LETO XXXII., ŠT. 49 Ptuj, 20. decembra 1979 CENA 4 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Ni dobrega samoupravljanja brez gospodarjenja (stran 5) Pospeševanje kmetijstva (stran 7) Šesta revija posvečena dnevu JLA (stran 9) Uspešno prizadevanje za razvoj (stran 11) O neuvrščenosti in trenutnem političnem trenutku MILOŠ MINIC V MARIBORUi Prejšnji četrtek je član predsedstva CK ZKJ in predsednik zveznega sveta za mednarodne odnose Miloš Minič obiskal podravsko regijo. Najvidnejši družbenopolitični delavci občine Maribor so predsednika sez- nanili s sedanjim družbenim in gospodarskim trenutkom. Dopoldne je obiskal mariborsko bolnišnico in Duh na Ostrem vrhu, kjer je položil cvetje pred spomenik Djura Djakoviča in Nikole Hečimoviča. Popoldne pa je širšemu družbenopolitičnemu aktivu podravske regije predaval in odgovarjal na vprašanja o gibanju neuvrščene politike, zaključkih havanske konference in o političnem problemih, o gospodarskih odnosih s sosednjo Avstrijo, Italijo in o perečih dogodkih, ki v zadnjem času pretresajo svet. Miloš Minič v pogovoru z udeleženci četrtkovega aktualnega pogovora (foto: zk) OB PRAZNIKU OBOROŽENIH SIL OSREDNJA SLOVESNOST BO V SOBOTO V PTUJSKI VOJAŠNICI Življenje in delo ptujskega vo- jaškega kolektiva je bilo v letoš- njem letu v celoti posvečeno jubi- lejem 60-letnice KPJ, SKOJ-a in revolucionarnih sindikatov. Tem jubilejem je bila posvečena tudi mladinska politična šola, ki je zajela vse vojake in mlade stare- šine. Rezultat dobrega dela šole je tudi zmaga na kvizu mladost v besedi, pesmi in spretnosti. Ob koncu le-te je kar 90 mladih iz- razilo željo po vstopu v Zvezo komunistov. Presek letošnjega leta pokaže, da je bila enota, ki je letos prvič praznovala svoj praznik ob po- imenovanju po legendarnem borcu in narodnem heroju Duša- nu Kvedru — Tomažu, vseskozi izredno aktivna v okviru družbe- nopolitičnega življenja in v eko- nomskem pogledu. Vidni so njeni napori za stabilizacijo, saj ugo- Vzdrževalna dela morajo opravljati strokovnjaki Foto: I. Ciani tavljajo, da so doslej zabeležili že 30 odstotni prihranek in zmanjšali vrsto stroškov. Pomagali pa so tudi pri obiranju koruze in grozdja, za kar jih je kmetijski combinat posebej nagradil. 100- odstotni uspeh pa so beležili pri zbiranju pomoči za prizadete po potresu v SR Črni gori ter pri ostalih akcijah humanitarnega značaja. Veliko so storili tudi pri krepitvi čvrstosti vojaškega kolektiva, na področju usposabljanja in utrje- vanja enotnosti. Uspehov ptujske vojašnice je še veliko in prav vsem bo veljala pozornost na osrednji prireditvi, ki bo širšemu krogu delovnih ljudi in občanov pred- stavila delo in življenje vojakov in starešin, njihove uspehe in težave. MG lin Berden enoglasno izvoljen ■a predsednika izvršnega sveta v ponedeljek, 17. decembra so se na skupnem zasedanju sestali delegati zborov ptujske občinske skupščine. Najprej so soglasno sprejeli sklep o razrešitvi pred- sednika, podpredsednika in čla- nov izvršnega sveta skupščine občine Ptuj. Ob tej priložnosti seje Franju Gnilšku, dosedanjemu predsedniku in članom izvršnega sveta v imenu družbenopojitičnih organizacij in skupščine občine zahvalil dr. Cveto Doplihar, predsednik skupščine. Franju Gnilšku, ki je prevzel dela in na- loge glavnega direktorja TGA Boris Kidrič Kidričevo in Jožetu Botolinu, ki opravlja naloge di- rektorja delovne organizacije Pleskar in je zaprosil, da ga raz- rešijo funkcije člana izvršnega sveta, je dr. Cveto Doplihar zaželel obilo delovnih uspehov ter se jima zahvalil za njuno nese- bično delo v izvršnem svetu. Zatem so delegati soglasno iz- volili za novega predsednika izvršnega sveta Martina Berdena, diplomiranega ekonomista, ki je doslej opravljal dela in naloge direktorja finančno računovod- skega sektorja v Mesokombinatu Perutnina Ptuj. Soglasno je bil izvoljen za podpredsednika izvr- šnega sveta Franc Kranjc. za člane pa Janko Bezjak za področje in- dustrije, malega gospodarstva in gradbeništva. Jožica Čarman, za področje družbenega planiranja, Zvonka Kneževič za področje kmetijstva, gozdarstva in prehra- ne, Franc Lačen za področje družbene samozaščite in varnosti, Stanko Meglic za področje sploš- nega ljudskega odpora, Marjan Ostroško za področje trgovine, turizma ingostinstva.Oton Polič za področje družbenih dejavnosti, Ferdo Veingerl za področje gos- podarske infrastrukture, urbanizma, stanovanjske izgrad- nje in prometne dejavnosti in Anton Zoreč za področje delova- nja krajevnih skupnosti. Ob koncu seje je Martin Berden Martin Berden je spregovoril o nalogah, ki so preid celotno občino foto: zk spregovoril o nalogah, ki so pred člani izvršnega sveta in pred celo družbenopolitično skupnostjo v novem mandatu ter izrazil željo, da bi še vnaprej tako dobro so- delovali kot doslej. Franjo Gnil- šek pa seje zahvalil svojim dose- danjim sodelavcem in zaželel predsedniku in članom izvršnega .sveta mnogo uspehov. N. D. '^i^nju GnilScu so se zahvalili za izredno požrtvovalno in ustvarjalno delo, "»ed drugimi tudi Branko Gorjup foto: zk Jutri otvoritev ormoške sladkorne tovarne Jutri dopoldne bodo v Ormožu namenu predali prvo slovensko tovarno sladkorja. Dolgoletna želja je po dveh letih postala resničnost. Veliko smo si obetali ob položitvi temeljnega kamna, ki so ga 16. decembra 1977 položili Rudi Simcc, Martin Torič in Marjan Premoš. Pričakovali smo ra/voj občine, razvoj slovenskega kmetijstva in povečanje pridelovanja hrane. Gradbišče nove tovarne je postala svojevrstna kovačnica gospodarskega in industrijskega sodelovanja agro/ivilskih organizacij z jugoslovansko industrijo. V Ormožu smo ta cilj dosegli. Kljub zamudam je tovarna /grajena v rekordnem času, na leto bo v njej proizvedenih okoli 45 tisoč ton sladkorja. Za proizvodnjo pa bo potrebno 10 tisoč vagonov sladkorne pese, kar pomeni, da bo v prihodnje treba zagotovili 7000 hektarjev kmetijskih površin. Celotna investicija nove tovarne je znašala nekaj nad 2,5 milijardi dinarjev. Na jutrišnji slovesnosti bodo ob otvoritvi nove tovarne govorili predsednik slovenskega i/vršnega sveta dr. Anton Vratuša, predsed- nik izvršilnega odbora poslovne skupnosti za sladkor Slovenije Rado Dvoršak in predsednik SO Ormož Mirko Novak. V nadaljevanju jutrišnje slovesnosti bodo prizadevnim delavcem podelili priznanja in odlikovanja. Po kulturnem programu bo tudi ogled tehnološki postopek pridobivanja sladkorja. zk Smelo v zadnje plansko leto Zbori skupščine občine Ptuj so na ločenih sejah že 21. novembra letos razpravljali o osnutku resolucije o politiki izvajanja drurbenega plana občine Ptuj za obdobje 1976—80 v letu 1980, sedaj pa so delegacije dobile v obravnavo že predlog te resolucije in bodo o njej sklepali na skupni seji zborov skupščine občine Ptuj, 27. decembra 1979. O vsebini resolucije razpravljajo tudi organi posameznih DPO in druge sredine. Vsi razpravljalci so si edini v ocenah, da so družbenoekonomski okviri in možnosti v letu 1980, začrtani v predlogu resolucije zelo smeli, če ne i celo preoptimistični. Take ocene izhajajo iz tega, ker je v svetu precej zapletena gospodarska situacija, saj strokovnjaki razvitih držav; ocenjujejo, da bo leto 1980 eno najtežjih v zadnjem desetletju, kar bo imelo tudi določen vpliv na jugoslovansko in slovensko gospodarstvo. To , je sicer res, vendar ne smemo zapadati v skrajno črnogledost, temveč : moramo prav zato bolj odgovorno in zavzeto odpravljati naše slabosti v gospodarstvu in bolj obrzdati naše apetite po vse večji porabi na vseh i področjih. ; Ce se želimo, občina kot celota, čimprej dvigniti iz manj razvitosti, ■ potem prav gotovo ne smemo upočasniti dosedanje dinamike rasti. To je tudi bilo vodilo načrtovalcem v naših delovnih organizacijah in vsem drugim nosilcem planiranja, da so precej smelo načrtovali razvoj in naloge za leto 1980, ki je obenem tudi izhodišče za novo srednjeročno obdobje do leta 1985. Nekaj primerjav začrtanega razvoja v občinski resoluciji z nalogami v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana v SR Sloveniji: — rast realnega družbenega proizvoda je v občini Ptuj predvidena za okoli 7 odstotkov, v okviru republike za 4 odstotke; — povečanje industrijske proizvodnje je predvideno za 9 odstotkov, v republiki pa le 4 odstotke; — kmetijska proizvodnja pa je tako v občini načrtovana za 4,4 %, v okviru republike pa 2 %, na manj razvitih območjih pa okoli 3,5 %; — zaposlenost v združenem delu je v občini načrtovana za 4,4 v okviru republike pa 2 %, na manj razvitih območjih pa okoli 3,5 %i — povečanje realnih osebnih dohodkov na zaposlenega je v občini pred- videno za 2 odstotka, v republiški resoluciji pa je zapisano, da se bodo lahko realni OD na zaposlenega povečali le v tistih OZD, kjer bo to dopu.ščala rast produktivnosti dela in rast dohodka na osnovi boljšega gospodarjenja. Nadaljnja primerjava je praktično nemogoča, saj je npr. v občinski resoluciji zapisano, da se bo izvoz blaga povečal za okoli 64 %, uvoz reprodukcijskega materiala pa za okoli 21 "/o, dočim je v republiški resoluciji predviden povečan izvoz blaga za 6 %, uvoz reprodukcijskega materiala pa za 3,5 odstotka. To pa še ne pomeni, da so predvidevanja organizacij združenega dela z območja ptujske občine neuresničljiva. /.aradi neugodnih gospodarskih tokov v prvih mesecih letošnjega leta so bili v okviru SFRJ sprejeti nekateri ukrepi in aktivnosti, ki naj bi zagotovili umirjanje konjukture na domačem trgu, ki ni imela svojega blagovnega kritja, in da bi uskladili razmerja v ekonomskih odnosih s tujino. Ukrepi so bili usmerjeni zlasti na področje investicij, kreditno monetarnih gibanj, ekonomskih odnosov s tujino, na odnose v delitvi dohodka, na področje cen in stabilizacijo tržišča. Ti elementi so v precejšnji meri tudi upoštevani v republiški resoluciji, saj je zapisano, da sorazmerno visoke gospodarske rasti zadnjih treh let ni moč nadaljevati brez težjih posledic. To hkrati z izvajanjem politike ekonomske stabilizacije terja usmeritev domače konjukture in večjo usklajenost vseh oblik domače porabe z realnimi možnostmi. Vendar položaja na območju SR Slovenije ne moremo avtomatično prenašati na razmere v ptujski občini, saj je struktura slovenskega gospodarstva drugačna kot struktura gospodarstva v ptujski občini. Ob tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da plan mora biti postavljen tako, da spodbuja in sili vse dejavnike k večji gospodarski aktivnosti, povečanju produktivnosti, boljšemu gospodarjenju itd. Zavedati se moramo, da brez smelih programov tudi ni vidnega napredka, ni kvalitetne rasti. Sam, še tako smelo in na stvarnih možnostih začrtan program pa ne pomeni ničesar, če ni volje in osebne zavzetosti za njegovo uresničitev. To osebno zavzetost bomo lahko dosegli z dosledno delitvijo po delu in rezultatih dela, pa tudi z moralno spodbudo vodilnim in strokovnim kadrom ter subjektivnim silam. Črnogledost in kritično ugotavljanje, da je plan prenapet, prav gotovo ne pomeni moralne vzpodbude. Plan in njegova uresničitev mora biti izraz enotne volje, sicer se lahko zgodi, da je ,,glava pametna, noge pa neposlušne". Ob tem se moramo v ptujskem gospodarstvu tudi zaveclati, da z razparceliranimi mišljenji ni moč nastopati organizirano in učinkovito. POZIV Krajevnim konferencam SZDL in našim delavcem na začasnem delu v tujini! Koordinacijski odbor za vprašanja delavcev na začasnem delu v tujini je na svoji seji, 13. decembra 1979 v zvezi s prihodi naših delavcev na začasnem delu v tujini ob praznovanju novoletnih praznikov sprejel naslednje sklepe in priporočila: V vseh KS naj KK SZDL organizirajo novoletna srečanja z delavci na začasnem delu v tujini, na katerih bi naj prisostvovali vsi predstavniki krajevne samouprave, DPO, OS in vzgojno varstvenih ustanov (v kolikor so v KS). Na srečanjih bi naj razpravljali o vseh tistih vprašanjih, ki delavce na začasnem delu v tujini zanimajo predvsem s področja njihovega nadaljnjega vključevanja v ekonomsko politična ter vzgojno-izobraževalna prizadeva- nja KS. II. Teh razgovorov se naj udeležijo tudi predstavniki TOZD, predvsem pa tistih, ki imajo interes zaposlovanja delovne sile, vlaganja sredstev naših delavcev na začasnem delu v tujini v skupne proizvodne naložbe itd. Obvezno pa se morajo srečanj udeležiti TOZD s področja posameznih KS. 111. Vse delavce na začasnem delu v tujini obveščamo , da smo v dogovoru z upravnimi organi SO Ptuj, Skupnostjo za zaposlovanje in ostalimi Sa- moupravnimi interesnimi skupnostmi dosegli dogovor, da lahko vse po- trebne informacije dobijo izven uradnih delovnih ur, prav tako pa urejajo zadeve s področja dela navedenih organizacij in organov. IV. Delavce na začasnem delu v tujini obveščamo, da lahko vse ostale informacije dobijo na Občinski konferenci SZDL Ptuj, Trg MDB l/I. Občinska konferenca SZDL Ptuj 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 20.december 1979 — Ptujsko gostinstvo v povezovanju Osnovna značilnost ptujskega gostinsko-turističnega gospodarstva je njegova nepovezanost, ki je tudi vzrok, da le-to ne dosega kakovostnejšega napredka in širše družbene afirmacije. Potrebno pa je poudariti, da se tudi na tem področju, zlasti v zadnjem času, stvari premikajo na boljše. Prvi korak k temu, je uspešna združitev temeljne organizacije gostinstvo Bregs^ temeljno organizacijo Haloški biser, ki bosta od prvega januarja 1980 poslovali kot ena temeljna organizacija. S povezovanji pa bo potrebno še nadaljevati in povezati tudi ostale člene v gostinsko-turistični ponudbi. Novo temeljno organizacijo gostinstvo Haloški biser pa čakajo velike organizacijske spremembe, saj je nujno, da se doseže preoblikovanje oziro- ma organizacijska shema znotraj le-te. Predlaga se, da bi iz dosedanjih 20 gostinskih obratov organizirali pet poslovnih enot in na ta način dosegli boljšo povezanost, kakovost dela, boljšo informiranost delavcev ter nasploh boljši družbeno-ekonomski in samoupravni položaj temeljne orga- nizacije. MG OB ZOLETNICI DELAVSKE UNIVERZE IN 10-LETNICI RADIA ORMOŽ Izobraževalno in informativno poslanstvo dobiva nove oblike Sedem članski kolektiv delavske univerze Ormož je v soboto 15. decembra slavil dva pomembna jubileja — 20 letnico uspešnega izobra- ževalnega poslanstva tamkajšnje delavske univerze in 10 letnico oglašanja lokalne radijske postaje Ormož, ki je gotovo pripomogla k boljšemu obveščanju občanov tudi izven občinskih meja. Osrednja slovesnost ob omenjenih jubilejih je bila v dvorani Delavske univerze, v edinem prostoru te nadvse pomembne izobraževalne ustanove. Goste in predstavnike družbenopolitičnih organizacijj SO Ormož je uvodoma pozdravila Marica Krstič, predsednica zbora delavcev delavske univerze v Ormožu, ter v nadaljevanju govorila o težavah in uspehih svoje ustanove. Med drugim je dejala, da je že 30. junija letos minilo 20 let odkar je občinski ljudski odbor Ormož sprejel sklep o ustanovitvi Delavske univerze Ormož. To je bilo leta 1950, v letu 1974 se je ustanovi priključila občinska matična knjižnica, leta 1975 pa še lokalna radijska postaja Ormož. Obe enoti sta pod enotno streho delavske univerze uspešno napredovali. V knjižnici se nenehno veča število knjig in obiskov. Lokalna radijska postaja pa je od prvotnega enega dneva oddajanja razširila program na trikrat tedensko, lam pa je postavila še novi oddajnik. Delavska univerza Ormož vztrajno išče svoje mesto v sistemu usmerjenega izobraževanja. V bodoče bodo še bolj prisluhnili potrebam združenega dela po dopolnilnem, poklicnem in družbenopoHtičnem Anica Zidarič, direktorica DU izroča priznanje Franju Križmančiču, predsedniku IS SO Ormož Foto: M. Ozmec izobraževanju delovnih ljudi. Zelja vseh pa je, da bi kmalu dobili nove prostore, — obstoječi so zdaleč premajhni, potrebna pa je tudi kadrovska okrepitev. Slavnostni govornik Franjo Kižmančič, predsednik izvršnega sveta SO Ormož je uvodoma dejal: ,,Vsak jubilej predstavlja svečan dogodek, še posebej pa je svečan, če je njegovo praznovanje povezano s snovanjem dela, praznovanjem uspehov." Za tem je govoril o začetkih delavskih univerz v Sloveniji, katerih predhodnica so bila delavska prosvetna društva, poklicne delavske in ljudske univerze. Isto leto, ko je bila ustanovljena delavska univerza Ormož je bila v naši republiki ustanov- ljena Zveza delavskih univerz Slovenije. Ormoška univerza je bila ustanovljena med prvimi v Sloveniji, glede na slabe pogoje v takrat slabo razviti občini je bil začetek težak, vendar so se pionirji tega dela hrabro lotili. Prebrodili sb začetne težave ter se nenehno soočali z novimi. Uspehi niso izostali. V zadnjih letih je Delavska univerza Ormož razvila več oblik izobraževanja ob delu in za delo. Žal pa še vedno ni v celoti rešeno vprašanje financiranja ter prostorskih in tehničnih zmogljivosti. V prihodnjem planskem obdobju si bodo vsi občani prizadevali, da bodo problemi čim bolje in čim hitreje rešeni. Ko je za tem Anica Zidarič direktorica Delavske univerze Ormož govorila o dvajsetih letih izobraževalnega poslanstva le ustanove je med drugim dejala, da se ves čas soočajo s prostorskimi in kadrovskimi težavami. Kljub temu pa njihovo delo ni bilo okrnjeno, nasprotno, svojo dejavnost so celo razširili. Od ustanovitve leta 1959 do septembra 1972 je bil direktor delavske univerze Ormož Edvard F^ajek, ki je delala / dušo in telesom v ustanovi in izven nje. Od leta 1972 do marca 1976 je bil direktor delavske univerze Mirko Novak, sedaj pa je direktorica Anica Zidarič, ki tako, kot njeni predhodniki daje vse od sebe, da bi delavska univerza v Ormožu postala še trdnejši člen v izobraževanju občanov in delovnih ljudi. O desetih letih oglašanja Radia Ormož je za tem govoril Jože Rakuša, eden od pionirjev na tem področju, sedaj novinar in edini redno zaposlen programski delavec ormoškega radia. Prva oddaja Radia Ormož je bila posneta v studiu Radia Ptuj, ker takrat še niso imeli dovolj tehnične opreme. Svojo pionirsko delo je opravila občinska konferenca ZSMS Ormož v okviru katere se je na novo leto 1970 prvič oglasil Radio Ormož. V začetku se je ormoški radio oglašal le enkrat tedensko — ob nedeljah. Pozneje so začeli oddajati tudi ob četrtkih. Tako so letno oddajali 460 ur sporeda v razmerju 20 odstotkov govornega programa, 40 odstotkov čistega glasbenega programa in 40 odstotkov mešanega govornega programa, 40 odstotkov čistega glasbenega programa in 40 odstotkov mešanega govorno — glasbenega programa. Pozneje so pričeli oddajati še ob torkih, tako, da se sedaj oglašajo trikrat tedensko, razmišljajo pa, da bi v prihodnjem letu pričeli oddajati tudi ob sobotah. Vsekakor je Kadio Ormož do sedaj zelo uspešno opravljal svoje poslanstvo, peščica entuziastov pa se trudi, da bi bilo v bodoče še bolje. Pri tem jim želimo seveda čim več uspehov. Ob zaključku slovesnosti so podelili prvemu direktorju Dek.ske univerze Ormož Edvardu Pajek u zlato plaketo delavskih univerz Slovenije. Zlato plaketo je prejela tudi Anica Dogoš, srebrno plaketo pa je prejel Mirko Novak. Zaslužnim posameznikom, organiza- cijem združenega dela in ustanovam pa so podelili še pismena priznanja DelavsKC univerze Ormož. M. Ozmec Največji prihranek je racionalna poraba delovnega časa Ko so člani predsedstva občinskega sveta ZS Ptuj na zadnji seji razpravljali o zapletenosti gospodarskega položaja, zlasti še o neusklaje- nosti med ustvarjenimi dohodkom in vsemi oblikami porabe, ki nesorazmerno naraščajo; je bilo ponovno poudarjeno, da se v analizah gospodarjenji! vse preveč oklepamo določenih problemov in ne iščemo celovitega pregleda in vzrokov za takšno stanje. Če se samo zausta- vimo pri bolniških zaostankih, je izguba, ki jo le-li povzročajo v primerjavi s slabo izkorišče- nostjo delovnega časa, minimalna. To bi z drugimi besedami pomenilo, da je potrebno zaostriti delovno disciplino, večjo pozornost dati sami pripravi dela in kar je najvažnejše doseči večjo izkoriščenost delovnih priprav. Tudi tu bi morali, da bi dosegli večjodisciplino, plačevati »kazen« za slabšo izkoriščenost. Predsedstvo je obenem poudarilo, da mora sindikat odločilno vplivati na tiste pogoje pri gospodarjenju, za katere ima tudi največjo odgovornost. Ocenilo je tudi, da se v vsebinske in kad- rovske priprave na občne zbore osnovnih organizacij sindikata, zlasti zadolženi za iz- vedbo le-teh preslabo vključujejo in da ostaja sindikat pri kadrovanju novega sindikalnega vodstva osamljen. Precej je tudi napak pri iz- polnjevanju dokumentov in podobno. Na te in druga vprašanja pa bo potrebno opozoriti na bližnjem posvetu predsednikov osnovnih organizacij sindikata in sindikalnih konferenc, da bomo v resnici dosegli tisto, za kar smo se dogovorili že v pripravah na občne zbore osnovnih organizacij. Predsedstvo je tokrat imelo na dnevnem redu tudi klub samoupravljalcev in sklenilo.da je potrebno že v mesecu januarju prihodnjega leta le-tega tudi ustanoviti. Brez dvoma gre za pomembno vprašanje oziroma novo metodo dela občinskega sveta ZS, ki bo pripomogla, da bomo dosegli širšo soočanje določenih vpra- šanj in zanje tudi našli najboljšo rešitev. Tu naj omenimo samo odprta vprašanja nagrajevanja po delu, dohodkovnih odnosov in podobnih spletov vprašanj, ki se jih lotevamo po polževo in skrajno neodgovorno glede na sprejete obveze. Precejšnjo pozornost pa je posvetilo obravnavi poročila o delu pravne pomoči v letu 1979. Pravno pomoč pri občinskem svetu ZS Ptuj vodi diplomirani pravnik Marjan Irgl. Pomaga pa delavcem pri zaščiti njihovih pravic v discip inskih postopkih, pri uveljavljanju pravic pri samoupravnih organih njihovih de- lovnih organizacij, pri uveljavljanju pravic na sodiščih združenega dela ali drugih sodiščih in ^ri obrambi delavčevih pravic pred samovo- jnim ravnanjem posameznikov v delovnih organizacijah ali pri zasebnih delodajalcih. Delavci pa se obračajo na pravo pomoč največkrat, ko so v dilemi zaradi svojih stališč do pravice izdela ali v zvezi zdelom. Pogosto pa delavci prihajajo po pomoč ob koncu predpi- sanih rokov, zato je le-to v takih primerih iz- redno težko dati. Potrebno pa bi bilo, da se v postopke vključi tudi osnovna organizacija sindikata, ki bi naj bila v teh primerih »po- daljšana roka« pravne pomoči. Število zadev oziroma delavcev, ki prihajajo po pravno pomoč se spreminja iz leta v leto. Tako je v letu 1976 iskalo pravno pomoč 71 delavcev, leta 1977. 141 delavcev, v letu 1978, 83 delavcev in letos 72 delavcem, od tegaje bilo 34 pismenih ukrepov in 38 ustnih nasvetov. Glede na različnost kršitev tako zakona o zd- ruženem delu in drugih predpisov pa je zelo težko v številkah izraziti posamezne zadeve; služba pa ugotavlja, da gre v večini primerov za različna tolmačenja predpisov o delovnih raz- merjih in za nepravilnosti, ki izhajajo iz ne- razvitih notranjih odnosov v delovnih organizacijah. Marjan Irgl, vodja pravne pomoči še posebej poudarja na nedoslednost v samoupravnih aktih, ki se nanaša na poglavje o razvrščanju delavcev. Največkrat se le-ti razvrščajo brez predhodne odločitve pristojnega organa. Tako ostaja delavec celo več tednov brez odločbe ali sklepa na delovnem mestu, na katerem pre- jema nižji osebni dohodek; tako se mu tudi onemogoča pritožba po predpisani poti. Precej nepravilnosti se nanaša tudi na »interne raz- pise«, ki tudi niso v samoupravnih aktih ptuj- skih delovnih organizacij natančneje oprede- ljeni. Prav na to vprašanje bi morale opozoriti osnovne organizacije sindikata in zahtevati, da se ga natančneje opredeli. Sporna je tudi do- lžina letnega dopusta, ki ga ponekod-ugotav- ljajo na precej drugačen način kot je to dolo- čeno z zakonom o delovnih razmerjih. Pravna pomoč se pogosto srečuje tudi s problemom izvedbe disciplinskega postopka. Potrebno pa je poudariti, da mora biti vsak disciplinski posstopek brezhibno izveden. Tu ne gre za izživljanje, ampak gre za zavarovanje delavca pred samovoljno ne samo posameznikov, temveč večine delavcev. Služba pravne pomočije vse primere skušala rešiti najprej znotraj delovnih organizacij; v večini .so pokazali razumevanje na takšno re- ševanje; bilo pa je tudi neprijetnih zadev. Na- splošno pa je delo pravne pomoči izredno uspešno, vendar ga bo potrebno približati de- lavcem, je sklenilo predsedstvo občinskega sveta in obenem predlagalo, da bi le-to pred- stavili tudi na seminarjih za vodstva osnovne organizacije sindikata in sindikalnih konfe- renc. Pri tem pa bo potrebno posebej opredeliti in usposobiti člane disciplinskih komisij. Ob koncu seje je predsedstvo ocenilo še ak- tivnosti sindikatov v okviru akcije »Nič nas ne sme presenetiti« in se zavezalo, daje potrebno z nalogami pri podružbljanju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite nadaljevati ter doseči najširše podružbljanje. MG UGOTOVITVE IN SKLEPI MS ZKS MARIBOR O uresničevanju planskih nalog in stanju priprav za naslednje srednjeročno obdobje v podravski regiji Medobčinski svet ZKS območja Maribor je na seji, 14. novembra 1979 podrobneje razpravljal o temi, navedeni v naslovu, in pri tem ugotovil, da žal na celotnem območju podravske regije (z manjšimi izjemami) ne uresničujemo zastavljenih nalog v srednjeročnem planu 1976—1980. Vzroki so različni, eden od njih je tudi v optimističnem planiranju. Predvsem niso bili uresničeni kvalitetni dejavniki razvoja, ki so: povečan obseg industrijske pro- izvodnje, povečanje produktivnosti dela, počasnejša rast zaposlovanja, povečanje akumulativnosti in reproduktivne sposobnosti gospodarstva. Glavne težave v planiranju za to srednjeročno obdobje so bile v neusklajenosti planov v delovnih organizacijah med TOZD, neusklajeni plani med OZD, neusklajeni plani med delovnimi organizacijami v občinah ter neusklajeni plani med TOZD in delovnimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in ob- činami. Marsikje je še prisotna neusklajena in nerealna poraba, neustrezna delitev dohodka, slaba dohodkovna povezanost gospodarstva, kar vse ima svoj odraz pri uresničevanju planiranih ciljev. S planskimi prizadevanji tudi ni v skladu realizacija investi- cijskih naložb in prestruktuiranje (preusmeritve) gospodarstva, kar vse povzroča nestabilnost v gospodarjenju. Spričo teh ugotovitev je prehod v novo srednjeročno obdobje toliko težavnejša naloga. To nas zavezuje, da pristopimo k pripravam in sprejemanju planskih nalog za leto 1980, posebej pa še za naslednje srednjeročno obdobje, z večjo odgovornostjo vseh nosilcev planiranja in vseh ostalih struktur. Pri tem je posebej odgovorna naloga članov ZK, zlasti še v Medobčinski gospodarski zbornici in v drugih organih in institucijah. Pri ocenjevanju sedanjih priprav na izdelavo planov bo zlasti pomembna uglašenost osnovnih organizacij ZKS na naloge v procesu planiranja, vloga delovnih ljudi v tem procesu in podobno. Pri kritični oceni položaja planiranja v združenem delu ugotavljamo, da se proces samo- upravnega planiranja marsikje prične in ostaja le -v krogih poslovodnih in strokovnih, predvsem planskih struktur in ne seže v celotno samoupravno sfero. Prav to je zelo pomembno pri političnem ocenjevanju poteka planiranja. Na podlagi tega so na seji medobčinskega sveta ZKS ugo- tovili, da je bila doslej ZK preslabo vključena v proces družbenega planiranja, predvsem v temeljnih organizacijah združenega dela, zato je naloga Zveze komunistov, da ustvarja in zagotavlja pogoje za širše vključe- vanje neposrednih proizvajalcev v proces planiranja. Obenem naj vzpostavi odgovornost poslovodnih in strokovnih kadrov, da bodo pravočasno pripravili planske dokumente, vpliva na odpravo podjetniške in občinske zaprtosti, vztraja na procesih usklajevanja razvojnih usmeritev ter si prizadeva za opredeljevanje nalog in razreševanje problemov znotraj organizacij združenega dela z opiranjem na Jastne možnosti. Zveza komunistov mora vztrajati, da bo planiranje dolgoročno usmerjeno in da bo temeljilo na znanstvenih spoznanjih in ekonomskih zako- nitostih. Zato bo treba vključevati v pripravo in izvajanje planov znanstvene, raziskovalne in druge institucije, ter strokovnjake, ki delajo na področju planiranja, saj ugotavljamo, da imamo slabo razvite strokovne službe na področju plana in analiz. Konkretno pomoč organizacijam združenega dela bi naj nudili: Ekonomski center Maribor, Univerza, Medobčinska gospodar- ska zbornica, Kreditna banka Ma- ribor, temeljna banka itd. Vsebinska usmerjenost programov razvoja OZD je bila doslej preveč le v širitev in probleme proizvodnje, zanemar- jene pa so bile tržne raziskave, marketinški koncept in izvoz, prav temu pa je v naslednjem obdobju treba posvetiti vso pozornost. Sestavni del razvojnih planov mora biti plan kadrov, predvsem strokovnih, za vsa področja dela, zlasti še plansko analitskih ki nam sedaj najbolj primanjkujejo. Povezano s tem je pomemben plan štipendiranja in plan študija ob delu. Plani morajo biti usklajeni tako med TOZD v delovnih organiza- cijah kot med delovnimi organizacijami v SOZD; prav tako pa tudi med delovnimi organizacijami in občinami, zlasti še na področju razvojnih pro- gramov in skupnih naložb. V regiji je treba spoštovati sklepe ZK o usklajevanju načrtov med občinami. Planiranje mora biti celovit splet samoupravnih socialističnih odnosov, da bomo lahko dosegli skladnejši socialni in gospodarski razvoj ob krepitvi obrambne sposobnosti in varovanju okolja. Prostorsko planiranje, ki je bilo doslej močno zanemarjeno, mora upoštevati realna merila in možnosti, da bomo lahko ustrezno locirali nove gospodarske objekte in objekte družbenih dejavnosti. Skupna ugotovitev jc bila, da na posamc/nih območjih in v dejav- nostih negospodarno in ekstenziv- no zaposlujemo, zanemarjamo pa odpiranje novih delovnih mest na manj razvitih območjih, kjer imamo še latentno nezaposlenost, predvsem gre za zaposlovanje mladih in žensk. Z lociranjem novih obratov na manj razvitih območjih bomo sočasno uresni- čevali tudi politiko hitrejšega razvoja teh območij. Razvoj drobnega gospo- darstva smo doslej preveč zanemarjali, čeprav so tu močno izraženi interesi občanov kot porabnikov uslug, prav tako pa tudi interesenti za to deja*. :iost, zlasti zdomci, ki se želijo miti. Ob tem je nujno bolj aktivirati obrtna združenja, zadruge in vzpodbujati obrtnike za ustanavljanje pogodbenih organi- zacij združenega dela. Čimbolj konkretno moramo opredeliti ukrepe za dosego zastavljenih ciljev. Pri tem moramo izhajati iz odgovornosti vsakega delavca do našega skupnega razvoja. Treba je izhajati iz potrebe po hitrejši pre- usmeritvi gospodarstva na območju regije, o čemer že dalj časa govorimo in smo sprejeli ustrezne dokumente. Ob načrtovanju novega srednjeročnega obdobja moramo posebej opredeliti razvoj tistih dejavnikov, ki bistveno pospe- šujejo dinamično rast gospodarstva, to je izobraževanje, znanost, raziskave, predvsem pa inventivno dejavnost v organiza- cijah združenega dela. Izvozna usmerjenost našega gospodarstva mora postati eno od osnovnih težišč, saj bomo le s povečanim izvozom pospeševali hitrejšo gospodarsko rast. Tej usmeritvi mora biti podrejena tudi kreditna politika bank. Medobčinski svet ZKS Maribor zavezuje vse občinske organizacije, od občinskih konferenc do osnovnih organizacij ZK, da v decembru ocenijo stanje na področju planiranja in da po posameznih področjih podvzamejo vse potrebno za ustrezne aktivnosti, zlasti pa izpostaviti odgovornost u.streznih služb in organov v OZD, krajevnih skupnostih in SIS za pravočasno in kakovostno pripravo planskih dokumentov in da zagotovijo pogoje za široko vključevanje delavcev in občanov v vse faze njihovega sprejemanja. Odgovornost ZK in drugih družbenopolitičnih dejavnikov se naj izraža predvsem v prizadevanjih, da postane usmerjanje in usklajevanje ter spremljanje gospodarskega razvoja in družbenih dejavnosti v celoti odgovornost nosilcev razvoja v OZD, KS in SIS. Vse postopke pri sprejemanju planskih odločitev moramo voditi na demokratični in samoupravni način, saj bodo le tako družbeni plani odraz realnih širših družbenih interesov. Te ugotovitve in stališča so bila poslana v potrditev vsem občinskim konferencam ZKS na območju podravske regije. OK ZKS Ptuj jih je enoglasno sprejela na seji, ki je bila 14. decembra 1979. FF Danes skupščina podpisnikov samoupravnega sporazuma v delavskem domu Franc Kramberger se bodo danes opoldan sestali delegati podpisnikov samoupravnega sporazuma o skupnem poslovanju in razvoju Ptujskih toplic. Sporazum je doslej podpisalo 70 odstotkov predvidenih podpisnikov; pri ostalih pa bo poirenna ponovna razprava ter odločanje. Potem, ko bo skupščina ugotovila podpisnike sporazuma, bo beseda o 9-mesečnem poslovanju Ptujskih toplic ter o predlogih za sanacijo stanja. Ob koncu zasedanja bo izvolila tudi predsednika in podpredsednika skupščine ter poslovni odbor in druge organe. MG^ TEDNIK -20. december 1979 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 SKLEPI OK ZKS PTUJ O ZDRAVSTVU Za višjo raven zdravstvenega varstva Poročali smo že, da je 21. novembra občin- ska konferenca ZKS Ptuj obravnavala celovi- to problematiko na področju zdravstva in skupaj z zdravstvenimi delavci nakazala poti, kako naprej na tem občutljivem, a družbeno in za vsakega človeka izredno pomembnem področju dejavnosti. Glavne misli in naj>otila iz gradiva, ki je bilo pripravljeno za sejo in iz same razprave, je potem posebna komisija strnila v sklepe, ki jih je enoglasno potrdila občinska konferenca ZKS Ptuj, na 13. seji v petek, 14. decembra. Že prej so o vsebini sklepov razpravljali na posvetih sekretarjev OO ZKS, saj gre za številne naloge, ki jih je treba uresničevati v vseh sredinah. Upoštevati je treba dejstvo, da so uporabni- ki zdravstvenih storitev vsi delovni judje in občani, ki vsak osebno, po svojem delovnem in družbenem področju aktivnosti lahko prispeva svoj delež k ureditvi stanja na tem področju. Gre torej za skupno oblikovanje zdravstvene politike in preobrazbe zdravstva. To pa ni stvar samo komunistov, temveč vseh uporabnikov zdravstvenih storitev, vseh sa- moupravnih struktur, delegacij in delegatskih skupščin. Delovni ljudje in občani morajo postati nosilci vseh odločitev v zdravstvu, kar bodo uresničevali po poti družbenega dogo- varjanja in samoupravnega sporazumevanja. Ker ne gre le za naloge komunistov, temveč za naloge vseh zavestnih socialističnih sil, objavljamo skrajšan povzetek sklepov o zdravstvu. Razumljivo je, da ti sklepi zadolžu- jejo predvsem komuniste, saj občinska konfe- renca ZKS kot najvišji organ zveze komuni- stov v občini lahko sprejema obvezne sklepe le za svoje člane, ki jih s tem mobilizira za učinkovito nastopanje v temeljnih samou- pravnih organizacijah in skupnostih, v dele- gacijah za samoupravno interesno skupnost in za družbenopolitično skupnost, v družbe- nopolitičnih organizacijah in v drugih oblikah političnega sistema. S tem. da ZK usmerja svoje člane v praktično samoupravno in politično delo, jih usposablja za odgovorno in ustvarjalno delovanje, se ZK tudi kot celota vključuje v politični sistem kot vodilna idejnopolitična sila delavcev, delovnih ljudi in občanov. V skladu s tem je občinska konferenca ZKS Ptuj zadolžila komuniste in vse družbenopoli- tične organizacije v Zdravstvenem centru Ptuj—Ormož, da morajo pospešeno delovati v smeri odpravljanja negativnih pojavov, ki preprečujejo hitrejše uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov v zdravstvu in uveljavljanje vloge zdravstvenega centra kot delovne organizacije in njenih funkcij, opre- deljenih v zakonu o združenem delu. Dosledno je treba uresničevati idejno-poli- tično in družbenoekonomsko usposabljanje v družbenopolitičnih organizacijah, v delegaci- jah in vseh delavcev, zaposlenih v zdravstvu, s pt)sebnim poudarkom na razvoju delegatske- ga sistema in delegatskih razmerij. Znotraj zdravstvenega centra je - treba začeti takoj postopek, da se poveča število zunanjih članov — delegatov družbenopolitične skup- nosti, ki delujejo v samoupravnih organih TOZD in v delovni organizaciji zdravstvene- ga centra. Ena od prvenstvenih nalog vseh zdravstve- nih delavcev in zdravstvenih .skupnosti mora postati — razvijanje boljših strokovnih pove- zav, delitev dela, boljša strokovna in samou- pravna organiziranost zdravstvene dejavnosti, ki ima osnovni cilj — vi.šjo raven zdravstvene- ga varstva ob sočasnem gospodarnem poslo- vanju. Vse družbenopolitične organizacije, sa- moupravni in poslovodni organi TOZD zdravstvenega centra morajo nameniti poseb- no skrb medsebojnim odnosom med delavci v enotah in na oddelkih, med temeljnimi organizacijami in odnosom do pacientov. Zaradi vse pomembnejših nalog na področ- ju obveščanja delavcev, planiranja, spremlja- nja rezultatov gospodarjenja in priprave enotnih strokovnih podlag za menjavo del med uporabniki in izvajalci, skupne kadrov- ske politike in finančnih služb, je nujno nemudoma omogočiti v sedanjih razmerah nemoteno delo skupnih strokovnih služb, ki so eden od pomembnih dejavnikov za uspeš- no delovanje TOZD in zdravstvenega centra kot celote. Pospešiti je treba sprejemanje samčuprav- nih aktov in meril enotnega sistema nagraje- vanja po delu in kvaliteti dela ter urediti medsebojne dohodkovne odnose v TOZD kar je nujno zaradi zagotovitve nemotenega samoupravnega delovanja zdravstvenega cen- tra in njegovih TOZD. Svobodna menjava dela, ki je eden od pomembnih dejavnikov pri uresničevanju novih družbenoekonomskih odnosov, mora temeljiti na programih, ki bodo odraz potreb in možnosti združenega dela in krajevnih skupnosti. Osnovna zdravstvena skupnost, kot nosilka pravic in obveznosti, zasnovanih v združenem delu in v krajevnih skupnostih, je pri tem dolžna uporabiti taka izhodišča za menjavo dela, ki bodo odpravljala razlike v možnostih pridobivanja dohodka. Ob tem je potrebno zdravstvene delavce usposabljati v smeri boljše družbenoekonomske usposoblje- nosti, delavce v združenem delu pa seznaniti, da je treba pravice in interese iz zdravstvene- ga varstva usklajevati z dejanskimi možnost- mi. Zato je treba v vseh organizacijah združe- nega dela znova oceniti vzroke izostankov iz dela zaradi bolezni in ukrepati, da bo zdravst- veno stanje delavcev boljše, boljši pogoji dela in boljši medsebojni odnosi, ki največkrat pogojujejo porast obolenj. Osnovna zdravst- vena skupnost in skupnost pokojninsko-inva- lidskega zavarovanja pa morata skupno ukrepati, da se bo zmanjšal administrativni stalcž, ki v zadnjem času narašča. Vse družbenopolitične organizacije v zdravstvenih delovnih organizacijah in zdravstvena .skupnost, zlasti pa komunisti v njih, morajo vse nadaljnje akcije usmeriti v dosledno uresničevanje stališč in smernic 19. seje CK ZKS, svoje načrte aktivnosti pa naj dopolnijo s temi sklepi, določijo roke in odgovorne nosilce nalog. O problemih uresničevanja novih družbe- noekonomskih odno-sov na področju zdravst- venega varstva je treba razpravljati v vseh okoljih, zlasti pa še v zdravstvenem centru. Hkrati je treba v najkrajšem času (predvido- ma v januarju 1980) sklicati problemsko konferenco ZK v zdravstvenem centru in konkreto razpravljati, kako uresničevati stali- šča in sklepe 19. seje CK ZKS ter izvajati sklepe občinske konference ZKS Ptuj. Zdravstvena skupnost in vse družbenopoU- tične organizacije v zdravstvenem centru so dolžne, v skladu s sklepi predsedstva CK ZKJ. sprejeti lastne konkretne programe varčevanja in stabilizacijske programe gospo- darjenja. Za izvrševanje navedenih sklepov so pri vsakem sklepu konkretno zadolženi odgovor- ni nosilci, ki so poleg komunistov v OO ZKS še organizacije sindikata in druge DPO, samoupravni organi, poslovodni organi, stro- kovni delavci in službe tako v posameznih TOZD kot v delovni organizaciji zdravstvene- ga centra ter komunisti in strokovne službe v ustreznih interesnih skupnostih. Rok za izvedbo je skoraj pri vsaki nalogi naveden TAKOJ, čeprav uresničevanje posa- meznih nalog zahteva daljši postopek ali pa praktično pomeni stalno nalogo. Toda rok pomeni, daje treba začeti TAKOJ z uresniče- vanjem ali izvrševanjem nakazane naloge v sklepu. K razpravi in pri konkretnem začrto- vanju nalog v posameznih okoljih bo s pri- dom služilo tudi napisano gradivo »Proble- matika organiziranega izvajanja zdravstvene- ga varstva delavcev v združenem delu in drugih občanov v občini Ptuj«, ki so ga udeleženci skupne seje ZK in sindikatov prejeli na seji. PRED SINDIKALNIMI OBCNIMI ZBORI Pomemben presek dela če bi že v tem trenutku potegnili črto čez sindikalno aktivnost letošnjega leta, bi lahko ugotovili, da je le-ta bila precejšnja.V prekeklem obdobju so se sindikati odločno spopadli z uresničevanjem sklepov 9. kongresa slovenskih sindikatov, z uresničevanjem stališč republiškega sveta ZS Slovenije o pridobivanju in razporejanju dohodka ter uve- ljavljanju načel delitve po delu in rezultatih dela, z nalogami na področju planiranja, kijihješe bolj utrdila prva konferenca .slovenskih sindikatov, s stalnim in sprotnim spremljanjem gospodarskih rezultatov; poleg teh in drugih pomembnih aktivnosti, pa še s vsebinskimi in kadrovskimi pri- pravami na občne zbore osnovnih organizacij sindikata in sindikalnih konferenc. Brez dvoma bodo naštete aktivnosti, njihovo konkretno uveljav- ljanje v družbeni praksi našle pomembno mesto v obračunu sindikal- nega dela zadnjega obdobja. Ocenili bomo našo prizadevnost na po- dročju samoupravnega organiziranja, uresničevanja samoupravnih aktov, gospodarjenja, delitve po delu in poizkušali izvleči, kje smo bili uspešni, kje ne. Ne smemo se zadovoljiti s formalnimi obravnavami, biti moramo predvsem kritični in to do take mere, ki nas bo vodila v bodočo ustvarjalnost. §e posebej bomo ocenili sindikalno aktivnost v razreše- vanju drobnih problemov zaposlenih, ki so še kako pomembni v živ- ljenju določene sindikalne sredine. Še posebno pomembna bo analiza uresničevvanja stabilizacijskih prizadevanj in kako smo bili sposobni, da za ta zainteresiramo slehernega zaposlenega. Če bomo sposobni dovolj kritično oceniti dosedanja sindikalna prizadevanja na omenjenih področjih, potem zadrege pri sprejemanju bodočih aktivnosti ne bi smelo biti. Glede na že znane naloge, ki izhajajo iz sprejetih družbenih obvez, pa si bomo morali izbrati najboljši izvršni odbor kot izvršno politično telo osnovne organizacije sindikata. Seveda pa je to odvisno od naše usposobljenosti in kritične ocene dosedanjega dela vodstva osnovne organizacije ali njenega nedela glelde na že znane ugotovitve, da smo doslej delo osnovne sindikalne sredine gradili le na predsednikul Prehod na kolektivno delo in odgovornost pa naj bi pometel z ostanki stare prakse in v proces odločanja in sprejemanja odgovornosti pritegnil najširši krog sindikalnega članstva. MG SLOVENSKA BISTRICA Sklep o pobratenju z občino Čičevac Občina Slovenska Bistrica je že pobratena z občino Svetozarevo, prav tako sodeluje tudi s številnimi drugimi občinami. V petek 14. decembra pa je predsedstvo OK SZDL v Slov. Bistrici sklenilo predlagati delegatom konference občinske organizacije SZDL, ta je o tem sklepala včeraj, 19. decembra, da se občina Slovenska Bistrica pobrati z občino Cičevac v SR Srbiji. Občina Cičevac je ena od manjših občin v osrednji Srbiji (v bližini steka Zapadne in Južne Morave), šteje okoli 13.000 prebivalcev, ki se ukvarjajo pretežno s kmetijstvom. V občini imajo tudi industrijo gradbe- nega materiala, lesno in gumarsko industrijo ter močno kmetijsko in trgovsko delovno organizacijo. Ob Cičevcu je v občini še večje mesto Stalač. Stiki med ljudmi iz obeh občin segajo v leto 1941, ki je s krvjo in bridkostjo zapisano v srcih vseh Jugoslovanov. Med 450 zavednimi Slovenci, izseljenimi z območja občine Slov. Bistrica, jih je okrog 50 na postaji Stalač odšlo k gostoljubnim družinam na območju sedanje občine Cičevac. Te poglobljene vezi iz obdobja NOB so se še krepile ob srečanjih vlaka bratstva in enotnosti in ob drugih manifestacijah, kar je privedlo tudi do sklepa o pobratenju obeh občin. -u Seja skupščine ponovno nesklepčna OTROŠKO VARSTVO Med prvimi skupščinami, ki so sklicane za področje družbenih dejavnosti občine Ptuj, bi se morali v torek sestati delegati zbora uporabnikov in izvajalcev skupščine skupnosti otroškega varstva. Zal pa so morali sklicatelji tudi to pot ugotavljati nesklep- čnost v zboru uporabnikov, ki je tudi po preteku 45 minut niso mogli zagotoviti in tako preložiti zasedanje skupščine na 24. december ob 12. uri. Pri pregledu pooblastil delegatom je bilo ugotovljeno, da so v zboru izvajalcev manjkali samo trije delegati od skupnega števila 15 delegatskih mest. Zaskrbljujoče pa je stanje v zboru uporabnikov. Kar 16 krajevnih skupnosti ni poslalo svojega delegata na skupščino, 22 dele- gatov pa je manjkalo tudi iz zdru- ženega dela» O tej problematiki, ki ni značilna samo za skupnost otroškega varstva, z njo se sre- čujejo tudi v drugih samoupravnih interesnih skupnostih, bodo morale družbenopolitične organizacije, sindikati in zveza komunistov čimprej spregovoriti ter zastaviti skupno akcijo za nadaljnje uspešno razvijanje delegatskega sistema v občini. Pri skupnosti otroškega varstva ob tem še ugotavljajo, da kljub temu, da vse skozi govorimo o pomanjkanju prostora v vzgojno varstvenih zavodih, v krajevnih skupnostih in med delavci le ni ta problematika tako pereča, ker ne kažejo posebnega interesa za hitrejše in učinkovitejše reševanje. Sicer pa bodo navsezadnje samoupravne interesne skupnosti lahko delale in razvile svojo de javnost v toliki meri kot bo sredstev na voljo. To pa je odvisno od potreb, ki jih delavec čuti in z.a katere je pripravljen dati tudi svoj delež. In še en podatek nam daje nekoliko misliti o naši resnosti: do 15. decembra bi moralo združeno delo vrniti sklepe (take ali drugačne) o pristopu k spremembi dodatka k samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti otroškega varstva v ob- čini Ptuj za obdobje 1976—1980 in sicer v letih 1979 in 1980, pa jih je do torka bilo poslanih le 44 od skupno 147 organizacij združenega dela. To pa predstavlja le okrog 45(X) delavcev od skupnega števila 16 tisoč v ptujski občini. mš POMOČ PRIZADETIM V ČRNI GORI V SR Sloveniji zbrali 287,070.814 dinarjev v Sloveniji se zaključuje solidarnostna akcija za pomoč prizadetim po potresu v Črni gori. Do 21. novembra seje pri republiškem odboru Rdečega križa zbralo 287,070.814,50 dinarjev. Največ solidarnostne pomoči je bilo v Ljubljani, Mariboru in Celju. V podravski regiji so bili na področju solidarnosti doseženi naslednji uspehi; občina Lenari je skupno zbrala 565.538,95 dinarjev, od tega so prispevali delovni ljudje v delovnih organizacijah in družbenopolitičnih organizacij, medtem ko se občani v krajevnih skupnosti akcije niso odzvali. V Ormožu so zbrali 1.233.077,45 dinarjev, v Ptuju 4.523.140,00 dinarjev in v občini Slo- venska Bistrica 2,017.941,60 dinarjev. zk S SEJE KOMTfEJA OK ZKS PTUJ O PROBLEMIH KMETIJSTVA Na zadnji seji, bila j j v ponedeljek, 17. decembra, so člani komiteja govorili o pripravah na sejo občinske konference ZKS Ptuj, ki bo v ponedeljek, 24. decembra. Tokrat bodo člani konference razpravljali o problemih na področju kmetijstva. Za sejo komiteja je komisija pripravila obširno poročilo, v katerem je dan povdarek pridobivanju kmetijskih obdelovalnih površin, kreditnim pogojem, pridobivanju sladkorne pese, dohodkovnim odnosom, kadrovskim težavam, povezovanju kmetijskih delovnih organizacij v regiji in izven, pa investicijam in socialni varnosti kmetov... Problemov na področju kmetijstva je precej, ob tem pa ni zanemariti nekaterih vidnih uspehov, ki smo jih v tem obdobju dosegli v ptujski občini. Res jc, da je ostalo neizpolnjenih precej dogovorjenih nalog — tudi o tem bodo razpravljali člani občinske konference. Za sejo bo pripravljeno obširno poročilo, ki ga bodo člani konference in gostje v razpravi dopolnili ter zavzeli obvezujoča stališča ne samo za komuniste temveč za vse subjektivne sile. N. D. VSE ZA KREPITEV. GOSPODARSKE MOCI Pretekli petek sta se na skupni seji sestala občinska konferenca ZKS Ptuj in občinski svet ZSS Ptuj z namenom, da ocenita letošnje gospodarjenje v ptujski občini na podlagi 9-mesečnih kazalcev in predvidevanj do konca leta. Precej besedi je petkova conferenca namenila stabilizaciji, čeprav v občini ne razpolagamo s podatki o konkretnih učinkih stabi- lizacijskih ukrepov, sprejetih že v akciji zaključni račun 78. To bi pomenilo, da smo se šli ponovnega pisanja sklepov, dokumentov, ki pa so žal v pretežni večini ostali v predalih. Delavčeva osveščenost, njegova naloga, da samoupravno odloča o pogojih in rezultatih svojega in družbenega dela ostaja tako na pol poti. Delavec je tako še v veliki meri zgolj zainteresiran za to, kako bo polna njegova kuverta in ne sprejema celovite odgovornosti za gospodarjenje. Veliko bi pri tem lahko popravili z doslednim in stimulativnim nagrajevanjem po delu; podatek, da ima le 50 odstotkov organizacij združenega dela ptujske občine urejeno nagrajevanje po delu in rezultatih dela je zelo zaskrbljujoč; pa še pri teh bi lahko ugotovili številne napake. Smo pred sindi- kalnimi občnimi zbori, na katerih bi morali oceniti uresničevanje stališč republiškega sveta ZS Slove- nije o pridobivanju in razporejanju dohodka ter uveljavljanju načel delitve po delu in rezultatih dela. Kako bomo to družbeno obvezo izpolnili, če v zadnjih mesecih na tem vprašanju nismo delali in to zavestno, ker se bojimo, da bi bila naša kuverta lajnša zaradi slabega dela. Samo dosledno nagra- jevanje po delu pa nas lahko reši marsikatere gos- podarske težave. Čeprav smo letos v ptujski občini prvič dosegli, da je delitev dohodka in čistega dohodka potekala v korist materialne osnove dela, pa je bilo več kršite- ljev resolucijskih določil in sprejetih planov. Tako je kar 29 temeljnih organizacij od 84 namenilo za osebne dohodke in skupno porabo več kot je znašala stopnja rasti dohodka, 28 temeljnih organizacij je rušilo planska razmerja, ker je namenilo za osebne dohodke več, kolje znašal odstotek doseganja do- hodka po planu za tekoče leto; pri 41 temeljnih organizacijah pa dosežena akumulacija zaostaja za planirano. Posebno poglavje so osebni dohodki, ki so po podatkih in primerjavi z lanskim enakim obdobjem narasli v povprečju za 22 odstotkov in so rasli hitreje kot v negospodarstvu občine. Žal pa podlaga za take dohodke ni bilo delo in povečana produktivnost, temveč cene in ugodnejše razmere na trgu. Pri osebnih dohodkih pa so zabeležena tudi velika nesorazmerja med najnižjim in najvišjim osebnim dohodkom, kakor tudi pri vrednotenju enakih in podobnih del in opravil. Tudi v merilih za osebne dohodke vse preveč vrednotimo izobrazbo kot pa delo in delovne pogoje. Konferenca je ob vsej tej razpravi tudi predlagala, da bi v okviru občine sprejeli družbeni dogovor o osebni porabi, ki bi naj zajezil vsa ta nesorazmerja. Je pa vprašanje, kako ga bomo uresničevali, ko pa nam številni podatki go- vore o tem, da razne dokumente pišemo zato, da jih imamo in na zato. da jih tudi uresničujemo. Kršitev osnovnega planskega dokumenta, reso- lucije za letošnje leto, je bilo veliko. Neplansko in nedružbeno samo se obnašali pri doseganju pro- duktivnosti, storilnosti, dohodkovnih povezavah, združevanju dela in sredstev za naložbe, investici- jah, zaposlovanju, zlasti administrativnega kadra, uvozu, stroških za različne namene in podobno. Na slabšanje gospodarskih rezultatov paje vplivala tudi nesorazmerna poraba, veliki izostanki z dela zaradi boleznin, slaba izkoriščenost delovnih sredstev in delovnega časa, saj po podatkih delamo v osmih urah le pet ur; posebno poglavje paje organizacija dela. Pred leti smo v sindikatih že vodili akcijo za zmanjševanje vseh vrst stroškov; takrat smo bili zelo uspešni; v ilustracijo naj navedemo, da je takih stroškov, ki neposredno ne bremenijo proizvodnje, blizu 120 milijonov dinarjev ali 12 milijard starih dinarjev. Če bi jih zmanjšali samo za 10 odstotkov, bi lahko gradili novo .šolo. Vse to so vprašanja, kijih bomo lahko razrešili le ob največji in zavestni odgovornosti vseh delavcev v gospodarstvu in negospodarstvu občine. Doseči bo potrebno boljše in kakovostnejše rezultate gospo- darjenja in tudi boljšo delitev dohodka, to je delitev dohodka v korist širitve materialne osnove dela. Pri tem pa se odločati za tak razvoj, ki bo v .soodvisnosti od ustvarjenega dohodka in v tej povezavi tudi za realno planiranje. Investicije v bodoče ne bodo smele biti nerentabilne, odločati se bo potrebno za družbeno potrebne investicije, torej take, ki bodo zagotovile večjo proizvodnjo, dvig produktivnosti, možnost nastopanja na tujem trgu in podobno. Varčevanje na vseh nivojih pa bo potrebno čvrsto vpeti v nove plane, v vsakodnevno delo in odločanje. Temelj na katerem bomo gradili je delavec, njegov odnos in stimulacija do dela, odnos do družbenih sredstev in spoznanje, da lahko le z dobrim delom pridemo do boljših in kakovostnejših rezultatov in tako do boljšega razvoja, v katerem bo imel svojo perspektivo posameznik in celotna družba. Sklepi, ki jih je nakazala skupna konferenca o gospodar- jenju morajo najti družbeni odziv, v katerem nosi odgovornost vsak posameznik. Konferenca je ob tej priložnosti tudi potrdila sklepe 11. redne seje občinske konference ZKS o zdravstvu, ki je bila 21. novembra in zaključke razprave o uresničevanju srednjeročnih planskih dokumentov v obdobju 1976—1980 na območju podravske regije in priprav planskih dokumentov za novo srednjeročno obdobje 1981 — 1985. MG 4 - DELEGACUE OBRAVNAVAJO 20. december 1979- XEDNIK SKUPŠČINA KULTURNE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ RAZPRAVLJALI BODO O NOVI PRISPEVNI STOPNJI Danes dopoldne bodo delegati zbora izvajalcev in uporabnikov kulturne skupnosti obravnavali gradivo o delu skupnosti v obdobju januar — september 1979 in o realizaciji finančnega načrta, o poročilu izvedbe akcije NNNP'79 ter o predlogu sklepa o začasnem financiranju kulturnih dejavnosti v prvih petih mesecih prihodnjega leta. V nada- ljevanju današnjega zasedanja bodo delegati še razpravljali o predlogu • za podelitev priznanj kulturne skupnosti za letošnje leto. V predlogu je zapisano, da veliko oljenko dobi DPD Svoboda Ptuj ob 60-letnici delovanja in oljenke Franc Hribemik, Maks Vaupotič in radio Ptuj za oddajo IZ vasi v vas. V predlogu za izvedbo programa in o prispevni stopnji je zapisano, da je potrebno za izvajanje že sprejetega in vrednostno usklajenega programa dela za prihodnje leto uvede prispevek po stopnji 1,05 odstotka iz osebnih dohodkov. zj^ Celovit načrt civilne zaščite Občinski štab civilne zaščite občine Ptuj je na zadnji seji skrbno predelal teze za izdajo osnutka zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti in imel na predložene teze več zelo konkretnih pripomb. Posebno pozornost pa je ob tej priložnosti posvetil izhodiščem za izdelavo programa dela štaba za naslednje leto. Gre za znane naloge, kijih bo potrebno še dopolniti povsod tam. kjer so bile v dosedanjem delovanju določene pomanjkljivosti. Tudi v bodoče bo štab posebno skrb namenil utrjevanju ekejno-politične vloge ZK v enotah in štabih CZ, sodelovanju enot in štabov civilne zaščite v kra- jevnih skupnostih s krajvnimi organizacijami socialistične zveze, po- družbljanju civilne zaščite, izpopolnjevanju načrta civilne zaščite v okviru občine, usklajenemu sodelovanju z nekaterimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi in nadaljevanju sodelovanju z enotami in štabi civilne zaščite iz sodelujočih občin SR Hrvatske in SR Slovenije. Poleg teh nalog bo štab nadaljeval z organizacijsko in kadrovsko kre- pitvijo enot in štabov, strokovnim in tehničnim opremljanjem. Kot posebno nalogo pa si je zadal izpopolniti organiziranost in formiranje splošnih enot civilne zaščite v krajevnih skupnostih mesta Ptuja ter povezovanje enot in štabov civilne zaščite občine po posameznih območjih z namenom, da se utrdi civilna zaščita in spoznajo konkretni problemi določenega območja na tem področju. Ob koncu seje je štab potrdil oceno aktivnosti enot in štabov civilne zaščite v akciji »nič nas ne sme presenetiti« ter predlagal, da bi v bodoče pri podobnih akcijah ne bilo več toliko programiranja in da bi udeleženci vaje ne poznali svojih nalog že ob samem načrtovanju, temveč šele tik ired vajo. Na ta način bi lahko mnogo bolje preverili našo usposob- jenost v določenih primerih. Štab je tudi sklenil, daje potrebno podroben program aktivnosti za prihodnje leto dodelati do naslednje seje, ki bo v začeta januarja 1980. MG Urejanje prostora je dolgoročna naloga Tudi druga skupščina enote za upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem pri samoupravni komunalni skupnosti občine Ptuj je opozorila na pereče probleme pri urejanju prostora. Odločno pa je poudarila, da bo potrebno zajeziti apetite po urejanju prostora izven že sprejetih zazidalnih načrtov. Take težnje sicer obstojajo, vendar bo potrebno najprej zadostiti osnovnim pogojem ter šele nato urediti prostor. Enota za upravljanje in razpolaganje s stavbnim zemljiščem je bila ustanovljena šele v mesecu juliju letos in za to ne more vseh problemov rešiti čez noč, prav tako pa ne prevzeti krivdo za 20 in več letno zanemarjenje vprašanj organiziranega urejanja prostora. Znano pa je tudi, daje bilo v preteklem obdobju tudi premalo razglasitev določenih prostorskih območij, da bi lahko bil tudi vpliv družbe večji. Z ustanovitvijo enote pa so dani tudi sistemski pogoji, da se k urejanju prostora pristopi organizirano in skladno z zakonskimi določili. Pri vsem tem pa se bo potrebno zavzemati za racionalne zazidalne načrte in po potrebi oceniti tudi obstoječe zazidalne načrte, predvsem zaradi racio- nalizacije stroškov. Skupščina je ob tej priložnosti ocenila delo upravnega odbora enote in realizacijo finančnega plana za tekoče obdobje. Pri obravnavi osnutka programa urejanja stavbnega zemljišča v občini Ptuj za prihodnje leto, je bilo več konkretnih pripomb in ker je bilo nemogoče uskladiti vse predloge, so delegati soglašali, da se razprava podaljša do 10. januarja. V tem obdobju se naj razčistijo dileme okrog predlaganih območij, na katerih bi se naj organizirano pristopilo k urejanju in tudi cene za enoto urejenega prostora glede na minimalni in maksimalni standard. MG ^^"'OK SZDL SLOVENSKA BISTRICA USTANOVITEV DRUŽBENIH SVETOV Včeraj popoldne, 19. decembra, se je na drugi redni seji sestala občinska konferenca SZDL Slovenska Bistrica in obravnavala tri za delovne ljudi in občane te občine pomembna vprašanja. Najprej so spregovorili o obveščanju delovnih ljudi in občanov po časniku Večer in radiu Maribor, s poudarkom na vsebinski in samo- upravni organiziranosti obeh medijev. Predvsem so se omejili na oddaje po radiu Maribor o Slovenski Bistrici od začetka v letu 1978, financi- ranja, ocene uspehov in pomanjkljivosti oddaj, virov informacij in predlogov za nadaljnje delo. Za tem so obravnavali ustanovitev družbenih svetov in upravnih družbenih svetov. Tako bodo v občini ustanovili družbeni svet za vprašanja političnega sistema in samoupravnih odnosov v občini, družbeni svet za družbenoekonomske odnose, razvoj in družbeno pla- niranje, upravni družbeni svet za družbene prihodke, upravni družbeni svet za gospodarjenje s prostorom in upravni družbeni svet pri upravi inšpekcijskih služb občine Slov. Bistrica. Posebno točko dnevnega reda pa so namenili tudi uresničevanju sklepov OK SZDL o kadrovskih, materialnih, finančnih in prostorskin pogojih za delo krajevnih skupnosti. Dnevni red pa so še razširili na sklep o pobratenju z občino Čičevac. (o tem poročamo posebej). .u Usposabljanje prizadetih otrok v občini Ptuj »Delo je ustvarilo človeka.« To velja tudi za prizadete osebe, ker delo ustvarja iz njih ljudi in jih vrača v družbo zdravih. Pravica do dela pa je vsem našim državljanom zagotovljena z ustavo in zato je nujno, da za prizadete mla- doletnike, ki smo jim omogočili poprejšnjo habilitacijo v okviru njihovih zmožnosti organiziramo socialno institucijo posebnega družbenega pomena — to je delavnice pod posebnimi pogoji z dnevnim varstvom. To so ustanove, ki zagotavljajo zaposlitev in posebno varstvo prizadetim osebam, ki so nesposobni za zaposlitev pod normalnimi pogoji zaradi njihove duševne nezadostne razvitosti. Zato so delovno manj zmogljivi, socialno slabše prila- godljivi in tudi ne dovolj samostojni. Iz tegaje razvidno, da te oblike zaposlitve ne moremo enačiti z enostavnim produktivnim delom, pač pa je to zaposlitev v smislu zagotovitve po- sebnega varstva, ki obsega tudi skrb za pri- merne življenjske pogoje v domači družini ali internatu in skrb za organizacijo prostega časa. Leto 1960 pomeni začetek načrtne in stro- kovne skrbi za prizadete otroke in mladino. Tega leta je izšel pravilnik o kategorizaciji in evidenci otrok z motnjami v telesnem in djj- ševnem razvoju. Komisija za evidenco teh otrok je bila ustanovljena pri skupščini občine Ptuj leta 1962 in je bila do danes nudena popolna rehabilitacija le določeni kategoriji otrok in mladostnikov, predvsem z motnjami vida, sluha in telesnimi okvarami. Najštevil- nejši kategoriji — to je duševno prizadetim pa ni bilo mogoče nikoli zagotoviti popolne re- habilitacije. Za otroke, ki so lažje prizadeti je bilo v celoti lx)skrbljeno že leta 1967, ko je prešla posebna osnovna šola v Ptuju v popolno osemletko in so lahko učenci iz oddaljenejših krajev bivali tudi v dijaškem domu. Izven habilitacijskega pro- grama pa je ostalo precej otrok in mladine, ki so težje prizadeti in niso bili napoteni v zavode zaradi premajhnih zmogljivosti. Tako so mo- rali ostajali v domači oskrbi. Za to skupino je pomembno leto 1975, ko je bil ustanovljen koreklivni oddelek v vrtcu in oddelek delov- nega usposabljanja pri osnovni šoli Dr. Lju- devita Pivka. Ti otroci lahko le deloma spre- jemajo učno snov, sposobni pa so za privajanje na socialne, higijenske in delovne navade. Zato jih lahko usposobimo v skladu z njimi spo- sobnostmi za delo pod posebnimi pogoji. Doslej je bilo v proces usposabljanja vklju- čenih 28 mladostnikov, izven tega pa jih je v naši občini še 32 prizadetih otrok zato izhaja ustanovitev delavnic pod posebnimi pogoji v Ptuju predvsem iz nakazanih fX)treb in ima za cilj izpopolnitev kompletnega varstva te kate- gorije prizadetih oseb. Po zakonu o socialnem skrbstvu je delavnica pod posebnimi pogoji poseben socialni zavod katerega ustanovitelj je občinska skupnost socialnega skrbstva. Delo varovancev bo vezano na ptujsko gospodarstvo, predvidena pa so enostavna montažna dela ter obrezovanje in sestava gu- mijastih izdelkov. Zaradi ugodnih zvez s Ptujem bi morale biti tudi delavnice locirane v mestu in sicer po prvi varianti v prostorih dijaškega doma v katerem bi bilo potrebno opraviti tudi obsežnejša adaptacijska dela. Predvideni pa sta še dve drugi možni lokaciji. Ob ustanovitvi bi naj imela delavnica 20 varovancev. V naslednjih letih pa bi število varovancev povečevali ustrezno s potrebami in pod pogoji, da bi bilo urejeno intematsko varstvo in dovolj potreb- nih finančnih sredstev. O tem bo stekla tudi razprava na osmem zasedanju zbora uporabnikov in izvajalcev skupščine socialnega skrbstva občine Ptuj, ki se bosta sestala v torek, 25 decembra v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju. pripravil: mš PRED SKUPŠČINO RAZISKOVALNE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ RAZISKOVALNO IN INVENTIVNO DELO ŠE IZVEN PROGRAMOV Delegati skupščine raziskovalne skupnosti občine Ptuj se bodo še v tem mesecu sestali na skupščini in razpravljali o osnovnih dokumentih razvoja raziskovalne in inventivne dejavnosti v prihodnjem letu in novem srednjeročnem obdobju v okviru občine in republike. Poročilo o delu raziskovalne skupnosti občine v obdobju devetih mesecev letos kaže, da je skupnost v tem obdobju največjo pozornost posvetila popularizaciji inventivnega raziskovalnega dela, aktivnosti pri oblikovanju raziskovalnih programov v okviru raziskovalne skupnosti Slovenije, povezovanju z občinskimi raziskovalnimi skupnostmi v podravski regiji, krepitvi delegatskega sistema in vključevanju občinskih raziskovalnih nalog v program raziskovalne skupnosti Slovenije. Več aktivnosti pa je bilo v letošnjem letu namenjenih tudi javni razpravi osnutka o raziskovalni dejavnosti in raziskovalnih skupnostih. Čeprav gre v bistvu za ponavljanje vsakoletnih nalog, pa skupnost ne more biti zadovoljna z dosedanjim delom. Predvsem je potrebno opozoriti na premalo vključevanje nosilcev planiranja, ki še vedno ne načrtujejo raziskovalnega in inventivnega dela v svoje' razvojne programe. Prav tako pa ne zadovoljuje povezava med uporabniki in raziskovalnimi organizacijami, kakor tudi sam program raziskav, ki mnogokrat nima dosti skupnega pri konkretnem razreševanju življenjske in delovne problematike. Zato bi morali opravid tudi selekcijo teh programov in doseči odločilen vpliv uporabnika pri raziskovalnih institucijah, saj v bistvu le-ti tudi prispevajo ogromna sredstva za te namene. To bi tudi pomenilo, da bo potrebno doseči večji interes in konkretni odziv delovnih ljudi, predvsem pa odgovornih v temeljnih organizacij za raziskovalno in inventivno delo. Mora nam biti jasno, da je od te aktivnosti odvisen tudi naš bodoči razvoj, ki bi že enkrat moral temeljiti na domačih dosežkih, ne pa toliko na' tujih. Zato bo potrebno doseči tudi večje priznavanje pomembnosti obeh dejavnosti in nadaljevati z aktivnostmi v okviru dneva inovatorjev ter tudi z ostahmi oblikami popularizacije. V prihodnjem obdobju bo potrebno najti učinkovitejše oblike za usmerjanje in pospeševanje raziskovalne dejavnosti. Tudi novi zakon o raziskovalni dejavnosti daje občinski raziskovalni skupnosti pomembnejše vlogo in bi naj tako postala mesto za usklajevanje raziskovalnih potreb delovnih organizacij, družbenih dejavnosti v okviru občine ter tudi nosilka popularizacije raziskovalne dejavnosti in organizator množične inventivne dejavnosti. MG Novoletno praznovanje - prihod dedka Mraza za predšolske otroke po krajevnih skupnostih KSHAJDINA 29. 12. 1979 Gasilski dom Hajdoše ob 9.00 uri Gasilski dom Slovenja vas ob 10.30 uri Gasilski dom Gerečja vas ob 12.00 uri Dom občanov Draženci ob 13.30 uri Prosvetna dvorana Hajdina ob 15.00 uri KS DOLENA 30. 12. 1979 — v osnovni šoli Sela ob 13.00 uri — v dvorani DPO Dolena ob 15.00 uri — K5 GRAJENA — dom F. Osojnika, 28. 12. 1979 ob 9.00 uri KS POLENŠAK 28. 12. 1979 ob 11.30 uri KS TRNOVSKA VAS 29. 12. 1979 ob 11.30 uri OSNOVNA ŠOLA PODLEHNIK 28. 12. 1979 ob 10.00 uri OSNOVNA SOLA GRUŠKOVJE 28. 12. 1979 ob 11.00 uri OSNOVNA ŠOLA RODNI VRH 28. 12. 1979 ob 11.00 uri OSNOVNA ŠOLA ŽETALE 28. 12. 1979 ob 11.00 uri OSNOVNA ŠOLA LESKOVEC 28. 12. 1979 ob 11.00 uri OSNOVNA ŠOLA STOPERCE 28. 12. 1979 ob 15.00 uri OSNOVNA ŠOLA PTUJSKA GORA 28. 12. 1979 ob 11.00 uri OSNOVNA ŠOLA LOVRENC 28. 12. 1979 ob 11.00 uri KRAJEVNA SKUPNOST DORNAVA 27. 12. 1979 ob 15.00 uri KRAJEVNA SKUPNOST JURŠINCI 27. 12. 1979 ob 9.00 uri KRAJEVNA SKUPNOST VIDEM 29. 12. 1979 ob 16.00 uri OSNOVNA ŠOLA ZAVRČ 28. 12. 1979 ob 10.00 uri OSNOVNA ŠOLA CIRKULANE 28. 12. 1979 ob 12.00 uri OSNOVNA ŠOLA VlTOMARCl 28. 12. 1979 ob 11.00 uri OSNOVNA ŠOLA MAJŠPERK 28. 12. 1979 ob 11.00 uri OSNOVNA ŠOLA DESTRNIK 28. 12. 1979 ob 11.00 uri KRAJEVNA SKUPNOST KIDRIČEVO: 27. 12. 1979 ob 16.00 uri V avli v vrtcu na Potrčevi ulici 29. 12. 79 ob 15. in 17 uri V telovadnici šole O. Meglic 26. 12. 1979 ob 16.30 uri V telovadnici šole T. Znidarič 27. 12. 1979 ob 16.30 uri V avli šole Franc Osojnik 27. 12. 1979 ob 16.30 uri V domu občanov Breg 28. 12. 1979 ob 17.00 uri V domu občanov Turnišče 29. 12. 1979 ob 16.00 uri V vrtcu v Budini 27. 12. 1979 ob 17.00 uri V vrtcu Med vrti 28. 12. 1979 ob 18.00 uri V domu občanov O. Meglic 27. 12. 1979 ob 17,00 uri V gasilskem domu 28. 12. 1979 ob 16.00 uri V telovadnici šole T. Znidarič 27. 12. 1979 ob 16.30 uri Sprevod dedka Mraza v Podgorcih so letos spomladi ustanovili Turistično društvo in vanj vključih okoli 80 članov. Predsednik društva Franc Sladnjak je povedal, da bodo ob priložnosti, ko slavimo mednarodno leto otroka, v krajevni skupnosti organizirali sprevod Dedka Mraza. V sprevod, ki bo šel po vasi, bodo vključili lutke, pravljič- ne živali in Dedka Mraza na kočiji. Poleg članov TD bodo pri programu in organizaciji sodelovali osnovna šola. občani in vrtec. Sprevod in obdaritev otrok bo 28. decembra ob 16. uri. Najprej bodo obdarovali otroke stare do sedem let, kasneje pa še učence od prvega do 5. razreda OŠ. Denar za obdaritev bodo prispevali občani, društva in družbenopolitične organizacije in pričakujejo, da se bo tako zbralo okoli 10 tisoč dinarjev. Otroci in občani, pridite 28. decembra v Podgorce! zk Samostojni razstavi Stojana Kerblerja Priznani mojster fotografije Stojan Kerbler je v zadnjm času imel dve samostojni razstavi. Prvo so odprli 23. novembra v muzeju Brdovec pri Zagrebu. Mojster se je predstavil z 79 fotografijami, pod skupnim naslovom Otroci iz Haloz. Razstava je naletela na topel sprejem, posvečena pa je bila mednarodnemu letu otroka. Druga razstava je v razstavišču AVLA v Mariboru in je že 42. samostojna Kerblerjeva predstavitev. Naziv ima Otrok, na gledalce in kritike pa je naredila močan vtis. Zraven rednega samostojnega razstavljanja Stojan Kerbler sodeluje na vsej medklubskih, jugoslovanskih in mednarodnih razstavah. Med zadnjimi uspehi naj omenimo prvo mesto za fotografijo Dekhca 3 na medklubski razstavi v Varaždinu. B. Rode Deklica HI (Stojan Kerbler) z razstave v AVLI (foto B. Rode) TEDNIK ~ 20. december 1979 SESTAVKI IN KOMENTRJI - 5 NI DOBREGA SAMOUPRAVUANJA BREZ DOBREGA GOSPODARJENJA V Ljubljani je bila 10. decem- bra priložnostna slovesnost ob letošnji že šesti podelitvi najvišjih sindikalnih priznani, zlatih zna- kov najbolj prizadevninm slo- venskim sindikalnim delavcem. Na slovesnosti, kije bila obenem posvečena 60-letnici komunistič- ne partije, SKOJ-a, in revolucio- narnih sindikatov, je zlati znak prejelo 60 posameznikov in 5 osnovnih organizacij sindikata; med njimi tudi dolgoletna sindi- kalna aktivista ptujske občine Danilo Masten, sekretar občin- skega sveta ZS Ptuj in Simon Pešec, direktor proizvtxinega podjetja »Olga Meglic« Ptuj. Zlati znak pa je prejela tudi sindikalna organizacija Meso- kombinat »Perutnina«. Slavnostni govornik je bil ob tej priložnosti Vinko Hafner, predsednik republiškega sveta ZS Slovenije, ki je med drugim poudaril, da ima organizirano sindikalno gibanje na Sloven- skem dolgo in bogato tradicijo, saj njegovi začetki segajo v sredino preteklega stoletja. V gibanju so se še pred prvo vojno uveljavili mnogi pomembni de- lavski vgditelji, med njimi zlasti France Zeleznikar in Etbin Kri- stan. Pomembno vlogo paje imel tudi Ivan Cankar. Za revolucionarno aktivnost in akcijsko učinkovitost celotnega Priznanje za sindikalno organiza- cijo Perutnina je prejela Erika Mihelač, predsednica konference OOS Perutnine Foto: L. Cajnko sindikalnega gibanja že pred vojno sta bila vseskozi odločilne- ga pomena odnos in delovanje komunistov v njem. Neposredno aktivno delovanje komunistov v sindikalnem oziroma množič- nem delavskem gibanju je bistve- no pripomoglo h krepitvi revolu- cionarne usmeritve in učinkovi- tosti sindikatov, h krepitvi druž- benega vpliva komunistov in njihove povezanosti z delavskim razredom. S spremembami v družbeni biti in položaju delav- skega razreda po zmagi ljudske revolucije so se seveda bistveno spremenile tudi naloge oziroma vloga sindikata. Vse bolj deluje kot najširša politična organizaci- ja delavcev, ki na podlagi zdru- ževanja dela in srecfstev v temelj- nih in drugih organizacijah zdru- ženega dela neposredno gospo- darijo s pogoji in rezultati svoj- ega dela. Zdaj imamo tako rekoč v celoti izoblikovano zgradbo samou- pravno organiziranega združene- ga dela. Ce pa navkljub velikemu napredku se nismo uveljavili samoupravljanja kot predvladu- jočega družbenega odnosa v celotni družbeni reprodukciji, za to ne moremo obtoževati delav- cev. Vzroke moramo iskati predvsem v počasnosti in nedo- slednosti družbene akcije pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. V takšnem položaju je najpo- membneje, da se vse organizira- ne socialistične sile z ZiCna čelu odločno upro vsem poskusom kompromitiranja samoupravlja- nja in zaviranja njegovega uspeš- nega razvoja. Zato bo temeljna naloga sindikatov tudi v bodoče predvsem uveljavljanje samou- pravnih družBeno-ekonomskih odnosov, kajti vedeti moramo: ni dobrega samoupravljanja brez dobrega gospodarjenja. Ob koncu svojega govora je Vinko Hafner še posebej pouda- ril, da so k dosedanjemu uspeš- nemu delovanju in napredni idejni usmeritvi slovenskih sindi- katov mnogo prispevali tudi posamezni sindikalni aktivisti in organizacije, ki so prejeli zlati sindikalni znak; priznanje, ki je le skromna oddolzitev za njihovo veliko minulo delo v sindikatih, obenem pa tudi vzpodbuda za njihovo nadaljnjo aktivnost. V nadaljevanju prispevka iz slovesnosti v Ljubljani pa bomo zapisali nekaj več iz življenjepisa ptujskih sindikalnih aktivistov in organizacije, prejemnikov letoš- njega zlatega sindikalnega zna- ka. Danilo Masten, sedaj sekretar občinskega sveta ZS Ptuj seje že v zgodnji mladosti vključil v napredno gibanje; bil je član organizacij: SoKola. Društva kmečkih fantov in deklet, član rdeče pomoči. Aktivno je sodelo- val v narodnoosvobodilni borbi in se takoj po vojni vključil v delo na vseh področjih družbenopoli- tičnega življenja in dela. Nepre- cenljiva je njegova aktivnost v vseh akcijah izgradnje in obnove domovine. Že v letu 1946 pa je Vinko Hafner izreka priznanje Danilu Mastenu in Simonu Pešcu Foto: L. Cajnko postal član sindikata in je ves čas pa do danes deloval v vseh sredinah organiziranega sindi- kalnega gibanja v bivšem okraju, občini, republiki in tudi zvezi. Zaradi doslednega dela in velike požrtvovalnosti je opravljal tudi vrsto pomembnih iunkcij:k od poslanske, partijske, samoupra- vljal-ske, družbeno-politične in drugih. Bil je precej aktiven tudi na gospodarskem področju, zla- sti se pri razvoju malega gospo- darstva. Njegovo 30 in vec letno predano delo je bilo večkrat nagrajeno, zadnie priznanje, zlati znak slovenskih sindikatov pa ima za dolgoletnega sindikalnega delavca, še poseben pomen. Simon Pešec izhaja iz delavske družine, v kateri si je pridobil prve revolucionarne ideje in jih v nadaljevanju kalil v številnih aktivnostih, ki so vse potrjevale njegovo jpredanost napredku, boljšemu življenju. Že kot mladi- nec je aktivno sodeloval v narod- noosvobodilni borbi in v drugih množičnih akcijah proti okupa- torju. V letu 1948 se je zaposlil v tovarni glinice in afuminija »Bo- ris Kidrič«, ki je bila takrat še v izgradnji. To je bilo tudi obdobje aktivnega delovanja na družbe- nopolitičnem področju, ter v akcijah izgradnje in oonove po- rušene domovine. Potem, ko seje vrnil iz JLA je bil nekaj časa zaposlen pri vojnem podjetju VIP Monter v Zagrebu, od leta 1952 pa do 1970 pa ponovno v tovarni glinice in aluminija »Bo- ris Kidrič« v Kidričevem. Leta 1972 pa je prevzel naloge in opravila direktorja v proizvod- nem podjetju »Olga Meglic« v Ptuju. Simon Pešec je pri svojem delu beležil veliko uspehov, še pose- bej pri ustrjevanju sindikalne organizacije in drugih področjih družbeno-političnega dela. Svojo doslednost pri deluje znal prene- sti tudi na ostale člane sindikata. ftileg nalog v sindikalni organi- zaciji pa danes Simon Pešec opravlja vrsto zelo pomembnih nalog na gospodarskem in finač- no-bančnem področju. Zagna- nost, predanost in doslednost pri delu, mu je prinesla tudi najvišje sindikalno priznanje, na katerega 1e lahko upravičeno ponosen m ci mu je nova vzpodbuda za bodoče delo v okviru sindikatov. Delovna organizacija Meso- kombinat »Perutnina« se je raz- vila iz trgovskega podjetja, ki je bilo ustanovljeno takoj po osvo- boditvi. Glavna dejavnost pa je bila takrat odkup jajc, perutnine in divjačine. Zaradi nara.ščajočih potreb po perutnini, pa se je kolektiv odločil za preusmeritev iz trgov.ske v proizvodno organi- zacijo. Rezultati, ki jih ta kolek- tiv danes dosega dokazujejo, da se je odločil za pravilno pot. Samo podatek, da se Je brojler- ska proizvodnja od 302 toni v letu 1961 povečala na planiranih 30.000 ton v letu 1979. Danes njena proizvodnja predstavlja 40 odstotkov slovenske oziroma 20 odstotkov jugoslovanske pro- proizvodnje piščančjega mesa. Nič manjše uspehe pa v Pertutni- ni ne dosegajo na samouprav- nem področju; sindikat je akti- ven na vseh področjih živeljenja in dela. V 60 temeljnih organiza- cijah in 11 konferencah delegacij deluje 254 delavcev, v delavske svete temeljnih organizacij, delo- vne organizacije in ostale organe pri delavskem svetuje vključenih 233 delegatov. K temu podatku pa je potrebno dodati še veliko število sindikalnih funkcionarjev tako, da nam skupni seštevek kaže, da je vsak drugi delavec Perutnine vključen direktno v delegatsko odločanje. Posebno uspešna je bila sindikalna orga- nizacija tudi pri razreševanju vprašanj življenjskega standarda zaposlenih, rekreacije, kulturne- ga in športnega življenja. Zelo uspešni so tudi na področju informiranja, saj je poleg glasila »Ptujski perutninar« poslužujejo tudi drugih oblik informiranja. Sindikat posveča posebno skrb tudi izobraževanju zaposlenih in v ta namen organizira vsako leto seminarje za izobraževanje de- lavcev in kooperantov. V zad- njem obdobju pa pomembne uspehe dosegajo tudi na področ- ju podružbljanja splošne ljudske obrambe in družbene samoza.šči- te. Vsi ti in ostali rezultati ne- dvomno dokazujejo veliko aktiv- nost sindikata od začetka delo- vne organizacije pa do danes. Letošnjim prejemnikom zlate- fa znaka tudi na.se iskrene čestit- e! Pripravila: MG Porast inventivne dejavnosti v IM POLU v največji delovni organizaciji na območju občine, Impolu iz Slo- venske Bistrice, so spoznali pravo vrednost inventivne dejavnosti že pred več leti. Izvršni odbor tega kolektiva je prvič imenoval posebno komisijo za tehnične izboljšave in racionalizacije v proizvodnji leta 1973. Bilje to začetek organiziranega razvoja inventivne dejavnosti, tudi v bistriški občini. Kot v vsaki novi organiziranosti je bil tudi tukaj začetek počasnejši od želja in pričakovanj. Nekoliko več prijavljenih predlogov za izbolj- šave v proizvodnem procesu je prišlo samo v letu 1974 in v letu inovacij 1976, medtem ko so v lanskem letu zdrsnili na najnižjo točko. Od ustanovitve posebne komisije za inventivno dejavnost do danes je bilo v tej OZD prijavljenih skupno 20 predlogov od katerih je 16 že ugodno rešenih, druge pa še rešujejo. Letošnje leto bo po številu prijavljenih izboljšav najuspešnejše, saj je komisija sprejela že devet predlogov. Od skupnega števila prijavljenih izboljšav je največ iz vrst visoko kvalificiranih in kvalificiranih delavcev ter zaposlenih s srednjo izobrazbo. Med predlagatelji novih izboljšav ni nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev, ocenjujejo, da te strukture o možnostih predlaganja izboljšav še niso dovolj seznanjene. Prav tako med predlagatelji ni veliko zaposlenih z visoko ali višjo izobrazbo. Vzrok za to je iskati predvsem v predolgem času, ki poteče od dneva vloženega, jredloga do njegove rešitve. Prav na tem področju nameravajo v de- ovnem kolektivu IMPOL v prihodnjem obdobju storiti več. Viktor Horvat ALI POTROŠNIKI ODLOČAJO? Najbrž še to ni odločanje, če se samo na ravni občine predstavniki oziroma delegati svetov potrošnikov dogovorijo za delovni čas treovin. ki naj bi bile odprte v soboto, nedeljo ali med prazniki. Svoje pravice bodo potrošniki uveljavili šele takrat, ko bodo neposredno vplivali nadejavnost trgovine, servisa ali zdravstvene storitve. Tako bi sveti potrošnikov v krajevnih skupnostih morali skupno s trgovskimi delovnimi organiza- cijami in drugimi, odločati o boljši preskrbi prebivalstva in o prilagod- ljivem delovnem času. Ali je morda že kdo pomislil, da bi v krajevnih skupnostih pošta bila vsaj enkrat tedensko odprta med 16. in 17. uro. Pomislil že. toda ne izustil! Področje dela potrošniških svetov je zelo široko. Vpliv prav tako. Ne gre samo za vpliv na trgovino, temveč tudi na zdravstvo, otroško — varstvo, obrtniško dejavnost, servisne službe, pa na komunalce, po- grebne storitve in tako dalje. V zadnjem času seje delo potrošnikov zelo razmahnilo, vendar konkretnih uspehov še ni opaziti. O programu dela sveta in o osnovni preskrbi prebivalcev so razpravljali tudi v KS Cir- kovce. Svet potrošnikov deluje pri skupščini KS in kot sekcija še pri krajevni konferenci SZDL. Obe telesi sta se sestali z namenom, da v prihodnjem letu spremenijo sedanjo vlogo, kar pomeni, da se bodo vklj uče vali v vse tokove d ružbene reprodukcije in s konkretnimi predlogi pomagali^ načrtovati prodajo in potrošnjo blaga in kakršnihkoli oblik storitev. Člani sveta so menili, da so z usklajenim delom in sodelovanjem med trgovino in potrošnikom dosežen željen uspeh. In prav to v Cir- kovcah še najbolj pogrešajo. Podobno ugotavljajo tudi pri Lovrencu in v Leskovcu. Delovanje sveta ni neke vrste »hujskanje« proti zaposlenim v trgovini, ampak je medsebojno dogovarjanje in ena od pomembnih oblik in možnosti za usklajeno poslovanje med združenim delom s potrebami in interesi potrošnikov. Navsezadnje gre pri tem tudi za skupne odgovornosti. V KS Cirkovce je bila o oskrbi z živili izrečena že marsikatera kritična beseda. V zadnjem času se je veliko kupcev zaradi pomanjkanja osnovnih živil in dolgega čakanja preusmerilo v Kidričevo, Ptuj. Maribor in Pragersko ter Rače. Predlagali so/ia se uredijo nekatere organizacijske slabosti in da se uredi oziroma pridobi ustrezen skladiščni prostor. Še bi lahko naštevali in razpravljali o oskrbi, toda s takšnim načinom ne bi rešili problema in našli skupnega jezica. Svet potrošnikov zato predlaga, da se o tej problematiki spregovori širše in sicer na zboru občanov. Na vprašanje, ali potrošniki odločajo, moramo odgovoriti: ne. Tudi po lastni krivdi. Napredek na tem področju bomo dosegli takrat, ko ne bo nebenih zastojev pri organiziranju in sodelovanju potrošnikov s proiz- vajalci, ponudniki in serviserji. Zakonska določila s tega področja nam namreč omogočajo, da potrošniki sodelujejo in oblikujejo poslovne odločitve v industriji, kmetijstvu in v delovnih organizacijah s področja trgovine, zdravstva, obrti in kumunalnih storitev. Ce hočemo, da bodo potrošniki imeli vpliv, jih samoupravno organizirajmo v krajevni skupnosti in rezultat njihovega dela bo kmalu opazen. Ko že govorimo o vlogi sveta potrošnikov ne smemo prezreti pomoči inšpekcijskih služb, davčne uprave in drugih organov občinske uprave. Z njihovo pomočjo bodo sveti pridobivali na strokovnosti, od svetov pa bi se morda le-ti tudi česa naučili. V mislih imamo predvsem obratno dejavnost. Ne bi naštevali kateri obrtniki nam manjkajo^ toda ali ne bi veljalo prisluhniti potrošnikom, ki menijo, kako prav bi bilo, če bi obrtnikom-začetnikom s krediti in davčnimi olajšavami omogčili razvoj obrti. Predlogov je seveda še več. Počakajmo, da le-ti dozorijo. zk ! TURISTIČNA PONUDBA ČEZ PRAZNIKE v Turist biroju v Ptuju so nas seznanili s ponudbo agencij čez novoletne praznike. Najprej moramo razočarati tiste, ki bi čez praznike želeli na smučanje v organizaciji turističnih agencij. Po zadnjih podatkih so vsi večji in pomembnejši centri zasedeni tudi že za zimske počitnice. Nekaj prostora je še v hotelih ob morju, vendar v višjih kategorijah ne več. Mogoče pa bi se nekaj prostora še našlo. j Novoletni aranžmaji, potovanja zlasti v tujino, so pravtako po i večini že zasedeni. Lahko pa se odpravite na krajša in daljša potovanja, ! ki |ih agencije ponujajo v sezonijesen-zima. Tako lahko za majhen denar \ potujete po Sloveniji in Jugoslaviji, v največ primerih z avtobu.som. Takšna potovanja trajajo od enega dneva dalje in temu primerne so tudi cene. približno 300 din za krajši izlet (enodnevni). V Turist biroju imajo res široko izbiro najrazličnejših potovanj. Potujete tudi lahko v vsa večja evropska in svetovna središča, običajno so to potovanja z letali in trajajo od sedem dni dalje, so pa tudi krajša kot na primer vikend v Londonu, ki bi vas veljal okrog 500 starih tisočakov. Med najdražja potovanja sodi 19-dnevno potovanje okrog sveta, ki slane okrog 5 starih milijonov. Na izredno ugoden odziv je med občani ptujske občine naletel organiziran obisk predstave ročk opere Čarovnica z Griča v koncertni dvorani Valroslav Lisinski v Zagrebu. V januarju so naši občani že rezervirali 355 vstopnic. Prva skupina si bo predstavo ogledala 5.. druga pa 19.januarja. Odhod iz Ptujaboob 17. uri izpred Turist biroja. Za vse. ki tudi tokrat niso uspeli dobiti vstopnice naj povemo, da bodo v primeru povpraševanja ogled predstave organizirali še večkrat. 1. kotar O vlogi in nalogah ZK v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja NAS KOMENTAR O SKLEPIH Po 5. .seji centralnega komiteja ZK Slovenije o nalogah Zveze komunistov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja je stekla široka javna razprava v vseh osnovnih organizacijah ZKS tudi na območju ptujske občine, posebej jja je bilo organi- ziranih se 13 specializiranih raz- prav, katerih namen je bil po- drobneje oceniti stanje v posa- meznih okoljih delovanja komu- nistov. Povzetek vseh teh razprav je bil dan na deseti .seji občinske konference ZKS. 19. novembra 1979, ki so ga razpravljalci do- polnili in izvolili komisijo za oblikovanje ustreznih sklepov. To je komisija tudi napravila, sklepi so bili napisani, razmnože- ni in na 12. seji občinske konfe- rence ZKS Ptuj. 10. decembra tudi enoglasno sprejeti. Brez dvomaje komisija strnila številne konkretne ugotovitve iz razprave v deset nalog, ki pa so žal preveč splošne in premalo obvezujoče. Prav gotovo ne pretiravam, če zapišem, da so nekatere naloge precej bolj podrobno in bolj konkretno zapisane v osnutku sklepov CK ZKS kot pa v sklepih občinske organizacije. Res je. da stvari ne bomo reševali in jih tudi ne moremo reševati samo s parolami in ne s še tako dobro oblikovanimi skle- pi. Vendar sklepi so nam potreb- ni, saj nam morajo biti napotilo za naše delo in pripomoček za ugotavljanje izvršitve tega dela. Prav zato morajo biti sklepi konkretno zavezujoči, osebno in časovno opredeljeni. Le tako oblikovani sklepi nam omogoča- jo kontrolo izvajanja, nam omo- gočajo uporabo sankcij za tiste, ki dogovorjenih nalog ne bodo opravili ali ne opra^vili tako kot smo se dogovorili. Žal omenjeni sklepi vseh naštetih elementov nimajo. Naj bom konkreten, saj s tem uresničujemo eno od nalog, zapi- sano v 6. točki omenjenih skle- pov, kjer med drugim pravi »K temu je potrebno boM konkretno pristopiti tudi v Tedniku in tovarniških glasilih ter drugih sredstvih javnega obveščanja v občini«. Predvsem menim, da bi sklepi morali biti bolj opredeljeni: a) na naloge ZK kot avantgarde delav- skega razreda, b) na dolžnosti komunistov, ki jih imajo kot člani družbenopolitičnih organi- zacij, samoupravnih organov in delegacij in c) posebej dolžnosti organizacij Zk in vodstev, ki delegirajo svoje delegate v skup- ščine, v SZDL in v druge organi- zacije in telesa v skladu s statuti in pravilniki od krajevne skupno- sti navzgor. Nič nismo v sklepih napisali o tem. da se moramo upreti razpra- vam brez sklepov, ugotavljanju splošne namesto konkretne od- govornosti in formalnim proce- duram, da morajo vodstva os- novnih organizacij takoj organi- zirali svoje delo tako, da bodo neposredno spremljali delo dele- gatov in delegacij ZK in da morajo vodstva organizacij ZK < do naslednje seje centralnega komiteja zastaviti naloge in izo- blikovati konkretne akcijske pro- grame z nosilci in roki za uresni- čevanje sklepov predsedstva CK ZKJ glede izvrševanja Titove pobude o utrjevanju kolektivne- ga dela in odgovornosti. Med drugim smo zapisali, da e »stalna in pravočasna komuni- "cacija med samoupravnimi skup- nostmi, delegacijami in delegati temeljni pogoj za uresničevanje delegatskih odnosov«. Toda te- meljni pogoj za uresničevanje delegatskih odnosov je tudi ko- munikacija na relaciji: delegacija — delegat — samoupravni orga- ni — delovni človek in občan, to je celotna delegatska baza. Toda ce hočejo komunisti, organizacije in organi ZK sproti reagirati na probleme v svoiih življenjskih in delovnih okoljih, mora biti razvi- to komuniciranje med komunisti v sami organizaciji, potem na relaciji: član ZK — delavec — delovni človek v temeljni organi- zaciji združenega dela; član ZK — občan — član SZDL v krajev- ni skupnosti itd. V razpravah je bila splošna ugotovitev, da nam konference delegacij tako za družbenopoli- tične skupnosti kot za SIS ne delujejo tako kot srno si zamislili, vendar med sklepi ni zapisane naloge odgovornosti ZK in dru- gih DPO v razvoju delovanja Konferenc delegacij. Glede skupščin SIS, zlasti dela zbora uporabnikov je le splošna ugotovitev glede neustreznih gra- div, ki so preobširna, prihajajo prepozno itd., nič pa smeri kc-nlretne rešitve, o vlogi izvršil- nih organov in strokovnih služb teh skupnosti in o bolj usklaje- nem delu SIS. Smo sredi oblikovanja novih srednjeročnih programov druž- benega in ekonomskega razvoja, sredi oblikovanja politike izvaja- nja zadnjega leta sedanjega sred- njeročnega družbenega plana, sredi naporov za umiritev gospo- darskih gibanj in podobno, kar vse bi moralo imeti svoj odraz v nalogah komunistov v delegat- skem sistemu in sploh v politič- nem sistemu socialističnega sa- moupravljanja, kar vse bi moralo bili Konkretneje opredeljeno v sklepih, vendar ni. Od tem je treba povedali, daje komisija ČK ZKS. kije pripravi- la osnutek sklepov, spremljala celotno javno razpravo o aktiv- nosti članstva ZK po 8. seji CK ZKJ in 5. seji CK ZKS tako v osnovnih kol v občinskih organi- zacijah ter pripravila poročilo s predlogom stališč in sklepov. O tem bodo sklepali na 6. seji CK ZK Slovenije, ki bo 10. januarja 1980. Na podlagi tistih sklepov bomo tudi v občinski organizaciji ZKS Ptuj na novo oblikovali sklepe o vlogi in nalogah Zveze komunistov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja. Franc Fideršek POPRAVEK Prispevek »Naloge sindikatov po prvi konferenci ZS Slovenije«,j objavljen na 5. strani v zadnji^ številki Tednika je napisal Janko Mlakar; in ne »J. Bezjak«. kot nam je'to podtaknil tiskarski škrat. 6 - iz naSih krajevnih skupnosti 20. december 1979 - TEDNIK KDAJ CESTA JURŠINCI-ŽIHLAVA čeprav sem kot delegat zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ptuj, na seji zbora, "21. novembra letos, delegatom podrobneje obrazložil problem ceste od Juršincev čez Gomilo do 7.ihlave, pa vseeno menim, da je potrebno seznaniti s tem problemom tudi širšo javnost. Ta cesta je v dolžini okrog 10 km še makadamska in ker je po njej velik promet, je razumljivo, da je sama jama. To vedo najbolj številni potniki, ki se vsak dan vozijo po tej cesti, saj po njej kar 19 krat dnevno vozijo avtobusi. Na cesti je 8 cestnih odcepov in 6 avtobusnih postajališč. Izračunali smo, ,da poprečno dnevno na relaciji te ceste v dolžini 10 km vstopi in izstopi iz avtobusa 2.880 potnikov. Pri tem niso upoštevani turistični in nedeljski avtobusi oz. posebne vožnje. K temu je treba prišteti še ogromno število osebnih vozil, mnogo tovornjakov in podobno, kar vse dokazuje, kako obremenjena je ta makadamska cesta. O nujnosti modernizacije te ceste razpravljajo občani na raznih zborih in sestankih že dobrih deset let. Bilo je zapisano v prvem petletnem načrtu, da bo modernizirana do leta 1980, žal pa ne bo in se tudi še nič ne ve, če bo v naslednjem petletnem obdobju, zato upam, da delegatsko vprašanje ne bo zastonj. Povedati je še treba, da je prav to območje od Juršinc do Žihlave manj razvito območje, tu ljudje nimajo telefona in ne vodovoda. Zaradi neurejenosti ceste je tudi povezava s svetom mnogo slabša, kar pogojuje manj razvitost. Zato bo v naslednjem srednjeročnem obdobju treba z.ačeti z akcijo zgraditve telefonskega omrežja na tem območju Slovenskih goric in zgraditve vodohrama na vrhu Gomile, saj bi potem lahko z lastnim padcem napajali vodovodno omrežje na celotnem območju tega manj razvitega Slovenskogoriškega predela okrog četveromeje štirih občin. Franček Holc Nove telefonske govorilnice že zadnjič smo poročali, da je bila pred kratkim dana v javno uporabo telefonska govorilnica, ki stoji pri MlP-ovi trgovini Novi dom ob Zagrebški cesti 4 v Ptuju, (na posnetku). Zvedeli smo, da je pristojni upravni organ, po predhodnem soglasju splošne bolnišnice v Ptuju, že izdal začasno lokacijsko dovoljenje za postavitev enake javne telefonske govorilnice ob Potrčevi cesti pri ptujski bolnišnici. Zato bodo delavci PTT postavili javno telefonsko govorilnico pri vhodu v bolnišnico dr. Jožeta Potrča še v letošnjem letu. Foto: M. Ozmec Naj povemo, da stane taka javna telefonska govorilnica okrog 140.000 din (14 milijonov S din), od tega približno polovico samo telefonski aparat, ki lahko omogoči uporabnikom vse medkrajevne in tudi mednarodne telefonske zveze. F PRED REFERENDUMOM V KS PODGORCI Danes skromni - jutri bogatejši Veliko ljudi krajevne skupnosti Podgorcije na zborih občanov po vaseh na vprašanji, ali je referen- dum potreben in ali bo uspel, odgovorilo, da je uvedba krajev- nega samoprispevka zelo potreb- na in da ni bojazni za neuspeh referenduma, ki bo v nedeljo 30. decembra. Torej tik pred iztekom starega leta, se bodo občani odločali o prihodnosti njihovega razvoja. Zdi se kot da občani in delovni ljudje ne bi hoteli zamu- diti zadnjega vlaka, ki pelje v boljši jutri. Program prejšnjega referenduma ni bil v celoti re- aliziran, vendar je kljub temu bil dobra šola za pripravo novega in kot zahtevajo občani, bi ta moral biti 100 odstotno realiziran. O uvedbi krajevnega samoprispev- ka in o programu razvoja krajevne skupnosti so občani povedali na- slednje: Marta Bombek iz Podgorc: »Priprave na referendum so ta- korekoč že za nami. Mislim, da so uspele. Program referenduma oziroma razvoja v obdobju 1980 do 1985 je zelo dobro pripravljen in ga v celoti podpiram. V krajevni skupnosti v tem času ni opaziti nesoglasij in različnih mnenj, vsi namreč samo še čakajo 30. de- cember, ko .se bodo odločali za uvedbo krajevnega samoprispev- ka. Ni bojazni, da referendum ne bi uspel. Poglejte, s pomočjo širše družbenopolitične skupnosti smo pridobili vrtec in bi zato bilo prav, da bi za bodoči razvoj tudi mi kaj prispevali.« Ciril Žvegla iz Podgorc: »Pro- gram je zadovoljivo sestavljen. Občani bi bili zelo zadovoljni, če ne bi bilo odstopanj in da se pro- gram v celoti realizira. Občani so o referendumu seznanjeni. Čeprav prejšnji program ni bil v celoti uresničen, ni bojazni, da referen- dum 30. decembra ne bi uspel. Veliko finančnih sredstev in prostovoljnega dela potrebujemo, da bi se končno rešili manjrazvi- tosti. Moja želja je, da z novim letom in s krajevnim samopri- spevkom stopimo v lepši dan. V krajevni skupnosti pa moramo živeti še boljše kol smo včeraj.« Franc Tomažič iz Cvetkovc: »Občani vasi Cvetkovci so na zborih občanov menili, da bi morali denar krajevnega samo- prispevka na vse enako razdeliti. Ker v prejšnjem obdobju nismo modernizirali cesti od Kavčiča do Gašperiča in od Hergule do Petka bi bilo prav, da bi to storili sedaj. Mislim, da bo referendum uspel. S sredstvi samoprispevka bomo v kraju zagotovo do.segli večji na- predek, s takšnimi mislimi tudi odhajam na referendum oziroma glasovalno mesto.« Franc Rižnar iz Bresnice: »Program in dejavnosti razvoja krajevne skupnosti so v prihod- njih petih letih dobro zastavljene. V vasi ljudje sicer godrnjajo, ker smo v zadnjih letih modernizirali samo 350 metrov cest. V novem srednjeročnem obdobju bomo prav gotovo dobili več moder- niziranih cest. Med ljudmi je pred referendumom dobro vz- dušje in sem prepričan, da bo uspel. Brez lastnih sredstev vas in krajevna skupnost ne bosta na- predovala. Ko si bomo zgradili ceste, bomo morali misliti .še na gradnjo vodovodnega omrežja. Tudi na regulacijo potoka Bres- nica.« Viktor Prejac iz Osluševec: »Plan oziroma program referen- duma je zadovoljivo sestavljen, morda smo pozabili na kraje v vi.šjih legah. Mislim, daje še čas, da tudi njim posvetimo več po- zornosti. Vzdušje pred referen- dumom je dobro. Vzrok za to so tudi sedanji uspehi. V Osluševcih smo namreč modernizirali več cest in sicer s pomočjo sredstev Dravskih elektrarn. Prejšnji refe- rendum je bila dobra šola, ki pa se ne sme ponoviti. Prav bi bilo, če bi se občani pred referendumom pomirili in končno našli skupen jezik pri razdelitvi sredstev, ki jih imajo na razpolago občani Osluševec« besedilo in foto: zk Marta B če pa je do tega prišlo na podlagi dedovanja, pa bo dobil odškodnino \ po predpisih o razlastitvi. \ Čc lastnik kmetijskega zemljišča sam ne izbere zemljiških parcel, 1 kijih bo prepustil zemljiškemu skladu, pa izbiro izvrši občinski uprav- : ni organ pristojen za premoženjsko-pravne zadeve in to samo iz * pridobljenega oziroma podedovanega preseška zemljišča. ] O pridobljenem kmetijskem zemljišču, ki presega z zakonom določeni maksimum, mora lastnik zemljišča seznaniti občinski upravni \ organ in to v 30 dneh. odkar je za to izvedel, sicer stori prekršek za i katerega je lahko kaznovan z denarno kaznijo od 500 do 51)00 din. To i pa ne velja, če gre za podedovano kmetijsko zemljišče. V takem prime- ru je dedič samo dolžan da občinskem upravnem organu v 60 dneh po i pridobitvi podedovanega presežka naznani katere zemljiške parcele si ; zeli obdržati v svoji lasti. • KAJ JE KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST? Kmetijska zemljiška skupnost je obvezna samoupravna skupnost, : ki jo ZKZ določeni partnerji kot n. pr. kmetijske, živilske in gozdno- '■ gospodarske organizacije združenega dela. krajevne skupnosti, občine • Itd. morajo ustanoviti s samoupravnim sp)orazumom. i Kmetijska zemljiška skupnost, ki je nosilec kmetijske zemljiške i politike v občini ima tako v ZKZ kot tudi v drugih zakonih določene . pravice in dolžnosti kot n. pr. sodeluje pri izdelavi temeljnega prostor- j skega plana, upravlja in razpolaga s kmetijskim zemljiškim skladom, ] ki ga sestavljajo tista kmetijslca zemljišča v družbeni lastnini, kijih ne ; uporabljajo delavci ali združeni kmetje v kmetijskih organizacijah, j sodeluje pri pripravah in izvedbi arondacij ter pri drugih posegih, s katerimi se ureja raba kmetijskih zemljišč itd. Nadaljevanje prihodnjič ; 8-IZ N ASIH KRAJEV 20. december 1979 — TEDNIK Popotnik postaj in povej... življenje v mestih prinaša mnoge nevarnosti ena od njih je osnaževanje okolja s strupenimi plini motornih vo/il, to soog^ikov Ko je posoda za smeti polna, jih odlagajo ,,mimo in poleg" Foto: D. Ris monoksid, dušikov oksid, ogljikovodiki, ki so zelo škodljivi človeškemu zdravju. Primer s košem na sliki vidimo najčešče pred raznimi lokah. kioski, v parkih in še pred nekaterimi drugimi obrati. Namen nameščenih košev je, da vanje odlagamo najrazličnejše odpadke, da so ljudem pri roki, ko stopajo iz lokala ali pa ko postoje za trenutek z avtomobilom. Pa vendar čestokrat ne dosežejo svojega namena. In, kaj je v zvezi s tem spornega? To, da se marsikateri nanje ne ozira in vrže odpadek kar v bližino koša in tako je večkrat več odpadkov okrog kot v njem, kar prikazuje velik nered, nesnago, neurejenost okolja in našo nevzgojenost. Vprašanje je tudi kako dolgo vse to stoji na mestu in čaka na odvoz. V odpadkih se vidijo ostanki najrazličnejših živil, ki potem tukaj razpadajo in povzročajo onesnaževanje zraka in okolja. Ce piha močnejši veter raznaša vsebino odpadkov po ulicah, pločnikih na deželi po travnikih in njivah. V poletnih mesecih so gostitelji teh odpadkov muhe, tudi muhe mesarice in drugi najrazličnejši mrčes. Dolžnost nas vseh je, da okrepimo boj proti onesnaževanju. K temu bi morali vključiti tudi svoje najmlajše predvsem z vzgojo k redu in snagi. B. Cafuta NA OBISKU V KS PODGORCI Največ denarja za ceste, vodovod in električno omrežje ,,Funkcionarji oziroma tisti, ki vodijo organe krajevne samouprave in družbenopolitičnih organizacij so venomer med kolesjem mlinskih kamnov. Na eni strani so namreč zahteve, potrebe in interesi občanov, na drugi strani pa zahteve širše družbenopolitične skupnosti," je uvodoma rekel predsednik sveta skupščine KS Podgorci Stanko Ziher, ko je razlagal program aktivnosti razvoja za obdobje 1981 do 1985. V pogovoru je Stanko Ziher povedal, da se v krajevni skupnosti pripravljajo na referendum, ki bo 30. decembra. ,,Ja, brez udeležbe občanov pač ne gre. Ce hočemo napredovati, moramo uvesti krajevni samoprispevek. S tem denarjem bomo tako brez ovir lahko modernizirali več kilomet- rov krajevnih cest, zgradili vodovodno omrežje in izboljšali električno energijo. Z denarjem novega krajevnega samoprispevka in sicer s sredstvi, ki jih prispevajo zaposleni (2 odstotka od neto OD), kmetje (10 odstotkov letnega katastrskega dohodka), obrtniki in drugi (po 10 odstotni stopnji), upokojenci (po 3 odstotni stopnji) in delavci na začasnem delu v tuji- ni z 2.880 dinarji na leto, bomo v krajevni skupnosti modernizirali sedem ali 8 odcepov cest, obnovili mrliško vežico, zgradili vodovod, most v Cvetkovcih in drugo. Na zborih občanov, ki so bili po vaseh krajevne skupnosti, smo skupno z občani ugotavljali, da moramo program letošnjega referenduma uresničiti v celoti in da nam je prejšnji bil dobra šola. Ce se hočemo znebiti kompleksa manjrazvitih, potem pač moramo veliko prispevati in delati. Ko bodo drugi opazili našo zavzetost in pripravljenost, bodo priprav- ljeni pomagati. Lep primer takšne- ga sodelovanja je otroški vrtec. Naša udeležba je bila pri tem minimalna, skoraj je ni bilo. Občani na referendumski program gledajo z zdravimi očmi in mislimi. Največ pripomb je bilo na pomoč širše družbenopolitične skupnosti, v mislih imam občino in interesne skupnosti. Pri zadnjem referendu- mu je precej načrtovanih sredstev izpadlo. In kdo ve zakaj? Občani Strjancev .so med drugim menili, da je njihova vas precej zaposta- vljena pri razvoju in bi zato bilo prav, če bi v prihodnjem obdobju več pozornosti namenili njim. Mislim, da bi bilo prav in če bo dobre volje in denarja, potem ni Stanko Žiher: ,,Čimprej iz družine manjrazvitih." bojazni, da vas ne bi napredovala. Tako bo do te vasi potrebno napeljati vodovod in jim izboljšati ceste. Slednje zelo potrebujejo, saj vemo kako je, če po slabi cesti v vas ne more zdravnik, veterinar in še kdo. In prav na to moramo misliti." 30. decembra se bodo torej občani v vaseh Bresnica, Cvetkovci, Osluševci, Podgorci, Predava, Ritmerk in Strjanci odločali za boljši in lepši jutri. Prizadevanja krajevnih dejavnikov in družbenopolitičnih organizacij bodo poplačana, vsaj tako trdijo občani, ki pravijo, da ni bojazni za neuspeh nedeljskega referenduma. Morda bi bilo prav, da v teh zadnjih dneh v krajevni skupnosti postorijo še zadnja pripravljalna dela. Ne bi bilo prav, če bi pripra- ve ostale samo na ramenih predsednikov vaških odborov in aktivistov socialistične zveze. Za delo bi morali poprijeti tudi člani osnovne organizacije zveze komunistov. Doslej so se namreč slabo vključevali v referendumske aktivnosti. besedilo in foto: zk CIRKOVCE Jutri letna konferenca TVD Partizan v TVD Partizan Cirkovce so v zadrtjem obdobju na področju mno- žičnosti dosegli nekaj pomembnih dosežkov. Res je, da izrednih ni bilo, vendar pa se danes lahko pohvalijo z udeležbami na občinskih krosih, na teku prijateljstva v Ljubljani itd. Na področju splošne rekreacije pa v Cirkovcah še zaostajajo. Kljub telovadnici ni organizirana telovadna vrsta in rekreativna sekcija za ženske in moške. Oživela je sekcijsko delo in sicer odbojka in košarka. Jutri bodo na letni konferenci pregledali in ocenili dosedanje delo, izvolili novo vodstvo, predsednika in člane izvršnega odbora ter se dogo- vorili za prihodnje delo. Največ pozornosti bodo seveda morali posvetiti družbenemu planiranju in razvoju rekreacijskega športa v obdobju 1981 do 1985. zk TIN JE NA POHORJU Velika pričakovanja Prebivalci krajevne skupnosti Tinje na Pohorju so v zadnjem obdobju zabeležili pomembne premike v razvoju krajev na svojem območju. Kljub temu, daje to ena od redkih krajevnih skupnosti v občini Slovenska Bistrica, v kateri še nimajo nobenega industrijskega obrata, pa beležijo napredek tudi na področju gospodarskega razvoja kraja. To dosegajo predvsem z lastno prizadevnostjo članov krajevne skupnosti, ki so za hitrejši razvoj svojega kraja in tudi celotne krajevne skupnosti pripravljeni žrtvovati lastno delo v obliki prostovoljnih akcij. Prav teh pa v preteklem obdobju na območju celotne KS Tinje ni manjkalo. V želji, da bi njihov gospodarski razvoj v novem srednjeročnem obdobju uresničil dolgoletna pričakovanja, nekatere postajajo že prava nujnost, so se v obravnave in sprejemanje programa vključili načrtno in množično. Tinje: središče krajevne skupnosti v pričakovanju hitrejšega razvoja. Med najpomembnejšimi nalogami, začrtanimi v prihodnjem srednjeročnem obdobju bodo nadaljnja gradnja in obnova cest, posta- vitev telefonskega omrežja in še posebno zgraditev nove osnovne šole v Tinju. Z novo šolo bi pridobili mnogo več kot samo boljše pogoje učenja svojim otrokom in dela učiteljev. V sedanji šolski zgradbi bi uredili zdravstveno varstvo, prostor za delovanje pošte, zagotovili bi organizi- rano otroško varstvo ter omogočili hitrejši razvoj kulturne dejavnosti, ki je prav v zadnjem obdobju ponovno zaživela, kar velja še posebno za dramsko sekcijo, moški pevski zbor, z delom pa nadaljuje tudi ženski pevski zbor katerega posebnost je prav gojenje starih ljudskih pesmi. V KS Tinje se že dalj časa srečujejo s slabo oskrbo s potrebnimi materiali in tudi živili, zato so povečanje trgovskih prodajnih zmoglji- vosti postavili v svoj srednjeročni razvojni program. Želje zapisane v srednjeročnem razvojnem programu niso majhne, pa kljub vsemu postavljene v okvire njihovih zmožnosti, saj načrtujejo, da jih bodo v veliki meri uresničili tudi z lastnimi prispevki in delom. tem obdobju pa se bodo zato odločali tudi za drugi krajevni samopri- spevek. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Samoprispevek za novo cesto Tudi v krajevni skupnosti Desternik so v minulih letih dosegli nekaj pomembnih uspehov na področju urejanja cest in drugih komunalnih naprav in objek- tov, ki so za razvoj krajev in ljudi, ki tam živijo, izrednega pomena. Ob tem imajo nemalo zaslug prizadevni funkcionarji v tej slovenskogoriški krajevni skupnosti in krajani sami, ki so s samoprispevkom, prostovoljnim delom in drugimi akciji obogatili vsak družbeni dinar, ki smo ga v to manj razvito območje namenili. Predsednik sveta krajevna skupnosti Destrnik — Franc SIMEONOV je den izmed tistih, ki je veliko svojega znanja in prostega časa namenili napredku svojega kraja. Sicer pa opravljeno delo tako ocenjuje: ,,V letošnjem letu smo zgradili štiri transforma- torske postaje v Placarju, dve v Drstelji in eno na Ločkem vrhu. Na teh območjih je bila oskrba z električno energijo zelo slaba tako, da niti gospodinj- skih aparatov ni bilo moč uporabljati, še manj pa spremljati televizijski spored. Redno vzdrževali tudi krajevne ceste, ki jih imamo prek 90 kilometrov in letno porabimo v te namene prek 300 tisoč dinarjev. V L Levajncih smo ravno tako v okviru krajevne skupnosti regulirali Levajnščico, postavili nekaj mostov — skratka vložili milijon in 300 tisoč dinarjev. To so bila sredstva krajevne skupnosti, krajanov in Vodno gospodarskega podjetja Maribor — enote Drava Ptuj. Poleg tega smo sodelovali pri urejanju centralnega ogrevanja v dvorani in v šoli, skupno gradimo novo avlo in bili smo aktivni še v drugih krajevnih akcijah. Tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju nas čakajo številne in odgovorne naloge, ki jih kljub najboljši volji vseh ne bomo mogli realizirati. Kljub tcrnu pa je naš program precej obširen in vključuje še leto 1980, ko bi morali zgraditi primarni vod iz Ptuja in oskrbeti s pitno vodo številna gospodinjstva. Pred nami je tudi asfaltiranje ceste Svetinci — Zgornji Velo vlak. S krajani ob njej smo se na zboru že dogovorili o izrednem krajevnem samoprispevku o katerem bodo glasovali v nedeljo, 23. decembra. Cesta je za krajane zelo pomembna in tudi promet po njej prece gost, zlasti še sedaj, ko je v gradnji regionalna cesta proti Trnovski vasi. V kraju samem bi nujno potrebovali novo sampo- strežno trgovino ker je sedanja — klasična premala in neustreza, brez potrebnih skladišč in drugih spremljajočih prostorov. Ljudje morajo zato po nakupih v Ptuj in to jim tudi podražuje oziroma zvišuje življenjske stroške. Omeniti moram še šolsko igrišče, ki bi ga uporabljali tudi za potrebe krajevne skupnosti. V šoli nimamo telovadnice in so že sedaj naši v neenakopravnem položaju s tistim ki vse to imajo. Lokacija igrišča je na nekoliko težjem terenu in bozahtevala tudi več dela in vlaganja. O tem smo se u ustreznimi SIS že dogovarjali in naleteli tudi na polno razumevanje. V programu predvidevamo tudi asfaltiranje ceste od Janezove proti Voličini, torej proti krajem, ki imajo zelo slabo cestno povezavo niti nimajo ustrez- nih avtobusnih zvez. Želimo tudi s telefoni povezati vasi in tako poskrbeti za ustrezno povezavo s krajevnim centrom in mestom s tem pa zagotoviti možnost hitrejšega klica na pomoč ob kakršni koli nesreči. Nič manj niso pomembna za kraj tudi družbena stanovanja. Mlade družine se nam izseljujejo in le na tak način bi jih uspeli obdržati doma, ker pač vsak za svojo stanovanjsko hišo nima možnosti, vsaj v začetku ne. V takem stanovanjskem bloku bi radi zagotovili tudi prostore za krajevni urad in za zdravstveno postajo, ki jo še posebej potrebujemo in s tem vsaj približno enake pogoje kot jih imajo v ljudje v mestu. Radi bi še vrtec in tako dalje... Upamo in želimo, da bomo vsaj osnovne naloge iz našega programa realizirah s skupnimi napori in vlaganjem tudi referendumskega dinarja. Ze to nedeljo pričakujemo polnoštevilno udeležbo krajanov na omenjenem referendumu, ki bo v Levanjcih pri tovarišu Zeleniku od šeste do 18. ure. Prepričani smo, da se ljudje zavedajo, da gre za izboljšanje njihovih življenjskih pogojev, za boljšo povezavo z ostalim svetom. Z ostalimi sofinancerji smo se že dogovorili in tudi s sosednjo KS Heroja Lacka Rogoznica, ki ima prav tako 800 metrov ceste na svojem območju, da bo lahko akcija v prihodnjem letu tudi resnično stekla. mš BOJ ZA CESTNI PRIKLJUČEK Na zadnjem za.sedanju zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ptuj je delegacija KS Destrnik skupno z vaškim odborom Svetinci predložila delegatsko vprašanje, zakaj ni pri modernizaciji regionalne ceste Ptuj — Lenart upoštevan tudi priključek dosedanje ceste iz Svetinec na regionalno cesto. Predlog so ekonomsko utemeljili, vendar ga pri regionalni skupnosti za ceste niso upoštevali. Zato so se obrnili na občin- sko skupščino in upajo, da bodo uspeli. V Svetincih je namreč precej kooperantov Perutnine, saj zredijo okrog 25.000 brojlerjev v enem turnusu. Vse te kooperante Perutnina oskrbuje s krmili in z drugim materialom. Oskrba bi bila močno otežkočena. če ne bo priključka na regionalno cesto. Zato je kolek- tiv Perutnine tudi podprl prizadevanja kme- tovalcev iz Svelincev. Lepši načrti tudi za znameniti bistriški park Velikoježe bilo napisanega ogabrovem drevoredu vsrednji Evropi. Prav ta je v središču mesta Slovenska Bistrica. V zadnjih letih so bile to bolj kritične besede kot pohvalne. Kritično so o njem govorili tudi občani, predvsem starejši, ki v njem že nekaj let ne najdejo več ž.eljenega počitka, saj še klopi ni. kjer bi se lahko odpočili. Željo po počitku pa vse pogosteje skalijo tudi nestrpni mladi koristniki motornih koles, ki tukaj najdejo pravi poligon za svoje vozniške spretnosti, saj jih ne »motijo«ostala motorna vozila. Ob tem pa pozabljajo, da sami še bolj škodujejo okolju, saj spravljajo v nevarnost še tistih nekaj vztrajnežev. ki se v park zatečejo pred vse bolj gostim prometom po ulicah občinskega središča. Kot v.se kaže pa bo kmalu tudi temu konec, saj so že v izdelavi načrti za obnovitev tega parka, ki naj bi tako dobil svojo staro podobo, predvsem pa naj bi se v njega zopet naselil željeni mir, novo zelenje, urejene poti in še kaj. kar bi zopet pritegnilo občane v ta zeleni mestni »otok«, namenjen vsem od napornega dopodanskega dela utrujenim občanom, še posebno pa ostarelim in materam z otroki. Znameniti gabrov drevored je tudi v pozni jeseni in pozimi, ko odpadlo Besedilo in posnetek: Viktor Horvat listje razgrne razvejano drevje, zelo privlačen. Priložnost za mlade pare še slaba dva meseca in po ptujskih ulicah bodo spet pozvanjali kurentovi zvonci, smejali se bomo maskam in njihovim norčijam, odhajali bomo na pustna rajanja. Pred nami je torej kurentovanje in to jubilejno, 20. kurentovanje po vrsti. Orga- nizatorji so se ob tej priložnosti še posebej potrudili, saj bodo v okviru te največje kulturno turistične prireditve pri nas, pripravili srečanje ljudskih pevcev in godcev, obiske raznih skupin in .seveda kurentovanje s karnevalom. Posebnost kurentovanja '80 pa bo kmečka gostija. Znano je, da se je vsaj nekoč, največ mladih parov poročilo prav okrog pusta. Zenitovanjski običaji so bili sirom po Sloveniji skorajda enaki, pa vendar so majhne razlike, ki dajejo vsakemu ženitovanjskemu običaju svoje obeležje. Tudi na področju ptujske občine je tako. V Slovenskih gori- ca, Halozah, na Ptujskem in na Dravskem polju se običaji nekoliko razlikujejo. Odbor za organizacijo kurentovanja se je odločil, da bodo na prvi kmečki gostiji, ki bo 9. februarja, prikazali običaj Ptujskega polja. Imenovali so razpisno komisijo, ki bo izbirala par izmed tistih, ki se bodo prijavili na razpis. Prihodnja leta bodo par izbirali bralci, letos pa so orga- nizatorji v stiski s časom in so se morali odločiti za tak način izbiranja para. Komisija bo vse prijavljene pare obiskala in se potem odločila za enega izmed njih. Razpisani pogoji so naslednji: Ženin in nevesta morata biti iz ptujske občine, poznati morata kmečka opravila in običaje. Prijave z rojstnimi podatki, bivališčem in poklicem pošljite najkasneje do 15. januarja 1980 na naslov: Radio — Tednik Ptuj, Vošnjakova 5, 62250 Ptuj. TEDNIK - 20. december 1979 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 ŠESTSTO PEVCEV JE PELO V PTUJU Zveza kulturnih organizacij občine Ptuj je minulo soboto pri- pravila v počastitev dneva JLA 6. reviio nevskih zborov na kateri ie sodelovalo okrog 600 pevcev in sicer: Moški pevski zbor društva upokojencev, mešani pevski zbor Franček Kozel izCirkulan, ženski pevski zbor PD Cirkovce. MPZ društva upokojencev Lovrenc na Dravskem nolm. MPZ PD Vito- marci. MPZ PD Alojz Strafcla Markovci, ZPZ društva upoko- jencev Kidričevo, MPZ G D Sloj- nci. MPZ DPD Svoboda Maj- šperk. MPZ PD Ruda Sever Go- rišnica. MPZ OZD Komunalno nodjetie Ptuj. MPZ PD Ignac Zgec Dornava, MPZ PD France Prešeren Videm pri Ptuju, Nonet DPD Svoboda Ptui, MPZ PD Cirkovce, MPZ OOS TGA Boris Kidrič Kidričevo. MPZ PD Pod- l^^hnik, MPZ DPD Svoboda Ptuj, ZPZ PD Alojz Arnuš izRogoznice ter komorni moški zbor iz Ptuja. Zborom je dirigiralo 13 dirigen- tov, štirje zbori pa so .se na sobotni občinski reviji predstavili prvič. Letošnja občinska revija pev- skih zborov je uspela tako po številu nastopajočih kot po izred- no lepem obisku in sklepnim na- stopom, ko so združeni pevski zbori pod vodstvom Grete Glatz prireditev zaključili s pesmima Tovariš Tito in Jugoslavija, mš Združeni pevski zbori med zaključnim nastopom. Foto: Langerholc Šesta revija pevskih zborov občine Ptuj posvečena dnevu JLA PROF. JOŽE GREGORC V petek 14. decembra se je predstavilo ptuj- skemu občinstvu kar 20 moških, ženskih in me- šanih pevskih zborov od enaindvajset napovedanih. Prvi je nastopil moški zbor društva upokojencev (Ptuj) p. v. Maksa Vaupotiča. Izvedbi v prid je bilo če bi zborovodja zamenjal vrstni red pesmi, kajti Pavčičev ,,Potrkan ples" je glasovno zahteven tudi za mlade glasove, posebno za tenorje, ki zatem težko izpeljejo mirno, sanjavo, za tenorje zelo zahtevno Mirkovo ,,Na trgu". Polko bi zborovodja proti koncu v tempu lahko nekoliko pospešil, to bi mu z lahkoto uspelo, če bi jo dirigiral na ena, lažje za pevce in prava igrača za dirigenta. Ta glasovni napor se je odražal pri drugi pesmi, ki zahteva izredno čista grla, zato so bile fraze pri prvem tenorju vedno malo vprašljive, vstop drugih basov (brezskrbno, brezskrbno) pa zaradi utrujenost glasov pregroba. Zadnji takt pesmi je bil nekoliko prehitro prekinjen. Zbor zveni zadosti izenačeno, glasovna zvočnost se nagiba v prid tenorjem, ki pa bi potrebovali več glasovne nege. Vtis nastopa je bil ugoden. Mešani zbor Franček Kozel iz Cirkulan p. v. Jožeta Dernikoviča sem tokrat slišal v slab.šem razpoloženju od običajnega. Solistka pri pesmi ,,Pojdem v rute", je preveč vibrirala z glasom kar je vplivalo na nejasno intonacijo njenega glasu in celotnega zbora. Skoda! Kajti pesem ie bila sicer dobro podana. Mirkovo ,,Dečle to mi povej", so začeli moški preplašno predvsem pa prežalostno. Vstop ženskega zbora je bil zopet trepetajoč posebno v sopranu in z.ameglil intonacijo. Sopran zahteva pomladitev glasov, vsaj tri ali štiri mlade pevke. Ženski zbor iz Cirkovc p. v. Franca Sušter- šiča premalo odpira usta. zato so gla.sovi stisnjeni in hripavi. Obe pesmi sta bili zapeti preveč brezizrazno, s pomanjkljivo intonacijo in izgovarjavo. Takšne napake se pojavljajo pri vseh začetnih zborih, zato sem prepričan, da bo naslednji nastop že boljši. Moški zbor upokojencev iz Lovrenca na Dr. polju pod vodstvom Avgusta Sucla je pokazal, da premore dobre zvočne glasove, ki jih pa zaradi nerodnosti pevovodja pri dajanju into- nacije ni mogel uveljaviti. Morda zborovodja ni vajen dajati intonacijo na klavirju in je bil zaradi tega zbegan, kar je vsekakor velika škoda. Prijetno je presenetil mešani zbor iz Vitomarc p. v. Vide Toš. Zbor ki ga sestavljajo same mlade pevke in pevci se je predstavil z mehkimi in zlitimi glasovi in primerno intonacijo. Pri ,,Luna sije" zbor preveč odseka (pozne ure že) tudi vdihi zbora so prepogosti. Druga kitica ,,ti si kriva", ki je bila podana v tempu prehitra. ,,Jaz mam pa konjča belega" je bila živahno odpeta, le s preveč plašnimi in žalostnimi pogledi pevcev., saj vemo, da vsa naša notranja doživetja odsevajo tudi na naših obra/ih. Moški zbor Alojz Štrafeia (Markovci) p. v. Janeza Bezjaka je tako številčno kakor glasovno bogat zbor, ki pa žal tokrat pod novim vodstvom ni mogel priti do polne veljave. §e danes slišim te fante, ko so pred leti /apeli Sem fantič zelenega štajerja, z vso svojo naravno fantovsko šegavostjo, ubranim in sočnim zvokom. Zborovodja Bezjak je verjetno dober muzik, vendar je pri dirigiranju še neroden. Gib z roko navzven je vedno nekoliko prepočasen, kar zadržuje naraven potek v glasbi, s tem zadrži pevčev vdih, kar prepreči naravni razplet glasu. Na napako navidez majhno, ki pa rodi kaj neprijetne posledice sem opozoril ker je zborovodja še mlad in bo to svojo pomanjkljivost z lahkoto odpravil in s tem še mnogo koristil našemu zborovstvu. Program zbora je bil dobro podan in dobro izveden, čeprav vse sposobnosti zbora niso bile do konca izčrpane. Pri pesmi ,,Triglav' moj dom" je malo zanihala intonacija. Ženski zbor upokojencev (Kidričevo) p. v. dipl.ing. Toneta Greifa opozarja še nekoliko na začctniške hibe, ki jih bodo prav gotovo vajeni odpravili: napačni vdihi, nedodelana izgovor- java, pomanjkljiva intonacija, vse to pri zborih odpade, ko se dobro razpojejo. Mešani pevski zbor GD Stojnce p. v. Jožeta Dernikoviča je lepo ubrano, z lepim zvokom s čistimi in jasnimi glasovi in dobro interpretacijo zapel Adamičevo ,,Vsi .so prihajali". Zbor v glasovih izenačen, poje z občutkom, skuša iz pesmi izluščiti pravo vsebino in ostati veren njeni vsebinski izpovedi. Tudi drugo pesem ,,Rož, Podjuna,Zila" je zborovodja Dernikovič zelo lepo smiselno podal z vso potrebno toplino edino v zadnjem akordu je zbor nekoliko diskoliral. Zborovodja Dernikovič je iz svoje prevelike vneme večkrat pomagal tenorjem z lastnim glasom, čeprav to ni bilo potrebno. Na tak način pomagati zboru je škodljivo za celoten odtis nastopa, saj poruši poslušalcu glasbeno sozvočje. Nadaljevanjeprihodnjič KNJIGA »HEROJ MIRKO" V izdaji kragujevške ,,Svetlosti" in samoupravne interesne skupnosti za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB, je te dni izšla posebno dra- gocena knjiga. Njeni avtorji so jo imenovah preprosto in skromno — Heroj Mirko, enako kot je to bil velikan naše revolucije Miroslav Jovanovič-Mirko, človek, ki mu je ta knjiga posvečena. Knjiga ,,Heroj Mirko" pomeni resnično dragocen zbornik spominov Mirkovih' tovarišev — od profesorjev iz šolskih dni, tovarišev borcev iz oborožene revolucije, sodelavcev pri izgradnji in obvarovanju naše samoupravne socialistične družbe, pa vse do prijateljev in znancev, tudi priložnostnih. Vsi ti ljudje so čutili potrebo, da povedo resnico o tem nepozabnem borcu naše revolucije, ki se je boril nesebično in neustrašeno v prvih vrstah Titove armade za njeno zmago, za izgradnjo in obvarovanje naše socialistične družbe. Vse to so povedali kar najbolj resnično, pesniško, ljudsko. Ne le v svojem imenu, temveč v imenu generacije dijakov, borcev in povojnih aktivistov. Knjiga obsega osem poglavij: življenjepis, predgovor, poreklo, otroštvo, komunistično zorenje, v revoluciji, v izgradnji in obvarovanju socializma in — prenehalo je biti veliko srce. V.sebina knjige zajema 85 prispevkov naših uglednih vojaških, družbeno-političnih, kulturnih in drugih delavcev iz raznih krajev naše domovine, ki so medsebojno tako povezani, da predstavljajo skladno in kontinuirano celoto. V številnih, zelo zanimivih in bogato pomembnih dogodkih in osebnostih, in razum- ljivo, največ o človeku, ki je v vsem tem bil med prvimi, saj je njemu knjiga tudi posvečena, temu čudovitemu tovarišu, komunistu in heroju Mirku. Knjiga je dejansko posvečena zgodovini, to je vsem nam, predvsem pa generacijam mladih, ki prihajajo, da bodo mladi vedeli kdo so bili, kako so se borili in izborili vse to, kar danes imamo, ljubimo in kot zenico svojega očesa varujemo, to je našo svobodo, bratstvo, enotnost, in enakopravnost v socialistični Jugoslaviji. Zato je prav, da se mladi zgledujejo po teh svetlih vzorih, da bi se tudi oni tako bojevali, če bi kdaj bilo treba. Brez pretiravanja lahko trdimo, da je neposrednost in izvirnost temeljna karakteristika vseh teh pričevanj, kar je tudi največja odlika te, po tematiki različne, po vsebini in tehniki pa razkošne monografije. V posebnem poglavju, pod naslovom: Na straneh listov in časnikov, je 26 izbranih člankov in intervjujev, ki jih je pokojni Mirko dal za javnost, v glavnem v povojnem obdobju. Brez dvoma je to uspešna poteza, ker iz njih si lahko bralec v določenem smislu predoči Mirkovo osebnost, nje- gove poglede na številne aktualne probleme in pojave današnjega časa, njegova osebna prizadevanja in zavzetost. O vsem tem so pisali njegovi najzvestejši tovariši in tovarišice iz različnih krajev naše domovine, ki ga imajo v trajnem spominu. Vsi ti so vložili veliko truda, da bi ohranili pred pozabo svetli lik in velika dejanja tega tribuna naših narodov in narodno- sti. Iz knjige ,,Heroj Mirko" se bo lahko naša javnost seznanila z mno- gimi podrobnostmi iz življenja in izredno bogate dejavnosti tega velikana naše revolucije, saj je v njej od svoje rane mladosti pa do konca življenja imel pomembno vlogo. Mirko je resnično bil človek, vreden spomina in spoštovanja, človek, ki mu je bila življenjska in revolucionarna pot stalni in težak boj za svobodo in napredek. Vedno je bil izredno skromen, plemenit, zaljubljen v človeka, zato je tudi veliko storil za svobodo člo- veka, za njegovo bogatejše življenje. Zato se tudi upravičeno ponašamo z našim Mirkom. Upamo, da bodo prav zaradi tega bralci pozdravili to dobro, skrbno in zanimivo napisano knjigo, knjigo za katero lahko upravičeno pričaku- jemo, da bo imela veliko bralcev. Brez dvoma bo knjiga tudi dobrodošli priročnik vsem tistim, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in vzgojo, s politično, kulturno in drugo dejavnostjo. Ob čitanju te knjige se človek podzavestno vživlja v dogajanja, jih sodoživlja skupaj z Mirkom in z drugimi osebnostmi, z njimi je na pohodu, na počitku, v boju... S to knjigo bomo ohranili trajen spomin na uglednega heroja naših narodov in narodnosti, enega od vodilnih generalov Jugoslovanske ljud- ske armade in člana CK ZK Jugoslavije — Miroslava Jovanoviča Mirka. Knjiga obsega 560 strani, ilustrirana z nad sto fotografijami in z drugimi dokumenti v glavnem iz življenja in dela pokojnega Mirka. Knjiga je tudi bogato vezana in opremljena, kar je predvsem zasluga beo- grajskega izdajateljsko grafičnega zavoda. Stevan Roglič, general-podpolkovnik VIDA ROJIC UPORNE SLOVENSKE GORICE (127. nadaljevanje) OSVOBODILNA FRONTA V MARIBORSKEM OKROŽJU O delovanju Osvobodilne fronte marca 1945 v mariborskem okrožju piše okrožnica OK KPS Maribor z dne 23. marca. Okrožnica Opozarja na pomembno vprašanje prehrane vojske in prebivalcev in naroča okrajnim odborom OF. naj poiščejo vse vire za nabavo hrane in njeno vskladiščenje ter transport. Za nabavo hrane so odgovorni gos- podarski referenti. Oskrbeti bodo morali vojaške enote Jugoslovanske armade, ko bodo prišle na njihova območja. Okrajni gospodarski refe- renti pa morajo voditi ločen pregled nad zalogami hrane. V vseh okrajih, piše v okrožnici, je potrebno ustanoviti šest do osem članski okrajni plenum SPŽZ. ki naj ga sestavljajo ugledne žene iz raznih krajev okraja. Na konferencah OF naj se razpravlja o splošnem poli- tičnem in vojaškem položaju, o nalogah in strukturi demokratične oblasti, o nalogah odborov OF. pravicah in dolžnostih žensk v novi oblasti. V drugem dokumentu z dne 24. marca, beremo, da ljudje v Slo- venskih goricah še vedno izpolnjujejo nemške obveze z oddajo prideli- ker se bojijo kazni. Ker je pričakovati v kratkem kapitulacijo Nemčije, pa so bivši člani Kulturbunda spremenili svojo politično barvo. Hočejo se vriniti v odbore OF. da bi tako brez posledic pričakali konec Vojne. V marcu je bilo ustanovljeno v mariborskem predelu Slovenskih goric veliko vaških odborov OF. v krajih, kjerjih še ni bilo, tri odbore OF So Ustanovili tudi v območju izven stare jugoslovanske meje nad Šen- tiljem. Isti dokument nas seznanja, da je bil pred kratkim priključen niariborskemu okrožju okraj Konjice. Dokument še navaja, da so 24. t^arca aretirali Nemci v Mariboru okrog dvajset družin. (Zapisnik seje OK KPS Maribor), (viri: dok. 16285 - 23. 3. 45. m dok. 16287 — 23. 4. "^5. - zg. arh. CK ZKS. in dok. 654/11 - muzej NO Maribor) MLADINA V OSVOBODILNEM BOJU \ Veliko nam pove o mladini v osvobojenem boju meseca marca 1945 j v Slovenskih goricah poročilo okrožnega komiteja SKOJ Maribor z dne: 23. marca 1945. Poročilo so poslali oblastnemu komiteju SKOJ za; Štajersko. V njem beremo, da so imeli sejo komiteja 2. marca, na kateri | so se zbrali Danica, članica ter vsi drugi člani razen Bože, ki se je; zadrževala v ptujskem okraju. Na seji sta bila tudi inštruktorja obl. ^ komiteja, Ganč in Dora. V poročilu beremo še, da je v mariborskem okrožju 363 članov i SKOJ. Od teh je v slovenskogoriškem predelu mariborskega okrožja: v Mariboru — levi breg (sem je spadal tudi Kozjak)— 18 članov, v okraju i Lenart — 28 članov, v ptujskem okraju pa 120 članov. Koliko je bilo j skojevcev na ptujskem območju Slovenskih goric ni posebej navedeno v | dokumentu. Isto poročilo navaja, da pripravljajo mladinci volitve v okrajne' plenunie ZSM. Izvedli jih bodo v najkrajšem času. V plenumih je po 20 ' do 30 članov. Isti dokument navaja dalje, daje obmejna mladina v Slovenskih ! goricah še hitleristično usmerjena. V bivšem jugoslovanskem obdobjuje ' bila vzgojena v nemškem duhu v nemških in nemškutarskih družinah.! Organizacija OF in ZSM sta pozno in slabotno vplivali v teh predehh na ' politično razpoloženje ljudi in še sedaj je OF v povojih. V osvobodilni boj ; paje vključenih več starejših ljudi. ; V okraju Lenart je 20 odborov ZSM s 1 133 člani, kar je lepo število. Deluje tudi pionirska skupina. Okraj pa nima nobene sabolažne skupine in nobenega pevskega zbora. V okraju je še tudi veliko oportunizma.. Tudi četniStvo je našlo tu svoje sodelavce. i Najmočnejšije SKOJ v ptujskem okraju, kjer deluje 13 skupin s 120 'i člani. V lenarškem okraju je pet skupin z 28 člani. j Tudi organizacija ZSM je močna v ptujskem okraju, saj šteje 81 : odborov z okrog 700 člani, 6 pionirskih skupin, 3 sabotažne in 1 pevski ; zbor. i Ker ni v dokumentih razvidno število skojevskih skupin ZSM ter ; članov teh organizacij v Slovenskih goricah, navajam pač številke za vse ; predele okrajev, ki so zajemali tudi Slovenske gorice. Izjema je okraj ■ Lenart, ki je bil ves v Slovenskih goricah. ; Dalje beremo v poročilu, da se mladina na veliko pripravlja na svoj II. kongres in na Titov rojstni dan — 6. marec. Na predvečer Titovega rojstnega dne je bila v Mariboru velika trosilna akcija, na kateri so ] mladinci raztresli 25.000 lističev z našimi gesli. j V ptujskem okraju je mladina obesila za rojstni dan maršala Tita j lepak na urad za delo na Ptuju. Razobesilaje še deset slovenskih zastav. • Na Ptuj je padlo 14. marca 252 bomb, ki so porušile več hiš in j nekatere poškodovale, ubile pa so 14 ljudi. Družine se od tega dne na ; veliko umikajo v okoli.ške vasi pred smrtjo iz zraka. Vendar mladina čez i Železniške delavnice v Ptuju po bombnem napadu marca 1945 \ dan deluje v Ptuju, kakor tudi odrasli. Nemci pa ustanavljajo po ptuj- skem okraju enote Volkssturma. Vanj so vključili vse moške, ki so količkaj sposobni za vojaško službo. Ptujje doživel še velik bombni napad 17. marca, koje padlo nanj 115 bomb. Prizadele so most in spet je bilo več smrtnih žrtev. Dne 29. marca je bil velik naval nemških in madžarskih vojaških kolon po slovensko- goriških cestah ptujskega območja, ki so se valile od vzhoda proti zahodu. Ob tej priliki so mladinci pridobili več orožja in sanitetnih' potrebščin od vojakov, ki so tedaj in že prejšne dni prenočevali po .slovenskogoriških vaseh. Ptujska pionirska skupina je razstresla letake v prostorih urada za delo in po trgovinah tudi v čast Titovemu rojstnemu dnevu. Mladinke pa so v tekmovanju za II. kongres podrle blizu Ptuja osem telegrafskih drogov, jih razžagale in nanje nalepile letake z geslom »VSE ZA II. KONGRFS ZSM!«. Po vsem ptujskem okraju so razstresli mladinci v štirinajstih dneh 30.000 letakov. V Mariborskem okrožju so začeli izdajati mladinsko glasilo TITO NAŠ VODNIK v tekmovalne namene za II. kongres ZSM. Prva številka je izšla in je bila razposlana na vse okraje mariborskega okrožja. (Viri: dok 654/111 — poročilo OK SKOJ Maribor 23. 3. 45. — obl. kom. SKOJ: — muzej NO Maribor; — dok. 16286—21.3.45. zg. arhiv CK ZKS) Nadaljevanje prihodnjič 10 - NASI DOPISNIKI 20. december 1979 TEDNIK Obrambna pripravljenost - porok za mir Pred nami je naš velik dan, praznik vseh naših branilcev meja, naše! neodvisnosti, 22. december. Dan JLA je praznik vseh nas, ki z zaupanjem i prepuščamo, naloge vojakom. Ponosni smo, da lahko v miru bogatimo' svoja znanja, z delom dvigamo in gradimo domovino. Ob vsakodnevnih skrbeh in nalogah, se skoraj ne zavedamo, kako ; nam je lepo. Ne zavedamo se, da za našo srečo skrbi nekdo, ki noč in i dan prebedi s puško na rami in trdno voljo v srcu, da ne bi sonce sreče ; nikoli zasenčil teman oblak, ki bi prinesel nesrečo in gorje. * Spomnimo se vseh, ki zdajle hodijo po planinah, spomnimo se vseh, | ki varujejo meje v ravninah in pa tistih, ki plujejo po morju. Varovati i moramo bogastvo, enotnost in prijateljstvo, ki je naše največje orožje. ; JLA je danes na višku, pripravljena je na vse, saj smo se o njej j prepričali v akciji, ki je potekala pod geslom ,,Nič nas ne sme presenetiti,"da je moč ena izmed temeljnih vrednot armade. V tej akciji j jc sodeloval ves narod, saj smo armada mi vsi. Pripravljeni smoj odgovarjati vsakem, ki bi si drznil prestopiti našo mejo, ki bi hotel] ogroziti naš razvoj, ki bi želel našo zemljo. | Naša neodvisna Jugoslavija je država, ki se bori za mir, bori se, da bij bili vsi narodi sveta dvobodni, enakopravni, da bi tudi sonce svobode! vzšlo lam, kjer je še vedno strah in trepet. Nenehno rije med problemi,: hoče jih rešiti, hoče pomagali. Hoče le eno-mir, preprečiti želi nasilje ini nesoglasje med narodi. ; Vsi poznamo moža — TITA, ki je heroj, umetnik tega časa, s { svojimi kretnjami in besedami, združuje vse narode sveta, ki želijo ; svobodo, mir, ki želijo dobre sosedske odnose. Tudi naši dedje in pradedje so se postavili v bran, po robu, ker so v ; očeh nosili drobno iskro upanja,ljubezni do domovine, hoteli so kanček i sreče, le drobec pravice. ; S krvjo so prepojili našo zemljo, da so pregnali tirana in na njej jej vzklilo novo življenje, polno ljubezni in radosti, sreče in tudi bridkosti. \ Imamo domovino, ki je marsikdo nima, imamo brate in sestre, ki jo' znajo spoštovati, ceniti ter ljubiti. In imamo naše krepke, vzdržljive hrabre sinove, ki znajo uspešno braniti socialistično Jugoslavijo. ; Marinka Pintarič, OŠ Cirkulane ; Uspel športni kviz Člani osnovne organizacije ZSMS na OŠ Franc Osojnik v Ptuju si vsak \ mesec zastavimo obširen plan dela. V decembru smo si med drugim ; postavili za nalogo izvedbo športnega kviza. • Več kot sto učencev je v četrtek, 13. decembra v šolski telovadnici i bodrilo učence 5., 6., 7. in 8. razredov, ki so se pomerili med seboj v poznavanju športa. Čeprav je bil kviz zabavnega značaja, so se i tekmovalci izkazali kot dobri poznavalci športa. Samo tekmovanje je i popestril nastop šolskega ansambla, ki nas je tudi tokrat navdušil in | ritmični nastop skupine učenk. Ob tem smo lahko ugotovili, da imamo j tudi na tem področju nadarjene sošolke. ] Potrebno je še poudariti, da smo kviz pripravili učenci povsem sami. ■ A. M. SLOVENSKA BISTRICA V novem letu nova stanovanja V letu 1980 bo v občini Slovenska Bistrica letos uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. V tej občini načrtujejo, da bodo v prihodnjem letu zgradili okoli 90 družbenih stanovanj. Največ jih bodo zgradili v občinskem središču Slovenska Bistrica ter v krajih Poljčane in Pragersko. V več manjših krajih občine, med njimi v Sp. Novi vasi, v Makolah, na Leskovcu in na Keblju, bodo zgradili stanovanjske dvojčke. V Slovenski Bistrici bodo zgradili 34 stanovanjski blok in tri dvojčke. V Poljčanah 22 stanovanjski blok, 18 stanovanjski blok pa bodo zgradili tudi na Pragerskem. Pred nedavnim dograjena stanovanja v Slovenski Bistrici dajejo tudi lepšo podobo mesta. Na področju individualne stanovanjske gradnje v bistriški občini načrtujejo, da bodo dogradili okoli 130 stanovanj. Pričakovati je tudi, da bo v prihodnjem letu zaživelo delo stanovanjske zadruge v tej občini.S tem bodo dane možnosti boljše preskrbe z gradbenimi materiali in z ostalimi storitvami v tem okviru. To bo prav gotovo velika spodbuda,da se bodo občani še v večjem številu odločali za pridobivanje lastnih stanovanj. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat V letu 1980 Širše možnosti organiziranja Skupnost otroškega varstva občine Slovenska Bistrica načrtuje, da bo lahko v letu 1980 zagotovila potrebna sredstva za izvajanje vzgojno- varstvene dejavnosti v vrtcih za skupno okoli 800 otrok in tudi 80 urnega programa za blizu 400 otrok, ki ne bodo vključeni v vrtec. Ob tem bo zagotavljala tudi sredstva namenjena varstvu otrok pri družinah, za delovanje varstva otrok prizadetih v duševnem in telesnem razvoju. V okviru nalog neposredne pomoči predšolskim otrokom pa bo krila del stroškov za letovanje socialno ogroženih otrok. V prihodnjem letu bodo na območju občine Slovenska Bistrica predali svojemu namenu vrtec v kraju leskovec v Zg. Polskavi pa bodo pričeli z gradnjo novega vrtca. Vzporedno s tem bodo skrbeli za vzdrževanje obstoječih otroških igrišč in iskali možnosti za zgraditev novih. Viktor Horvat LETO OTROKA GRE H KONCU Mislim, da je prav in da ne bo odveč, če še se enkrat spomnimo da je leto 1979, ki se počasi izteka, OZN razglasila za svetovno leto otroka. To le'") nam je dalo tudi vzpodbude, da bi tudi v naslednjem letu veliko storili za otroke. Danes UNICEF razvija svojo humanitarno akcijo oziroma dejavnost v nad 100 državah Atrikc, Azije in Latinske Amerike. Sodeluje s tamkajšnjimi organizacijami, ustanovami in sUi/bami, ki se trudijo za izboljšanje življenj- skega stanja otrok. Pomoč, ki jo nudi IJNICFl, je raznovrstna. Državam v razvoju pomaga, da zgradijo in razširijo ustanove in zavode /a otroke, pomaga pri zdravljenju otrok in organizira pošiljanje hrane v področja, kjer otroci umirajo od lakote, ter posreduje maierijal in drugo opremo za otroke. V Listini o pravicah otroka je rečeno, da ima človeštvo dolžnost dati otrokom najboljše kar premore, vendar se še to v svetu ne uresni- čuje. V svetu so področja kjer otroke izpostav- ljajo, da umrejo od lakote, kjer otroke proda- jajo v sužnost ali prostitucijo, kjer otroke mučijo, pretepajo, kjer so mnogim otrokom zaradi barve njegove kože zaprte možnosti za napredovanje, in še bi lahko naštevali kaj vse se dogaja / otroki po svetu. Mednarodno leto otroka pa nas je vzpodbudilo, da preidemo od besed k dejanjem. Otrok je naše največje bogastvo in ima pravico do takšne izobrazbe, ki bo pripomogla^ k njegovi splošni kulturi in ki mu bo sočasno omogočila, da v enakih razmerah za vse razvije svoje sposobnosti, osebno presojo, občutek za moralo, družbeno odgovornost in da postane koristen član družbe. Geslo ,,Vse za otroka" mora biti vodilno načelo za tiste, ki so odgovorni za otroka. Ta odgovornost pa je se- veda največja za starše — o.Tiogočiti otroku vse njegove pravice. Otrok mora biti med prvimi delc/en vse pomoči in zaščite, zaščititi ga moramo pred nasiljem, krutostjo in brez- brižnostjo. Ker je otrok torej naše največje bogastvo, ga ne smemo zanemariti, če ga zanemarimo, ogrožamo bodočnost vsega sveta. Zastavlja se nam vprašanje, kaj vse se do- gaja z otroki v Afriki ali Aziji. Prav na teh dveh kontinentih je zelo velika stopnja smrtnosti otrok in sicer do petih let starosti najbolj skrajšuje življenje povprečnega Afričana ali Azijca. Zakaj? Množična lakota seje smrt med otroci. Več kot deset milijonov otrok trpi za najsurovejšo lakoto. Torej gre za pravo armado lačnih, dovolj zgovorno priča podatek, da se letno rodi okoli 70 milijonov otrok, od teh kar 46 milijonov v Aziji. Polo- vica teh otrok je lačnih. Takoj se postavlja vprašanje, kakšno možnost imajo ti otroci, da bi ostali živi. V milijon primerih — nobene! Vse otroško življenje pa ni le lakota. V svetu je mnogo otrok pod štirinajstim letom starosti, ki so prisiljeni delali v nemogočih razmerah. zlasti na vasi, kjer jim je pogosto edino plačilo le hrana. Veliko mladih deklet je padlo v vrtinec prostitucije in alkoholizma, iz česar lahko sklepamo, da je s tem že določena smrtna obsodba otrok pred rojstvom. Ti podatki nam dovolj zgovorno pričajo kakšno je stanje otrok v svetu in skušajmo to žalostno statistiko izboljšali. Med idealom, ki ga razglaša Listina o pravicah otroka, in resničnostjo, ki jo nudijo statistike in prizori, ki jih lahko gledamo na televiziji, o njih beremo v časopisih, zija velik prepad. Zato preidimo od besed k dejanjem in premostimo ta prepad. Če pa smo mednarodno leto otroka obhajali samo s tem, da smo se ob branju kakšnih groz^ivih podatkov nekoliko vznemirili, je tudi letos po naši krivdi in bo še naprej umiralo mnogo otrok po svetu za lakoto, zaradi podhranjenosti za otroškimi boleznimi, saj večina otrok v Afriki ali Aziji životari v skrajni bedi. Mednarodno leto otroka, obeležje, ki nas je spomnilo, da bomo zanje storili še več kot doslej, kajti otroci so naše edino trajno upanje, kajti v njih je utelešena prihodnost, za katero lahko kaj storimo .še danes. Naj končam z besedami A. Einsteina, ki je zapisal: ,,Ne moremo govoriti o velikih odkritjih in ne o pravem napredku, dokler je na tem našem svetu en sam nesrečen otrok." Stanko K rajne. TEDNIK -20. december 1979 IZ NASiH KRAJEV - 11 KRAJEVNA SKUPNOST VELIKA NEDEUA Uspešna prizadevanja za razvoj Krajevna skupnost Velika Ne- delja leži s svojim ravninskim predelom na Ptujskem polju, severovzhodni in severni del so obronki Slovenskih goric, na severozahodu pa se odpira Se- janska dolina. Meji na krajevne skupnosti Ormož, Podgorci in Tomaž pri Ormožu Na jugoza- hodu meji na SR Hrvatsko. Med SR Hrvatsko in KS Velika Nedelja je bila do nedav- nega velika prepreka — reka Drava. V nedeljo, 21. oktobra pa je bila otvoritev mostu, ki pove- zuje našo KS z Dubravo proti Lovrenčanu. Bratje Hrvati in Slovenci bi si torej na novem mostu lahko podali roke, če ne bi bilo zaenkrat še potoka Sejanca. Most čez Pesnico je že večkrat odnesla voda, zato ni več nihče zainteresiran za gradnjo novega. Lastniki zemljišč, kakor tudi KS imajo veliko upanja, da bo investitor regulacije Sejance in preusmeritve Pesnice rešil ta problem tako na Pesnici, kot tudi na Sejanci. Takrat bo KS Velika Nedelja res povezana s SR Hrvatsko. Krajevna skupnost Velika Ne- delja je sestavljena iz enajstih vasi, ki so: Drakšl, Hajndl, Mi- hovci pri Vel. Nedelji, Lunovec, Senešci, Sodinci, Strmec pri Or- možu, Sardinje, Trgovišče, Veli- ka Nedelja in Vičanci. Osrednja vas je Velika Nedelja, v kateri je tudi sedež krajevne skupnosti, krajevni urad, osnovna šola, otroški vrtec, trgovina, pošta in gostilna. Vendar Velika Nedelja ni največje naselje v KS. Največ- je naselje je vas Mihovci pri Veliki Nedelji, ki ima tudi največ prebivalcev. Najmanjša vas je Lunovec. ki ima samo petnajst hiš. od tega pa le enajst naselje- nih. Krajevna skupnost povezuje med seboj delovne ljudi in obča ne tako posameznike kot tudi krajevne družbeno politične or- ganizacije, družbene organizacije in društva ter eno delovno skup- nost. Temeljnih organizacij zdru- ženega dela nima. Na svojem območju irna le nekaj obratov in poslovalnic, kot so: Hmezadova odkupna postaja v Trgovišču. Emonina odkupna postaja v Veliki Nedelji, Slovinova koo- peracijska enota v Veliki Nedelji in trgovina v Sodincih, Merka- torjeva trgovina v Veliki Nedelji in gostilna v Mihovcih ter poslo- valnica mariborskih kolonial TOZD Klas v Mihovcih. Samo- stojna delovna skupnost je le osnovna šola Velika Nedelja z otroškim vrtcem. Delovni ljudje KS Velika Ne- delja morajo zato, ker nimajo doma zaposlitve, iskali delo v drugih KS in tudi v drugih občinah. Največ je zaposlenih v Ptuju. Kidričevem. Mariboru in v Ormožu. Precej pa tudi v še oddaljenejših krajih. V letošnjem letu seje sicer precej zaposlenih v drugih občinah »preselilo« v Tovarno sladkorja v Ormožu, vendar je še vedno približno 300 delavcev zaposlenih izven naše občine. KS torej ni prisotnega združe- nega dela in tako tudi ni tistih sredstev, ki bi jih združeno delo združevalo s sredstvi občanov za programa KS. Združeno delo financira le v tistih KS. kjer ima TOZD sedež, kar je zmotno, saj dohodek ustvarjajo tudi tisti iz drugih KS. Do leta 1975 je KS Velika Nedelja imela samoprispevek s tako nizko stopnjo, da je komaj krila gramoziranje cest in nujno vzdrževanje zadružnega doma. V letu 1975 so se delovni ljudje in občani na referendumu, ki je bil v mesecu juniju (Klločili za raz- meroma višji samoprispevek s stopnjami 3 % od neto OD, 20 % | od KD, 2,5 % od odhodka obrtni- i kov. Referendumski program je bil zelo napet, saj so z dohodki od samoprispevka planirali asfalti- ranje ceste Mihovci—Sodinci do meje K S Podgorci in ceste Sodin- ci—Vičanci do meje KS Tomaž pri Ormožu. Planirali so tudi popravilo zadružnega doma, da ne bi razpadel, sofinanciranje za transformatorsko postajo v Šar- dinju in gramoziranje vseh kra- jevnih cest po potrebi. Referendumski program so tudi v celoti realizirali, vendar ne bi šlo, če ne bi dobili kreditov. Kreditna banka Maribor je šla na roko in tako so že takoj po referendumu asfalitrali cesto Mi- hovci—Sodinci, razen tega pa še krajevno cesto do šole in naprej do pokopališča in pa prej blatno pot od zadružnega doma proti železniškemu postajališču. Pri asfaltiranju te ceste je pomagala tudi občina, kije iz komunalnega sklada dala sto milijonov in pa Slovin Ormož, ki je dal deset milijonov. Vičanci so morali čakati malo dlje, saj so se zavle- kle rešitve vlog za novi kredit in Grad z oijim središčem Velike Nedelje pa tudi širša družbena skupnost ni hotela več prispevati niti združeno delo ni dalo ničesar več. čeprav cesto potrebujejo vsi, največ pa Slovin Ormož. Cesto so kljub temu po dveh letih zamude asfaltirali. V zadružni dom so napeljali hišni vodovod, uredili sanitarje j in sejno dvorano. Uredili so tudi mrtvašnico na pokopališču. V Šardinju so poleg zelo visokega samoprispevka pobrali \ od vsake družine 2.500. din in dodali pet milijonov ter s tem postavili transformatorsko posta- jo in rekonstruirali celotno om- režje, seveda s pomočjo Elektro Ptuj. ki je prispeval polovico petdeset milijonske investicije. Vaščani Šardinja so sedaj zado- voljni z elektriko, nikoli pa ne bodo pozabili, kako so morali takrat zategovati pa.sove in plju- niti v roke. kajti z zemeljskimi deli so prispevali skoraj deset milijonov vrednosti. Danes je torej vse. kar so z referendumom planirali tudi rea- lizirano. Realizirali pa so še več. kot so planirali. S srednjeročnim načrtom so namreč planirali razen tistega po referendumskem progam u .še: Zgraditev vcxlovod- neg omrežja na celotnem območ- ju KS. seveda s polovičnim prispevkom občinske skupnosti za komunalno dejavnost; grad- njo stanaovanjskega bloka za trg s pomočjo stanovanjske skupno- sti Ormož; gradnjo prizidka k osnovni šoli s pomočjo izobraže- valne skupnosti Ormož; popravi- lo gradu Velika Nedelja s skup- nosti Ormož; zgradnjo telesno- kulturnih objektov s pomočjo Telesnokulturne skupnosti Or- mož. Od planiranega je danes reali- zirana izgradnja vodovodnega omrežja, za kar so občani prispe- vali nekaj nad milijon dinarjev po pogodbah. To je bila največja investicija na velikonedeljskem območju, saj je vredna nad devetsto milijonov din in od tega so morali krajani prispevati polo- vico. Čisto pitno vodo je tako 1 dobilo okrog petsto gospodinj- stev. Najbolj zadovoljni so v hribovitem p.redelu. ki so prej morali zelo daleč po vodo, če pa je bila suša so jo morali voziti celo iz Ormoža. Rokov se izvajal- ci del seveda niso držali. Rok za dokončanje je bil oktober 1978, vendar še danes ni vse tako, kot bi moralo biti. Stavbar » »Dra- va« Ptuj je napravila tako izolaci- jo v stolpu, da je vsa odpadla in so ljudje morali tri tedne čakati, da so izolacijo popravili. Dobro, da se še niso preveč navadili na vodo, ki priteče iz pipe. V Vičaticih sta dve hiši še brez vode, ker se KS Tomaž pri Ormožu in Komunalna skupnost Ormož pogajata, kje dobiti sred- stva, da bi tam položili glavni vod proti Tomažu. S pogajanji pa noče in noče biti kraja. Ljudje pa čakajo in čakajo, kdaj bo tudi njim na pipe pritekla voda. Verjetno bo prej zima, ki bo onemogočila izkope in druga dela. Delno je realizirano tudi po- pravilo gradu v Veliki Nedelji. Kulturna skupnost Ormož je namreč vložila v popravilo vsa planirana sredstva in z njimi prekrila streho. To pa je tudi vse. Zavod za spomeniško varstvo je izdelal načrt za rušenje dela Foto: I. Ciani gradu, ki se nevarno nagiba in je pričakovati, da se bo vsak čas podrl. V načrtu je tudi veliko restavratorskih del, ki bi gradu vrnila vsaj nekaj nekdanje lepo- ^ te. Kulturna skupnost je bila pripravljena vložiti v grad več kot je planirala, naenkrat pa je i izvršni svet SO Ormož na seji j občinske skupščine, ki je zaseda- | la skupaj s skupščino kulturne skupnosti predlagal, da se dela na gradu Velika Nedelja preloži- jo na naslednje srednjeročno obdobje in ta predlog je bil tudi sprejet brez posebne obrazloži- tve. Pozneje se je izvedelo.da je kulturna skupnost sredstva, ki jih namenila za grad porabila za ureditev kletnih prostorov kul- turnega doma v Ormožu, delega- ciji KS Velika Nedelja pa je bilo pojasnjeno, da gradu ne bodo dalje popravljali, ker kulturna skupnost Sloveije ni dala sred- stev,ki jih je planirala. Delegacija je na splošno mnenja, daje s temi republi-škimi .sredstvi neka zmešnjava in da tisti, ki z njimi razpolagajo ne pridejo na skup- ščino s čistimi računi. Pri vsem tem je čudno, da se neka republi- ška institucija ne bi držala tega. kar je ponudila pri izdelavi srednjeročnega programa. Omeniti je treba tudi to, da je skupščina kulturne skupnosti Ormož sprejela poseben sklep, s katerim se naproša Stanovanjsko skupnost Ormož, da v grad Velika Nedelja ne bi več spreje- mali novih stanovalcev, saj bi tako lahko prazna stanovanja uredili za razstavljanje in pa počasi bi ga izpraznili in prazne- ga predali kakšni turistično gos- tinski organizaciji, kot so to svoj čas napravili z gradom Staten- berg. Stanovanjska skupnost tega sklepa seveda ne upošteva, saj se je od takrat izselilo že pet družin, stanovanja pa so bila že naslednji dan spet zasedena. Delno realizirana je tudi gradi- tev telesnokulturnih objektov v KS Velika Nedelja. V letu 1978 je bila asfaltirana ploščad za košarkarsko igrišče. Izpadla je gradnja atletske steze, ker so bili problemi z zemljiščem. Zemljišče je namreč splošno ljudsko pre- moženje, ki je bilo dano v upora- bo kmetijski organizaciji Slovin Ormož. Krajevna skupnost je za zemljišče zaprosila že v letu 1977 vendar Slovin prošnje ni in ni rešil, še hujše — zemljišče so kljub temu, da je prošnja KS ležala pri njih, hoteli dati za privatno stanovanjsko gradnjo, kar bi porušilo ves urbanistični red v Veliki Nedelji, ostali pa bi tudi brez atletske steze, ker drugje ni primernega prostora, razen tega pa je najboljše, če so taki objekti skupaj, ne pa nekaj tu, nekaj pa kilometer vstran. KS se je morala ostro spoprijeti in dokazati upravičenost zahtevka, da je nazadnje zemljišče tudi dobila. Žal pa objekt zamuja planirane roke, zaradi nekaterih, ki delujejo nesamoupravno — na lastno pest. Podobno, kot je bilo s telesno- kulturnimi objekti je bilo tudi v zvezi z gradnjo poslovno stano- vanjske zgradbe v Veliki Nedelji. Za blok v Veliki Nedelji so na razpolago sredstva upokojencev, ki ležijo že od leta 1976 neizkori- ščena. V letu 1979 je KS Velika Nedelja poiskala tudi druge interesente, ki bodo gradnjo sofinacirali. Ko je bila finančna konstrukcija v prvi polovici tega leta urejena, se je načel problem zemljišča. Zdaj, ko je zemljišče odobreno, pa je zatajila Stano- vanjska skupnost Ormož, ki bi rada, da KS financira zemljišče, projekt, geološke raziskave in kaj vem kaj še vse, ona pa bi potem lepo od sofinancerjev pobrala sredstva in pozneje pobirala najemnino in drugače upravljala z zgradbo. KS bi verjetno kakšen delež res primaknila, samo, da bi se stvar premaknila, vendar je imela prenapet program in nima trenutno nobenega rezervnega dinarja. Ni pa dolžnost KS, da ureja te stvari. Stanovanjska skupnost pa je zato ustanovljena in je njena dolžnost, da take iniciative še vzpodbuja, ne pa, da jih zavira. Poseben problem je gradnja prizidka k osnovni šoli Velika Nedelja. Nekateri dejavniki na občinski ravni so hoteli na vsak način spremeniti program grad- nje šolskega prostora, ki je bil vsklajen in potrjen s podpisom srednjeročnega programa. S tem so seveda hoteli doseči to, da bi Veliko Nedeljo in Ivanjkovci izpodrinili in šolo zgradili v Ormožu. Ponovne raziskave so pokazale, da prioritetnega reda pri zgradnji šolskega prostora v občini Ormož ni potrebno .spre- minjati, zato je bil ponovno potrjen. Velika Nedelja je torej prva, ki bo dobila nove šolske prostore. V ta namen bo razpisan občinski referendum. Srednjeročno obdobje se izte- ka, nerealiziranega pa je še precej, v nobenem primeru pa zato ni kriva KS. Krajevna skupnost je, kot smo videli svoj referendumski program popol- noma uresničila in presegla. Pozabil sem še navesU, da so občani novega naselja v Mihov- cih z lastnimi sredstvi asfaltirali vse ulice. Krajevna skupnost je dala verjetno le minimalna sred- stva. Razen tega pa je krajevna skupnost delno z lastnimi sred- stvi, delno pa s pomočjo sredstev občanov in s pomočjo Republi- ške skupnosti za ceste uredila v Mihovcih dobršen del kanaliza- cije. Čutiti seje samo temu, da KS Velika Nedelja kljub realizaciji tako širokega programa nima zaposlenega nikogar. Zadnji čas dela administrativne posle le upokojenec Andrej 2uran. Vse uspehe je treba pripisati izredno preračunljivemu in aktivnemu predsedniku sveta krajevne skupnosti Viliju Trofeniku in delno tudi predsedniku skupšči- ne krajevne skupnosti Ivanu Hržiču. ki se izredno trudita za razvoj K S brez vsakih indivi- dualnih interesov in koristi. Albert Ozvatič mm ■ lav "V" Najrazličnejši odpadki v studencu Tiha in mračna dolina se razlega onkraj hajndiskega hri- ba, prekajena je z gosto meglo, po{ se skriva skozi temni gozd, dolina je pusta na dnu se svetlika skrbna belina starega in zapušče- nega studenca. Žubori studenec, grobo in preprosto vzidan v kotanjo pod več desetletnimi debli bukovja. Iz njega se izteka prozorna in bistra voda. Tonil sem v to žuborenje, prepleteno s šume- njem, zamaknjen v neki drug, pozabljen svet, ki je pripadal samo preteklosti. Vse naokrog razkošni, mamljivi, hriboviti svet Hajndla. Od ne daleč vstran je bilo slišati pokanje suhega vejevja, nekdo hodi po stezi po letošnjem suhem listju. Zagledal sem prilet- no ženico, ki je korak za kora- kom oprta ob palico, počasi stopala navzdol proti meni. Tes- no ob sebi je ženica stiskala prazno vedro, obstal sem. in kot da mi je v grlu nekaj obstalo, nisem mogel izreči besede. Opa- zil sem, da so seji oči v trenutku zabliskale. Kot sonce, ki se lomi na robu slekla. V njih se zasveti drobna solza. Zakaj se solziš starka? bi jo rad vprašal. Kdo se pa ne bi, ko pa je tako daleč od doma morala priti po vodo, in povrhu tega še s hudimi bolečinami v nogah. Njen pogled seje zazrl v temačno votlino studenca, v njem so se na rahlo zibaje svetlikale plastične škatle, steklenice, njihovo nežno cinglanje in vmes žabe. Vse je to v tako slikovitem tonu prikazano kot da svet več ne obstoja. Tale edina ženica se je spomnila na ta studenec, ki je leta in leta napajal v najbolj sušnem letu krajane, ki so priha- jali semkaj iz najbolj oddaljenih krajev. Marsikdo se je tudi odže- jal. Mnogoteri popotnik, pa če- prav ni poznal tega kraja, predv- sem pa gobarji iz (.nldaljenih krajev, se je zazrl v srebrnkasto čisto vodo in se odžejal. .Svet seje pač spremenil, in spremenili so se tudi časi, saj nam dokazuje, da smo posredno ali neposredno pozabili vse dobrine, ki smo jih nekoč najbolj cenili. Studencu smo pokazali pete, ker ga ne rabimo več? Doma Grmovje je zaraslo nekoč bistri studenec. imamo lepo urejena stanovanja in v njem se svetlikajo vodovod- ne pipe. Kako lepo nič preprosto se je prikazalo hajdlskim kraja- nom življenje, ko imajo to. kar so si davno želeli. Kaj pa studenec? Kaj smo za vedno nanj pozabili, in ga še bolj zasuli z odvečnim odpadnim materijalom, ki nam je v hiši odveč. Če pomislimo, da ima skoraj vsaka hiša vodovod, pozabili pa smo na nekaj, na ubogo staro ženico, ki je v času ko voda doma ni tekla hotela po dolgem času spet užiti naravno, in čisto studenčnico. Besedilo in posnetek: Viktor Rajh. „Cekrove babe" v Slovenskih goricah je že od nekdaj navada, da si nekatere ženske nakupijo pri kmetih jajc, sira, smetano in drugih kmečkih dobrot in vse to strpajo v cekre ter spravijo na mariborsko tržnico ali pa prodajajo po domovih. Prejšnja desetletja, ko še ni bilo toliko avtobusov ali pa jih sploh ni bilo so hodile peš. Danes se vozijo z avtobusi in prav tu je kamen spotike. Nekatere ženice so pri sprevodnikih zelo nepriljubljene zaradi prtljage, ki jim dela precejšnje preglavice, zato so jim le ti dali ime ,,cekrove babe", ženice slišijo marsikater marsikatero ostro na svoj račun in se pogosto vname spor med njimi in sprevodniki. V bodoče bi bilo lepo, da odnose na nek način le uredijo, kajti zavedati bi se morali, da bomo tudi mi nekoč prišli v takšna leta, ki pa nam verjetno tudi nne bo lahko prenašati takšnega odnosa do starejših, ki se danes vse pogosteje pojavlja. Gre predvsem za ženske, ki jimje to opravilo tradicija in ki jim je to vir dohodka. Skrbijo tudi za zadostno preskrbo gospodinjstev v mestih z mlečnimi proizvodi. So namreč prav tako potnice, ki plačujejo vozovnice in stroške prtljage, kot vsi ostali. Janez Lorber GRADIŠČE V SLOVENSKIH GORICAH Mladinska konferenca v Gradišču v Slovenskih goricah je imela tamkajšnja mladinska orga- nizacija volilno in programsko konferenco. Udeležilo se je malo mladincev, ki so predvsem govorili o delu v zadnjem mandatnem obdobju. Mladinska organizacija v Gradišču je bila v letošnjem letu srednje dejavna, ni izpolnjevala vseh zadanih nalog, kar pomeni, da so se člani te organizacije premalo vključevali v delo. V Gradišču imajo mladi premalo podpore ostalih družbenopolitičnih organizacij. Velja tudi ugotovitev, da se osnovna organizacija ZSMS Gradišče prevečkrat ukvarja sama s seboj, s svojimi problemi in interesi, premalo pa je bila v njihovo delo vključena širša družbenopolitična dejavnost. Mladi, ki jih je v tem kraju okrog 300 so premalo obveščeni o delu in o organiziranju mladinske organizacije. Na konferenci so mladi izvolili novo vodstvo s predsedstvom. Za predsednika OO ZSMS v Gradišču je bil pred kratkim izvoljen Andrej Sorli iz Gradišča, ki pravi, da bodo morali začeti mladi izpolnjevati tiste rtaloge, ki so si jih zadali, da bodo spet taki kot pred nekaj leti ko so bili med najbolj dejavnimi v občini Lenart. Mladi v Gradišču imajo tudi svoj mladinski klub v prostorih kulturnega doma, vendar ga premalo koristijo za svoje delo. Janez Lorber ORMOŽ V organizacijo RK vključenih 3200 občanov v prihodnjem letu bi v občini Ormož morali prisluhniti tudi problemom občinske orEanizaciie Rdečeea križa. V zadnjih letih so namreč člani osnovnih organizacij dosegli pomembne rezultate tako na področju darovanja krvi kot pri udeležbi drugih humanih in obrambnovarnostnih akcij. V občini je trinajst aktivov RK, ki delujejo v osmih krajevnih skupnostih. Vanje je vključenih okoli 1870 članov, v aktive po osnovnih šolah pa 1370 članov. Aktivi se pri svojem delu srečujejo s prostorskimi, finančnimi in kadrovskimi problemi. Prav bi bilo, če bi jim na pomoč priskočila občinska zdravstvena skupnost, izobraževalna in navsezadnje širša družbenopolitična skupnost, ki bi morala pospeševati razvoj te humane dejavnosti. zk 12 - naSi dopisniki 20. december 1979 — TEDMIK SLOVENSKA BISTRICA TEDEN NOVOLETNIH PRIREDITEV v občini Slovenska Bistrica potekajo te dni še zadnje priprave na praznovanja novega leta. Pri koordinacijskem odboru za novoletna i praznovanja, ki deluje v okviru občinske zveze prijateljev mladine ; Slovenska Bistrica, in je osrednji nosilec in organizator prireditev v ' občini, so dosedanji predlog štiridnevnih praznovanj razširili na" praznovanja skozi ves teden v času od 24. do 29. decembra. S to ; odločitvijo so omogočili nastopajočim lažje delo, saj so lanskoletne j izkušnje pokazale, da so v štirih dneh le z veliko težavo in naporom j izvajalcev programa ter organizatorja izpeljali praznovanja po načrtu. * V tednu novoletnih praznovanj se bodo v vseh krajih, ki imajo' kinodvorane zvrstili celovečerni otroški filmi, v tistih krajih kjer nimajo kinodvoran pa bodo predvajali ozkotračne risane filme. Te filme pa bodo ; predvajali tudi v kinodvoranah, saj so te predvsem v večjih centri z; velikim številom otrok. Razen kino predstav bodo letos najmlajšim! pripravili tudi dramsko delo in lutkovno igrico s katero bodo gostovali v j vseh večjih pa tudi manjših krajih občine. Ob teh prireditvah bo dedek 1 Mraz podelil novoletna darila, tako kolektivna kot tudi posameznim j otrokom. ^ Organizator letošnjih novoletnih praznovanj pa se pri svojem delu,' enako kot v lanskem letu, srečuje s prepočasnim dotokom sredstev! podpisnikov samoupravnega dogovora z območja občine Slovenska; Bistrica, saj so doslej uspeli zbrati komaj 323.431 dinarjev od skupno' 450.000, kolikor bi se moralo zbrati po sporazumu. Med zamudnikil plačila so tako delovne organizacije kot tudi zasebni obrtniki. Takšen, ne! preveč odgovoren odnos do sporazuma, ob tem pa tudi do najmlajših j občanov, prav gotovo utesnjuje uresničevanje zastavljenega programa! prireditev in aktivnosti v novoletnih praznovanjih. ! Viktor Horvat- i Skrb za Stanovanja \ Zaposleni v delovnem kolektivu IMPOL v Slovenski Bistrici si! prizadevajo, da bi v kar najkrajšem možnem času reševali stanovanjsko 1 problematiko svojih članov. To je tudi osnovni razlog, da so se odločili v J ta namen odvajati kar sedem odstotkov od bruto osebnega dohodka za J stanovanjsko gradnjo. V začetku letošnjega leta so tako zagotovili 28 družinam kolektiva nova'' stanovanja. Skupno z zamenjavami pa so uspeli rešiti v tem letu kar 40 stanovanjskih problemov. Kljub takšnim prizadevanjem pa ostaja v IMPOLu še 90 nerešenih prošenj za stanovanja. Del finančnih sredstev! zato kolektiv veže pri banki, s čimer si je zagotovil posojila za j individualno gradnjo stanovanj, v skupni vrednosti 4,370.000 dinarjev. Istočasno pa si ta ta kolektiv prizadeva zagotavljati širše možnosti' rekreacije svojih članov. V ta namen so v začetku leta kupili na otoku Rab počitniški dom s kapaciteto 40 ležišč. S to pridobitvijo v kolektivu; razpolagajo s skupno 120 ležišči v počitniških domovih ob morju in na; Pohorju. Besedilo in slika: Viktor Horvat Rekreacijsko in zimsko športno središče ,,Štuhecov dom" na bistriškem Pohorju zbirališče zaposlenih v Impolu. Zbirajmo staro železo Na osnovni šoli Juršinci teče že dva tedna akcija zbiranja starega železa. V akciji sodelujejo učenci 7. in 8. razredov. Akcija teče izredno uspešno, saj so doslej zbrali že velike količine starega železa in avtomobilskih akumulatorjev. V načrtu imajo tudi zbiranje papirja in steklenic. Področje okrog Juršinc je izredno ,,bogato" odpadnega materiala, predvsem železa. Gozdove, jame in domače hišne odpadke so učenci že dodobra očistili, vendar je materiala ostalo še veliko. Akcijo so učenci začeli še pred praznikom republike, da bi očistili okolje. S svojo akcijo so tudi sami dali delež k lepšemu videzu okolice šole. Moram povedati, da učenci naše šole zelo lepo skrbe za okolje kjer preživijo del dneva. Denar, ki ga bodo dobili učenci za prodano železo bodo vložili v šolsko hranilnico za končni izlet. Učenci pozdravljajo svoje vrstnike in jim žele veliko uspeha pri podobnih akcijah. ^, , ^ Slavko Feguš MOJA MAMICA Moja mamica hodi v službo. Imam jo zelo rada. Ima modre oči. Ima rjave lase. Po poklicu je pro- fesor angleščine. Uči dosti otrok. Pridno se učijo. Moja mamica nikoli ne zamudi šole, ker je vest- na. V šolo hodi zjutraj. Včasih ima po §c.-)t ur. Tudi doma ima mnogo dela. Rada ji pomagam. Maja Gašperič, 2/b, OŠ Tone Znidarič, Ptuj DELO NAŠECA KROŽKA Učenci naše šole obiskujemo v prostem času različne krožke. Uresničila se je naša želja, da lahko obiskujemo tudi ročnodel- skega. Vodi ga tovarišica. poma- .gata pa ji dve dijakinji iz peda- goške gimnazije. Dobimo se vsak torek. Krožek zelo rada obisku- jem, moje prijateljice in sošolke prav tako. Ob prvem srečanju smo se seznanile s celoletnim progra- mom dela. Sedaj kvačkamo. Ne- katere deklice so prvič prijele za kvačko. vsako uro so bolj spretne. Tiste, ki že nakaj znamo, smo se lotile zahtevnejšega dela. Zelo bomo ponosni na .svoje izdelke. Ob koncu šolskega leta jih bomo razstavili. Ročno delo je cenjeno! Naučili se bomo mnogo koristnega. Petra llec, 5/b. OŠ Franc 0.sojnik. Ptuj MOJA SESTRA Moja sestra je dobrega srca. Zelo rada pleše in poje. Je tudi zelo živahna in vihrava. V mali šoli je plezala po plezalih. S plezala je padla in si presekala ustnico. Tovarišica jo je odpeljala v bol- nišnico. Ustnico so ji šivali. Se sedaj se ji pozna. Od mene je mlajša tri leta. Ko je hodila v prvi razred, sem hodila z njo. Tudi sedaj hodiva skupaj. Svojo sestro imam zelo rada, saj imam edino. Simona Ratajc, 4./c, OS Tone Znidarič, Ptuj MOJ PSIČEK Rada imam mojega psička. Ime mu je Lesi. Ima bel in črn kožuh. Eno oko ima belo, drugo pa črno. Nosi ovratnico iz rjavega usnja. Pri igri je zelo pameten. Nekega dne smo se igrali ob potoku. V potok nam je padla žoga. Lesi je skočil v vodo in nam prinesel žogo. Bil je ves moker. Šla sem h kosilu. Ulegel se je pred hišo in čakal, kdaj mu bom prinesla hrano. Moje želje so, da bi ga še dolgo imela. Janja Sterbal, 4/c, OŠ Tone Znidarič, Ptuj NAJLJUBŠA ŽIVAL Moja najljubša žival je psiček Boni. Dobil sem ga od sestrične Natalije. Je črne barve, okrog vratu ima rdečo ovratnico in ima svetle oči. Rad me uboga ko se igram z njim in je zelo prikupen. Nekega popoldneva sta očka in mamica odšla v Maribor. Ostal sem sam doma. Bližali so se črni oblaki in posta- lo me je strah. Začelo je deževati. Za deževjem se je slišal tudi grom. Veter je zavijal okrog hiš, lomil je vse, kar se da. Pomislil sem na svojega psička v kleti, rekel sem si, da psiček mogoče cvili, istočasno sem se spomnil maminih besed, da psička ne smem voditi v stanovanje. Brez razmišljanja sem pripeljal psička v stanovanje. Ko sta se očka in mamica vrnila, sem jima razložil, kako mi je psiček Boni bil v tolažbo, ko ju ni bilo doma. Dovolila sta mi, da Boni lahko ostane z menoj v stanovanju. 3 OŠ Tone Znidarič, Ptuj BILI SMO NA POUČNEM IZ- LETU V ponedeljek nam je tovarišica naročila, naj vsak učenec prinese trinajst dinarjev za vlak. Peljali se bomo na ekskurzijo na ptujski grad. V sredo zjutraj je močno deže- valo. Vsi smo se zbudili na postaji, počakali in se nato hitro odpeljali. Ko smo se pripeljali v Ptuj. nas je tovarišica vodila proti gradu. Med potjo smo videli spomenik Jožeta Lacka. Pot na grad je bila zelo strma.Gradstojinavisokemhribu. Ko smo prišH v grad smo kupili vstopnice za ogled. Vodič nas je vodil in nam povedal, kako dolgo so gradili grad, pokazal nam je lepe grajske sobe, pohištvo, luči. tope in še veliko drugih stvari. Ogledali smo si tudi etnografski muzej, kjer smo videli kmečke hiše, posodo, kolovrate, likalnike iz časov naših babic in tudi ma- mic. Sli smo tudi v arheološki muzej. Tu smo videli izkopanine: denar, okostje Rimljanke, poso- do, nakit, orodje. Po ogledu muzeja smo si v mestu kupili še razne sladkarije in nato došli na železniško postajo: Pripeljal je vlak. Vstopili smo in se odpeljali nazaj domov. Ines Jelovica, 3. r., OŠ Središče ob Dravi ROJSTNI DAN REPUBLIKE 29. novembra ima naša domo- vina rojstni dan. Takrat so v majhnem bosanskem mestecu u.stanovili novo Jugoslavijo. Naša domovina se imenuje: Socialis- tična federativna republika Ju- goslavija. Sedaj praznujemo 36. obletnico ustanovitve nove Ju- goslavije. Za 29. november prirejamo proslave in razstavljamo slike. To leto smo imeli likovno razstavo iz Ljubljane. Razstavljali so aka- demski slikarji. Na proslavo so prišli učenci, učitelji, starši in drugi ljudje. Učenci iz četrtega razreda so nastopili z igrico: Kdo praznuje? Pevski zbor je zapel jugoslovansko himno. Pri himni smo morali vstati. Mladinci so priredili recital o partizanih. Pevski zbor je zapel še pesmice: Kurir Matjaž. Prečuden cvet. Otroci Republike. Na koncu smo cicibane sprejeli v pionirsko organizacijo. Nato smo jih po- gostili z malinovcem, hrenovko in pomarančo. Ta proslava mi je zelo ugajala, ker smo imeli precej poslušalcev. Želim si še več takšnih proslav. Tudi jaz želim sodelovati pri proslavah. Zdenka Korez. 4. r.. OŠ Stoperce LUČ JE UGASNILA Letos v jeseni je bilo močno deževje. Deževalo je štirinajst dni. Ker je padlo preveč dežja, se je utrgal plaz. Bil je zelo močan. Podrl je drevje, ki je tam raslo. Padlo je tudi nekaj električnih drogov in zmanjkalo je toka. Toka ni bilo pet dni, ker so se potrgale žice. V šolo nismo smeli hoditi po cesti, ker seje na njo potegnil plaz. Hodili smo po nasprotnem bregu. Sedaj že hodimo po cesti. Kadar ni elektrike, je treba hi- tro opraviti v hlevu. Nismo mogli gledati televizijskega programa in poslušati radia. Spat smo šli bolj pozno kot ponavadi. Igrali smo se igrico: Jakec. kje si? Ker smo v temi slabo videli, se je hitro kdo kam zaletel, in če seje udaril, je bil joj. Ko smo se dovolj naigrali. smo šli spat. Naloge smo napisali že prej, ko smo prišli iz šole. Ko so prišli elektrikarji,so tri dni popravljali. Ko so popravili, nam je spet zasvetila luč. Dušica Frlež, 3. r., OŠ Stoperce ZG. ŠČAVNICA Prireditev uspela Mladinska organizacija v Zgornji Ščavnici je organizirala mladinsko zabavno glasbeno od- dajo, ki so ji dali naslov: Glas Slovenskih goric. Oddaja, ki je trajala več kot dve uri, je bila dobro pripravljena. Pred okoli 300 gledalci v dvorani gostilne Moleh sta oddajo vodila Leon Ruhitelj in Ivanka Vakej, oba iz Zgornje Ščavnice. Strokovna ko- misija pa je izbrala tri najboljše glasove od dvanajst prijavljenih, ki so bili vključeni v tekmoval- nem izboru. Na prireditvi je zmagala 13 letna Marjetka Puhar iz Zgornje Ščavnice in tako osvojila glas Slovenskih goric z dvema popev- kama. Na drugem mestu je bil Marjan Šteflič iz OO ZSMS Voličina in na tretjem mestu sta pristale Darja Urbanič in Danica Jelene, mladinki iz Zgornje Ščav- nice, ki se tudi aktivno vključuje- ta v delo mladinske organizacije. Predsednik 00 ZSMS Zg. Ščavnica Janko Slaček je prvim trem izbranim podelil klopotec, ki je tudi simbol Slovenskih goric. Vsem ostalim pa so bila podeljena darila, ki so jih prispe- vale delovne organizacije: Kle- mos Lenart in Pik Lenart. Zlato- rog, MTT, Swaty, založba Ob- zorja, Tališ in Gradiš Maribor ter Paloma iz Sladkega vrha. V oddaji so sodelovali tudi moški oktet Eder iz Zgornje Ščavnice in nekateri drugi, ki niso bili vključeni v izbor tekmo- vanja. Organizacijski odbor je imel s prireditvijo veliko dela in kljub prvi oddaji, je bilo tudi vse tako izpeljano kot so si mladi želeli. Ker v Zgornji Ščavnici še nimajo do konca urejenega kul- turnega doma, saj ga obnavljajo že kar tri leta, je mladina organi- zirala v dvorani gostilne pri Malehu, vendar zdaj pričakujejo čimhitrejšo obnovitev dvorane, saj jo mladi zelo potrebujejo. Mladi so dobili na prireditvi tudi javne pohvale od družneno- političnih delavcev, saj je bila prireditev res dobro organizirana in si tudi želijo, da bi postala tradicija. Oddajo je povezoval ansambel 6 mladih iz Maribora. Janez Lorber RAZPIS XL FESTIVALA DOMAČE ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE V skladu z določili samoupravnega sporazuma o pospeševanju domače zabavne glasbe Slovenije, pravili festivala in z dogovorom z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije RAZPISUJEMO XI. FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE, KI BO 5. in 6. SEPTEMBRA 1980 V PTUJU I. Festival bo razdeljen na dva samostojna dela: 1. FESTIVAL ANSAMBLOV domače zabavne glasbe, ki bo PRVI VEČER, v petek 5. septembra 1980 v organizaciji Zavoda Radio- Tednik Ptuj in pod okriljem Zveze kulturnih organizacij Slovenije. 2. FESTIVAL MELODIJ domače zabavne glasbe, ki bo DRUGI VEČER, v .soboto 6. septembra 1980 v organizaciji glasbenega uredništva Radio-Tednik Ptuj in RTV Ljubljana (Radio in Televi- zija,. FESTIVAL ANSAMBLOV DOMAČE ZABAVNE GLASBE — PRVI VEČER: 1. Na festivalu lahko sodelujejo vsi domači zabavni ansambli iz Slovenije in zamejstva, če gojijo to glasbeno zvrst. 2. Vsak ansambel nastopi z dvema skladbama, od teh mora biti ena vokalna. Skladbe morajo biti izvirne in na festivalu prvič javno predvajane. Besedila morajo biti v slovenščini ali v enem od slovenskih narečij. Zaželjeni so predvsem motivi iz življenja in dela današnjega slovenskega človeka. 3. Skladbe, izvedbo in besedila bo ocenjevala posebna komisi- ja, sestavljena iz glasbenih in drugih strokovnjakov RTV Ljubljana in organizatorja festivala. Strokovna komisija bo preizkusila kakovost in usposobljenost prijavljenih ansamblov na avdicijah, ki bodo v Ljubljani in v Ptuju. Komisija bo nudila ansamblom potrebno strokovno pomoč. Ansambli so dolžni izpolnjevati njena navodila. Če ansambel tega ne upošteva, ga ima komisija pravico zavrniti. 4. Strokovna komisija bo spremljala nastop ansamblov na festivalu in ansamble razdelila na kakovostne skupine za podelitev značke Orfeja s plaketo: A) zlate. B) srebrne in C) bronaste. V navedene tn skupine bodo razvrščeni vsi ansambli, značko Orfeja s plaketo dobi ansambel, vsak član ansambla pa samo značko, ustrezno razvrstitvi ansambla. Prednosti, ki jih bodo imeli nosilci zlate značke Orfeja bodo podrobneje opredeljene v pravilih festivala, predvsem pa so: pravica snemanja na RTV Ljubljana brez predhodne avdicije. organizirano gostovanje v zamejstvu s priporočilom ZKO Slovenije in podobno. Denarnih nagrad strokovna komisija ne bo podeljevala. Občinstvo podeli posebno denarno narado za najbolj vedro melo- dijo v znesku 5.000 din 5. Pogoj za sodelovanje na festivalu je tudi pristanek, da izvajalci odstopijo od mehaničnih pravic za posnetke plošč in kaset RTV Ljubljana. Avtorjem pripadajo vse pravice, ki jih določa zakon. 6. Ansambli morajo poslati načelni pristanek za sodelovanje na festivalu do 15. januarja 1980, notno gradivo z besedili pa do I. marca 1980 na naslov: Zavod Radio-Tednik Ptuj, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5, kopijo prijave pa ZKO pristojne občine. 7. Avdicija je obvezna za tiste ansamble, za katere bo tako odločila strokovna komisija. Avdicije bodo opravljene v drugi polovici aprila 1980. III. FESTIVAL MELODIJ DOMAČE ZABAVNE GLASBE — DRUGI VEČER: 1. Avtorji lahko pošljejo neomejeno število melodij v vokalni aH instrumentalni obliki. Besedila morajo biti v slovenščini ali v enem od narečij z območja Slovenije. 2. Melodije bo na festivalu izvajal orkester iz vrst glasbenikov RTV Ljubljana in pevci, kijih določi RTV Ljubljana. 3. Izbrane skladbe bo za svoj arhiv posnela RTV Ljubljana (četrtkov večer in podobno), za ploščo in kaseto pa Kasetna pro- dukcija RTV Ljubljana. 4. Izbrane molodije bo na festivalu ocenjevalo le občinstvo s posebnimi glasovnicami in podelilo naslednje nagrade: — prva nagrada 5.000 dinarjev — druga nagrada 4.000 dinarjev — tretja nagrada 3.000 dinarjev Nagrade prejmejo avtorji melodij. 5. Posebna strokovna komisija bo podelila avtorju za najboljše besedilo nagrado v znesku 4.000 dinarjev, po oceni komisije se ta nagrada lahko deli tudi na več avtorjev. 6. Komisija si pridružuje pravico do popravka notnega gradi- va in besedila v skladu s programskimi zahtevami RTV Ljubljana. 7. Avtorji melodij morajo poslati notno gradivo in besedila v dvojniku najkasneje do 1. marca 1980 na naslov: Zavod Radio- Tednik Ptuj, 62250 Ptuj. Vošnjakova 5. 8. Notno gradivo in besedila, ki ne bo sprejeto za izvedbo na festivalu bomo avtorjem vrnili. 9. Avtorjem pripadajo vse pravice, kijih določa zakon. IV. Z vsemi ansambli, ki bodo sodelovali na XI. festivalu, bo organizator sklenil posebno pogodbo, ki bo natančneje določila mesebojne obveznosti in pravice. Ptuj. 13. decembra 1979 Upravni odbor festivala TEDNIK - 20. december 1979 TELESNA KULTURA IN SPORT - 13 S kegljaškega dvoboja (foto B. Rode) :f>ahovsko sitnultanko je odigral mojstrski kandidat Danilo Po- laj/.ar (foto B. Rode); Šport ob dnevu JLA v prejšnji številki smo poročali o prvem delu športnih prireditev, ki smojih v ptujski občini izvedli v počastitev letošnjega Dneva naših oboroženih sil. Izvedena so bila tekmovanja v streljanju z zračno puško, šahu, kegljanju, namiz- nem tenisu in odbojki, srečanje v košarki pa bo kasneje. V prejšnjem tednu sta bili dve prireditvi. V športni dvorani so se pomerile namiznoteniške ekipe NTK Petovia in JLA. Aktivni ig- ralci in igralke so bili boljši in zmagali s 7:2 oziroma 9:0. V Dornavi pa sta se pomerili odbojkarski vrsti JLA in doma- čega TVD Partizan. Tokrat so bili boljši starešine in domače igralce premagali s 3:2. Dve prireditvi pa smo zabeležili tudi v sliki. 1. kotar AVTO MOTO DRUŠTVO PTUJ Vpisujejo nove člane Letos so AMD pričela z včla- njevanjem nekoliko kasneje kot običajno, pravijo pa, da so irneli nekatere objektivne težave. Čla- narina za prihodnje leto bo 250 din. vsi člani pa bodo dobivali tiste usluge kot doslej, torej tehnične, turistične in pravne. Največja in najpomembnejša ugodnost, ki jo nudi organizacija svojim članom je možnost nabave garantnega pisma za inozemstvo, kije name- njeno za pomoč in zaščito našim voznikom v tujini. Ob plačilu članarine prejmejo člani poleg ostalega materiala tudi ATP knjižico za leto 1980. S kuponi iz te knjižice ima član AMD pravico koristiti usluge, ki so namenjene članu brezplačno ali pa s članskim popustom. V ATP knjižici so kuponi za storitve službe Pomoč-Informacije, ku- pon za garantno pismo, kupona za pravno pomoč, za brezplačno pomoč cestne službe korespon- denčnih inozemskih klubov, ku- pona za turistične storitve, kupo- na za vlečno službo, kupone za testiranjevozila v tehničnih bazah AMZS. Novost je kupon za brezplačen prevoz v prometni nesreči. Člani bodo tudi vnaprej prejemali Moto revijo. Novost pri včlanjevanju je tudi v tem, da bi se naj v prihodnjem letu včlanjevali v AMZ tudi trak- toristi. Avto moto društva pa si bodo prizadevala tudi za včla- njevanje podmladka in za njihovo aktivno delo v osnovnih šolah. N. D. SKL - A: DRAVA-POMURJE 86:65 (48:30) DRUGA ZAPOREDNA ZNIAGA Športna dvorana Mladika V Ptuju, gledalcev 50, sodnika: Majer (Maribor) in Brezovar (Zagorje); Drava: Filipič 4, L. Beranič 8, Petek, Reš -2, Marčič 16, Bedrač 10, Cobelj 10, R. Beranič 15, Dobrijevič 11, Musič 10; Pomurje: Horvat 4, Fujs 8, Marinič 26, Jutršnik 5, Stiberc, Kukelj 6, Titan 16; Igralci Drave so srečanje predzadnjega kola v A skupini slovenske košarkarske lige s Pomurjem začeli dobro in si hitro priigrali prednost desetih košev. Vendar so gostje v nadaljevanju uspeli razliko nekoliko znižati. Zlasti po zaslugi hitrih nasprotnih napadov. Prav nasprotni napadi so bili edina svetla točka v igri Pomurja. Zraven lega pa so gostje igrali mehko, saj so prispeli le s sedmimi igralci. Zato ni presenečenje, da so v prvem polčasu nare- dili le tri osebne napake, domači pa hitro izpolnili bonus desetih. Pri razliki sedmih točk za Dravo, so domači košarkarji zaigrali hitreje in bolj agresivno. To se jim je obrestovalo, saj so prednost do konca polčasa povišali na 18 košev. V nadaljevanju smo pričakovali, da bodo domačini dodobra napolnili koš nasprotnika. Vendar ni bilo tako. V prvi polovici drugega dela so domačini dosegli le 10 košev, gostje pa 14. Obe sta /clo slabo zadevali, domačim pa v napadu ni šlo, saj jc bilo premalo kolektivne igre. Kljub temu so domačini v peti minuti drugega dela vodili s 26 koši prednosti, 56:30. V deseti minuti pa je bilo 58:44. V S srečanja Drava — Litija — Zagorje (foto B. Rode) nadaljevanju so se domači igralci ,,prebudili" in do konca igre razliko povečali na 21 košev, kljub temu, da sta tri minute pred koncem zaradi petih osebnih napak morala z igrišča Dobrijevič in Musič. Domačini so zmagali zasluženo, čeprav z igro ne moremo biti zadovoljni. S to in zmago med tednom v Dravogradu se je Drava povzpela na tretje mesto na lestvici. Iz te skupine se bosta v super ligo uvrstili ekipi Branik in Litija — Zagorje. Po zadnjih uspešnih na.stopih si je Drava močno izboljšala možnosti, da si v nadaljeva- nju prvenstva v področni ligi pribori pravico nastopa v enotni republiški ligi. Ta liga bo tormirana v prihodnji sezoni. V veliko pomoč pri organizaciji in izvedbi tekem jc domačim košarkarskim delavcem, igralcem in gledalcem novi semafor, ki .so ga člani naredili sami. Po poteku srečanj lahko trdimo, daje uspešno prestal ,,krst" v prvenstvenih srečanjih. I. kotar SKL-SKUPINA: DRAVOGRAD-DRAVA 67:75 (25:44) Zmaga v gosteh Dravograd, dvorana osnovne šole, sodnika Zule (Slovenska Konjice) in Galun (Slovenska Bistrica); Dravograd: D. Laznikl. Struc 13, DIopst 6, Miklavc 2, J. Laznik 6, Doler 27, Kadiš 2, Nahbar 10; Drava: Filipič 12, L. Beranič 6, Bedrač 7, Cobelj 12,R. Beranič 16 Dobrijevič 22; Košarkarji Drave so v Dravogradu dosegli drugo zmago v gosteh. Tako so v gosteh uspešnejši kot doma. Dravograjčanom so se oddolžili za poraz v Ptuju, srečanje pa so zanesljivo dobili, saj pridobljene prednosti in priložnosti niso izpustili iz rok. 1. k. ZIMSKO PRVENSTVO VARA2DINA V ROKOMETU Prva zmaga Drave Igralke članske ekipe Rokometnega kluba Drava nadaljujejo z rednimi treningi dvakrat tedensko, ob tem pa sodelujejo na zimskem prvenstvu Vara/dina. Nastopajo v najmočnejši skupini, zraven njih pa še Vama, Koka, Podravka in Zrinski. V nedeljo so Ptujčanke odigrale prvo srečanje. DRAVA — IVANCICA 16:6(4:3) Drava: Sitzenfraj, Černe 5, Ivančič 1, Vičar 2, Novak 2, Lepej, Mumick 3, Kelenc, Kmetec 3, Farič; Ivančica: Kraš, Koranič 4, Prekrit, Galič, Krašck, Draguštanec, Majarič, Peček 1, Habek 1, Banck; Igralke Drave so slabo začele, saj so gostje povedle / 2:0. Kljub temu pa so Ptujčanke prvi polčas le odločile v svojo korist. V drugem delu z.a igralke Drave ni bilo več težav in so zanesljivo zmagale. V soboto se bodo igralke Drave udeležile močnega turnirja, ki ga v Novem Mestu pripravljajo v počastitev letošnjega dneva oboroženih sil. Nastopile bodo Olimpija, Velenje, Preddvor, Novo mesto in Drava. 1. kotar Čcmejeva, Mumlekova in Vičarje\a s\cllci>ih dresih) na srečanju z Ino v Ptuju (foto B. Rode) V PONEDEJEK, 24. DECEMBRA, OTVORITEV RAZSTAVE ŠPORT VČERAJ, DANES IN JUTRI v počastitev letošnjih pomembnih jubilejev telesnokulturna skupnost občine Ptuj pripravlja razstavo fotografij ,,Šport včeraj, danes in jutri", ki jo bodo v razstavnem paviljonu Dušan Kveder v Ptuju odprli v Slart — B. Rode ponedeljek, 24. decembra, ob 17. uri. Ra/stava bo imela tri dele. V prvem bo zgodovinski prikaz ra/voja j telesne kulture na našem območju, v drugem pa prikaz dosežkov osnovnih telesnokulturnih organizacij. Tretji del je namenjen za prvo samostojno razstavo športne fotografije Bojana Rodeta, člana fotokino [ kUiba pri DPD Svoboda Ptuj. Vabljeni k ogledu! I ^ j OB DNEVU OBOROŽENIH SIL ŽE TRETJE TRADICIONALNO TEKMOVANJE v sredo, 12. decembra je bik) na strelišču v Rabelčji vasi že tradi- cionalno strel.sko tekmovanje za vodstva občinskih družbeno-politič- nih organizacij Ormoža in Ptuja. Tudi letos je tekmovanje vzorno organiziral občinski štab TO Ptuj; posvečeno pa je bilo prazniku oboročenih sil Jugoslavije — 22. decembru. Skupno je nastopilo 60 tekmovalcev v 13 ekipah, ki so streljali z avtomatsko puško in pištolo. V ekipni konkurenci so bili najboljši: I. oddelek za LO SO Ptuj s 384 krogi, 2. IS SO Ptuj s 345 krogi, 3. OK SZDL Ormož s 318 krogi, 4. poveljstvo HTO 315 krogov in 5. OK ZSMS Ptuj s 293 krogi. Med posamezniki paje bil najboljši Savo Kozjak s 157 krogi, 2. Branko Skrt s 142 krogi. 3. Franc Skrt s 136 krogi, 4. Štefan Vidovičs 132 krogi in 5. Marjan Kokol s 131 krogi. Za najboljše je organizator tekmovanja pripravil medalje in plakete, ki bodo podeljene na osrednji proslavi ob dnevu oboroženih sil, ki bo 22. decembra v vojašnici Dušana Kvedra — Tomaža v Ptuju. MG NAMIZNI TENIS Odlične mlade igralke Namiznoteniški klub Vrtojba iz Nove Gorice je organiziral drugi pozivni turnir učenk prve, druge in tretje skupine. Turnirja so se udeležile tudi štiri igralke NTK Petovia iz Ptuja. V prvi skupini so nastopile tri. Tjaša Meško je osvojila prvo mesto, saj je premagala vse nasprotnice (9:0), drugo mesto je osvojila Tamara Kampuž, ki je izgubila srečanje samo s svoji klubsko tovarišico Meškovo (8:1), zadnje deseto mesto pa je osvojila Sonja Marinkovič. Za to učenko predstavlja že uvrstitev med najboljše pionirke velik uspeh. Prej je igrala v drugi skupini, kjer je osvojila drugo mesto in si tako priborila uvrstitev med najboljše. Čeprav je izgubila vsa srečanja je igrala lepo in borbeno. V drugi skupini je nastopila Valerija Novak. Dobila je samo eno srečanje in izpadla nazaj v tretjo skupino. Tudi za njo predstavlja velik uspeh uvrstitev v drugo skupino. Saj trenira komaj nekaj več kot pol leta. Prav gotovo lahko pričakujemo od vseh učenk še veliko dobrih rezultatov. Na Ravnah na Koroškem pa je bil turnir druge skupine članic. Drugo mesto je osvojila Urška Majnik in se tako uvrstila v prvo skupino, med najboljše slovenske igralke namiznega tenisa. Tudi pri njej je po besedah trenerja Ivana Pšajda viden napredek treniranja, saj je pokazala veliko borbenosti in kvalitetno igro. Vrtojba, Obala in Ptuj sodijo v vrh pionirskega namiznega tenisa. Tega se v Ptuju tudi zavedajo in zato zavestno trenirajo. Spričo tega so tudi razumljivi dobri rezultati pionirjev in pionirk, pa tudi drugih kategorij. Ptujčani so v Novi Gorici poželi priznanje trenerjev, ki so se pohvalno izrazili o ptujskih učenkah. Marsikateri bi želel imeti v svojih vrstah igralke kot so Kampuževa, Meškova, Majnikova, in mladi Novakova ter Marinkovičeva. Danilo Klajnšek STRELSTVO - STANDARDNO ZRAČNO OROŽJE TRI POMEMBNE PRIREDITVE v občin.ski strelski zvezi Ptuj imajo v teh dneh obilico dela. Kaj tudi ne. saj se pripravljajo na organizacijo in izvedbo treh pomembnih strelskih prireditev, ki se bodo zvrstile ob koncu tega in v prvi polovici prihodnjega meseca. KONTROLNO TEKMOVANJE To nedeljo bo v novem strelišču za zračno orožje v Ptuju drugi pozivni kontrolni turnir strelcev naše republike. Udeležili se ga bodo najboljši s prvega kontrolnega tekmovanja, kije bilo v Kamniku. REPUBIJŠKO PRVENSTVO V Ptuju smo pred leti že bili uspešni organizatorji republiškega prvenstva s standardnim zračnim orožjem. Občinska strelska zveza bo organizirala tudi naslednje prvenstvo. Tekmovanje bo 5. in 6. januarja, pravtako v novem strelišču. TURNIR BRATSTVO IN ENOTNOST Med najmočnejša in najkvalitetnejša tekmovanja strelcev z zračnim orožjem v Jugoslaviji sodi tradicionalni turnir Bratstvo in enotnost, ki ga vsako leto organizirajo v eni od republik in pokrajin. Tokrat je organizator SR Slovenija, tekmovanje pa bo izvedla OSZ Ptuj. Priredi- tev bo 12. in 13. januarja, nastopili pa bodo vsi najboljši strelci in strelke iz vseh republik in obeh pokrajin. Priprave na tekmovanje .so že stekle in pričakujemo, da bodo strelcem pri organizaciji in izvedbi te zahtevne prireditve pomagali tudi ostali občani in delovni ljudje. I. kotar RAZPIS AeroklubPtuj sprejme več mladink in mladincev vtečajzajadralne pilote, padalce m motorne pilote. Pogoji za sprejem so, da kandidati; 1.) niso mlajši od 15 let 2.) imajo končano osemletko 3.) niso (mladinci) odslužili vojaškega roka 4.) so zdravstveno sposobni, kar bo ugotovila zdravniška komisija. Šolanje bo v Ruju m na letališču v Moškanjcih. Vse informacije dajemo m sprejemamo prijave do 4. januarja 1980 v pisarni Aerokluba Ptuj, Jad-anska ul. 6 v I. nadstropju vsaki dan od 8. do 14 ure in vsako soboto na '^'tališču v Moškanjcih. Prijavite se lahko tudi po pošti na naslov: AEROKLUB PTUJ p. p. 25, 62250 Ruj 14 - za razvedrilo 20. december 1979 - TSn|ffIK TEDNIK - 20. december 1979 oglasi in objave - 15 OB ZAKUUČKU NAJMASGVNEJŠE AKCIJE MLADIH IN VOJAKOV PTUJČANI REPUBLIŠKI PRVAKI V počastitev 60-letnice KPJ in SKOJ-a ter 50-letnice smrti Djure Djakoviča in Nikole Hečimoviča sta tudi letos Poveljstvo Ljub- ljanskega armadnega območja in Republiška konferenca ZSMS organizirala skupno tekmovanje vojakov in mladine SR Slovenije pod imenom ,,Mladost v pesmi, besedi in spretnosti" s kviz tekmo- vanjem ,,Tito—partija—revo- lucija." Tekmovanje so obenem posvetili tudi 38. rojstnemu dnevu JLA in 38. obletnici vstaje naših narodov in narodnosti. Kviz tekmovanja so pričeli že ja- nuarja, v prvem krogu, ko so enote JLA in osnovne organizacije ZSMS pripravile kvize za ekipe, sestavljene iz 3 vojakov in 3 mladincev. V drugem krogu so se ' najboljše ekipe pomerile na j medobčinskih in regijskih tekmovanjih. Vsega je bilo 12 regijskih tekmovanj, s katerih so se najboljše ekipe uvrstile v finale zaključnega dela v Mariboru. Tekmovanja so potekala mno- žično, saj je letos v njih sodelovalo prek 30.000 mladincev iz 57 občin, ter 75 odstotkov vseh pripadnikov JLA v Sloveniji. Ekipe vseh zmagovalcev re- gijskih tekmovanj in ekipa Mari- borčanov, kot gostiteljev, so se med seboj pomerile v finalnem delu, ki jc potekal v petek 14. decembra v domu JLA v Mariboru. Ob istem času je v sosednji dvo- rani potekal delovni pogovor, na katerem so sodelovali predsedniki občinskih konferenc ZSMS slo- venskih občin in Boris Bavdek, predsednik RK ZSMS; sekretarji komitejev ZK v enotah Ljub- ljanskega armadnega območja in general major Svetozar Oro, pomočnik poveljnika LAO, prcdseoniki koordinacijskih odborov ZSM v vojaških enotah ter ostali, ki so kakorkoli zainte- resirani za aktivnost in sodelovanje med vojaki in mladino. Udeleženci so podali oceno poteka tekmovanj ,,Mladost v pcMui besedi in spret- nosti" ter -Ifedicionalenga 10. zapovrstjo — tekmovanja za odličjc ,,22. december". Vsi ra/pravljalci so bili enotni v mnenju, da so \,se letošnje prireditve dosegle svoj namen, da so še kvalitetnejše, da .so v svoj krog pritegnile še več vojakov in mladine. Nekaj po poldnevu je bila še tiskovna konferenca, na kateri je predstavnike tiska seznanil o poteku obeh akcij Boris Bavdek, predsednik RK ZSMS. Po njegovih besedah je takšna oblika podružbljanja obrambnih priprav mladih najbolj pristna in tudi najučinkovitejša Zelo pomembno je tudi dejstvo, da se mladi in vojaki v takšnih akcijah idejno in politično izobražujejo, da gradijo svojo osebnost. Hkrati pa bogatijo še svojo kulturno in zabavno življenje. Vse te aktivnosti pa je v bodoče treba še razširiti v vsako osnovno organizacijo ZSMS, v vsako krajevno skupnost, v šole in delovne organizacije, skratka med ljudi. Ciani trinajstih ekip, ki so se tisto dopoldne pomerile v finalu republiškega kviz tekmovanja ,,Mladost v pesmi besedi in spret- nosti" so si nato skupaj ogledali vojašnico Franca Rozmana- Staneta. Po vojaškem kosilu so si ogledali spominsko sobo XI. SNOUB Miloš Zidanšek in tehnični zbor orožja in opreme vojakov. Sklepna prireditev ob zaključku najmasovnejše akcije mladih in vojakov je potekala v sobo zvečer v Unionski dvorani v Mariboru pod geslom MI SMO MLADA VOJSKA TITOVA!" Slavnostni govornik je bil Boris Bavdek, predsednik slovenske mladine. V bogatem kulturnem sporedu so nato nastopili vojaki mariborske garnizije in mladi iz OK ZSMS Maribor. Ob koncu pa so najboljšim in najzaslužnejšim podelili pokale in priznanja. Tako so prejeli člani ptujske ekipe pokal in priznanje za doseženo prvo mesto v kvizu znanja ,,Mladost v pesmi, besedi in spretnosti". Po zmagi na regijskem tekmovanju v Ormožu jc to že drugo in na srečo največje presenečenje. Veselja med tremi dekleti in tremi vojaki iz Ptuja ni manjkalo. Na drugem mestu so člani ekipe iz Hrastnika, na tret- jem iz Šiške, na četrtem iz Murske Sobote in tako naprej. Ekipa Mariborčanov, ki je sodelovala kot gostitelj (regijski zmagovalci so bili Ptujčani) je pristala šele na 9. mestu. Republiška žirija je izbrala za najboljšo regijsko prireditev tega kviza v Ormožu, zato sta OK ZSMS Ormož, kot organizator in ptujska garnizija kot izvajalec kulturnega programa prejela posebna pokala. General major Svetozar Oro je za tcin podelil šestim organi- zacijani ,.odličja 22. decembra." Odličja so prejeli: OK ZSMS Ajdovščina, kot najboljša tam, kjer so enote JLA, OK ZSMS Piran, kol najboljša tam, kjer ni enot JLA, VP 8164 Maribor — kot najboljša garnizija JLA v Slo- veniji, občinski štab teritorialne obrambe Lenart, občinska organi- zacija ZZB NOV Velenje ter občinska konferenca ZRVS Ormož, kot najboljša v Sloveniji. Vse organizacije in garnizija JLA so aktivno sodelovale z vojaki in mladino, izvedle so največ skupnih aktivnosti med posameznimi komponentami in so bile najuspešnejše pri utrjevanju obrambnih aktivnosti v Sloveniji. M. Ozmec (^neralmajor Svetozar Oro je podelil ,,odličja 22. decembra" Foto: M. Ozmec Pokal in priznanja za ptujsko ekipo, ki si je z znanjem priborila prvo mesto v Sloveniji Foto: M. Ozmec Na sklepni prireditvi v Unionski dvorani v Mariboru je govoril Boris Bavdek, predsednik RK ZSMS Foto: M. Ozmec FOLKLORNE PRIREDITVE run i#iir»riii-rmf nni m Predstavniki folklornih sekcij v okviru folklornega društva Ptuj so se na zadnji seji pogovorili o sodelovanju na jubilejnem 20. kurenlo- vanju. Ob tem so soglašali s nekaterimi vsebinskimi spremembami prireditve in organizacijo spremljajočih prireditev, kolje nastop ljudskih pevcev in godcev ter kmečke gostije, kol tudi izdajo brošure. Dogovorili so se tudi za svečani zbor društva, ki bo združen zobčnim zborom in bo predvidoma marca prihodnjega leta. Takrat bodo podelili plakete vsem prizadevnim članom, posebej še vodjem posameznih sekcij in ustanovnim članom društva. MG ČRNA KRONIKA Zima še ni pokazala svoje prave ostrine, čeprav so se vremenske razmere že močno spremenile. In to je dovolj za vse tiste udeležence v prometu, ki ne znajo prilagoditi vožnje razmeram. V dneh od 10. do vključno 17. decembra so miličniki postaje milice Ptuj in oddelkov posredovali v petih prometnih nesrečah. Pri tem so zabeležili tri hude in tri lažje telesne poškodbe. Zanimivo je. da botruje kar štirim nesrečam isti vzrok — pretesno prehitevanje in neprevidna vožnja. Cez nekaj dni bo zapadel sneg. naše ceste bodo postale prava drsali- šča. Če še niste, čim prej zamenjajte avtomobilske plašče z zimskimi in ob vsem tem ne pozabite: previdnost je mati modrosti — in navsezadnje tudi varnosti. ZBIL GA JE PO CESTIŠČU Podobna nesreča se je zgodila v petek 14. decembra ob 21.20 v Budini pri Ptuju. Kolesar Franc Kukovec iz Budine je peljal proti Ptuju. V Budini ga je dohitel voznik tovornega avtomobila Anton Golob iz Slovenje vasi 65. Zaradi pretesnega prehitevanja je zadel kolesarja Kukovca in ga zbil po cestišču. Kukovec je pri tem dobil lažje poškodbe. PRETESNO PREHITEVAL Huda nezgoda se je zgodila v četrtek 13. decembra ob 15.15 pred dravskim mostom v Ptuju. Na kolesu z motorjem seje peljal Ivan Babic iz Ptuja v smeri Hajdine. Pred mostom čez Dravo gaje prehiteval voznik avtobusa Vinko Lozinšek iz Grajene 5. Prehiteval gaje tako tesno, daje z zadnjim delom zadel vanj in ga zbil. Babic je dobil hude telesne poškodbe. ZADEL V PEŠCA Do lažje nezgode je prišlo v torek II. decembra ob 6.33 na Selški cesti v Ptuju. Voznik osebnega avtomobila Janez Vi- dovič iz Selške ceste je pretesno srečeval pešca Ivana Pernata iz Kozminc. Zadel ga je in ga zbil po cestišču. Pri tem je dobil Pernat lažje poškodbe. VOZIL PO SREDI CESTE Precej huda prometna nesreča seje zgodila v soboto 15. decem- bra ob 23. uri v Ptuju Ob železni- ci. Branko Duh iz Ljubstave je na kolesu z motorjem peljal še sopotnika Milana Zajška. prav tako iz Ljubstave. Peljala sta se proti Hajdini ob železnici preveč po sredini ceste, zaradi tega je vanju trčil voznik osebnega avto- mobila Ivan Gale iz Erjavčeve v Ptuju. Pri trčenju je dobil Zajšek hude. Duh pa lažje telesne po- škodbe. Skrb za lepši dom in čisto okolje v krajevni skupnosti Olga Meglic v Ptuju so mladi sklenili, da bodo v času do 21. decembra letos z udarniškim delom nekoliko uredili dom krajanov, kije že vrsto let središče družbenopolitičnega in kulturnega utripa tega predela mesta. Vzporedno s tem pa so se skup- no lotili tudi čiščenja okolja v neposredni bližini doma, da bo do Mladi na udarniški akciji v KS Olga Meglic, (foto: JOS) letošnje proslave dneva JLA vse nared. Sicer pa imajo v tej krajevni skupnosti še več drugih načrtov pri realizaciji katerih bo potrebno prijeti za kramp in lopato, pa tudi dodatno seči v žep že poleg rednega samoprispevka, ki ga imajo uvedenega. mš „Af era" tudi za rlplminp Irfiiolrtiim Po uspešni predstavitvi letošnje prve premiere, oziroma odrskega dela v tej sezoni, so se ptujski amaterski gledališki igralci že predstavili delavcem Agis^. V naslednjih dneh pa načrtujejo še nekaj predstav za delovne kolektive in gostovanj ter prvo reprizo v ptujskem gledališču. Posnetek iz premiere s katero je režiser Peter Malec praznoval tudi 50- letnico gledališkega dela. (foto: Kosi) Včeraj so si AFERO ogledali delavci tovarne glinice in aluminija Boris Kidrič iz Kidričevega, jutri ob 19. uri bo predstava za Kmetijski kombinat, v nedeljo pa gostovanje v prosvetni dvorani v Cirkovcah. mš osebna kroitiku RODILE SO: Ana Stergar. Grajenščak 10 — dečka; Milena Belčič. Prešernova 16 — Benjamina; Angela Kram- berger. Cirkovce 60/1 — Natalijo; Kristina Jagarinec. Zagrebška 41 — dečka; Valerija Vogrinec. Po- povci 17 — deklico; Marina Tur- šič. Potrčeva 16 — dečka; Anica Branilovič. Središče. Mladinska 3 — Davora; Marija Repič. Tržeč 48/b — Ramono; Nada Zore. Miklavž 12 — Silvijo; Ema Erha- tič. Mihovci 45 — Dušana; Sta- nislava Antolič. Nova vas pri Markovcih 67 — Ireno; Vera Marinič. Cven 84/a. Ljutomer — Kristijana; Olga Breznik. Lešnica 45 — dečka; Ana Gašparič, Trnovski vrh 18 — Danijelo; Marija Viičnik. Vitomarci 45 — dečka; Jožica Plusko. Mlinska 2 — dečka; Snežana Plohi. Potrčeva 23 — Marka; Jožica Planine. Pav- love! 36 — Danijelo; Ida Brod- njak. Zg. Hajdina n. h. — Anjo. POROKE: Jožef Petek. Gajevci 37 in Sla- vica Ožinger, Gajevci 29; Branko Spolenak. Mejna cesta 2 in Sonja Zakelšek. Mejna cesta 2; Janez Petrovič. Nova vas pri Markovcih 55 in Marjeta Vincek, Stojnci 28; Pavle Ilič. Krempljeva 10 in Marija Zver, Krempljeva 10. UMRLI SO: Marija Fuks, Vintarovci 25. roj. 1914. umrla 10. decembra 1979; Franc Čeh. Podvinci 96. roj. 1894. umrl 9. decembra 1979; Ljudmila Habjanič. Slomi 13. roj. 1939. umrla 12. decembra 1979; Franc Lovrec. Potrčeva 132. roj. 1931. irmrl 12. decembra 1979; Marija Čurin. Godenirci 17. roj. 1906, umrla 14. decembra 1979; Te- rezija Petrovič. Pacinje 20, roj. 1903. umrla 15. decembra 1979. TEDNIK iidaja zavod za časopisno in radij sko dejavnost RADIO—TEDNIK 62250 Ruj, Vošnjakova 5. poštni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi novinarji zavo- da, direktor in glavni urednik MI- HAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio-Tednik telefon (062) 771-261 in 771-226. Celotna naročnina znaša 200 dinarjev, za tujino 300 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400—603—31023. Tiska ČGP Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov m storitev v prometu spada TED- NIK med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa j| proizvodov. Na podlagi 12. člena Pravilnika o delovnih razmerjih in var- stvu pravic delavcev v TOZD Delta In sklepa komisije za kadre objavljamo prosta dela in naloge ^ VZDRŽEVALCA STROJEV IN NAPRAV Pogoji: — KV finomehanik, orodjar ali strojni ključavničar — 6 do 12 mesecev delovnih izkušenj — izmensko delo. Vloge oddajte v tajništvu TOZD v roku 15 dni po objavi.