene šole Celje Simonom Mla- karjem in s pomočnikom ravnatelja I. gimnazije v Celju Sebastjanom Pau- manom mladim tekmovalcem podelil plakete in nagrade obeh tekmovanj. Državno tekmovanje mladih glas- benikov Slovenije (T emsig) je ena naj- pomembnejših prireditev na podro- čju glasbenega izobraževanja pri nas. T udi letos so se naši učenci izkazali z vrhunskimi nastopi in si prislužili šte- vilne nagrade in plakete: zlato plaketo je osvojilo 11 tekmovalcev (8 solistov in ena komorna skupina), od teh so osvojili 1. nagrado 3 solisti in komor- na skupina (skupaj štiri 1. nagrade), ter eno 2. nagrado. Srebrno plaketo je osvojilo kar 14 tekmovalcev (13 solistov ter ena komorna skupina), bronasto plaketo pa je osvojilo 11 tek- movalcev (10 solistov ter ena komor- na skupina). Priznanje za udeležbo je prejelo 7 tekmovalcev, priznanje pa ena tekmovalka. Poleg tega so naši učenci blesteli tudi na 5. mednarodnem tekmova- nju Celeia 2024, ki ga Glasbena šola Celje izvaja s podporo MOC. Naši tekmovalci so se tudi letos dokaza- li kot odlični glasbeniki. Skupaj so osvojili 14 zlatih plaket, od tega kar 7 prvih nagrad ter 3 posebne denar- ne nagrade, ter 5 srebrnih plaket. Ravnatelj Glasbene šole Celje Simon Mlakar je ob tej priložnosti izrazil ponos in zadovoljstvo nad uspehi učencev: »Rezultati, ki so jih dosegli naši učenci na državni in mednarodni ravni, so dokaz pre- danosti, trdega dela in izjemnega talenta. Ponosni smo na vsakega od njih in na njihove mentorje in korepetitorje, ki so jih s strokovnim vodenjem pripeljali do teh izjemnih dosežkov.« ML V imenu ljubezni do glasbe V četrtek, 23. maja, smo v OŠ Frana Kranj- ca Celje uglasili našo deželo v imenu lju- bezni do glasbe, prijateljstva in ljubezni kar tako. Ta dan smo po vsej Sloveniji zaigrali, zapeli in zaslišali v en glas pesem Dan ljubezni sku- pine Pepel in kri, ki se nam je že v letu 2013 pridružila na osrednjem prizorišču v Logatcu, saj je bil prvi Dan ljubezni posvečen temu, da so obeležili 100-letnico tamkajšnjega pi- halnega orkestra. Vse preveč je besed, ki zaidejo s poti. Sla- bih novic, ki nas vodijo narazen. Zato mi raje povemo z glasbo. Dan ljubezni je pravzaprav pobuda, da bi se ljudje vrnili k svojim prvin- skim vrednotam in da bi skozi prizmo lju- bezni pogledali na dogajanje okoli sebe, se poenotili. Tako smo se tudi v OŠ Frana Kranj- ca Celje odločili ponovno sodelovati na 12. vseslovenskem dnevu – Dan ljubezni 2024 in tako s pesmijo povezali različne generacije. V veselje nam je bilo, da je iz Ljubljane pri- šla tudi organizatorka ter pobudnica Dneva ljubezni Mateja Lavrič in se nam pridružila pri petju. MATEJA LAJH S podelitve plaket in nagrad Slavnostna podelitev plaket in nagrad Slavnostna podelitev plaket in nagrad Slavnostna podelitev plaket in nagrad Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 23, 6. junij 2024 BRALCI POROČEVALCI Glasbena šola Celje je ponovno dokazala, da sodi med zelo uspešne glasbene izobraževalne ustanove v Sloveniji. Na slovesnosti v Koncertni dvorani Glasbene šole Celje so naši talentirani učenci in dijaki umetni- ške gimnazije glasbene smeri, ki jo skupaj izvajava Glasbena šola Celje in I. gimnazija v Celju, prejeli pri- znanja za izjemne dosežke na držav- nem tekmovanju Temsig in 5. med- narodnem tekmovanju Celeia 2024. Slavnostne podelitve se je udeležil tudi podžupan Mestne občine Celje Samo Seničar, ki je z ravnateljem Glasbene šole Celje Simonom Mla- karjem in s pomočnikom ravnatelja I. gimnazije v Celju Sebastjanom Pau- manom mladim tekmovalcem podelil plakete in nagrade obeh tekmovanj. Državno tekmovanje mladih glas- benikov Slovenije (T emsig) je ena naj- pomembnejših prireditev na podro- čju glasbenega izobraževanja pri nas. T udi letos so se naši učenci izkazali z vrhunskimi nastopi in si prislužili šte- vilne nagrade in plakete: zlato plaketo je osvojilo 11 tekmovalcev (8 solistov in ena komorna skupina), od teh so osvojili 1. nagrado 3 solisti in komor- na skupina (skupaj štiri 1. nagrade), ter eno 2. nagrado. Srebrno plaketo je osvojilo kar 14 tekmovalcev (13 solistov ter ena komorna skupina), bronasto plaketo pa je osvojilo 11 tek- movalcev (10 solistov ter ena komor- na skupina). Priznanje za udeležbo je prejelo 7 tekmovalcev, priznanje pa ena tekmovalka. Poleg tega so naši učenci blesteli tudi na 5. mednarodnem tekmova- nju Celeia 2024, ki ga Glasbena šola Celje izvaja s podporo MOC. Naši tekmovalci so se tudi letos dokaza- li kot odlični glasbeniki. Skupaj so osvojili 14 zlatih plaket, od tega kar 7 prvih nagrad ter 3 posebne denar- ne nagrade, ter 5 srebrnih plaket. Ravnatelj Glasbene šole Celje Simon Mlakar je ob tej priložnosti izrazil ponos in zadovoljstvo nad uspehi učencev: »Rezultati, ki so jih dosegli naši učenci na državni in mednarodni ravni, so dokaz pre- danosti, trdega dela in izjemnega talenta. Ponosni smo na vsakega od njih in na njihove mentorje in korepetitorje, ki so jih s strokovnim vodenjem pripeljali do teh izjemnih dosežkov.« ML V imenu ljubezni do glasbe V četrtek, 23. maja, smo v OŠ Frana Kranj- ca Celje uglasili našo deželo v imenu lju- bezni do glasbe, prijateljstva in ljubezni kar tako. Ta dan smo po vsej Sloveniji zaigrali, zapeli in zaslišali v en glas pesem Dan ljubezni sku- pine Pepel in kri, ki se nam je že v letu 2013 pridružila na osrednjem prizorišču v Logatcu, saj je bil prvi Dan ljubezni posvečen temu, da so obeležili 100-letnico tamkajšnjega pi- halnega orkestra. Vse preveč je besed, ki zaidejo s poti. Sla- bih novic, ki nas vodijo narazen. Zato mi raje povemo z glasbo. Dan ljubezni je pravzaprav pobuda, da bi se ljudje vrnili k svojim prvin- skim vrednotam in da bi skozi prizmo lju- bezni pogledali na dogajanje okoli sebe, se poenotili. Tako smo se tudi v OŠ Frana Kranj- ca Celje odločili ponovno sodelovati na 12. vseslovenskem dnevu – Dan ljubezni 2024 in tako s pesmijo povezali različne generacije. V veselje nam je bilo, da je iz Ljubljane pri- šla tudi organizatorka ter pobudnica Dneva ljubezni Mateja Lavrič in se nam pridružila pri petju. MATEJA LAJH S podelitve plaket in nagrad Slavnostna podelitev plaket in nagrad Slavnostna podelitev plaket in nagrad Slavnostna podelitev plaket in nagrad Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 23, 6. junij 2024 BRALCI POROČEVALCI za evropsko poslanko GLASUJ ZA LISTO GLASUJ Z O 1 Janja Sluga EVROPSKE VOLITVE “Zdravstvo v Evropi mora biti javno, brezplačno in kakovostno.” Žalske rokometašice postale državne prvakinje Združena Savinjska spet prvakinja Knjige nas združujejo … Podelitev medalj Rokometne zveze Slovenije (RZS) je bila v soboto, 25. maja, v I. OŠ Žalec. V nedeljo, 19. maja, je bil za starejše deklice B (SDB) v fi nalu zadnji tekmovalni dan v sezoni. Rokometni klub Zelene doline Žalec je med 21 ekipami z ekipo SDB osvojil 1. mesto v državi. Na drugem mestu so pristale članice ŠD Jadran Bluema- rine Hrpelje-Kozina in na tretjem RK Sevnica. Naše starejše deklice B, ki so postale državne prvakinje, so Zoja Tita Držan, Aisha Akamba Ogorevc, Pika Potoč- nik, Maša Potočnik, Mia Glu- hak, Ajda Ašenberger, Zara Mežnar, Iza Marčič, Neja Šlo- gar, Nika Ogrizek, Gaya Ci- merman, Lara Koštomaj, Zoja Čretnik, Ana Kerčmar in vra- tarke Hana Softić, Nike Artič in Lucija Osetič. Vodi jih iz- kušen trener Milan Ramšak, na treningih pa pomaga tudi Anita Seles Držan, ki skrbi tudi za fi zično pripravljenost deklic. Naše mlade rokometašice so v prvenstvu vodile celo leto in zdržale pritisk favo- ritinj. Ponosni smo, da smo bili ves čas odvisni le sami od sebe in ne od rezultatov drugih ekip. V celotni sezoni so zabeležile le dva poraza in kar 18 zmag. Državne prvaki- nje bi postale tudi v primeru poraza na zadnji nedeljski tekmi proti ŽRK Trgo Abc Izola, a vendar so tudi to tekmo v gosteh prepričljivo dobile z rezultatom 16: 31. S tem so še enkrat potrdile svo- jo pre(moč) in se zasluženo veselile osvojenega naslova. Statistično gledano v fi nal- nem delu močno izstopa tudi podatek o prejetih zadetkih, saj smo ekipa z najmanj pre- jetimi zadetki (187) in edini, ki smo jih prejeli manj kot dvesto. Imamo tudi dve igralki med najboljšimi desetimi na lestvi- ci strelcev, in sicer Zojo Tito Držan na 3. in Aisho Akambo Ogorevc na 7. mestu. Izredno smo zadovoljni, da smo tek- movalno sezono končali v odlični formi in brez poškodb. Po zadnji tekmi v Izoli, ko je bil naslov že v naših rokah, smo ga tudi primerno prosla- vili. Najprej smo se z navija- či podali za Obalo. Doživeli smo zmagovalni skok deklic in trenerja Milana Ramšaka v morje. Nato smo odšli na vrhunsko večerjo v gostišče Istria v Izoli. Ko smo prispeli v Žalec, smo doživeli še topel sprejem staršev, sorodnikov in navijačev, gasilski špalir z vodometom PGD Kasaze-Li- boje ter živo glasbo z Valom in Majem Klokočovnikom. Hvala vsem, ki ste bili del tega. Hvala tudi vsem, ki ste nam celo leto izkazovali podporo v fi nančnem ali materialnem smislu, in vsem našim moral- nim podpornikom, ki ste ves čas verjeli v nas. Hvala staršem za sodelovanje in navijačem, ki nas pridno in bučno spremlja- jo, kamorkoli nas vodi pot. Največja zahvala gre našim zmagovalkam, ki so res pridno in zavzeto trenirale, vrhunske- mu trenerju Milanu Ramšaku, ki nas je s svojim širokim nabo- rom znanja in s srčnostjo po- peljal na sam vrh, in Aniti Seles Držan za pomoč na treningih in fi zično pripravo deklet. Obe naši najstarejši ekipi, mladinke in kadetinje, sta na- stopali v 1. ligi in se uvrstili v sredino lestvice. Druge mlaj- še selekcije, MDA, MDB in MDC, se vse bojujejo v ligah najboljših ekip v državi, a se ti rezultati javno ne objavlja- jo. TINA GLUHAK Obe ekipi – prvaki CNP z vodstvom in igralci V soboto, 18. maja, sta bili na Nogometnem igrišču Videm Vransko zadnji dve domači tekmi ekip Zdru- žena Savinjska U15 in U17 v Medobčinski nogometni ligi Celje v sezoni 2023/24. Glede na število osvojenih točk v sezoni je bilo že pred tekmama jasno, da bosta obe ekipi osvojili naslov prvakov. Ekipa U15, ki tekmuje v 1. ligi starejših dečkov, je pred to tekmo že imela neulovljivo prednost. V tej sezoni je odi- grala 16 tekem in si priigrala 14 zmag, 1 remi je končala zaklju- čili s porazom proti NK Breži- ce, najtežjemu nasprotniku v ligi. Savinjčani so se tako sicer morali soočiti z edinim pora- zom v sezoni. Končni rezultat tekme je bil 2: 1, a na osvojitev naslova prvakov ni vplival. Vzdušje je na ta pomem- ben dan popravila kadetska ekipa, ki se je na igrišču soo- čila z ekipo NK Laško. Že od prve minute so jasno kazali, zakaj so najboljši, dogajanje na igrišču so namreč imeli ves čas pod nadzorom ter tako sla- vili z rezultatom 6: 0. Nogo- metno sezono so zaključili z 18 zmagami, 1 remijem in 1 porazom. Po tekmah je sledila skupna podelitev medalj in pokalov, ki jih je ob polnih tribunah na- vijačev igralcem podelil vodja tekmovanja Andrej Narat. Fante zdaj čakajo še kvalifi - kacije za uvrstitev na državno raven, v 2. slovensko kadetsko ligo – vzhod in 2. ligo U15 – vzhod, ki bodo 25. maja in 1. junija. Prav tako se je na državni ravni v 2. slovenski mladinski ligi – vzhod, obdr- žala ekipa Združene Savinjske U19. Glede na to, da so bili na tej ravni novinci, so osvojili 5. mesto. TT V letošnjem šolskem letu je Vrtec Polzela prvo šolsko leto sodeloval v projektu Naša mala knjižnica, v ka- terem smo med prebira- njem ponujenih knjig tujih avtorjev spoznavali različne tematike, ki so v današnjem svetu aktualne (prijateljstvo, onesnaženost, smrt, drugač- nost …). Najbolj ljuba nam je bila knjiga o škratu. Po zgodbi je nastala tudi lutka, ki smo si jo izmenjali z naključno izbra- nim vrtcem. Škrat oddelka 13 je potoval v Vrtec Hajdina. K nam je prišel njihov škrat. Otroci vrtcev Polzela in Haj- dina so škrata z zvezkom in bralno torbico odnašali do- mov in vsaka družina je za- pisala dogodivščine, ki so jih počeli s škratom. Svoj zapis so pospremili tudi s fotografi - jami. Otroci so komaj čakali, da so škrata odnesli domov in da smo zapisano prebrali v jutranjem krogu. Med otroki ter vzgojiteljica- mi je rasla tiha želja, da bi se spoznali v živo in stkali nova prijateljstva. Ob podpori obeh vrtcev smo srečanje izpeljali. V vrtcu na Polzeli smo gosti- li otroke in vzgojiteljice bele igralnice iz Vrtca Hajdina. Med otroki ni bilo treba veliko dodatne spodbude, z velikim veseljem so risali risbice, pri- pravljali igrače in igralnico za prihod novih prijateljev. V ponedeljek, 20. maja, smo jih z velikim veseljem pričakali na avtobusni postaji. Najprej smo jim razkazali naš kraj, nato smo jih še popeljali po vrtcu. Naredili smo si sa- dni piknik s škratom in jim pripravili kratek nastop. Nato so otroci prijateljske vezi skle- pali v različnih kotičkih in na igrišču vrtca. Druženje smo zaključili s skupnim kosilom in pesmijo. Nato smo prijate- lje pospremili do avtobusa, ki jih je odpeljal nazaj v njihov vrtec. Vsi skupaj si želimo, da bi se še kdaj srečali. Otro- ci Vrtca Hajdina si želijo, da bi tudi našim otrokom lahko pokazali svoje igralnice, igra- če … Kdo ve, morda nas av- tobus popelje ravno k njim … MATEJA STRAŽAR Skupno kosilo Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 23, 6. junij 2024 AKTUALNA PONUDBA Okrepimo rastline Škodljivci na rastlinah povzročijo mehanske poškodbe. Te so vstopna točka za različne bolezni. Tako imamo hitro dve težavi: škodljivca in bolezen. Krepka rastlina z enakomerno rastjo in s hitrim imunskim odzivom se bolje bojuje proti napadom. Zato jih krepimo z morskimi algami Rastli AlgoVital Plus. Preprosto škropimo na 7 do 10 dni. Rastline bodo imele vidno močnejšo rast, lepo temno zeleno barvo. Prav tako se rane po napadu hitro zacelijo in preprečijo vdor bolezni. Morske alge za zdrav pridelek Selmar d.o.o. Mariborska cesta 119, 3000 Celje člane razveseljujemo s le najboljše za najbližje zanesljivo skrbni POPUSTI, KI RASTEJO Z LETI Telefon: 00 000 00 00 E-pošta: xxxx.xx@xxxxx.xx PODJETJE, D.O.O. Naslov xx, xxxx Kraj logotip člane razveseljujemo s POPUSTI, KI RASTEJO Z LETI le najboljše za najbližje zanesljivo skrbni www.selmar.si Telefon: 03 424 40 08 E-pošta: sprejem.citroen@selmar.si UNIČIMO ŠKODLJIVCE Metrobov strokovnjak Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., svetuje Zmerno toplo in vlažno vreme je kot nalašč za številne žuželke. Te se hitro razmnožujejo in povečujejo biotsko pestrost naše dežele. A kaj, ko so med njimi številne škodljive, saj lahko uničijo naš pridelek. Lotimo se jih z ekološkimi pripravki. Hrošči na krompirju Vsi, ki imamo na vrtu krompir, poznamo koloradskega hrošča. Je verjetno najbolj pre- poznan hrošč v Sloveniji in prav tako njegove ličinke. Prve ličinke se pojavljajo konec maja ali v začetku junija, že množično pa konec ju- nija. V tem času na krompirju naredijo največ škode, saj še nima dobro razvite listne površi- ne, gomolji pa še niso dokončno razviti. Če ne ukrepamo takoj ko se pojavijo, krompir hitro izgubi listno maso. Ker povzročajo mehan- ske poškodbe (uničeni listi), se veliko hitreje pojavi tudi krompirjeva plesen. Kar pomeni izgubo pridelka. Ko je hrošča malo, ga prepro- sto poberemo ročno. A če smo vestni in pre- poznamo že jajčeca in majhne ličinke, bomo hitreje odpravili težavo. Lažje kot pobiranje je škropljenje. Zato proti jajčecem in ličinkam uporabimo naravno sredstvo NeemAzal – T/S, ki je dovoljeno v ekološki pridelavi. Uši so povsod Najdemo jih po celem vrtu, od sadnega, okrasnega do zelenjavnega dela domačega vrta. Če ukrepamo takoj, ko se pojavijo, in jih je le malo, jih lahko preprosto uničimo kar z roko. Uši se najprej najbolj množično pojavijo na mladih poganjkih, nato na mladih listih in končno še na popkih. S sesanjem rastlinskega soka rastlini povzročajo veliko škodo. Listne uši so stalni spremljevalci  žola, kjer lahko naredijo s sesanjem veliko škode. Fižol zato lahko popolnoma zaostane v rasti ali celo pro- pade. Solatnice napada več vrst listnih uši, kot so črna  žolova uš, solatna listna uš in siva breskova uš. Listi solate rumenijo, se poškodujejo in ob močnejšem napadu tudi sušijo. Ker hočemo biti na domačem vrtu ekološki, uporabimo naravno sredstvo NeemAzal – T/S. Pomembno je, da škropimo neposredno po škodljivcu. Prav tako vedno škropimo zvečer, in sicer uro pred sončnim zahodom. Takrat se opraševalci in druge koristne žuželke odpravijo v nočno prebivališče in jih ne poškodujemo. Prav tako naj ne bo vetra ali padavin. Gosenice so lačne Tako kot uši lahko najdemo tudi gosenice na zelenjavnem vrtu in v balkonskih koritih. Po- gosto opazimo le poškodbe, kot so uničeni listi. Pozorni moramo biti tudi na iztrebke, ki so pri gosenicah veliki in prepoznavni. Gosenice se podnevi skrijejo med listno maso ali celo v zemljo pod rastlinami. Zato jih ne najdemo. Na plan prilezejo zvečer in takrat jih preprosto ročno poberemo. Če nam napadejo zelenjavni ali okrasni vrt v velikem številu, jih moramo uničiti z naravnim sredstvom Agree WG. To vsebuje povsem naravne mikroorganizme Bacillus thuringiensis. Uporabljamo ga na vinski trti proti križastemu in pasastemu grozdnemu sukaču, gosenicam na zelju in drugimi kapusnicami ter na okrasnih rastlinah. Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 23, 6. junij 2024 PODLISTEK Mladinski orkester je do- bil po selitvi v Kulturni dom svojo sobo, vendar so se okoliščine kmalu zaostrile. Družbene razmere v Vele- nju so se z izgradnjo Novega Velenja spremenile, razvoj novega mesta, ki naj bi bil vzor socialistične gradnje, pa je zahteval drugačno glasbo. Restavracija Jezero je iz Portoroža dobila profesio- nalni ansambel bratov Geze in Luke Baranja, ki je igral madžarsko in romsko glas- bo. Mladinski orkester DPD se je razšel, ostal pa je kvintet Mavrica s pevcema Minko in Jožetom Oštirjem. Del instru- mentalnega kvinteta je začel redno igrati v novem Hotelu Paka vse do prihoda orkestra bratov Racz Pal. V začetnem obdobju se je zabavno-plesna kavarniška glasba razvijala v pojavnih oblikah različnih sestavov in glasbenih žanrov, odvisno od prireditev in priložnosti za sodelovanje na teh pri- reditvah. Največkrat jih je organizirala DPD Svoboda v okviru svojih programov in dejavnosti, najpogosteje pod glasbenim mentorstvom Le- opolda Planka in z izdatno organizacijsko pomočjo Zdenka Furlana, Riharda Be- uermanna, Vinka Dermola in Franca Koruna. Za glasbe- ni pouk sta bili v nadzidku nove kleti ob zgradbi bivše rudarske šole namenjeni dve sobi; ena za posamični pouk novih godbenikov in članov mladinskega orkestra, druga za potrebe mladinskega orke- Zabavna plesna in kavarniška glasba v Velenju med obema vojnama do zgodnjih 60. let (5) www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. V začetku septembra 1967 so v štorskem naselju Lipa svečano predali name- nu novo sodobno osnovno šolo. Trinadstropna stavba je imela 20 učilnic ter sodobno telovadnico, kuhinjo, jedilni- co, kabinete … A tudi pripo- močke, ki so izboljšali izo- braževanje učencev in delo zaposlenih: pralni stroj, peč, prenosni kemični laboratorij, magnetofon, mikroskop … Vir: »Naš novi dom« - Osnovna šola Štore v šolskih letih 1967/68 ter 2015/16: raziskovalna naloga / av- torici Timeja Kostrevc, Iva Mravlak (dostopno: http:// www.knjiznica-celje.si/raz- iskovalne/4201703776.pdf Prispeval: Marjan Mačkošek nizirana glasbena sekcija in »glasbeni tečaj zabavne glas- be«, ki so ga vodili Richard Beuermann, Leopold Planko in Marija Treven. Pod okriljem DPD Svobo- da Velenje se je oblikoval tudi kvintet Mavrica s pevko Jot- ko Mavec, vzklile pa so tudi še druge skupine za različne priložnosti. Novinar Jože Klančnik je Mavrico popeljal na zbor mladine v Vogošće pri Sarajevu, kjer so zaigrali skladbe Slavka Avsenika in nekaj Grebenškovih priredb po notnem zapisu Ljuba Ran- čigaja. Kvintet Mavrica je leta 1961 igral tudi na prvem Flo- sarskem balu na Ljubnem v Savinjski dolini in 8. julija 1961 na otvoritvi hotela Paka, kjer je igral kot hišni ansam- bel do Pipijevega prihoda. Kvintet bratov Racz je bila prva profesionalna glasbena zasedba v Velenju z zelo ši- rokim repertoarjem zabavne kavarniške, operetne in ple- sne glasbe. Poleg treh bratov Racz sta v ansamblu igrala še njihov stric in glasbeni men- tor, cimbalist Karoly Nakić – Ujko in svak, violinist Džula Varga. Se nadaljuje. Andreja Ažber, Knjižnica Velenje ALBUM S CELJSKEGA Kvintet bratov Racz, okoli 1961 Pridobljeno v okviru akcije zbiranja fotografi j in spominov na življenje v Štorah in okolici nekoč. Izbrani del gradiva bo ob- javljen na portalu Kamra, v tej rubriki in na razstavi, ki bo do 1. septembra na ogled na zunanjih panojih v Športnem parku Lipa. Nova šola na Lipi v Štorah, 1967 Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. stra oziroma za tečaj zabav- ne glasbe. V novi knjižnici in čitalnici so se odvijale glas- bene produkcije prihodnjih glasbenikov. Tu je prvi javni nastop izvedel tudi Zvone A. Grebenšek na fl avti ob klavirski spremljavi učenke Jane Čede: »V teh okoliščinah sem spoznaval še neko dru- go, zelo pomembno glasbeno dejavnost, tj. pisanje not. Te- daj še ni bilo niti fotokopirnih strojev, komponisti so napi- sali partituro, prepisovalci pa smo morali partituro razpisa- ti po posameznih glasovih v toliko izvodih, kolikor je bilo posamičnih instrumentov in godbenikov. Za razmnoževa- nje smo pisali na »pauspapir« in fotokopirali v jamomerstvu premogovnika, kjer so ime- li stroje za razmnoževanje. Pri tem delu sem se srečeval s številnimi komponisti in kapelniki in spoznaval za- konitosti glasbene teorije. Vznemirjala nas je tudi fi lm- ska glasba, velikokrat smo se zbrali in zaprosili kinoo- peraterja Branka Ograjenška, naj nas spusti v kinodvorano. Boljše fi lme – takrat je bil nadvse aktualen Ples na vodi –pa smo gledali oziroma bolj poslušali kar v kabini in si jih prevrteli vsakič znova, vse dokler se nismo naučili igrati fi lmske melodije. Prvo dže- zovsko trobento nam je ku- pila Mladinska organizacija Premogovnika, njen tedanji predsednik Jože Aljaž je bil namreč eden od džezovskih navdušencev. Iz tistega časa so tudi sodobni, takrat še bogokletni džezovski pulti. Izdelali smo jih sami, v sobi za odrom nove kinodvorane, na pomoč pa nam je priskočil Berto Zavolovšek. Pulte smo videli v fi lmu, izdelali smo jih iz dekorativnega valovitega salonita, odpadki iz montaže novega kulturnega doma, ki je bil v gradnji. Okovje je po svoji predstavi izdelal Janko Špeh, ki je igral trobento.« Ker so potrebe po kako- vostnejših glasbenikih ple- sno-zabavne glavne postale izrazitejše, sta bila leta 1958 na pobudo vodstva DPD Svo- boda v Nižji glasbeni šoli Šo- štanj, oddelek Velenje, orga- Program prireditev v organizaciji Knjigarne Antika, d.o.o., Celje: Sreda, 12. junij 2024 ob 10.00 otvoritev knjižne tržnice »Sejem na zraku« pred kinom Metropol, (Plečnikov vogal) v Stanetovi ulici v Celju. Knjižna tržnica bo odprta do 17.00. Knjigarna in antikvariat Antika: Borijev kotek: Razstava ilustracij: Rudolf Maister: General in pesnik, avtor: Bori Z. Zupančič Knjigarna in antikvariat Antika: Razstava knjižnih izdaj pesnika in generala Rudolfa Maistra in knjig o njem. Knjižna tržnica: 15.30 –16.30 Celjsko literarno društvo: branje Četrtek, 13. junij 2024 Knjižna tržnica »Sejem na zraku« od 9.00 – 17.00 pred kinom Metropol, (Plečnikov vogal) v Stanetovi ulici v Celju. Knjigarna in antikvariat Antika: ob 18. uri literarni večer z magistersko študentko na FF v Ljubljani Julijo Lukovnjak, avtorico dveh fantazijskih romanov Imaginarni svetovi Edgarja Kaosa in Svet je senca (Edgarja Kaosa). Petek, 14. junij 2024 Knjižna tržnica »Sejem na zraku« od 9.00 – 17.00 pred kinom Metropol, (Plečnikov vogal) v Stanetovi ulici v Celju. Sobota, 15. junij 2024 Knjižna tržnica« Sejem na zraku« od 9.00 do 17.00 pred kinom Metropol, (Plečnikov vogal) v Stanetovi ulici v Celju. Knjižna tržnica: 11. uri gost Matej Krajnc, ki bo v pogovoru z dr. Zoranom Pevcem predstavil svojo novo knjigo Od Elvisa do agencije (avtobiografsko pričevanje kantavtorja in agenta rokenrola). Knjižna tržnica: od 9. do 11. ure, pisateljica in ilustratorka Katja Žerovnik bo podpisovala svojo otroško knjigo Ema si želi kužka. Dogodek je del kulturnih dejavnosti v knjigarni, ki jo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Novi TEDNIK št. 23 09.06.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 23, 9. junij 2022 Novi TEDNIK št. 23 10.06.2021  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 23, 10. junij 2021 26. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE OD 16. DO 19. JUNIJA 2021 IN KNJIŽNA TRŽNICA »SEJEM NA ZRAKU« PROGRAM PRIREDITEV V ORGANIZACIJI KNJIGARNE ANTIKA, D. O. O., CELJE Sreda, 16. junij 2021 ob 10. uri otvoritev knjižne tržnice »Sejem na zraku« na Stanetovi ulici v Celju, pred bivšo knjigarno Naša knjiga. Knjižna tržnica bo odprta do 17. ure. Izložba knjigarne Antika: razstava knjig slovenskega pisatelja, pesnika, časnikarja in avtorja prvega slovenskega romana Deseti brat Josipa Jurčiča ob 140. obletnici njegove smrti Knjigarna in antikvariat Antika: BORIJEV KOTEK: razstava ilustracij za knjigo mladinske književnosti: Ratko Bjelčić: Izdajalec (Mladika, 2003) ob 18. uri v knjigarni in antikvariatu Antika: literarni večer, gost dr. Miha Kovač, ki bo predstavil knjigo »Berem, da se poberem: 10 razlogov za branje knjig v digitalnem času«. Pogovor z njim bo vodil dr. Zoran Pevec. Četrtek, 17. junij 2021 Knjižna tržnica »Sejem na zraku« od 9. do 17. ure na Stanetovi ulici v Celju Knjižna tržnica ob 16. uri: Celjsko literarno društvo predstavlja novo številko revije za speku- lativno fikcijo SUPERNOVA. Sodelujejo: Bojan Ekselenski, Matej Krajnc, Teja Novšak. Petek, 18. junij 2021 Knjižna tržnica »Sejem na zraku« od 9. do 17. ure na Stanetovi ulici v Celju. Sobota, 19. junij 2021 Knjižna tržnica »Sejem na zraku« od 9. do 12. ure na Stanetovi ulici v Celju. Ob 10. uri: gost Matej Krajnc, ki bo predstavil ploščo »Popotnice« in roman »Zgodo- vina harmonike« Ob 11. uri: uveljavljeni pesniki/-ce 03 berejo poezijo Dogodek je del kulturnih dejavnosti v knjigarni, ki jo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Novi TEDNIK 4.4.2019 št. 14  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 14, 4. april 2019 24. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE 2019 OD 23. DO 26. APRILA IN SVETOVNI DAN KNJIGE/NOČ KNJIGE 23. APRIL 2019 PROGRAM PRIREDITEV V ORGANIZACIJI KNJIGARNE ANTIKA, d.o.o., CELJE Torek, 23. april 2019 - ob 10. uri otvoritev pokrite knjižne tržnice pred Mestnim kinom Metropol, ki bo odprta do 17. ure. - Izložba knjigarne Antika: Razstava o Valentinu Vodniku (ob 200-letnici smrti) - SVETOVNI DAN KNJIGE IN NOČ KNJIGE: knjigarna bo podaljšala delovni čas od 20. do 23. ure - ob 20. uri predstavitev digitalne plošče Mateja Krajnca z naslovom Vodnik: Izbrano delo Sreda, 24. april 2019 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure pred Mestnim kinom Metropol - SOCIO – večgeneracijsko druženje (Gosposka ulica 3, Celje), ob 10. uri druženje Knjiga mi pomaga, ki ga organizirata knjigarna Antika in društvo Bodi metulj. Tokratni gost bo Bojan Ekselenski, predsednik Celjskega literarnega društva. Četrtek, 25. april 2019 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure pred Mestnim kinom Metropol Petek, 26. april 2019 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure pred Mestnim kinom Metropol 1 XXXX Št. 14, 5. april 2018 Sreda, 18.4.2018 - ob 10. uri otvoritev Knjižne tržnice pred Mestnim kinom Metropol - Izložba knjigarne Antika: razstava knjig Ivana Cankarja Četrtek, 19.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol - ob 18. uri Knjigarna Antika: otvoritev razstave portretov Ivana Cankarja avtorja Borija Zupančiča Petek, 20.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred mestnim kinom Metropol Sobota, 21.4.2018 - od 9. do 12. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol Ponedeljek, 23.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol Akcija: »Podarimo si knjigo po 1 evro«, izkupiček bo namenjen pomoči pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov socialno ogroženih - od 20. do 23. ure Noč knjige – noč popustov - ob 20. uri knjigarna Antika: predstavitev literarno-teoretične monogra je o slo- venski urbani poeziji z naslovom Slovenska urbana poezija po Pesniškem almanahu mladih in pesniške zbirke z naslovom Kako postati nihče avtorja dr. Zorana Pevca 1 XXXX Št. 14, 6. april 2017 Kocbekova ulica 6, 3000 Celje 22. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE OD 18. DO 22. APRILA 2017 IN NOČ KNJIGE 21. APRILA 2017 Program prireditev v organizaciji knjigarne Antika, d. o. o., Celje Torek, 18. april 2017 - ob 10. uri otvoritev pokrite Knjižne tržnice pred Mestnim kinom Metropol, ki bo odprta do 17. ure. - izložba knjigarne Antika: razstava slikanic Martin Krpan (Fran Levstik) ob stoti obletnici prve izdaje slovenske slikanice Sreda, 19. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure - Knjigarna Antika ob 18. uri: predstavitev romana Vlažne duše celjskega pisatelja Mohorja Hudeja. Z njim se bo pogovarjal dr. Zoran Pevec. - Celjska kulturnica (dvorana JSKD Celje), Gledališki trg 4, ob 11. uri: lutkovna predstava Zvezdica Zaspanka, F. Milčinski Ježek, priredba: Jiří Polehňa in Darja Grdina, izvedba lutkovne skupi- ne Smolički Slovenija iz Društva za medkulturno sodelovanje Gallus Četrtek, 20. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure Petek, 21. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure - Akcija Podarimo si knjigo za 1 evro (izkupiček bo namenjen pomoči pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov socialno šibkim) - Knjigarna Antika od 20. do 23. ure: Noč knjige – noč popustov - Knjigarna Antika ob 20. uri: Čas je za novo reformacijo (ob 500-letnici reformacije). Gost večera: teolog, pastor, reformator Klemen Vidic Sobota, 22. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 12. ure 23. Slovenski dnevi knjige 2018 od 18. do 23. aprila in Noč knjige 23. aprila Prireditve od 18. do 23. aprila v organizaciji knjigarne Antika, d. o. o., Celje Sreda, 15. junij 2022 ob 10. uri otvoritev knjižne tržnice »Sejem na zraku« na Stanetovi ulici v Celju, pred bivšo knjigarno »Naša knjiga«. Knjižna tržnica bo odprta do 17. ure. Knjigarna in antikvariat Antika: BORIJEV KOTEK: Razstava ilustracij: »Songi Za Nekaj Poezije In En Star Blues«, Bori Z. Zupančič Četrtek, 16. junij 2022 Knjižna tržnica »Sejem na zraku« od 9. do 17. ure na Stanetovi ulici v Celju. Petek, 17. junij 2022 Knjižna tržnica »Sejem na zraku« od 9. do 17. ure na Stanetovi ulici v Celju. NOČ KNJIGARN od 19. do 23. ure. Ob obisku in ob nakupu ene knjige vam drugo podarimo! 20.30: HOMMAGE PETER AMALIETTI: Multivizijski projekt v spomin na glasbenika, pisca, založnika in misleca Petra Amaliettija v izvedbi Lada Jakše in Slavice Tesovnik. Sobota, 18. junij 2022 Knjižna tržnica »Sejem na zraku« od 9. do 12. ure na Stanetovi ulici v Celju. Ob 10. uri: Kristijan Veber nam bo predstavil svoji knjigi »Košček mojega srca« ter »pustolovščine gosenice Fani«. Ob 11. uri: gost Matej Krajnc, ki bo s svojim šeststrunskim glasbilom predstavil novi pesniški zbirki »Celje« in »Volim te, budalo mala«. »Dogodek je del kulturnih dejavnosti v knjigarni, ki jo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.« 27. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE OD 15. DO 18. JUNIJA IN KNJIŽNA TRŽNICA »SEJEM NA ZRAKU« Program prireditev v organizaciji Knjigarne Antika, d.o.o., Celje 29. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE OD 12. DO 15. JUNIJA 2023 IN KNJIŽNA TRŽNICA »SEJEM NA ZRAKU« OD 12. DO 15. JUNIJA 2023 IN KNJIŽNA TRŽNICA »SEJEM NA ZRAKU« Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 23, 6. junij 2024 AKTUALNA PONUDBA Okrepimo rastline Škodljivci na rastlinah povzročijo mehanske poškodbe. Te so vstopna točka za različne bolezni. Tako imamo hitro dve težavi: škodljivca in bolezen. Krepka rastlina z enakomerno rastjo in s hitrim imunskim odzivom se bolje bojuje proti napadom. Zato jih krepimo z morskimi algami Rastli AlgoVital Plus. Preprosto škropimo na 7 do 10 dni. Rastline bodo imele vidno močnejšo rast, lepo temno zeleno barvo. Prav tako se rane po napadu hitro zacelijo in preprečijo vdor bolezni. Morske alge za zdrav pridelek Selmar d.o.o. Mariborska cesta 119, 3000 Celje člane razveseljujemo s le najboljše za najbližje zanesljivo skrbni POPUSTI, KI RASTEJO Z LETI Telefon: 00 000 00 00 E-pošta: xxxx.xx@xxxxx.xx PODJETJE, D.O.O. Naslov xx, xxxx Kraj logotip člane razveseljujemo s POPUSTI, KI RASTEJO Z LETI le najboljše za najbližje zanesljivo skrbni www.selmar.si Telefon: 03 424 40 08 E-pošta: sprejem.citroen@selmar.si UNIČIMO ŠKODLJIVCE Metrobov strokovnjak Vanes Husić, univ. dipl. inž. agr., svetuje Zmerno toplo in vlažno vreme je kot nalašč za številne žuželke. Te se hitro razmnožujejo in povečujejo biotsko pestrost naše dežele. A kaj, ko so med njimi številne škodljive, saj lahko uničijo naš pridelek. Lotimo se jih z ekološkimi pripravki. Hrošči na krompirju Vsi, ki imamo na vrtu krompir, poznamo koloradskega hrošča. Je verjetno najbolj pre- poznan hrošč v Sloveniji in prav tako njegove ličinke. Prve ličinke se pojavljajo konec maja ali v začetku junija, že množično pa konec ju- nija. V tem času na krompirju naredijo največ škode, saj še nima dobro razvite listne površi- ne, gomolji pa še niso dokončno razviti. Če ne ukrepamo takoj ko se pojavijo, krompir hitro izgubi listno maso. Ker povzročajo mehan- ske poškodbe (uničeni listi), se veliko hitreje pojavi tudi krompirjeva plesen. Kar pomeni izgubo pridelka. Ko je hrošča malo, ga prepro- sto poberemo ročno. A če smo vestni in pre- poznamo že jajčeca in majhne ličinke, bomo hitreje odpravili težavo. Lažje kot pobiranje je škropljenje. Zato proti jajčecem in ličinkam uporabimo naravno sredstvo NeemAzal – T/S, ki je dovoljeno v ekološki pridelavi. Uši so povsod Najdemo jih po celem vrtu, od sadnega, okrasnega do zelenjavnega dela domačega vrta. Če ukrepamo takoj, ko se pojavijo, in jih je le malo, jih lahko preprosto uničimo kar z roko. Uši se najprej najbolj množično pojavijo na mladih poganjkih, nato na mladih listih in končno še na popkih. S sesanjem rastlinskega soka rastlini povzročajo veliko škodo. Listne uši so stalni spremljevalci  žola, kjer lahko naredijo s sesanjem veliko škode. Fižol zato lahko popolnoma zaostane v rasti ali celo pro- pade. Solatnice napada več vrst listnih uši, kot so črna  žolova uš, solatna listna uš in siva breskova uš. Listi solate rumenijo, se poškodujejo in ob močnejšem napadu tudi sušijo. Ker hočemo biti na domačem vrtu ekološki, uporabimo naravno sredstvo NeemAzal – T/S. Pomembno je, da škropimo neposredno po škodljivcu. Prav tako vedno škropimo zvečer, in sicer uro pred sončnim zahodom. Takrat se opraševalci in druge koristne žuželke odpravijo v nočno prebivališče in jih ne poškodujemo. Prav tako naj ne bo vetra ali padavin. Gosenice so lačne Tako kot uši lahko najdemo tudi gosenice na zelenjavnem vrtu in v balkonskih koritih. Po- gosto opazimo le poškodbe, kot so uničeni listi. Pozorni moramo biti tudi na iztrebke, ki so pri gosenicah veliki in prepoznavni. Gosenice se podnevi skrijejo med listno maso ali celo v zemljo pod rastlinami. Zato jih ne najdemo. Na plan prilezejo zvečer in takrat jih preprosto ročno poberemo. Če nam napadejo zelenjavni ali okrasni vrt v velikem številu, jih moramo uničiti z naravnim sredstvom Agree WG. To vsebuje povsem naravne mikroorganizme Bacillus thuringiensis. Uporabljamo ga na vinski trti proti križastemu in pasastemu grozdnemu sukaču, gosenicam na zelju in drugimi kapusnicami ter na okrasnih rastlinah. Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 23, 6. junij 2024 PODLISTEK Mladinski orkester je do- bil po selitvi v Kulturni dom svojo sobo, vendar so se okoliščine kmalu zaostrile. Družbene razmere v Vele- nju so se z izgradnjo Novega Velenja spremenile, razvoj novega mesta, ki naj bi bil vzor socialistične gradnje, pa je zahteval drugačno glasbo. Restavracija Jezero je iz Portoroža dobila profesio- nalni ansambel bratov Geze in Luke Baranja, ki je igral madžarsko in romsko glas- bo. Mladinski orkester DPD se je razšel, ostal pa je kvintet Mavrica s pevcema Minko in Jožetom Oštirjem. Del instru- mentalnega kvinteta je začel redno igrati v novem Hotelu Paka vse do prihoda orkestra bratov Racz Pal. V začetnem obdobju se je zabavno-plesna kavarniška glasba razvijala v pojavnih oblikah različnih sestavov in glasbenih žanrov, odvisno od prireditev in priložnosti za sodelovanje na teh pri- reditvah. Največkrat jih je organizirala DPD Svoboda v okviru svojih programov in dejavnosti, najpogosteje pod glasbenim mentorstvom Le- opolda Planka in z izdatno organizacijsko pomočjo Zdenka Furlana, Riharda Be- uermanna, Vinka Dermola in Franca Koruna. Za glasbe- ni pouk sta bili v nadzidku nove kleti ob zgradbi bivše rudarske šole namenjeni dve sobi; ena za posamični pouk novih godbenikov in članov mladinskega orkestra, druga za potrebe mladinskega orke- Zabavna plesna in kavarniška glasba v Velenju med obema vojnama do zgodnjih 60. let (5) www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. V začetku septembra 1967 so v štorskem naselju Lipa svečano predali name- nu novo sodobno osnovno šolo. Trinadstropna stavba je imela 20 učilnic ter sodobno telovadnico, kuhinjo, jedilni- co, kabinete … A tudi pripo- močke, ki so izboljšali izo- braževanje učencev in delo zaposlenih: pralni stroj, peč, prenosni kemični laboratorij, magnetofon, mikroskop … Vir: »Naš novi dom« - Osnovna šola Štore v šolskih letih 1967/68 ter 2015/16: raziskovalna naloga / av- torici Timeja Kostrevc, Iva Mravlak (dostopno: http:// www.knjiznica-celje.si/raz- iskovalne/4201703776.pdf Prispeval: Marjan Mačkošek nizirana glasbena sekcija in »glasbeni tečaj zabavne glas- be«, ki so ga vodili Richard Beuermann, Leopold Planko in Marija Treven. Pod okriljem DPD Svobo- da Velenje se je oblikoval tudi kvintet Mavrica s pevko Jot- ko Mavec, vzklile pa so tudi še druge skupine za različne priložnosti. Novinar Jože Klančnik je Mavrico popeljal na zbor mladine v Vogošće pri Sarajevu, kjer so zaigrali skladbe Slavka Avsenika in nekaj Grebenškovih priredb po notnem zapisu Ljuba Ran- čigaja. Kvintet Mavrica je leta 1961 igral tudi na prvem Flo- sarskem balu na Ljubnem v Savinjski dolini in 8. julija 1961 na otvoritvi hotela Paka, kjer je igral kot hišni ansam- bel do Pipijevega prihoda. Kvintet bratov Racz je bila prva profesionalna glasbena zasedba v Velenju z zelo ši- rokim repertoarjem zabavne kavarniške, operetne in ple- sne glasbe. Poleg treh bratov Racz sta v ansamblu igrala še njihov stric in glasbeni men- tor, cimbalist Karoly Nakić – Ujko in svak, violinist Džula Varga. Se nadaljuje. Andreja Ažber, Knjižnica Velenje ALBUM S CELJSKEGA Kvintet bratov Racz, okoli 1961 Pridobljeno v okviru akcije zbiranja fotografi j in spominov na življenje v Štorah in okolici nekoč. Izbrani del gradiva bo ob- javljen na portalu Kamra, v tej rubriki in na razstavi, ki bo do 1. septembra na ogled na zunanjih panojih v Športnem parku Lipa. Nova šola na Lipi v Štorah, 1967 Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. stra oziroma za tečaj zabav- ne glasbe. V novi knjižnici in čitalnici so se odvijale glas- bene produkcije prihodnjih glasbenikov. Tu je prvi javni nastop izvedel tudi Zvone A. Grebenšek na fl avti ob klavirski spremljavi učenke Jane Čede: »V teh okoliščinah sem spoznaval še neko dru- go, zelo pomembno glasbeno dejavnost, tj. pisanje not. Te- daj še ni bilo niti fotokopirnih strojev, komponisti so napi- sali partituro, prepisovalci pa smo morali partituro razpisa- ti po posameznih glasovih v toliko izvodih, kolikor je bilo posamičnih instrumentov in godbenikov. Za razmnoževa- nje smo pisali na »pauspapir« in fotokopirali v jamomerstvu premogovnika, kjer so ime- li stroje za razmnoževanje. Pri tem delu sem se srečeval s številnimi komponisti in kapelniki in spoznaval za- konitosti glasbene teorije. Vznemirjala nas je tudi fi lm- ska glasba, velikokrat smo se zbrali in zaprosili kinoo- peraterja Branka Ograjenška, naj nas spusti v kinodvorano. Boljše fi lme – takrat je bil nadvse aktualen Ples na vodi –pa smo gledali oziroma bolj poslušali kar v kabini in si jih prevrteli vsakič znova, vse dokler se nismo naučili igrati fi lmske melodije. Prvo dže- zovsko trobento nam je ku- pila Mladinska organizacija Premogovnika, njen tedanji predsednik Jože Aljaž je bil namreč eden od džezovskih navdušencev. Iz tistega časa so tudi sodobni, takrat še bogokletni džezovski pulti. Izdelali smo jih sami, v sobi za odrom nove kinodvorane, na pomoč pa nam je priskočil Berto Zavolovšek. Pulte smo videli v fi lmu, izdelali smo jih iz dekorativnega valovitega salonita, odpadki iz montaže novega kulturnega doma, ki je bil v gradnji. Okovje je po svoji predstavi izdelal Janko Špeh, ki je igral trobento.« Ker so potrebe po kako- vostnejših glasbenikih ple- sno-zabavne glavne postale izrazitejše, sta bila leta 1958 na pobudo vodstva DPD Svo- boda v Nižji glasbeni šoli Šo- štanj, oddelek Velenje, orga- Program prireditev v organizaciji Knjigarne Antika, d.o.o., Celje: Sreda, 12. junij 2024 ob 10.00 otvoritev knjižne tržnice »Sejem na zraku« pred kinom Metropol, (Plečnikov vogal) v Stanetovi ulici v Celju. Knjižna tržnica bo odprta do 17.00. Knjigarna in antikvariat Antika: Borijev kotek: Razstava ilustracij: Rudolf Maister: General in pesnik, avtor: Bori Z. Zupančič Knjigarna in antikvariat Antika: Razstava knjižnih izdaj pesnika in generala Rudolfa Maistra in knjig o njem. Knjižna tržnica: 15.30 –16.30 Celjsko literarno društvo: branje Četrtek, 13. junij 2024 Knjižna tržnica »Sejem na zraku« od 9.00 – 17.00 pred kinom Metropol, (Plečnikov vogal) v Stanetovi ulici v Celju. Knjigarna in antikvariat Antika: ob 18. uri literarni večer z magistersko študentko na FF v Ljubljani Julijo Lukovnjak, avtorico dveh fantazijskih romanov Imaginarni svetovi Edgarja Kaosa in Svet je senca (Edgarja Kaosa). Petek, 14. junij 2024 Knjižna tržnica »Sejem na zraku« od 9.00 – 17.00 pred kinom Metropol, (Plečnikov vogal) v Stanetovi ulici v Celju. Sobota, 15. junij 2024 Knjižna tržnica« Sejem na zraku« od 9.00 do 17.00 pred kinom Metropol, (Plečnikov vogal) v Stanetovi ulici v Celju. Knjižna tržnica: 11. uri gost Matej Krajnc, ki bo v pogovoru z dr. Zoranom Pevcem predstavil svojo novo knjigo Od Elvisa do agencije (avtobiografsko pričevanje kantavtorja in agenta rokenrola). Knjižna tržnica: od 9. do 11. ure, pisateljica in ilustratorka Katja Žerovnik bo podpisovala svojo otroško knjigo Ema si želi kužka. Dogodek je del kulturnih dejavnosti v knjigarni, ki jo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Novi TEDNIK št. 23 09.06.2022  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 23, 9. junij 2022 Novi TEDNIK št. 23 10.06.2021  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 23, 10. junij 2021 26. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE OD 16. DO 19. JUNIJA 2021 IN KNJIŽNA TRŽNICA »SEJEM NA ZRAKU« PROGRAM PRIREDITEV V ORGANIZACIJI KNJIGARNE ANTIKA, D. O. O., CELJE Sreda, 16. junij 2021 ob 10. uri otvoritev knjižne tržnice »Sejem na zraku« na Stanetovi ulici v Celju, pred bivšo knjigarno Naša knjiga. Knjižna tržnica bo odprta do 17. ure. Izložba knjigarne Antika: razstava knjig slovenskega pisatelja, pesnika, časnikarja in avtorja prvega slovenskega romana Deseti brat Josipa Jurčiča ob 140. obletnici njegove smrti Knjigarna in antikvariat Antika: BORIJEV KOTEK: razstava ilustracij za knjigo mladinske književnosti: Ratko Bjelčić: Izdajalec (Mladika, 2003) ob 18. uri v knjigarni in antikvariatu Antika: literarni večer, gost dr. Miha Kovač, ki bo predstavil knjigo »Berem, da se poberem: 10 razlogov za branje knjig v digitalnem času«. Pogovor z njim bo vodil dr. Zoran Pevec. Četrtek, 17. junij 2021 Knjižna tržnica »Sejem na zraku« od 9. do 17. ure na Stanetovi ulici v Celju Knjižna tržnica ob 16. uri: Celjsko literarno društvo predstavlja novo številko revije za speku- lativno fikcijo SUPERNOVA. Sodelujejo: Bojan Ekselenski, Matej Krajnc, Teja Novšak. Petek, 18. junij 2021 Knjižna tržnica »Sejem na zraku« od 9. do 17. ure na Stanetovi ulici v Celju. Sobota, 19. junij 2021 Knjižna tržnica »Sejem na zraku« od 9. do 12. ure na Stanetovi ulici v Celju. Ob 10. uri: gost Matej Krajnc, ki bo predstavil ploščo »Popotnice« in roman »Zgodo- vina harmonike« Ob 11. uri: uveljavljeni pesniki/-ce 03 berejo poezijo Dogodek je del kulturnih dejavnosti v knjigarni, ki jo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije. Novi TEDNIK 4.4.2019 št. 14  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 14, 4. april 2019 24. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE 2019 OD 23. DO 26. APRILA IN SVETOVNI DAN KNJIGE/NOČ KNJIGE 23. APRIL 2019 PROGRAM PRIREDITEV V ORGANIZACIJI KNJIGARNE ANTIKA, d.o.o., CELJE Torek, 23. april 2019 - ob 10. uri otvoritev pokrite knjižne tržnice pred Mestnim kinom Metropol, ki bo odprta do 17. ure. - Izložba knjigarne Antika: Razstava o Valentinu Vodniku (ob 200-letnici smrti) - SVETOVNI DAN KNJIGE IN NOČ KNJIGE: knjigarna bo podaljšala delovni čas od 20. do 23. ure - ob 20. uri predstavitev digitalne plošče Mateja Krajnca z naslovom Vodnik: Izbrano delo Sreda, 24. april 2019 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure pred Mestnim kinom Metropol - SOCIO – večgeneracijsko druženje (Gosposka ulica 3, Celje), ob 10. uri druženje Knjiga mi pomaga, ki ga organizirata knjigarna Antika in društvo Bodi metulj. Tokratni gost bo Bojan Ekselenski, predsednik Celjskega literarnega društva. Četrtek, 25. april 2019 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure pred Mestnim kinom Metropol Petek, 26. april 2019 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure pred Mestnim kinom Metropol 1 XXXX Št. 14, 5. april 2018 Sreda, 18.4.2018 - ob 10. uri otvoritev Knjižne tržnice pred Mestnim kinom Metropol - Izložba knjigarne Antika: razstava knjig Ivana Cankarja Četrtek, 19.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol - ob 18. uri Knjigarna Antika: otvoritev razstave portretov Ivana Cankarja avtorja Borija Zupančiča Petek, 20.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred mestnim kinom Metropol Sobota, 21.4.2018 - od 9. do 12. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol Ponedeljek, 23.4.2018 - od 9. do 17. ure Knjižna tržnica pred Mestnim kinom Metropol Akcija: »Podarimo si knjigo po 1 evro«, izkupiček bo namenjen pomoči pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov socialno ogroženih - od 20. do 23. ure Noč knjige – noč popustov - ob 20. uri knjigarna Antika: predstavitev literarno-teoretične monogra je o slo- venski urbani poeziji z naslovom Slovenska urbana poezija po Pesniškem almanahu mladih in pesniške zbirke z naslovom Kako postati nihče avtorja dr. Zorana Pevca 1 XXXX Št. 14, 6. april 2017 Kocbekova ulica 6, 3000 Celje 22. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE OD 18. DO 22. APRILA 2017 IN NOČ KNJIGE 21. APRILA 2017 Program prireditev v organizaciji knjigarne Antika, d. o. o., Celje Torek, 18. april 2017 - ob 10. uri otvoritev pokrite Knjižne tržnice pred Mestnim kinom Metropol, ki bo odprta do 17. ure. - izložba knjigarne Antika: razstava slikanic Martin Krpan (Fran Levstik) ob stoti obletnici prve izdaje slovenske slikanice Sreda, 19. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure - Knjigarna Antika ob 18. uri: predstavitev romana Vlažne duše celjskega pisatelja Mohorja Hudeja. Z njim se bo pogovarjal dr. Zoran Pevec. - Celjska kulturnica (dvorana JSKD Celje), Gledališki trg 4, ob 11. uri: lutkovna predstava Zvezdica Zaspanka, F. Milčinski Ježek, priredba: Jiří Polehňa in Darja Grdina, izvedba lutkovne skupi- ne Smolički Slovenija iz Društva za medkulturno sodelovanje Gallus Četrtek, 20. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure Petek, 21. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 17. ure - Akcija Podarimo si knjigo za 1 evro (izkupiček bo namenjen pomoči pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov socialno šibkim) - Knjigarna Antika od 20. do 23. ure: Noč knjige – noč popustov - Knjigarna Antika ob 20. uri: Čas je za novo reformacijo (ob 500-letnici reformacije). Gost večera: teolog, pastor, reformator Klemen Vidic Sobota, 22. april 2017 - Knjižna tržnica od 9. do 12. ure 23. Slovenski dnevi knjige 2018 od 18. do 23. aprila in Noč knjige 23. aprila Prireditve od 18. do 23. aprila v organizaciji knjigarne Antika, d. o. o., Celje Sreda, 15. junij 2022 ob 10. uri otvoritev knjižne tržnice »Sejem na zraku« na Stanetovi ulici v Celju, pred bivšo knjigarno »Naša knjiga«. Knjižna tržnica bo odprta do 17. ure. Knjigarna in antikvariat Antika: BORIJEV KOTEK: Razstava ilustracij: »Songi Za Nekaj Poezije In En Star Blues«, Bori Z. Zupančič Četrtek, 16. junij 2022 Knjižna tržnica »Sejem na zraku« od 9. do 17. ure na Stanetovi ulici v Celju. Petek, 17. junij 2022 Knjižna tržnica »Sejem na zraku« od 9. do 17. ure na Stanetovi ulici v Celju. NOČ KNJIGARN od 19. do 23. ure. Ob obisku in ob nakupu ene knjige vam drugo podarimo! 20.30: HOMMAGE PETER AMALIETTI: Multivizijski projekt v spomin na glasbenika, pisca, založnika in misleca Petra Amaliettija v izvedbi Lada Jakše in Slavice Tesovnik. Sobota, 18. junij 2022 Knjižna tržnica »Sejem na zraku« od 9. do 12. ure na Stanetovi ulici v Celju. Ob 10. uri: Kristijan Veber nam bo predstavil svoji knjigi »Košček mojega srca« ter »pustolovščine gosenice Fani«. Ob 11. uri: gost Matej Krajnc, ki bo s svojim šeststrunskim glasbilom predstavil novi pesniški zbirki »Celje« in »Volim te, budalo mala«. »Dogodek je del kulturnih dejavnosti v knjigarni, ki jo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.« 27. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE OD 15. DO 18. JUNIJA IN KNJIŽNA TRŽNICA »SEJEM NA ZRAKU« Program prireditev v organizaciji Knjigarne Antika, d.o.o., Celje 29. SLOVENSKI DNEVI KNJIGE OD 12. DO 15. JUNIJA 2023 IN KNJIŽNA TRŽNICA »SEJEM NA ZRAKU« OD 12. DO 15. JUNIJA 2023 IN KNJIŽNA TRŽNICA »SEJEM NA ZRAKU« Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 23, 6. junij 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Skladnost Sonca, Merkurja, Venere ter Jupitra z vašim zna- kom je zelo trdna zagotovitev, da ste v izredno pozitivnem obdobju, ko vas planeti podpi- rajo. Čim bolj izkoristite ta čas, odlično lahko nadgradite sta- nje. Partnerju se ne bo mogoče izogibati in verjetno si tega tudi ne boste želeli. Z malo truda in veliko veselja bi se morala dobro razumeti. Čim več pozornosti posvetite pogovoru. V svojem delu boste našli to- liko zadovoljstva, da boste kar zacveteli. Pogajanja bodo sicer trda, vendar to ne pomeni, da se jim lahko izognete. Napori se bodo zagotovo obrestovali. Na- daljevali boste v enakem slogu, saj se je izkazal za zelo uspe- šnega. Na čustvenem področju lahko pričakujete bistveno več odprte komunikacije. Včasih se boste čudili sami sebi, kako zelo zgovorni postajate. Zanimivo obdobje je pred vami, v katerem bo treba uskla- jevati različne interese. Ne bo pretežko, saj ste prilagodljivi. Nek dogovor bo pod vpraša- njem in dokler ne bo vse jasno, ne boste imeli miru. Nič ne bo- ste mogli pospeševati, počakati morate, da se vse zgodi po svo- je. Prijetno vam bo sodelovati s konkretno osebo. Med vami se lahko spletejo celo takšne vezi, ki jih lahko kasneje še poglobite in tako prestopite mejo prijateljstva. Prezaposlenost na delovnem mestu vas ne bo motila, da ne bi bili uspešni še na zasebnem področju. Dogodki na čustve- nem področju kažejo, da se bo tudi vam srce pošteno ogrelo. Tokrat boste izredno zgovorni in prepričljivi, za kar se vam ne bo treba posebej truditi. Sistem, ki ste ga uvedli pred kratkim, se je izkazal za uspešnega. Prav zaradi tega ničesar ne spremi- njajte in ostanite pri stari takti- ki. Nekaj boste spregledali, ven- dar zaradi tega ne bo posebne škode. Raje se izognite nakupom, čeprav vas še tako mika, da bi zapravljali. Tokrat bo modro, da se zadržite. Nadzor nad fi nancami je nujen tudi v pri- hodnje, da ne boste še dodatno poslabšali svoje fi nančne situa- cije. Prevzemite pobudo in dru- gim povejte, kaj čutite. Če ste v dvomih, zakaj se vam nekdo ni oglasil, ga takoj pokličite. Preve- rite, kaj je vzrok. Do odgovora boste prišli prej, kot si mislite. Bodite samozavestni in ver- jemite vase, ko stopate v stik z znanimi in neznanimi ljudmi. V družbi vam bo v teh dneh pripadala glavna vloga. Ne odpovejte se ji zlepa. Osebi, ki ima kritičen odnos do vas, boste zavezali jezik s svojimi dejanji, zato so tudi vse besede odveč. Veliko vam je uspelo, zato ste lahko upravičeno ponosni nase. Ugodne okoliščine se bodo na- daljevale tudi v nadaljevanju meseca. V nedeljo, 9. junija, bo vaš vladar zapustil vaš znak in vstopil v bika. To bo precej spremenilo vaš vsakdanjik, seveda ne čez noč, ampak po- stopno. Poskrbite, da bo vse prijetno trajalo v nedogled, in se ne ustavljajte pred nobeno oviro. Zdaj je čas za konkre- tno akcijo. V družbo vas ne bo treba siliti, videti bo, kot da mislite samo še na zabavo. Zagotovo bo družabno življe- nje naravnost cvetelo. Odprla se vam bodo vrata v nov svet priložnosti. Morate samo stopiti skoznje. Nekdo vas opazuje brez komentarja. Naj- prej vam bo to čudno, kasneje boste sprejeli to igro, ki se ji reče življenje. Tudi vi boste odigrali svojo vlogo. Ta teden je kot na- lašč, da se zbližate z nekom, o katerem že dolgo sanjate. Sreča bo na vaši strani. Ne oklevajte, v bistvu bo prvemu srečanju samodejno sledilo drugo. V četrtek nastopi prazna luna v vašem znamenju. Do- bro razmislite, kakšni so vaši načrti, poletje počasi trka na vrata. Rast Lune daje podporo vašim idejam, zato izkoristite ugodno obdobje za svoje delo- vanje. Zakaj prenašate neko osebo, ki se že dolgo samo šopiri pred vami? Končno ni edina, ki jo imate v svojem življenju. Zadnji čas je, da naredite red in poveste svoje. Za konec tedna boste gosti- li Luno, kar vam bo odlično ustrezalo. Doma se boste do- bro počutili, zato se vam ne bo treba truditi, kam bi šli, in iskati boljše družbe. Posve- tili se boste članom družine, ustvarili boste zelo prijetno vzdušje. Načrte, ki jih še ne morete uresničiti, prelijte na papir za kasneje. Prav nič ne bo ušlo vaši pozornosti. Časa imate dovolj, saj ga boste raz- poredili z modrostjo. Nov delovni teden bo pod okriljem Lune, ki bo potovala po vašem znaku leva. Ideal- no, da uresničite svoje ideje, vaša ustvarjalnost bo v lepem porastu. Strasti, poguma in dejavnega pristopa vam ne bo manjkalo. V tem času bo najpomembnejše domače ži- vljenje, ne glede na to, ali vam je všeč ali ne. Svoj delež bodo prispevali sorodniki, ki vas bodo razveseljevali ali morili s svojimi obiski in nasveti. Vaše ravnanje z denarjem lahko ima dolgoročne posle- dice. Preveč odprte roke vam bodo izpraznile žepe, medtem ko vam varčevanje lahko po- množi prihranke. Razmislite! Še posebej aktualna bo v tem smislu sreda, 12. junija. Na ču- stvenem področju boste imeli občutek, da vaši bližnji preveč pritiskajo na vas. Delovali bo- ste v svojem tempu in vse, kar bo samo dišalo po tem, da mo- rate delovati drugače, se vam bo upiralo. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Bog Štiri katoličanke se pogovarjajo. Prva pravi: »Moj sin je duhovnik. Ko pride v sobo, ga vsi kličejo 'oče'.« Druga reče: »Moj sin je škof. Ko pride v sobo, mu vsi rečejo 'vaša Milost'.« Tretja reče:« Moj sin je kardinal. Ko on stopi v prostor, ga kličejo 'vaša Eminenca'.« Četrta doda: »Moj sin je visokorasli lepotec in bogataš. Ko on stopi v prostor, vse zenske vzdihnejo: 'O, moj Bog!« Zadovoljna žena Pogovarjata se prijatelja: »Ne boš verjel, kaj se mi je zgodilo včeraj!« »Kaj?« »Vstopim v stanovanje in pričaka me srečna in zado- voljna žena!« »Kako to?« »Zgrešil sem prava vrata!« Predračun Neki kmet je kupil nov avto. Pri tem so ga se posebej razjezila številna doplačila za različno dodatno opremo, ki so seveda podražila želen avto. Nedolgo zatem si je zaželel član nadzornega odbora verige avtohiš, ki si je na podeželju zgradil novo kmetijo, kupiti kravo. Seveda se je spomnil na kmeta, ki je dolgo negodoval zaradi doplačil, a ga je vseeno poklical in se pozanimal za nakup krave. Kmet mu je z veseljem napisal sledeči predračun: KRAVA – predračun Krava – osnovna cena za standardno izvedbo: 2.400 EUR Doplačilo za dvobarvno izvedbo (črno/bela): 150 EUR Prevleka iz govejega usnja: 100 EUR Odtočne pipe: 60 EUR (15 EUR/kom) Odbijača – goveja roževina: 40 EUR (20 EUR/kom) Polavtomatski odganjalec muh: 30 EUR Naprava za gnojenje – bio izvedba: 60 EUR Parklji – večnamenska izvedba: 100 EUR (25 EUR/kom) Dvokrožni zavorni sistem (sprednje & zadnje noge): 400 EUR Večtonska signalna naprava: 140 EUR Halogenska očesa z avtomatskimi pokrovi: 150 EUR Izgorevalni agregat s štirimi komorami in samodejnim prilagajanjem na različne vrste goriv z integriranim iz- pušnim sistemom: 1.250 EUR Celotna KRAVA v zahtevani izvedbi 4.930 EUR + DDV 22 % Cena skupaj: 6014,6 EUR Prevoz: Ni vključen v ceni. Dobava: Lahko takoj Akcija: Če jo naročite še danes, dobite za isto ceno še poln rezervoar mleka! Telefon Sredi spanca zazvoni telefon. Gospod vstane, dvigne slušalko in zasliši: »Halo, sem te zbudil!?« »Ne, ne, tako ali tako sem se moral vstati, ker mi je telefon zvonil!« Davčna inšpekcija Polž zasopihan priteče iz gozda in sreča lisico. Ta ga začudeno vpraša: »Kaj je, polžek, zakaj tako hitiš?« Ta odgovori: »Ne sprašuj, prišla je davčna inšpekcija.« »Pa kaj?« »No, saj veš, jaz imam hišo, moja žena ima hišo in tudi vsi moji otroci imajo hišo … Lahko si predstavljaš, kaj to pomeni.« Lisica se zamisli in steče z njim. Srečata štorkljo, ki presenečena vpraša lisico: »Lisička, kam pa kam?« »Ali nisi slišala? Po gozdu se sprehaja davčna inšpek- cija!« »In kaj zdaj?« »No, jaz imam zelo drago krzno, moj mož ima zelo dra- go krzno in tudi otroci imajo zelo drago krzno … Lahko si predstavljaš, kaj to pomeni!« Štorklja se zamisli, se nasmehne in reče: »Fantje, razen tega ubogega gnezda nimamo nič. In še to je celo umazano, grdo in poceni. Praktično brez vrednosti.« Polž jo pogleda in pripomni: »Hja, štorklja … Pol leta doma, pol leta v tujin i … Od kod pa to?« Vsakemu se zgodi, da se zmoti. Nekaj ne štima… Dan 266 in še kar brez paradižnikov. Poletna obutev Chucka Norrisa Še vedno nisem našel druge nogavice Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 23, 6. junij 2024 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Skladnost Sonca, Merkurja, Venere ter Jupitra z vašim zna- kom je zelo trdna zagotovitev, da ste v izredno pozitivnem obdobju, ko vas planeti podpi- rajo. Čim bolj izkoristite ta čas, odlično lahko nadgradite sta- nje. Partnerju se ne bo mogoče izogibati in verjetno si tega tudi ne boste želeli. Z malo truda in veliko veselja bi se morala dobro razumeti. Čim več pozornosti posvetite pogovoru. V svojem delu boste našli to- liko zadovoljstva, da boste kar zacveteli. Pogajanja bodo sicer trda, vendar to ne pomeni, da se jim lahko izognete. Napori se bodo zagotovo obrestovali. Na- daljevali boste v enakem slogu, saj se je izkazal za zelo uspe- šnega. Na čustvenem področju lahko pričakujete bistveno več odprte komunikacije. Včasih se boste čudili sami sebi, kako zelo zgovorni postajate. Zanimivo obdobje je pred vami, v katerem bo treba uskla- jevati različne interese. Ne bo pretežko, saj ste prilagodljivi. Nek dogovor bo pod vpraša- njem in dokler ne bo vse jasno, ne boste imeli miru. Nič ne bo- ste mogli pospeševati, počakati morate, da se vse zgodi po svo- je. Prijetno vam bo sodelovati s konkretno osebo. Med vami se lahko spletejo celo takšne vezi, ki jih lahko kasneje še poglobite in tako prestopite mejo prijateljstva. Prezaposlenost na delovnem mestu vas ne bo motila, da ne bi bili uspešni še na zasebnem področju. Dogodki na čustve- nem področju kažejo, da se bo tudi vam srce pošteno ogrelo. Tokrat boste izredno zgovorni in prepričljivi, za kar se vam ne bo treba posebej truditi. Sistem, ki ste ga uvedli pred kratkim, se je izkazal za uspešnega. Prav zaradi tega ničesar ne spremi- njajte in ostanite pri stari takti- ki. Nekaj boste spregledali, ven- dar zaradi tega ne bo posebne škode. Raje se izognite nakupom, čeprav vas še tako mika, da bi zapravljali. Tokrat bo modro, da se zadržite. Nadzor nad fi nancami je nujen tudi v pri- hodnje, da ne boste še dodatno poslabšali svoje fi nančne situa- cije. Prevzemite pobudo in dru- gim povejte, kaj čutite. Če ste v dvomih, zakaj se vam nekdo ni oglasil, ga takoj pokličite. Preve- rite, kaj je vzrok. Do odgovora boste prišli prej, kot si mislite. Bodite samozavestni in ver- jemite vase, ko stopate v stik z znanimi in neznanimi ljudmi. V družbi vam bo v teh dneh pripadala glavna vloga. Ne odpovejte se ji zlepa. Osebi, ki ima kritičen odnos do vas, boste zavezali jezik s svojimi dejanji, zato so tudi vse besede odveč. Veliko vam je uspelo, zato ste lahko upravičeno ponosni nase. Ugodne okoliščine se bodo na- daljevale tudi v nadaljevanju meseca. V nedeljo, 9. junija, bo vaš vladar zapustil vaš znak in vstopil v bika. To bo precej spremenilo vaš vsakdanjik, seveda ne čez noč, ampak po- stopno. Poskrbite, da bo vse prijetno trajalo v nedogled, in se ne ustavljajte pred nobeno oviro. Zdaj je čas za konkre- tno akcijo. V družbo vas ne bo treba siliti, videti bo, kot da mislite samo še na zabavo. Zagotovo bo družabno življe- nje naravnost cvetelo. Odprla se vam bodo vrata v nov svet priložnosti. Morate samo stopiti skoznje. Nekdo vas opazuje brez komentarja. Naj- prej vam bo to čudno, kasneje boste sprejeli to igro, ki se ji reče življenje. Tudi vi boste odigrali svojo vlogo. Ta teden je kot na- lašč, da se zbližate z nekom, o katerem že dolgo sanjate. Sreča bo na vaši strani. Ne oklevajte, v bistvu bo prvemu srečanju samodejno sledilo drugo. V četrtek nastopi prazna luna v vašem znamenju. Do- bro razmislite, kakšni so vaši načrti, poletje počasi trka na vrata. Rast Lune daje podporo vašim idejam, zato izkoristite ugodno obdobje za svoje delo- vanje. Zakaj prenašate neko osebo, ki se že dolgo samo šopiri pred vami? Končno ni edina, ki jo imate v svojem življenju. Zadnji čas je, da naredite red in poveste svoje. Za konec tedna boste gosti- li Luno, kar vam bo odlično ustrezalo. Doma se boste do- bro počutili, zato se vam ne bo treba truditi, kam bi šli, in iskati boljše družbe. Posve- tili se boste članom družine, ustvarili boste zelo prijetno vzdušje. Načrte, ki jih še ne morete uresničiti, prelijte na papir za kasneje. Prav nič ne bo ušlo vaši pozornosti. Časa imate dovolj, saj ga boste raz- poredili z modrostjo. Nov delovni teden bo pod okriljem Lune, ki bo potovala po vašem znaku leva. Ideal- no, da uresničite svoje ideje, vaša ustvarjalnost bo v lepem porastu. Strasti, poguma in dejavnega pristopa vam ne bo manjkalo. V tem času bo najpomembnejše domače ži- vljenje, ne glede na to, ali vam je všeč ali ne. Svoj delež bodo prispevali sorodniki, ki vas bodo razveseljevali ali morili s svojimi obiski in nasveti. Vaše ravnanje z denarjem lahko ima dolgoročne posle- dice. Preveč odprte roke vam bodo izpraznile žepe, medtem ko vam varčevanje lahko po- množi prihranke. Razmislite! Še posebej aktualna bo v tem smislu sreda, 12. junija. Na ču- stvenem področju boste imeli občutek, da vaši bližnji preveč pritiskajo na vas. Delovali bo- ste v svojem tempu in vse, kar bo samo dišalo po tem, da mo- rate delovati drugače, se vam bo upiralo. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. Bog Štiri katoličanke se pogovarjajo. Prva pravi: »Moj sin je duhovnik. Ko pride v sobo, ga vsi kličejo 'oče'.« Druga reče: »Moj sin je škof. Ko pride v sobo, mu vsi rečejo 'vaša Milost'.« Tretja reče:« Moj sin je kardinal. Ko on stopi v prostor, ga kličejo 'vaša Eminenca'.« Četrta doda: »Moj sin je visokorasli lepotec in bogataš. Ko on stopi v prostor, vse zenske vzdihnejo: 'O, moj Bog!« Zadovoljna žena Pogovarjata se prijatelja: »Ne boš verjel, kaj se mi je zgodilo včeraj!« »Kaj?« »Vstopim v stanovanje in pričaka me srečna in zado- voljna žena!« »Kako to?« »Zgrešil sem prava vrata!« Predračun Neki kmet je kupil nov avto. Pri tem so ga se posebej razjezila številna doplačila za različno dodatno opremo, ki so seveda podražila želen avto. Nedolgo zatem si je zaželel član nadzornega odbora verige avtohiš, ki si je na podeželju zgradil novo kmetijo, kupiti kravo. Seveda se je spomnil na kmeta, ki je dolgo negodoval zaradi doplačil, a ga je vseeno poklical in se pozanimal za nakup krave. Kmet mu je z veseljem napisal sledeči predračun: KRAVA – predračun Krava – osnovna cena za standardno izvedbo: 2.400 EUR Doplačilo za dvobarvno izvedbo (črno/bela): 150 EUR Prevleka iz govejega usnja: 100 EUR Odtočne pipe: 60 EUR (15 EUR/kom) Odbijača – goveja roževina: 40 EUR (20 EUR/kom) Polavtomatski odganjalec muh: 30 EUR Naprava za gnojenje – bio izvedba: 60 EUR Parklji – večnamenska izvedba: 100 EUR (25 EUR/kom) Dvokrožni zavorni sistem (sprednje & zadnje noge): 400 EUR Večtonska signalna naprava: 140 EUR Halogenska očesa z avtomatskimi pokrovi: 150 EUR Izgorevalni agregat s štirimi komorami in samodejnim prilagajanjem na različne vrste goriv z integriranim iz- pušnim sistemom: 1.250 EUR Celotna KRAVA v zahtevani izvedbi 4.930 EUR + DDV 22 % Cena skupaj: 6014,6 EUR Prevoz: Ni vključen v ceni. Dobava: Lahko takoj Akcija: Če jo naročite še danes, dobite za isto ceno še poln rezervoar mleka! Telefon Sredi spanca zazvoni telefon. Gospod vstane, dvigne slušalko in zasliši: »Halo, sem te zbudil!?« »Ne, ne, tako ali tako sem se moral vstati, ker mi je telefon zvonil!« Davčna inšpekcija Polž zasopihan priteče iz gozda in sreča lisico. Ta ga začudeno vpraša: »Kaj je, polžek, zakaj tako hitiš?« Ta odgovori: »Ne sprašuj, prišla je davčna inšpekcija.« »Pa kaj?« »No, saj veš, jaz imam hišo, moja žena ima hišo in tudi vsi moji otroci imajo hišo … Lahko si predstavljaš, kaj to pomeni.« Lisica se zamisli in steče z njim. Srečata štorkljo, ki presenečena vpraša lisico: »Lisička, kam pa kam?« »Ali nisi slišala? Po gozdu se sprehaja davčna inšpek- cija!« »In kaj zdaj?« »No, jaz imam zelo drago krzno, moj mož ima zelo dra- go krzno in tudi otroci imajo zelo drago krzno … Lahko si predstavljaš, kaj to pomeni!« Štorklja se zamisli, se nasmehne in reče: »Fantje, razen tega ubogega gnezda nimamo nič. In še to je celo umazano, grdo in poceni. Praktično brez vrednosti.« Polž jo pogleda in pripomni: »Hja, štorklja … Pol leta doma, pol leta v tujin i … Od kod pa to?« Vsakemu se zgodi, da se zmoti. Nekaj ne štima… Dan 266 in še kar brez paradižnikov. Poletna obutev Chucka Norrisa Še vedno nisem našel druge nogavice Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 23, 6. junij 2024 RAZVEDRILO REŠITEV SUDOKU 624 SUDOKU 625 SUDOKU 316 REŠITEV SUDOKU 315                  �   �   �   ­  ­  ­   €­­  €­­  €­­        POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: Več informacij: narocnine@nt-rc.si narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si www.novitednik.si 1 naročnik = 20 eur 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur 5 novih naročnikov = 100 eur ... Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik e-mail: narocnine@nt-rc.si telefon: 03-42-25-171 Priloga slovenskih pokrajinskih časopisov november 2019 Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejmeta predlagatelj in naročnik po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno. ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik Darilnibon n n več boste pobrali! Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Več kot jih boste pripeljali, Več kot jih boste pripeljali, Darilnibon n n Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. www.novitednik.si več boste pobrali! več boste pobrali! Novi TEDNIK št. 9 COLOR CMYK stran 1 NAŠA TEMA Str. 12-13 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA Str. 9 Str. 2 Tednik za Savinjsko regijo / št. 9 / Leto 78 / 2. marec 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si AKTUALNO GOSPODARSTVO Str. 5 Str. 3 SPORED ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti PRILOGA Str. 21-35 Foto: SHERPA Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« je dejal Požežnik. NAŠA TEMA Str. 12-13 Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« SPORED Str. 12-13 ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti SPORED 1000 EVROV BONE V VREDNOSTI 20 EVROV PREJME TUDI NOVI NAROČNIK! NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje Kako sem prišel sem? Začel sem s kreativnim pisanjem, nato s kreativnim ... V FIZIKI TOČKA, KJER JE TELO OBEŠENO NEODPRTA RAD REŠUJE KRIŽANKE VINO BREZ SOGLASNI- KOV ALBERT II. IN RAINIER III. STA MONA- ŠKA ... ŽLAHTNA KOVINA Re 911 GRŠKA BOGINJA ZEMLJE SESTAVLJAJO GA NAJBLIŽJI BARONOVA HČI PREDPONA V EPICENTRU TROJANSKI JUNAK BISTVO, JEDRO HLADEN LETNI ČAS MEDNAROD- NA OZNAKA ITALIJE VZKLIK, KO SE OPEČEMO PRIJATELJ (POG.) ZRNO DO … POGAČA, KAMEN NA KAMEN PALAČA … ROCK: METULJ DON KIH… DELA V LIVARNI TURISTIČNA ZVEZA SVETLEČI PLIN MOGOČNA GORA NAREJENI SO IZ PAPIRJA ... BREZ MEJA SO SLOVENSKO DRUŠTVO EGIPČANSKI BOG SONCA INSTITUT JOŽEF STEFAN DRŽAJ NASILNA KRAJA … KAPLJIC, TOLKO LET OPRAVLJATE KIRURŠKI POSEG ANG. PEVKA MOYET PODATKOVNE ZBIRKE TAK, KI ČAKA ŽIV … JE ODDAJA NA RTVS HRASTI, LIPE, SMREKE ISTRSKO LETOVIŠČE VULKAN NA FILIPINIH PREPROST VODNI ORGANIZEM OBEDVE WERNER: NE … ME OKRAJŠAVA ZA ARABSKI PREDPONA, KI POMENI 1000 HOMER JE AVTOR … DEL STOPALA GORI, …, NAOKOLI SNOV, KI DAJE PRIJE- TEN VONJ KDOR KIDA Povsod z vami ROBIDOVEC KLORELI STA ENOCELIČNI ZELENI … DVIGNJENI DEL CERKVE Z ORGLAMI NA PRIMER OPRAVIČILO, IZGOVOR (KNJIŽ.) SHELDON: BES … GORATA GRŠKA POKRAJINA LANTAN FRANCOSKI PISATELJ SARTRE LITIJEV JODID MEDNAROD- NA ORGANI- ZACIJA DELA (ANG.) LJUBI RED KLIN … KLINOM IZBIJA GRADBENI INŠTITUT POVEČEVALO KUGA 20. STOLETJA IRENA V RUSIJI ZOBNA GNILOBA ZOBOVINA CINKU PODOBNA KOVINA RENTGEN- SKI, ZDRAVNIŠKI STOJEČ, …, LEŽEČ PRIPADNIK BASKOV KEMIJSKI ELEMENT Th TIHA VODA BREGOVE … PREPIR LAO-… JE OČE TAOIZMA EGIPČANSKI BOG ELEKTRIČNO NABITI DELCI ČRNILO (POG.) BOTER (NAR.) IZTEGNITI ROKO (V POZDRAV) ALEŠ VALIČ ODMEV SLOVENSKI PESNIK GRAFE- NAUER … KOŽO SMO VSI KRVAVI POŽENEMO SE … DE FRANCE OZNAKA BATERIJ BANKOMAT (ANG.) …ŠI JE JA - PONSKA JED MEJITA NA KANSAS IN ARKANSAS AMERIŠKI VESTERN: … BRAVO ANGLEŠKI NAPIS NA TIPKI ZA VKLOP JUŽNO- AMERIŠKA KUKAVICA POLETNI MESEC 7 5 6 1 2 9 3 8 4 10 11 Novi TEDNIK št. 23 6. 6. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 23, 6. junij 2024 PISANI SVET Na počitnice bodo odplesali Pevka Tinkara Fortuna, ki z družino živi na Polzeli, je širši javnosti znana kot članica glasbene skupine Bepop in v zadnjih letih tudi kot avtorica otroških knjig ter ustvarjalka vsebin za otroke. Letošnji junij je javnosti predstavila prvo avtorsko otroško pesem z naslovom Počitnice. Za režijo in kamero videospota sta poskrbela Lovro Marjanović in Nejc Pečnik, dijaka 4. letnika Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje. V videospotu se pojavi skoraj 600 otrok, sodelovali so tudi številni Tinkarini prijatelji in pevski kolegi: njeni prijateljici in sopotnici iz skupine Bepop Ana Praznik in Alenka Husić, Denis Porčič – Chorchyp, Natka Geržina in njeni plesalci, pevec Sebastian in njegovi plesalci, Špela Jezovšek – Stella ter številni drugi. V njem opazimo tudi vse tri Tinkarine hčerke, nekaj kadrov pa so posneli v Celju na igrišču Luke Dončića. ŠO Utrinek iz videospota. Nekaj kadrov so posneli v Celju na igrišču Luke Dončića (Foto: Zajem zaslona) Praznično na Lipi V Štorah v športnem parku na Lipi so pretekli teden ob občinskem prazniku že 18. prestavili Slovensko vojsko in policijo. Predstavitev so organizirali veterani vojne za Slovenijo in častniška organizacija. Na Lipi so se predstavili pripadniki vojske in policije s polno bojno opremo in z osebno oborožitvijo. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi različna vojaška in policijska vozila. Kot pravi Srečko Križanec, predsednik domoljubnih organizacij občine Štore, je bilo to še posebej zanimivo za otroke, ki so najbolj hvaležni obiskovalci. Tako kot vsako leto so se tudi letos prireditve udeležili gasilci PGD Štore, organizatorji so poskrbeli tudi za pogostitev. »Obisk predstavitve je bil izjemen, saj so nas obiskali otroci iz vrtca, osnovne šole, krajani Štor, stanovalci Doma Lipa in stanovski kolegi iz Celja, Laškega, Slovenskih Konjic, Poljčan, Šmarja pri Jelšah, Rogaške Slatine, Šentjurja in Velenja,« je še povedal Križanec in dodal, da je obiskovalce s svojim nastopom razveselil in navdušil tudi ansambel osnovnošolcev, ki je zaigral nekaj Avsenikovih skladb. JF Vrhunska kulinarična zabava v središču mesta Celjski Glavni trg se je na prvo junijsko soboto za en dan spremenil v največjo vrhun- sko restavracijo v Sloveniji. Znani slovenski chefi so na trgu poustvarili utrip Tedna restavracij, ki je v knežje mesto privabil več kot pet tisoč kulinaričnih ljubiteljev iz vseh koncev države. Vrhunska hrana, rekordna udeležba in spremljevalna zabava so poskrbeli, da je bila hrana na stojnicah razprodana še pred koncem dogodka. V soboto je bilo v knežjem mestu največje kulinarično doživetje v Sloveniji. Obiskovalci so lahko na Glavnem trgu poskušali jedi in kreacije izpod rok 15 znanih slovenskih chefov in z njimi poklepetali. Po enotni ceni osem evrov za posamezno jed so lahko obiskoval- ci na stojnicah okušali najrazličnejše jedi, vse od zorjenega pljučnega fi leja na vafl ju z masleno kremo do bele polente z marelico, medom, medico in smetano. Vse jedi so bile pripravljene iz kakovostnih lokalnih sestavin in so predstavljale chefovo interpretacijo sodobne kulinarike, preoblikovane v odlične ulične jedi. Vsaka jed je zato predstavljala svojevrstno kulinarično presenečenje. Dogodek na prostem je popestril tudi poseben Chef's Table, kjer so lahko ljubitelji ku- linarike uživali v neposredni bližini kuharskega pulta in za skupnim omizjem poskusili večhodni meni Tedna restavracij, ki so ga pred njihovimi očmi pripravili vrhunski chefi . Sobotno kulinarično izkušnjo je popestrila tudi široka vinska spremljava in bar s koktajli. Manjkali niso niti spremljevalni glasbeni program, nagradne igre in kuharske delavnice, v katerih so lahko najmlajši izdelovali svoje testenine in se sladkali. Vse to je prvemu Tednu restavracij na ulici dodalo piko na i. SJ Ljubitelji kulinarike so povsem napolnili mesto. (Foto: Nik Jarh) Poletni prireditveni utrip v Velenju bo tudi letos pe- ster, saj se bo junija, julija in avgusta zvrstilo približno 450 dogodkov na 40 različ- nih zunanjih in notranjih prizoriščih. Obeta se 65 koncertov s 140 izvajalci, 45 otroških prireditev, 25 sejemskih dogodkov, tri ku- linarična doživetja, več kot 120 fi lmskih predstav ter številne športni, izobraže- valni, zabavni in turistični dogodki. Poletne kulturne prireditve Festivala Velenje letos obeležujejo 40 let. Kot so napovedali predstav- niki različnih organizatorjev, bodo od junija do septembra v velenjskem mestnem sre- dišču med drugimi nastopili Amira Medunjanin, SNG Opera Maribor s Poletno operno nočjo, Psihomo- do Pop, Pantaloons, Maja Keuc, Šansonet in mnogi drugi. Tradicionalno bo ko- nec avgusta v Velenju tudi citrarski festival. Posebno mesto in čar ima tudi paleta velikih koncer- tnih dogodkov v organizaciji zasebnikov na Visti ob Ve- lenjskem jezeru, kjer bodo to poletje med drugim na- Več kot 450 dogodkov stopili Magnifi co, Prljavo Kazalište, DJ-ja Umek in Plavi orkestar. Avgust bo tradicionalno sklenila 27. iz- vedba Festivala mladih kul- tur Kunigunda v organizaciji Mladinskega centra Velenje z bogatim kulturnim progra- mom. Med tradicionalnimi do- godki za vse generacije ve- lja omeniti še kino na pro- stem Zvezde pod zvezdami, ki bo vse poletne ponedelj- kove večere ljubitelje film- ske umetnosti vabil pred velenjski dom kulture. BF Pester prireditveni utrip so organizatorji predstavili na novinarski konfe- renci. (Foto: MN) Dobrodelna kulinarika izpod rok znanih Celjank Na celjski Mestni tržnici so minulo soboto svoje predpasnike zavezale znane Celjanke in s članicami Lions kluba Celje Mozaik kuhale za dober namen. Tematika kulinaričnega razvajanja je bila Jedi na poti Alme Karlin, dobrodelni izkupiček pa je bil namenjen štipendiranju otrok iz socialno šibkih družin. Dobrodelnemu kuhanju so se pridružili tudi člani pobratenega kluba lions iz Zadra. V ospredju letošnjega gurmanskega dobrodelnega dogodka Znani Celjani kuhajo, ki ga je že peto leto zapored organiziral Lions klub Celje Mozaik, je bila svetovna popotnica Alma Karlin. Članice kluba lions so z znanimi Celjankami pripravile jedi iz različnih delov sveta, ki jih je Alma obiskala na svoji poti okoli sveta. Za kuhalnico so poprijele lutkarica Breda Stepan, prevajalka Greta Jenček in fotografi nja Mija Koprivc. »Gospe, ki so bile naše gostje, so tako, kot je bila Alma Karlin, iz umetniških in prevajalskih vod. Tako smo naredili lepo zgodbo z rdečo nitjo,« je povedala Štefi Videčnik iz Lions kluba Celje Mozaik. Na njihovi stojnici je dišalo po italijanski caponaddi, tajskem Pad Thaiu, Alminem krožniku in različnih dalmatinskih ribjih namazih. Slednje so pripravili člani pobratenega kluba lions iz Zadra, ki so bili na obisku v Celju. »Članice smo zelo navdušene nad odzivom javnosti, ki nas na dobrodelnem dogodku spremlja že kar nekaj let,« je o številnem obisku ljudi na stojnici povedala Videčnikova. Zbrane donacije kulinaričnega potovanja bodo članice Lions kluba Celje Mozaik tokrat namenile štipendiranju otrok iz socialno šibkih družin. SJ Dobrodelno kuhanje jedi s poti Alme Karlin (Foto: Nik Jarh) (Foto: Andraž Purg)